OGLAŠAJTE V NAJBOLJŠEM SLOVENSKEM
ČASOPISU ★
Izvršujemo vsakovrstne tiskovine
EQUALITY
neodvisen dnevnik za slovenske delavce v ameriki
ADVERTISE IN THE BEST
SLOVENE NEWSPAPER ★
Commercial Printing of All Kinds
VOL. XXXVI.—LETO XXXVL
CLEVELAND, OHIO, THURSDAY (ČETRTEK), JULY 9, 1953
ŠTEVILKA (NUMBER) 135

®TiANK STROSSER
V Doctors bolnišnici je umrl po težki bolezni in na posledicah operacije včeraj zjutraj ob 9.20 Prank Strosser, stanujoč na 3135 Perkins Ave. Rojen je bil Wzu Zagreba, odkoder je prišel ^ Ameriko leta 1906. Delal je 30 kt pri Warner Swasey Co., zad-šest let pa se je nahajal na penziji. Bil je član društva sv. Nikola št. 22 HBZ.
^kaj zapušča soprogo Mary, ^jena Markovich, štiri otroke: Magaret Darwell, Edward, udolph in Mrs. Marie Brown, Vnuke in brata Steve, v stari oinovini pa brata Slavko in se-Marijo Gospodarich. Po-se vrši v soboto iz Grdino-pogrebnega zavoda, 1053 62 St.
•lOHjy VIDMAR
^anes zjutraj je preminil na ®^ojemu domu John Vidmar, 61 let, stanujoč na 7612 Jiion Ave. Doma je bil iz vasi . loje, fara Žužemberk, odkoder prišel v Ameriko pred 45 leti. "^kaj zapušča soprogo Fran-rojena Blatnik, hčeri Mrs. Mine Skubie in Mrs. Olga Gi -vnuku-	st -vft>i
Soboto zjutraj ob 8.30 uri iz f ^Gbnega zavoda Louis Fer-^ la v cerkev sv. Lovrenca ob ^ri in nato na pokopališče
Cal
Vary.
OBEŠENA V HOTELU
Iz Washingtona poročajo o za-^•^ftetnem slučaju, ko je policija jjašla v ženskem hotelu 44-letno ®<ieralno uslužbenko Alyce Tag-ki je bila obešena in oropa-Umorjena je imela na sebi ® spalno obleko. O pokojni je ^•^ano, (3a je bila mirna in ni ^^ujala posebne pozornosti.
orilec se je moral splaziti v ^J^ni odsotnosti v njeno hotel-° Sobo. Po njenem prihodu se mnenju policije začel med ^ ^a boj na življenje in smrt, J katerem boju je Alyce pod-®Sla. Morilec jo je obesil z no-Savico. Policija je prepričana, da J pokojna imela v sobi večjo ®oto denarja, za katero je ro-moral vedeti, kar je bil oči-'<ino povod za zločin. Za storil-za enkrat ni sledu.
Dve leti pogajanj m Koreji! Ali se bo Rhee sedaj vdal?
SEOUL, 8. julija—Odgovor komunistične delegacije na predlog vrhovnega poveljnika zavezniških armad generala Clarka, da se dela naprej na potankostih določb o premirju, kaže na dobro voljo komunistov, da jim gre res za premirje in mir na Koreji. Obstoja vtis, da tudi na komunistični strani želijo že radi propagande, da se pogajanja, ki se vlečejo že dve leti—začela so se dne 10. julija 1951 —privedejo do nekega rezultata, kakršnegakoli že. Glavni moment pa je ta, tako se tukaj povdarja, da se vrši tudi od komunistične strani pritisk na Rheeja, da se vda.
Predsednik Južne Koreje Rhee'*'
bo moral nekaj ukreniti tudi radi pritiska svetovnega mnenja.
Kitajski radio je že v naprej napovedal, da bo, general Clark dobil od strani komunistov ugoden odgovor. To se je tudi zgodilo. Komunisti so šli preko tega,
da je dal Rhee izpustiti 27,000 severno korejskih vojnih ujetnikov, o katerih usodi bi morala po predpisanem premirju odločati šele mednarodna komisija.
Pravimo, da se vrši na Rheeja tudi pritisk od strani mednarodne javnosti, da naj ne vztraja pri svoji trmoglavi politiki. Med drugimi se je tudi belgijska vlada postavila zoper Rheeja in je belgijski zunanji minister Zealand obžaloval in grajal Rheeja,
da je na svojo roko oprostil severno korejske vojne ujetnike.
Ta njegova poteza da je bila velika politična zmota.
Kot smo že javiU, dobiva Rhee svarila in opozorila tudi od stra-4.} ■	radnijb- političnih
osebnosti.
Amerikanci so siti vojne
V zavezniških krogih se trdi, da ima tudi ameriška potrpežljivost svoje meje. Amerika je storila vse, na kar je bila vezana, ko je posegla v korejski spor. Komunisti zahtevajo, da jim zavezniki dajo gotove garancije, da se bo premirje izvajalo tudi od strani južnih Korejcev. Pri tem nastane vprašanje, ali se bo^o južni Korejci upali nastopiti zoper zavezniško vrhovno komado in postaviti južne korejske čete pod lastno narodno komando z lastno vojaško strategijo. V tem vprašanju obstoja dogovor med Rhee jem in generalom Clarkom, da bo general Clark, če bi se južno korejska vlada odločila za to, da se njeno vojaštvo izloči iz skupne fronte, popreje obvestila in to pravočasno generala Clarka. Če bodo južno Korejci obdržali to obveznost, potem bo tudi general Clark imel časa dovolj, da bo lahko ukrenil potrebno tudi kar
^OLNI BRITANSKI POLITIKI
London, 8. julija—Britan-
1' zunanji minister Anthony ki naj bo tudi naslednik |iistonu .Chuchillu kot šefu ritanskih konservativcev, je na ^ fevanju. V zadnjem času je operiran tako v Angliji, ka-v Bostonu v Ameriki. Opera-se je sicer posrečila, toda ^cvanje, če bo popolno, bo tra-^ 0 dolgo časa. Posle zunanjega 'bistra britanske vlade je prev-
Zel
osebno v roke ministrskli
^Gdsednik Winston Churchill, in tudi—obolel. Radi njega Njegove bolezni se je konfe-treh veselil, ki bi so mora-J.J kršiti na Bermudi, zopet odlo-
j^ ^'^ston Churchill je star 78 ■ Angleška javnost se sprašu-^ prav s skrbjo, kaj je z njego-® boleznijo. Winston Churchill Navajen, da bi se posluževal
ni
i^olit:
^cne in diplomatske intrige,
da se napravi bolnega, kadar politični odgodki v svetu in doma niso najboljši. Označba osebe Winstona Churchilla je ta, da je neugnan in kljub svoji starosti bojevit, poln življenske sile. Leta 1942 je zbolel na pljučnici v Severni Afriki. Zdravniki so bili zaskrbljeni radi njegovega zdravja. Telesne moči so vidno popuščale, vročina se je višala, toda Churchill je popolnoma okreval in za Veliko Britanijo vodil zadnjo vojno do končne zmage.
Britanci se sedaj sprašujejo dali ni za najavljeno boleznijo, ki ni tako težkega značaja, skritega nekaj hujšega? Ali pa ni tako težko bolan, je pa telesno slabši, kakor on sam misli in rabi odpočitka in okrevanja, če naj nato še vodi britansko notranjo in zunanjo politiko.
se tiče ostalih zavezniških vojaških operacij.
Kakšna garancija Rhee ju?
Čeprav so zadnji razgovori med odposlancem Robertsonom in Rheejem zakriti v tajnost, se vendar smatra po vsej logiki razvoja dogodkov, da je Rhee od svoje strani zahteval tole garancijo: Ako bi politična komisija, ki se sestane po podpisu premirja ne rešila vprašanja ze-dinjene Koreje v naslednjih 90 dneh, ga naj rešijo Združene države z oboroženo silo. V tem slučaju—ali zopet nenapovedana vojna in vdor v severno Korejo, to pot obratno iz juga, kar bi Amerika gotovo ne storila, ali pa napovedana vojna. Po ustavi Amerike ima pravico napovedati vojno le ameriški kongres. Več kot jasno je, da bo skoraj nemogoče pridobiti ameriški kongres za novo vojno na Koreji. O ustavnem položaju Amerik ein o vlogi kongresa je Rhee dobro poučen, ker tudi osebno dobro pozna Ameriko in njeno politično življenje.
Na vsak način bodo bližnji dnevi odločilni. Izbira bo samo dvojna: Ali premirje z Rheejem in južno Korejo, ali premirje na Koreji toda zoper voljo Rheeja in njegovih pristašev.—Predsednik Eisenhower je ponovno naglasil, da je politični cilj Amerike glede Koreje zedinjena Koreja, odklonil pa je zahteve Rheeja o vojaški intervenciji.
Pred podpisom premirja
Danes, v četrtek ob desetih zvečer po clevelandskem času se sestanete v Panmunjomu pol-noštevilno obe delegaciji radi zadnje sestave besedila o premirji;.
Današnje poročilo iz Seoula trdi, da je premirje na Koreji le še vprašanje 48 ur. Iz Tokija pa, da se je dosegel neki kompromis med Robertsonom in predsednikom Rheejem.
Poveljnik Clark se nahaja na Koreji v Seoulu in je imel sestanek z Rheejem. Po sestanku je izjavil, da bo stvar premirja spravil skozi.
Včeraj, v sredo so bila v Beli hiši v Washingtonu vojaška in politična posvetovanja, katerih so se udeležili najodgovornejši republikanci. Šlo je zaradi navodila za Korejo. Nekateri senatorji se zavzemajo za to, da podpišete premirje Rusija in K-tajska, da bo tako imelo večjo garancijo.
Poroka
V soboto, 11. julija se poročita Miss Marie Baird, hči Mr. in Mrs. Roy Baird, 10514 Clair-doan Ave., in Mr. Frank Lipoid, sin Mr. in Mrs. Frank Lipoid, 1001 E. 71 St. Poroka se vrši ob 9. uri zjutraj v cerkvi sv. Vida, poročna slavnost pa bo zvečer v dvorani Good Shepherd. Novo-poročencema čestitamo in jima želimo vse najboljše v zakonskem življenju.
CVETJE Z VRTA ANGLEŠKIH DENTISTOV
Kako gre v socializirani medicini angleškim zobozdravnikom? Medicina je bila socializirana leta 1948. Tudi zobozdravniki so se v ogromni večini prijavili v službo javnosti in države, ki jih je tudi plačevala. Leta 1951 je prišlo na zobozdravnika v socializirani medicini okrog $11,000 letnih dohodkov. Nato je vlada spremenila nekatere določbe zakona, zlasti koliko morajo plačati pacienti sami. Ta položaj je bil za te državne zobozdravnike zopet slabši in so prišli na letne dohodke ' 7,500. Zopet se je socializacija omilila in sedaj zobozdravniki trdijo, da dobijo le okrog $3,000 na leto.
Prave socializirane medicine so se Britanci oprijeli trumoma. Stroške je plačevala vlada. Ko so morali plačevati precejšni del stroškov pacijenti sami, je val zdravljenja zob popustil.
Za kaj se smatrajo zbo-zdravniki? Ali so zdravniki, ali kirurgi, poznavalci kemije, fizike in inženirstva, rokodelci ali umetniki? O sebi pravijo, da je njih polje v ustni duplini, ki je najbolj občutljiv del človeškega telesa, ki je temna, mokra in redoma—nestalna.
Novi nemiri v Vzhodni Nemčiji so
menda zelo resnega značaja
Avtomobilisti— pozor!
COLUMBUS, 8. julija—Ohij-ska spodnja zbornica je že sprejela in to z ogromno večino, zakon, ki gre zoper tiste, ki ponovno kršijo vestno policijske predpise. O stvari bo razpravljal še senat in se trdi, da ni dvoma, da bo šel zakon tudi skozi senat.
Sumljivi vozniki bodo razdeljeni v razne skupine kot taki, ki imajo na vesti že vožnjo s smrtnim izidom, ali ki so vozili pijani, ali vozili takrat, ko jim je bila odvzeta licenca, ali se niso ustavili potenj, ko je prišlo do nesreče. Tudi taki bodo zaznamovani, ki vozijo brezobzirno ali prehitro. Od njihovega zadržanja in povratka h kaznjivemu dejanju bo odvisno, kako visoko bodo kaznovani in za koUko časa jim bo odvzeta vozna licenca. Za pijane voznike je že sprejeto, da bodoodsedeli v zaporu najmanj tri dni, samo, da ta zakon še podpiše governer Lausche.
Pozdravi
Lepe pozdrave iz Ljubljane pošiljate Mrs. Caroline Telich iz Parkgrove Ave. ter Mrs. Mary Obreza iz Chickasaw Ave. Pi-šeti, da se imate tamkaj kar
dobro, le da dežuje zmeraj.
*
Z obiska v Chicago, 111., pozdravljata vse prijatelje Mr. in Mrs. L. Vadnal.
V bolnišnici
Včeraj zjutraj se je moral na-gloma podvreči operaciji na slepiču Frank Renko iz 11101 Revere Ave., sin našega zastopnika John Renko. Nahaja se v sobi št. 228 v St. Alexis bolnišnici. Obiski za nekaj dni niso dovoljeni. Želimo mu skorajšnega okrevanja!
Redna seja
Jutri zvečer ob 7.30 uri se vrši redna mesečna seja društva Svoboda št. 748 SNPJ v navadnih prostorih Slov. del. doma na Waterloo Rd. Članice so proše-ne, da se udeleže v polnem številu, ker je več važnih stvari na dnevnem redu.
POMANJKANJE HRANE GLAVNI VZROK NEMIROV
BERLIN, 8. julija—V Vzhodni Nemčiji se je zopet začelo! Izpraznite ječe ali pa gi:emo na splošno stavko! Ovire med Vzhodom in Zapadom naj se odstranijo! Dajte nam kruha, dajte nam vsaj krompirja! Za zedinjeno Nemčijo, za svobodne nemške volitve, za svobodno izbrano vsenemško vlado! Pod temi gesli se je začelo v Vzhodni Nepičiji in v vzhodnem delu Berlina novo uporniško gibanje, katerega zavezniški krogi v zapadnem delu Berlina označujejo za zelo resnega.
Iz Washingtona je prispela'*" ~	'
vest, da je ameriška vlada pri pravljena dati na razpolago^vo-je zaloge živil, s katerimi razpolaga federalna vlada, sestradani Vzhodnii Nemčiji, če bo ameriški visoki komisar v Nemčiji James Conant smatral ta korak za politično primeren ali ne. Gre za to ali bi se Amerika s tem humanim dejanjem ne angažirala preveč tudi politično v prid Nemčije, zasovražila pa se pri Sovjetski zvezi. Komisar Conant, katerega urad je v Bonnu, sedežu zapadno nemške vlade, bo obdan od nemških svetovalcev, ki bodo nedvomno izvajali nanj pritisk, da predvideni korak Washingtona priporoča tudi od svoje strani.
Potankosti novih uporov
Politični begunci, ki se zatekajo v Žapadno Nemčijo, trdijo; da je bil in je še vedno neposredni povod, ne pa glavni vzrok nemirov v Vzhodni Nemčiji, veliko pomanjkanje živil, predvsem krompirja. Deloma se to dejstvo pripisuje vzhodno nemškim kmetom, ki so pustili neodbdelana svoja polja in šli raje v Zapadno Nemčijo na politično svobodo, kot da delajo na posestvih po načrtih, kakor so jim jih predpisali Sovjeti.
Zadeva pa je v prvi vrsti politična. Tega se zaveda tudi vzhodno nemška policija, ki nastopa zoper upornike z rokavicami na rokah. Sovjeti so sprevideli, da je domača policija nezanesljiva in so jo nadomestili s svojo vojno policijo. Sovjeti so ojačili vojaštvo in orožje, predvsem tanke, da nove nemire z vojaško silo zatrejo.
Uprava povojne Nemčije
Po vojaškem porazu leta 1945 so štirje zmagoviti zavezniki Amerikanci, Angleži, Francozi in Rusi Nemčijo razdelili v štiri zone. Kmalu se je pokazalo, da S' Sovjeti v njihovi zoni kak sporazum glede Nemčije ni mogoč. Pokazalo pa se je tudi, da je potrebna neka enotnost vsaj kar se tiče treh zapadno nemških zon — ameriške, angleške in francoske. Januarja 1947 so se sporazumeli glede svojih zon Amerikanci in Angleži, da jih bodo upravljali po nekem skupnem gospodarskem načrtu. Temu sklepu so se kasneje morali pridružiti tudi Francozi.
V Parizu je bila leta 1949 konferenca vseh štirih zunanjih ministrov omenjenih držav, da bi se zedinili na skupni točki glede Nemčije, Poskus je propadel. Zato so trije zapadni zavezniki šli na samostojno pot in so leta 1949 politično zedinili vse tri zapadne zone ter oklicali zvezno republiko zapadne Nemčije. Ustava te nove republike v soglasju z zapadnimi zavezniki tudi pravi: Vse nemško ljudstvo je poklicano, da sodeluje in tudi
izvrši po samoodločbi končno nalogo, ki je edinstvo in svoboda Nemčije.
Oktobra leta 1949 so isti korak zapadnih zaveznikov posneli Rusi v Vzhodni Nemčiji in ustanovili novo nemško državo— Vzhodno Nemčijo, katero so uradno krstili Nemška demokratska republika. Ta republika naj bi bila po sovjetski propagandi edina prava narodna predstavnica Nemcev, dočim naj bi bila Zapadna Nemčija v službi zapadnega tabora in zgolj njegov agent.
Septembra leta 1950 je nemška vlada v Bonnu zahtevala združeno Nemčijo. Trije zunanji ministri zapadnih sil, ki so se sestali takrat v New Yorku, so nemški vladi odgovorili, da se strinjajo z njo, da pride do združene Nemčije na ustavni osnovi, ki spoštuje osnovne demokratske svoboščine.
S taktično potezo, ki naj služi v prvi vrsti propagandi, so Sovjeti nato predlagali skupno konferenco štirih velesil, ki naj bi se pečala, v glavnem z nemškim vprašanjem. Zavezniki so od svoje strani hoteli imeti konferenco, ki bi se pečela z vsemi odprtimi in važnimi svetovnimi vprašanji. Tako so vsi ti predlogi zopet vsled odpora ene ali druge strani, ostali le papirnati predlogi.
V zadnjem času je svetovno ozračje polno dveh pojmov: Ali naj se vrši v bližnji bodočnosti konferenca "Treh velikih" (Amerike, Velike Britanije in Francije, ki naj se sestane na Bermudi), ali konferenca "Štirih veUkih," za katero se poteguje tudi Winston Churchill v imenu Velike Britanije. Tudi te konference bi se bavile z osrednjim evropskim—nemškim vprašanjem.
Za enkrat je zmagalo stališče Washingtona, da naj se posvetujejo najprvo o skupnih vprašanjih Amerikanci, Angleži ir. Francozi—brez Rusov. (Predsednik Eisenhower se ni izjavil ali bo ta konferenca morda v Londonu, ker je Churchill bolan.)
Kusi so se vdali
Sovjeti niso upali riskirati splošno stavko, ter so pristali na to, da se ukinejo barikade omejitve potovanja med vzhodnim in zapadnim delom Berlina. S tem je praktično prenehalo izjemno obsedno stanje.
Rusi so nadalje izpustili iz zapora večino aretirancev vsled nemirov v Berlinu in v Vzhodni Nemčiji.
Zapadana Nemčija je trem zapadnim velesilam Ameriki, Veliki Britaniji in Franciji predložila novo spomenico glede združene Nemčije in svobodnih volitev v tej združeni Nemčiji.
Reed je propadel
WASHINGTON, 8. julija— Proračunski odbor spodnje zbornice, ki mu načeljuje poslanec Reed iz New Yorka in ki je stalno nasprotoval podaljšanju zakona na izredne dobičke, je danes s 16 glasovi proti devetim odobril, predlog Eisenhowerja, da se ta davek podaljša za na-daljnih šest mesecev. Sedaj bo še glasovanje v plenumu spodnje zbornice, kjer je po izjavi predsednika Martina tudi zagotovljena potrebna večina. Ameriško delavstvo je enako za podaljšanje tega zakona o davku na izredno visoke dobičke.
Razne vesti iz sveta
v Columbus, Ohio, je governer Lausche podpisal državni proračun Ohija, čeprav ne rad. Proračun znaša za dve leti $836 milijonov.
*
Pri podjetju White Motor Co., kjer je zaposlenih 5,000 delavcev, grozi stavka. Delavstvo bo o stavki glasovalo danes. Delavstvo trdi, da je družba White
Motor 'kršila delavno pogodbo.
#
Francoski predsednik vlade Daniel je zmagal v parlamentu z veliko večino glede celotnega delovnega programa vlade. Včeraj se je zunanji minister Francije, Georges Bidault odpravil v Washington, da sodeluje na konferenci treh velikih. Francoska zahteva od Amerike več pomoči
francoski Indokini.
*
Iran je zaprosil Ameriko za posojilo v visnii 120 milijonov dolarjev. Predsednik Eisenhower stoji na stališču, da naj Iran reši svoj petrolejski spor z Anglijo, da stopi na noge domačim komunistom predno bo Amerika dala denar.
Na potu v slaro domovino
Z letalom sta pretekli teden odletela Mrs. Antonija Stokar v Prekopo na Dolenjskem, Mr. George Petrides pa v Bitolj, Makedonija. V pondeljek je odletel Mr. George Tijanič v Rim, Mrs. Julia Kamber v Trzin, Mrs. Pauline Sneller in Mrs. Mary Kojundzich v Brod Moravice. Včeraj so odleteli: Mr. Frank in Mrs. Mary Knafelc v Vipavo, Mr. in Mrs. Wm. Drury v London. Danes pa odleti Mr. John Rigler v Lovranovo, pošta Novas pri Rakeku. Na parniku Queen Mary sta v torek odpotovala Mr. Joseph in Mrs. Julia Metelko v Videm pri Raki na Dolenjskem. Seboj sta vzela svoj auto, da bosta lažje obiskala mnoge lepe kraje Jugoslavije. Na parniku Liberte pa je odpotovala Miss Ivanka Sever, ki potuje v Vrtačo pri Semiču. Potujejo z posredovanjem tvrdke Hollander. Srečno potovanje in zdrav povratek.
ZNAJO PROTESTIRATI!
CALCUTTA, Indija 8. julija —Uprava cestne železnice je podražila vozne listke. Občinstvo se je uprlo podražitvi in nastopilo posebno pot, da jo prepreči. Cestno železnico, ki se upa prikazati v obratu, obmetava s točo kamenjev, tako, da je redoma sprevodnik prisiljen ustaviti voz, potniki pa pobegniti iz voza.
STRAN 2
ENAKOPRAVNOST
ii
ENAKOPRAVNOST
JI
Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. •231 ST. CLAIR AVENUE	CLEVELAND 3, OHIO
HEnderson 1-5311 — HEnderson 1-5312
Issued Every Day Except Saturdays, Sundays and Holidays
SUBSCRIPTION RATES—(CENE NAROČNINI)
By Carrier and Mail in Cleveland and Out of Town:
(Fo raznašalcu in po pošti v Clevelandu in izven mesta):
For One Year—(Za eno leto)__
For Six Months—(Za šest mesecev) For Three Months—(Za tri mesece)
.$10.00 _ 6.00 _ 4.00
For Canada, Europe and Other Foreign Countries: (Za Kanado, Evropo in druge inozemske države): For One Year—(Za eno leto)__
For Six Months—(Za šest mesecev) For Three Months—(Za tri mesece)
.$12.00 - 7.00 _ 4.80
Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3, 1879.
104
GREMO NA PIKNIK!
Piknik je beseda francoskega izvora. Pomeni pravzaprav hrano, ki se vzame s seboj, da se povžije v veseli družbi v prosti naravi. Gre torej za veselo družbo in za prosto naravo. Piknik pa je med nami v Ameriki tako udomačen, da je z razvojem dobil širši pomen. Kakor da bi slo za velika zborovanja, za izmenjavo misli o vseh mogočih problemih in vprašanjih, kakor da bi se ljudje sestajali z neko radovednostjo, kaj bo drug drugemu povedal. Mi radi prisostvujemo piknikom ameriških Slovencev. Tudi če gre za manjše družbe. Iz naših vtisov pa lahko sklepamo, da je vsakemu udeležencu piknika v notranjosti ležeča tiha želja, da se porazgovori globlje, da se začnejo prav temeljna vprašanja, redoma pa je na dnevnem redu kos zgodovine starega in novega kraja, skratka, kako je bilo in kaj naj bo.
Posebno se radi obujajo spomini na polpretekle čase Amerike. Gre za rod, kije rod skoraj v dobesednem pomenu te besede. "Petdeset—štirideset let sem že v Ameriki in mi je znana razvojna pot naše nove domovine!" Ta trditev je resnica in spomin na vse življenje, ki se je preživelo v teh letih, je zanimiv. Naši pikničarji pa radi izvajajo tudi posledice in delajo gotove sklepe, kaj bo.
Mnogim pikničarjem ne odkrijemo ničesar novega, če se potrudimo, da spravimo na- svetlo, kar v notranjosti itak leži. Kot rečeno, gre za rod in ta rod se dobro spominja:
Živel je pod kopitom kapitalizma, razgaljenega v največji nagoti. Rod se spominja časov, ko je n. pr. -Rockefeller zaslužil 20 tisočkrat toliko kot navadna delavna roka. Bogastvo radi bogastva, dolar radi dolarja! Stanovanjski luksus teh ljudi je spričo življenja delavnega človeka presegel vse domišljije. Hčerki bogataša, ki ni vedela kam z denarjem in kako se povzdigniti nad običajno družbo, je lebdela pred očmi ena želja, da dobi kje v Evropi plemiča, s katerim se bo poročila in bo v novo družino prišla poleg vsega bogastva še modra kri!
Javne oblasti, recimo federalna vlada, so stale ob strani kot opazovalec in se niso brigale za socialno stran ogromnih množic Amerikancev. Bela hiša v Washingtonu ni imela številnega uradništva, nobenih svetovalcev iz raznih strok javnega življenja, marveč le nekaj vratarjev in stražnikov, to je bilo vse. Federalni proračun je znašal toliko, kolikor znaša danes proračun mesta New Yorka!
Korporacije—kompanije so bile vsemogočne. Samo od njih je bilo odvisno delavčevo življenje in morda tudi smrt. Ko je Teodor Roosevelt leta 1902 posegel v stavko rudarjev, se je zdelo, da ameriška javnost ne more priti do sape. Kaj ima predsednik pri tej stvari, ko pa gre za dolar in za povečanje tega dolarja na katerekoli način?!
Naš rod tudi ve, da je bilo tiste čase kakor v zraku, da tako ne more iti naprej. Primerjajmo Forda in njegovo zamisel produkcije v masah. Nedvojbeno je bilo ozadje čisto gospodarsko, pomagalo pa je tudi duhovno. Če se producira v masah, šlo je za enkrat za avtomobile, naj bo te produkcije deležna splošnost, tudi delovni človek. Ker ja ta poskus uspel, so mu morale slediti tudi druge gospodarske panoge in začelo se je z zunanjo enakostjo ameriškega, tudi delavnega človeka. Stara stroga uniforma glede oblek trdih ovratnikov, dolgih predpisanih ženskih kril je padla. Strogo družabno razlikovanje se je pomikalo v pozabljenje. Ta sprememba se je čutila tudi v družinah, na cesti, v podjetjih in pisarnah.
Nastopila je najnovejša doba, katero bi lahko imenovali vseameriški standard, ki pa, kar se življenja tiče, ima še poseben pridevnik—dolgega življenja. V zravnanje bivših velikih in skoraj nepremostljivih razlik je posegel tisk, radio, televizija, prometna sredstva, predvsem pa osebni avtomobil. Ce te velike spremembe globoko premislimo in če se ustavimo nekega večera doma, potem ko smo prišli s piknika ali drugega izleta, pa odpremo radio in televizijski aparat, se lahko vprašamo; Končno—ali ni dana ravno v Ameriki neka razvojna pot, ki gre še nadalje k še večjemu izenačenju, k še večji demokraciji? Kaj pa imajo bistveno vzeto na svojem domu recimo pravi bogataši še več? Podčrtajmo besedi "bistveno vzeto" in jih razumimo! Ko to premišljujemo, pridemo tu v Ameriki na besede našega Vodnika, da "stvarnica vse ti ponudi, le jemat' od nje ne zamudi!"	L.C.

Izlet dramskega zbora Ivan Cankar
CLEVELAND, Ohio—V nedeljo, 12. julija priredi dramski zbor Ivan Cankar, izlet na prijazne farme Jack in Emme Ple-mel na River Rd., Willoughby, Ohio, za vse člane, igralce in prijatelje. Letni izlet Cankarja je bil vsako leto privlačen. Tudi letos vabimo vse prijatelje, seveda tudi prijateljice, da nas obiščete v nedeljo. Imeli boste neprisiljeno zabavo, prijateljske pomenke, pridite. Na prostor se pride najložje po Chardon Rd., to je Route 6, peljite se do šole, ki je na križišču, tam zavijte na levo na River Rd. pol milje in ste na mestu.
Vabijo vas člani in igralci dramskega zbora
Ivan Cankar
PISKER CEKINOV
V nedeljo gremo na sprehod
CLEVELAND, Ohio—Naša navada je, da gremo ob nedeljah na sprehod, ampak ne peš s torbo na hrbtu, gremo takole z avtom, da se bolj udobno potuje.
Torej, ko boste šli v nedeljo z avtom na sprehod, vzemite Rt. 6 po Chardon Rd., ki vodi do najvišje gore v Ohio. Ker pride za nekatere prenaporna, se morajo ustaviti in malo okrepčati. Za to bo poskrbljeno na naših izletniških prostorih Slov. nar. pod. jednote na Chardon in Heath Rd. Saj boste z lahkoto našli prostor, tam malo pred mostom se obrnite na desno in ste koj na r/iestu. Ko se že nekoliko okrepčate, je najbolje, da se odločite kar ostati pri nas, ker bodo gotovo prišli tudi drugi za vami in tako bo dobra družba.
Seveda bomo imeli tudi godbo, ker brez nje ne gre. Francetov France bo harmonikal, Janezov Janez bo bobnal, (Janez je sin tistega Janeza, ki je vča-:ih pihal ta velikega pri godbi Bled), eden bo trobental, eden brenkal. Kar nič se ne bojte, bo [letno. Še bi vam kaj povedal, toda iz moje prazne buče ne mo-vem nič iztisniti, to je vsega kriva ljubezen. Veste, učiteljica me je tako rada imela, da sem kar v njenem razredu ostal. Meni se je tudi dopadlo, ker so bile poleg besed tudi podobe, da smo bolj vedeli katera je žaba ali ptič.
Vseeno vas vljudno vabim, uridite v nedeljo na piknik društva Združeni bratje št. 26 SNPJ. Ne pozabite, 12. julija na farmi SNPJ. Vas vabi brez sarže
Steve Barton
članski izlet Mladinskega zbora
CLEVELAND, Ohio—Članski ,zlet Mladinskega pevskega zbora se vrši prihodnjo nedeljo, 12. julija na Artelnovi farmi n-a^ Highland Rd., to je pol miljo vzhodno od Richmond Rd.
Vabljeni so tudi starši otrok n podpiratelji zbora. Prostor bo liihko najti ker za Richmond in Highland Rd. ve vsak voznik uvta, in se nahaja v bližini Clevu-landa. Na jirostoru ob cesti bo (-a tudi napis z imenom Ariel. Zabava bo za mladino kot starejše, zato ste prijazno vabljeni, da [ ridete.
Prijatelj zlMira
Krožek št. 1 Prog. Slov.
vabi na izlet
CLEVELAND, Ohio — Vse prekratko poletje imamo. Komaj se dobro obrnemo okrog in poiščemo nekaj zabave v prosti naravi, že imamo zimo pred nami. Ko sedimo dolge zimske dneve in večere doma, si medsebojno govorimo, kakor hitro bo zopet gorko, grem ven in si privoščim kar največ mogoče svežega zraka.
Tako smo sklenile tudi pri krožku št. 1 Progresivnih Slovenk, da se popeljemo v prosto naravo, kjer se skupaj snidemo in dobro zabavamo. Se še spominjate lanskega izleta? Letošnji izlet bo na Vidrichevi farmi v nedeljo, 19. julija in Mary nam je obljubila, da bo ravno tako in Š3 boljše kot lani. Povedala je, da bo imela dovolj jedi pripravljene za vse in to brezplačno, pa tudi za suha grla bo nekaj na razpolago. Čas izleta se ni določilo, najbolje je, da pridete že dopoldne, da se boste navžih čim več zraka, to je seveda če ne bo dežja. Pa tudi svoje možičke in prijatelje pripeljite s seboj.
Ker se sem in tja sliši, da eden ali drugi potoži, da bi" rad šel na izlet a da nima sredstev za prevoz, naj le toliko rečem, da ima vsakdo prijatelje ali znance, ki radi gredo na izlete in če bi jim le omeniU, bi vas prav gotovo rade vol je vzeli s seboj na avto in bi tako prišli na mesto.
Kažipot je; Vzemite Rt. 6 do Chardona, tam Rt. 166, kjer boste videli napis. Torej, na svidenje v nedeljo, 19. julija.
F. H.
NA VRSTI SO AMERIKANCI!
SKARDU, Kašmir, 8. julija— O ameriški gorski ekspediciji, ki hoče doseči vrh druge najvišje gore sveta, Godwin Austin, ki naj bi bila visoka 28,250 čevljev, se poroča, da se je utaborila že na višini 16,700 čevljev.
TURKINJA—VODJA PILOTOV
WASHINGTON, 7. julija — Proti koncu julija se pričakuje v ameriško prestolnico turška letalska delegacija, kateri na čelu bo Sahiba Gokcen, prva ženska pilotinja v Turčiji. Gokcen, ki je samica, je adoptirana hčerka pokojnega ustanovitelja moderne Turčije Kemala Ataturka in se je v turških letalskih nastopih in zunaj države ponovno udejstvovala.
v staro domovino
Prošli teden je odšel na obisk k svojcem v staro domovino, Mr. Nicholas Smiljanič iz 7918 Finney Ave. Potoval je v Žumberak. Z letalom odide ta teden Mr. Mike Bose tin iz 17716 Schenley Avc^ Dne 10. julija odideta Mr. in Mrs. Louis in Mary Stopar iz 13705 Deise Ave. v Slovenijo, kjer imata sorodnike, s katerim se niso videli nad 35 let. Na 30. julija pa odide Mr. Mark Stub-Ijer iz 15911 Friend Ave. na obisk matere v Hrvaško. Vsi potujejo z letalom skozi Francijo. Z ladjo "Homeland" pa sta odšla 3. julija na obisk v Slovensko Primorje, Mr. in Mrs. Tom Ba danjek iz Warren, O.
Prošli teden so odpotovali z letalom v Slovenijo, Mr .in Mrs. Frank Fiket ter Mr. Frank Klu-čevšek iz Johnstowna, Pa.
Na 15. julija pa odidejo z paril ikom Queen Elizabeth poznani kontraktor Mr. John Robich in njegova žsna iz 80 E. 212 St., ter poznani bivši councilman v Euclidu Mr. Frank Derdich in njegova žena, 850 E. 232 SI. Uobichevi (n Derdichevi bodo vzali s seboj svoje avte. Na isti dan odpotujeta tudi Mr. Frank Gačnik iz 18915 Muskoka Ave. in njegov bratranec Mr. Joe Skufca iz Utah. Vsi potniki potujejo s posredovanjem Mihalje-vich Bros. potniške agencije, 6424 St. Clair Ave.
Želimo vsem srečno pot, obilo razvedrila in zdrav povratek!
Človeka lahko prav čedno potegneš za nos, zlasti če je radoveden. Kako je Hostnikov Boštjan izpod Gorjancev potegnil sosede, ste slišala, a? Res ne? No bom pa povedal, čeprav je od takrat steklo že veliko Krke mimo Šentjerneja.
Boštjan je od svojega strica pbdedoval zaplato zemlje; leta in leta je ležala pusta in neobdelana. Ni čudno, da je dedič ni bil posebno vesel. Bila je precej daleč od vasi, pa je niso izkoriščali niti za pašnik.
Boštjan, dober kmetic in priden gospodar, je sklenil, da bo tisto puščobo obdelal. Saj je vendar greh, da leži tako brez haska in ne koristi ne Petru na Pavlu. Ampak kje dobiti dinarjev, da bodo ta zapuščen in zaraščen svet prekopali? Boštjan ni dobil nikogar, pa naj je ponujal še tako lepo dnino. Nazadnje se je pošteno razjezil:
"Le čakajte mrhači leni! Če nočete za denar, jo boste prekopali za božji Ion. Pri moji duši, da res!"
Tako se je Boštjan pridušil in —uspel.
Nekega jutra je stopil v krčmo, kjer so vaški lenuhi že metali karte, in se usedel k prazni mizi, Pomaknil je klobuk na uho, si gizdalinsko zasukal mustače in prižgal cigaro. Bil je strašansko dobre volje.
"Liter vina, ampak tistega od zida!" je zaklical.
Krčmarica, stara Boltarjeva Pepa, je poznala Boštjana kot treznega in razsodnega človeka. Debelo je pogledala tako čudno razigranega gosta in, ko mu je prinesla vina, je vprašala:
"Hudimana, stric Boštjan, kaj pa to pomeni? Nekam hudo veseli smo danes, a ? Da niste terno zadeli?"
"Pa sem res vesel," je rekel Boštjan. "Tako vesel pa tako srečen, da bi najraje ves svet kušnil . . . Dajte no, Pepa, še temle kvartačem liter vina, na moj račun!"
Kvartopirci so dvignili glave in pogledali Boštjana kot tele nova vrata. Kar pomnijo na vasi, Boštjan še nikoli ni ponudil komu nit kozarca vode, zdaj pa jih naliva z vinom. Vraga, kaj to pomeni! ....
Boštjan je izpil zadnjo kapljo svojega litra, vrgel kozarec ob zid in zaklical:
"Pepa, še en liter zame, liter pa k oni mizi!"
Radovedno krčmarico je strašansko zaskrbel jezik. Ni več strpela. Sedla je k Boštjanu in mu začela izpraševati vest.
"Ja postajna vendar, ljubi Boštjan, kaj pa vas je danes pičilo?"
"I vesel sem, lejte, strašansko vesel."
"Pa menda niste v loteriji zadeli ali od kakega bogatega strica iz Amerike poverbali?"
"Eh, kaj to! Še več je, vse več . . . Ampak, Pepa, nikar me ne sprašujte, ne bom povedal, res ne bom!"
Krčmarico je razganjala radovednost, toda Boštjan ne bev ne mev; samo molči in pije. Včasih požvižga, kakor od silne sreče, in to je vse. Niti besedice mu ne potegneš z jezika.
Pa so začeli prisedati k njemu še kvartopirci; po vrsti, kadar je bil kateri prost. Najprej, da sc mu zahvalijo za nenavadno pogostitev, potem pa, da bi se nekako opravičili ker niso prišli, ko jih je prosil za na "gmajno,"
"Veš, Boštjan," je rekel ta in oni, "nikar nam ne zameri. Saj dela 88 nismo bali, res ne, ampak časa nismo imeli. Pa le počakaj, tisto gmajno ti bomo že izrigolali, boš videl, da jo bomo!"
Toda čudno: Boštjan sploh ni bil hud.
"I kaj bom zameril, fantje! Saj veste, kako pravijo stari ljudje: vsaka nesreča ima svojo srečo. Vi sploh ne veste, kako
sem zdaj srečen in presrečen, da "gmajna še ni prekopana. Naa, res nisem hud na vas . . . Pepa, se en liter za moje prijatelje!"
Vraga! Razumeli so toliko kot cigan pridigo. Čemu pravi Boštjan, da je srečen, celo presenečen, ker "gmajna" še ni prekopana? . . . On, 'ki je prej počel pravega zlodeja, ker niso šli kopat, jih zdaj na vse lepem gosti s pijačo! Dedec ima nekaj za bregom, ampak kaj?
Boštjan je spraznil drugi liter in se poslovil. Stopil je še v kuhinjo, kjer je krčmarica ravno cvrla jajca.
"Soseda," je rekel, "eno stvar bi vas rad prosil."
"Kaj pa, Boštjan?"
"Bi mi lahko posodili za jutri kramp?"
"Kramp?" se je začudila Pepa. "Tak gospodar, pa nimate pri hiši krampa!"
"Eha! . . . Pet krampov imam, ampak potrebujem še šestega."
"Boste kaj kopali?"
"Ja, bomo. Jutri začnemo . . . Uh, prekleti gobec," se je lopnil po ustih, "kmalu bo počvekal!"
"Kaj boste pa kopali, ljubi Boštjan? Tak povejte no."
"Jezestana, kako se človeku razmaje jezik, če je malo nasekan. Kar trezen misli, to pijan zgobezda. Ti zlodejevca betica pijana ... Pa mi je moja Mica tako lepo svetovala: "Boštjan, nikar ne hodi zdoma," je rekla, ' bomo že kako prestali s petimi krampi! Se boš spozabil in kaj čveknil, jutri boš pa zijal!" Ja, ja, tako mi je rekla Mica, pa je nisem ubogal. Grem, se nalivam z vinom, bedak, in sem vam nekaj počvekal . . ."
"Nič niste počvekali, ljubi Boštjan, prav nič. In prava reč, če bi. Saj me vendar poznate in ve ste, da meni lahko zaupate kakor fajmoštru pri spovedi. Jaz sem kakor grob. Kar • denete vanj, to v njem tudi ostane."
"Ja, to pa vsa čast! S te plati vas dobro poznam. Res niste taka, kakor so druge čveke. Sa zato sem pa prišel k vam* po kramp. Vem, vam bi lahko nekaj povedal, zaupal, kakor materi vendar ..."
"No, Boštjan, kaj je, kaj? Nekaj vas tišči, le povejte. Kakor materi . . ."
Boštjan se je usedel za kuhinjsko mizo in pošepetal:
"Pepa, ste poznali očeta mojega rajnega strica?"
"Orehovškega Tončka? ... I menda ja!"
"Lejte, ta Orehovški Tonček je leta oseminsedemdesetega slu žil cesarja v Bosni, takrat, ko so Turke pregnali. Tam mu je pri šel v roke velik bakren pisker, zvrhano poln samih turških cekinov. Takole kakih petnajst kil je vagal."
"Kdo? Stric?"
"Eh, kaj stric! Pisker!"
"Sveta pomagavka, kaj poveste? ... Še sanjalno se mi ni, kaj da bi bila slišala."
"Kako bi slišala, ko so pa v družini tajili ko kača noge. Bom povedal, zakaj. Eni so govorili, da je Tonček ta pisker ukral. Tonček je pa trdil, da mu ga je podaril neki turški vojvoda, ker mu je življenje rešil. In potlej jc Tonček ta pisker zakopal."
"Pa zakaj ga je zakopal?"
"Iz strahu, da mu ga ne vzame država. Ampak živi duši ni črh-nil, kam ga je zakopal . . . No, potlej sc je nekega dne napil, so prevrnil z vozom v grapo in «c ubil ..."
"Ja, toga se pa spominjam."
"No, lejte, da govorim samo božjo resnico. Zdaj seveda nihče domačih ni mogel zvedeti, kje je pisker zakopan . . . Danes pa ti jaz pretikam nekaj po cimpru in najdem star vojaški koledar. Prebiram v tem koledarju tiste stare dogodivščine, pa ti na lepem pade ven listek. Poberem ga, borom in kar v glavi se mi zvrti. Veste kaj je pisalo? Tole:
"Pisker s turškimi cekini sem zvagal in zakopal. Vagal je pet-
najst kil. Zakopal sem ga na svojem gruntu, na tistem kosu, ki mu pravijo 'gmajna,' tri metre od ... "
Peklenska smola! Tukaj je miš zgrizla papir in nisem mogel natanko prebrati, na katerem prostoru je pisker zakopan. Ampak glavno je, da vem, da je zakopan na "gmajni." Tisti kos sem pa, kakor veste, pojerbal iaz... No, in jutri bomo začeli kopat!"
Stara Pepa je poslušala brez sape. Petnajst kilogramov zlata! ... Starega turškega zlata!
"Ampak, soseda, kakor seffl rekel: živi duši niti besede!"
"Kaj vendar mislite, Boštjan! Jaz sem kakor grob."
Priznajmo: krčmarica Pepa držala besedo. Boštjanove skrivnosti ni izdala nikomur. Pa res nikomur 'no—samo svoji prija' teljici Čveki, katere mož je ravnokar kvartal v krčmi. Amp&k tudi Čveka je prisegla molk.
Čez kake pol ure so kvartopU"' ci vstali in se razšli domov.
Ali so potem ponoči doma sp&' li ali se ukvarjali s kakim drugim poslom, to se nikoli ne bo razvedelo.
Znano pa je, da se je v mraku tihotapilo vse polno črnih sen® z vrečami pod pazduho, s kramP' in motikami proti "gmajni."
Do svita je bila vsa "gmajna prekopana in prerita tako teiRG' Ijito, da bi tega ne opravili niti najboljši kopači.
In vse to delo je veljalo Boštjana samo pet litrov vina in nedolžno laž.
Pravijo, da so na "gmajni" se dandanes najboljše njive P° Gorjanci.
—Dolenjski List
Drugi gorski velika^ je uklon jen
Nemški turistovski eksped^i ji se je posrečilo, da je doSp®'^ na vrh Nanga ParTjalaTorja^®'^ pogorju Himalaja, ki je viso 26,600 čevljev. Kakor poročajo-se je ekspedicija utaborila P""® dobrim tednom na višini 23,21 čevljev. Doseči vrh gore je P", skušal plezalec Herman Buhl, ki je to tudi dosegel prošlo soboto-Vreme mu ni nagajalo. HeriB&o Buhl je star 29 let in doma s Ti' rolskega, kjer je hribolazništv® neka ljudska lastnost. Neio'^' imenujejo Buhla najdrznejše^ hribolazca na Tirolskem, za seboj ima uspešne drzne tur®; ne samo v Avstriji, marveč tu v Švici, zgornji Italiji in vzhodni Franciji, in si z pridobil lepo vrsto gorskih vorik.
Nangg, Parbat, kot se imenUJ® uklon jeni gorski orjak, poRioi^ v slovenskem jeziku gola goi*' Zadnjih 50 let jo je naskakoval" več ekspedicij, toda večinoma-tragičnimi posledicami. Let* 1895 je skušal doseči njen vr Anglež Mummery, a se je po^® srečil. Leta 1932 je neka ainei"' ško-nemška ekpedicija bila 800 korakov do vrha, ko je viharjev morala odnehati; vo" ja ekspedicije Willy Merkl, Amerikanka in sedem ostal'^ članov ekspedicije je našlo ravno pred ciljem.
(Neka ameriška ekspedicija ^ dalje časa poskuša doseči dru^" najvišjo goro sveta, tudi v mala ji, pa o njenem delu in usp® hih ni poročil, razen tega, da ^ je nekoliko pod vrhom utabor| la. Za kronanje britanske kralJ| ce Elizabete dne 2. junija so tanci osvojili vrh orjaka Everesta).
MRS. ROOSEVELT V JUGOSLAVIJI
BEOGRAD, 7. julija—V slaviji se mudi Eleonora velt, ki bo ostala tukaj 16 Napovedan je sestanek s P*"®.
sednikom države maršalom
Ti'
tom. Rooseveltova si želi ti sedanje stanje industriali** cije države, obenem pa se niti 3 splošnim socialnim stanj® prebivalstva.
ENAKOPRAVNOST
STRAN 3
ODGRINJA SE ZAVESA SOLUNSKEGA PROCESA
(Nadaljevanje)
Pašič, Protič in Ljuba Jova-®ovič so leta 1917 storili to, kar je Avstrija zahtevala v svojem ultimatu leta 1914 in v pogajanjih za mir leta 1916-1917: kaznovali so krivce sarajevskega atentata. Višje vojaško sodišče 2a oficirje je maja 1917 izreklo v Solunu sodbo, s katero So bili polkovniki Dragutin Di-'^rijevič-Apis, Milan Milovano-Radoje Lazič, Cedomir Po-povič in Vladimir Tucovič, podpolkovnik Velimir Vemič, vice-Konzul Bogdan Radenkovič, ma-3or Ljubomir Vulovič in dobro-^oljev Rade Malobabič obsojeni general Damjan Popo-na 15 let zapora, dobrovoljec Muhamed Mehmedpašič pa na ^5 let ječe. Te obsodbe so bUe kasneje omiljene. Samo Apis, ulovič in Malobabič niso bili PMiuloščeni,—bili so ustreljeni.
To so dejstva in glavni mo-
^lenti solunskega procesa.
#
11. junija 1917 je Dragu-^ Dimitrijevič-Apis napisal oporoko, ki se začenja s besedami: "Čeprav obsojen obeh sodišč na smrt ter oro-milosti krone, umiram ne-olzen v prepriča ju, daje bila smrt potrebna Srbiji iz več Razlogov. Iz tega mojega prepri-izvira tudi moja duševna ^%08t, s katero pričakujem poslednji trenutek. Naj bo srečna in naj se izpolni '^ša sveta zaobljuba zedinjenja ^®ega srbstva in jugoslovanstva. Pa bom jaz tudi po svoji smrti Prečen in blažen, a bolest, ki jo °^čutim, da bom padel od srbske P^ške, mi bo ljuba in mila v pre-Mčanju, da je bila ta puška 'J^perjena v moje prsi zaradi ^^^^Sibije in, srbskega, naroj^la,
ki sem mu posvetil vse svoje življenje." Ali tako piše pred svojo smrtjo izdajalec in atentator? . . .
Toda še izpred te oporoke obstoja važen dokument, ki so ga pripravili in ohranili potomstvu nasprotniki Dragutina Dimitri-jeviča in njegovih tovarišev iz združenja "Zedinjenje ali srnirt": to je uradno poročilo s solunskega procesa, ki poleg zgodovinskih dejstev najbolje odkriva psihološka dejstva in psihološko ozadje onega časa in procesa. Tu beremo med drugim: "Na vprašanje, ali je kakor koli sodeloval v pripravljanju atentata, ki je bil poizkušen proti prestolonasledniku Aleksandru dne 29. avgusta lanskega leta, je obtoženi polkovnik Dragutin Di-mitrijevič odgovoril, da ni prav nič udeležen pri pripravljanju takega odvratnega dejanja, ker za to nima nobenih osebnih razlogov. Visoka naklonjenost prestolonaslednika do mene,—je ladalje izpovedal,—je bila tolika, da mislim, da se more red-kokdo pohvaliti, da mi je bil snak. Dragoceni darovi, ki jih imam od prestolonaslednika in li jih varujem kot ljube spomine, so dokaz te visoke prestolo-aaslednikove naklonjenosti. Prestolonaslednik je tudi kum moje majhne vnučke. Poleg tega se imam za to, da sem živ in da sem prestal eno izmed najhujših bolezni, zahvaliti samo pomoči prestolonaslednika, ki je ko sem zbolel, poleg vseh svojih skrbi brzojavno odredil v skrbi zame, maj zdravniki, ki so bili edino sposobni zdraviti me, ostanejo pripravljeni poleg mene, dokler nevarnost ne bo popolnoma minila. Vse denarne stroške je prestolonaslednik prevzel nase. Glede na vse to bi moral biti ne le
Tisti klici
za počitniške načrte
Delati vaše načrte za počitnice je polovica zabave. In koliko teh načrtov napravite potom vašega telefona!
Imate velike zaupne razgovore kam iti. Kličete prijatelje, ki so bili lam ... ki radi dajejo sugestije o holelib . . . restavracijah . . . trgovinah ... in kaj obleči. Vaše rez<^rvacije napravite potom telefona. Nakupe izvedete potom telefona, da se prihrani dragoceni čas. In . . . ko pridete nazaj . . . ponovno preživljate zabave potom telefona ... ko ]>ripovedujeto o njih vašim prijateljem.
Da . . . vaš telefon je del vaeh vaših leitili časov . . .
dober nakup za cente na dan.
THE OHIO BELL TELEPHONE COMPANY
divja zver, temveč med divjimi zvermi najbolj zahrbtna in najbolj krvoločna, ako bi mi taka misel prišla v um." ("Tajna prevratna organizacija."—poročilo o razpravi v vojaškem sodišču za oficirje v Solunu—stran 195-6 na XLVIII. seji 30. aprila 1917.) Ali je kdo, ki nekoliko pozna človeško dušo, da bi po vsem tem verjel T) sodelovanju Dragutina Dimitrijeviča Apisa pri atentatu na prestolonaslednika? Da ne govorimo o onih, ki so ga osebno poznali.
Ponoči 17. julija so odpeljali Apisa, Vluoviča in Malobabiča na morišče. Ko je stopil v rakev, je Apis vzkliknil; "Zbogom bratje, umiram z željo, da bi bila Srbija velika, zlasti Jugoslavija." Počili so trije streli—Apis je padel. Še en strel in Dragutin Dimitrijevič Apis je obležal mrtev. Njegovo truplo, prestreljeno s srbskimi kroglami, leži že 10 let daleč od domovine, ki jo je toliko ljubil, tam, na grški zemlji. Doklej bo tamkaj gnilo?"
Moje osebno mnenje in prepričanje je, da bi bilo bolje, ako bi v vojni izgubili košček domovine kakor pa njega, zakaj, ako bi bil Dragutin Dimitrijevič še živ, bi bila Jugoslavija morda danes v velikem to, kar je bila za njegovega življenja majhna Srbija.
(Po "Slo»enskem poročevalcu")
OGLAŠAJTE V ENAKOPRAVNOSTI
ANGLEŠKI JUNAK ZKAKA
Ljudje, ki so se nedavno izpre-hajali po bregu Temze v Londonu, so videli zelo razburljiv prizor. Majhno športno letalo je letelo nad Temzo pod dvanajstimi mostovi. Že prej so nekateri angleški piloti leteli pod enim ali dvema mostoma, da bi pa bil kdo tako drzen, da bi letel kar pod dvanajstimi, se v zgodovini letalstva še ni pripetilo. Celo policaji, ki so drznega pilota pozneje legitimirali, so govorili z njim zelo spoštljivo.
Bil je zadnji polet 65 let starega pionirja letalstva, angleškega junaka zraka Cristophora Dra-pera. Obubožani major je 15 mesecev zbiral denar, da se je nabralo 5 funtov in da si je lahko izposodil športno letalo. Še enkrat je hotel leteti in pokazati,
Zavarovalnina
proti ognju in nevihti In avtomobilskimi nezgodami
ZA ZANESLJIVO POSTREŽBO SE PRIPOROČA
DANIEL STAKICH
AGENTURA
KE 1-1934 15813 WATERLOO RD.
PRODA SE
MAJHEN "RADIANT" GRELEC IN FINO POKRIVALO ZA VELIKO LAWSON ZOFO. Poizve se pred 4. uro popoldne na
418 Dundee Dr., severno od E. 117 St. in St. Clair Ave., zgoraj
Grocerij O in mesenlco
z LICENCO C 2 SE PRODA.
Na 1209 Norwood Rd. Ima popolno opremo vredno $6,500 in za več kot za $1,200 zaloge. Velika trgovina; se dobi "lease." Mesečna najemnina $85, vključivši gorkota in dve garaži. Obratuje nad 40 let. Ker lastnik želi hitro prodati, je cena samo $3,800. Pokličite KE 1-1934
EUCLID POULTRY
549 EAST 185th ST., KE 1-8187	Jerry Felkovšek, lastnik
Vsakovrstna perutnina in sveža, prvovrstna jajca. Sprejemamo naročila za perutnino za svatbe, bankete in veselice, itd. NEKAJ POSEBNEGA: Prodajamo kokoši tudi zrezano na kose ter si lahko nabavite samo one kose, ki vam najbolj ugajajo.
BUKOVNIK STUDIO
Mojstrsko fotografiranje SVATBENE - DRUŽINSKE - PORTRETI IN OTROŠKE SLIKE 762 EAST 185th STREET — IV 1-1797 Odprto vsaki dan od 9. do 8. ure — v nedeljo od 10. do 3. ure
Izdelujemo slike tudi za potne liste in v identifikacijske svrhe
S E DM A K
Vršimo selitve in prevažamo lahko ekspresno robo Kupujemo in prodajamo rabljeno pohištvo 321-325 EAST 156th STREET, blizu LAKE SHORE BLVD. KEnmore 1-6580	IVanhoe 1-6370
Ko pridejo prijatelji, servirajte Coke in prigrizek
Včasih pričakujete goste— včasih pa ne. Toda vi ste vedno pripravljeni zanje ko imate na rokah Coke in okusen prigrizek.


Kupite dovolj — Vzemite domov karton s 6 steklenicami
j kaj zna. "Vem," je dejal po poletu, "da se ne bom več smel dvigniti v zračne višave, vendar pa sem zadovoljen." Drzni pilot pa bo moral plačati 200 funtov denarne globe, ker ni prosil za dovoljenje, da bi smel leteti pod mostovi. Dovoljenja mu najbrž sploh ne bi dali. Upa pa, da ga bodo sedaj, ko je dokazal, da je
BOTTLED UNDER AUTHORITY OF THE COCA-COLA COMPANY BY
CLEVELAND COCA-COLA BOTTLING COMPANY
"Cok#" is a rcgikttrod trade-mark.
1953, THE COCA-COLA COMPANY
ST. CLAIR BEVERAGE 7702 St. Clair Ave., EX 1-0498
Odprto 9. do 9. zv.
Pivo, šampanjec, domača in importirana vina, mehka pijača, cigarete. Cena pivu je bila znižana.
VAS MUČI REVMATIZEM?
Mi imamo nekaj posebnega proD revmalizmu.
Vprašajte nas.
MANDEL DRUG CO.
Lodi Mandel, Ph. G., Ph. C. 15702 Waterloo Rd.—KE 1-0034
LEPO OPREMLJENO ŠOBO
Se odda v najem poštenemu Slovencu.
V prijazni okolici.
Vpraša se na 1110 East 72nd St., EN 1-8254
DELO DOBIJO ŽENSKE
VDOVEC
išče priletno žensko, da bi delala po 6 ur na dan, 6 dni v tednu. Nemka ali Slovenka ima prednost. Za podrobnosti pokličite IV 1-1057


NAPRODAJ
MODERNA HIŠA
nova, 4VŽ sobe, beneški zastori, kombinacij ska okna in vrata, se proda. IV2 garaža, popolen dovoz, nova ograja, vrt, splanirano. Gorkota na plin. Poizve se pri lastniku na
19801 MOHICAN AVE.
DOBRI NAKUPI
V bližini E. 63 St. Hiša s 6 zelo prostornimi sobami; fornez na plin in vse v najboljšem stanju. Cena $12,800.
Na E. 92 St.—6 sob za eno družino. Preproge, mreže in vse v dobrem stanju. Se lahko takoj vselite. Cena $9,500.
V fari Marije Vnebovzete na Holmes Ave. Hiša s 7 sobami. Fornez na plin, mreže in zimska okna. Se takoj lahko vselite. Cena $13,200.
Za podrobnosti se obrnite na
KOVAČ REALTY 960 E. 185 St., KE 1-5030
DELO DOBIJO MOŠKI
TOOL ROOM LATHE OPERATORS MACHINE REPAIRMEN
AND
MACHINE REBUILDERS
Visoka plača od ure poleg dodatka za življenjske stroške in mnogo podpor za delavce. Ta dela so na razpolago v naši tovarni na E. 93 in Woodland ter v naši tovarni na E. 152 St. Prosilci naj se zglasijo na uposljevalnem uradu na E. 152 St.
MURRAY OHIO MFG. CO.
1115 EAST 152nd ST,
T APCO
SEDAJ IZBIRA
Izurjene moške
z A
millwrights tinners painters pipe fihers electricians
machine'
repairmen
PRILIKA ZA NAPREDOVANJE.
DOBRE DELOVNE RAZMERE. RAZNE PODPORE ZA DELAVCE.
Employment urad odprt od ponedeljka do petka od 8. zj. do 4.30 pop. v soboto in nedeljo od 8. zj. do 3.30 pop.
Prosimo, prinesite izkaz državljanstva Morate biti pripravljeni delati katerikoli šift
THOMPSON PRODUCTS, INC.'
23555 EUCLID AVE.
Please save this price list
, Prosimo shranite ta cenik
ESTABLISHED—USTANOVLJENI 1922 HEnderson 1-6152
MIHAIJEVICH BROS. COMPANY
6424 St. Clair Avenue Cleveland 3, Ohio
From our Magazine (Warehouse) in the free port of Trieste, we are now sending the below listed packages, fully prepaid to the last Station or Post Office.
All packages are fully insured and guaranteed or money will be refunded.
Best Quality White Flour oog la ____________$12.00
Best Corn Flour __________________________________________$11.50
Orchard Sprayers "Eclair" ..................„.$30.00
Orchard Sprayers "Vita" _____.-_______________$21.50
Cooking stoves
on Wood or Coal ____________$59.00 to $115.00
New Singer Sewing Machine No. 239____$148.00
New Singer Sewing Machine No. 233 ... $155.00 Men's or Ladies' Bicycle ____________________$ 48.00
Štof od čiste vune sa priborom za muško odjelo 3 1/2 yards ............$32.00
Electric Sloves, two burners . $34.00, with three burners .. $47.00 with Roasting Oven $125.00 Philips Radio for 220 Watts 4 Waves $45.00, with 5 Waves (Tubes) & Short Wave $55.00 & $75.00
(These Radios are made special for Yugoslav Electric Current)
If you like to make packages of your own selection, please try to make them into 20 lbs., 40 lbs., 80 lbs., 80 lbs. or 100 lbs. You can send any article that we have on the list.
We sell Steamship and Airplane Tickets for any part of the world.
We send Dollars to Yugoslavia and to all Europe; Special Par Avion. Service to Yugoslavia is Excellent. Usually from 7 to 10 days. To Germany, Italy, Austria and Trieste in 6 days.
Package No. D-1—$15.50
10 lbs. Sugar 10 lbs. Rice 5 lbs. Spaghetti 5 lbs. Coffee 5 lbs. Lard ^_5_lbs^JLaundir^^i0a£___^
Package No. D-4—$16.00
10 lbs. Spaghetti 10 lbs. Sugar 10 lbs. Rice 5 lbs. Coffee 1 lit. Olive Oil __5_pRg^_Noodle_Soug_____
Package No. D-7—$16.50
20 lbs. Sugar 10 lbs. Rice
5	lbs. Coffee
1 lb. Milk Chocolate 1 lb. Ceylon Tea
1	lb. Cocoa
Package No. D-10—$22.50
20	lbs. White Flour
10	lbs. Spaghetti
10	lbs. Sugar
10	lbs. Lard
10	lbs. Rice
6	lbs. Coffee _^^^_^gkgj_N0Qdle_^Si0up^_^
Package No. D-13—$18.50
22 lbs. Sugar
10	lbs. Rice
6 lbs. Coffee
2	lbs. Chocolate 1 lb. Tea
Package No. D-16—$8.90 ^_^_2iL_01ive_0i^______
Package No. D-17—$1 5.50
11	lbs. Cooked Ham_
Package No. D-18—$1 5.50
24 pkg. Noodle Soup 5 lbs. Milk Powder ' 1 lb. Chocolate 5 lbs. Sugar
3	lbs. Coffee
VŽ lb. Tea_
Package No. D-21—$16.00
10 lit. Olive Oil
Package No. D-2—$18.75
10 lbs. Rice
10 lbs.	Sugar 6 lbs. Sant. Coffee
5 lbs.	Bakalar
2 lit.	Olive Oil
Package No. D-5—$16.00
14 lbs. Sugar 10 lbs. Rice 5 lbs. Coffee ' 5 lbs. Laundry Soap 5 lbs. Lard __2_gkg^NoodIe_^oup^^^
Package No. D-8—$13.50
5 lbs.	Spaghetti
5 lbs.	Laundry Soap
5 lbs.	Sugar
5 lbs.	Rice
5 lbs.	Lard
5 lbs.	Coffee
Package No. D-11—$22.50
20 lbs.	Flour
20 lbs.	Sugar
10 lbs.	Rice
5 lbs.	Lard
5 lbs.	Laundry Soap
5 lbs.	Coffee
V2 lb.	Ceylon Tea
Package No. D-14—$14.75
10 lbs. Sugar 10 lbs. Rice 5 lbs. Coffee 4 lbs. Lard 4 lbs. Laundry Soap
4	pkg. Noodle Soup
Package No. D-19—$20.00
10	lbs. Red Beans
10	lbs. Barley
10	lbs. Sugar
10	lbs. Rice
5	lbs. Coffee 5	lbs. Lard
5 lbs. Laundry Soap 5 pkg. Noodle Soup
Package No. D-20—$15.00
10 lbs.	Beans
5 lbs.	Barley
5 lbs.	Coffee
10 lbs.	Rice
10 lbs.	Sugar
Package No. D 3—$1 5.00
10 lbs. White Flour 10 lbs. Sugar 10 lbs. Rice 5 lbs. Coffee 1 lit. Olive Oil ,_5jgkg^Noodle_Sou£^^^^
Package No. D-6—$14.50
^0 lbs. Spaghetti 10 lbs. Sugar 10 lbs. Rice
4	lbs. Coffee
1	lit. Olive Oil
Package No. D-9—$26.50
20	lbs. Sugar
10	lbs. Spaghetti
10	lbs. Rice 10 lbs. Bakalar
5	lbs. Coffee
Package No. D-12—$26.00
37	lbs.	Can of Lard
10	lbs.	Sugar
10	lbs.	Rice
5	lbs.	Coffee
5	lbs.	Spaghetti
5	lbs.	Laundry Soap
5	pkg. Noodle Soup
Package No. D-15—$10.00
10 lbs.	Sugar
5 lbs.	Rice
3 lbs.	Coffee
2	lbs. Lard
2 lbs. Laundry Soap % lb. Pepper
INDIVIDUAL PACKAGES
SPECIALS
100 lbs. Modre Galice $30.00 50 lbs. Modre Galice.. 16.00
100 lbs. Sumpora -------- 22.00
50 lbs. Sumpora -------- 12.00
Ako treba, plača primoac carinu na modru galicu i sumpor
100 lbs. Barley ............ 23.00
40 lbs. Barley ------------ 12.00
37 lbs. Can Pure Lard 12.90
20 lbs. Bakalar -----------15.00
30 lbs. Spaghetti -------- 8.50
20 lbs. Rice -------------- 7.50
20 lbs. Sugar ------------ 6.75
5 lbs. Chicory(Franks) 3.85
STRAN? ^
ENAKOPRAVNOST
JANEZ JALEN
Trop brez zvoncev
POVEST
(Nadaljevanje)
V popoldanski vročini se je prihuljeno splazil do studenca, se napil vode in se spet vtihotapil v koč. Svoj sedež si je še bolj udobno uredil. Tožiti se mu je začelo. Nekajkrat se mu je zadremalo. Pa kaj, ko mu muhe niso dale pokoja!
Da mu je hitreje mineval čas, je Peter opazoval mravlje na stezici pred sabo, se čudil njih go-mazenju in skušal dognati, kako se sporazumevajo med sabo, ko vsaka kakor na enoten ukaz hiti po svojem delu. V njegovo razmišljanje pa se je začela zaletavati kakor nadležna drobna mušica, katere ne moreš in ne moreš odpoditi, misel na Tkalče-vo Jerco.
Pozno popoldne se je nebo pomračilo. Na poseko sta pripeljala na pašo jerebica in jereb mlado družinico. Kokoška je kebčkom pridno razbrska vala zemljo Dkrog štorov in klicala svoj zarod, ki je vselej vneto prihitel pobirat črve. Petelinček je pa venomer dvigal glavico, se oziral z rdeče obrobljenimi očmi naokrog in pazil in stražil, da je le redkokdaj utegnil poskrbeti za lastni želodček. Naenkrat je posvaril. Hrupno se je dvignila vsa jata in vzletela na dolgo smrekovo vejo, ki je molela daleč v goličavo. Peter niti ganil ni. Vse njegove misli so utonile v radovednost, kaj je preplašilo ljubko družinico. Pa se je zamajala visoka trava in Petrovo oko je brž izsledilo lisjaka. PrihtUjeno se je plazil naravnost proti njemu : "Sedaj ti posvetim." Neslišno in skoraj negibno je lovec pripravil puško in že hotel sprožiti, pa se je še o pravem času spomnil, da se s pokom ne sme
CHICAGO, ILL. FOR BEST RESULTS IN ADVERTISING
CALL DEarbom 2-3179
WANTED TO RENT
RESPONSIBLE Railroad Employee, wife, 2 well behaved boys 11 and 13. Good location West or S.W. Moderate rental.
Museum 4-6279
MUST VACATE FOR OWNERS— Family . 3 Responsible Adults, 8 year school boy, need 2-3 bedroom unlurnlshed apartment. Prefer S.W. Moderate rental. Will decorate.
CRawford 7-0195
FEMALE HELP WANTED
IŠČEMO ŽENSKE ZA DELO PRI KONZERVIRANJU KUMARIC
Dobra plača. Plačane počitnice. Tudi druga zavarovalnina. Plača in pol za nadurno delo.
BUDLONG PICKLE CO. 1840 MARCEY ST.
izdati zankarju, ki se morebiti prav sedaj bliža nastavljeni pasti. Lisjak se je pridvignil od tal, željno pogledoval jerebe na veji in kar nekako plesal pod smreko. S prvo levo nogo je kaj čudno odskakoval. "Aha! V sklopec si bil najrajši posegel s kremplji pa te je prijelo in te pohabilo," je sodil Peter. Visoko na varnem pa sta jereba zmerjala lisjaka in celo mladiči so poskušali zabavljati.
Potegnil je rahel veter in za-šumelo je listje v kukvah. Lisjak je obstal. Povohal je proti obešeni srni. Spet se je pritisnil k tlom in negibno obstal, da ga ni bilo kar nič več videti. In je vstajal in se prikrival, se prestopal in kolobaril okrog obilnega plena, kakor bi hotel vse preizkusiti, če ni mrtva sina njegovemu življenju nevarna nastava. Dolgo se je obotavljal, preden se je ustavil pred mrtvo živaljo. Bliskovito je zamahnil večkrat po srnini nogi. Nato se je dolgo oziral okrog sebe, kakor bi slutil da ga nekdo opazuje. Videl in ovohal pa ni nič. Vzepl se je pokonci in vgriznil v stegno.
Petru se ni zdelo škoda mesa. Še sveže bi ne bilo nič prida. Sedaj pa že najbrž od vročine po smradu in neiztrebljenem drobovju zaudarja. S kožo vred bo treba vso žival zagrebsti. Pa vendar. Lisjaku ni privoščil niti grižljaja ne. In pa: kaj bi se vadil na srnjad. Zakašlja je "Krhm." Lisjak se je spustil na tla in obstal kakor ulit, s smrčkom obrnjen naravnost proti zaklonu. Peter je hotel preizkusiti še vid zvitega roparja. Prav počasi je iztegnil roko skozi vejevje. Komaj so se pokazali prsti, je lisjak zamahnil s košatim repom, odskočil kakor blisk in že ga ni bilo nikjer več. Peter je požugal za njim s prstom: "Zvit si in previden. In bogato te je obdarovala narava s tankimi čutili. Pa se že še srečava. Ce prej ne, ko ti trda zima stopi za rep. V resnici je bil pa Peter bolj zadovoljen, da ni lisjaka streljal, kakor pa, če bi ga bil. Ure in ure bi ga gledal in bi se ne naveličal Dokaj rajši kakor pa sedel v Celovcu v gledališču, kjer so se igralci tako narejeno zvirali in povrhu še jezik pačili. Peter je
Chicago, m.
HELP WANTED MALE
MEN JOB AT
durkee famous foods
MEANS SECURITY AND CLOSE TO HOME
shift operators
AND HELPERS
Also
MAINTENANCE WELDER. FITTER
Paid Vacation—Pension Plan Cafeteria—Good Transportation
Apply
DURKEE FAMOUS FOODS 2670 Elston Ave.
HELP WANTED MALE
MI IMAMO DELA NA RAZPOLAGO TAKOJ
wirerers
ZA
solderers
IN ZA NAVADNA DELA • Dobra plača za začetnike • Avtomatični poviški • Razne podpore • Brezplačna Blue Cross hospitalizacija ČAS IN POL ZA NADURNO DELO.
Zglasite se osebno
ther electric 8 machine works
17 S. JEFFERSON
bil takrat kar vesel, da niso govorili slovensko.
Petru se je zazdelo, da iz tišine, ki je nastala, ko so odleteli še jerebi, sliši zamolklo govoriti Venceljna, kako zna biti žival previdna, človek pa dokajkrat kakor slep in gluh zdrvi v nasta-vo, se ujame in je vse življenje zameden v zanke, da se le redkokdaj še more prestopiti po mili volji.
Padlo je nekaj kapelj dežja. Orosil je drevje in travo. Sonce se pa ni več prikazalo izza oblakov. Peter se je trdno nadejal, da pride nastavijavec zank pod noč gotovo pogledat, če se je kaj ujelo, in da oprosti njega, ki je bil brez vrvi privezan v zasilen koč. Zaužil je še nekaj grižljajev hrane, ki mu je bila ostala. Ni se nasitil. Tudi žejen je bil spet, pa si ni upal iti pit vode, da bi morebiti ne opozoril nase. Pod noč je videl samo še staro srno. Pripeljala je dvoje kozličev na spregled. Nerodno sta se prestopala, kakor bi se šele učila hoditi.
Petra je pričakovanje varalo. Noč je zagrnila goščavo. Nastala je gluha tišina. Le zajček je presunljivo zajokal v daljavi. Čimdalje bolj mu je pojemal glas, dokler ni obmolknil. Peter
je vedel, da ga je udušila lisica ali kuna. Utegnil je pa tudi pasti v kremplje uharici. Revček. Eno samo pomlad je videl.
"Ne bo ga," je bil lovec trdno preverjen, "še nikoli ni nihče z lučjo hodil po prepovedanih potih." Bil je utrujen. Ni se več upiral zaspancu. Naslonil se je in zaspal tako trdno, da se mu še sanjalo ni nič.
Zbudila ga je luna, ki je vzšla. Peter je spet prisluhnil. Niti najmanjšega glasu ni mogel ujeti od nikoder. Še sova je čisto tiho prhutnila čez jaso. Peter se je spomnil, kako je kot otrok prespal noč pod smreko na Lomu. Živo mu je stopila pred oči mati. Postalo ga je nekako sram. Zavedel se je, da je zadnje čase manj mislil nanjo kakor kdaj prej. Jerca mu je preveč rojila po glavi. In na Venceljna se je skušal navezati. Saj mu ni kaj reči. Pa vendar. Vsaka ljubezen išče najprej sebe, samo materina ne; pa še ta včasih. Nič. Svoje gnezdo si že zgradi. Pa bo morebiti še najlepše, če preživi v njem
življenje s spominom na mater.
Kakor bi hotel popraviti zamujeno, je vzel iz žepa rožni venec in pričel moliti za pokojno mamo. Da. Brez rožnega venca ga mama ni nikoli pustila oditi od doma, posebno v gore ne. "Da te bodo vsaj po krščansko pokopali, če se ti primeri smrt," je imela navado reči: "Pri komer namreč najdejo rožni venec, je prav gotovo katoliški kristjan."
"Gospod, daj ji večni mir in pokoj, in večna luč naj ji sveti." Peter je skončal molitev, na vzhodu je pa vstajal dan. Oglasili so se ptiči. Naokoli je slišal stopicati srnjad. Zabokal je srnjak in v diru pritekel mimo. Kaj ga je preplašilo ? Peter je tanko prisluhnil. Kaj kmalu je njegovo uho ujelo previdne človeške stopinje. Vznemiril se je in pričel se je tresti,»kakor kadar je na svojih prvih lovih začutil, da hiti divjad proti njemu. Pa se je hitro umiril. Nevede se je pripravil na skok in čakal.
Iz gošče je prišel drvar Cencelj, poznan, da se njegovih prstov
rado kaj prime. Ugledal je visečo srno. Obi az se mu je samozadovoljno razkremžil. Površno se je ozrl naokrog, če ga morebiti kdo ne opazuje. Ker je bil prepričan, da je sam, je z roko zazibal srno na struni. Malo je zavihal nos in odstopil. Dvignil je roko in požugal s kazalcem: "Prmejduš, pa sem te le."
"Jaz tebe tudi, hvala Bogu," se mu je oglasil za hrbtom z napeto puško Peter.
Cencelj se je zdrznil in se urno obrnil. Tako se je ustrašil, da niti bežati ni mogel, kaj šele, da
bi se branil. Tudi tajil ni nic. S Petrom sta ugotovila, da je srna že neužitna, odirati pa da je ni vredno. Cencelj jo je moral vpričo lovca kar z rokami za silo pokriti z vejami in kamenjem. Peter ga je pa grede ošteval, kako more biti tako neusmiljen, da nastavlja zanke, tako nevnemaren, da niti o pravem času pogledat ne pride.
CDalje prihodnjič)
PERFECTION TELEVISION & RADIO SERVICE
15436 WATERLOO ROAD — KE 1-0405
IZVRŠUJEMO EKSPERTNA POPRAVILA NA TELEVIZIJSKIH IN RADIJSKIH APARATIH VSAKOVRSTNIH IZDELKOV. ZANESLJIVO DELO—ZMERNE CENE
MI DAJEMO IN IZMENJAVAMO EAGLE ZNAMKE
THE MAY CO.'S BASEMENT


8*1 %;*#*
##*
p♦V
Dekliške reg. 2-^^ poletne
2-komadne
PLAY OBLEKE
JAMČENE STALNE BARVE!
68
Bas prava obleka za aktivna dekleta! Hladna in udobna za športno nošo, vožnjo na kolesu, piknike, itd. Sc operejo! Iz lepega pique blaga v velikih progah rdeče in plave barve z kontrastnim okraskom. Vrhnji del ima gumbe zadaj, naramnice se lahko premakne. Hlače z gumbi na strani. Spredaj imajo žepe! Mere 7 do 12.
DEKLIŠKI FINE KAKOVOSTI DENIM
PEDAL PUSHER SETI S ŠPORTNO SRAJCO
•	Rdeči
•	Plavi
*	Želeni
•	Rjavi
Novi! Pisane srajce iz hladnega, bombažnega plisse blaga, ki ga ni treba likati! Pedal Pusher hlače z robovi iz enakega blaga kot srajca, in z dvemi žepi. Močna elastika ob pasu. Stalne barve, dobro ukrojene za trajno nošo! Mere 7 do 14.
199
I Set
The May Co.'s Basement oddelek z dekliško opravo
VSA NAŠA POLETNA ZALOGA OTROŠKIH IN DEKLIŠKIH
regularnih 4^^ do 6-^^
Belih čevljev
*	z enim pasom
*	Z dvemi pasovi
*	Mary Janes
mere 5 1/2 do 3
Matere! Tu imate priliko, da opravite vašo deklico z najlepšimi belimi čevlji! Baš take, ki jih imajo rade in so po zmerni ceni! Dekleta so tako ponosna na bele čevlje! Kupite jim jih! Tudi vam bodo ugajali!
Zal, ne sprejmemo postnih ali telefonskih naročil The May Co.'t Batemenl oddelek z otroikimi čevlji
Sedaj pri
W. F. HANN & SONS!
Mario Kolenc
Louis Planine



WARM AIR FURNACE
$
.00

359
Popolnoma inštalirano
Vse potrebne kontrole. Nadomestimo 4 stare cevi, eno novo spodaj.
če treba. Vdolbine za mrzel zrak po potrebi. Delo in ves material jamčen. 24-urna posluga.
PROSTA OSKRBA ZA ENO LETO!
..m 70 GC-57 Gravity Fumacc
MEMBER WARM AIR ^
FURNACE and AIR OdoDrenja za plin CONDITIONING LEAGUE gg preskrbi
NOW AVAILABLE
For Immediate
r> I-	I	jITN,
/*4 y \ Samo prvovr- 1 WyS'	Y sten grelec za

vodo, ki ima veliko KAPACI. TETO, lahko odgovarja eni in istočasni zahtevi za vročo vodo za avtomatične pralnike, stroje za umivanje posode, in nešteto drugih potreb. Vprašajte nas o kvalitetno izdelanih Bryant A-U-I plinskih vodnih grelcev. Vprašajte nas o Bryant A-U-I 40-gal. plinskem vodnem grelcu še danes.
POPOLNOMA INŠTALIRAN
^5.77
se doda vašemu računu za plin Majhno predvplačilo VKLJUČIVŠI DAVEK IN INŠTALACIJA

water heaters
m
A-U-I No. 40 BRYANT
•	AUTOMATIC
•	UNDERFIRED INSULATED
J//,
ijOuTeg
POSLUŠAJTE NAŠ RADIO PROGRAM	- ^ ny
oddajan naravnost iz naše trgovine v soboto od 10. do 10.30 na postaji WSRS št. 1490 na vašem naravnilu.
Oas

[W. f. HANN^
*5inr<
\l90r
ODPRTO v pondplj®''' torek, četrte!'' petek zvei®' od 8. ure
OUR NIW LOCATION
15533-41 EUCLID AVE.
lAYlOt