Amerikanski Slovenec
■		List za slovenski narod v Ameriki in glasilo K. S. K. Jednote	
SS številka		Joliet. Illinois. 8. maja 1908	I^etiiil. XVII
FARMA KOT
BRLOG MORILKE.
Brat iskal brata in ga našel umorjenega in pokopanega na farmi nevestini.
________ S
NAD DEVET OSEB UMORJENIH.
Zavetišče morilcev in raznih drugih zločincev iz Chicage.
Premogarji.
Indianapolis, Ind., 5. maja. — V glavnem stanu zveze “United Mine Workers of America” se je danes naznanilo, da je bila za dve leti veljavna plačilna pogodba, ki je bila ondan sklenjena med zastopniki premogarjev in rudniških posestnikov Indiane, Ohia in zapadne Pennsylvanije, po praglasovanju potrjena s 77,000 proti 7000 glasom.
Laporte, Ind., 5. maja. — Strašno razburjeno je to mesto nad poročilom, da so na farmi gospe Belle Guinness, Id je bila nedavno poleg svojih treh o-trok najdena mrtva v razvalinah svoje zgorele hiše, sedaj izkopali več trupel baje S.
Odkritje trupel je povzročil John Heldgren iz Aberdeena, S. D., brat Andrew Heldgrena, katerega je že
dlje časa pogrešal, a vedel je o njem, da je bil odpotoval v Laporte, da se oženi z gospo Guinness; in vedel je tudi, da je na gospo prepisal vse svoje premoženje. In zaslutil je umor in se napotil iskat brata ali njegovega trupla. Na omenjeni zgoreli farmi mu je neki hlapec povedal, da je moral za pokojno gospo večkrat kopati globoke jame, katere je pa potem sama zasipala. Heldgren se je takoj obrnil na bližnjega šerifa, in kmalu so začeli zasute jame kopati. In res so našli v eni truplo Andrew Heldgrena. V drugih iamah pa so našli še druga trupla.
Vest o najdbi trupel je povzročila, da se je zglasilo več voznikov, ki so povedali, da so zadnjih šest mesecev prepeljali na Guinness-farmo šest velikih kovčegov. In to vzbuja sumnjo, 'da so bila v kovčegih skrita trupla oseb, umorjenih v Chicagi. Oblasti mislijo, da so bogati ljudje, zvabljeni v Chicago in tam umorjeni, našli svoje zadnje počivališče na omenjeni farmi.
Še več trupel.
Laporte, Ind., 6. maja. — Skrivnost Guinness-farme je čedalje globlja. Ra-
Jeklarji zborujejo.
Youngstown, O., S. maja. — Tu je bilo danes otvorjeno 33. letno zborovanje združbe “Amalgamated Aisocia-tion of Iron, Steel and Tin Workers”. Kačih 140 delegatov je navzočih. Konvencija bržkone sprejme lansko plačilno lestvico, ki bo menda takoj potem po v to določenem odboru tovarnarjev odobrena.
Ob delo vsled požara.
Bloomingdale, 111., 1. maja. — Požar je napravil včeraj v strojnih delavnicah Chicago & Alton-železnice škode $25,000. Daši je škoda popolnoma krita z zavarovalnino, mora vendar trpeti 300 zaposlencev, ki so vsled požara začasno brez posla.
BRODOVJE DOPLULO V SAN FRANCISCO.
Srečno prevozilo daljno pot okrog Južne Amerike na svoji vožnji okoli sveta.
SPREJEM BIL VELIČASTEN.
“Fighting Bob” se v nedeljo poslovi kot poveljnik in gre v pokoj.
Ob delo vsled denarne stiske.
Sault Ste. Marie, Mich., 3. maja. — “Algoma Steel Company”, ena glavnih podružnic Lake Superior-korpora-cij, ki ima svoje jeklarne na kanadski strani, je dala včeraj svoj plavž št. 1 ugasiti, in plavž št. 2 bo še. ta. teden ugašen. Do konca tega tedna bo vsledtega 1500 mož ob delo, ker morajo vsled ugašenih plavžev seveda tudi valjarne ustaviti delo. Upraviteljstvo izjavlja, da se mora delo ustaviti vsled denarne stiske v Kanadi, ki sili kanadske železnice ,da ustavijo vsa nadaljnja naročila.
Spet delo.
Birmingham, Ala., 1. maja. — Vče-zne pripovedke o značaju farme, ki je j raj je bilo naznanjeno, da tukajšnji bila poprej na slabem glasu, se razna- I plavž "Sloss-Sheffield Steel”-kompa-šajo po mestu. Prejšnja posestnica je nije. ki daje zaslužek 500 moškim, ka-nenadoma umrla za kapjo po razuz- | kor tudi vse kokove peči spet zaposlu-dano prebiti noči. Ko je Mrs. Guin- jejo.
ness kupila hišo, ni nikdo slutil, da je	—
tista farma strašen morilski brlog, da- j	Slabi časi.
si so se vsi sosedje ogibali tiste hiše. j Šerif Smutzer misli, da bo nadalj- Boston, Mass., 1. maja. — Daši je nje kopanje spravilo na dan še več prvi majriik, ki v Novi Angliji navad-trupel. Chicaška policija je vzela vso no donaša raznotera motenja v obrt-stvar v svoje roke in vrši se obširna . nem življenju, prav mirno prošel, in preiskava.	j so celo neštevilni štrajkarji šli spet na
Laporte, Ind., 7. maja. — Preiskava j delo, je vendar obrtni položaj prav je davi dognala, da Bella Guinness1 neugoden. V tekstilni industriji pra-menda ni zgorela, nego da živi in se skriva v Chicagi. Žensko truplo, najdeno na farmi, je obglavljeno in glave nikakor ne morejo najti. Bržkone je žensko umorila Bella Guinness.
Na pogorišču so našli še tri trupla.
Vsega skupaj je bilo najdenih doslej devet trupel od oseb, ki so bile umorjene, a bržkone bo najdenih še več.
San Francisco, Cah, 6. maja. — Skozi gorato pročelje Zlatih vrat (Golden Gate) v luko ponosnega mesta San Francisco, ki se je liki ptič fenis dvignilo iz razvalin, je danes priplulo atlantsko brodovje bojnih ladij, največje kdaj zbrano pod eno zastavo, in neštete ljudske množice so vriskale v pozdrav.
San Francisco, Oakland in druga bližnja mesta so si napravila praznik, da vidijo dohod brodovja. Ves business je počival in vse ulice v sredini mesta so bile zapuščene. Več ljudi je prišlo v mesto sinoči in davi, nego jih je odšlo v dneh po strašnem potresu in ognju.
Vrhu griča zvanega “Telegraph Hill” je petdeset čevljev visoko zna menje v črkah blestelo v pozdrav. Solnce je zasijalo skoz oblake baš, ko je brodovje plulo skozi Zlata vrata.
Nocoj so po vsem mestu same za bave in dolgi spored slavnostnih pri reditev v čast brodovju je že v polnem tiru. Ulice in hiše so razsvetljene prvikrat v zgodovini novega mesta.
Uradne večerje, koncerti ter sprejem in ples v Fairmount Hotelu, s 5 000 povabljenimi gosti, so prireditve prvega večera med tukajšnjim bivanjem brodovja.
Šestnajsterim velikanom atlantskega brodovja bojnih ladij sta se pridružili tu še dve bojni ladiji za vožnjo okoli sveta, “Nebraska” in “Wisconsin”. Oklopnice pacifiškega brodovja so razvrščene ob Oaklandu, do-čim so mali črni rušilci, zvani torpe-dovke, raztreseni po morju kot straže.
“Fighting Bob”, podadmiral Robley D. Evans, glavni poveljnik atlantskega brodovja in sedaj zapovednik združenih ladij obeh oceanov, je stal na poveljniškem mostu slavne praporne ladije “Connecticut”, ko je plula v luko. Prihodnjo nedeljo zapusti aktivno službo in stopi v pokoj vsled bolezni.
Ob dohodu brodovja so nabrežni topovi zagrmeli v pozdrav in odmevalo je enoindvajsetkrat. “Connecticut” je
Dež in hudi viharji.
Memphis, Tenn., 6. maja. — Hud vihar, v zvezi z dežjem, kakor bi se oblak utrgal, je zadnjo noč razsajal čez ta okraj. Tri osebe so bile usmrčene in velika škoda je napravljena na poslopjih. Enaka poročila prihajajo iz sosednih držav, posebno iz Ar-kansasa; ob rekah Tennessee in Mississippi imajo železnice največjo izgubo, ker je dež popolnoma izpodpral železnične nasipe.
Z daljnega vzhoda.
New York, 6. maja. — New York Herald” poroča, da Kitajci vedno bolj bojkotirajo Japonce, Angleški trgovci in častniki napadajo japonske veletrgovce in izjavljajo, da ni več vzdržljiva japonska-angleška zveza. Evropski krogi vedno bolj sovražijo Japonce, razven Rusov, ki hočejo nastopati v bodoče složno z Japonci. Japonska vlada namerava poslati v Kanton princa Caj Hena, dg se približa Kitajcem. Iz Soula se poroča o revoluciji. Dva ministra sta demisionirala.
Mir zagotovljen.
St. Paul, Minn., 6. maja. — Baron Yoshiro Sakanti, bivši japonski finančni minister, se je peljal včeraj skozi St. Paul in je izjavil, da na Japonskem ne mislijo na vojno z Ameriko. Glede finančnega položaja japonskega je rekel, da je zadovoljiv.
V Panamo.
Charleston, S. C., 1. maja. — Vojni minister Taft in njegovi spremljevalci so se danes tukaj vkrcali na prevozni parnik zvezne mornarice “Prairie”, da odjadrajo proti Panami. Gospod Taft bo dne 21. maja vprvič spet v Združ. državah govoril, in sicer v mestu Nash ville, Tenn.
znuje kacih 40 odstotkov, istotako v bombaževi obrti.
Hotel zgorel.
Fort Wayne, Ind., 4. maja. — Od 12 do 20 gostov je včeraj zgorelo v ognju, ki je uničil New Aveline Hotel. Med ponesrečenci so bili večinoma trgovski popotniki. Skupno škodo cenijo na $100.000.
Cesar Viljem o krizi na Hrvaškem.
Dunaj, 3. maja. — V Benetkah je cesar Viljem obiskal grofico Papado-Poli rojeno baronico Hellenbach. Ker Je grofica Hrvatica, dotaknil se je nem ski cesar v pogovoru tudi hrvaških razmer ter rekel, da ve, da so Hrvatje sedaj nezadovoljni, da bo pa kmalu boljše.
Hočejo večjo plačo.
Athens, O., 1. maja.—Rudarji Hocking Valley-distrikta bodo predložili svojim delodajalcem zahtevo, da se jim ima plačevati delo po $2.36 na dan.
Pivovarne proti drž. pravdniku.
Indianapolis, Ind., 2. maja. — V pričakovanju, da generalni pravdnik države Indiane uresniči svojo pretnjo, je danes petero pivovaren vložilo v zveznem sodišču predlog za izdanje ustavilnega povelja, ki naj generalnega pravdnika zadržuje na tem, da bi nastopil proti tožiteljicam. Petere pivovarne so: Indianapolis Brewing Co., Terre Haute Brewing Co., Capital City Brewing Co., Home Brewing Co. in American Brewing Co. Generalni pravdnik je naznanil svojo namero, predlagati imenovanje oskrbnikov imo vine za omenjene pivovarne, češ, da so kršile svojo odnosno svobodnico s tem, da lastujejo kreme. Ako bi s tem predlogom prodrl, bi se moralo v državi Indiana kacih 3000 krčem (salunov) zapreti.
Ropar prijet.
Denver, Colo., 6. maja. — Sinoči je bil tu prijet vlomilec Wm. Tennant ki je v družbi z nekim drugim razbojnikom v noči na 17. apr. vlomil v banko v Chantauqua in uplenjl $3,000 Aretiranec se je pred policijskim načelnikom spoznal krivim in je vrnil $33, vse, kar mu je baje preostalo od plena.
ROJAK UMORJEN V ROOKDALU ILL.
Salunar Jernej Marentič žrtev doslej še neznanih razbojnikov. Preiskava.
ROPARSKI NAPADI SE MN0ŽE.
Mrs. Anton Grahek oropana in vsled strahu zbolela.
medlela. Eden izmed razbojnikov je skočil k nji in ji nameril revolver ob sence. Drugi lopov je začel iskati dra gocenosti. Ker jih ni našel, je morala gospa pokazati skrite zaklade. Roparja sta pobrala $45 v gotovini, zlato uro, prstan, dve obleki in še nekaj reči, nakar sta gospo udarila, da se je zgrudila — in pobrisala sta jo v temno noč. Ko se je naša rojakinja zavedla, je zaklicala na pomoč. Pritekel je rojak John Judnič in kmalu nato tudi njen soprog, a o razbojnikih ni bilo več duha ne sluha. Gospa je vsled prestanega strahu zbolela.
Nadvojvoda Jožef Ferdinand.
Dunaj, 3. fnaja. — Armadno glasilo objavlja,. da .je podeljen nadvojvodi Jožefu Ferdinandu, polkovniku in poveljniku 93. pešpolka šestmesečni dopust bi«d pristojbin. O tem izrednem odloku se poroča: Nadvojvoda je bil pred nekaj tedni po prejšnjem brzojavnem vprašanju pri cesarju v Schoen brunnu pri avdijenci, v kateri je prosil za dopust. Opazili so, da se je peljal nadvojvoda naravnost s kolodvora k avdijenci in da je po avdijenci odpotoval. Govori se, da zapusti nadvojvoda po dopustu armado. Sodijo, da ni zadovoljen s svojo vojaško
Žrtev razbojnikov je postal naš u-gledni rojak Jernej Marentič, salunar v Rockdalu. V torek zvečer je bil najden mrtev v svojem salunu, še krvaveč iz treh strelnih ran, katere so mu prizadeli doslej še neznani lopovi.
Okoli 10. ure zvečer sta rockdalska policaja Pirc in Karnebegie patrolira-la okoli saluna in pogledala tudi notri. Po kratkem razgovoru z Marentičem, sta odšla nadaljevat svojo službo. Pred odhodom pa jima je Marentič še zaklical: “Pridita še kaj, predno zaprem, da se malo razgovorimo, ker je dolgočasen večer nocoj vsled dežja.” Policaja sta pritrdila in nadaljevala svojo ogledno pot po Rockdalu.
Bilo je okoli 10. ure 30 min., ko sta redarja spet prišla mirno Marenti-čevega saluna. Pa tu sta zagledala zavese na oknih že doli potegnjene, čemur sta se nemalo začudila. Da izvesta vzrok, sta stopila v salun. In našla sta svojega prijatelja ležečega med baro in pečjo v lastni krvi in z vidno strelno rano na čelu, iz katere so se izcedili možgani. “Jerry je mrtev!” je vzkliknil Pirc, in ko je natančneje pogledal truplo, je videl prša vsa okrvavljena. Kar trepetajoč vsled strašnega prizora, sta odpela Maren-tičevo srajco in zagledala še dve strelni rani, eno nad srcem, drugo na desni strani, obe smrtonosni.
Hitro sta redarja spravila vse sosede pokonci in začela iskati slede za morilcem ali morilci. Seveda sta najprej obvestila ženo Marentičevo, stanujočo s sedmerimi otroci v posebnem poslopju zadej za salunom. Uboga žena je prebledela, se zgrudila na stol, zazibala svoje dete in vzklikala: “Ni res; ni re's!” Policaja, sta se skrajno ganjena vrnila v salun, kjer je že bila zbrana množica sosedov v sočutnem trepetu in skrajnem ogorčenju. Kmalu za njima je vstopila v salun
Pozor, Jolietčani!
Slavna policija jolietska tem potom prosi naše rojake, naj izvolijo nemudoma javiti vsacega sumljivca, ki jim. utegne priti pred oči. Obeh telefonov policijska številka je 530.
Lepa postava!
Gary, Ind., ,3. maja. — Če se tukajšnjim prihuljencem ustreže, potem bo to mesto, ustanovljeno z milijoni jeklenega trusta, na željo kake desetinke njegovih prebivalcev vkratkem “suho”. Po prohibicijski postavi države Indiana zadošča namreč prošnja s podpisom večine volivcev, ki so ob zad njih državnih volitvah glasovali. Te so bile pred dvema letoma in takrat je bilo samo 639 glasov oddanih. Četudi sedaj stanuje v Gary do 5000 državljanov, ki imajo pravico glasovati) bi vendar 320 podpisov zadoščalo, da se pripomore prohibicijonistom do zmage in 110 salunov prisili, da za* pro svoja vrata.
skati.
Nihče v mestu ni brodovja opazoval z večjim zanimanjem, nego Kitajci. Pa tudi Japonci so zijali.
Brodovje ostane v San Franciscu do dne 15. maja, potem odpluje v južni smeri.
Senzačno odkritje.
Rim, 2. maja. — Dobro informirani 'Giornale d’ Italia” objavlja senzačno Vest iz natiskanega 3. zvezka Bismar-ckovih spominov. Kakor znano, sta se 'edva zvezka spominov železnega kanuja tiskala (založnik Cotta), tretji 2vezek pa ne in sicer na izrečno željo Usarja Viljema II. Vsled indiskrecije ?eke dame, ki je znana z založnikom ln njegovim sinom, je o nekaterih poglavjih knjige izvedel neki sotrudnik .'sta “Giornale d’ Italia”. Zanimivo le predvserri^oglavje 36. Ondi Bismarck precej odkrito namiguje, da je General Bazaine leta 1871. Metz Nem-Cem prodal. Ne nemška hrabrost, temveč nemško zlato je zmagalo.
Cleveland bolan, a ne hudo.
Lakewood, N. J., 2. maja. — “Associated Press” je prejela iz dobropo-učenega vira vest, da bivši predsednik Grover Cleveland ni tako bolan, kakor se raznašajo govorice križem sveta. Izza zadnjega četrtka vsak dan zapušča posteljo.
odgovorila in ljudstvo je začelo vri-1 karijero. Vojaški krogi so namreč
pričakovali, da bo imenovan nadvojvoda že meseca novembra za brigadirja, a imenovanje je izostalo in sedaj se mu je dovolil mesto povišanja dolgotrajni dopust. Nadvojvoda Jož. Ferdinand je drugi sin rajnega velikega toskanskega vojvode. Po očetovi smrti si ni nadal naslova “veliki vojvoda”, dasi je načelnik rodbine toskan skih Habsburžanov. Nadvojvoda rad občuje z meščanskimi krogi. Svojčas je bival kot polkovnik 27. pešpolka v Ljubljani. Njegov mlajši brat Henrik Ferdinand je tudi dobil nedavno vojaški dopust in je zdaj slikar v Mona-kovem. Njegov starejši brat je odložil naslov nadvojvode in se zdaj imenuje Woelfling.
Štiri vreče zlata.
Pittsburg, Pa., 1. maja. — Blizu kraja Carnegie sta dva neznanca po obupnem boju premagala ekspresnega vslužbenca na brzovlaku Pennsylvania železnice in ko sta ga zvezala, sta razstrelila denarno shrambo in uropala iz nje štiri vreče z zlatom in drugim denarjem. Potem sta dala znamenje ustaviti, nakar sta lopova utekla.
■ .Mednaroden okraj.
Washington, D. C., 5. maja. — Pač ni kosa zemlje v velikosti kanalskega pasa, kjer bi živelo toliko narodnosti, kakor na tem. Po policijskem poročilu je bilo namreč meseca marca nič manj nego 586 oseb aretiranih in te pripadajo 48 narodnostim.
Zločin z dinamitom.
Butte, Mont., 2. maja. — Dinamit je eksplodiral okoli polnoči pod parovo-zoma, ki sta imela semkaj dovesti Burlington-brzovlak št. 6. Nesreča se je pripetila miljo zapadno od postaje North Pacific-železnice. Nekaj vagonov je bilo razdejanih. Strojevodja je bil usmrčen in nekaj oseb je ranjenih. Kdo in zakaj je izvršil zločin, še ni dognano.
Poroka v Carskem Selu.
Petrograd, 2. maja. — Švedski princ Viljem, drugi sin kralja Gustava, je bil danes v palači Carskega Sela poročen z veliko kneginjo Marijo Pavlov-no, bratranko ruskega carja. Poročni
tudi smrtnobleda gospa Marentičeva, | obredi so bili veličastni. Navzoča sta in s presunljivim vzkrikom se je vrgla j bila tudi črnogorski knez Nikica in nad okrvavljeno mrtvo truplo svojega bolgarski knez Ferdinand. Zvečer se nenadomestnega soproga.	i je vršil sijajen državen banket, pri ka-
Jug za Bryana.
Wash., D. C., 5. maja. —. Na vsaki demokratični konvenciji igra složni jug važno vlogo. Te države so ob volitvah povečini demokratične. In navadno te države podpirajo kandidata, ki ima največ upanja zmagati. In topot so se odločile za Bryana. Te države so: Alabama, Arkansas, Florida, Georgia, Kentucky, Louisiana, Mis sissippi, North Carolina, South Carolina, Tennessee, Texas in Virginia.
Vzorna policija.
New York, 4. maja. — Načelnik newyorške policije Bingham je govoril na nekem banketu, zakaj se množe hudodelstva. Rekel je, da je organizacija newyorške policije pomanjkljiva. Obnoviti se mora osobje. Slabe organizacije je krivih 40 kapitanov, ki niso sposobni za službo, a jih ne morejo odpustiti zaradi sedanjih predpisov.
85 dni spala.
Los Angeles, Ca!., Z maja. — Ko je 85 dni nepretrgoma prespala, se je gospa Beulah Hawkins, bolnica County-bolnišnice, prav nenadno probudila da nes dopoludne in je naprosila navzočo strežajko za čašo mleka. Dasi ni žena 85 dni použila nobene hrane, je bila vendar vstanu, stati na svojih nogah.
Križarska se pogreznila.
Tokio, 1. maja. — Kot šolska la-dija rabljena križarka “Matsušima” se je včeraj pogreznila vsled eksplozije v skladišču streliva. Ob tej nesreči je storilo smrt: 23 častnikov, 35 kadetov in 131 mornarjev.
Iz Rusije.
Petrograd, 6. maja. — Vojni svet pod carjevim vodstvom se je posvetoval o nemirih ob perzijsko-turški meji. Tudi na Kavkazu vre med mohame-danci. — V sedemdnevni zapor je obsojen brat ruskega ministrskega predsednika časnikar Aleksij Stolypin, ker je žalil odvetnika Bulačka.
Mladočeski vodja umrl.
Praga, 6. maja. — Tukaj je umrl znani parlamentarec in vodja Mlado-čehov, dr. Jos. Herold. Rojen je bil leta 1850 v Vršovicu pri Pragi in je bil po svojem poklicu odvetnik. Za gospodarski in kulturni razvoj svojega naroda je storil mnogo.
Ko je bilo prve zmešnjave po strašnem dogodku konec, je rockdalski župan obvestil jolietsko policijo, ki je nemudoma poslala nekaj svojih zastopnikov na lice mesta in ukrenila vse nadaljnje korake. Detektivi so takoj dognali, da se je izvršil roparski umor. Varnostna blagajna za baro je bila vlomljena, in oropana do zadnjega beliča. A roparji so odnesli kvečjemu kacih $30 ali $40; kajti velike listnice, ki je bilo v nji do $700 in kacih dvajset čekov, niso našli; našel jo je detektiv gkrito v kotu. Truplo je bilo prepeljano v Nemanichev pogrebni zavod, kjer so isto druzega dne ogledali koronerji, nakar je bilo pripravljeno za na mrtvaški oder in spet prepeljano v Rockdale.
Pogreb se je vršil danes, 'to je, v petek dopoludne ob 9. uri s sv. mašo zadušnico v naši cerkvi sv. Jožefa.
Kdo so bili morilci? To se morda nikdar ne odkrije. Gotovo je, da je Marentič padel kot nedolžna žrtev kacih razbojnikov, katerih se zadnji čas klati vse polno po našem mestu in okolici, da je ljudi že kar strah iti zvečer iz hiše.
Pokojni Jernej Marentič je bil doma iz Gradaca na Belokranjskem. V Ameriki je bival že blizu dvajset let, in sicer večinoma v Jolietu, odkoder se je pred dvema ali tremi leti preselil v Rockdale, kjer je otvoril svoj salun. Poleg svoje žene zapušča sedmero otrok, od katerih je 16 letna Ana najstarejša, a najmlajše dete je še v nežni starosti dveh let. Pokojnik je bil član društva Sv. Treh Kraljev št. 98 K. S. K. J. in društva sv. Martina št. 80 W. C. U. Bil je med. tukajšnjimi rojaki jako ugleden in priljubljen ter v svojem delu napreden. Svojo nasilno smrt je slutil že izza treh let, ko je bil prvikrat napaden in oropan; vdrugič je bil poskušan napad nanj pred nekaj tedni, a ob tretjem roparskem napadu je obležal kot žrtev, napadu je obležal kot žrtev.
Bodi rajniku blag spomin in naj počiva v miru!
Drug roparski napad.
Mrs. Anton Grahek, 1200 N. Broadway, je bila dne 30. aprila zvečer v svojem stanovanju kaj neprijetno presenečena. Bila je sama doma, ker je bil njen mo| na delu. Po poldeveti uri sta se naenkrat vtihotapila v njeno stanovanje dva našem-
terem se je nazdravljalo prijateljskemu sporazumljenju med Rusijo in Šve dijo glede Baltiškega morja.
Ljudstvo proti anarhistorfl,
Rapallo, Italija, I. maja. — Petdeset anarhistov iz Piemonta je sklenilo sklicati v Rapallu protestni shod proti vladi in županstvu, ker sta gostoljubno sprejeli portugalskega torja Franco in cesarico-vdovo. Vlada je javni meeting seveda prepovedala. Anarhisti so kljtjb temu iz Genove prišli V Rapallo in hoteli proti policijski odredbi protestirati. Toda ljudstvo rar-pallsko jim je prekrižalo račune. Obkolilo je anarhiste in jih tako preteplo, da so morali večino teh junakov odpeljati v bolnico. Tri anarhiste so ljudje prijeli za roke in noge in jih vlekli na obrežje, da jih vržejo v morje. Komaj so 'karabinijeri to zabra-nili.
Avstrija na straži.
Dunaj, 3. maja. — Umor gališkega cesarskega namestnika Potockega je jasno pokazal, kako sovražijo Rusini Poljake. Žrjavica tli že dolgo pod pepelom. Diplomatsko to priznavajo ru-sinski zastopniki, odkrito je pa povedala svojo misel rusinska akademiška mladež. Sam Potočki se je bal, da se dvigne “Ukrajina”, in» sledi ruskim zgledom. Sovraštvo med Poljaki in Rusini je stoletja staro. Slavni poljski pisatelj Sienkiewicz je v svojih delih opisoval te boje. Ukrajinske vstaje se boje zdaj tudi naši vladni krogi.
Zato pa niso še premestili pržemisel-skega armadnega zbara v Ljubljano, ker potrebujejo vojake v Galiciji, če ljenca z revolverji, rekoč:	Tiho, če
Pozor, Chicažani!
Tem potom naznanjam vsem Sobratom društva sv. Štefana št. 1. K. S. K. J., da se je bivši II. tajnik John Banovec odpovedal svojega uradovanja in je izvoljen novim II. tajnikom brat Joe Steblaj. Torej prosim vse sobrate, da mi takoj naznanite natančne naslove, zaradi pravega reda.
Ravnotako vas opozarjam, da se imate korporativno zbrati z društvenimi znaki oziroma regaliji dne 10. t. m. po 10. sv. maši v cerkveni dvorani sv. Štefana, da skupaj odkorakamo z drugimi društvi na veselico ali izlet, ki se bo vršila v korist naše cerkve. Toraj bratje, pokažimo se, da strto res pravi složni prijatelji svoje terkve, društva in Jednote. Jos. Steblaj, 11, tajnik, 595 Throop St.
bi se dvignila Ukrajina.
! ne gotova smrt!” Gospa je skoraj o-
Listnica upravništva.
Gospod N. G. v CalurrietVr, Mich. — Na strašno grožnjo tamošnjega slovenskega tednika v zadnji št. smo pričakovali vse kaj druzega nego kar naenkrat deset novih naročnikov. Rojaki pač vedo, da ne gojimo do nikogar zlobne misli, najmanj pa bi hoteli brez vzroka žaliti svoje kolege. That’s all.
Joliet, 111., 6. maja, — V soboto, dne — Napaden je bil Alfred H. Wun-
9.	t. m., zvečer bode priredila slovenska Dekliška držba v Golobičevi dvorani veliko veselico s plesom. Čisti dobiček je namenjen za napravo novega altarja v naši cerkvi sv. Jožefa. Ker ima prireditev tako blag namen, je upati, da se rojaki odzovejo vabilu na to veselico v največjem številu. Da bodo fantje storili svojo fantovsko dolžnost in prihiteli vsi kakor en mož na dekliško veselico, je pač umev j no samoposebi, posebno, ker bo veselice glavna točka — ples. Na svidenje torej v Golobičevi dvorani v soboto zvečer! Vstopnice po 25c.
— Naš jolietski alderman, g. Anton Nemanich in gdčna Ana Petru iz Chi-cage sta v ponedeljek dopoludne sklenila dosmrtno zvezo v cerkvi sv. Pro-kopa v Chicagi, 111.
O tej cerkveni slovesnosti piše chi-caški "Narod” z dne 5. t. m. med drugim sledeče: "V božjem hramu sv. Prokopa je bilo že sklenjenih mnogo zakonskih zvez, a nobena še ne s tako slavo in s tako veliko udeležbo, kakor svatba gdčne. Ane Petru iz Chicage z g. Antonom Nemanichem iz Jolieta. Paročenca je združil v zakonsko zvezo sam preč. p. opat Jan Nep. Jaeger. To je bila prva poroka, ki jo je izvršil izza svojega povišanja v dostojanstvo opatsko. Izkazal je s tem čast gdčni. Petru za zasluge, ki si jih je stekla za župnijo sv. Prokopa. Pevski zbor cerkveni se je zbral polnoštevilno in je prednašal krasno pesen pred poroko. Godba je igrala, ko sta ženin in nevesta stopala v hram božji. Deset članov in članic pevskega zbora, ter tovariši in tovarišice so spremljali srečna zaročenca k altarju. Poročni priči sta bila ocfrična Čeha, gg. T. Kraus in F. Bunda. Tovariš g. Ne-manichu je bil g. Jos. Klepec iz Jolieta, manager “A. S.” Sv. mašo z leviti je daroval č. p. V. Kohlbeck, ob asistenci dveh drugih čč. patrov. Cerkev je bila napolnjena nele kakor ob nedeljah, marveč kakor na Velikonoč, kar dokazuje, kako priljubljena je bila gdčna. nevesta. Saj pa je petindvajset let ob nedeljah in praznikih sodelovala pri vseh cerkvenih pobožnostih in slovesnostih. Ima namreč prekrasen, izvežban in mogočen glas, tako da je menda malo jednakih ji čeških pevkinj v Ameriki. A pevala ni samo v cerkvi, temveč pri vseh župnijskih in društvenih prireditvah. Njen pokojni oče je bil hvalnoznan in dolgoleten učitelj in regens chori v župniji sv. Prokopa. Nenadomestno izgubo za omenjeno faro pomenja odhod gdčne. neveste.” Potem ‘Narod’ primerno slika ženina, ki je našim čitalcem itak dobroznan kot eden slovenskih posvetnih prvakov v Ameriki. Med dru gim pravi o njem: ‘‘Jest on Kran, Slovinec, mluvi však česky jako Čech.” Po cerkveni slovesnosti so se svatje zbrali v domovanju nevestine matere na Cent^ ave., kjer je bila prirejena prva ženitna pojedina.
Glavna ženitnina pa se je pirovala v Jolietu, kamor so svatje in prijatelji sprem;li novoporočenca popoludne. Ob 6. uri zvečer jih je sprejelo na kolodvoru pet velikih ekvipaž. Na slavnostno večerjo je prišel tudi jolietski župan Cronin na čelu skoro vseh al-dermanov in drugih mestnih odličnjakov. Čestitanja in dragocenih darov ni bilo ne konca ne kraja. Po 8. uri pa je bilo skoro celo mesto alarmirano, ker so na klic oddrdrali mestni gasilci pred domovanje našega alder-mana, ki je nenavadne častilce bogato obdaroval s smodkami in drugim. Slovenski orkester je ubiral najlepše strune, da po svoje pomaga poveličevati svatbo, ki je po svojem starokrajskem velikolepju očarala vse Yankeeje. Veliko veselje so ta večer občutili tudi g. Antona čvrsti starši, ki so šele lani obhajali tukaj svojo zlato poroko. In na stotine in stotine ožjih rojakov je ta večer polnilo vse prostore sredi in okoli Nemanichevega saluna, kjer je pivo teklo kot v potocih in so pečeni janci dišali prav po belokranjsko. Veselje in uživanje, je bilo splošno.
Novoporočencema kličemo:	Bilo
sretno — na mnogaja ljeta!
—Te dni se mudijo v našem mestu g. Anton Sitar s soprogo in otrokom ter g. M. J. Kraker. Gospod A. Sitar je trgovec z obleko v Breckenridge, Minn., a g. Kraker pa ej knjigovodja pri tvrdki Minneapolis Brgs. Co. isto-tam. Žal, da sta ljuba rojaka-gosta naletela na tako grdo vreme. G. Anton Sitar je brat gg. Josipa in Karola Sitar, članov dobroznane tvrdke Ogu-lin & Sitar Bros.
—	G. Karol Sitar še vedno leži bolan v svojem domovanju. Bolezen se mu zdaj boljša,, zdaj hujša, tako da so njegovi sorodniki in mnogoštevilni prijatelji v neprestani negotovosti in skrbi zanj. Po zadnjih znakih pa se bolezen vendarle obrača na bolje in upati je, da bo v kratkem prestana vsaka nevarnost. Bog daj!
—	Pavel Mikoletič je bil izpuščen iz okrajne ječe v ponedeljek po odredbi sodnika Dibella. Kakor znano, je bil Pavel dejan v zapor obenem s svojo ženo Johano, ki je dne 20. aprila zvečer v silobranu ustrelila svojega brata Johna Corna. Obravnava se ,bo vršila vkratkem, ker je majnikova porota že začela svoje delo v ponedeljek.
derlich, brat aldermanov, v ponedeljek zvečer na voglu Elizabeth in Ross cest po dveh našemljencih, ki sta mu uropala dragocen diamanten prstan, zlato uro in okoli $15.00 v gotovini, nakar sta junaka z revolverji izginila brez duha in sluha.
—	Dva razbojnika sta bila prijeta včeraj (torek) zarana, ko sta z revolverji poskušala svojo srečo v Mc-Glonovem salunu na North Collins cesti. Bartender je pa bil hitrejši, nego onadva, in tako sta se ujela.
—	Trije umori in nešteti razbojniški napadi so se dogodili zadnje tedne v našem mestu in okolici. Ne verjamemo, da se gode hujše reči na Turškem. Kaj je krivo? Kam plovemo?!
—	Mesi c april je oil letos tako deževen, kakor že kacih dvajset let ne, pravijo. In "krasni maj” pa je do danes tako mižav in moker in mrzel, da bi zaslužil najgršo zabavljico. Ampak za danes mu še odpustimo, morda se vendar spreobrne.
—	G. Filip Hibler, naš dobroznani brivski mojster, nam je doposlal sledeče vrstice: Tem ptom izrekam zahvalo dr. Ivcu,. da mi je rešil 2 leti starega otroka gotove smrti. Ker iz-prva nisem mogel najti dri Ivca, sem poklical dva druga zdravnika, pa brez uspeha; prvi je rekel, da bo iz bolezni “šele čez tri dni nekaj”; drugi je rekel, da ima otrok jetiko. No, poklical sem še dr. Ivca in ta je takoj spoznal, da se je otroku vsled želodčne bolezni razvila nevarna pljučnica. In šel je in v dveh dneh otroka ozdravil. Hrvatom in Slovencem priporočam dr. Ivca, posebno za pljučnico. F. H.
—	Pisma na pošti koncem zadnjega tedna so 'meli :Kunstek Louis, Medja Verica in Rak Mihael.
—	Najlepšo in najmodernejšo pomladansko in poletno obleko vam izdelata rojaka: Prašnikar in Volk, 1106 N. Broadway. Rojakom se priporočata.
—	Ali ste bolni? Pridite ali pišite slovenskemu zdravniku: Dr. Ivec, 711 N. Chicago St., Joliet, 111.
Aurora, 111., 2. maja. — Cenjeno uredništvo ‘Am. Slov.’ Pri nas smo imeli od 27. do 30. aprila misijon, ki ga je vodil č. g. F. S. Šušteršič v nemški cerkvi sv. Jožefa. Ta misijon je bil v naši naselbini prvi, zato mislim bo prav, da o njem nekoliko poročam v tem listu, ki je tako priljubljen med nami in se tako hitro razširja po slovenskih hišah. Misijonskih pobožno-stij smo se udeležili vsi po svojih najboljših močeh, kakor nam je bila dana prilika. V nedeljo, pondeljek in torek zvečer je bila vsakokrat pridiga in potem litanije in blagoslov z najsvetejšim Zakramentom. Naše društvo sv. Janeza Krstnika je imelo v torek zjutraj pri sv. maši ob 5. uri svoje skupno obhajilo. Stanovska pridiga za žene je bila v torek popoludne ob 3. uri. Poslušat so jo prišle do malega vse omožene ženske naše slovenske naselbine in so bile prav vesele, ker so slišale toliko lepih naukov. Zadnji dan je bila sv. maša za umrle člane našega društva. Bog daj, da bi ta naš prvi misijon obrodil veliko sadu med nami!
Pozdravljam vse Slovence po Združ. državah.	Frank Mrva.
Brockway, Minn., 1. maja. — Prosim, g. urednik, da mi zopet odmejite mal prostorček za kratko sporočilo iz naše Brockwayske doline, ker drugače bi utegnili naši po mestih bivajoči rojaki misliti, da se farmarji poleti kakor krt zarijejo v prst.
Kar se tiče setve, je belo žito že posejano in tudi večina že ven. ‘Letos je bila ena najlepših pomladi, glede poljskega dela, kar jih naši stari farmarji pomnijo tukaj. Zemlja je bila suha ter se je lepo obdelovala. Tudi toplo je bilo, le sem od 25 tega aprila je zopet bolj mrzlo. Sedaj se pripravlja za koruzo in krompir in, ako se takoj obrne vreme in ostane toplo, bode tudi to kmalo pod zemljo. Tukaj se seje večina belo žito, dasiravno koruza skoro brez izjeme dobro obrodi.
Sedaj je čas življenja na farmah. Vsak kdor je za delo, se giblje in dela, moški na polji in po gozdu in pašnikih, ženske in otroci pa v hiši in zunaj okrog. Tudi pri živini je polno gibanja in, kakor bi rekel, veselja. Po dvorih in pašnikih skače in se igra kar na stotine mladičev vsake sorte. Toda čez vse največ opravka pa imajo kokoši. Še predno se solnce vzdigne iz svoje zlate postelje, so te že pri delu na kakem vrtu ali njivi, in joj črvička ali pa kaki mladi solatci, ki se drzne pogledati iz prsti.
Naš velepoznani jager, John Burja, je pred kratkim izkopal nekje v tukajšnji bližini osem mladih volkov, za katere je dobil o<J države $40. Volkovi so se zadnjih par let precej zaredili v naših gozdih in so napravljali mnogo škode s tem, da so si privoščili preveč ovčjih jeter. Zato pa tudi želimo, da bi doletela gospoda Burja še večkrat taka sreča.
Pred nekaj časa je nenadoma zbolela Ančka Poglain, hči John in Ane
Poglain. Upamo, da kmalo okreva.
Pred kratkim so odpotovali v staro domovino Matevž Hudovernik, Primož Skumautz, Andrej Peterneli in pa Jožef Kocjančič. Mr. Hudovernik je prišel semkaj pred 29 leti. Kup:' si je nekaj zemlje in začel tako počasi kmetovati. Z dobrim gospodarstvom in s pomočjo družine mogoče mu je bilo kupiti kos za kosom in sedaj je eden najobširnejših farmarjev tukaj. P. Skumautz je prišel v Ameriko pred 34 leti in je bival med tem časom na farmah v Brockway in Krain Town. Kacih 20 let nazaj pa se je ustanovil v mestu St. Cloud, Minn., kjer je ostal do sedanjega dne. Gosp. Skumautz je izvrsten mizar, ki se je izučil še v stari domovini. K časti naj mu bode rečeno, da je pri delu svojih rok izredil eno največjih družin v našem county-ju. Druga dva popotnika sta oba ame-rikanska Slovenca, ki sta bila rojena in zrejena v Brockway, Minn. A. Peterneli je sin Gregorja in Lenke Peterneli, ena najstarejših slovenskih družin tukaj. Obiskoval je najpred navadne in potem višje deželske šole, poučeval nekaj let, zopet obiskoval business šolo, in zadnjih pet let pa je stalno opravljal službo kot pomožni bankir v Lauck Rapids, Minn. J. Kocjančič je sin veleznane in spoštovane družine Jurja in Lenke Kocjančič. Odkar je bil zmožen za delo, delal je po večih krajih v Minnesoti in Dakoti. Sedaj se preseli v rojstni kraj svojih staršev, kjer namerava ostati pri stri- i cu, ki mu misli izročiti kmetijo in gostilno. Vsem popotnikom voščimo lahko pot, veselo snidenje s svojimi prijatelji in znanci in zopet srečno povrnitev.	J. J. O.
Chicago, 6. maja.—Rojakom v Chicagi in v okolici naznanjamo, da bodo združena slovenska katoliška društva to nedeljo, dne 10. maja, priredila piknik v korist naši novi cerkvi na Meyers Grove Hawthorne, mimo katerega vozi Blue Island kara ali pa 18. ulice kara. To nedeljo bo prva sveta maša ob Id8. uri, druga pa .ob j^lO. uri. Po drugi sveti maši bodo društva z.godbo na čelu odkorakala od cerkvene dvorane do Leavit st., odkoder se popeljejo z Blue Island karo na park. Ker je ta piknik letos edini piknik Slovencev v Chicagi in ker je prirejen v korist naši cerkvi, zato upa* mo, da se ga bodo rojaki v Chicagi udeležili v prav obilnem številu. Vsak naj pripelje s seboj svoje prijatelje in znance, da' bomo tukaj na parku pri pošteni domači zabavi videli, koliko je slovenskega naroda v Chicagi. Vstopnina za osebo je 25 centov. Razume se, da smo poskrbeli vse, kar je v naši moči, da bo postrežba točna, za bava mnogovrstna, pako da bodo udeleženci lahko splošno zadovoljni. — Ob enem naznanjamo, da slovenska fara sv. Štefana v Chicagi obhaja letos desetletnico svojega obstanka. Njen ustanovitelj je v hvaležnih srcih čika-ških Slovencev nepozabni č. g. John Plevnik, sedaj župnik v Waukeganu. Dne 12. junija bo preteklo ravno 10 let, kar je milostljivi gospod Nepo-muk Jaeger, opat pri češki cerkvi sv. Prokopa v Chicagi, slovesno blagoslovil staro slovensko cerkev. Povodom ¡desetletnice bomo v naši cerkvi obhajali enotedenski misijon začetkom junija, o katerem bomo že še kaj več poročali pravočasno. Bratje Slovenci! Potrudimo se, da bo naš piknik, ki ga obhajamo v znamenju desetletnice obstanka fare, res prav dobro uspel v prid naši cerkvi. Zato pa rojaki v Chicagi in okolici: Na svidenje v nedeljo 10. maja na zapadni strani našega mesta!	Cerkveni odbor.
Etna, Pa., 3. maja. — Slavno uredništvo, prosim malo prostora v predalih našega sl. lista. Kakor čitam dopise iz cele Amerike o letošnji krizi in nje posledicah, tako smo tudi v našem malem mestu vsestransko občutili krizo in brezposelnost, katere neče biti konec, če so nam tudi obetali, da bo končana, ko bo nastalo toplo. Zdaj pa je še povrh tega tukajšnja Spang Chalfant Co., katera ima. v našem- mestu svoje tovarne, znižala vsem svojim delavcem plačo za 10 od-sto, dasi ne delamo vdč ko dva ali tri dni na teden.
Pozdravljam vse rojake širom Združenih držav, a tebi, Am. Slovenec, želim dosti in dobrih čitateljev in pred-platnikov zato, ker si najboljši slovenski list v Ameriki. Boldraščan.
Indianapolis, Ind., 4. maja. — Cvetoči maj — letos mrzli maj smo 3. maja .tukajšnji Slovenci pozdravili s prav mično slovesnostjo. V nedeljo smo namreč obhajali obletnico slovesnega blagoslova naše slovenske cerkve. V ta namen so požrtvovalne ženske jako okusno z različnimi cvetlicami ozaljšale veliki oltar. Možje in fantje pa so oskrbeli slovesnost pri društvih. Ob pol desetih so se vsa tukajšnja slovenska društva z Ogrskim društvom vred zbrala v Gačni-kovi dvorani. Od te dvorane so vsa društva z domačo godbo na čelu napravila po cestah, ob katerih stanujejo Slovenci, slovesen obhod. Okoli
10.	ure je dospel ta lepi sprevod med slovesnim potrkavanjem zvonov do naše cerkve. Ob 10. uri je bila peta sv. maša z leviti, katero je opravil domači g. župnik, levitirala pa sta dva gospoda iz mesta. Med službo božjo je vrli domači možki zbor prav precizno izvajal težko latinsko mašo. Tuja gospoda sta se jako laskavo izrazila o petju, češ, da nikjer v mestu ni takega možkega zbora. Po sv. maši so društva odkorakala z godbo v društveno dvorano. Da &e je slovesnost
tako lepo izvršila, zahvaliti se imamo posameznim društvom, vrli godbi in lepemu petju. Vsem skupaj: iskrena zahvala!
Kriza se je pri nas v toliko zboljšala, da večina Slovencev dela 5 dni v tednu, nekaj jih pa še vedno postaja brez dela. Plača je tudi tu — kakor drugodi — precej znižana — pa tolažiti se moramo z upanjem na boljše čase.	Udeleženec.
Krain Town, Minn., 1. maja. — Dasiravno nas je precejšno število Slovencev tukaj, vendar se tako malo ke-
daj sliši od tega kraja, da smo skoraj
čisto pozabljeni.
Slovencev nas je kacih 15 družin. Pečamo se s farmerstvom in živinorejo. Zemlja je prav dobra tukaj in vsako žito, posebno pa pšenica, navadno izvrstno obrodi. Imamo svojo cerkev in stalnega duhovnika, toda žali-bog, zadovoljiti se moramo z Nemcem, ker nam mil. gosp. škof ne more dati Slovenca. Mlajši rod si že pomaga, ker razumejo otroci nemško in angleško, toda za starše ne gre tako lahko. Obišče nas vsako leto parkrat kak slovenski duhovnik, da opravimo naše dolžnosti. Tako nas je pred nekaj dnevi obiskal Rev. John Trobec iz Brockway, Minn., da smo opravili velikonočno dolžnost. Bodi mu iskrena hvala za taisto. Želimo tudi slišati besedo božjo v milem materinem
jeziku, ali ta želja se nam le redko kedaj vresniči.
Pred nekaj dnevi vršil se je pogreb velespoštovanega John Maleja. Rajnki je bil sin družine Andrej Malej. Rojen je bil tukaj, kjer je tudi obiskoval prve ljudske šole. V 14. letu svoje starosti je šel v višje šole pri Benediktincih v St. John’s University. Bil je zelo priden in nadarjen dijak, kar spričuje to, da ‘se je v teku 7 let privadil osem jezikov. Od leta do leta podeljenih je dobil mnogo nagrad kakor tudi zlato medaljo za njegovo odliko v njegovih razredih.
Dovršil je klasične šole in šel v semenišče, toda že takoj prvo leto v semenišču postal je tako slab radi bolezni, katero si je bil nakopal najbrže v Collegeu, da je moral pustiti šolo in se preseliti v drugo podnebje. Šel je toraj v Pueblo, Colorado in tam prevzel uredništvo nekega časopisa. Tudi uredništvo je moral kmalu položiti na,stran in šel je iz mesta i\a deželo. Tukaj je okreval toliko, da je začel upati na popolno zdravje. Božja volja pa je bila drugače. Prehladil se je bil močno in začel je zopet bljuvati kri. Začel je postajati čedalje slabši in zgubil je ves up, da še okreva. Prišel je torej zadnjo jesen zopet domov in od tega časa je šlo z njegovim zdravjem vedno navzdol. Le teden dni pred smrtjo zboljšalo se mu je kar ob hitrem in bil je precej pri moči. V
petek 24. aprila pa je zopet postal ze-lo slab, tako da je bil primoran ostati v postelji. Zvečer proti polnoči pro-sil je za duhovnika, ki je kmalu prišel in mu prinesel zadnjo popotnico in ga djal v poslednje olje. Par ur pozneje pa je zaspal v Gospodu, obdan od staršev, bratov in sestre. Tako je umrl kakor je živel, kot dober in nedolžen katoliški mladenič.
Pogreb se je vršil v torek 28. apr. in je bil najlepši kar jih je še kedaj bilo tukaj. Zadušnico je opravil Rev. Božja iz St. Paula, pri kateri sta stregla Rev. Varh kot diakon in Rev. Gruden kot subdiakon. Navzoči so še bili Rev. Stephan, domači duhovnik in pa Rev. John Trobec in Rev. Schiffler. Ganljive govore sta imela Rev. Božja v slovenskem in Rev. Varh v nemškem jeziku. Nagrobnico so mu zapeli čast. duhovniki in prijatelji njegovi in to tako lepo in milo, da se človek ni mogel zdržati, ne da bi se mu ne vtrenila solza, in zakaj bi se tudi ne? Ž njim so pokopani goreči in na-depolni upi ne samo svojih dragih, ampak tudi njegovih mnogih prijateljev in, lahko rečem, cele naše fare, kajti ravno letos bi . bil posvečen v duhovnika, da ga ni iztrgala iz naše srede, taka rana smrt. Dobro se še spominja pisatelj teh vrstic, kako sva skupno in na skrivnem delala načrte za dan, ko bode on tako srečen, da (Nadaljevanje na 6. strani.)
O
“Severova družinska zdaavila so res najboljši leki, jaz nikakor ne moren biti brez njih- Vedno jih hočem imeti pri roki.”	Mrs. Nary Goesorčič,
Box 101, Moon Run, Pa-
o
AN EXCELLENT ANB
ñame semeoy ■
for BctanOr <Boilh W 1 tKuises, Cfcank i&sw&f Softs, Enlarged <%#*&>
Sdt Fhra .-n zndVtn*-rtJtl Vinos**’
Bead the Psutpltid
JMJigtTlOSS Vf
Xí. X <3 «FX.'OO.
\V. F. SEVERA CO. tetó« teat
C8DAR SAPIDS. - IOWA-
Pomanjkanje rudeče barve v krvi kaže po žolah zelenobarvno tvarino in to pospešuj—e slabost, nervozn..ost in zgubo okusa
Severov
kričistilec
je posebno za to pripravljeno zdravilo da odstrani vse nečistosti iz krvi, dale kri lepo rudečo in močno.	H	CENA $1.00.
“Sem in ostanem Vam hvaležna za tako dobro pomoč Vašega Kričistilca. Povrnil mi je prejšno zdravje in moč.” MRS. L. TOBOLSKA,.
Box 13, Edgely, N. Dak.
Prodajajo se v vseh lekarnah.
Pazite, da dobite “Severova.”
DOBRO MILO.
v Nis bolj ne jezi človeka, ki želi imeti lepo obrazno bravo, kot kakšna kožna bolezen na obrazu, roki, ali vratu. Odstranite take sitnosti in rabite.
Severova Zdravilno Milo za kožo.
To zdravilo vas bo ozdravilo, ka kor je Ano Pavlin, Halletsville,, Texas, ki piše sledeče:
“Severovo Zdravilno Milo je res izvrstno zdravilo. Imela sem rano in razne druge odrgnine, po rabljenju enega kosca tega mila se je koža tega mila se je koža lepo obelila in odrgnine in rane so izginile. Tudi priporočam to milo za kopanje posebno pri otrokih.”	Cena 25c.
Zdravilni nasvet pošljemo na zahtevo zastonj.
W r Qc	'VfETDA CEDAR RAS IDS
ww ■ ■ ■ v>E k- M .		_JL—	;	^ ' - -	 • -- '1-	.VEKA vO. iowa '■ 	- - 	- ■ - -	- " ’	1	i: ” \
KRANJSKO.
__ Iz Amerike do Ljubljane se je pripeljalo dne 16. aprila 107 Slovencev.
—	Na Prešernov spominek v Ljubljani je bil sredi aprila položen krasen venec z belim, modrim in rdečim trakom ter napisom: “Za pirhe — M. pogorele — iz Amerike.”
—	Jezikovni zakon za Slovence. Na občnem zboru “Zveze slovenskih odvetnikov” v Ljubljani dne S. apr. se je sprejela sledeča važna resolucija g. dr. Brejca: “Zveza slovenskih odvet-nikov in notarjev” zahteva izvedbo popolne enakopravnosti potom jezikovnega zakona za vse dežele, kjer bivajo Slovenci, in sicer istodobno z jezikovnim zakonom za Češko.
tudi smrtno ranjeria ležita. Dne 15. apr. se je vršil komisijski ogled na Dolih, kamor so ubitega prinesli. Napovedali so se že celi prejšnji teden , ter si zabavljali z enega vinograda v drugega. Vzrok: malo boljše smo pa ženske.
>
—	Ogenj. V Vinavasi pri Novem mestu je 16. aprila pogorelo 13 poslopij štirih posestnikov v vrednosti 17,-000 kron. Zažgali so otroci, ki so se igrali z užigalicami.
—	Požar v Koprivi. Nedavno je nastal v Koprivi grozen požar. Pogorela so namreč vsa gospodarska poslopja, to je skedenj, senik, hlev in klet posestnika, krčmarja in zavednega narodnjaka Antona Boleta. Škode je najmanj 1000 K. Zavarovan je pri “Slaviji”. Vino in živino so k sreči rešili. Kako je nastal požar, ni znano.
—	Osuševanje ljubljanskega barja se bo pričelo letošnje poletje pod vodstvom gosp. stavbenega svetnika Pavlina. Te dni se otvori stavbena pisarna.
—	Nekaj zadružne štatistike. Kon-
cem leta 1907. so imele slovenske zadružne zveze, včlanjene pri “Splošni zvezi avstr.'kmet. zadrug na Dunaju” sledeče število članic:	1. Zadružna
Zveza v Celju 200 zadrug. 2. Zadružna zveza v Ljubljani 433 zadrug. 3. Goriška zveza 32 zadrug.
—Umivanje nog. Starčki, katerim je premilostni gospod knezoškof dr. Anton Bonaventura Jeglič pri cerkveni slovesnosti na veliki četrtek 16. apr. umil noge, so naslednji: Franc Kosmač iz Kranja, 96 let, Janez Zupan z Visokega pri Kranju, 93 let, Jernej Koprivec iz Ljubljane, 90 let, Andrej Šorl z Rupe pri Kranju, 87 let, Tomaž Makovec iz Borovnice, 85 let, Tomdž Kerč iz Predoselj, 84 let, Jan. Pipan iz Zapog, 84 let, Janez Primec iz Ljubljane, 83 let, Matej Bajec z Ustja, 82 let, Janez Blažič iz Postojne, 81 let, Lovrenc Zorman iz Št. Jurija pri Kranju, 80 let, Jurij Zorman iz Slavine, 74 let, Skupna starost teh starčkov znaša 1019 let.
—	Osebne vesti. Kanonično umeščen je bil dne 9. apr. na župnijo na Turjak pesnik č. g. Anton Medved.— Premeščen je č: g. kaplan Iv. Sever iz Predoselj v Žužemberk.
—	Fran Kollman umrl. V Arku na Tirolskem je umrl Fran Kollmann, ve-letržec v' Ljubljani. Pokojnik je bil eden najuglednejših meščanov ljubljanskih, predsednik “Mestne hranilnice ljubljanske” in podpredsednik “Trgovske in obrtne zbornice”. Dosegel je starost 68 let. Mrvto truplo pokojnikovo so prepeljali v Ljubljano.
—	Smrtna kosa. Iz Metlike se poroča, da so dne 14. apr. 1908 izročili materi zemlji očeta vrlega župana, Martin Matjašiča — Juro Matjašiča v Rosalnicah. Pokojnik je bil tudi več let župan in do smrti cerkveni kiju čar pri 3 Farah v Rosalnicah. Bil je mož-poštenjak, stare korenine. Pokojnik je bil star 77 let.
—	Dne 15. apr. so pokopali pri Treh Farah članico Marijine družbe, Barico Malevič, doma iz Vidošič. Pokojnica je bila dobro dekle. Stara je bila 28 let. Umrla je pri svoji sestri v Metliki.
—	Umrl je na Bledu hotelir Viktor Klinar, vulgo Petran. Pokojnik je bil vrl naroden mož, ki je užival velik u-gled tako med domačini kakor med tujci.
—	Kap je zadela v Radovljici upokojenega finančnega svetnika Franca Tauzherja, ki je takoj umrl. Bil je 79 let star.
—	Umrl je v Senožečah v 78. letu starosti Andrej Jebačin, posestnik, oče ljubljanskega trgovca Ivana Jebačina.
—	Umrl je v Mali vasi pri Trebnjem graščak Julij Treo, zaveden rodoljub.
—	Umrl je na Brezovici deželni da-car g. Matej Oblak, star 76 let. V tej službi je bil neprenehoma 46 let.
—	Umrla je 11. apr. po daljšem bolehanju v Radovljici hišna posestnica ■n gostilničarka gospa Leopoldina Zalar v 31. letu.
—	Požar. Pogorelo je v Vinivasi štirim gospodarjem devet poslopij. Imena pogorelcev so: Janez Kovačič št. 2, France Gazvoda št. 24, Jožef Celic št. 21. Zažgali so najbrže otroci, ker je ogenj nastal v hlevu Jožefa Jankoviča št. 20, kateremu je zgorela tudi krava. Pogorelci so zavarovani za nizke svote, škoda pa je velika, zato se priporočajo usmiljenim srcem.
—	Cerkveni tat. V župno cerkev v Rovih, okraj Kamnik, je 14. aprila vlomil ključar, pomočnik J. Prek ter iz dveh pušic pokral okolu 20 K denarja ter pri cesti blizu Rov s križa snel Križanega in ga vrgel v stran.
—	Odbor “Vojaškega veteranskega društva” v Ljubljani je sklenil v svoji zadnji seji prirediti dne 5. v slučaju slabega vremena 12. julija t. 1. v proslavo 60-letnega jubileja Njega Veličanstva presvitlega cesarja Frana Josipa I. veliko vrtno veselico.
—	Parna opekarna v Žabji vasi, last domačinov-Slovencev prične s 15. majem s prodajo opeke in sicer strešne navadne, zarezane in prešane kakor tudi stavbine v poljubni množini.
—	Ruski judje na Vipavskem. Predilnico v Ajdovščini delavci zadnji čas kar trumoma zapuščajo. Na njih mesta pa prihajajo ,kakor se govori, ruski judje iz Odese.
—	Vodovod v Spodnjo Šiško. Zdaj, ko se napeljava druga cev ljubljanskega vodovoda, se spodnješišenški občani že navdušujejo. za vodovod, ki naj bi se kar zvezal s to cevjo tudi za Spodnjo Šiško. Načrti so pa že izdelani.
—	Nov zvon. Dne 13. apr. so žup-ljani pripeljali na Janče na prekrasno ozaljšanem vozu novi veliki zvon, ki tehta 2140 kg, t. j. čez 38 starih stotov, iz Safnassove livarne. Prišli so ponj z dvema jako lično s slovenskimi zastavicami okrašenima vozovoma. Gledalcev je bilo vse polno, ko je mnogo mož, fantov in deklet praznično oblečenih spremljalo novi zvon, katerega bodo ob primernem vetru slišali tudi v Ljubljano.
—	Insolventen je postal trgovec g. Engelbert Skušek v Ljubljani.
—	Pletarsko šolo ustanavljajo v Šturiji na Vipavskem. Upajo, da v kratkem začnejo.
—	Društvo slov. učiteljic je zborovalo dne 16. aprila v Ljubljani. Društvo je imelo v preteklem letu 176 rednih in 14 podpornih članic. Zborovanja se je udeležil tudi deželni poslanec Gangl.
—	Slovenski denar za nemške namene. Kranjska hranilnica v Ljubljani je razdelila 136,740 K v razne namene. Daši je vložen v njej večinoma samo slovenski denar, vendar je na slovenska društva odpadlo le par drob tinic, dočim so nemška dobila kar po deset tisočakov in več. Za nemške visokošolce se je dalo 2000 kron, za slovenske nič, filharmonično društvo je dobilo 3200 K, Glasbena Matica le 400 kron, ljubljanski šolski kuratorij 59 tisoč kron, med temi 15,000 kron za nemško šolo na Jesenicah, sued-markovski pevski zvezi 200 K, nemškemu planinskemu društvu 2000 K itd. Tako gre za nemške namene slovenski denar tistih nezavednežev, ki še vedno nosijo svoje prihranke v to trdnjavo nemštva v Ljubljani.
—	Ustrelil se je znani divji lovec Pod oskrbstvom stoječi posestnik Anton Bergant iz Zaspega. Zapušča ženo in pet nepreskrbljenih otrok.
—	Vlak povozil je v nedeljo 5. apr. °b pol štirih zjutraj pomožnega čuvaja Jakoba Ileršiča med Postojno in Rakekom. Ko sta se dva vlaka srečala, je stal na progi in bil na mestu mrtev. Zapušča štiri nedorasle otroke, najstarejši je star pet let.
—	Smrtna kosa. V Sedlu pri Bre-Sinju je umrl trgovec g. Franc Lazar. — V Trnovem na Notranjskem je atnrla c. kr. davkarjeva žena Marija
Nučič.
—Novi društvi. C. kr. deželno pred-sedništvo za Kranjsko je vzelo na znanje ustanovitev “Katoliškega slovenskega izobraževalnega društva” v Cerkljah pri Krškem in potrdilo predložena pravila. — C. kr. deželno pred-sedništvo je potrdilo pravila “Katoliškega izobraževalnega društva” v Mokronogu.
— Podzemska jama, katere še nihče ni šel preiskat, je v Mali gori nad Ribnico in jej pravijo “Žiganica”. Če vržeš kamen vanjo, čuješ šele čez par minut zamolkel glas o padcu. Marsikatero govedo je kakemu pastirju padlo notri in se ubilo.
— Boj med kopači. V ponedeljek 'tae 13. aprila zvečer, udarili so se kopači vinogradov Moravske gore, greboč na Brezovem, ter so pobili Franca Zavrla, 26 let starega fanta iz Pre-v°l, do smrti, Janez Jesenšek in Jer-nei Jakoš, oba iz Spodnjih Jelenj, pa
— “Toplica” pri Črnomlju. G. stud. iur. M. Malnerič poroča, da meni, da se nahaja nedaleč od Črnomlja pod vasjo Šipek (občina Butoraj) ob Lahinji topel ali vsaj mlačen vrelec. “Toplica” meri (pri 15.5 stop. C zračne temperature) 17 stop. C, čeprav jo

■•inr.-1. j- •*'w
■ '' n '•	• i ‘	T/:
sedaj zaliva Lahinja, katera meri kakšnih sto korakov niže 11 stop. C, dočim meri studenec “Bajn” v bližini 10 stop. C. Ljudje pravijo vrelcu “Toplica”.
—	Predsednik deželnega sodišča g. Levičnik je avanziral. Znano je vsej slovenski javnosti, da je bila uradniška karijera za sedanjega predsednika deželnega sodišča v Ljubljani z njegovo dosedanjo častjo zaključena, vendar se je g. Levičnik trudil, predno gre v zasluženi pokoj, si svoje stališče zboljšati, kar je tudi dosegel s tem, da mu je na njegovo prošnjo ministrstvo izvanrednim potom zvišalo dohodke za letnih 2000 kron.
—	Umrla je v uršulinskem samostanu M. Dominika Dereani, sestra g. dr. Dereanija, zdravnika v Kamniku.
—	Zadnja povodenj je na Spodnjem in Srednjem Štajerskem napravila mnogo škode. V mnogih krajih je voda tako nastopila, da je bil kraj podoben jezeru. Iz mnogo vasi so morali prebivalci bežati, če so si hoteli rešiti golo življenje.
—	Iz Slov. Bistrice. Veleposestvo na Pošti je kupil slov. konsorcij iz Vel. Lašč za 200.000 K. Zopet je padlo nemško veleposestvo v slovenske roke.
—	Umrl je v Rogaški Slatini znani ka.varnar Tanzer. — V Celju je umrl krojač Jicha.
—	Iz Maribora. Porotno sodišče je obsodilo 20 letnega S. Blažiča iz Sp. Polj-skave radi uboja k 18 mesečni težki ječi. Fr. Soršaka, kateri je bil obtožen pomoči pri uboju, je sodišče oprostilo.
—	Družbi sv. Cirila in Metoda je poslalo akad. tehn. društvo ‘Triglav’ v Gradcu 289 K 21 v., čisti prebitek uprizoritve1 igre “Revizor” v Mariboru dne 15. apr.
—	Zatiranje hroščev. Okrajni zastop konjiški je sklenil plačati za vsak liter nabranih hroščev po 4 vin.
—	Našli so v Savi pri Sevnici mrtvega voznika Kosančiča, ki je zginil novembra meseca. Bil je stisnjen med dve skali.
—	Umrla je pri Sv. Antonu v Slov. Goricah trgovka gospa Marija Tušak, rojena Borko.
—	Mesto Gradec se drži glede svo-ih dolgov na častni višini. Koncem . 1907 je imelo 23,766,981 K dolga.
—Slovenska kmetijska šola na Spod njem Štajerskem še ne bo tako kmalu otvorjena. Dežela daje Pisančevo veleposestvo za eno leto v najem — torej pred letom 1910. še ni misliti na slovensko kmetijsko šolo na Spodnjem Štajerskem. Tako vpoštevajo v Gradcu slovenske in pa tako nujne potrebe, kakor je kmetijska šola!

— Za narodni sporazum v Istri. Občinski odbor v Buzetu je sklenil, da
se izreče hrvaškim deželnozborskim poslancem, zlasti dr. Laginji, zahvala za sporazum, ki sp ga dosegli med Slovani in Italijani v Istri.
—	S. Gregorčičevo planinsko kočo postavi na Krnu Soška podružnica pla ninskega društva. Iz koče bo krasen razgled na pesnikov “planinski raj” in velik del slovenske domovine.
Zblaznel je v Trstu 36 letni kamnosek Andr. Vatovec, ker ni nikoli ničesar zadel v loteriji.
—	Zastrupila in v morju pri Trstu utopila je svojega nezakonskega otroka 22 letna M. Križanec iz Rogatca. Prijeli so jo v Pulju.
—	Umrl je v Drežnici pri Kobaridu g. Franc Gomilšek, posestnik, trgovec in krčmar, star 56 let.
Po zadnjih državnozborskih vo litvah je prišlo v koroške Slovence novo navdušenje, narod se je pomladil in začeli so na celi črti zmagovati. Nevenljivih zaslug ,za zadnje zmage sta si z narodom vred priborila dr. Brejc in poslanec Grafenauer. Nem ške nacionalce je začelo skrbeti, kaj bo, če se morda vsi koroški Slovenci vzbude iz političnega mrtvila in ves slovenski del Koroške utrde v nepremagljivo narodno trdnjavo. Zato poživljajo nemškbnacionalni voditelji na Koroškem Nemce k slogi in skupnemu navalu na Slovence. Ampak upati je, da koroški Slovenci s pomočjo slovenskih in drugih slovanskih poslancev ta naval odbijejo in nemčurske kruteže nauče pravice.
— Oropana romarska cerkev na Vi-šarjih. Neznani uzmoviči so temeljito oropali višarsko cerkev. Odprli so vse nabiralnike, odnesli vse svete posode, čudežno podobo in njeno okrasje. — Okrasje je vredno okrog 400 K. V cerkev so vdrli skozi vrati pri Jožefovem oltarju, iz cerkve pa so naredili proti zakristiji skozi meter debel zid luknjo, da so prišli v zakristijo. Tam so odprli prav vse predale. Vdrli so v prazno gostilno, tam so kuhali, kartali in spali. Tudi v farovž so vdrli. Višarje leže kakor znano na visokem hribu in ne stanuje tam po zimi nikdo.
Vedno pri rokah.
/
Zdravnik je mogoče daleč od Vas, toda ako imate doma staro in vredno nemško domače zdravilo
Dr. RICHTERJEV Sidro Pain Expeller,
zamorete se vedno boriti tudi proti hudim napadom reumatizma, neu-ralgijfe, prehlajenja, bolezni v prsih ** in hrbtu. Ono ima 351etni rekord svojega vspeha.
. Brez varnostne znamke “sidro” ni pravo.
25 in 50 centov.
F. AD. RICHTER & Co.
1:
215 Pearl St.
New York.
Mahkovec & Božich
208 Jackson St., Joliet, 111.
SLOVENSKA GOSTILNA
kjer točimo fino “Elk Brand” pivo, dobro kalifornijsko in domače vino in tržimo dišeče smodke. Rojakom se priporočamo v obilen poset.
N. W. Phone 384.
MAHKOVEC & BOŽICH.
Podpisani naznanjam rojakom,
_a sem kupil
SALOON
kjer točim dobro pivo in prodajam izvrstne smodke.
MartinNemanič,
22nd St. & Lincoln, CHICAGO, ILL.
—	Preradoviču, znanemu velikemu hrvaškemu pesniku, vzidajo ploščo na rojstni hiši v Grabovnici.
—	Frankopanski grad v Kraljeviči. Občinski odbor v Kraljeviči je zaprosil dmerikanska hrvatska rodoljuba, milijonarja Mihanoviča in Šariča, da kupita tamošnji starodavni grad Frankopanov, da bi isti ne prišel Madžarom v roke.
—	Velika morska riba v Kolpi. Te dni je ulovil Janko Baljak iz Male Gorice pri Petrinji v Kolpi moruno, ki navadno živi v Kaspijskem in Črnem morju. Moruna je dolga dva metra in tehta 130 kilogramov.
Amerikanski Slovenec stane za Evropo samo $2.00 na leto, za Ameriko samo $1.00 na leto.
Sobe 201 in 202 Barber Bldg. JOLIET, ILLINOIS.
JAVNI NOTAR
& Stepta
g-
3.
*
Kupuje in prodaja zemljišča
v mestu in na deželi.
Zavaruje hiše in pohištva proti ognju, nevihti ali drugi poškodbi.
Zavaruje tudi življenje proti nezgodam in boleznim.
Izdeluje vsakovrstna v notarsko stroko spadajoča pisanja.
Govori nemško in angleško.
Joliet Nati
RAZPOŠILJA DENAR NA VSE KRAJE SVETA.
KAPITAL $100,000.00
T. A. MASON, predsednik.
G. M. CAMPBELL, podpredsednik ROBT. T. KELLY, blagajnik
Na voglu Chicago in Clinton ulic.
John Stefanie
na voglu Scott ft Ohio cesti.
Joliet, m.
Slovenska gostilna
Kjer se toči vedno «veže pivo, izvrstna vina in žganja ter prodajo prijetno dišeče smodke.
Northwestern Phone 348. JOLIET.
pnpuruuau
Gostilno,
ROJAKOM
priporočamsvojo
- Phoenix * Buffet
kjer se toči vedno sveže pivo, žganja ter najboljša vina. Tržim tudi domače smodke.
Sls-ofT,
N. W. Phone 6oy.
1137 N. Hickory St.,	Joliet
Ant. Kirinčič
Cor. Columbia in Chicago Sts.
Točim izvrstno pivo, katero izdeluje slavnoznana Joliet Citizens Brewery. Rojakom se toplo priporočam
Filipi HiToler
Northwestern Phone 1422.
1014 N. Chicago St., Joliet, 111.
priporoča rojakom svojo
BRIVNICA
Dobro delo se jamči. Delo je urno, ker sta dva brivca vedno pri roki.
Pozor, rojaki
Naznanjam, da sem otvoril GOSTILNO,
kjer točim izvrstno “Elk Brand” pivo, fino žganje, dobro vino in tržim dišeče smodke. Rojaki dobrodošli!
Math. Stefanich
400 Ohio St.,
Joliet, 111.
BRAY-EYA LEKARNA
se priporoča slovenskemu občinstvu v Jolietu.::::::
Velika zaloga. Nizke cene.
....104 Jefferson St, Mira mote».
(Inkorporirana v državi New York.)
New York Cleveland, O.
109 Greenwich Street,
6104 St. Clair Ave. N. E.
Pošilja najhitreje in najceneje
DENARJE V STARO DOMOVINO
Vloge izplačuje c. kr. poštni hranilni urad na Dunaju; c. kr. privil, avstrijski kreditni zavod v Ljubljani; ljubljanska kreditna banka in kraljevi ogrski hranilni zavod v Budimpešti.
Prodaja
originalne parobrodne listke za vse
prekomorske črte po izvirnih cenah
Vsak potnik dobi originalni vozni listek, ko istega plača. Potnike čakamo na železniški postaji, ako naznanijo dohod in jih spremimo na parnik.
Kdor Hoče Hiti solidno in Hrzjo postrežen naj se izvestno obrne le na
109 GREENWICH STREET, NEW YORK, N. Y.
6104 ST. CLAIR AVE., CLEVELAND, O

Amerikanski Slovenec
Ustanovljen 1. 1891.
J>rvi, največji ih najcenejši -slovensko-katoliški list v Ameriki in glasilo K. S. K. Jednote.
Izdaja ga vsaki petek
JPVENSKO-AM.JISKOVM DRUŽBA.
Naročnina za Združene države le proti predplači $i.oo na leto; za Evropo proti predplači $2.00 na leto.
------ *
©opisi in denarne pošiljatve naj se pošiljajo na
AMERIKANSKI SLOVENEC JOLIET, ILL.
Tiskarna telefon Chicago in N. W. 509 Uredništva telefona Chi. IS41-
Pri spremembi bivališča prosimo naročnike, da nam natančno naznanijo poleg novega tudi stari nailov.
Rokopisi se ne vračajo.
Dopisi brez podpisa se ne priobčijo.
Mariji v čast ta mesec! Marija je Mati Božja. Tam gori se veseli v nebe-sih pri svojem božjem Sinu ter posluša vzdihe in prošnje bednih Evinih otrok. In v svojem materinem srcu vsa ganjena teh glasov prosi, iskreno prosi svojega Sina za nas. In bo li Sin odrekel njej svoji materi? Ne, ne; Marija prosi za nas, a je tudi zmerom vslišdna. Materinim besedam ,Mari-rlnim željam se Sin ne bo ustavljal. In za to nam Marija kot naša mati ne samo hoče, nego Marija, Mati božja, nam tudi more pomagati. In zakaj bi se mi ne zatekali k njej z veseljem in zaupanjem? Koliko grenkih solza je že otrla Marija, koliko pomirila srčnih viharjev, krutih duševnih bojev! Koliko grešnikom je že izprosila milost izpreobrnjenja, - koliko ljudem že največjo milost, — milost srečne zadnje ure! In v vseh teh in podobnih zadevah more tudi nam pomagati. Častimo jo! Kinčajmo njene podobe s cvetjem in pred lepo ozaljšanim oltarčkom Marijinim —- naj bo že doma ali v cerkvi — zbrano opravljajmo šmar-nične pobožnosti, saj plačilo za trud nam prav gotovo ne odide!
AMERIKANSKI SLOVENEC Established 1891.
The first, largest and lowest-priced Slovenian Catholic Newspaper in America. . The Official Organ of the G. C. Slovenian Catholic Union.
Published Fridays by the SLOVENIC-AMERICAN PTG. CO. Joliet, 111.
Advertising rates sent on application.
	CERKVENI	KOLEDAR.
10.	maja Nedelja	Izidor, spoznav.
11.	“ Pondeljek	Mamert, škof.
12.	“ Torek	Pankracij, muč.
13.	“ Sreda	Servacij, škof.
14.	“ Četrtek	Bonifacij, muč.
15.	“ Petek	Zofia, muč.
16.	“ Sobota	Janez Nepom., m
OB ŠMARNIČNEM OLTARJU.
Koga želi mi za Bogom ljubiti Najbolj iskreno to moje srce?
Koga goreče in vdano častiti,
Koga slaviti do zadnjega dne?
Tebe Marija, o rajska Devica,
Tebe brezmadeža čista Gospa,
Tebe najlepša sijonska cvetica,
Tebe krasota zemlje in neba!
S cvetkami maja Ti kinčam oltarček, Cvetje ljubezni je moje svedok: Sprejmi, o Milostna, mali moj darček, Vzemi v število me svojih otrok.
Varuj me zlobe, o Mati presveta! Srce ohrani mi vselej čisto:
Bode naj slika pomladnega cveta, Jezusu, Tebi, na veke zvesto.
Spolni Marija! prisrčne mi želje, SJabega brani sovražnih me sil,
Ondi pa vdohi mi večno veselje, Ondi na veke bom Tebe slavil.
ZAUPANJE NA MARIJO.
Majnik je tu. Zopet si je nadela prirpda praznično obleko. Prijetni vonj ' bujnega cvetja se razširja po lo-gih in ttaynikih, mile pesmice krilatih ptic done in- se razlegajo daleč na okrog. In zopet se zbira — kakor vsako leto — v teh prazničnih dnevih krščansko ljudstvo pri oltarjih Marij inih;-zopčt krasi in kiti podobe svoje kraljice s cvetjem, s šmarnicami, zopet puhti in se dviga vroča molitev iz krščanskih src kakor prijetno dišeče kadilo pred prestol Brezmadežne. —Majnik — Marijin mesec je tu. Najlepše dneve v letu je posvetila sv. Cerkev Mariji; posvetila jih je in jih posvečuje z gorečo željo in iskreno prošnjo, naj bi dobri verniki v tem času častili in klicali na pomoč njo, ki je naša mati. Da, Marija je naša mati! “Glej,.tvoja mati,’’ rekel je umirajoči Izveličar svojemu zvestemu ljubljencu. A teh besedij ni govoril le njemu, govoril jih je vsemu človeštvu. Marija-naša mati! Kako sladka zavest za nas, kaka tolažba! Kakor se zbirajo dobri otroci okrog svoje matere., ko obhaja svoj god, in ji, polni srčne hvaležnosti do svoje velike dobrotnice, iskreno častitajo, in ji zagotavljajo svojo vdanost ter obljubujejo pokorščino — tako se zbirajmo tudi mi radi in pogosto okrog svoje nebeške matere posebno v tem mesecu. Izraze tople zahvale naj šepetajo naša ustna v svetiščih velike Dobrotnice, kot skromen dar pa ji za god poklonimo—svoje srce. “O Gospa moja, o mati moja! Tebi se vsega daru-j#m, in da se Tebi vdanega izkažem, posvečujžm ti danes... svoje srce in sebe popolnoma. Ker sem tedaj Tvoj, o dobra mati, varuj me, brani me kakor svojo lastnino in posestvo...” Tako molimo v majniku dan za dnem goreče in odkritosrčno... Marija je naša mati; kakor mati ljubi in neguje svoje dete, tako ljubi Marija nas vse in nam kot dobra mati hoče pomagati, hoče priti na pomoč vsikdar, v vsaki stiski, v vsaki težavi in bridkosti.
Častimo pa tudi Marijo, ker je Mati božja. Marija nam je povila dete Jezusa — podarila nam Boga, človeka, Odrešenika in Izveličarja. Kolika čast za zemsko hčer, kolika dobrota za človeštvo! “Marija, Mati ljubljena, o bod’ češčena Ti! Rodila si nam Jezusa, zato Te vse časti,” tako pojmo
KAPITAL IN DELO.
V svojem boju za ohranitev svoje samostalnosti in v dosego takih postav, ki ne ovirajo njihove rasti, so unije ali delavska društva v deželi sprožila prvi strel. Ampak unije ne nastopajo pred ljudstvo kot politična stranka s splošnim programom, nego se omejujejo na določene zahteve v delavski postavodaji ter izjavljajo, da hočejo podpirati z glasovnicami tiste kandidate, ki privolijo v te zahteve; na vso moč pa hočejo pobijati take kandidate, ki se jim stavijo sovražno nasproti.
Dočim hočejo socialisti naše gospodarske in deloma tudi naše družabne razmere popolnoma prekucniti, se zadovoljujejo unijci pod vodstvom Mit-chella in Gompersa s tem, da zagovarjajo gotove zboljšave položaja delavskih slojev, ki so pod sedanjim družabnim redom dosegljive in s tem pogojem hočejo voditi delavce na volišče. Posledica take raznomisel-nosti obstoja v tem, da bodo ob bližnjih volitvah socialisti s svojim programom in s kandidati, stoječimi na istem, malo dosegli ali celo nič, dočim imajo unije s svojimi določenimi zahl tevami, ki niso proračunjene na me-glenosivo daljavo ali bodočnost, prav rinogo upanja na dosego praktičnih uspehov.
Na mnogoštevilno obiskanem, v Mednarodnem gledišču v Chicagi prirejenem shodu je John Mitchell, pre-vzevši predsedstvo, izjavil, da se mo-rajo‘delavci postaviti v bran proti sodnim odlokom, delavstvu naravnost sovražnim, ki so se v nedavnem času tako čudno množili. Proti zločincem, ki imajo svoje roke oskrunjene s krvjo svojih bližnjih, se ne uporabljajo nobena ustavilna povelja, pač pa proti delavcem, ki niso storili druzega hudodelstva, nego da so si prizadevali zboljšati svoj gmotni položaj. Delavstvo je po upotrebljanju ustavilnih povelj podvrženo trmasti volji enega moža, dočim malopridnež, ki umori svoje lastno dete in tepta svetost domačega ognjišča, lahko zahteva dvanajsterih porotnikov razsodbo, poteg-tega celo enoglasno.
Slično je govoril Samuel Gompers, predsednik zveze “American Federa-tion of Labor”. Izjavil je, da so krivice, prizadete v zadnjem času delavcem s postavami ali sodnimi odloki, vzbudile ne samo ogorčenje mezd-nikov ali dninarjev, temveč tudi ljudstva vobče. Ameriški delavec, je rekel, ni z upognjenim hrbtom okoli-hodeč suženj, nego svoboden mož, ki ne zahteva pomilovanja, pač pa pravice. “Unije,” je nadaljeval, “so veliki konservativni ohranjevalci javnega miru. Naj nam vzamejo zboroval-no pravico, pravico, da se organiziramo, in kaj bo posledica? Zbirali bi se skrivaj in ustanavljali bi skrivne, s prisego spojene skupine. Delavsko gibanje je dete lakote, in lakoti se ne rhore nihče upirati.”
Zastava se vzdigne, podoba Marije Device se pokaže, klic vojščakov pozdravi zastavo.
Že se bližajo turške ladje, iz katerih se vzdigajo klici groženja. Ladje dveh armad se približajo, topovi grmijo, dim se vali in zavije ladje v meglen plašč, klici umirajočih in ranjenih se izgubljajo med bobnenjem topov, valovi visoko pluskajo, kri teče in spremeni morje v kri; — bila jd^strašna moritev, trpela je celih 12 ur. V po-četku so zmagavali Turki, toda kmalu se je spremenila usoda. Videč krščanski vojaki, da se jim smehlja usoda, so dobili novo srčnost. Ivan avstrijski je umoril Ali pašo, poveljnika Turkov; kristjani so smeli pričakovati zmage.
Medtem pa ko so se bojevali, so po celem svetu verniki molili rožni venec. Marija je slušala goreče želje in prihitela pomagat. Nekega dne, ko je bil Pij V. s svojimi kardinali skupaj v dvorani, se namah vzdigne s svojega sedeža in hiti k oknu. Na nebu bere, da so zmagali kristjani. — Pustimo vse — zakliče vesel — pustimo vse in idimo v cerkev zahvalit Boga za slavno zmago. Z> začudenjem poslušajo kardinali te besede, a bile so resnične: Turki so bili premagani, kristjani zmagavci. Kardinali slede papeža, zvonovi zvonijo, ljudstvo se zbira, vsi enoglasno prepevajo litanije prečiste Device in papež pridene besede: Marija, pomočnica kristjanov, prosi za nas.
In kakšna je bila zmaga? Paša je bil ubit, Turki so izgubili 30 tisoč vojakov in 290 ladij.
Da bi si ohranil spomin na slavno zmago, je papež postavil praznik sv. rožnega venca, ki se obhaja prvo nedeljo v mesecu oktobru.
Najstarejša jablana te dežele je baje na starem Standish-trgu v Wethers-fieldu, Mass. To drevo je bilo vsajeno leta 1638.
Srednja visočina vse suhe zemlje sedaj nad morsko gladino je 1,000 čevljev. Srednja morska globočina je 12,-000 čevljev.
Uruguay ima po poročilih rudniških inženirjev in raziskovalcev velike zaklade na raznoterih rudninah, ki so ostale doslej popolnoma neopažene.
Skoro vsi pomorščaki v ameriški mornarici nosijo dva čevlja dolge bam busove trstike s srebrnookovanimi glavicami, kakor so v navadi pri angleških vojakih.
Izvoz barve iz Amerike je začel tekmovati z izvozom jekla, kar se tiče dejstva, da se je ameriško barvarstvo istotako hitro razvilo in proslavilo, kakor ameriško jeklo.
Kako more kak delavec imenovati se moža in obenem prezirati unijo svoje obrti? “Mož” pomaga svojemu tovarišu, a neunijec nele ne pomaga, marveč je gotov zadržek vsemu človeštvu.
JU
ir
“Joliet Slovemc Bottling Co.” naznanja tužno vest, da je njen član in delničar, gospod
Jernej JVIarentič
dne 5. t. m. v Rockdalu, Illinois, preminul. Joliet, 111., dne 6. maja 1908.
Ravnateljstvo.
Prva in edina slovenska tvrdka v Amer.
VSIH CERKVENIH IN DRUŠTVENIH POTREBŠČIN.
ISKRICE.
Spisal I. S.
Amerika in Španija podpisale so pogodbo za razsodišče. Lepo, samo za 10 let prepozno!
*
V državi Maine pride na vsakih 12 porok jedna razporoka. Ker je to ‘suha’ država, vidimo, da prohibicija ne velja — nič.
*
Večja ko je družba, toliko ložje človek — zija in zdeha...
*
Lenobe najhujši sovražnik !je — delo.
*
A.: “Ti, Andrej se pa ženi!” — B.: ‘Me od srca veseli; tega človeka že davno nisem mogel trpeti.”
*
Kjer že dva zijata, tretji gotovo ni pravnosti, ampak da mora povsod veljati — njena.
*
Kdor veliko govori, ali veliko ve ali pa laže, pravimo Slovenci. Nek londonski učenjak pa trdi, da klepetavi ljudje radi znore. Resnica bo menda pa le, da nori, kdor klepetulje posluša. *
Dnevna novica 1. 1923: Da so mogli dokončati 410. nadstropje nove palače, so morali kontraktorji nebesni obok za 3—4 čevlje vzdigniti.
*
Besede so dober kup. To ve najbolje dolžnik, ki svojega upnika dan za dnevom — tolaži.
POMOČ KRISTJANOV ALI BITKA PRI LEPANTU.
Bilo je leta 1570. Turki so hoteli posesti kristjansko zemljo. Že so ple nili po otoku Cipru in pretili pomorskemu mestu Benetkam. Evropski kralji niso takoj zapazili nevarnosti K sreči se je našel mož, ki je uvidel nevarnost, ki je pretila krščanskim po krajinam, mož, ki je v svoji ponižnosti spoznal, da bo le Bog mogel rešiti Evropo. Ta mož je bil papež Pij V. Leta 1570. je svetoval krščanskim vladarjem, naj se vzdignejo zoper Selima II. in naj mu zaprejo pot v krščanske dežele. Samo Benečani, pod vodstvom savojskega kneza in Filipa II., španskega kralja, so poslušali papežev na svet, vsi drugi so ga zavrgli.
Papež sam je imenoval Ivana, brata Filipa II., za vodnika krščanske vojske. Zbralo se je veliko število vojščakov, a v primeri s sovražnikom jih je bilo premalo. Papež pa je zaupal v Boga; on ni izgubil srčnosti, marveč je svetoval Ivamu avstrijskemu, naj odpusti vse hudobne vojake, češ da bo potem božja roka vodila voj ščake. Tako je storil. Z malo peščico vojakov je sedel na ladjo. Papež je blagoslovil vojake in zastavo, pod katero se bodo bojevali za Kristusovo vero.
Dne 7. oktobra 1571. so se spoprijeli s sovražnikom. Predno so se pa spoprijeli, dal je Ivan znamenje: vsi vojščaki so pokleknili pred podobo Križane^*, in vsak si je dal krog vratu molek.
Noge so brez koristi za več plemen, ki so se odkrila na Novi Guineji. Ljudje žive sredi jezer, se premikajo iz kraja v kraj samo v čolnih ter imajo samo nekaj, na kolih zgrajenih koč. Njihove noge so tako slabo razvite, da so za hojo skoro povsem neporab-ne.
John N. Gosai Co.
318 E. 89th St., New York, N. Y.
Se priporoča Preč. duhovščini in cerkvenih predstojnistvom za izdelovanje vsakovrstnih cerkvenih Para-mentov, Zastev (Banderjev) Križev, Podob, Slik, slikanje in dekoriranje cerkva i.t.d.
Slavnim Slovenskim Društvom
Beardstown, Ky., o katerem so mislili pred 100 leti, da postane tekmec New Yorku in ki ga je Henry Clay (1777—1852), eden največjih ameriških govornikov in državnikov, nazval “Zapadne Atene”, je vas s 1,800 prebivalci in samo znana po žganju, katero izdeluje.
v napravo Zastav, društvenih znakov, Regalij gumbov (buttons) vsako vrstne društvene UNIFORME, i. t. d.
Z bratskim pozdravom
JOHN N. GOSAR CO.
Član K. S. K. J. in J. S. K. J. Ne naročaj pri ptujcu, bodeš opeharjen Nikjer boljše in cenejše. Svojim k svojim.
Podružnica: 5324 Butler Street, Pittsburg, Pa.
Avstrijski vojaški zrakoplov, ki se vodi. Aeronavtski strokovnjak major Hoernes je ondan predaval v Beroli-nu in izjavil, da zgradi avstrijska vojna uprava vojaški zrakoplov, ki se bo dal voditi. Stal bo 400,000 kron. Konstruira ga major Hoernes.
Vsa množina asfalta ali zemeljske smole, ki se uvaža iz Venezuele, je majhna v primeri z ono, ki se proizvaja v Združ. državah. Natančne številke za leto 1907. so sledeče:
Ton.
Produkcija v Texasu..........110,000
Produkcija v Texasu.......... 35,000
Uvoz iz Trinidada............ 70,892
Uvoz s Kube................... 5,016
Uvoz iz Venezuele............ 33,921
Oslabeli sestav.
Navaden vzrok raznih notranjih neredov kakor, zabasanost, želodečno ščipanje, neprebavnost, krč in druge nadloge se prav hitro odstranijo z hitro pomočjo Severovega Želodčnega Grenčeca. To zdravilo pomaga sestavu pri delovanju in krepi želodec; tudi daje dober in zdrav okus. Cena 50c ali $1.00. Kupite eno steklenico istega v lekarni in ga poskusite. Ako istega ne morete dobiti pri Vašem lekarniku, mi vam ga pošljemo. Šest velikih steklenic istega pošljemo po prejetju zneska: $5.00. Plačamo tudi vse ekspresne stroške. W. F. Seve ra Co., Cedar Rapids, Iowa.
NAJBOLJŠA BANKA V AMERIKI
Lepo in dobro je, da pristopijo Slovenci v Ameriki k kakemu društvu in si tako zavarujejo podporo za časa o-nemoglosti, ali pa primerni znesek v slučaju smrti, kateri se izplača zaostalim in jim tako služi v nekako tolažbo za izgubo reditelja.
V	Ameriki imamo mnogo takih društev, od katerih se posebno odlikujejo društva K. S. K. Jednote in katera štejejo vedno več članov.
Še lepše in še boljše pa je, če si pre skrbi slovenska rodbina razun tega še brezskrbno bodočnost s tem, da -si s plačevanjem primernega mesečnega zneska zagotovi lastni dom, lastno ognjišče. To doseže sedaj lahko vsak delavec, če dene vsaj 40c na dan na stran in pošlje tako mesečni znesek po $12.00 na banko “Lastni dclm” John J. Pollak-u, 534 W. 18th St., Chicago, 111.
Vsaki, ki to stori, dobi 40 akrov ro dovitne zemlje, s hišo na 4 sobe in hlev.
Rojaki, storite to in ne odlagajte dolgo: kajti prej, ko začnete s plačevanjem, tem preje postanete gospodarji na lastnih tleh ter pripravite tako sebi in svojim dragim boljši obstanek, kakor ga imate sedaj.
V	Ameriki ni banke, v kateri bi bil Vaš krvavo prislužen denar varnejše in boljše naložen, kakor v “Lastnem domu”.
Rojaki, obrnite se toraj z zaupanjem na g. John J. Pollak-a, 534 W. lSth St., Chicago, 111., kateri Vam pošlje vsa daljna pojasnila.
Brezžična brzojavka z Marsa. “Narodni listy” so priobčili 1. aprila t. 1. brezžično brzojavko z Marsa, ki je baje obljuden z bitji podobnimi človeškemu rodu. Brzojavka se glasi: “Se-su niša sider cc ohis rotcel erac.” V navadno latinščino prevedena se glasi brzojavka (ako se jo čita od zadej): “Čare leetor si hoc credis asinus es”,
t.	j.: Dragi čitatelj, če to verjameš, si osel.”
Psovko “Turkur” (ropar) so nadeli Arabci, ko so v 7. stoletju po Kr. prodrli v sedanji Turkestan, tam nestalno pod šatori živečim rodovom. Iz Turkur” je nastala slovenska beseda Turek. Turki sami se označajo kot Osmane, po svojem knezu Osmanu, pod katerim so zapustili Turkestan, prodrli v Malo Azijo in okoli leta 1300. ustanovili svojo prvo državo ob Belem morju.
Mehaniške gosli. V Londonu so sestavili stroj, ki svira na gosli, spretno in s čuvstvom, kakor najboljši umetnik. Navadne gosli so zvezane z e lektriškim strojem, ki svira. Godalo nadomestujejo okrogle ploščice, roko pa železni prsti. Iznajditelj te dni svoj stroj javno pokaže. Če bi se kdo bal, da pridejo v hiše, kjer še nimajo glavobol povzročujočih glasovirov, e-lektrične gosli, bodi potolažen. Stanejo namreč “le” $1200.
Boj proti podganam. Na Angleškem se je ustanovila liga ali zveza, ki hoče podgane pobijati z vsemi sredstvi. Škodo, ki jo povzročajo te živali deželi, cenijo na približno $50,-000,000 na leto. V ladjedelnicah uničujejo požrešni glodači cela skladišča lesovine in žita. Glavna nevarnost pa tiči na zdravstvenem polju, ker je dokazano, da podgane razširjajo kugo. trihinozo in kolero. Vsled neznansko hittega razploda teh živali (dvojica ima do 800 zarojencev na leto) so dela v pokončanje podgan skoro brez upna.
Bismarck je znal sovražiti. Da je knez Bismarck znal silno sovražiti, je razvidno iz spominov pl. Tiedeman na, bivšega predstojnika cesarske pisarne. Med prvim obedom, pri katerem je bil pl. Tiedemann navzoč s knezom, je Bismarck rekel, da se je pesnik Goethe motil v izreku, da samo ljubezen lepša življenje. Sovraštvo de la istotako in tudi oživlja kakor ljubezen. “Zame,” je rekel knez, “sta neogibno potrebni ljubezen za mojo ženo in sovraštvo za Windhorsta.” Ne cega jutra je Bismarck rekel g. Tiede mannu: “Spal nisem nič; celo noč sem sovražil.”
.VAWAVY.V.V.W/.V.WAVM,
POZOR! POZOR!
Bliža se sezona balov in domačih veselic. Skrbeti je treba, da bo zdrava pijača v dno pri roki. In to je gotovo
slovenski pop!
ki ga izdeluje znana slovenska tvrdka
Joliet Slovénie Bottling Co.
913 N. Scott Street, Joliet, III.
Chicago tel. 2272, N.W. 480. Ob nedeljah N. W.344.
Kranjski pop je najizvrstnejša pijača proti žeji, bolj okusna in hladilna nego katerakoli druga. Tokusite ga rojaki in rojakinje in prepričani boste, da trdimo zgolj r-snico. Nadalje izdeluje ista družba raznovrstne sladke pijače v steklenicah, ki so vredne vsega priporoči a. Rojaki podpirajte domače podjetje in držite se gesla:
P	SVOJI K SVOJIM!
1 J. J. KUKAR,
$	ZASTOPNIK
|vseh parobrodnih družb.
❖	Pošiljam denar v staro domovino po najnižjem
❖	duevnem kurzu.
|	Priporočam se rojakom.
| j. j- icunc^APe.
% 536 Belvedere St., Phone 1441.	VVAUKEGAN, ILL.
<♦
❖	v	▼***▼	W V V V V W V W '«♦▼*«*▼*,*4
POZOR, SLOVENCI !
Kdor hoče imeti svoj lastni dom, lastno ognjišče, bodi si lepo farmo, bodi si hišo v kateremkoli kraju nove domovine, naj se obrne na JOHN J. POLLAK-A, rodom Čeha, na št. 534 W. 18th St., Chicago, kateri je preskrbel svojim ožjim rojakom že mnogo lepih domov.
Cena zemljiščem v Michigan-u je od $7.00 naprej, v Texas-u pa od $10.00 do $35.00 za aker. Že obdelane farme dobijo se za ceno od $600.00 naprej.
Nadalje preskrbi vozne listke (šifkarte), zavarovalnine, pošiljanje denarja na vse kraje, izterjevanje zapuščine in vsa notarska dela po najnižjih cenah ter obrestuje mu zaupane denarje po 5 odstotkov. — Dopisuje v slovenskem jeziku.
Iflhn I	pnllol/	hišni in zemljiški posestnik, javni slov.
JUilll Ji lUliaiVj notar, 534 W. 18th St., Chicago, 111.
é
Organizovana v Joliet-u, 111. dne 2. aprila 1894. Inkorporovana v državi Illinois 12. januarja 1898.
Predsednik:...........John R. Sterbenc, 2008 Calumet ave., Calumet, Mich.
Pnri podpredsednik.......Anton Nemanich, 1000 N. Chicago St., Joliet, 111.
II. podpredsednik:........Frank Bojc, R. R. No. 1, Box 148, Pueblo, Colo.
Glavni tajnik:................Josip Dunda, 1002 N. Chicago St., Joliet, 111.
II. Tajnik:................Josip Jarc, 1677 St. Clair St., Cleveland, Ohio.
Blagajnik:................John Grahek, 1012 North Broadway, Joliet, 111.
Duhovni vodja:.......Rev. John Kranjec, 9536 Ewing ave., So. Chicago, 111.
Pooblaščenec:............Frank Medosh, 9478 Ewing ave., So. Chicago, 111.
Vrhovni zdravnik:...........Dr. Martin Ivec. 711 N. Chicago St., Joliet, 111.
NADZORNIKI:
Paul Schneller, 509 Pine St., Calumet, Mich.
Anton Golobitsh, 807 N. Chicago st., Joliet, 111.
George Stonich, 813 N. Chicago St., Joliet, I1L
PRAVNI IN PRIZIVNI ODBOR:
Josip Sitar, 805 N. Chicago St., Joliet, 111.
Marko Ostronič, 92 Villa St., Allegheny, Pa Josip Zalar, ml., Box 547, Forest City, Pa.
IZ URADA GLAVNEGA TAJNIKA.
PRISTOPILI ČLANI.
K društvu sv. Stefana 1, Chicago, 111., 12917 Matija Grili, roj 1881, 12918 Anton Vouk, roj 1881, 12919 Jožef Kozan, roj 1863, spr. 7. maja 1908.
Dr. št. 150 članov.
K društvu sv. Cirila in Metoda 4, Tower, Minn., 12920 Karol Štupca, roj 1875, spr. 7. maja 1908.	Dr- št. 89 članov.
K društvu sv. Petra 30, Calumet, Mich., 12921 Jurij Špehar, roj 1890, 12922 Pavel Simonič, roj 1888, 12923 Štefan Brajdič, roj 1884, 12924 Martin Malenšek, roj 1882, 12925 Janez Sunič, roj 1867, spr. 7. maja 1908.
Dr. št. 375 članov.
K društvu sv. Petra in Pavla 38, Kansas City, Kans., 12926 Jurij Kalič, roj 1887, spr. 7. maja 1908.	Dr. št. 78 članov.
K društvu vit. sv. Florijana 44, So. Chicago, 111., 12927 Florijan Matošič, roj 1876, 12928 Jožef Ratkovič, roj 1875, spr. 7. maja 1908. Dr. št. 180 članov.
K društvu sv. Jožefa 53, Waukegan, 111., 12929 Franc Nagode, roj 1890, 12930 Jakob Lenarčič, roj 1889, 12931 Ignacij Japelj, roj 1885, spr. 7. maja 190g	Dr. št. 252 članov.
SUSPENDOVANI ČLANI ZOPET SPREJETI.
K društvu sv. Štefana 1, Chicago, 111., 11500 Janez Krošelj, 4. maja 1908.
Dr. št. 147 članov.
K društvu vit. sv. Jurija 3, Joliet, 111., 3735 Anton Wolf, 1. maja 1908.
Dr. št. 102 člana.
K društvu vit. sv. Florijana 44, So. Chicago, 111., 3031 Anton Strubelj, 4. maja 1908.	Dr. št. 179 članov.
SUSPENDOVANI ČLANI.
Od društva sv. Cirila in Metoda 8, Joliet, 111., 8063 Jožef Piškur, 11945 Janez Železnik, 29. apr. 1908.	Dr. št 99 članov.
Od društva Marije Pomočnice 17, Jenny Lind, Ark., 3497 Janez Žerjav, 5017 Jakob Seklič, 27. apr. 1908.	Dr. št. 30 članov.
Od društva sv. Vida 25, Cleveland, O., 5450 Anton Kolar, 10818 Franc Spe-lič, 11764 Janez Ljubi, 3382 Jožef Nose, 3682 Anton Jene, 6042 Jernej Zakrajšek, 6373 Jožef Vegel, 11239 Jožef Bojc, 11591 Jožef Pavšelj, 6620 Pavel Krašovec, 8924 Janez Strohn, 9440 Jožef Terček, 1366 Štefan Oberstar, 8236 anez Belič, 25. aprila 1908. Dr. št. 345 članov.
Od društva sv. Petra 30, Calumet, Mich., 8191 Janez Bahorič, 8376 Janez N. Špehar, 29. apr. 1908.	Dr. št. 370 članov.
Od društva vit. sv. Florijana 44, So. Chicago, 111., 5631 Mihael Jamcic, 4. ma-ja 1908.	Dr. ®t- 178 članov.
Od društva sv. Jožefa S3, Waukegan, 111., 9738 Peter Mravlje, 12712 Alojzij Intihar, 2625 Franc Petkovšek, 8589 Franc Kovač, 2258 Anton Vehar, 27. apr. 1908.	Dr. št. 251 članov.
Od društva Marije Vnebovzete 77, Forest City, Pa., 12122 Janez Gosar, 20. apr. 1908.	Dr. št. 121 članov.
Od društva sv. Jožefa 112, Ely, Minn., 5951 Anton Kobetic, 27. apr. 1908.
Dr. št. 87 članov.
ODSTOPILI ČLANI.
Od društva sv. Janeza Krst. 20, Ironwood, Mich., 9247 Marko Vajdetic, 28. apr. 1908.	Dr. št 39 članov'
Od društva sv. Jožefa 53, Waukegan, 111., 2256 Jožef Svete, 2415 Anton Stanovnik, 27. apr. 1908.	Dr št 249 članov.
Od društva Marije Sedem Žalosti 84, Tnmountain, Mich., 9191 Anton Jurkovič, 27. apr. 1908.	m	Dr' št' 92 ŽIanov'
IZLOČENI ČLANI.
Od društva sv. Janeza Krst. 60, Wenona, 111., 4806 Anton Hrvatin, 4. maja 190g	Dr. št. 53 elanov.
PRISTOPILE ČLANICE.
K društvu sv. Štefana 1, Chicago, 111., 3618 Frančiška Suhadolnik, roj 1888, 3619 Marija Koder, spr. 7. maja 1908.	Dr. st. 21 clamc.
K društvu sv. Barbare 92, Pittsburg, Pa., 3620 Barbara Knjaz, roj 1873 spr.
7. maja 1908.	Dr- št 28 c,lanic:
K društvu Marije Čistega Spočetja 104, Pueblo, Colo., 3621 Ana Ancmk, roj 1888 3622 Marija Dragovan, roj 1879, spr. 7. maja 1908. Dr. st. 39 clanic.
K društvu sv. Genovefe 108, Joliet, 111., 3623 Roza Mance, roj 1888, roj 7. aia 1908	Dr. st‘ 22 clanic‘
m J SUSPENDOVANE ČLANICE ZOPET SPREJETE.
K društvu sv. Petra in Pavla 38, Kansas City, Kans., 1262 Marija Mavrin, 30. aprila 1908.
SUSPENDOVANE ČLANICE.
Od društva Marije Pomočnice 17, Jenny Lind, Ark., !758 Marija Žerjav,^27. r 1908	t/r. st. ! i
Od društva sv. Vida 25, Cleveland, O., 1644 Uršula Oberstar, 25 apr.
Dr. st. 111
Od društva sv. Jožefa 53, Waukegan, 111., 2565 Ivana Petkovšek, 1496 Marija
Vehar, 27. apr. 1908.	x	Dr' st' 63 clamC'
ODSTOPILE ČLANICE.
Od društva sv. Jožefa 53, Waukegan, 111., 1494 Marija Svete 1511 Ivana Stanovnik, 27. apr. 1908.	x	Dr' st 61 damC
IZLOČENE ČLANICE.
Od društva Marije Sedem Žalosti 81, Pittsburg, Pa., 2397 Marija Stefanič, 27. apr. 1908.	Dr' st 73 dan,C
Dr. št. 7 članic.
JOSIP DUNDA, glavni tajnik K. S. K. Jednote.
Rockdale, III., 4. maja. — Društvo sv. Treh Kraljev je te dni prejelo svojo zastavo, katero nam je izdelal rojak, g. J. N. Gosar. Na seji se je ista pokazala sobratom in vsi smo z delom prav zadovoljni. Res je krasno narejena!	v
Na seji včeraj je društvo sklenilo, da se blagoslovi zastava v nedeljo dne 24. t. m. Ob tej priliki mislimo tudi prirediti veselico. Odbor se je izbral da preskrbi vse potrebno in kar se bo kasneje naznanilo in sosedna društva ter posamezniki se bodejo povabili na to redko slavnost. Upati je, da se bodo naša bratska društva in posamezniki povoljno in prijazno odzvali našemu vabilu, da pomorejo našemu dru štvu k večji slavnosti.
Na seji včeraj nam je brat Fr. Bolte ponudil dvorano v tukajšnji javni šoli, da smemo zborovati brezplačno do-
kler bo on šolski nadzornik, za to se mu društvo iskreno zahvaljuje.
Prihodnjič več o podrobnostih.
Sobratom jednote pozdrav, a glasilu pa, da bi ga kmalu prejemal vsak član.	John Okoren, preds.
Allegheny, Pa., 28. apr. — Dne 26. aprila je imelo naše društvo št. 15 K. S. K. J. redno mesečno zborovanje, pri katerem sem odstopil iz uradni štva, ker odpotujem v ljubo mi domo vino k Fari pri Kostelju, Dolenjsko Torej v slučaju bolezni se imate obrniti na novo izvoljenega uradnika Cvetic Matija, II. tajnik, 171—34 St. Pittsburg, Pa.
Ko te vrstice pišem, mi je prišel na znank društvenik Šveb George, da se je ponesrečil Vlahovič Jožef, ki je bil uposlen na Union depot, da mu je zdrobilo noge. Sreča v nesreči je, da je v društvu. Rojaki, kateri niste še pri nobenem podpornem društvu, pri stopite v društvo, ker vsakemu se lah ko pripeti nesreča vsaki čas in potem je vendar mala podpora in te obiskuje jo v slučaju bolezni društveni člani.
H koncu pozdravljam vse člane in članice K. S. K. Jednote in želim veliko napredka. Torej na svidenje na desetem glavnem zborovanju K. S. K'
J.	v Pittsburgu, Pa.!
George Vovk, bivši II. tajnik.
Pittsburg, Pa., 4. maja.—Članom dru štva Jezus Dober Pastir št. 49. K. S.
K.	Jednote se naznanja:	Kakor je
znano vsakemu članu našega društva, da je minula Velika noč in vstajenje našega Izveličarja. V ta namen nismo mogli oblagodariti s posvetnimi rečmi ali z bogatimi zakladi Kristusovo trpljenje in veselo vstajenje: ampak smo mi člani društva K. S. K. Jednote na drug način počastili vstajenje našega Izveličarja in sicer: s sv. spovedjo in sv. obhajilom, pristoplja-joč k velikonočnemu Jagnjetu. Društveni sobratje, kaj je pa boljšega in zanimivejšega nam narediti v čast našega Izveličarja, kakor sprejeti njego-
o sv. Rešno telo? Žali Bog, da nismo vsi enaki, nimamo enakega veselja pristopiti k mizi Gospodovi. Saj nas katekizem uči in naša slavna K.
S. K. Jednota zapoveduje, da mora vsak katoličan sprejemati vsaj enkrat v letu sv. zakramente in to je v velikonočnem času. Ker nisem dobil še od vsacega člana spovednega listka, mogoče ni bilo priložnosti mu opraviti svoje verske dolžnosti v postnem času Zatoraj prosim one člane našega društva, kateri mi niso še poslali spo-ednih listov, da tisto vsaj do 24. maja store. Ne morem reči, da jih ¡p veliko glede na pretečena leta mojega tajnikovanja. V petletni službi mojega tajnikovanja sem marsikaj o-pazil pri društvu in presejal vsakega člana, kakšnega obnašanja da je. Mimogrede ne smem pozabiti našega vrlega predsednika in zastopnika g. Rudolfa Požeka. Dotičnik je ustanovitelj našega društva in že pet let pred-eduje, za kar mu je tudi društvo pokorno in rado spolnuje in drži se po njegovem predlogu. Omeniti moram, da je o ustanovitvi našega društva Jezus D. Pastir predsedoval g. Nikolaj Černič, kateri je bil tudi zastopnik lista A. S. Tem ptom mu se zdolaj podpisani lepo zahvaljujem, ker je meni naročil list “A. S.”; koj po prihodu to deželo je g. Černič zapeljal mene na pravo pot in sicer na dobro berilo “A.	Drugo leto, ko sem izpolnil
osemnajsto leto svoje starosti, me je gospod Černič zapeljal v društvo Jezus Dober Pastir, čeravno nisem imel denarja, je on sam založil za mene, za kar mu še enkrat kličem: Srčna hvala za lepi nasvet! Ko se je gospod Nikolaj Černič zahvalil na predsedni-štvo, ker je bil namenjen v staro domovino, ni ga moglo društvo pustiti, da mu ne bi plačalo njegovo neustrašno delovanje pri društvu; dobil je lepo nagrado in sicer: Zlat prstan, z napisom D. J. D. P. to pomeni: Društvo Jezus Dober Pastir. Gospod Černič ni ostavil Bogve kakšnega bogastva ali denarja v društveni blagajni, ampak je imel društvo v najlepšem redu, kakor ga tudi sedaj šnji predsednik lepo vodi. Seveda je med pšenico ljubke; tudi med našo pšenico se nahaja le eno zrno, katero samo ne ve, je-li pšenica ali je ljubka. O tem bodem drugič bolj pisal, če se moja želja ne izpolni, katera bi bila korist ne samo meni, ampak celemu društvu Kakor je bilo že omenjeno, da je naše društvo izpolnilo 10 let svojega obstanka. Ker nam ni bilo mogoče v sedajšnem slabem času narediti slavljenja desetletnice našega društva, želimo to storiti v enajstletnici, za kar se priporočamo že za naprej cenjenim tukajšnjim društvom, da nam pridejo na pomoč, za kar jim se že za naprej sobratovsko zahvaljujemo .
Kakor imamo sedaj slabe čase in malo zaslužka, je naše društvo sklenilo počakati člane in jih obvarovati suspendiranja. Ali' namesto da bi se društvo s tem zadovoljilo, so že nekateri člani obrnili društvu hrbet in odkurili neznano kam. Zatorej pro sim rojake, če je znano kateremu za Matija Bedekovič in Josip Špišiča, naj jim naznanijo, da so suspendovani od našega društva in če se ne oglasijo saj do 24. maja, ne bodo sprejeti v Jednoto po starem pogoju. Kakor sem slišal, oba se nahajata nekje v Ohio. 'Zatorej opominjam še to: Član kateri je dolžan za en mesec in se drugi mesec ne oglasi pri društvu, bode moral biti suspendiran.
Z sobratskim pozdravom na člane in članice in glasilo K .S. K. Jednote George Weselic, I. tajnik.
4834 Plum Alley.
Waukegan, 111., 5. maja. — Gotovo mi bode slavno uredništvo A. S. odobrilo moj dopis iz naše slovenske naselbine. Rojaki, zopet se nudi večer zabave in veselja, ker naše vsestranske časti vredno slovensko pevsko dramatično društvo “Ljubljanica” bode priredilo veselico s petjem in igro
v	nedeljo ob pol 8. uri zvečer. Kakor čujem, bode za nas zopet večer veselja, ker nastopil bode možki in meša ni zbor s krasnimi narodnimi pesmi cami. Po petju sledi igra, po igri šaljiva loterija.
Toraj nikar ne zamudite, cenj. društva, pridite na omenjeni večer v dvorano k g. Belcu.
Kaj, vi očetje in matere, bodete li
vi	doma ostali? Ne, nikakor ne, ampak vzemite saboj še svoje otročiče, zlasti šolske mladine ne pustite doma
Ves čisti dobiček je namenjen v korist slovenski šoli v Waukeganu.
Slovenski rojaki, res slabi so sedanji časi za naš vsakdanji obstanek, ali tu ni treba dosti, za malo svotico bodeš sebe in svojo družinico preskrbel
ad bode slišala in videla, kako Slovenci delujejo v korist nam milega slo-4 venskega naroda.
Dobro stvar je vredno podpirati!
Pozdrav vsem rojakom ,in tebi, Am, Slovenec, želim vedno več naročnikov.
Šlosarjev Francelj.
Brockway, Minn., 27. apr. — Cenjeno uredništvo Amerikanskega Slovenca: Prosim za malo prostora v predalih nam tako preljubljenega lista. Tukaj smo imeli zdaj zelo lepo vreme, da že petindvajset let ne pomnimo take spomladi. Danes, ko pa to pišem, gre pa celi dan srteg. Ako se vreme na toplSto obrne, bode vse sadje belo s cvetjem, preden bode. maj.
Veliki teden smo imeli zelo lepe pobožnosti v naši cerkvi. Zato se imamo zahvaliti'našemu častitemu gospodu župniku. Na veliko soboto smo pa imeli blagoslov jedil ob peti uri, potem pa vstajenje. Posebno lepo je bilo na Veliko noč, ko so po drugi sv. maši naši vrli pevci zapeli slovensko \'elikonočno pesem.
Sedaj se je približal cvetoči maj. V naši cerkvi bodemo imeli slovenske Šmarnice, kakor vsako leto. Ob osmi uri bode s.v. maša, potem bodo pa Šmarnice.
Naš rojak g. Martin Legat je pričel delati novo hišo na svoji loti blizu cerkve, kjer bode s svojo soprogo stanoval.
Gg. Franc Trobec, Jožef Justin in Franc Vouk tudi pripravljajo za nove hiše.
G. Franc Tratnik je šel na obisk k svojim znancem na Albany, Minn. 'Želimo, da se kmalu vrne.
Bolezen še tudi tukaj ni nehala, še tu in tam se ustavi pri kaki hiši.
Sedaj pa nimam več novic za danes, naj pa sklenem, pa v drugo kaj več.
Toraj na svidenje ter nozdrav vsem čitateljem Amerikanskega Slovenca; Tebi, vrli list, pa obilo uspeha in mnogo naročnikov in predplačnikov. J. P.
skim častitim duhovnikom, la so se u-deležili pogreba našega umrlega sina Janeza, da so mu napravili dostojen pogreb. Tudi vsem drugim, ki so nas osebno obiskali, ali nam pismeno izrazili svoje sožalje.	- ,
St. Anthony, Minn., 3,0. apr. 1908.
Družina Andrej Malley.
Važno odkritje.
- Ko je dr.-- Harvey objavil svoje odkritje o kroženju ali obtoku krvi v človeškem telesu, je bilo sprejeto z zasmehom in nihče ni izprva znal preceniti njegove važnosti. Danes vemo, kako redno kroži kri in kako vlogo igra v našem telesu ter da je samo potrebno ohraniti jo čisto, da ostaneš zdrav in močan. Tudi vemo, da se neprestano napravlja iz hrane in da jo občuvamo čisto le, ako skrbimo, da nam prebavila redno delajo. Nadalje vemo, da je Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino edino zanesljivo ¡zdravilo za slaboten, onemogel, bolan prebavni ustroj. To vince deluje naravnost na prebavila in jih usposoblja prejemati« in prebavljati vsako hrano ter jo razdeljevati v dobrp kri in v odpadke. Podeli ti dober tek, popolno prebavo, čisto .kri, zdravo obličje, telesno moč in energijo. V lekarnah. Jos. Triner, 616-622 So. Ashland Ave., Chicago, 111.
Cenjeni rojaki širom Združenih držav!
Prosim Vas cenjeni rojaki Slovenci po Združenih državah ameriških vzemite si saj toliko časa da skrbno preči-tate vrstice katere so namenjene rojakom v korist in za vašo srečno bodočnost. Vsi dobro veste in ste prepričani kako se že dandanes godi z nami delavci po rudnikih kakor tudi po ru-dotopilnicah i. t. d. Zatorej rojaki! poslušajte kaj Vam hočem v tem o-meniti. Mislim, da je že večina rojakov Slovencev po Ameriki, da jim je znano posredovanje g. John J. Pollak v Chicagi, 111., kateri je za aral 17,000 akrov zemlje za nas Slovence, in v kateri namerava ustanoviti slovensko naselbino imenovano: Nova Ljubljana, v Jackson County, Texas. Kakor hitro sem jaz to poizvedel, sem se pismeno zmenil z g. John J. Pollakom, kedaj je pripravljen nam razkazati zemljišča, da se .prepričamo na svoje lastne oči o resnici. In res smo se podali tri iz Calumet, Mich, na 21. aprila: jaz in še dva zdolaj omenjena moja soseda. Seveda, da stane lepo svoto denarja iz Calumeta, Mich. pa do omenjenega mesta. Ne oziraje se na naše teško zaslužene dolarje, katere smo žrtvovali za korist našo in tudi drugih cenjenih rojakov po Združenih državah Ameriških. In sedaj lahko rečemo, da smo prepričani o lepoti tega kraja, in sicer ta kraj je popolnoma primeren za nas Slovence: 1. Ker je zemlja popolnoma ravna brez hri bov in brez štorov, in kakor sem videl zelo rodovitna. 2. Ker na njej raste vse sadje, brez ozira bodisi južno ali severno. 3. Divja trta se ovija po gozdnem drevju, in je tako polna grozdja da se kar mladike šibijo. 4. Za podnebje sem tudi popolno prepričan, da je zdravo za nas Slovence, in ker tam je vse polno ptic kakor ste jih kedaj vidili v stari domovini, grlice, kosi, divji golobi i. t. d. 5. Živina se tam tako zredi da tamošnji naseljen ci dobijo vsako jesen na tisoče dolarjev samo za živino. 6. Trava je zelo tečna in prilično že sedaj na nogo visoka in vsa polna raznovrstnih rož.
7.	Ker so že po vsej grabni skopani da se voda steka če preveč dežuje, in cesta od mesta Edna pa do tega kraja je lepo mehka in pa ravna. 8. Zemlja je še sedaj • lastnina “The Southern Pacific Railroad Co. in druž-bin glavar je C. W. Ha,hi, z katerem smo se tudi ustmeno menili. Zagotovim Vam pa cenjeni rojaki, da tukaj nisem videl , nobene goljufije in zato sem popolnoma prepričan. Sedaj C. cenj. rojaki, sem Vam omenil do cela vse okoliščine, in verjemite mi vse, zakaj jaz sem se prepričal na svoje lastne oči. Zatorej Vam rečem, da sedaj je čas in lepa priložnost, da si ustanovimo svoje lastne domove in svoja, lastna tla na katera bomo stopili in lahko rekli, tukaj nimamo nobenega gospodarja nad seboj, kakor onega kateri nas je ustvaril. Še enkrat rečem, cenjeni rojaki, zberimo sedaj svoje moči in stopimo na noge in gremo tam, ker vem, da ne bodemo občutili več nobene krize katera nam bržkone še preti. Zatorej rojaki, kateri se količkaj zanimate za svojo bodočnost, ne zamudite te lepe priložnosti.
Pozdrav vsem rojakom širom Združenih držav in rečem: z Bogom, in kličem: Na svidenje na novi slovenski naselbini imenovani Nova Ljubljana v Jackson County, Texas.
Peter Puhek, 4249—11 St., Anton Prijatelj, John Rozman.
Rudeča zdrava kri.
Zdrava kri pomeni, da je ista bogata na potrebnih snoveh, nje barva je lepo rudeča. Ako pa kri nima svoje prave barve se je bati raznih bolezni kakor, raznih kožnih boleznih, izpuščajev, oteklin in drugih neredov. V takih slučajih rabite Severov Kričisti-lec, ki krepča kri v vseh slučajih ko ista res potrebuje okrepčila. Cena $1. Ako vas nadleguje kakšna kožna bolezen tedaj je treba rabiti zdravilo od zvunaj. Severovo Zdravilno Milo za kožo bode odgovorilo vsem takim zahtevam. Zdravilna moč istega je ne-prekosljiva. V slučaju suhih kožnih boleznih kakor pri lišaju in drugih, je to zdravilo jako uspešno. Cena 25c. Proda se v vseh lekarnah. Pošljemo vam vzorec tega mila, ako nam pošljete znamko za 2c. W. F. Severa Co., Cedar Rapids, Iowa.
8.	Za pridobitev teh olajščav zadostuje priprosta pismena izjava, kateri je priložiti krstni list in zdravniško spričevalo kupca. Kupec ne sme pri začetku plačevanja biti starejši, kakor petdeset let in mora biti popolnoma zdrav.
9.	Če bi pa zdravnik ne spoznal moža za popolnoma zdravega, zamore kupiti tudi žena, ali kateri drug član rodbine,. kateri je nad 18 let star in prevzamejo potem, če bi ta umrl, njegovi postavni dediči posestvo.
10.	Če pa bi se izvedlo, da kupec pri začetku vplačevanja v tem oziru ni povedal resnice, zgubi pravico do posestva.
11.	Te določbe sprejmejo se v vsako vplačevalno knjižico in zadobijo z mojim lastnoročnim podpisom in s podpisom kupca povoljno veljavnost.
12.	Vplačevalne knjižice imajo tudi podpis gori navedene % W. Hahl & Co. in jamčijo tako popoljno varnost za storjena vplačila in druge obveznosti.
Slovenci, poslužite se te lepe prilike, pišite na g. Pollak-a in zahtevajte vplačevalne knjižice ter začnite s plačevanjem. V jednem letu ste lahko gospodarji in pripravite tako sebi in svojim dragim boljšo, brezskrbno bodočnost.
Naslov je:
JOHN J. POLLAK, hišni in zemljiški posestnik,
534 W. 18th St. -	- Chicago, 111.
KONEC SUZENSTVA V AMERIKI
Zahvala.
Tukaj na tem mestu izrekamo našo najiskrenejšo zahvalo vsem sloven-
Od sedaj naprej ne bode treba Slovencem v Ameriki se pustiti živim pokopati, ali si pustiti po tovarnah rok in nog odtrgati. Zasijalo je Slovencem solnce boljše bodočnosti, samostojnega gospodarstva na lastnih tleh, pri lastnem ognjišču na solnčnem jugu, v prelepi deželi Texas.
Za to gre vsa hvala našemu neutrudljivemu rojaku, g. John J. Pollak-u, hišnemu in zemljiškemu posestniku na št. 534 W. 18th St., Chicago* 111. in njegovim vrlim sptrudnikom g. Math, Gaishek-u, v Mount Olive, 111. ter g. Petru Puhek-u, iz Calumet-a. Ti možje so izbrali v Jackson Co. Texas, blizo glavnega mesta Edna, prekrasen prostor za slovensko-katoliško naselbino. G. Pollak se je podal namreč zg. Peter Puhek-om, Prijatelj-em pričali, da je kraj zdrav, podnebje ugodno, voda dobra, zemlja rodovitna in sposobna za vse pridelke in za živi--if[uiaz op aaiAejd iqnSz; au oadnq ut
s plačevanjem počaka, dokler to traja šča in zamore, kadar ozdravi, ali dobi in Rozman-om iz Calumet-a v ta kraj ;3fueA30E[dA peAafjBpau tadoz ‘opp
norejo.
Dana je sedaj vsakemu katoliškemu Slovencu v Ameriki prilika, osvobo diti se v najkrajšem času, če tudi nima niti centa prihranjenega denarja.
Gospod Pollak je namreč izposloval pri železniški družbi tako ugodne pogoje, da začne tam lahko vsak delavec uspešno poljedelstvo.
Ti pogoji so sledeči:
1.	Da zamoremo tudi nepremožnim delavcem pomagati do lastnega doma, odločil sem se prodajati zemljišča na mesečne obroke po $12.00 na ta na čin, da zagotovim s pogodbo vsakemu kupcu že po plačilu prvega obroka en kos rodovitnega zemljišča v Jackson Co., Texas, po 40 akrov.
2.	Plačevati je skoz deset let, po katerem času dam kupcu 40 akrov zemlje s hišo na 4 sobe in hlev.
3.	Če kupec zboli, ali nima dela, se in so se ti možje na lastne oči preče pa mož umrje, zamore žena takoj prevzeti zemljišče s poslopjem vred in sicer brez vsacega daljnega plačevanja.
4.	Vsako leto se zamore deseti del tacih kupcev, kateri so najmanj že eno leto plačevali, naseliti na tako farmo s hišo in s hlevom, v katerem slučaju ima kupec plačati eno četrtino kupnine, katera se določi na $1200.00, ostanek pa v teku daljnih treh let, med tem pa obrestovati po 6 odstot. V prvem letu vplačani zneski se mu vračunajo v prvo četrtino.
5.	Na željo kupca se zamore s po-plačanjem prve četrtine v točki 4. navedenem slučaju še eno celo leto počakati, v katerem slučaju je plačati v drugem letu le 6 odstot. obresti od kupnine.
6.	Vsak kupec dobi vplačevalno knjižico, v katero se mu zapišejo vplačila in mora pri vsakem vplačanju vpo slati to knjižico in priložiti za 4c znamko. Knjižica se mu po dovršenem vpisanju takoj vrne.
7.	Za poljno varnost tega, kar se vplača, kakor tudi za vse obveznosti od strani prodajalcev, jamči južno-pasifična železniška družba (The Southern Pacific Railroad Co.) zemljiški oddelek C. W. Hahl & Co., kte-ra šteje svoje železniške proge na tisoče milj, svoje premoženje pa na stotine miljonov.
KJE JE JOHN ŠEME, CVIRGLAV iz Spodnje Slivnice pri Šmarji? Pred tremi leti je bival v Kansasu, potem pa ne vem, kje se nahaja. Zato pro sim rojake, kateri vejo za njegov naslov ali naj se pa sam javi na: Anton Skubitz, Box 175, Fleming, Kansas.
KJE JE FR. ŽAUBE. RAD BI VE-del za njega, da mu sporočim podrobnosti o njegovem bratu Juriju, ki ima pri meni nekaj reči. Prosim, da se takoj oglasi, ker je važna stvar. Math Furlich, 230 N. 9 St., Springfield, 111.	21-3d.
NA PRODAJ LOTE OKOLI POLJ-ske cerkve na hribčku, v obrokih po $i.oo na teden. Vprašaj: Anton Ko-šiček, l'ri N. Broadway, Joliet, III
NA PRODAJ LEPA HIŠA Z 10 SO-bami pol bloka severno od St. Joseph’s Hospital. Lota je velika. Poleg hiše je hlev za konja in kokoši in dober vodnjak. Vprašaž na 513 N. Broadway, Joliet.
KJE JE FRANC ZUPANČIČ DO-ma iz malega Mlačovga okraja Ljubljana. Zadnje pismo je pisal 8. februarja 1905 iz Edith, Box 2 Colorado; delal je tam na neki žagi. Slišal sem da se je tam ponesrečil, zato uljudno prosim rojake, če kateri, ve kaj o njem, naj mi naznani njegov naslov; mu bom hvaležen za to. Naslov: Alojs Možina, Bridgeport, O, Box 127.
V NAJEM SE ODDAJO SOBE NA vogalu Ohio & Chicago cest in na Collins St. John Pleše, 1200 Collins St. N. W. Phone 424. Joliet,
111.	21-2t.
NAZNANJAM SLAVNEMU OB-činstvu tukaj in okolici, da oddam dobro urejeni saloon v najem (rent). Tukaj se nudi dobra prilika za Slovenca, za kratek čas in zabavo, igralna miza, dvojno kegljišče in prostorna dvorana. Za vse podrobnosti se poizve pri lastniku: John Root, 611 Market St.
NA PRODAJ DOBROUREJENA slov. gostilna ali saloon. V njej je velika zaloga raznih pijač. Gostilna je v bližini največjih tovarn. Več pove: Math Puhek, Scott St., Joliet, 111.	2t
— “Rummage Sale”, to je, prodaja
stare šare se bo vršila v ponedeljek 11.
maja na 609 Collins st.
Naznanilol
Slovenskim odjemalcem ‘naznanjamo, da smo premestili našo prodajal-nico z železnino v Adams-ovo poslopje na vogalu Van Buren in Desplaines cest; tudi naznanjamo, da je pri nas uposlen g. Herman Toman, ki je Slovenec in se lahko pomeni z slovenskimi odjemalci v domačem jeziku.
Gosp. Toman je bil rojen v Ljubljani.
Barrett
Hardware Co.
Corner
VanBuren and Des Plaines Sts-JOLIET, ILL-
Ukraden ■* poklic.
Spisal J. J. Oman.
V neki vasi v srednji Minnesoti je iivela pred nekaj leti mala družinica, po imenu Fisk, obstoječa iz treh oseb: oče, mati in sin. Dasiravno so stanovali v malem mestecu, pečali so se s farmarijo, katera jim je navadno prav dobro nesla. Živeli so zadovoljno in veselo, tako da so bili večkrat postavljeni drugim kakor zgled prave družinske ljubezni in hišnega miru. Bili so katoličani in so redno zahajali vsako nedeljo k sv. maši. Toda, kljub tej navidezni popolni edinosti, je bil vendar glede spolnovanja njih krščanskih dolžnosti nekak razloček med njimi.
Oča, dasiravno je opravljal svoje dolžnosti kot katoličan, je storil to bolj iz navade in ker ni hotel sitnosti radi tega, kakor pa iz ljubezni do Boga. Tudi, kadar je bilo treba v krožnik kaj položiti, ni bil zadnji, ampak dal je rajši več kot drugi njemu primerni farani, in to zato, da mu ni mogel kedo očitati, češ, ti ne storiš ničesar za cerkev. Toda, ko je prišel domov ali med svoje prijatelje, obrnila se mu je beseda koj prerada zoper duhovnike. Vedel je zmiraj kaj slabega povedati o tem ali onem duhovniku, kar je prav rad in natančno razkladal drugim. In če je bil vprašan, kje da vse to zve, rekel je ponosno, da on bere časnik in tako vse zve, ker ta ne prikriva ničesar.
Vsa drugačna pa je bila mati. Sama pobožna in bogaboječa, je skušala tudi svojemu osemletnemu sinčku vcepiti prave krščanske čednosti. Učila in nagibala ga je zgodaj k molitvi, ljubezni do Boga in ubogljivosti in spoštovanju do predpostavljenih. Dobro zavarovan pod maternim vodstvom proti .vsem kužnostim sveta, je rastel Robert kot vijolica v gozdu, ki se skriva pod listjem pred mrzlo pomladansko sapo. Hodil je sedaj v šolo in vsaki dan k sv. maši, pri kateri je z največjo pobožnostjo stregel.
Tako je rastel Robert ter bil v veliko veselje svojim staršem. Oče, dasiravno sam mlačen, je vendar znal ceniti sinčkovo pobožnost, dobro vedoč, da je ravno to, kar je dečka nagibalo, da je bil ubogljiv in spoštljiv proti svojim staršem. Najbolj pa je veselilo njegovo mater, da je kazal posebno naklonjenost do bukev in do učenja, kajti že delj časa je natihem molila in upala, da si Bog izbere njenega sina zase in ga pokliče k altarju. Tudi gospod župnik so ji že večkrat rekl;, da kaže Robert poklic za duhov-$ki stan ter da naj ga dajo v šolo. Toda ona, poznajoč svojega moža, si do-sedaj še ni upala spregovoriti o tem. In tako je ostal Robert doma leto za letom in obiskoval malo deželsko šolo, dokler ni dovršil te do zadnjega.
Prišel pa je čas, ko je Robert odtg-stel in bi moral ali ostati do cela iz Šole ali pa iti v višje šole. Seveda, najrajši bi bil šel kam V kak college ah gimnazijo; ali bal se je očeta spomniti,. ken bi mu gotovo ne pustil iti s te*n namenom, da postane duhovnik. Slednjič se vendar osrči in, spodbujen od matere, stopi pred očeta s prošnjo, da bi mu dovolil iti študirat. Toda, ko mu na očetovo vprašanje odgovori, da misli postati duhovnik, se ta strašno razjezi in začne nespodobno zabavljati č'’z vse duhovnike, posebno pa še Čez domačega župnika, misleč, da je to vzrok, da se njegov sin namerava za ved to odtrgati domu in se okleniti stanu, ki je bil po njegovem mnenju eden najnižjih. Odrekel je torej sinu prošti' ' kar naravnost, rekoč, da mu je to natvezel župnik in da naj si takoj take neumnosti iz glave zbije ter naj postane mož, kakoršnega narod in dežela potrebujeta. Ugovarjal je Še tudi nadalje, da ga on ni zmožen vzdržavati v šoli in da ga potrebuje doma pri delu.
S povešeno glavo in potrtim srcem je šel Robert v svojo sobo. Tja pri-šedši, se ni mogel več zdrževati, vrgel se je na posteljo ter dolgo in bridko jokal. Ni se nadjal, da mu bode oča tako naravnost odrekel njegovo gorečo željo, o kateri je že več let sanjal. Kolikokrat se je videl v bodočnosti obdanega od krasnih bukev, v katerih je toliko zanimivega; kolikokrat je stal v mislih pri altarju, držeč v posvečenih rokah svojega Boga in Zveličarja; kolikokrat zopet je v mislih hitel h kakemu bolniku, prinašajoč mu največjo tolažbo v zadnji pobotnici! Vse to si je dostikrat predstavljal in utrnila se mu je hvaležna solza proti Bogu, ker bil je prepričan, da ga Bog kliče za svojega namestnika. Ali sedaj pa je vse proč, vse po čemur je hrepenelo njegovo srce, edino kar ga je spodbujalo do vsega dobrega in mu dajalo toliko veselja: vse mu je vzeto in ne ostane mu ničesar razven blaženega spomina na prelepe sanje. Tudi njegovo mater je zelo žalostilo to, da je bil oča tako nasprotljiv vsemu, kar se tiče duhovnikov. Vedela pa je tudi, da bi vsake nadaljnje prošnje od nje same le delale nemir v hiši in zatorej je molčala. Tolažila je sina, da se bode oče s časom že omehčal ip mu dovolil iti v šolo.
Čas hitro teče in se menja, in ž njim gremo in se drugačimo tudi mi. Eni se rodijo, drugi doraščajo in zopet
drugi se starajo in mrjejo. Tako se vali ta ogromni potok človeškega življenja dan za dnem v morje neskončne večnosti, iz katere ni povrnitve. Spričo te resnice, kako je vendar človek nespameten, da si da toliko opraviti za to časno življenje, dočim se primerno malo ali prav nič ne briga za večnost.
Tudi pri Fiskovih se je spremenilo več ali manj. Oče in mati sta se starala, sin pa je postal krepak mladenič. Bil je še vedno doma, kjer je sedaj nadomestoval očeta pri delu na polju in drugje. Oča je ostal nepremakljiv v svojem sklepu glede Robertovega štu-diranja in tako je ostal ta doma. Vendar, da bi ga nekoliko ijtolažil, prina šal mu je vsakovrstnih knjig in berila, kar je Robert hlastno prebiral. Ker pa se je oča malo ali nič zmenil za značaj tega berila in je cenil knjige le po zunanjosti, dobil je sin dostikrat berilo, ki je bilo naravnost škodljivo in pohujšljivo za njega.
Prebiral je tudi očetov časnik, kateri je bil eden izmed teh farizejskih listov, kakoršnih je še dandanes dosti v tej deželi, listi, ki se hlinijo s tem, da hočejo govoriti le resnico. Sicer ti listi ne lažejo naravnost čez duhovnike in predpostavljene, toda kakor hitro se jim nudi najmanjša prilika, se je hlastno poslužijo in narede iz komarja konja, da le morejo udrihati po duhovnikih. To so listi, ki ško dujejo več katoliški cerkvi, kakor pa največji naravnostih nasprotniki. Ti se priplazijo na marsikateri pravi krščanski dom, katerega bi uni nikdar ne dosegel, kajti kdo bo sprejel volka če pride v svoji navadni črni koži? Vse drugače pa je, če pride pohlevno in lepo v ovčjo kožo zavit. Tako je bilo tudi s Fiskovim listom. Dokler je bil sin majhen, skrivala mu je mati časnik, ali to je sedaj nemogoče. Opominjala ga je toraj, da naj ne bere tega, toda Robert se je opravičeval, da hoče brati le novosti i. t. d. Tudi oča ga je zagovarjal, češ, fant ni več otrok in je dobro za njega, da vidi vse v pravi luči.
Bral je torej Robert, karkoli mu je prišlo v roke. Postal je videzno zadovoljen in ni več silil v šolo. Oče si je natihem častital, misleč: “To ti je fant! Dobro, da ga nisem pustil študirat za farja, saj je še teh preveč.’ In mati? Ah, mati, le-ta je videla nevarnost in zanke, v katere se je njen sin čedalje bolj zapletal. Videla je: kako je postajal od dne do dne bolj mlačen. Začel je opuščati vsakdanje molitve in še kedar je molil, videlo se mu je, da dela to le z ustnicami. Hodil je še redno v cerkev ob nedeljah in praznikih, toda, dočim je popred porabil vsako priliko, da je bil navzoč pri sv. maši, je sedaj šel k maši le, kedar ga je dolžnost vezala. Izgovarjal se je, da nima časa ali kaj takega. Da je ta mlačnost sinova njegovo mater v srce bolela, je lahko u-mevno. Opominjala ga je od začetka, ali on se je izgovarjal, da je še vedno tako dober kristjan kot je bil, da pa mu delo ne pripušča iti vsak dan k sv. maši ali moliti rožnivenec, kakor je delal popred. Še hujše pa je težilo materi srce to, da je začel Robert zahajati v neko slabo druščino. Prosila je očeta, naj sinu zabrani zahajati med te slabe tovariše, ali oča ni videl nobene nevarnosti. Nasprotno, dobro se mu je zdelo, da je bil Robert sprejet med nje, kajti bili so ti sinovi bogatih staršev.
Kmalo pa se je pokazalo, kak vpliv ima slaba druščina na mladino. Robert je začel, odka.r je hodil med svoje tovariše, tako hitro se pogrezova-ti v vsakovrstne napake, da je izbudil pozornost tudi druzih ljudi. Zahajal in posedal je s svojimi tovariši vedno po salunih. Tudi je začel očeta čedalje bolj nadlegovati za denar. Ker pa se je oče branil mu dajati toliko denarja, se je jezil nad njim ter pretil, da ga popusti. Postajal je čedalje bolj grob s svojimi starši in skoro da ni pregovoril lepe besede z očetom. To vedenje je jezilo tudi očeta in tako se je začel vnemati prepir med njima vladal mir in zadovoljnost. Posle-in nemir v hiši, v kateri je dosedaj dica tega prepira pa je bila, da je Robert ostajal le še bolj iz doma in o-pravljal svoja dela brez vsega zanimanja in veselja.
S krvavečim srcem je opazovala mati te razmere med očetom in sinom, vedoč, da ne morejo prinesti kaj dobrega. Iskala je tolažil pri Bogu ter skušala preprečiti nemir kolikor mogoče s tem, da jima je stregla kolikor mogoče. Toda, od slabega je šlo na slabše. Sin je zahteval več denarja — ljudje so rekli, da zaigrava pri kvartah — in ker se je oča bal, da bi ga ne popustil popolnoma, dajal mu je zmeraj več, čeravno je šlo že po novcih, ki si jih je družina skoz več let sem prihranila. Toda tudi to mu ni zadostovalo in začel je premišljevati, kako bi prišel do zaželjenega denarja.
(Konec prih.)
Ti pa, dragi prijatelj, ki si srečno prestal vse križe in težave tega sveta in se preselil iz te doline solz v kraj večnega in nepopisnega veselja, v kraj, kjer ni ločitve: spominjaj se nas tam pred tronom nebeškega Očeta in prosi, da bi se tudi mi, ko pride naš čas, ločili spravljeni z Bogom in se tako zopet sešli tam gori v naši stalni domovini. Dotlej pa ti kličemo: Počivaj v miru!	Sošolec.
(Nadaljevanje s 2. strani.)
stopi prvikrat pred oltar. Ali božja volja je bila drugačna in stal sem mu ob rakvi. Prizadetim strišem, bratom in sestri izražamo naše srčno sožalje.
Mount Olive, 111., 3. maja. — Cenj. g. urednik! Zmiraj Vas nadlegujem s tozadevnimi dopisi, ker se pa sedaj bližamo cilju, Vas prosim, natisnite še to v “A. S.”.
Vsak čitatelj ‘A. S.’ je bral moje dopise o načrtu, kako bi si naši rojaki ustanovili boljšo bodočnost in svo bodno življenje. Dopisovali smo si eden drugemu in zbralo se nas je že precejšno število pionirjev za ustanovitev tako velevažne čisto slovenske naselbine. Kakor pride spomladi mraz nad cvetje in ga dosti pomori ali samo uduši, da pozneje zažene, tako je pritisnil tudi mraz od par drugih dopisov na naše začetnike in jih malo prestrašil. Bili smo pa tudi izkušeni možje in hrabri pionirji, ki se ne1 ustrašimo ničesar ne, nobenega truda, in nobeno delo za korist našega naroda nam ni pretežko. Ne ustrašimo se obrekovanja, ako nas kateri imajo za nevedneže ali samokoristne-že. Kar sem jaz pisal in trdil, vse se je dokazalo, da je gola resnica. Bili so možje, ki so se na svoje lastne oči prepričali o lepoti kraja Coast Country Tex. ali Jackson Co., Tex., blizo mesta Edna, za kar se bi morali vsi rojaki zahvaliti našemu rojaku John J. Pollaku, Chicago, 111., ker on se je požrtvoval in obljubil, da hoče najlepši kraj poiskati tam v Texas, kar jih je še naprodaj. In res, on je posredoval v Jackson Co. od železniške dru žbe ta prelepi kraj in berite njegove oglase in tudi načrt, kako lahko revni pridejo do svoje kmetije.
Kar se pa mene tiče, moram reči, da imam na stotine pisem od različnih zemljiščnih družb in med temi tudi dosti od gosp. John J. Pollaka, da pa nobeno drugo pismo ne označi take poštenosti kakor ravno njegovo. In to potrdijo tudi možje, ki so bili šli po gledat zemljišča, da je vse v redu in da vsak naj zaupa v g. J. J. Pollaka. Upam, da se tudi oglasijo možje sami, ki so bili pogledat ta kraj, toraj ne bom ga jaz opisoval; upam, da Vam ga opiše g. P. Puhek iz Calu-meta, Mich.
Moj namen je, samo še enkrat opozoriti vse rojake, ki si želijo biti sami svoji gospodarji, da se nam pridružijo in da bo iz tega vogelnega kamena, ki smo ga že vložili, zrastla velika stavba, da bo v ponos nam in v vzgled vsem drugim rojakom, da se združijo in začnejo tako kot mi. Na našo naselbino se v enem letu ne more noben druge narodnosti naseliti kot ravno Slovenci, in na ta način bo tu posla za vsakega. Postavili si bomo mesto sredi naših farm in stanovali v mestu >* ves obrt in trgovina bo v naših rokah. Seveda, da se vse to doseže, mora se več kot mogoče rojakov javiti, da se nam pridruži in poslati g. John J. Pollaku aro za zemljišče, katero tako nazaj dobi, ako ni vse tako, kot mi opišemo. Tu se na ta način lahko združimo vsi skupaj, ker posebno tega je želeti.
Imamo Slovence v Ameriki, ki so že precej premožni, imajo denar po bankah na 3 odstot., in posebno za te se tu nudi dvojna korist. Takšni kupite zemljišča tu pri nas in ker Vam samim ni potreba delati na kmetiji in Vas tudi ne veseli se naseliti sedaj tam, dajte pa Vašo zemljo obdelovati bolj revnim rojakom, ki si sami ne morejo kupiti zemlje, in Vaša zemlja bo zato veliko boljša in revnim bo pomagano; ker renta jim ne bo treba plačati in za pridelke bodo pridobili kmalo toliko, da si svoje zemljišče kupijo. In potem pridejo zopet drugi revni in obdelujejo drugi Vaša zemljišča. Kadar bo pa že mesto napravljeno in zemljišče se spremenila v vrtove in slovenski zemski raj, tedaj pa pridite tudi Vi k nam, ker pomagali ste v začetku revnim in pomagano bo Vam, da Vas bomo tudi mi spoštovali. Kaj je za enega malo bolj premožnega takšna vožnja iti pogledat to zemljišče! To se mu ne pozna nič in vidi, da je res kar mi pišemo in začne biti človek za dvojno korist, da koristi s svojim denarjem sebi in tudi svojemu bližnjemu rojaku.
Ta, naselbina je blizo morja Gulf of Mexico. In poglejmo v bodočnost. Kmalo bo napravljen Panamski kanal in Atlantik in Pacifik bosta zvezana skupaj. In ravno Texas bo dobil velike koristi vsled tega. Trgovina in industrija bo uspela in zemlja se bo poprodala. Prišlo bo več naseljencev noter, ki že sedaj se to godi, in zemlja bo po desetkrat dražja kot je sedaj. Toraj ne odlagajte, ako ste bogati, pomagajte tudi drugim, ako imate le nekaj denarja, pa zaarajte brž ko se da. Ako ste pa revni, da nimate ne centa in ne dela, pa vprašajte mene, koliko jih lahko vzamemo takšnih seboj. Ako pa imate delo in Vam Vaše okoliščine ne dopuščajo se precej naseliti, pišite na g. John J. Pollaka, 534 W. 18th St., Chicago, 111., po plačilne knjige in pošiljajte mesečne obroke za Vaše zemljišče in ob pripravnem času boste tudi že imeli pripravljeni svoj dom.
Toraj iz tega lahko vsak zavedni rojak sprevidi, kaka lepa priložnost je to za nas, brez izjeme za vse, bogate, srednje in tudi revne. Treba je le
malo korajže in veselja do svobode in vse bo šlo.	*
Zakaj pa jaz nagovarjam na jugo-zapad, so tile vzroki: 1. Tam še ni toliko ljudi kot na severovzhodu in se da še marsikaj storiti v korist nas vseh in tudi cele države. 2. Tam kjer še ni vse naseljeno, je še dosti lepe zemlje, ki ima še vso rodovitnost v sebi. 3. Tam niso sami gozdi, ampak je gozd sam zase, ki ga vsak lahko par akrov kupi za svojo potrebo in “bottomland” je zopet zase, kjer je vse ravno in raste trava tečna že prav dobra za pašo in kolikor se jo zorje, je brez težave, ker ni kamenja in tudi nobenih štorov ne. 4. Ker tam raste divja vinska trta po gozdu in rodi lepo grozdje, ki nam da že kar prvo leto dosti vina, da ne bomo težko pogrešali nam priljubljenega piva, in napolnili si bomo kleti s to pijačo in ob prostem času se veselili pri kozarcu vina. Tretje leto bomo pa že žlahtnega pridelali. 5. Ker tam raste vse severno in južno sadje in žito. 6. Ker tam ni zime in tudi prevelike vročine ne in se seje in žanje skoz celo leto. 7. Ker tam ni potreba toliko mašinerij in tudi ne tako težko delati, ker žlahtno sadje, vinska trta in živina da veliko dobička le z malim delom. Priporočam pa za skupno naseljevanje zato, da je za tiste lažje, ki jim finančne razmere ne pripuste, da bi sami začeli in ker s skupno močjo se vse lahko naredi, raznovrstne zabave, društva; in cerkev in šola nam bo postavljena iz tistih denarjev, ki bi jih kateri drugi posredovalec sam v žepu hranil.
Toraj rojaki, zaupajte v moža, ki svoj dobiček daruje v našo korist. Združimo se skupaj in pokažimo, da smo tudi naprednomisleči narod, in vsi državljani Amerike bodo z veseljem gledali na nas in nas spoštovali. Pomagajmo eden drugemu, da se rešimo tega suženstva kapitalizma. Naše geslo naj bo: Vsi za enega in eden za vse! Sloga pravo moč rodi!
K sklepu pozdravljam vse sobrate in rojake po Združenih državah in tebi, Amerikanski Slovenec, pa želim veliko vspeha, da bi vedno izhajal v korist rojakom in jih družil med seboj !	Math Gaishek.
manj $1.50, a tisti, ki žagajo šlejd, pa imajo tudi $2.00, in nekateri še več.
Druzih posebnosti ni tukaj. Kadar bo kaj novic, se zopet oglasim. Pozdravljam vse rojake po širni Ameriki.
Leo. Makuc.
Pittsburg, Pa., 29. apr. — Večinoma vsem je znano, da je v Pittsburgu in okolici vsepolno vsakovrstnih tovarn. In slobodno rečem: večinoma vse počivajo. Samo ovde-onde v kakovem kotiču dela po nekaj delavcev, a drugi pa vsi od vogla do vogla pohajkujejo; eden drugemu toži o pomanjkanju, ali vse zabadavo: dela ni in ni dobiti, da človek uprav klekne pred bosa. Ta-kovi časi so sada. Toraj v Ameriki je stan delavski res pomilovanja vreden: kadpr je dela, ra,di bi, da človek dela kot mašina; a kadar se količkaj delo skrajša, hitro delavce odpravijo. Res je delavski stan pomilovanja vreden; povsod revščina in propad delavskega stanu. Kapitalisti nočejo tega videti ne slišati in tudi vzrokov ne, zakaj je tako: saj njim ni slabo!
Mnogo naših rojakov se je povrnilo v staro domovino. Nekateri časopisi iz Ljubljane se smejejo onim, kateri dohajajo, in pišejo, da naši rojaki so morali zapustiti Ameriko in njene razvade ter priti domov. No, ako vam je žal, da hodimo od solnčnega vzhoda pa na daljni zahod življenja iskat, bi morali preskrbeti za slovenski rod doma delo, pa ne bi šli na daljni zahod kruha iskat. Poglejte malo dalje po Evropi: koder so tovarne in druge vsa kovrstne službe, od tam ne silijo v Ameriko. Ne da bi koga žalil, to vidite sami, da je to istina.
S pozdravom! Peter Starašinič, 5129 Dresden Alley.
nji javni šoli, in sicer dokler bode on v uradu šolskih nadzornikov. Toraj za tri leta bode društvo imelo dvorano na razpolago brezplačno.
Pred nekaj tedni se je poročalo v “A. S.”, da je naš policijski vodja (Chief of Police) rojak g. Ant. Pirc ustrelil v silobranu nekega Italijana. Res je moral iti na odgovor, tudi bi bil imel še več sitnosti, ako bi ga ne bili tukajšnji sorojaki vzeli ven iz sitnosti, ker so postavili poroštvo zanj. Da pa je on dober mož priča to, ker je preč nastopil nadalje svojo službo.
Kar se tiče dela pri nas ni posebno dobro, ker oni ki imajo delo morajo delati za dva, kdor pa dela nima ga pa ne dobi drugače, ako ga kak prijatelj boss postavi med svoje delavce. Upamo, da se tudi v tem oziru stanje zboljša.
Pozdrav!	J. K.
Pen Argyl, Pa., 30. apr. — Cenjeni mi Am. Sl., prosim ravno za par vrstic prostora v nam ljubljenem listu, ker hočem naznaniti rojakom, da tukaj se je naveličala kriza gospodariti. Dosedaj je toliko naroda štapalo, sedaj se je pa kar naenkrat odprlo delo tukaj v Bangar kvari. Sedaj na prvega maja bo začelo delati 2000 mož. To je veselje za naše ljudi! Res, da je nevarno to delo, ker so globoke kvare in tudi marsikaterega je že ubilo ali zasulo, pa vendar mnogo naroda živi pri tem delu. Na dan delajo 9 ur in imajo naj
Rockdale, 111., 4. maja. — Ker se zadnje čase nekako malo sliši iz našega jolietskega predmestja, zato sem se jaz namenil malo poročati o stanju rojakov v tem mestu.
Pred nekaj tedni smo imeli volitev aldermanov. S ponosom lahko poročam, da je bil naš večletni alderman g. Fr. Bolte zopet izvoljen z veliko večino glasov. Nekaj dni po mestni volitvi je bila volitev šolskega nadzornika. To službo že par let oprav-lja-ald. Bolte, zadnjič je imel nasprotnega kandidata za urad, katerega je pa premagal z veliko večino. Letos se ni nobeden ni upal ronati proti njemu, torej rojak Bolte je bil letos izvoljen spet v urad šolskih nadzornikov za prihodnja tri leta.
Ker je g. Bolte tudi ugleden član in blagajnik našega leporazcvitajočega se društva sv. Treh Kraljev, zato ni nikakor čudno, da je v našem mestu tako priljubljen. Na seji v nedeljo je dovolil, da sme naše društvo od sedaj naprej zborovati brezplačno v tukajš-
West Allis, Wis., 4. maja. — Zidanje cerkve bliža se h koncu. Blago-slovljenje določili smo na 24. majni-ka, da objednem praznujemo tudi ‘že-gnanje’, ker na ta dan je ravno praznik Marijin: Marija, Pomoč kristjanov, ki je varuhinja cerkvi. Dal nam Bog za tisti dan le lepo vreme! Že danes'vabim vse Slovence po Wisconsin: Port Washington, Sheboygan, Cudahy, Kenosha in Racine, da se slovesnosti udeleže. Se bo vsaj ves dosedaj raztreseni in zgubljeni narod pokazal. Natančneje poročilo glede slavnosti še pride. Za danes pošiljam Slovenčevim bralcem pesmico, katero mi je poslal znani slovenski pisatelj in pesnik, prijatelj župnik Meško iz Koroške, za slavni dan. Mogoče jo clevelandski organist Holmar (znanec iz Ribnice) uglasi:
Mariji.
Iznad mračnih vod, iznad belih brez mlečna megla vre.
Raz nebesni svod, mračen, temen ves, svetla zvezda zre.
Na oboku vsem v hladno, gosto noč sama ta blesti.
Mirno pot svoj spem, v zvezdo svetlo zroč:
V Te, Marija Ti...
Tudi Poljaki začeli so se gibati na West Allis. Na južni strani hočejo sezidati svojo cerkev. Za sedaj jih oskrbuje župnik Sukalski iz Milwaukee. Zadnji časi kažejo, da je tu tri petine prebivalstva slovanskega po-kolenja. Zato pa tudi nameravamo pri prihodnjih volitvah stopiti s svojimi možmi na dan.
Bralcem pozdrav!
Rev. Ivan Smolej.
r.—
Kritičen slučaj.
r*
«WBFH TROTEA'*

REGISTERED

Ko kdo v rodovini oboli je treba preč pomisliti kaj
je storiti,
v slučajih nereda prebavnih organov, ali pri izgubi okusa; taki slučaji niso tako kritični, ker vsi vemo, da
Trinerjevo Zdravilno Grenko Vino
je najzanesljivejše zdravilo, ki take nerede prav hitro odstrani. To zdravilo izvrstno deluje na mišice in želodec ter pomaga istim v redu delovati, da so vsi neredi odstranjeni in človeški sestav je zopet na delu k zdravju telesa.
Ko se vam pripeti, da------
izgubite okus se utrudite
imate glavobol izgubite upanje se izpremeni obrazna barva
takrat je čas rabiti Trinerjevo zdravilno grenko vino, ki popravi vse nerede v prebavnih organih in okrepča cel sestav. Dela prebavljenje popolno, čisti kri, jasni obrazno barvo, krepča telo in bistri um.
Rabite v vsakem slučaju neprebavljivosti.
V vseh lekarnah.	U. S. Serial No. 346.	Čistost garantirana.
JOS. TRINER,
799 South Ashland Avenue,	CHICAGO, ILL.
Trinerjeva slivovica in brinjevec ste izvrstni pijači. Vprašajte za njel
Ji
¡Kje je najbolj varno naložen denar ? ■:
Hranilnih ulog je: 32 milijonov kron.
a je:
I
Mestna	hranilnica ljubljanska j
je najveiji	in najmočnejši denarni zavod	te	vrste	!
po vsem Slovenskem.	1
Sprejema uloge in jih obrestuje po 4 odstotke. Rentni davek plačuj' 1 hranilnica sama.	1
V mestni hranilnici je najvarneje naložen denar. Za varnost vseh \ ulog jamči njen bogati zaklad, a poleg tega še mesto Ljubljana z vsem 1 svojim premoženjem in z vso svojo davčno močjo. Varnost je torej to-1 lika, da ulagatelji ne morejo nikdar imeti nobene izgube. To pripoznava) država ■ posebnim zakonom in zato c. kr. sodišča nalagajo denar malo-letnih otrok in varovancev le v hranilnici, ker je le hranilnica, a ne pos jilnica, pupilarao varen denarni zavod.
Rojaki v Ameriki! Mestna hranilnica ljubljanska vam daje trdno\ varnost za vaš denar.
Mestna hranilnica ljubljanska posluje v svoji palači v Prešernovih ulicah. Naš zaupnik v Združenih državah je že več let naš rojak
109 GREENWICH STREET, NEW YORK, IN NJEGOVA BANČNA j PODRUŽNICA 6104 ST. CLAIR AVE.. N. E. CLEVELAND, O
WWWAWMWWV.WW .W.V.V.V.'.V.V.’.V.V.VAW I
FRANK SAKSERi
ZEMANOVO “GRENKO VINO”,
je najboljše zdravilo svoje vrste, izvrstno sredstvo proti boleznim želodca, črev in ledvic, čisti kri in jetra. NEPRESEG-LJIV LEK ZA MALOKRVNE ŽENE IN DEVOJKE. Izdelano iz najboljšega vina in zdravilnih zelišč.
ZEMANOVA “TATRA”,
želodečni grenčec. Tatra je izdelana iz zdravilnih zelišč tatran-skega gorovja, zdravi živčne slabosti, podpira lahko prebavo želodčevo in se je dobro obnesla proti bolestim revmatizma.
Dobiti v vseh slovanskih salunih kakor tudi pri izdelovalcu teh najboljših zdravil.
B. ZEMAN,
777 Alport St.
CHICAGO, ILL.
______!
JOUET CITIZENS BREWING CO.
Collins Street, Joliet, 111.
Pijte samo “Elk Brand” pivo.
RojaJti, o priliki obiščite
Slovenski dom
kjer se toči vedno sveže in najboljše pivo, žganje, vino in druge pijače ter prodajajo najboljše smodke. V obilen poset se vam priporoča.
123 Pine Street,
Prodajom tud: parobrodne listke ter pošiljam denar v staro domovino.
John Povsha, lastnik
HIBBING, MINN
COKPAGIPi GENERALE TRANULANTIQUB
FRANCOSKA PROGA.
Kratka zveza z Avstrijo, Ogrsko in Hrvatsko.
LA PROVENCE 30,000 H. P.
LA SAVOIE 22,000 H. P.
LA LORRAINE 22,000 H. P.
LA TOURAINE 15,000 H. P.
Potniki tretjega razreda dobivajo brezplačno hrano na parnikih družbe.
Snažne postelje, vino, dobro hrano in razna mesna jedila.
Parniki odplujejo vsak četrtek,
Glavni zastop na 19 State Street,
NewYork
Maurice Kczminski, glavni zastop nik za zapad, 71 Dearborn St, Chicago
Frank Medosh, agent, 9478 Ewing Ave. So. Chicago, 111.
A. C. Jankovich, agent, 2127 Archer Ave., Chicago, I1L Paul Starič, agent, no South 17th St, St. Louis, Mo.
tudi
POZOR, SLOVENCI!
Ko semudite v našem mestu se nadejam našega poseta
mojej moderni gostilni.
Točim dobro Schoenhoffen-ovo pivo in druge pijače, prodaiem dišeče ‘Union-Made smodke.
Rojakom se priporočam.
RurDOi-iF
Washington St., blizo lOth Ave-,	GART, IND,
Prodaiem parobrodne listke; pošiljam denar v staro domovino in posrekojem pri kupovanju zemljišč in lot.
1 Finančno poročilo K. S. K. JeHncte za mesec februar 1908. . '	Število članov 1. fi*br. 1908.	J Število članic i. febr. 1908.
Ime, številka in kraj društva. V >; •		
1. Sv. Štefana, Chicago, 111		153	20
2. Sv. Jožefa, Joliet, 111		257	107
3. Vitezi sv. Jurija, Joliet, 111		IOI	43
4. Sv. Cirila in Metoda, Tower, Minn		89	30
5. Sv. Družine, La Salle, 111		T 26	37
7. Sv. Jožefa, Pueblo, Colo		345	169
8. Sv. Cirila in Metoda, Joliet, 111		102	30
10. Sv. Roka, Clinton, Iowa		7	7
11. Sv. Janeza Krstnika, Aurora, 11!		31	m
12. Sv. Jožefa, Forest City, Pa		247	109
13. Sv. Janeza Krstnika, Biwabik, Minn		63	23
14. Sv. Janezd Krstnika, Butte, Mont		121	52
15. Sv. Roka, Allegheny, Pa		119	40
16. Sv. Jožefa, Virginia, Minn		203	77
17. Marije Pomočnice, J'enny Lind., Ark		34	n
20. Sv. Janeza Krstnika, Ironwood, Mich		39	19
21. Sv. Jožefa, Federal, Pa		105	51
23. Sv. Barbare, Bridgeport, Ohio		47	24
24. Sv. Barbare, Blocton, Ala		21	8
25. Sv. Vida, Cleveland, Ohio		375	no
29. Sv. Frančiška Sal., Joliet, 111		214	73
30. Sv. Petra, Calumet, Mich		370	107
32. Jezus Dobtr Pastir, Enumclaw, Wash		49	19
33. Matere Božje, Pittsburg, Pa		141	14
38. Sv. Petra .'n Pavla, Kansas City, Kans		80	7
39. Sv. Jožefa, Riggs, Iowa		20	7
40. Sv. Barbare, Hibbing, Minn		122	26
41. Sv. Jožefa, Pittsburg, Pa			97	16
42. .Sv. Alojzija, Steelton, Pa			
43. Sv. Jožefa, Anaconda, Mont		57	14
44. Vitezi sv. Florijana, So. Chicago, 111		179	41
45. Sv. Cirila in Metoda, East Helena, Mont		23	12
46. Sv. Ffančiška Seraf., New York, N. Y		39	6
1 47. Sv. Alojzija, Chicago, 111		61	3
1 49. Jezus Dober Pastir. Pittsburg, Pa		49	II
50. Marije Sedem Žalosti, Allegheny, Pa		145	30
51. Sv. Petra in Pavla, Iron Mountain, Mich....	36	9
52. Sv. Alojzija, Indianapolis, Ind		81	27
[ 53. Sv. Jožefa, Waukegan, 111		260	6l
54. Srce Jezusa, Chisholm, Minn	 		us	12
55. Sv. Jožefa, Crested Butte, Colo		52	10
56. Sv. Jožefa, Leadville, Colo		163	21
57. Sv. Jožefa, Brooklyn, N. Y		98	13
58. Sv. Tožefa, Haser, Pa		102	26
59. Sv. Cirila in Metoda, Eveleth, Minn		251	38
60. Sv. Janeza Krstnika, Wenona, 111		55	II
61. Vitezi sv. Mihaela, Youngstown, O		66	l6
	t8	
63. Sv. Lovrenca, Cleveland, Ohio		I2I	19
L 64. Sv. Jurija, Etna, Pa		55	10
!1 65. Sv. Janeza Evang., Milwaukee, Wis		138	17
		
67. Sv. Nikolaja, Steelton, Pa		36	10
68. Sv. Barbare, Irwin, Pa		121	10
69. Sv. Jožefa, Great Falls, Mont		20	5
70. Srce Jezusa, St. Louis, Mo		60	14
71. Sv. Antona Pad., Goff, Pa		39	9
72. Sv. Antona Pad., Ely, Minn		117	14
73. Sv. Jurija, Toluca, 111	..........		31	7
74. Sv. Barbare, Springfield, 111		43	12
75. Vitezi sv. Martina, La Salle, 111...		49	n
76. Sv. Jožefa, La Salle, 111			24	4
77. Marije Vnebovzete, Forest City, Pa		no	21
78. Marije Pomagaj, Chicago, 111			
79. Marije Pomagaj, Waukegan, 111		105	21
80. Matere Božje, So. Chicago, 111			
81. Marije Sedem Žalosti, Pittsburg, Pa			73
83. Sv. Alojzija, Fleming, Kans		8c	13
84. Marije Sedem Žalosti, Trimountain, Mich		IO5	2
85. Marije Čistega Spočetja, So. Lorain, Ohio...		24
86. Sv. Srca Marije, Rock Springs, Wyo			10
87. Sv. Antona Pad., Joliet, 111		55	14
88. Sv. Alojzija, Mohawk, Mich		39	2
89. Sv. Petra in Pavla, Etna, pa....		52	6
1 90. Sv. Cirila in Metoda, So. Omaha, Nebr		5	
91. Sv. Petra in Pavla, Rankin, Pa		62	12
	66	
94. Marija, Zdravje Bolnikov, Cumberland, Wyo...	33	5
95. Sv. Alojzija, Broughtop, Pa				6i	l6
96. Sv. Barbare, Kaylor, Pa		29	5
97. Sv. Barbare, Mount Olive, lil			45	5
98. Sv. Treh Kraljev, Rockdale, 111		27	5
100. Sv. Jurija, Sunnyside, Utah		33	
101. Sv. Cirila in Metoda, So. Lorain, Ohio		25	
102. Novi Dom, Newark, N. J		6	12
103. Sv. Jožefa, Milwaukee, Wis		45	9
104. Marije Čistega Spočetja, Pueblo, Colo			37
		
		
107. Sv. Barbare, Moon Run, Pa		13	
109. Sv. Družine, Aliquippa, Pa		21	
| no. Sv. Jožefa, Barberton, Ohio		13	
		17
112. Šv. Jožefa, Ely, Minn		86	32
113. Sv. Roka, Denver, Colo	'.		39	i
114. Marije Milosti Polne, Steelton, Pa			16
115. Sv. Veronike, Kansas City, Kans				46
117. Sv. Srca Jezusovega, Murray, Utah		II	
118. Sv. Pavla, Little Falls, N. Y		13	
119. Marije Pomagaj, Rockdale, 111			13
44
>w
O
§
111.80;$
205.95
76.95
71.45 105-65 269.25 8340
7.10
26.80 200.20
51.40
104.60
89.80 160.85
3130
30.45 83-15
38.70 19-25
255-90
164.10
281.95
45.70
90.80
61.75
16.90 95-55 75-70
64.70
49.00 139-95
20.80
26.80
43-20
34-	05 104.65
26.00 47-55
204.40
86.50
46.80
127.70
52.05 . 75-50
183.15
42.30
55-20
12.05
72.75 33-55 91.20
27.00
31.80
96.90
17.00
42.90
35-	40
83-50
2375
30.10
36.90 16.60 8575
80.45
63.20
71.20
40.40
30.00
34.20
4-45
47.10
51.20
26.75
5140
23.40
32.50
22.05
18.90
1975
4-95
33-50
11.70
16.50
8-95
67.70
31.60
945
9-50
>N
a
o
n.00
56.65
22.90 13-35 17-65
66.00
16.35
340
5.80
55-00
10.95
2775
19-65
34.25
545
7.70
23-	95
10.55
3-95
52.95 40.80 46.75
9.80 570
4.50
2.80 15-80
6-55
10.55
8.60 19-50
545
2-	35
1.05 475
14.85
6.20
10.95
24-	35 470 5-25
11.50 5-90
14.00 1540
4.85
8.40
•35
8.00
3-	65 10.40
4-	8. 4-5°
4-	30 3-25
7.60 345
5-	10 275 6.75 5-65 245
10.65
58.05
10.05 45-35 58.10
8.85 ■75
18.90
6.90 8-45 1.30 2.25
5-6o
19.80 70
4.70
8.90 2-55
2.60 2.10
9-30
5-95
30.10
11.90
15-95
10.05
8-95 15.90 ■ 35 14-50 34-15
11.30
■50
2.00
■50
1.50
4.00
•50
■50
■SO
3.00
•50
•50
■50
•SO
•50
•50
3-50
•50
2.50
■50
• 50
•50
2.50
•50
•50
1.50
2.00
2.00
1.50
1.00
•50
•50
1.50 ■50
■50
1.00
1.50
■50
•50
1.50
•50
■50
1.00
•50
■ 50
■50
44
rt
N
Skupaj
7682I 2468]$ 5,837-65!$ 1,294-25!$ 49-5o|$
nj
3
N
OJ
a
u
rt
Ji
•O
N
N
rt
M
3-00
6.00 3-00
1.00
7.00
1.00
2.00
15.00
1.00
4.00 3-00
1.00
2.00
6.00 f 1.00
1.00 2.00 3-00
11.00 1.00 4.00 300
1.00
500
1.00
6.00
5.00 1300
6.00 5-00
1.00
1.00
3.00
6.00 13.00
1.00 5-00
5-00
8.00
5-00
4.00
5.00
12.00
6.00 300
1.00
2.00 1.00
3.00
1.00 1.00
3.00
3.00
3.00
8.00
3.00
5.00
1.00 1.00 2.00
4.00
2.00 1.00
3.00
1.00 1.00
4.00
3.00
7.00
•SO
■50
■50
1.50
1.00
■50
2.00
•50
■50
•50
•50
1.00
•I5
.60
45
1.20
•15
■15
•15
•90
•15
•15
•15
•50
•50
■50
1.00
■50
■15
■ 15
•15
1.05
■15
75
•15
•15
■50	■45
	•I5
•50	
1.50	■75
	■15
	•15
1.00	•45
1.00	
1.00	.60
	.60
	: -45
■50	•30
	■15
•50	■15
■50	.60
	■15
	■ 15
	■30
■50	•45
■50	•15
■50	4 5
	■45
	■15
■50	•15
	
	■30
■50	•15
	•15
•50	
•30
.15
■ •■1$......
.60
345
1.00
10.00
•95
•50
•05
•45
4.10
2.80
1.30
2575
20.80
4-50
-§
126.45
274.20
103.50
86.30
13275
336.75
101.75 10.50
32.60
276.90
64.00 137-00 11345
196.10 36.75
40.15
113.10 5140
24.20 310.85
209.90
344-10
57-65
101.05
70.40 1970
112.35
83-25
. 75-25 57-15
16445
27.00 31-95 45-90 38.80
125-50
32.20
64.15
246.80
98.35
60.30
13575
5845
91.15 193.20
46.20
63.60
12.40
87-25
37.20
116.55
33-1
37-3°
106.35
20.25
51.00
48.30
96.60
28.15
36.85
48.20
28.25 104-35
59-05
106.10 53-95
72.05 73-05 7575
20.5	S
8.20
51.85 3345 3745
445
58.30 2345
51.90 35-10
69.60 3140
40.60
25.60
21.0
2175
18.55
62.90
32.25
11.90
1925
10.90
13-	05 18.65 9-95
13.60
87.10 31-95
14-	50
42.40 945 9-5°
12.95
.90
5-00
$......
2.00
20.55
1.65
5-30
1.30
oo$27Q.ool$22.5ol$ 15.15!$ 19.55!? 5970|$ 7.509.io|$ 3340I?
4.30
PODROBEN PREGLED
Naloženega društvom za—
moški ases. za posmrt... .	• •$5837.65
ženski aseš. za posmrt...	.. 1294.25
pristop ._		• • 4950
znake 		9.ÓO
rezervni sklad 		. . 27O.OO
certifikate 		22.50
vrhovnega zdravnika .. .,	... 1515
zaostali dolg 		■ • 59 70
Preveč plačanega 		430
DOHODKOV MESECA FEBRUARJA 1908.
Plačanega od društev v
februarju 1908.  .......$75°9I0
Kredit društev ........• •• •	19-55
Dolg društev .............. 334°
$7562.05
$7562.05
SKUPEN PREGLED DOHODKOV IN STROŠKOV MESECA FEB. ’08
Preostanek 1. febr. 1908: ...$85,587.68 Plačanega od društev v februarju $7509.10 Obresti od posojila cerkve sv.
Jožefa .........	200.00
Obresti od posojila cerkve sv.
Jurija .... .....
Obresti od obvez-veznic od City of Joliet .........
425.00
225.00	8359.10
$93,04678
Plačana nina . Plačana nina
posmrt-
poškod-
3175.00.
250.00 $ 8425.00
Drugi stroški Preostanek 1.
v februarju., marca 1908..
142.20
85,379-58
$93,946.78
PODROBEN PREGLED STROŠKOV MESECA FEBRUARJA 1908.
Izplačana posmrtnina za—
Mihaela Žalec ...........................$1000.00	. ■; .
vAntona Vavtar ...................
Matija Rogina ................
Avgusta Skebe ....................
Amona Hočevar ....................
Marijo Fister .....'■■■■■-.......•
Janeza Namre (de!.)...............
Antona Borkovič (preostali del). Jakoba Ahlin (preostali del) .... Alojzija Vidrih (preostali del) Jožefa Nograšek ..................
1000.00
1000.00
1000.00
1000.00
500.00 500.0Ö
500.00 500.0Ô
250.00
1000.00
$8175.00
1908 za pre-
Izplačana poškodriina' za Matija Kušan Nadzornikom na seji 30. in 31. januarja
gled knjig in povrnitev stroškov.................$56-3°
Plača glavnega tajnika' za februar................... 75-00
Izdatki glavnega tajnika, v februarju za poštnino in potrebščine $4.40; tajnikovo in blagajnikovo zapri-seženje letnega računa za Illinois Insurance Department $ 1'. 50:	.............................'. .	5.90
Uloga letnega računa za Illinois Insurance Department v Springfield.................................... 5.00
250.00
Skupni stroški v februarju.
$ 142.20 $8567.20
JOSIP DUNDA, glavni tajnik K. S. K. Jednote.
Na koga se zanesti
v slučaju bolezni in komu se poveriti v zdravljenje, ako hoče bolnik hitro in sigurno nazaj zadobiti izgubljeno zdravje ? — Vedno le na takega zdravnika, katerega delovanje pozna in katerega mu priporočajo prijatelji in znanci, katere je že ozdravil.
THE
COLLINS N. Y. MEDICAL INSTITUTE
prvi, najstarejši in obče znani zdravniški zavod za Slovence V Ameriki vabi vse one, kateri so bolni ter so mogoče že zastonj trošili denar pri drugih zdravnikih, naj se obrnejo z zaupanjem na irkunešega zdraznika tega zavoda Dr. R. MIELKE-ja, kateri ima mnogoletno izkušnjo in kateri z naj bolj šin uspehom zdravi vse moške, ženske in otročje bolezni pa naj bodo iste akutne, ali zastarele (kronične), zunanje ali notranje. Jetiko, l's, kakor tudi vse	'*uc bolezni, zdravi hitro
in z popolnim uspehom. Zdravljenje	-boleznij
ostane tajno.
Čitajte, kaj pišejo v zadnjem času od njega ozdravljeni bolniki.
Ozdravljen rane na licu od zobobola.
Cenjeni gospod doktort
Jaz se Vam iskreno zahvalim za Vajšo naklonjenost, katero ste mi skazovali za časa moje bolezni. Uverjen in preprič an sem, da sem le po Vaših zdravilih zadobil popolno zdravje, nad katerim sem bil skoro obupal. Sedaj pa se čutim zdravega, ko kedaj pred boleznijo. Zato Vas priporočam vsem rojakom do širni Ameriki.
S spoštovanjem ostajem Vam hvaležni.
Franc Steklassa
3141 St. Clair Ave. N. E.
Cleveland, O.
Frank Polh
310 Midlant Ave. Rcckdalle, 111.
Velecenjeni gospod doktor!
Vam naznanim, da sem prejel zdravila in se Vam zahvaljujem, ker ste mi dobra poslali. Sedaj sem popolnoma zdrav, pa so mi še zdravila ostala, zato se Vam iskreno zahvaljnjem ter pripo ročam rojakom, ako potrebujejo zdravil, naj se na Vas obrnejo, ker pri Vas se zares dobra dobijo, katera gotovo pom ago jo.
Vas še enkrat zahvaljujem in pozdravim ter Vam ostanem hvaležni priatelj
Jakob Likar
Bos 941 West Newton, Pa
Na razpolago imamo še mnogo takih pišete, katerih pa radi pomanjkanje prostora ne moremo priobčiti
Komur bolezen ni natanko znana, naj piše po obšino knjigo, ’’ZDRAVJE”, katero dobi ZASTONJ ako pismu priloži nekoliko znamk za poštnino. — Vsa pisma pišite v materinem jeziku ternajslavjajte na sledeči naslov ;
COLLINS N. Y.TmIAL INSTITUTE
140 WEST 34th STREET,	NEW YORK, N. Y
MHHBMIMBBm^HmMBaBKffllllN'IIIIIIAIIIIIIMIIIIIWIWWilAIIIMiBl'MMMaWM—
OBLEKE CEDITI IN ČISTITI
je naše delo. Gladimo obleke vsake vrste. Prinesite jih k nam; mi jih popravimo, da izgledajo kot nove. Prvi uzorec našega dela vas bo prepričal.
JOHN GRAHEK
GOSTILNIČAR.
Točim vedno sveže pivo, fino kali toroijsko vino, dobro žganje in tržila aajboljše smodke.
Prodajam tudi trdi in mehki premoč TELEFON 7612.
ioia N. Broadway.JOLIET, ILL
Bambich & Verbkh
Delo izgotovimo točno za mal denar.
JOLIET STEAM DYE HOUSE, James Straka & Co.
620-622 Cass St. JOLIET, ILL.
Pokličite nas po telefonu N. W. 488. Chicago 489.
priporočata rojakom fino “Elk Brand” pivo, dobro importirano žganje in kalifornijsko vino ter dišeče sn.odke. Rojakom se priporočava v poset. N. W. Phone 406.
Cor. Chicago & Ohio Sts., Joliet.
Rojaki! Pijte
“Elk Brand” pivo
dobite je pri
Mike Kočevar,
cor. Ohio & State Sts.
N. W. Phone 809. Joliet, Illinois.
POZOR. ROJAKINJE!
Ali veste kje je dobiti najboljše meso po naj nižji ceni? Gotovo! V mesnici
J. & A. Pasdertz
se dobijo najboljše sveže in prekajene klobase in najokusnejše meso Vse po najnižji ceni. Pridite toraj in Poskusite naše meso.
Nizke cene m dobra postrežba je naše geslo
Ne pozabite toraj obiskati nas v našej novi mesnici na vogalu Braodway in Granite ceste.
Chic PL>one 4531 N W Phone TTI3
J- F TCIUSTOL
Lesni trgovec.
DES PLAINES IN CLINTON STS. Oba telefon 8. JOLIET.
POZOR, ROJAKI!
urejeno
-VI o<lei*I!0 {¿'OH t i lil o National Buffet ' v katerej bodem točil najboljše por terjevo pivo, izvrstno žganje, domače vino in prodajal dišeče smodke. Prodajam premog.
Rojaki Dobrodošli 1 ANTON T. TERDICH,
203 Ruby St.
N. W Phone 825.	Joliet, 111
John ® Golob
608 N. Broadway Joliet, Illinois
0*0*
Izdelujem
Kranjske . harmonike.
najboljše vrste in sicer.
,	4 DO S GLASNE.
Cena od $35 do $100
Na željo tudi popravljam in uglasu jem harmonike in orgije.
ANTON NEMANICH
205-207 OHIO STREET, JOLIET, ILL.
Prvi slovenski pogrebniški
ZAVOD IN KONJUŠNICA..
Chicago Phone 2373.
Northwestern Phone 416.
Priporoča se Slovencem in Hrvatom ob vseh svečanostih kot krstih, porokah, pogrebih L dr., ter imam na razpolago dobre konje in kočije po zmernih cenah. Na vse pozive, bodisi po dnevu ali po noči se točno ustreza.
Stanovanje 1000 N. Chicago St.
Kranjska Mesta.
VI.
IDRIJA.
(Dalje.)
Na god sv. Ahacija — v dan 22. junija 1508. leta — prikopali so rudarji v globini blizu 400 metrov srečno do rude. Vsi raz sebe od veselja popuste delo ter hite naznanit srečo podvzet-niku. Ko Kutlerjeva žena sliši, bližajoči se vrišč, misli, da so delavci prišli po zasluženo plačilo. Naglo stopi k oknu ter jim vrže svoj poslednji kinč — zlato verižico, proseč, naj si ž njo izplačajo, a njej in družini naj prizaneso. Ali vrišč se ne vleže. Delavci hite po stopnjicah ter otmo družino strašnega strahu z veselim klicem: “Bog nam je dal srečo! prišli smo do rude!” Neizrečeno je bilo veselje vseh. V hvaležep spomin so imenovali jamo (šahto) “šahta sv. A-hacija.” Ta'šahta je bila nasproti se-danjej vhodnici (Einfahrtsstube). Tudi je Kutlerjeva žena dobila iz Rima dovoljenje, da se sme na praznik sv. Ahacija v vedni spomin obhajati sprevod, kakeršen je v navadi na dan sv. Rešnjega telesa. Še danes se ta sprevod praznuje z vso mogočo slovesnostjo.
Društvo je zdaj prosilo cesarja Mak similjana I., naj jim potrdi pravico na rudnik. Cesar usliši prošnjo; ali pridrži si pravico, da sme tudi na svojo roko pričeti kopati in pa deseti vinar od izkopanega živega srebra. Zdaj se je rudarstvo zelo povzdignilo in na ta kraj se je naselilo mnogo ljudi vzlasti iz Solnograškega. Za časa benečan-ske vojske so zasedli Benečani Idrijo. Ko cesar to izve, zaukaže stotniku Eriku, vojvodi Braunschiveigskemu in Ljubljanskemu škofu Krištofu, naj rudnik zopet vzameta Benečanom. Še tisto leto sta zapodila Benečane. Tudi je postavil Idriji lastnega sodnika — Viljelma Neumanna. Dolžnost mu je bila, da čuje nad pravicami posameznih deležnikov, razsoja prepire in pazi, da se cesarski davek natanko odraj-tuje. Za tega časa je začel tudi cesar Maks I. na svojo roko kopati.
A komaj se je rudarstvo nekoliko povzdignilo, in Idrija postala znamenit kraj, kar zadene naselbino strašna nesreča. Leta 1525. se je utrgal vsled potresa kake četrt ure od Idrije velik vrh hriba ter je zajezil Idrijco. Voda se je narasla tako visoko, da je zatopila rudnik. Segala je na kraj, kjer stoji kapelica sv. Janeza. Nad 500 ljudi je kopalo noč in dan, da prekopljejo odtok vodi; v tem si je tudi voda sama prerila odtok. Idrija je bila o-teta. Nekaj let kasneje (1532) pa se je podsulo nad 70 delavcev iz neprevidnosti. Kosti in orodje nesrečnih so še le 1762. leta in deloma 1832. izkopali. Leta 1522. so rudarji imeli vže svojega kaplana.
Koncem 16. stoletja se prične za Idrijo nova doba. Avstrijski najvoj-voda Karol II. je ves rudnik dobil v svojino. Po svojem rudarskem sodniku Francu Kislingu ni le uredil rudnik po tedanjej rudarskej znanosti ter vpeljal nov red, nego ločil tudi Idrijo od Tolminske grofije, kamor je politično pripadala. S tem sta se med delavci zboljšala red in nravnost. Prav po materino je skrbela tudi Marija Te režija za Idrijo ter je tu marsikaj zboljšala. Leta 1779. je dobila Idrija tudi kriminalno sodnijo za svoj okraj, dosle je pripadala še pod Tolminsko. Tatvina rude se je namreč zelo množila. Med tatovi so bili največ Tolminski podložniki. A ondotna sodnija ni kaznovala tatov, kakor so zaslužili; zato ie izgubila sodno pravico nad Idrijo. V svarilni izgled je najvišje rudarsko sodišče obsodilo štiri zasačene tatove na smrt. Bili so obešeni izvan mesta.
Ko se je 1785. leta obvezal cesar Jožef II. in 1791. leta Leopold II. pošiljati na leto po 12000 centov živega srebra na Špansko, pričelo se je še živahnejše življenje za Idrijo; ali na kvaro rudniku, ker se je gledalo samo na bolj bogate rudne kraje. Še le cesar Franc I. je 1880. leta to nepri-liko Ojdpravil.
V francoskih vojskah je bila Idrija cesto v rokah Francozov. Prvič 'e prilomastil francoski general Berna-dotte v dan 22. marca 1797. leta v Idrijo. V naglici so odpeljali nad 15000 centov živega srebra in 420 centov ci-nobra. Še le naslednje leto so zapustili rudarsko mesto kakor tudi Kranjsko sploh. Meseca novembia 1805. leta so zasedli Francozi zopet Idrijo ter ondu ostali tri mesece. Tretjič so Francozi prišli v mesto v dan 20. maja 1809. leta in ga vsled Dunajskega miru v dan 14. oktobra 1809. leta tudi obdržali. Še le v dan 13. oktobra 1813. leta so cesarski pregnali Francoze iz Idrije.
Pletenje las.
pletem verižice, prstane, cveti-- in drugo iz LAS. To ii lep spominek za može L. mladeniče.
DELO IZVRSTNO.
mS. M. STAUD0HAR
107	Indiana St., Joliet, 111
m
Vina na prodaj
Naznanjam rojakom, da prodajam nara vna vina, pridelek vinograda
Hill Girt Vineyard”
Dobro vino od 35c do 45c gal., staro vino po 50c galon, riesling vino po 55c galon. Tudi razpošiljam pristen drožnik in fino slivovko. Fino muškatel vino po 50c galon. Na zahtevanje pošjem uzorce. Vsa naročila pošljite na
Stephen Jakše,
— Box 77—
Crockett, Contra Costa Co.,Ca>
POZOR, ROJAKI!
Kako pride vaš denar najvarneje v stari kraj?
Pošljite ga po Mohor Mladiču, 617
So.	Center Ave., Chicago, 111. On je
v zvezi z g. Sakserjem v New Yorku.
Nadalje ko želite potovati v staro domovino ali nameravate vzeti koga s oj h so dniko,- ali prijateljev v Ameriko, obrnite se takisto na Mohor Mladiča. On vam lahko preskrbi dobro i hitro vožnjo najnižjih cenah.
MOHOR MLADIČ,
617 S. Center Ave., Chicago, 111.
FRANK MEDOSH
9478 Ewing Ave., vogal 95th ulice, en blok od slovenske cer* kve sv. Jurija So. Chicago, 111.
PoštenaPostrežba vsakemu. Telephone 123; South Chicago
VE?
DA MI PRODAJAMO BLAGO ZA MENJ KOT POLOVIČNO CENO. NAJLEPŠA PRILIKA DOBITI ZLATNINO POCENI JE SEDA.J PRI
Ako kupujete pri nas si prihranite denar.
Pozor rojaki!
<aznanjamo Slovencem, da smo otvo-rili novo lepo urejeno
GOSTILNO
kjer se toči dobro pivo, whiskey in vino- ter prodajajo fine cigare. Obiščite nas!
DRNULC & BUŠČAJ, Rockdale, Illinois.
B. BERKOWITZ,
910 N. Chicago Street JOLIET, ILL.
POPRAVLJAMO ure, stenske in žepne ter izdelujemo vsa v to stror_ spadajoča dela po najnižjih cenah, naše delo vam jamčimo.
Popravnica. Govorimo tudi raz novrstne jezike.
S. HONET,
KROJAČ
918 North Chicago St, Joliet, I1L šivam, popravljam in čistim obleke. Po najnižji ceni
ANA VOGRIN
618 N .Broadway, Corner Stone St. Northwestern Telefon 1727. IZKUŠENA BABICA.
(Midwife.)
Se priporočam Slovenkam, Hrvaticam,
Odprto pismo Slovencem.
Cenjeni direetor Collins N. Y. Me-dical Instituta: —
Naznanim Vam, da sem jako' zadovoljen z zdravili, katera ste mi poslali, ker se čutim popolnoma zdravega sedaj ko sem jih pprabil. Iz srca se Vam toraj zahvaljujem ter Vsakemu priporočam in ostajam vedno hvaležni Lovrenc Goličnik, Aldridge, Mont.
Amerikanski Slovenec si pridobiva čedalje več novih prijateljev. Upati je, da ga bo kmalu čital vsak rojak in se tudi naročil.
% ------------
— Kadar potrebujete zdravnika oglasite se pri možu. ki z njim k hkc govorite v slovenskem jeziku. In tc je? Dr StruzinsKy. N. Chicago St
Ker se je oglasilo več rojakov, kateri bi se naselili rajši na jugu, poiskal sem V JACKSON CO., 22 MIL OD GLAVNEGA MESTA EDNA V TEXAS-U, lep prostor za slovensko naselbino.
Prevzel sem tam v orodajo 17,000 akrov najlepše zemlje ter določil za Slovence 8,000 akrov. Okoli tega prostora prodaja se zemlja že sedaj po $18.00 •— $25.00 aker, a jaz jo prodajam po $15.00 in
sicer pod jako ugodnimi pogoji.
Jackson Co. je zdrav kraj, voda dobra, dežja je vsake leto 35—40
col, toplota znašanajveč 95.
“Slovenci, kateri nočete iti na sever, združite se tukaj v večjo slovensko-katoliško naselbino. Če kupi najmanj 100 družin, od katerih vzame vsaka vsaj 80 akrov, zavežem se dati brezplačno 10 akrov zemlje za slovensko-katoliško cerkev, župnišče, šolo in za vrt preč. g. župnika, ter postaviti na svoje stroške primerno cerkev, župnišče in šolo.
Dana Vam je sedaj prilika, napraviti si v kratkem času lepe domove. Obrnite se zaradi daljnih pojasnil z zaupanjem na mene in pripomnim, da jamčim z vsem svojim premoženjem za to, da je ta kraj popolnoma zdrav in dam vsakemu denar nazaj, če ni vse tako, kakor kraj jaz opišem.
Kupcem se bodo na zahtevanje poslal^ slike o tem kraju. Priporoča se, da kupi vsak 80 akrov, ker se toliko potrebuje za vspešno poljedelstvo.
Slovenci, poslužite se te lepe prilike, ker bi bilo škoda, da bi pokupili ta krasna zemljišča ljudje drugih narodnosti. Več se natančnejše izve pri
JOHN J. POLLAK-U
\
Hišnemu in zemljiškemu posestniku.
534 W. 18th St., Chicago.
V.\V.“.V.V.V.V.V.V.V.V.V.V

Največja in najstarejša hranilnica na Kranjskem. ___________________________
Kranjska hranilnica v Ljubljani.
USTANOVLJENA LETA 1820.
sprejema vloge in jih obrestuje po 4 odstotke ter plačuje rentni davek sama.
Hranilnih vlog je bilo koncem leta 1906. nad 69 milijonov kron.
Rezervni skladi znašajo 9,270,313 kron.
Vsega upravnega premoženja je bilo glasom računskega*sklepa
85,105,396 kron,
in sicer znašajo med drugimi zakladi:
ti' «v*	*.	-	> j-1	( ¿5*3 Zemljeknjižno zavarovane
L	j ^	>'r	’ ' *	'J* 'Šf| terjatve..........37,877,422 K
Posojila občinam in kor-
vr	iSli&sft	poracijam....... 1,979,582 K
PS	Menice ........... 738,000 K
.	Vrednostni papirji. 32,977,286 K
A'~ : j • s	Vrednost hiš v Ljubljani,
■■■ • I	Mfc V.’;’’:	Trstu in Dunaju ter
r. M	.	4	SUI’	graščin ........ 2,920,893 K
-	0^" zavodom, društvom in podjetjem
na Kranjskem.
V.V.V.V.V.V.V.V.V.V.V.V.V.V.V.V.V.V.V.V.V.V.V.V.V.V.V.VV.V.V.V.V.V.VrV.V.V.V.*. Î"