Natisov 15.000. ..Stajcc" irhija v inozemsito »e računi naročnino z on- SlMlsbuKi 9 naskme taj e PC; .Kireèto slan srečen sianr kratnets oraaai cena primemo Stev. 13. V Ptuju v nedeljo dne 24 oktobra 1909. X. letnik. Ljudstvu pravico I»aiies. dne 1*0. oktobra, stopi topel avotrij-mi državna zbornica skupaj Po pravici povedalo. nismo imeli nikdar posebno visokega mnenja o |>omenii in o deltvootti tega državnega zbora Ako pogledamo, kako lepo mimo m dostojno izvršuje n. pr. angleški .tli francoski |»sr-lamen t svoje gospodarske u» («litične nalog«^ potem se |*č sramujemo Kajti pr nu» j bila državna zbornica doslej večidel le tabonžč narodnjaško-prenaglih bojev — češki lev je udrihal e svojimi krernpljaini j*» klopeli. in gos pods rake potrebščine, po katerih je revno ljudstvo hrriati Ksko bi mogli vštevati go-vonč-nje enega Boškarja katerega ime je najbolj zaradi tega zaslovelo, ker je svoj ča« lastno gospodinjo ustrelil Kako bi zamoeli računati % prazno slamo, kater« mlati en Grafenauer po Koroškem, ko vendar vsak Korošec ve .la je ta tiralenauer edino izvršitelj farovške komande Ti shodi niso imeli torej r»» not »enega ¡-»mena. Ali medtem č**otn pnšio je zasedanj.- «le-želuih zborov In zdaj «o "ti prvaaki poslanci nitk"» t todi v deželnem zboru v so svojo oholost, svojo prena|>etost iu svoje preziranje go«|>odar-skega dela ¡ukazali. V kof~kern deželnem zt»>ru sicer niso mogli mnogo opraviti, kajti tam je Jjvala Bogu vehka večina poslancev napredno-fi j Jjijj1i>s*Tl i prepričanja m nemški ter sloven-4nu|/«li-jejo vse «kupaj le .IV» oseb. V •želiieni zboru pa je Koruščeva gospoda že prav neotesane nastopala m je z ina-lenkoetauni narodnjakarakuni neumnostim motila zborovanja Bil» se j» naravnost čuditi, da »e te bojskajoče prvake ni na lici meeta kaznovalo. da se m proti njim tako nastopal», kakoi so slovenski klerikalci v kranjskem deželnem zboru nastopali, namreč s surovo, brezobzirno silo. Že to uastopanje prvaških poslancev v deželnih zbonh nam je dokaz, da ti ljudje nočejo odnel^ti Itobro vedo. da je ta njiliova polit :ka naravnost [-roti vsakeowi razumu, proti zdravi pameti, da je naravnost nesreča za ljudstvo in rločin, ki se ga izvrluje nad tem ljudstvom Ali to je pr vaškim joslaocem vse eno. L^u.lstvo i vrem svojim hrepenenjem z vsemi avagrni potzvt>ami in težnjami. — to ljudstvo. katerega vabijo v času volitve z nemogo-čimi obljubami na svoje limanice. — jim je zdaj deveta bnga. Zaradi ljudskega trpijo-nja in ljudske b e d e n e s p r e m e n i j o p r v a A k i poalanci niti pičice svoje nesrečne politike.. Dobro v«jo tudi prvaški -slane i in voditelji, da je U njih politika, vse to njihovo nastopanje todi p r o t i-c e a a r s k o. Saj je vendar sam sivolasi c e-s a r izprogovonl besedo, daje ta prvaška politika škandal in sramota. Sun cesar je torej tej gosjxidi pntianil pečat sramote | na tek» Ali vkljub temu. da se jim od same .lojalnosti" in od samega .pstnotizma- kar »line cedijo, vkljub temu nasprotujejo v tem ozira ce a arjevi volji in cesarjevi želji. . In dobro vedo prvaški ti poalanci. .U škoduje t» njih nastop celotni naši avstrijski domovini. Ali kaj je tem ljudem »a to domovino Ssj ao vendar sami na usta svojega krvavega ftoškarja proglasili nsčelo, da hočejo kro-novine razbiti, da so torej navadni deželni izdajalci. In v Ljubljani ao izjavili, da se hočejo združiti a Kotarjem in Setoltnem Tako nam je nastop prvaških poslancev v deželnih zbonh dokaz, da hočejo todi v dr-žavni zbornici boji Viharni časi se nam toraj bližajo Državna zbornica bi imela grozovito veliko dela. K metje n- morejo več izhajati 10 potrebujejo odločne pomoči. Obrtniki propadajo, da je groza. Delavci Ae dane- nimajo starostne preskrbe . Vse to in mnogo več bi morala državna zbornica storiti Deta je gotovo dovolj ... In vondar se bojimo, da bodejo prva š ki poslanci združeni z raznimi mal-kontenti. zot«*t razbili državno zbor-I s i c 0. - razbili zaradi ožlindranega minister ! ske?« fraka in zaradi straniščnih napisov j Bojimo se legs kajti u prvaški posiam so pričeli že s »ilo groziti \ Ljubljani je rekel prvnški j .duhovnik* dr Krek da je za Da.(ušteršič so jo pokopali m na.al.h so -hkt kamen Ali bode ljudska i se že naročil na edini k metriki neodvisni koledar ki izhaja zdaj že tretjo leto pod imenom „Štajercev i kmetski koledar. Ta koledar una bine i krasne slike danke članke lepe pove« sejmov, kalendanjj. stane pa remo najmanj. Csaa mu je nai «0 v., s poštni*» vred pa TO v Kdor l»oče torej ta koleda.- aanraljivo biti. naj «i-o&je to mak» ali markah Kdor proda 1" «vodov kole- darja. dobi enega zastonj. Hipredajaki! Na tfeto za vat koéeáar! Politični pregled. Drlavm iSwr se je m. je bila prva seja. ki seveda nima še no-Seie v ,>r.hodnjih dneti se bode pokazalo, ali je v tej zborn« .leio mogoče ah ne Sejo je otvonl mimatenki predsednik baroo Ihenerth češki razgrajači Kloulačove «rste ►» pričeli seveda takoj tuliti in vpiti kakor da bi Biencrth je |ovabil oa^tarej-Kunks t nemški naprednjak«. da prevzame predsedstvo, «lokler se zbornica ne konstituira Pouke imel j* daljši govor, v katerem je m dr dejal .Država ia ljudstva gledajo na nas in nas opozarjajo na našo dolžnost ' Govornik je končal s .hoch*-klicj na cesarja Potem seje ■ejo na 4>> ur zaključilo Trajala je celih ÍO Trorreza. Te dni se je prasnovalo letni«*» nem^ko-avstnjske zveze Po bojih leta 1S66 lula je U zveza *e sanje zdaj pa je 40 let »et» gotova ist.na V vsakem oziru je imela u zveza blagodejni vpliv Zvezani veievlasti sta pntegnih poieg tega še Itahr» v ok.rujo te zvexe m vstvanli na ta način sr»«lajo-evr^o. ki je tako rekoč jamstvo za vzdrlanje ev-ro»-jske»a miru Troz.eia je razvnek eviope^ske kuKur» krvave spresn-mbe i^ej-Vnjih časov Zal- i-.zdrsv Ija vsak pravi človekoljub to oWeu»ro iz Klerikalno gospodarstvo. Sa Dunaju se jo imei te dni pred «¿dnijo posl. Sehohmeier iago-varjati. Toiili so ga namreč «'lani odbora, ki je svoj čaa vprisoril slavnostni sprevod ob priliki cesarjevega jubileja. Schuhmeier je tem ljudem namreč rame nečedne stvari očital, slasti to, da so nspravili 200.000 K dolga, kateri to danes ni poravnan. Schuhmeier je bil oproščen, ker se mu jo i »osrečilo, svoje trditve dokasati. Pri raz-pravi ao prišli velikanaki škandali na dan. Dopisi. U Hrastnik«. Prav lepe stvs,, „e dogajajo v našem Hrastniku, vredne .kulturne vzgoje", ki smo jo dobivali od desetletja trajsjoče nadvlado .Rotovcev*. Ze zadnjič smo poročali v faloUtvu, ki so ga neimenovani in vendar dobro znani in-ftun ni capini s tem storili, da so |*o noči razbili 4i|»e uemške A«,le. Mi smo prepričani, da po-¿toni rudarji tega niso stonli. Rudarji, ki «nsjo suni in z lastnimi možganami misliti, znajo ceniti pomen in potrata nemAke šole in se ne pustijo v tem ozira od nikogar sape|javati Ali semtertjs se dobi ialibog tudi med delavstvom bressnačsjiie osel*, katere ne zaslutijo da bi se jim v obraz pljunilo in katere grejo tudi z« trakelj Koievega Aoopsa šipe pobyati Kakor znano, razpisalo -o jo ."K» K nagrade tistemu, ki bode zločince naznanil. Po naiemu |.reprič«-njo dali bi se ti Caloti prav lahko prijeti. Opozarjamo oblast vs. naj v tem oziru ničesar ne zamudijo, kajti drugače bi morali resno besedo ¿«pregovoriti Danes pa moramo te o nekaterih drugih stvareh poročati Torej čujte I "ne 2*. p m med slsvnostjo cerkvenega blagosk»v|joBja so dobili bivAega ru.l*rj« io sedsj navdulenega .sokola' M Raspergerj«. ko jo tol ran» pred . Ilrasteljevo hišo poleg cerkve na veliko pot»- | ao bo bo; storil je »o tudi malo popreje v pradhiši nvke gostiln« Od nega gospoda, ki je tožen pole« tega zaradi taljenja «rate, so vtaknili pod ključ. ti aokolska čednost ti! — Pretekli teden vršile so se tuksj -olitve v rudarsko zadrugo (skupina II». Botovi pajdaši katere imenujejo k napi .narodno vsraako* ao isdali gealo. da ne sme biti .noben nemcur in noben socialist- iz volje... Vkljab temu »o pokazali rudarji. «U se ne dajo vodi č od smrkovib pobabaov; is voljeni so kili s veliko večino soc. delegati. Tako propada .rotorstvo* v Hrastniku dan sa dnevom Rotova banda hotel« je dela.ce pre-raagati. ker so ti vočidel naprednega prepričanja io pri poznajo tudi potrebo nemikega podaka. Ali kdo da dandanes kaj sa enega Roia, katerega niti lastna atranka več ne k«*?! Bo* ima toliko grehov na sobi, da bi moral sploh isginiti. Opozarjamo na članke, ki smo jih svoj čaa proti temu človeka objavili tfj Neme«, gosp. doktor Taoorh. Zasluge tega gospoda za sijajno pros|>evanje mlekarne ao tako mdogobrojr-. d» jih ne moremo našteti. Pa kaj pomaga, on je in ostane Nemec, in zavoljo tega jo Kraj neu bodoč trn t njegovih očeh — g. Tausch mora ven, mora obče spoštovani gospod, podjetji, kateri noč in dan dela te za mlekarno, je 1 log se tran. M lekarnar pa, iteri je druga roka i trtvoje tudi Ne- ili vse mogoče svinjariji. al in niti poskošil ni, da bi na •odnije. kakor hudi' kriia RoA1 In zdaj, ko so mu brco, zdaj hoč« U motakar mož Očitali smo takrat Roša so niti ganil ni • tožil Bal se jo Tok človek je u dali vsi zasluženo to kaj govoriti?! Ako bi so nam poljubilo, ponavljali bi zopot enkrat vse njegove grehe Ali škod« sa prostor v natom listo' Za danes poveoK» Io to nok^j Svoj čas je imel RoA kot dedelni poslanec legitimacijo. s kater» se je prav po ceni ( V. 2. razreda» po železnici von). Baje je pa Roš to legitimacijo tudi to pozneje rabil, ko ni bil voč deželni poslanec. Ako je to r«, potem jo Roi jutno železnico n«ravnoet goljufal. Poroča se nam sicer is Dar-iu, da mu je zda. juina železnic« to stvar preprečila. To se je pa zgodilo tole zd*j. torej pol let« odkar Ro* sploh poslanec več m. Skoraj vs«k drugi dan sc je Ro- po lelosnici vosil m vedno s legitimacijo, torej vedno na nepošten način. Radovedni smo. ali bode RoA tndi na to očitanje molčal V' Prihodnjič enkrat pa bodemo odkrili to razne lumparijo gotovih gospodov! Hoč«. (Kaplan K rajne mlakarnar). Poročali urno te o njem. o kaplana Krsjncu in njegovem dejanstvu in podjetji. Pa žali Bog poboljša, on ne ni volja molčati, isjaviti, kaj lepega i! spodek storiti v občn . čin. Ziiano je, da imamo toksj v Hočah mlekarno katera prav dobro prospers, posebno v zadnjem času. A iali Bog, voditelj mlekarno je on ae ne niruje. in radi tog« tudi nam impak mi hočemo in moramo konstnega namerava go-prid nato fare, naših ob- ____Tudi U mora proč — Nemca le proč, vse Nemce proč, vse nemškutaije v pekel! To je geslo g. kaplana Kranjca. Oh, oh! Na svojem bicikolno in na svojih puhlih nogieah šviga Kranjček po vsej okolici semtertja ter podkun ude mlekarne, naj ae otrese teh nesrečnih uetn-ških voditeljev S svojo neznansko agitacijo jo res nekaj |>odrepmkov in novednežev spravil tako daleč, da nasprotujejo najboljšim nameram mlekarne in to v avojo lastno škodo. Gospod dr. Tausch pa se je tega «njusnega nasilstva. te zoperne agitacije tako naveličal, da je odložil svojo mfto Ni gs več. ki bi ga le količkaj nadomestil. to ve sedaj vsak, a kaplanček trdi .«•emu sem pa ja* tukaj ?• Zabredeni Ija^je sedaj majsjo s svojimi glavicami, so praskajo za ušesi ter vsdihujejo .Za Boga svetega, kaj pa bo sdaj. kara smo jo ukrenili" Kaplanček Krajnček I« tolaži .Nič ae ne bojto, f«nge. .'emu sem p« jas tulugV A malo, malo. prav nič jih ni. ki bi imeli sedaj najmanjše zaupanje do Kranjčevih trditev. Jo to Uka — prej pamet nucaj! .Če gre tak«, pa me imejte radi*, mialil si je tajnik mlekarne in jo tndi svoje mesto odložil. Moj Bog. moj Bog tudi to, kaj ps bo zdaj! — .Nič se ne bojto. nič se ne bojte, vsaj sem jaz tukaj, jas, Jožek Krojne" - ftodaj pa to nameravajo drug. udje oaAdstva se odpraviti v pokoj in naaled.ee vsega tega bodo mlekarna rasrušila, mlekarna, ki je tako krasno prospevala. ki je kmetom toliko tisoč m ti^č kron gotovega denarja dooašalt vsak m*aec, večinoma v mošuiček gospodinje. Ta si jo za u lep denarcek '«mogla priskrbeti sa obitelj vse to. kar mor» drugače go«pod«r is svojega iepn potegniti, de narre, ki so težko pn-borjooi ooldeki, na kataoh so krvav, žulji kmečke ro k« poznajo Evo to! No, n«š kaplanček kaj tacega no presodi. Njemu je le in popolnoma le n« tem ležeče, d« doseže to-le Mlekarna mora priti v moje roke--Vsaj se je g Krajnček to g načelniku in drugim ponujal, da hoče — moj Bog in kako rad — prevset. tajnika in predsednik« oblasti, ako se le nem-čuraka .predoblasf enkrat odstrani. No. no. mogoče bi že bilo, da bi k^j tacega ali enakega doseči mogel: kajti načelnik g. Novak mu vendar gre strašansko na -- roke. Dobro, dobro! Ljudje, ki so se is temnega spanja po vseh na-sledicah malo kaj ne sdraraili, sed*j dvomijo in obupajo. Sliši se namreč, d« boto in namerava g. kaplan Krajne mlekarno |0|«lno»a v svoje roVe dobiti, da bi potem on kot generalni «kci-jonar in predsednik to, kar gre danes kmetom in sadrngi. sam v «roj črni žepek po-smokal. No «: vara kmalu po odprejo vato oči, udje mlekarne, potem vam p« naj Bog pomaga, kaplanček Krajne tega ne bo storil. I d mlekarne. Hoče. (Drobnosti o našem kaplanu J. Krsjncu). So jo več noksj slišalo o teui gospodeku, p« posameznih alučajev iz njegovega pnvatnsga delovanja, dragi .Stvore* to nič m« prinesel. So tako sauimivo in pomenljive reči, da ti jih moram poročati. N«j zvedo kristjani po sloveo-skem svetu, kako se drži Krajne Kristusovega nauka o Ijabozni do svojega bližoegn. Ko jo prišel v Hoče, prvo aro se je srdito razprl s dragim kaplanom Krščanska ljubezen' Potem se je preveč intenzivno v šolske zadeve in razmere vtikaval, pa si jo nosek malo posmodil. Neko gledaliAko igro v Gornji Hoči je s toliko mladino igra!, kar jo postavno prepovedano. Da so se otroci pri tej priliki opijanili, kdo je tema kriv? Na potu v Hoče jo uaštenkal hočkega župana in trgovca hočkega. Zadnji je bil tako razburjen. da bi «ospodeka jih gotovo par žaftnih pritisnil, ko bi ga sam rasžaljeni župan slepa pridigovali. me ne bo več v cerkev in boljšo je. da Vam ne natančneje raspravim zakaj*. Te besede so Krajnca tako hado zbodle v njegovo usmiljeno kri-tjansko srce, da je gospodarja kro-jačevega nahojskal. naj ukoj tega grešnika izpod svojo strehe spravi, kajti vera je v nevarnosti. No iu krojač sedaj gre. O.i ti prava, lep« kristj«nsk« ljubezen! Našega tovarnarja je tudi v svojo komando vzel ter mu zapoved«], da mora nemški napia taV.oj odstraniti ter s sloveo-skira nadomestiti. Ker mn je tov«rnar krepko odvrnil, kaplanček zažuga. da ga bo v .zeitinge* dal. .0 to smete storiti, pa C« bo le ena kritična beseda vmes, potem se bova pa drugače zmenila*, odvrne tovarnar in odsihmsl K ran jika ni več blizo. — Far-ki hlapec zna prav dobro s ne pomiril. Kranjček pa je hitro svoje koralne pete odnesel. Nekoga krojaškega mojstra je strojjo pokaral, čemo ne zahaja pridneje v cerkev m sploh k njegovim pndijfam. Vdi mojster ¡-a mu očito v lice pove .Dokler bost« Vi m*ševali in Kdor Razburjenost nad g. sJstvom je dokipola sodi ravnati. To je g Krajne kmalo zasledil in ker on tudi t vinom barant«, ter ima dve ali tri vinske kleti, rabi tudi večkrat sodsrj«. Kar-škega hlapca torej naprosi, nsj mu popravi in pomije nj*g°vo posodo. To delo je lepo in natančno hlapec dovršil, a namesto da bi raa vsaj kaj .trinkgelda* za skrbno delo dal, g« je prav neknstjansko zmerjal, češ da mu je neki vso IKModo pokvaril. Najboljši izgovor, če se noče nič plačati. Hlapec neki gospod« kaplan« zato sedaj to iskreneje ljubi, kakor poprej Naš mežnar - - pohlevna zlata dušic«, rm ga imamo radi - goapodeku tudi nič kaj prav ne streže. drugVče bi ga kaplan v žagrebu ne smerj«l suval, kakor psa. Knstjanska ljubezen nemških časnikov čsd« sedaj absolutizem in klerikalizem Absolutizem izvaja sedanj, gerent kroječ Čobolj m klenk«l.z«n po UŠI to lUk ruani gospodje v farovžo dar p« to nekoliko dihaz c. kr. vl«do. «h je pripravljena volitev sa Jesenice razpisati S leta protekU. odkar je bil sun občinski odbor izvoljen? — Kaj je v t-m.i čaoo U odbor deUI ali ni nič delal, to je ca volilro posUvo po-stransk« stvar, poglavitno je d« - po preteku S let v vsaki občici nove volitve raspie«y». « Ur i odbor se pa šo-le potem rasposti, ko novi t« fookeionira! — Ker im« pravico. n«rnujnejto stvari reševati I v takem slučaju, kadar je nevarnost sa sdravje ali iivljonje, potem p« reči v prenešenemo delokroge isvrÜti — je nujno po-iritno d« se isvoli novi odhor. Gereot n« sme metjem gospodariti za leta in leta n prodpisavati Ii naklade brez posnsje odbor sklepa-vati. Zatorej ima visoka c. kr. vlada n« to pa-siti, da se po predenemu roku volitve vnovič raspitojo. Ker smo stv«r v kratkih besed«h pojasnili. mislimo da nam ne bode potreb« o tem se to obračati na ministerstvo. kajti kdor koliko zakon pozna, mora vedeti da so na Kranjskem vedno po preteku :» let v občini vnovič voli! novo občinsko do? Ali niso že s občinskim i naprej, tudi ne sme « občinske davke < da bi o temu ne mogel na visoka Norice. Ne ««j«j« in M žanjejo in vendar jib redi nebeški oče . . Ta svetopisemska beseda vrlja o pticah. Z« n«to duhovnike pa bi so morala tako-le prenarediti Ne sejejo in ne žanjejo in vcnd«r jih redi kmet . . Vinska trg«Uv se vrši po celi deželi Hvala Bogu. zopet jo dobra, »o-pet je mnogo grozda, tako da si bode sr mogel bedni kmet «saj t največji sili pomagati. Saj letos je bilo drógate tako slabo. Scia je vzela t no upanje, iiviao se jo moralo za malenkostne cene oddati, krme ni, — edino gorice so Ae nekaj objjnbovale. Seveda, tudi tokaj sta napravili toča in gniloba mnogo Akode in sodi so danta dragi, da jih ni sa kupiti ... Ali trgatev je tu! Viničarji in viničarke, kmeti in delavci nosijo grozdje in i* preto ee vliva pni. sladki ni ont A prvi polovnjak Ae ni poln. ko že pride tam čez gorice neka poe'sva. Kdo je to!' Kakšni Itérai ? Kakšni tolovaj ? Ne, ne, to bo tiste osebe, ki pridejo po davek za f a r o v ž, davek, ki ni v nobeni poatavi predpisan in ki ga ne |>ozna nobena pravičnost . . . Heroja je to. vinska r.birca debelih žegnanib gospodov' Kmet. daj, daj. daj sitemu, čeprav si sam lačen, daj. daj . . . Fj vi l>oboini gospodje, ali nimate res nič vsmiljenja * ercu V Ali ne vidite grozovito revAčino naAega kmetskega ljudstva? Ali mu re« niti krvavi plod celoletnega dela ue privoščite ? Vam, gospodje, se dobro godi ! Vi imate ma>tne svoje plače in vedno ie posebna plačila ! Vi imate vedno bernjo ! Ali Vas res ni v dnu duše vsaj malo sram, ko pridete k izstradanemu kmetu po moi» 't . . . Ne sejete, ne žanjete, — ali v inalho |>a le batote! Ne ngolate, oe sadite in ne trgate, ali mošt pa le doma nosite! Ali Vam. gospodje, ta mošt re» tekne? Zdi ae nam, da morate v vsakem požirku kri in moj trpečega kmeta čutiti . . Njih Cilji. Preteklo nedeljo vri.I se je v Ljubljani (seveda v Ljubljani!; shod slovenskih klerikalcev vseh dežel Mi bi tega «hoda sploh ne omenili, kajti alovenaki klerikalci na Štajerski«. Koroškem Goriškem in Kranjskem so bili tudi doeI»j ena in iata atranka. ki je stala pod vrbo v no komando ožlindranega dr. fcošter-šila Dosti bi nas torej ne brigalo, ako so se ti Ija4je tudi v formalnani oziru. na zunanje v eno truplo združili. Kajti v Ijubljani so nsta-novili ožlindrani dr. Sašt«<«č, št^jeraki dr. Ko-rotee, koroški orgk/ Crafenauer in goriáki dr. Gregorčič — torej dva .duhovnika*. en advokat in en od farovtov odvisni orglar. — .vaeslovm-*ko stranko*. Odalej se bode taray to očitneje iota, klankalno-alovenak« politik« iz Ljubljane komaodiralo. Korošec naj torej nikdar več ne reče, da je štaj«r.ki rojak, in Oraienauer naj se nikdar več oe bal* da je Korošec. — ob»-dva sta le kulija kranjske politike ... Vse to smo to doalej tudi vedeli. Ali na tem aboda sta se izpregovorili dve besedi, ki ste posebno značilni. Prvo je izpregovoril duhovnik (!) dr. Krek, ku jo dejal: .Nato zemlja ima to dovolj prostora z* nasprotnikov« grobe*. Ta katoliški duhovnik Krek. ki je avoj č*j prav rad anarhi-ste hvalil, ima torej le »u cilj: grob njegovih nasprotnikov. K natos je sicer rekel, da ae mora nasprotnike ljubiti, ali Krek jim toli le amrt in grob. To je najnovejše idovenako-klerikalno .krščanstvo* . . èe bolj zanimira pa je droga beaeda, ki se je izprrgovorila na tem zborovanju. Ilrvat Stjepan Radič, mol, ki ni bil vedno tako hod klerikalec, kakor je dane«, dejal je namreč .Od Celovca pa do Kotoija, od Trato i* do Semlina mora en dob v naa živeti" — Kaj «o pravi to? Združenje Slovencev in Hrvatov, ras-cepljeoje Štajerske in Koroške. torej zopet — deželno izdajstvo. Klerikalci so torej proglasili isto načelo, katerega je krvavi Roškar tudi v delelnem zboru proglaail. Razbiti hočejo naio domovino! To «o ci|ji te pua pode in to «i je treba xapomniti! češki nasilneži Ako se pregleda na zemljevidu pokrajine, ki jib pœedaje čelki narod, — ali pa ako ae pregleda v Atatiatiki številke davka, katerega plačujejo Cehi, — potem ae pač ne more raaometi. kako da morejo ti gospodjo s («tlačenimi nosovi toliko veljave in vpliva imeti. Malenkostni narod, ki je ravno tako glede svoje kulture kakor glede svojega gospodarskega stanja le na ramenih drugih narodov napredoval, hoče zdaj ■ predrznostjo, kakor jo najdemo edino to pri madžaronskih Koftutovcih. celi drtovi ko-mandirati. In »zrek ? V Avstriji ima tolibog tiati največ veljave, kateri zna najbolj kričati in ki je ntjbolj nesramen ter predrzen. Povedali smo ie, kako nevarnost tvorijo Cehi za meato Dunaj, odnoeno za celo Nižje-Avstrijsko. Nevarnost ne tiči le v smeAnih jezikovnih zahtevah teh privandraiK-ov. marveč v gospodarski konkurenci, s katero hočejo domačine pregnati in sami ti do konta priti. Da postopajo pri temu » «ajgT-Aim nasiljem in največjo brezobzirnostjo. ta'W> dokazale zadnje demonstracije. Te dni pa se je podala češka deputacija k ministemkemn predsedniku baronu Bienerthn, da mu razloži .češke želje*. In pri tej priložnosti je dejal češki urednik Janea približnoto-le• .Ako se nam ne bode ugodilo, vpeljali bode in o na Dunaju rusinskeiege. Saj se spominjate, daje Szinczinski v I, v ova namestnika Potockega ustrelil*. Z drugimi besedami povedano Janea je v imenu Cehov grozil, da se bode morilo, «ko se ne ugodi nebovpjjočiin njegovim zahtevam' In zdaj vpratomo: Ali ni ta» precej hud |seh občinskih svetovalcev prizadetih oličin v Ptiy, katerega sta se todi župan Ornig in ptujski okrajni glavar udeležila ln glejte. — zdaj so bili inožje nakrat nasprotni. Vpili so, da naj se le regulira, oni pa da ne dajo niti vinarja za vzdržanje regulacije . Mi ne bodemo danes preiskavah, kdo je kriv. da no ti možje nakrat svoje mnenje prodrogAČili m tako potrebno regulacijo preprečili. Ako jih je kdo k temu zapeljal, potem je storil U velik zločin. Ako so pa to iz lastnega storili, potem se bodejo gotovo še kesali Okraj valed tega n«s|Nuuetnega sklepa ni ničesar izgubil. Naaprotno. prihranil ai je 95.000 kron. Ah dotičuo prebivalstvo omenjenih občin je izgubilo en milijon kron zaslužka. In poleg tega se zdaj v tem okraju ne bode regulacija izvršila. V gornjih krajin Peanic« pa »e ta regulac ija izvrši. In |iosledica ' Zgoraj bo tekla Pernica, lepo regulirana, mirno naprej v tem okraju ¡a bode vse p r e p I o v i I a in vse uničila In zdaj vprašamo Ali je to | m. dr . da ae bode proga Rogatec-Krapina v kratkem zgradila Opeka vlada da je zdaj vendar to privolila in konzorcij da ima že potrebni denar. Dolgotrajna so bila todi pogajanja z južno železnico, ki je delala velike tatove , ali todi to je zd vj premagano . . . Tako pito .Straža* m tako je govoril Korošec. Stvar izgleda torej tak», kakor da bi Korošec pri južni železnici nastopal in jo prisilil tako daleč, da »e je v zgradbo to žeJaznice udala. T o j e pa popolnoma slagano. Dr. Korotec in todi noben drugi prvaški poslanec ni pri jožm železnici niti besedice iz-pregovoril. Korošca pri vodstro južne železnice niti ne p o z n a j o Mož se baba to-rej s tujimi zaslugami, kakor je to to njegova navada. Ras je pa. da je napredni nemški poslanec Marc k h I opetovano pn generalnemu direktorju južne železnic« dr. pl. Egerju nastopil in prosil, da se n^ zavzema za korake, ki ata jih v tq zadevi v imena gradbene»« odbora g» inženir He»der in dr Schuator atonla Valed tega nastopanja |«al. Marhkhi pn južni železnici in pn železniškemu ministeratvu se je dosegel uspeh in je južna železnica glasom poročila na c. kr železniško ministeratvo (št. 750 P. A.) se izjavila pripravljeoo, v vsakem oziru Rogaško lokalno-železniško vprašanje (»odpirati. Glasom prometne pogodi* znaša pavšalna svota za leto in prometni kilometer K 1850. Valed dela posl. Marckhl se je izjavila južna železnica pripravljena. znižati to s/oto na 1.500 K. To velja tudi za novo progo, kar prihrani lokalni železnici letnih 10.017 K Valed tega je tudi mogoče, da so bode kmalu izzidala Rogaška lokalna ieleznica do Krapine, kar je že stara tolja tamošnjega prebivalstva. To je aapeh Marckhlovega dela, Korofce I* ni za to stvar niti mezinca ganil ir, ravno «akc noben drogi prvaški poslanec. Korošec se je spomnil te cele stvan tole tedaj, ko je de-želm odbor štajerski stavil v tej zadevi gotovi predlog Ako Koro-ec t->-»j zdsj vernim sve- Vzemite, «T* ako »«e nabodol, hripavi sli «slUjmasi in ako íctico dihale. Fdojff fluid « za .Elasrtcid.. Ml imo te sami prepričali pri prvnih bolečinah, bolečmsh » *...,. itd. o njegovem idravJxxii \alelj, odairsnjajočetn, oavdujočem «pbro. PoUkusal ducat 8 kroo 60 via Usnko Izdelovalec edmo apotefcer K V.KeUervStsbici.EUsplauk. 24(llrrauko>. jim volilcem trobenta. da j« on to storil, potem je to ni'idm laž, navadno zavijanje. Ako ae bode železnica do K rapine izzidala, je to edino zaaluga i«oal. Marckhl i r. železniškega o d bo r a. Tako stoji stvar in to je bilo treba |«ovedati1 PMl. ■trckhl imel je v Rogaški - Slatini atiod. na katerem ao mu volilci zaupanje izrekli. Res sramota ! V deželnem zboru zahtevajo prvaški poslanci ob vaaki priliki gotove podpore iz tozadevnega «klada iNotstandsfond». Iz tega aklada je tudi že alovenako prebivalatvo prav velike podpore dobivalo, kar inora vaak pošteni opazovalec tndi priznati. Seveda, dajati se inore iz tega sklada le toliko čaao, dokler je ravno ksj denarja notri. Velik del avojih dohodkov dobiva ta aklad tudi iz t'.iatega dobička, ki se ga napravi pri . Atajeraki dobrodelni loteriji". Ve« avoj čisti dobiček izroči namred ta loterija omenjenemu aklado, nadalje društvo za otkrbo re-vežev m otrok ter društvu za boj proti jetiki. Vaak poštenjak mora tedaj pripoznati, da je to dobrodelno loterijo iz vaacega stališda le pozdraviti in priporočati. In ako človek že aam noče loterijo podpirati in arečke kupiti, potem bi ji aq ne amel nasprotovati Tako inialiio jiošteni Ijndje. Neki goapod tako poroča „Marb. Ztg.* — je šel tudi pred kratkem v dravsko dolino in akušal tam pri raznih znanih družinah par teh atečk razpečati Ali v dotičnih družinah se ina je reklo, ds ae bode najprve domadega ka- C na vprašalo. kaj da on pravi k temu No in j« kaplan rekel' Rekel je dobesedno: .Te srečk» naj kopojejo ne miki trote I j-ni! Naš denar damo raje p r v u S k i m droit vam!* — Tako nesramnost ai dovoli dandanes kaplan na štajerskem! Potem pad m čuda, da se smstra naše pokrajine ra oapol divjaške Nen.it.n- j« le dobri. - tsko ni mislijo prvaki, kadar se jim gre za .kšeft*. Znano je. da spada kaplan Stuhec v sv. Nikolaja pri (»r moža med najbo'j zagrižene prvake, med n«j-hujše politikujodo duhovnike in raz gia Sevalce „fsla .Svoji k svojim* NemAdina ma j« trn v očeoa in kadar zadaje nemško besedo, (»ostane rded kot kuhan rak Ali glejte, semtertja pa kaplan Stuhec le nemfcčine ne sovraži. Tako n p. zdaj, ko i^u nekaj vina za prodati. Začudeno smo nam red opazili, da ponoja Stuhec to svoje vino zdaj v nemškem jeziku v nemAkih I hi tih (!Glejte, glejte. nemški denar ma torej le ne smrdi in nemške kopre ima prav rad. Kmetu priporoča gralo .Svoji k svojim*, sam pa gre Nemcem vino jonujat. Kmetom prepoveduje nemščino. aam pa Ude v nemškem jeziku kupce. To ti je potteojak, kaj'! Sicer govori pa Stobec v dotičnih inzeratih tudi ne-rosnico. Tako trdi. da ima njegov mosler 19. s.lvanec 21 in ruling 22 gradov sladkorja. Kdor (•ozna Stuhecove gorice, v."-, da j« to letos naravnost nemogoče, da spadsjo _ torej Stahecove trditve v grdo reklamo Na vsJi način a« ne bodejo nemški kopci na take limanice vsedli. Slovenski kmetje pa naj ai Stobees zapomnijo. In kadar jim bode zopet prišei. da jih hajska proti nemštva, takrat ma naj primerno posvetijo" Hud poper so dali socialisti klerikalno-pr-va-k.m i«alancem v deželnem zboru duhati. lUz-pravijak» ae je namr«* o nameravani ustanovitvi keramične šole v Radgoni Pri temo ao seveda drnuhi takoj vatati in prideli avoje politično-Otročje želje razkladati 1'pali ao. da jih bodejo socialisti v tem podpirali. Kejti — kaaor znano — so klerikalci pri ožjih volitvah v deželni zbor za socialista volili Debeli farji, pod repni organ isti. vsi so Hi m volili socialista Horvsteks. v kij al * temu. da so socialisti vendar «rfidel brezverci in vedno nasprotniki iarjev, ter da je ravno Horvatek zaradi svojega protiklerika^tva. zaradi nastopanja za .prosto Ado* svojo udi-teljnko «In/bo izgubil Farji ao 'kljub temu za liorrateka glaaovali glasovali bi menda tudi za vraga «nega. ka.Ur se gre proti Nemcu Ali klerikalci ao malih, da bodejo socialisti te; ban«1, vedno na razpolago Socialisti pa so jih vedno .n t odi pri razpravi o radgonak: ioli za- In takrat je skočil Koro-er po koorn. da bi ga bil gad pičil ter je zavp.1 anci-alMom To je zal.vala. da «no vam dali naše vlasovr SocjatartiČTii Unee tm je dejal Ali ste mialili. da bodemo možu lavfnjski aeje« v e m b r a na Ptuji čah**. okr. Brežice; okr Arvež: v Imen Kozje. Dne 4 nor Pavlu pri Preboldi za vsako vašo oslarijo glaso-vali?! Tako ao dali socialisti prvaškim klerikalcem zasluženo klofuto. Mi privadimo »i-j laži-krščanski dražbi to klofnto iz vsega srca' Letni io živinski sejmi na Štajerskem. S»;mi (»bi« M WUil in kr.iau«. ••jaii. ■**■•*■•• «•■I ■ ■•'iImo |> linaskl tejmi. ■ ji.Biiiali(uu •*) fn^nujO IMim in ti not« «rj»*. Dne 24. oktobra v F.rnoviu*: v Velenju*. okr. Šoštanj. Dne 25. oktobra v l«m-bergu*. okr. Šmarje pr» Jelšah: na Bizeljskem", okr. Mrežice; v Ribnici", okr. Marnberg: v Lipnici*. Dne 2 r a v Konjicah*; v St. okr Celje; na Bregu pri Ptnja (svinjaki aejem I; v Gradcu (sejen z ro-gate živino in konjil. Dne 5. novembra na Spodnji Polskavi«, okr. Slov. Bistrica: v Gradca (sejem z mlado živino) Dne novembra v St Janžo- okr Arrež: pri Novi Cerkn-, okr. Colje; r Smartnem-, okr. Šmarje pri Jelšah: na Bedna**, okr. Gornji grad; v Pekla*, okr. Slovenja Bistrica; pri Sv. Vida pri Ptuju—; v Brežicah (tudi svinjski aejemI. Telefoa (interorbano telefonsko zvezo I Ma-ribor-Coljf in Konjice-Rogaška-Slatina je skle-njena stvar, Glavna zasluga za urranidonje te potrebne telefonske zveze gre poslancu Marckhl in poalancn dr llorfmann pl. Wel!enl.ol V kenkurz je prišel trgovec Vinko Berlisg v Ponikvi. Za upraviteljs mase je bil imenovaa g. Anton OschUg Poitee vesti. Piše ae nam: C. kr. poštno ravnateljstvo v Gradcu dovolilo je za okolico pošte Sv. Pet?r pod Sv. gorami za dostavo listin pisrronoša; posel upravljal bode Jožef Medved, kateri je obde priljubljen Stvar je res pre-potrebna. Zivils naprednost! Tat V Mariboru so zaprli trgovskega ns-stavljenca Fr Wiedemann is ProSborga Zasle-dnje se ga zaradi utrine. latotako ao zaprli zaradi tatvine Petra Gernik i/ beljalkega okraja na Koroškem Ustrelil r* je iz neznanih vzrokov uradnik O. Sormsnn v I^ibnicu Tatica. Ana Snpp je Sla z nekim mesarjem v Gradcu v sobo. se delsla zaljubljeno, mu ukradls 4000 K ter se a hakerjem v Maribor odpeljala. Tam so jo pa kmalu dobili in v luknjo vtaknili. Ubijalec, v mariborsko jedo so pripeljali posestnikovega sina Simona Veaiak is Vorovca pri Ptnju. ki je dne 29. septembra v prepiru tovariša Prologa r reiolverjem ustrelil. Otrok zgorel. V Trebušaka pri sv. Lovrencu je pogorela viuičarska hiša ptujske graščine, v kateri sta stanovala zakonska Ribid. Nekega 7 mraecev starega otroka se ni moglo ved rešiti in je našlo dete smrt v plamenih. Ogenj je nastal, ko so se otroci z užigalicami igrali. | Zaprti ao v Mariboru Marijo Gsdnik iz mariborskega okraja. Zasledovana je zaradi tatvine. Poretne sedrtie v Celju. n. julija je pogorela hiša posestnika Plantza, ki je bila takrat prazna Ker je to poslopje že preje dvakrat po-r iroreio se je Plantza («»žiga sumničilo. Dokazati j se mu to n. moglo in so ga porotniki tožbe ! oprostili — 17-letoi agent Joh Zopan b Oj-j stroga je ukradel kodariei Zeleznik okroglo 700 i kron denarja Mladega tata so obsodili na 15 j meserev težke jede - Me*ar Franc Strel« v Konjicah je napadel finančnega nadzornika A. I K okoli s kamenj. m sa takoj tako težko ! ranil. 'da je Kokolj umri Porotniki ao pa bili mnenj«, d« je ravnal Strele v ailobnina in so g« zate oprostili. Smrt žjanjarja. V Gamlica je umrl zaradi preobilo vJitega žganja neki neznani nroi. Uboj ženina, v Bodali je imel železničar Aaguatin ljubavno razmerje a hčerko posestnika Lešnika Zaročenca sta bila tudi že enkrat is-klicana Ali ode je bil proti poroki in jo je preprečil. 17. t. ra. je spremil Angustin svojo nevesto domu. Ko je stopil iz hiie. op««il je -nik». Le-t« |-a je v divji jezi. d« je Angustin njegov prag prestopil. Angustin« za vrat prijel in g« pričel d»viti Da bi ae ga obranil, udanl ga je Aaguatin a pestjo j« glavi. Zadel ga je pa tako uearočno na »ence. da ae je Lešnik na tla zgrudil in je bil kmalu potem mrtev Kikdo ne ve, zakaj je lešnik to ženitev preprečil in toliko jeze naredil, da je zdaj avoje življenje izgubil. Augustin je šel po uboja sam v Maribor snedel tam v neki gostilni n« enem sedeža 3 golaže in ae potein sam k sodaiji podal. ■ladi tlt. Pekov«ki učenec Job. Kranjc ukradel je svojemu mojatm precej denarja in zbežal Iz KoroSkega. Škandal V št lija. Kakor znano. Uje ae grozoviti boj v koroškem $t llja Vsa klerikalno- politidna «vojat je naatopila. da bi ubila ta-mošnjegs g. župnika Oosky ; to ps samo zato. kAr ae ta duhovnik ni pedal s politiko, temved je smatral duhovniški poklic vse dragade. Cos-kema se je potem od njegovih slabih stanovskih tovarišev, kateri «o za hrbtom vohunili io strupeno deuuncijanstvo gojili, vse mogoče očitalo. Dokaza za U očitanja aeveda ni imel nobeden. KoroUci duhovniki te vrat« imajo toliko masla na glavi, da bt sploh nikdar na aolnc* ne ameh iti. Poglejte le politidae kozle, ki jih strelja re-diiuo en Svaton ali |>a svinjarije, ki jih uganja en Se raj-iik' Taki ljudje naj b. koga sodili' Mislimo, da bi bilo to nekridanako do akraj-nost« Ali cerkvena oblast na Koroškem ae je vendar dala zapeljati od politidnih denonrijantev in je proti vsaki pravici in proti vroči želji ta-mošnjih gotovo dobro katoliških Vmetor g. C«akoga odstavr's Kmeti pa ao svojemu žopnika zvesti in župnik je z rest faranom Tako bero g. Ceskv še vedno sv. mai? in opravlja še vedno svojo službo. Proti g. 0«ak> nastopil je seveda todi »akoj prvaški politidar. bujskajodi župnik Raluq Pričel je vaako nedeljo za («skr-jeve sovražnike v uro oddaljeni vasi I-abo-hart pod žandarmerijsko «asstenco m«šo brati. Ze to je neluj čudnega: «v. mašo pod varstvom bajonetov1 Zdaj ho.'ejo pa (^eskvjeri nasprotniki. katerih voditelj je lesni trgovec Schaller. da se jim mašo v 10 minat oddaljeni rasi Maria-Humnitz bere Olienem so aeveda ti Ra-žunovi podrepniki tudi orožniško pomod zahtevali. Seveda se jim je to dovolilo Dovolilo se je to, vkljob temo. da zna priti do krvavih izgredov. Kaln n se sicer doslej ni apal to storiti: ali odgovornost za vaako prelivanje krvi nosijo tisti, ki ao U položaj vstvarili. S sik) se bode pregnati pravega in poštenega dahovaika. katerega edini .greh* je U, da node trobiti v rog veleizd«j«l.kih pr vaških hujskačer To je — .vera*? Ko bi prišel Kristus na svet, vzel bi zopet bid . . Iz šmarjete. Piše se nam: Is Sel piše .Šmir* Otrok .T* ni mogel napraviti skušnje za prvi razred gimnazije. Ali tega človeka, ki v .Mira* piše. ni sram. «I« se nordqje dres n »srečo vbogega dedka*' Skušnjo za sprejem v višjo šolo napraviti je otrokom težko, kateri v«črazredne šole obiskujejo in ae za vsprejemno skušnjo še posebno poudajejo: koliko teži p« «a otroka, kateri je samo 5 let enorazredno šolo obiskoval' Vstopil je v poslednji razred vedrazredne. nemške šole v Celovca. To todi kaže. da se je v selskem dvojezičnem razredu dovolj naodil Ali je to otrokom slovenskega razreda in tvoji .M * mogoče"' Nikoli! Nesramnemu .šmirovca* pa za kaj druzega ni. kakor malo zoper dvojezični razred hty«k»ti' Ali sam sebe ne vidiš' Pet let je študirala tvoja .M * v Ljubljani Tam se ni mogla naučiti tega — nemškega jezika — kar je potreba, da si človek svoj kruh laije zasluži (Tbogi. nesrečni otrok mora zdaj pijance« g!ažke nositi in njih nroramne govore po«!"4»*:. Kdo je te nesreče kriv? Le te neumne hrvaško in kranjske že!je! Nesreča tvojega otroka te uči. da našim otrokom privoščiš, da se očijo to. kar jim je ravnu tako potrebno, kakor vsakdanji kruh Ne hnj*kaj zo|>er dobre šole' Ne vzemi našim otrokom pravi uk! Zajemni si Pometaj najprej pred avojimi vrati' Sele. i'i le ne nam .Mir* ima čisto kratke no¿e. kakor v*, laži. On taji, «U je Brejc v Selah ie kaj zaslutil, vse in strašno veliko napravi zaatonj. No, no, kak je pa bilo * 5<» an-sejenci*' Jih je gemsjmla pri Brejcu, ali Brejc pri gemsjndi zaslužil'' Kak je pa stalo v računa V .Mir" j- ie pozabil! .HM K za Brejca -/a «j pav Napravil je piimo, da gemajnda ne •¡•rejme več nemških dopisov. Pomagalo ni to ¡mino gemajndi nič. drago pa je bilo. koitalo ■ uno '»<» ansejov. O tak štikic papirja že HM» kron kosta. |-»tem že lio res. da je n dovg re-kurs .VMM) kron ured'n. Ko ste aaini med seljoj m h hi kron. rakaj pa /daj rjamemo, da vam llrva- red »to |>a nain ne re. si pri ailii ie Iki* saino u o nas lian n denar ostane. Kdo nam | uga-lase. lire' vero hoče te gov. ■imi tajite /e tom ne l,i« treba plačan, : inav ve,' Aimi za vero njal. ("e|»e če boš tak. pa tudi denane zgubu Mi liočetno, da nam naš ne gre, le za naš denar vero ozeti'' Prtvalje. Tisti gospodek, ki so gs is voljo oujskarije prestavili ix t «lovca v Spittal. da bi ga napravili neškodljivega, še ni pokorjen, on *zdiguje s|>et srojo zmajevo glavo, ima ie spet vask čaa dela post in bodi *|»et na Prevalje ro-govibt. Prosimo sluibeoo oblast tega hujnkača, da mu vendar enkrat sa vaelej krepko m odločno razjam, da se njegovo postopanje ne vjema z jrvno alai bo. ktero oskrbuje, in da je njegova doliooat, svojo aluiho v smislu sluibene prisege ve-(no spolnjevati in ne ae m «dati v reči, ki se ne dotikajo, poaebno pa ne ime c. k. dnv-opravil nik rogoviliti in bujalrati t eno mero zo|.er davku pod rrlsn Stan ljudstvu Slo-veoci. ogibajte ae takih Ijadi. ki se Vam vrivajo kot .vali i-nj-telji. *o pa le največi vali sovraž-niki in Vas ¿elijo vjeti na limanica. .Slovenci, ne ■dedujte poti takih zapelji vcev, bodite spravljivi / vsemi narodi. otresti se farškegs jarma in ostanite stan. pravi Slovenci, ki so bili od nek->lsj kinč vseh rarodov. Glejte! Ksko lepo je prvi in dozdaj nedoaežem slovvneki pesnik m jati Slovenec Paleen pel i a nam jot kazal, l>o katerem naj bodimo, da bomo izgled nsro-«lotn in ti veli zadovoljno med seboj Žive naj vai narodi ki hrepene dočakat dan. I »s. koder aolnre hodi. Prepir iz sveta bo pregnan; Da rojak Prost bo vnak, Ne \rag. le soaed bo mejak* ..Kleft je Jtiaff. To geaio ima tudi suri nas prijatelj, poboini dr. Janko Brejc v Celovcu. Mož je politik in kot politik seveda do dro dnše ''ra ter prvaiki. Ali moi je tudi odvetnik. Oodno j<« pri temu la U», da se sam nikdar ne imenuje .odvetnika*, marveč vedno .advokata'. Tudi ns svqji pisarniški Uampigtiji m .odvetnik*, marveč .advokat". K*elt je kšeft! Mož s. pač ¡nish da .odvetnik* ne razume vsakdo, .advokat' pa pač Kajti Brejc «luži vkljub avoji pr-vaiki sagriženosti jako veliko nemškega denarja, ki mu prav nič ne smrdi, lo zato postane • odvetnik" Brejc prav rad .advokat* Brejc, kajti kšeft je kšeft' Volilna sleparija. Dobro je znano, na kakšni način in a kakšnimi sredstvi so prraški hujskači pri zadnjih volitvah delsli. Ako ni šlo drugače, so tudi glasov* kupovali in boljalimanj drago plsčavali. Da je to resnica, dokazala je aodnijska razprave, ki ae je vršila 15. t. m v Celovcu, «•lavni obtoženec je bil župnijski jirovizor P Serajnik ,z sv steinu. Naši čila človeku brali, k- pat bi nosil duhovniške veda eden najhujših, jev za Grafenatierja I*»' Zna tvui nagi kak. Petra pri Grafen-elji so že \ečkmt o temu že davno ne zasluži, da suknje. Serajnik jo bil nenaravno*! besnih agitator-Ne vemo. če je (¡rafenauer en ua tega umazanega svojega priganjata. » je, kako nesramno je Serajnik pri voli-nastopal, tako da so gi morali iz lokala iti, kako je neprednjnke s .svinjo" pno val. je posestnike pretepava! Znane so vse ivinjsrije, kater« »i se Strajinku pred sodnijo lokazale. Znano je. da se je ta gospod tudi iravno hudo zagrešil. Brejc ga je seveda svoj a» izgovarjal. češ to je .bolezen- Kar j- pri ii. Izkaz daril: za po toči poškodovanim kmetom. Joa. V-rbovftek. Frauheim. K - 40. Jo«. Nekrep. Karmel K 2—, Job Muzelj. Hordel <\Vcattalako. K — .10, Val.-ntin Meznarič. (iros.-Veitm-h K I skupaj K 4 —. S preje nabranimi svotami skupaj K 110738. Srčna hvala' (PnboJ-^e aapreii Poraba krompirja pri pitanju svinj. n*vn bode tO J« •mel človek i pri žegnani torej znano z nečedno . .bol. opraviti. Ali motili zopet pred aodnijc dan volitve zidarj Petru l.eaiak vsakemu volila. Paaterk in I a» avinjarstvo osebi mik rat I pati «no. da r ««•bo tega župnik smo se 15. je sta Scraj.uk dal je l'rancu Pa.terk J K k st loč prued- Pred naj zen - Vse t bodetno nič več umazanec a in reč na u hlapcu da sta Hrafenaiierja bila tako neumna. da ata ae pustila oil tega hnj.kača vzela sta donar m bila vsled te*n tudi Nadalje je ponujal Serajnik ni>ltemo Petelin l«l K. da ni hotel orglarja < dei dr zapeljali . obtožena delovodji oliti; Petelin k svoji sreči m Judaievega denarja vzel. Sersjmka je aeveda zopet (»obolni dr. Brej« zagovarjal Ali ni imel posebne sreče Župnik Peter Serajnik bil je namreč obrnjen na en mesec strogega zapora noobdolžema pa sta dobila vsak 3 dni *aj*»ra. Poleg tega so vii trije izgubili za G let >«ako volilno pravico Ser^oik je zdaj moreličnt. [lopolnoma n.r-tev Radovedni smo, zakaj cerkvena oblast pn temu brez/načajnemu. svinjsrsksau človeku ni tako stroga, kskor pri onih dultovnikih, kateri ne uganjajo politiki- Radovedni smo nadalje, če bode Serajnik še mašo bral . Orafenauer in njegova stranka |>a imata zdaj aodnijaki dokaz, da se je od klerikslne strani pri volitv: slepanlo in |K>dku|ia»alo Fej čez sleparsko iariko-prvaško to stranko! Psfcvaljenl eesinlki. Vsled izbonie svoj« službe pri končanja taverske železnice dobili so pohvalne dekrete gg. okrajna atražmojstza Val. Knees in Fr. Lugjrer, alražmojstri Rnd Kofler, A Lan«. Ferd. Ebcer, Job. Kanšott in BI Plan-teaen. «e*titamo! 60-letnlco praznoval je te dni v Beljaku notar g II. Tachebull G. TacbebaU je eden uaj-I riduejših sinov naše domovine in eden nsjpo-gumnejših vernikov v ljudsko dušo. Znan je po kraaoih svojih apisih. Tudi mi nsprednjski mu čeatitamo iz veega srca! Vlak prijel je pri Beljaku ieleznitkega delavca Jakoba Zebal in ga na mesto usmrtil. Spijoo? V Arnoldneinu so zaprli nekega moža in ga odpeljali v Celovec ker je bsje Apijonaže ivohanstvsi sumljiv. Po svotu. Delavnico za bombe -o našli policaji v Kra-kovi Zaprli ao več oseb, katere so bolele bombe metati, da bi potem v zme^anoati kradli. Fant — maščevalec, /eoa nekega vino-graduika v Szegszardu (Op*ko) imela je Ijubo-sensko razmerje s kočijsfem. U letni njen sin je to opszil in ustrelil njenega ljubljenca Žena je pobegnile. Duhovnik - tat. V botaiMci v Guigln (Salcburfko) je ukraeiJcsre o »p|.»u t.Jiie » krmi n. produkcijo mleka pn kravah Tern po»ku*>in io »ledili teda; natančni in ptalcučni poikuu u reji n hran- mnj, pri katerdi ie Uo na eni Mian, u tu. da m pokale proba most «ečjega fcerila raiaih "M prfe. na tiiugi Miani pa la pv»ku»oo pit .nje railočih »noj ICo ki m w.u.ijali nairt. aa te poUcuv. »e ¡r p«ma«ik> prank», da nv<« b.ti gotpo'laraki namen pro- Ijk- ci)o tvinjtkega mesa • toikur mogote enotno pito Pri lern m }e puwbno gled.lo aa krompir. nan| tudi isto, kar se pri l^anjo vedno m.«) m • riabtimi utprin rab. Ob enem bi %r caj dognalo, pri kateri moolim Qel)ako »ine kol najdratte redilae «loti ann»e kromp« najbol;* iiral»|o Te po'kiite je »odJ tajni dvorni .veloik proi. Kel'ner (Miickevn) «n.in iei¿ak na polju red« o brani-lih Ti poikuu »u »e siik na 17 krájKi »Ujno Po e» cdickk porprridO kurti .»mij te ¡e kom vred krmil a p ío ki j« imela rt< dru^e oddelek a tako. ki je >r itneia masj -Tako ae je opatovaio »kupno r 6« oddelkih 256 .nn; no dobo Idrih nierecer. * kateri fi trajali polku» Kot močne krme k» btk na rarpol^jo » 10 obran» mkko m sirotka. » V moka u i ne»». » eaem tnoka .a rli\ » 16 bin i idrob m lauorrMoa moka. w 2 obrali idiob od jezuiti Mdete« in r 4 obtatih owaski pri lidelofsnju olja. V.lika re&oa »noj ^ Nilu relke bde UaUute paune (Vorkshuei, .-««otna krilank 1 sjo. /ačetoa leU n"n, p bila ued JI in 'ti kg iaa pna-n»a i* «"l*1 od % do 110 4m. Pn -««rm pMciaHi je b.lo udeleleoj tud poakuicrahUe. Maobaa m neboa hraoe ae je redno natanko dognala m sapnata. ra-rao tako otunki hraoe. i-liana teta m likmka toolea*. Pn poMcusMi »o •shajali « mnobno beljakovine, ki jo »e sa p nanje inoj »srede: KeBner. po katerem mora unen raakdaoja p-U moj za 1000 ¿t b*c tele Pri teži brali 50 kg, 4 5 kf prebarae bdjakonae in 32 kg šlaoboro treútusti; Ce ie bral teika 90 kg pa 3 kg piebarne bel.akorvne in kg Urobove .red ooMi : če tehta bral 130 kg. moes dob« aa dac 2 IO L g prebarne bel;.konoe la 198 kg »krobore vrel««. Potkuh to pokarali, da da počaMio oapredórala Poaebno "Dimito je bilo. da se jc kromp« raeskoo uborao porsbil Pil 5 podawh »e anaiaU Ikrobova rredooa« krompirja celo 50 do 70 Oaatockov »kup«* Ikrobow vrednoti prfe. Pri itto poskusi ae je krompir .lajal oparjen m v vekki mnohm t ¡r, «.e-la, če je bda krma okutna In je žival rada jedla. itraM v i«em rsr-nerjn ko v malih mnobnah. Ti poskusi »o nas aploéno poučili, da se da leietoa teta mof intei na 100 kg s krmo, ki »ma 315 kg ikroborr »wdooxi m 48 kg pretnvac beljakovine. k.% SSÍ ",d0V«0 P*»««ka pn b.i ieii » b» .ozičn. po krmi in nltn. e^eo! „In. cen. Porp^č-oo »o inala.i K Pn večmi poskuiov. pn katerih m K dajalo manj prebavne beJ,akovj»e. ko je po opuaoem potrebno, ao bdi b Krotki daleko veča nad to povprečje Ce »e naj :xp«ajo pnbldao 50 kg (eike »naje m U> te caj njihova leta rei» ra 75 kg, potem jo strcib za p^aaje rsrno poknb, če ae lahko prod. U) kg lire tele puaoe »no,e aa 4« 46 do 49 14 K bree • takega odbitka Ker pa jc-trloa cena v rrratci večkrat mnogo maajla ko tuka ae more govorni niti o »kromm porat» ia izrab, ujstvu ude lamb krmi ia doma pndela.« We ne mara mhče delan ak rrdoo dopUčevaO k delu m tako ae to ud. od kmeta ne m Pn lel. poiku.h »e j« dognalo, da m |(X> kg krompirja pn p^an¡u .no) vredaih 3 K 90 v ua da Uhko pn tej cem. tekma^ kromp., kot motdu p^a « druf ion pičam« Cena u pometo mleko it M» pri teb >ačut>.h 350 K in cena «otke I K 17 v aa 100 kg Snnja «e je taračunaU ko: gtarnxa 11 K 75 v m epioU»« atrolk. b«, ^l.krg» rmka pri rep »na, sa 20 K 9S v. xne»ek. lo je bil poaoet nekem Prav imate CSaa*» prave z MAlitil ia « »andveno a—ha: «Yetéa s kriirem ' ako zahtevate pri Va>oiii ii-govr-n MAGGI VE kocke „ 6 • vm ■HBMBHM kajü It- SO najboljše! se pri runih muh pide nno mogli opai.t. spccifidao ugodni ali neugodni vpliv. Poleg klanja )e b.la lcvaliteia kobn boij ©dvooa od individúalo, ati »«n, ko od vrste prte. Zeleh t» urno, d* b« «e nali bravo po potrebi ooraki na le podatke. ki «o priU'. samo a praktidnih gospodarstev n ki so v praksi potrdili retuluie Kellner-jevih manuvenih raziskovanj, in jih »poiteval: ..do*. Gt" Loterijske številke. Gradec, dne 16. oktobra : 72, 85, 80, 46, 14 Tmt dno 9. oktobra: 48. 2. 24, 63. RAZGLAS. Sujeraki deteim «bor r skVnit. da v svrho temeljne laoUazbe vinidaijee • amr«kai»ki um« kultur. * t prometu »«dno-drevesne lole 1ev « nasadu saduoosnikov ia ravnanja i oi«n>. tudi ku 1910 vpruao po en sute. Tiniíarski tedaj m s*er na 1 liiirloi sadjarski m «oogradmiki «oh v Mariboru. , 2 deteta» vmidarski M> v Sdberbergu pri i Ifiíe'se Í líhr.» tVf«l legle. na rraVao -a • podara SUj-.-rtn. fnti lM». elaA K» 6- SOJ V I». Uvei . *m*™> »« K I SO. Rabljeno mizarsko orudje r.U' vM. ler *»*o HoUi- tara« n . <-» i<—<■ i« r»e l-U v ttaj. tU m kurji rs ■■ lu-j U pur Črevljarski pomagat in učenec Komi. «• UW aruairsi'. v ulo; V lip* I H«IB Wr-totol.i-J^* Srebrna zvončea bodi Inka -a ak tlCV» \raa. MU. plin 4aW •fU* i R i _ I — • • - »•— . . _ 4-■ afc ■aaaj PaSlje »» MAX BOHNEL, DUNAJ = IV . Vartarcteaaua saa 27 37 Usnjarski Štartioski sodi K« «Mn W»i v -«oda Irt *akr» Mrui^> 3 deirtm vmidarski loh v l^atomeru. 4. deteta vm^araki lota v agovo,. Radgoni i deteta* viniíarski loli v SkaU. pn Kcnj cah Ti tedaji prrfaeio s 15 februarjem m koodajo a 1 decembrom 191Q Sprejme se v Mar boru........M . Ljatomrru 12 . r gornji Radgoni 16 . Le*n«s.......2* - . Skal*, pri Konjicah.....12 Dekle 1*— IT Man a. m m Hi m- •"»** frtfa -JfTir Singer Co. akc. dr. za šivalne stroje PTUJ, Hauptplatx 1 = Vzemite prijazno na maaje! Vae od dragih pod imenom .Sioger* marde »o narejene po eneoiu naAib ziatescv« b ia—taja «Uiec *a zistemi b talnih atroje» m t trajnoati in rmoii Ufcenca «IHiMK aakrft» f'j ~ »a-, , Uk. .ak. V najem Mizarske utenca^. . I Url. <>l I* Mr» * r». v*U> un»«. v ai> «T. heanp u. poleg ^ga meaeí^ pla¿e po " kron laobraaba r- Uh leiaph je » prvi nai praktiioa akr toliko todi teoeet^na, v kolikor je to im prod- ] delavce it »amoetojo- nalarje oeob«->deu potret«c Po kooteem tečaja tc «aroii vsakemu odvieieacu Prodaja »mskili sodo» : Prodaja sadov pa coni! PMW »aa »" ia — mi» iT"» ty^Tw^a Da te » rnear tefr tUejew apre^mefo, predtofcu xnafo dotrfaü.. aa<*e i-otoje. k- pk a. treba kol-koaart. do aajkat«-r »O ^aoarja 1910 P«" V jr «aw omejenih nerfaraln tol le proailec je le úodali 1 dokaiilo o koadaaem 16 letu fvl^a Vinski SOdi Gradec 12 ofcobra ICO». Qd itajorskega dtíeMofla K'lniind grof Alterna m Stev »5M.W L. F. Slawitscb & Heller veliko zalogo v^otratnegn blaga po na^núj.. moda. Ho i loder, vsakokratni plavi, belim odeje. kome. volnene kotne Razglas. Za dne 2 >—>• 1910 pnčeoii pofletoi te«a, detda, p-:dk»araki »oh . dcu ra»iehlo se bode vredne .n revae podkvuske ko«a£c 10 detetaih dq po 100 kroe s 100 Pogo,i lato so Suroat aajmanje 1« let. idr.« ia krepki tekam raaviuk. domc«mJta pravica na Sr.jev-akem. «lobra Ua Ukoíolsfca uobraxba m aapaaop 2 letna poraba kot podkvanfc. kova¿ Poleg lega se mora vsak aaveaatj. da bode p-> abeolvirai. . »-..--. kvarsko otirt najma^je skoti 3 leu na Najerskem. od-o<»oo v okraja, od katerega yt doba lnpeod.j. kot mo)-ster ali pomote-k uvrieval Proinje- k» ae imajo naslovio na deielni odbor ia katevni je pnlotoi reven, krstni m Aenovinsk. kM. oteo pi«n>o (Lelittortef). idravstvcoa m lolaka spočevab. — predlouti so najkasneje do SO aoven1909 na ravoalelp. o deleloe podkvarske ioie v Ckadca (DCre*-tioo eler undejh-lbeschlagschule ia (iraa> lak. podkrarsk. kov^ ta ne ^eva^. <0pead«a m sc bob-»o vendar odeWnl tb'aja. aaioan.fl «e mora^ najkasneje e pmh treh doeh teda^S prt vo-*tet)n r.vod» Dokazali ¡majo ubenern starost oajmanie 1H let. aa,-maafa dvektoo porabo ko« kovalkl pomodoik. «lobro Ijodak» IoMlo taobcaibo ia pokatati tudi udno pumo (latarln'0 lev delavsko knjiiico Gradee. 1 oktobra 1909. J Od 4lajer-ke*a ilrielaega odbora Farbarski in íabnfki drok. vsaJ»v«no platjo za anjee in rjnho. be4e m barvane mane prt. vaakovrvtne tepihe, osnjati tub <1*dwtncb», ■■ Bilk», postiržfca »■rsljiva. blaga dobro. Kdor pri naa enkrat kupi. nam ostane rad zveat odjemalec. Ženitna ponudba Trgovec s krasnim posestvom m veliko dobro idodo trgovino. We za soprogo gospodidino, katera ima k trgotini ve»elje m pnmore od Heirn n« Upravnütvo .Štajerca*. m Ali že imate gratis knjigo? tkkiro - terapeulicna orflaacija. 74. Ljudska kopelj mestnega kopališča v Ptuju. čaa z« tt»uji: na delavnikih od 12. nra do 2 ure l-n-ldne (bWina je od 12. do .1 ara. zaprta)* aa nedeljah m pvanikih od II do li^ ure opoludne. 1 kopelj z vrodin zrakom, para ah , braesehad * z rjuho K -60: postreiba K 10. Jos. Kasimir Häns'WÖuK trgovina s ipecerijo, barvami ta z mešanim blagom supiouW.SIrk's Ifl. .n fllljalka^aiptc. iaia«rit«ke cerkve PTUJU^- priporoča »vojo boj«to lalogo najftnejie surov« 10 Igane kav«, ruski 6aJ. kognsk. ram. sllvovks, n>f.nr '- kandit«, tnpn« kock«, minoraln« vod«, n.iinejle namiano olja, bačno olj«. Juihova «■»■os m u udeU»arje iganja itd. Semena za »rt. polja Ia travnik, »Ulja i« *o«e. oajbo^U »t«IJa. klajao apno, Lukulua. naJbolJU svinjska krma. u Meščanska parna žaga. Na novem lentnem trga (Lendplati) v Ptuju araren klaJnioe in phoar«ke h<*e postavljena je DO'« parna ta«« vsakemu v porabo Vsakemu «e Is« blodi, itd po aahtevi takoj r»«-taga Vaakdo pa «me todi ar.m oblati, vrtati in spsbsti i. t. d. HUHMUUUUUE Vinogradniško posestvo v Halozah z hiš«, visičarskin in £o»podarskim paslopjim, popu!.luna aroadiraao, se lakoj pu eeni proda , Ver se izve pri opraroistva £$sjerra'. veletrgovina z mešanim blagom, vinom in žganjem v Poličanih priporoča p. t. občin»tva «vojo bogato »alogo is bornega «peoerijakega blaga, kakor fine parne moka, vinberle. cibebe, kare, ma«ti, jedilno olje, petroloj itd. kakor todi »alogo manafaktornega blaga, ttofi, draki, platno itd. Naknpqje litje, jajca, maslo in poijake pridelka. Nakup in prodaja pristna natorna vina en groa m dobro pravo tgaajs en gro« m «n detail. Fabrika kmetaklh in ' lnogradniAkih k Dangl's nasled. v (Štajersko) Sliri tedne na poiskušnjo m ogled ra»pošiljam «voja kolesa (binkle) proti povzetju IVI. kole« čudovito ceno in dobro. Cenik ■ slikami franko' Frani DUŠEK, tovarna kole. Opodnc Nr. 103 pripovoča aajoo«e)ic vi tile silatilse stroje. stroj« " recssje knae, šrots.li«e. «a r-u»j- repe re-Hei u korszo. .'»a I ni" ca ffaojaie«. ' »treje ia mah jrrablje ca mrva, ročne (ll»od*hlepp-ijod Pfardebeweeliee) ca mrvo el stroj ca košajo trave ia tltja, u.,n««ejfc- «u^hka •adae altar » k>mco«ih «alčkih uonaoe. bidravtife« ►reše, prrše ca aadie ia viae. (Or* O DifoeM^l Hebdpieaaoake) j-te»t —j— •• dobtjo le pn meoi A «deške (Gua-uhl . rezervne dHe. predaja garancijo. — Carnk aateaia Franc Matheis vcletricev Breiican kup. .n pudeik<». k«Voc: päeaieo. ove*. v*akovr»tea fitol bačne keštice. or^be. Mške i ■aj višji ceni Mstb'is poyoroi, udi *"■)<> obOao iak*<. n»)bolfc mu snasfaktarne robe. špeerrtje vsakovratarga rrelaaa "■••■ta. traver-MlMrkk.k «t roje v. vinske prrše. traue ptsge t d m Priložnostni nakup. .Prodaja naturnih vin I IH» . to .SAJWr- into u ftnj. . I W mmm* «o Mnx-nM pi f*t Oplotmci v proda: ■ 2 soU kakiett. 1 trgo*>atki •rgonoo i mctaaim Ua« räsao poalomc aa hiev «tsplo Me. vse v najboljšem poles » Me KadaJje okroglo 3 orale lep-, pol,. . hiše Ceaa K 6400 Potreb» kap tal 3000 Otto KÜSTER, Celje, i Maj bolj ia Ceno perje za postelj r I k« e'tttUaalk II MbSfeSK •sei« II. M*ab M« n ao k i "»'¿¡i 4 I ü¥«C»T i - s. «1:7 ., ■aj'—ja fMl U E Ako M m» t K. »m W aste.« postal), -ma u "We. »Ms. tata«» all —». aaa I ta*«i lica II« ca. Srak. i » rUnna tun f»u «U« *»«. 0 .»n*. npaalr «aa» »t K. M>M IIUI ! UWola ID ( U t M I. M I, II 11 to. ti u r*. r- t—/. w Liniment Caspici c«np. f" ......i"I - » - » *- fc: »so-r ir Kkttv 10 i_ • ^• - & — IRQ __a^^a.,» m r-k 4- or ILŽJ eftranilnica (Sparkassa) " Vi i o i 11 in si stslno dobro ckiiitiDc« I r———— . ' vlad. driaonegamesta 140» f\ df »a si gar Ui - Vptaiaoja m o«.u>r ae» Georg Paklilscb v Slovenski Bistrici. Karl Kasper trgovina Dim blagom ta «sloga smodnika = PTUJ--- priporoča «vojo bogato «alogo špecerijskega blaga, nadalje amodnika za lov in raiatrelÄo. cindlnore ter predmete municij« za lov kakor patrone, kapaeljne, irot itd., nadalje glavno svojo zalogo « umetnem gnoja za travnike, njive in vinoijrade i « Tomaževa moka. kajnlt kalijeva »ol itd, nadalje krmilna slama pretana, raffiabaat in bakroai vitrijol itd. po naj»l>]!k cenah. * priporoča ae gleda koga med brenilnlčoe rad eve spadal_ loieg* posredovanja, iaiotako tudi ta poercao vanje vaakortneg* poala z avat. ogerak banko. Strankam se med uradnimi urami rado v olj no m brezplačno vsaka zadeva pojasni in po vsem vstreže. Ravnateljstvo. Veliko manufakturno trgovino Johann Koss, Celje "Sa^ • ■ priporočamo zaradi njene «olidnosti in nizkih cen najtoplejše. Vinogradniška= zadruga (Weinbaugenossenschafl), r. L z neom. z. v — PTUJU — priporoča uljndno nakup » «odrih o6 litrov naprej 1908 haloika in zavrtka naturiia vina |>o ceni od K 32' do K 50' pn hektolitru. Sortna vina, cene po kakovoati in natorna vina prejanih letnikov naj-bolji« in w*dnj<- kvalitete yO pn-*•* inemih cenah Ozdravi pijančevanje, predno krši pijanec postavo. Ca.' predno je'aTcohol ni'jovo t'lrar)». veae!;e do del», in p»«no!( u ti vlit ali j«a predno «U r.aprao «mu re*uev nemcgolc Coom je -ui-.^ii ia alkohol in naprav, 0« xan;';ar.*c a. Coom ,• < neškodljiv O <;. ra U ordiavjc tua< motno navajen« ,-ianci- Coom je najnove;»«-. kar je inanoM v I'm O zrni napeav.U in i«4.a> ie «> >ir*pod.o;a lahko »TOjemu nn,»u v |u!ranji pijaii «ta. brej «1» b. kaj opail V najve.' »Ju«.-!)! dotifmk «pU>ti ne ve. laku nakra« ipirit ne more vliva« i, temveč rinli' «Ia je preobdo vlivanje me^-a vtiok. kakor »e mnojokra: oc luaca vri jed.la. kale«cii »e je preveč vlivalo. Cccm i aj t» d»! vsak oie svojemu « r.a <|i,a! povtetju ali capcej-pUWu aarno po Coom Institut, Copenhagen 321 F, Dansko. k frank*a • 25 v.o. pofcne kane « 10 v*t ■i^pttžkel : puike od K 8*50, &•—. Pop ravljanje Unca.ler «d K 26"--- »Utste od K 2, samokresi «d P® F. Duček, BWit Haata6ake. k >M| Dobro! XAH ... , Aana lU^* -ra . a. Po ceni! - i: . aa ,»a4al, :o «.a . T. - j% «in« .!• if— . ......... _ i.- B Hi «areola. Iiioaua.a ali «raar sum, VtHjr y r-""!* = MAX BOIINKL, DUNAJ = IV. ^(«m.««. 27 27. imo ua ......i Franz Schonlieb tovarna s puikami. Borovlje na Keroikeir priporfa aeoje indeioo dote o I— .»djajode Lancartie ¡i.li t la Mil I od K A oaprrj. Ijaaje »ale «eeV t rakov <»alei I i«Me _ K 5"- naprej V- poaravfci (t------- po cac Icarrrljene polke »a Vrvffio t M«, napravim na V 3 mm ko 8 1 ekaj-ei ta K 1 r —— Nori. Trilkl. Ciadaa lajba ra »tr* 4 Iroiom na *> ko Opoii m. BftLnieo Znano je no blaca, k«.tava prnl». a;otke. leaiMte n «IrMke oblrke. odeje u p-^l- »j. hocae m k»aie. kravate, maderee. pa«-, de/ulke. .Hfr-perilo. »«.Kavirr. rakec «d najbolje .o i-j.«ncje kupi WE98IAK, Maribor Draaga.aa 4 ali Demjaa.e S 4' V najbolj >m obrata atojeii mlin in pekarija v vefjera trgu in indoa^rijakem kraja Koroftke •e ped a^odniini po«oji xa plaiilo i» proate roke proda. Ponadbe ¡«d .JUMt und Bickerei 1000" na a pravni«'tvo tej;a liata. = Gostilničarji! = i SZaj jo V («U f talM um l*a.. «ara r - «Mk m A^** la* -v m"",^ a — k ^ ff^r M. STERMANN v Radgoni. Radiu »Strani bolečine, ohladi, osveži, okrepča in deaipficira /AMOUJU L*hjc 4tft>n>. po cm i an M /«■*-! „II ruy tJ rnpm rSi/non~Jfmeielx.. Čudež industrije! I K 4-60 JŠL ^RnflP "" lai4o amrrJai.^ .laU»4«W' tv rar- I ^^Ka.. :.-.•• ->■ " fra»»«a II k.'.twa tl«U • M ,.r»m ari '-g»"" . tajalr»* I IHa« «aeaartj. • loo F— ; 1 kam. K 4.60 "M 3 ko«. K 1Z90 fr*r-*- nia r a**U« a!« «rrUu l»j>o p«nra«>o («arorj« j 1 kom. K 3.45 1 2 kom. K 6.50 , Brvi rltilr" U-«^.. .s 4-.- —l' " al« aajr»j rla6U «—. II raaiki iaatoaj ia fra^aa. E. H o I z e r, Krakov a. Stradom 1826. J SI „ i lil Mi »Mil, rhapo'jeYO dobro dišeče Msilinsko-esenfioo Jranz-žganjc najboljše vseh domačih sredstev! Kd.noobim*.« je poklK.co. "-VJ o ravno ia«o ne tmai<*m potrrtmim. da t« priporolal fbapojeeo raatha-ka eaenino Praaa i«aajc- «tiavimo raje P»®« povejo m. k« je pooebno in kar boi. i««el, vedcu «aa-jr nt«). "C» »to -•«" S., ia a«a.,«aaj* apatla . fmU rt KalavK 8ar«>rv« ( M.»M« ap^.karja <*a|. J. V.'tuta >»»- O« 0*a« raM- V a*, r««»«-»» »r^laanj«. mor rU-1 K* »«Aalr 4- »—.(Sar««)- fc^fri^ ^'iSijf. u-^o Oprta-■•b prtjaa*U f . —-J--»--»—»'«*» iirrV« H- fK 'rr»" •J^".-'^ mi n in «aa, l-D-l. I^«auf«a m aK« «»t aa __________J.fcta. __ laiTliM 'iVii-""- 1* "J— lil t *r4>jl> rS^rrjir /^vii^r^kkTs K«. —» ali» »»liki. ¿¿T i« ta 1 »r.«__- Majatr«] ■ ar-*»a lari