Poštnina plačano v gotovini. Leto XXII. Upravništvo in uredništvo »DOMOVINE« Ljubljana, — « • « v - « , »•■..„.-,« Knafljeva ul. št. 5. II nadstrop., telefoni od 3122 do 3126 17^313 VSSlC CfitfftSK letno 36 d,n' ra lnozemstv° razen Amerike: četrtletno 12, Račun poštne hranilnice, podruž. v Ljubljani št. 10711. » » polletno 24, celoletno 48 din. - Ameriko letno 1 dolar. Povečajte si zaloge živeža s suhim sadjem Naročnina za tuzemstvo: četrtletno 9, polletno 18, celo- Ne bo letos mnogo sadja, vendar ga bo povsod nekaj. Ker je letina v vsej državi slaba, tako da ne bomo imeli preveč živeža, je pa več kakor pametno, če letos ne stolčemo sadja za sadjevec, temveč ga lepo posušimo. Ne zmigavajte posmehljivo z ramami, ko boste prebrali ta nasvet. Časi so takšni, da se je treba založiti z vsem. če bi to zmanjkalo moke ali krompirja in ne boš imel ničesar, kar bi dal v skledo, ti bodo jabolčni krhlji ali platiči dobro služili. Prav tako suhe hruške in suhe češplje. Zal le, da če-Spelj menda ni letos nikjer v Sloveniji. V takih resnih časih je važno, da imamo povsod po deželi razumne ljudi, ki bi znali dopovedati ljudem, da se je treba čez zimo založiti, s čimer se pač moreš založiti. Posušeno sadje je zdrava jed, medtem ko od sadjevca ali pa od žganja, ki ga skuhaš iz sadja, nimaš ničesar drugega kakor bolno glavo, če se napiješ enega ali drugega. Otroci bodo zadovoljni, če bodo imeli vsaj suho sadje. Boljše je nekaj kakor nič. Na deželi je v Sloveniji že precej sadnih sušilnic. Ljudje, ki jih vodijo, imajo zdaj priložnost, storiti mnogo dobrega. Od velikih količin posušenega sadja bo imelo naše ljudstvo dvojno korist: zaloge živeža si bo povečalo in manj strupa alkohola bo pri hiši. Misel sušenja sadja naj z vsemi sredstvi podpirajo tudi oblastva. Sosedne države nimajo povoda, da bi nam delale težave V vrsti potnih vtiekov z evropskega jugovzhoda objavlja znani nemški dnevnik »Kol-hische Zeitung« članek o naši državi, ki je na splošno zelo prijazno napisan. V članku je zapisano tudi tole: »Jugoslavija je glede na vprašanje nove ureditve Evrope nekoliko manj v ospredju Nobena država ni postavila nasproti Jugoslaviji nikakih zahtev. Morda smemo vzrok za to iskati v tem, da je Jugoslavija država več narodnosti in nimajo sosedne države nobenega povoda, da bi tej s težavo nastali državi delale težkoče. Upoštevati je tudi treba, da se v državi več narodnosti (narodnostni dežavi) z manjšinami bolje postopa kakor v čisti narodni državi. Za zgled naj povemo, da se na primer en milijon 800.000 mohame-dancev v Jugoslaviji izredno dobro počuti in gotovo nima nobene težnje po kakšnih spremembah. V Jugoslaviji so se pred kratkim bali, da ne snuje morda Italija kakšne- Ministrski svet je na predlog ministra za trgovino in industrijo predpisal uredbo o ukrepih za oskrbo prebivalstva in vojske s kruhom. Uredba globoko posega v gospodarsko življenje v naši državi, a je potrebna za pravilno ureditev vprašanja oskrbe prebivalstva s kruhom. Po tej uredbi se lahko vsi presežki pšenice in pšenične moke prisilno odkupijo. Za presežke se smatrajo vse zaloge pšenice in moke, ki presegajo lastno potrebo posameznih gospodinjstev, pri čemer se računa 300 kg pšenice ali 240 kg moke na člana gospodinjstva. Razen tega morajo ostati še količine, potrebne za setev. Prisilno odkupovanje bodo opravljali organi občih upravnih oblastev prve stopnje (sre-skih načelstev, mestnih poglavarstev). ga nastopa iz Albanije proti Jugoslaviji. Toda medtem so se mogli prepričati, da so bile vse take govorice napačne. Največji jugoslovenski list jevzadnem Sašu ugotovil, da so odnošaji med Jugoslavijo in Italijo, ki temelje na prijateljskem dogovoru iz leta 1937., izredno p^jsrčni. List je pripomnil, da ima Jugoslavija popolno razumevanje za italijanske smotre in vidi, da goje odgovorni italijanski činitelji dobre odnošaje z Jugoslavijo. Mi Nemci smo pred kratkim z največjim veseljem pozdravili podpis dodatnega gospodarskega sporazuma med Nemčijo in Jugoslavijo, in to toliko bolj, ker je bil trgovinski promet med Jugoslavijo in novimi nemškimi in od Nemčije zasedenimi ozemlji začasno prekinjen. Okoliščina, da je bil to prvi dogovor te vsste, ki ga je Nemčija sklenila s tujino, dokazuje tesno prijateljstvo med Nemčijo in Jugoslavijo.« Na zahtevo oblastev morajo imetniki pše- ' niče in pšenične moke v rokp, ki ga določi oblastvo, prijaviti vse količine pšenice in pšenične moke, ki jih imajo, nadalje število članov gospodinjstva in površino zemljišča, ki ga nameravajo posejati s pšenico v pri-hodnem letu. Oblastveni organi imajo pravico natančno se prepričati o točnosti prijave. Imetniki pšenice so dolžni tako ugotovljene presežke prodati in izročiti pooblaščenim ustanovam po teh predpisih. Za prisilno odkupljeno pšenico veljajo cene, določene z uredbo o prometu pšenice z dne 26. julija letos. Osnovni ceni, ki je določena s to uredbo na 250 dinarjev za metrski stot s hektolitrsko težo 76 kg in z 2 odstotkoma primesi, je do 31. oktobra letos dodati še 50 din pri 100 kg kot nadomestilo za časovne premije, določene v uredbi o prometu s pšenico, ki se ukinejo. Po novi uredbi je urejen tudi prevoz pšenice in moke. Posebno važno je, da sta uvedena tudi enotna moka in enoten kruh. Od 1. septembra naprej bodo smeli mlini v naži državi mleti le dve vrsti moke: belo in krušno. Pšenico morajo mleti tako, da dobe iz 100 kg pšenice s hektolitrsko težo 76 kg 10 kilogramov bele moke in 70 kg presejane enotne krušne moke. 20 kg pa odpade na otrobe in izgubo pri mletju. Pri pšenici S manjšo hektolitrsko težo se računa za vsak kilogram manjše teže pol kilograma krušne moke manj, pri večji hektolitrski teži pa za vsak kilogram hektolitrske teže preko 76 kg 1 kg krušne moke več. Izjeme veljajo le pri mletju na merico, kjer se lahko melje prosto nepresejana moka. Natančnejše določbe o mletju na merico in o višini merice bo za vsako področje predpisalo upravno oblastvo druge stopnje (banska uprava). Enotna krušna moka bo po zatrdilu strokovnjakov zdrava in redilna. Za daljSo dobo pa se ne bo smela shranjevati, ker se bo rada kvarila. Kruh iz te moke bo tudi prav okusen. Krušna moka bo stala pri nas na drobno, kakor so izračunali 4.90 do 5 din, bela pa 8.90 do 9 din za kg. Cena beli moki bo torej zelo visoka, a krušni sicer znatno nižja, vendar še zmerom razmerno visoka. Za Slovenijo, ki mora uvažati mnogo žita in moke, bo to huda reč. Iz te krušne moke se bo pekel enoten kruh »narodni kruh«, kateremu se bodo cene šele določile. Enoteni kruh se bo smel dati v prodajo šele naslednji dan potem, ko je bil pečen. Nočno delo v pekarnah bo v bodoče prepovedano. Določbe o peki enotnega kruha stooiio v veljavo 9. septembra. Omenjamo še, da sme minister za trgovino in industrijo (v sporazumu s hrvatskim banom) po potrebi predpisati obvezno mešanje pšenične moke z moko ostalih vrst žita za izdelovanje kruha. Vešno deževje jemlje upe v dobro letino Novo mesto, avgusta Ze huda zima je uničevala ozimino, pomladno deževje pa je dalje delalo škodo tako na polju kakor na sadnem drevju, ki je ostalo skoro prazno. Zdajšno deževje pa uničuje jesenske pridelke. Turščica, ki je zelo lepo kazala, ne more zoreti, krompir pa pričenja gniti, zlasti v nižjih legah. Krompir in turščica sta kmetu najvažnejša hrana. Kadar ta dva ne obrodita, grozi kmetu pomanjkanje. Ajda, bi morala biti zdaj v najbujnejšem cvetju, se ne more razvijati, ker je premalo toplote in preveč dežja. Za zdajšnji čas prehladno vreme in stalni dež ogražata dolenjskega kmeta, ki s strahom gleda v bodočnost, saj ne ve, kako bo preživel svojo družino in kako jo bo oblekel za zimo. Skrb pa mu povečuje še dejstvo, da primanjkujočega živeža niti kupiti ne more, če bi tudi imel denar, ker ga ni na ponudbo. Edino upanje mu še ostaja, da bodo znala oblastva pravočasno ukreniti potrebno, da se bo najpotrebnejši živež mogel dobiti po zmogljivih cenah. Uvedena sta enotna moka in enoten kruh Ne odlašajte s plačilom naročnine! Jesen se približuje, pridelki bodo kmalu pospravljeni, zato ne pozabite na naročnino. List, iz katerega vse leto zajemate poduk in kratek čas, klice po hrani, po plačilu, da vas bo lahko še nadalje učil in zabaval. Zato opravite svojo dolžnost in poravnajte naročnino do konca leta, če tega do danes še niste storili. V to svrho poiščite položnico, ki vam leži doma še neporabljena in plačajte z njo na pošti znesek, ki ga dolgujete. Ne moremo naročnikom vsak mesec pošiljati položnic, ker stanejo tudi denar. V bodoče bomo od zamudnikov zahtevali, da doplačajo k naročnini še 1 dinar za te stroške. Zato plačajte raje sedaj, da ne pridete med zamudnike! UPRAVA ..DOMOVINE „Vreme" piše, da bo dovolj dela in živeža za vse Vladni dnevnik »Vreme« naglaša pomen napovedanih preosnov v državi, češ da bodo t njimi na najuspešnejši način rešena nekatera zelo pereča današnja vprašanja. Glede zamotanega vprašanja prehrane in cen življenjskim potrebščinam, zatrjuje »Vreme«, da so pripravljene uredbe uspeh dolgotrajnega dela. Z njimi bo baje najugodneje rešeno vprašanje prehrane prebivalstva in pravilne razdelitve kmetijskih pridelkov. Načelo, ki je vodilo vlado, je bilo, da »letoš-no zimo ne sme biti v nekaterih krajih drŽave dovolj in poceni hrane, v drugih pa pomanjkanje«. Urejeno bo tudi vprašanje velikih javnih del. Ze prej je bilo razpisano notranje posojilo štirih milijard dinarjev, od katerih je bivša vlada zbrala le 900 milijonov dinarjev. Zdaj bo vlada zbrala še ostalo vsoto 3100 milijonov in povišala posojilo verjetno na sedem ali osem milijard dinarjev. To posojilo bodo morale dati v glavnem banke in vel ka podjetja. Glede minimalnih mezd je določeno, da bodo banske uprave mogle povečati njih rdajšno višino. Dalje pravi »Vreme«, da bo vlada s posebno uredbo uredila telesno in duhovno vzgojo delastva v industrijskih in drugih podjetjih. Nedavno objavljeno povi- Išanje prejemkov državnih uradnikov ne pomeni končnega ukrepa, temveč bo vlada skrbela, da se položaj državnih in samoupravnih uslužbencev še poboljša. Z drugimi uredbami bo po »Vremenu« v celoti ali delno rešeno tudi vprašanje notranje trgovine in trgovine s tujino, zlasti glede sredstev kakor tudi glede ljudi, ki bodo upravičeni baviti se s temi posli. Predpra-vice posameznih oseb ali skupin bodo zelo zmanjšane ali pa sploh ukinjene, tako da bosta od trgovine s kmetijskimi pridelki imela korist predvsem država in pridelovalec. Za mnoge važne reči je pa treba še daljše dobe, da se uredijo. Zato bo obseg gospodarskih in socialnih preosnov za enkrat manjši, kakor se splošno pričakuje. Navedbe »Vremena« so ze'o zanimive. Glavno je danes vprašanje prehrane in cen življenjskim potrebščinam. Ker napoveduje »Vreme« popolno rešitev tega težavnega vprašanja in zatrjuje, da bo na osnovi novih uredb povsod v državi dovolj cenenega živeža, bo javnost laže čakala ostale preos-nove, zlasti ko se uresniči tudi napoved, da se bo najelo veliko posojilo sedmih milijard dinarjev za javna dela S temi deli se bo brezposelnost skoroda odpravila. upornišl; -druženja aretiran in izgnan v Sibirijo. si je leta 1902 prvič nadel ime Trocki. S ponarejenimi listinami je iz Sibirije pobegnil preko Galicije na Dunaj pozneje pa v Pariz, kjer se je poročil s študentko Sedovo. Pozneje se je vrnil v Rusijo, kjer so ga pa znova prijeli in izgnali v Sibirija Toda spet je pobegnil in se naselil na Dunaju. V začetku svetovne vojne je krenil v Pariz. Toda francoska oblastva so ga zaradi uporniškega delovanja izgnala in odpotoval je v Ameriko. Po padcu cara se je v marcu 1. 1917 hotel vrniti v domovino. Toda Angleži so ga prijeli in internirali. Slednjič se je pa le vrnil v Rusijo in pomagal Leninu str-| moglaviti v novembru 1. 1917 meščansko revolucionarno vlado Kerenskega. Postal je ljudski komisar za zunanje zadeve in kot tak je začel mirovna pogajanja z Nemčijo. Z Leninovo politiko pa Trocki ni bil zadovoljen in je zbral okoli sebe skupino prvakov, med njimi Kameneva, Zinovjeva, Peta-kova in Sokolnikova. Leta 1928 je bil izključen z ruske komunistične stranke in izgnan na mejo Turkestana in Kitajske. Zaradi protirevolucionarnega delovanja je bil leta 1929 izgnan v Turčijo. Začelo se je njegovo viharno življenje v izgnanstvu. Povsod so se ga oblasti otepale. Iz vsake države, kamor se je zatekel, so ga naposled izgnali. Tako ga je usoda zanesla naposled v Mehiko, kjer je zaključil svojo življenjsko pot. Maline na Kočevskem bodo vrgle milijon Kočevje, avgusta Nabiranje malin po kočevskem hribovju se bliža koncu. Maline bodo kmalu obrane. Letos so nabiralci malin prav zadovoljni. Zadne dni so dobivali celo po sedem dinarjev za kilogram, tako da je marsikateri marljivi nabiralec zaslužil stotak dnevno. Delovni dan pri nabiranju seveda ne traja osem ur, temveč od štirih zjutraj do večera. Denar je torej težko zaslužen. Maline so nabirali največ po Auerspergo-vih gozdovih in po razlaščenih gozdovih gozdne uprave, nekaj pa tudi po zasebnih gozdovih, kjer ni bilo treba izkaznic. Po vsem tem razsežnem gozdovju se pozna, da so tod hodile človeške noge. Kmalu pa po hribih ne bo več živahnosti in gozdovi bodo v miru čakali jeseni. Sicer se letos zanimajo kupci tudi za druge vrste gozdnih sadov in zelišč, celo za jagodovo, malinovo in drugo listje, toda nabiranju teh gozdnih dobrot se posvečajo le redki ljudje. Natančnega pregleda o množini nabranih malin in o vsoti, ki se je dobila zanje, seveda še ni. Trgovci bi v glavnem znali odgovoriti na to vprašanje, ker je velika množici malin šla skozi njihove roke. Po mnenju poznavalcev razmer bo letošna letina malin prinesla Kočevski približno en milijon dinarjev. X Letalska nesreča v Karpatih je terjala 14 žrtev. V petek dopoldne se je pripetila strašna letalska nesreča v Rumuniji. Potniško letalo z 21 potniki, ki so potovali na ve-lesejem v Leipzigu, je treščilo v zapadnih Karpatih na zemljo. Ubilo se je 14 potnikov, med njimi pilot Polteanu. V letalu je bilo tudi več novinarjev, ki jih je bila povabila uprava velesejma v Leipzigu, da prisostvujejo otvoritvi velesejma X Angleži zapuščajo Kitajsko. S parnikom se je te dni Dripeliali iz Tiencina v Šanghaj okrog 800 angleških oficirjev in vojakov, ki so pripadali angleški koncesijski posad1^ v Tiencinu in v Pekingu. Angleži so v T:en-cinu zaprli tudi svoio vojaško bolnišnico. Iz Šanghaia krene narnik že te dni v Honkong. Kakor kaže, se nameravajo Angleži povsem umakniti iz vs^h večiih kitajskih središč razen iz FTonkonga. Angleškim trgovcem in drugim civilistom so oblastva svetovala, naj se umaknejo v Avstralijo, Nizozemsko Indijo ali na v kraje zapadno od Singapur*. Ob neoviranem izvozu se obetajo dobre cene Up V Savinjski dolini je letos povprečno precej lep hmelj. Zdaj, ko se obiranje počasi bliža koncu, že vsak posestnik približno ve, koliko ga bo pridelal. Mnogi ga bodo imeli več, kakor so ga pričakovali. V teh dneh imajo savinjski hmeljarji polno skrbi. S sušenjem je treba hiteti, zlasti če imaš spretne obiralce, ki ga naberejo mnogo vsak dan. Navadno suši gospodar sam, ki ima ves dan in še ponoči dosti opravka okrog sušilnice, da se blago lepo suši. Važno je, da je hmelj pravilno posušen. ker za tako blago najlaže dobiš kupca. Hmeljarji že nestrpno čakajo prvih cen. Nekateri upajo, da bo cena približno tako visoka, kakor je bila pred leti, ko je bilo v Savinjski dolini denarja kakor toče. Seveda tako upanje lahko samo zapelje človeka. Vse sicer kaže, da bodo cene lepe, a kakšne bodo, ne more nihče prerokovati. Če bo izvoz gladko urejen, hmeljarjem ne bo treba imeti skrbi Dolžnost naših odgovornih činiteljev je, da storijo vse za neovirano izvažanje. Denar, ki pride od hmelja v državo, je lepa postavka v naši trgovinski bilanci. Kolikor se da presoditi, bo letos svetovni pridelek hmelja nrecej pičel, in to zaradi vojnih homatij. Pričakovati je torej velike ga povpraševanja. Treba je le kakor rečeno doseči možnost neoviranega izvoza. Izgnani bollševiški prvak Trocki žrtev Pred dnevi je bil izvršen napad na prvaka ruske boljševiške revolucije Leva Troc-kega. Francoski komunist Jaques Monard ga je v Mexicu Cityju, kjer je Trocki živel, napadel in pobil s kladivom. Trocki je za Poškodbami umrl. #31 Bronstein, kakor se je Trocki prvotno pisal, se je rodil 1. 1879 kot sin židovskega veleposestnika v neki vasi pri Nikolaievu v Ukrajini Po dovršeni sredni šoli je že leta 1896 začel posegati v politično življenje. Dve leti pozneje je bil kot član skrivnega Politični pregled V ponedeljek je bila v Zagrebu ob obletnici banovine Hrvatske svečana seja vlade, za katero je vladalo veliko zanimanje po vsej državi. Seja je bila v banski palači, a katere sta vihrali državna in hrvatska zastava. Na tej seji vlade so bili vsi ministri ra-■en ministra za telesno vzgojo Pantiča, ki na službenem potovanju v Nemčiji. Pred začetkom so se ministri skupaj fotografirali Istočasno se je začel pod predsedstvom bana dr. Subašiča posvet predstojnikov oddelkov banske oblasti. Ko je bila seja vlade končana, je predsednik vlade Cvetkovič sprejel tuje in domače novinarje in jim dal izjavo, v kateri je rekel, da je imela seja vlade dva dela. Prvi del je bil svečan in so na njem obnavljali spomine na sklenitev sporazuma in na prvo obletnico tega zgodovinskega dogodka. Drugi del seje je bil posvečen delu. PredSsednik vlade je potem pozval zbrane novinarje na kosilo v hotelu Esplanadu. Ban dr. Šubašič pa je priredil članom vlade v banskih dvorih kosilo, ki so se ga udeležili vsi člani vlade, vsi predstojniki oddelkov banske oblasti in profesorja univerze dr. Tasič in Djordjevič, ki sta svoj čas sodelovala v komisiji za sklenitev sporazuma. Popoldne so vsi gostje odšli na ba-novinsko posestvo Božjakovino, kjer jih je kot domačin vodil podpredsednik vlade dr. Maček. Zadne dni so bili nemški letalski napadi na Anglijo spet zelo pogosti. Pa tudi Angleži stalno pošiljajo svoja letala nad Nemčijo. Eni kakor drugi poročajo o uspehih teh napadov zelo različno. Vsekakor je gotovo, da terjajo taki napadi precejšne žrtve. Razgovori med Bolgarijo in Rumunijo v Crajovi o izročitvi južne Dobrudže Bolgariji so zaključeni. Neka vest iz Sofije trdi, da bo B*lgari(ja južno Dobrudžo lahko zasedla 10. oktobra. Treba je zdaj še urediti nekatere podrobnosti, ki so v zvezi s prevzemom tega ozemlja. V Sofiji poudarjajo, da pogajanja v Crajovi nimajo nobene zveze s pogajanji med Madžarsko in Rumunijo glede odstopa večjega rumunskega ozemlja Madžarski. Berlinski listi so pretekli teden mnogo pisali o prvi obletnici nemško-sovjetske prijateljske pogodbe o nenapadanju in sodelovanju. Naglašali so, da je prvo leto pokazalo, da so dogodki potrdili vse upe, ki sta jih podpisnici vložili v ta sporazum. »Volkischer Beob-achter« piše med drugim, da je s tem sporazumom odvrnjena največja nevarnost za razširjenje vojne. Ta sporazum je prihranil mnogim narodom in Sovjetski Rusiji velike žrtve. V teku zdajšne vojne so se razbili vsi poskusi angleške politike, da se zdrobi sporazum od 24. avgusta 1. 1989. in da nastanejo med Moskvo in Berlinom novi spori. Vodilni italijanski dnevnik »Popolo d' Italia« objavlja poseben članek ob obletnici pogodbe med Nemčijo in Rusijo. Članek poudarja, da se je s to pogodbo Rusija obrnila od zapadnih držav. — Sovjetski listi objavljajo obš;rne članke ob obletnici prijateliske pogodbe med Nemčijo in Sovjetsko zvezo. Tako piše delavski list »Trud«, da so se ponesrečili vsi poskusi zapadnih držav, ki so hotele potegniti Sovjetsko zvezo v to vojno. Te dni je bila v Kairu tajna seja državnega zbora. Po seji je predsednik vlade podal poročilo novinarjem, da je Egipt sklenil iti v vojno v primeru, če bi kakšna tuja sila napadla njegovo ozemlje. Kakor se je moglo izvedeti, so na seji somišljeniki bivšega predsednika vlade Ali Ma-herja paše zahtevali, da Egipt gre v vojno glede na premikanje italijanskih čet ob li-bijsko-egiptski meji Zahtevali so vojaško sodelovanje z Anglijo, toda vlada je ta predlog zavrnila. Zatem je minister za vojsko podal prav tako izjavo, v kateri je poudaril, da so Italijani zbrali v Afriki številne motorizirane divizije in da je zato Egipt prisiljen storiti nekatere varnostne ukrepe. Po vesteh iz Kaira je egiptska vojska v popolni pripravljenosti, da za primer italijanskega napada na Egipt brani državo skupno z angleško vojsko. Ob začetku vojne pred letom dni je štela egiptska vojska 40.000 mož, ki pa se je medtem znatno pomnožila, izurila in opremila z modernim orožjem. Tudi francoska prostovoljska legija v Egiptu je v polni pripravljenosti. Posvet nemških škofov, ki so tri dni zasedali v Fuldi, je bil prejšnji četrtek zaključen. Temu zasedanju pripisujejo velik pomen in kakor se doznava, bo izdano pastirsko pismo, v katerem bodo nemški škofje izrekli priznanje Hitlerju za njegove zasluge za Nemčijo. Ta poslanica bo prečitana v vseh katoliških cerkvah Nemčije. Znano je, da je zavzemala katoliška cerkev nasproti narodnemu socializmu odklanjajoče stališče. Zdaj po tem sklepu škofov se je stanje v odnošajih med katoliško cerkvijo in nemško vlado čisto spremenilo. Iz Moskve poročajo: V tujem tisku so bile nedavno objavljene vesti, ki so trdile, da je Rusija terjala od Turčije, naj dovoli prehod sovjetskih ladij skozi Dardanele v primeru vojne. Uradno se zdaj razglaša, da so vse vesti o ruskih zahtevah glede Dar-danel izmišljene. Tudi Turčija zanika vesti, da je sovjetska vlada predložila turški vladi neke zahteve glede Dardanel. Nedavno je imel angleški minister za oboroževanje Morrison govor po radiu. Navedel je med drugim več primerov, ki kažejo, kako je bila v Angliji pospešena v zadnih mesecih vojna produkcija. Neka tvornica orožja, ki so jo šele aprila začeli graditi in bi morala začeti obratovati šele decembra, obratuje že od začetka avgusta. Druga tvornica, ki izdeluje granate, je že sedem mesecev pred določenim rokom v polnem obratu. V zadnjih treh mesecih je bilo 60 zasebnih tvornic preurejeno za vojno produkcijo. Morrison je dejal, da ves angleški delovni narod strnjeno dela v tvornicah. Nihče ne štedi s svojim delom, nihče noče zaostati. Zdaj razpolaga Anglija z vojsko, ki je res oborožena. Anglijo pa čakajo še velike naloge, da pripravi vse za obrambo in napad. Računati je treba na vojno, ki bo trajala dve do tri leta, zato\je vse, kar je bilo doslej storjeno za oborožitev, samo začetek začetka. Vsakdo mora biti z vsemi močmi na delu. Rumunsko-madžarska pogajanja glede odstopa dela rumunskega ozemlja Madžarski še niso napredovala. Kakor se trdi, je rumunska vlada predložila Madžarski odstop vzhodnega dela Erde-IJa, namreč pet okrožij, ki obsegajo tudi dve veliki mesti Arad in Oradea Mare. Po madžarskem pojmovanju to ozemlje ni zadostno, ker predstavlja samo skrajni vzhod Erdelja, medtem ko terjajo Madžari večji del Sedmo-graške. Grška vlada je izvršila vse ukrepe, ki jih terja zdajšni položaj, da se zavaruje pred vsemi presenečenji. Na albanski meji so že znatni oddelki grške vojske. da preprečijo vsak vpad nerednih albanskih oddelkov na grško ozemlje. Dasi se je položaj močno poostril, se vendar v zadnem času opaža pomirjenje. Zatrjujejo, da je to posledica zagotovitve, da bo vendarle mogoče izogniti se oboroženemu spopadu. V grški javnosti trdijo, da je tudi Sovjetska Rusija posredovala, da bi se spor rešil na miren način. Prav tako poudarjajo, da je tudi stališče Turčije jasno. Turčija je odločena, da v primeru napada na Grčijo takoj z orožjem priskoči svojemu zavezniku na pomoč. da so Zedinjene države vzele od Anglije za dobo 50 let v najem otoka Canton in Enderbury v Južnem Tihem morju. Na otokih bodo urejena ameriška letalska oporišča. London in Washington sta se že pred letom dni dogovorila, da prideta otoka pod skupno ameriško-angleško upravo ter da bosta dana na razpolago angleškim ali pa ameriškim letalsko-prometnim družbam kot oporišča za civilne letalske proge. Po mnenju ameriškega časopisja je bila nova najemninska pogodba sklenjena, da se bosta porabila otoka za vojaška letalska oporišča. Zadnje dai so se neprestano ponavljali silni napadi japonskega letalstva na kitajsko prestolnico. Japonske bombe so povzročile v mestu strahotno razdejanje. Celi mestni okraji so porušeni. Opazovalci, ki so si ogledovali razdejanje, so morali plezati čez gore kadečih se ruševin, ki so ostale od nekdanjih poslopij. Kjer so bile prej ulice, se danes ne pozna, da so tam stale trgovine. Koliko smrtnih žrtev je bilo, še ne ve nihče. Gospodarstvo Tedenski tržni pregled GOVED. Za kg žive teže so se trgovali: v Ljubljani: voli in telice I. po 3.50 do 9, II. po 8 do 8.50, III. po 7 do 7.50, krave I. po 7.50 do 8, II. po 5.50 do 6, HI. po 5 do 5.50, teleta I. po 8 do9, H. po 8 din; v Kranju: voli ln telice I. po 9.50, II. po 8, III. po 7, krave I. po 8.50, II. po 7.50, III. po 6.2«, teleta I. po 9, II. po 8 din. SVINJE. Za kg žive teže so se trgovali: v Kranju: domači špeharji po 11 do 12, pršutarji po 12 do 13, sremski špeharji po 13 do 13.50 din, v Ljubljani: špeharji po 12.50 do 13.50, pršutarji po 11 do 12.50 din. KRMA. V Kranju: lucerna 160 do 180, seno 150 do 175, slama 75, v Ljubljani: seno 100 do 130, slama 60, v Ptuju: seno 75 do 80, slama 35 do 45 din za 100 kg. VOLNA. V Kranju: neoprana 28 do 32, oprana 38 do 42 din kg. SIROVE KOZE. V Kranju: goveje 14 do 16, telečje 20, svinjske 8 do 10, v Ljubljani: goveje 11 do 14, telečje 19, svinjske 5.50 do 6 din za kg. MED. V Kranju 24, v Ljubljani 24 do 26 din kg. DRVA. V Kranju (trda) 130 do 150, v Ljubljani 160 do 170 din za kubični meter. JAJCA. V Ptuju 75 par do 1, v Trbovljah 1, v Kranju 1, v Ljubljani 1 do 1.10 din za kos. RIBE. Na Ijubljanskeip trgu so bile: sar-delice po 18, skuše po 30, platnice in pečenke po 12 do 14, postrvi pa po 40 din kg. SIROVO MASLO. V Kranju 40 do 44, v Ljubljani 36 do 40 din kg. ZABELA. V Ljubljani: slanina 20 do 21, svinjska mast 22 do 23, v Kranju: sveža slanina 22 do 24, svinjska mast 24, v Trbovljah: sveža slanina 19 do 20, prekajena slanina 25 do 26, v Ptuju: svinjska mast 24, domača sveža slanina 16 do 18, prekajena 30 din za kilogram. FIŽOL. V Kranju 450 do 800, v Ljubljani 500 do 700 din za 100 kg. KROMPIR. V Ptuju 80 do 100, v Kranju 125 do 150, v Ljubljani 150 din za 100 kg. Vrednost denarja Na naših borzah smo dobili v devizah 20. t. m. (prve številke službeni tečaji, druge v oklepajih tečaji na svobodnem trgu): 1 angleški funt za 177.82 do 181.02 (za 219.91 do 223.11) din; 1 ameriški dolar za 44.25 do 44.85 (za 54.80 do 55.20) din; 1 švicarski frank za 10.10 do 10.20 (za 12.48 do 12.58) din. Nemške klirinške marke so se trgovale po 14.80 din. Vojna škoda je , bila v Zagrebu po 444 do 445 din. Sejmi 2. septembra: Zigarski vrh, Mozirje, So-dražica, Radeče, Višnja gora, Murska Sobota (le za živino), Prosenjakovci, Gu-štanj, Srovenj Gradec (le za živino); 4. septembra: Bogojina; 5. septembra: Črnomelj, Sv. Lenart v Slovenskih goricah; 7. Vojnik, Vesela gora-Št. Rupert, Sv. Krištof pri Laškem, Šmarjeta pri Laškem, Zerovnica pri Cerknici, Zagradec, Sv. Gora pri Št. Petru pod 9v. Gorami. Drobne vesti = Jesenski ljubljanski velesejem bo prirejen kot 47. razstavna prireditev. Trajal bo od 31. avgusta do 9. septembra in bo imel več gospodarskih in drugih razstav, ki smo jih že večkrat navedli v listu. Na naših železnicah bodo imeli obiskovalci velesejma brezplačen povratek. Na postaji morajo kupiti razen vozovnice še rumeno železniško izkaznico za 2 din. Vozne olajšave bodo veljale za dopotovanje od 26. avgusta do 9. septembra, za povratek pa od 31. avgusta do 14. septembra. Tudi letos bo imel velesejem prostrano zabavišče. Obljubljajo nam posebno zanimivost, in sicer večerne predstave »Totega teatra«. = Banovina Hrvatska dobi svoj zavod za zunanjo trgovino. Te dni je bila ustanovljena Privilegirana gospodarska družba banovine Hrvatske, ki bo prevzela na področju banovine posle Prizada. Razen tega dobi banovina Hrvatska tudi svoj zavod za zunanjo trgovino pri banski oblasti. Na področju banovine Hrvatske bodo pod okriljem zavoda ustanovljena prisilna združenja izvoznikov in uvoznikov, ki bodo poslovala v zvezi z ustrezajočimi prisilnimi združenji za ostalo področje države. = Izvoz vina iz Slovenije v sedmih mesecih je znašal skupno 1,042.431 litrov. Največ vina izvažamo v Nemčijo. = Kaksimalna cena za turščico ukinjena. »Službene Novine« so objavile uredbo s katero se razveljavlja uredba o maksimiranju cen in prisilnem odkupu pšenice in turščice od 22. junija letos. Praktično ima razveljavi j en je uredbe pomen za turščico. Prodaja turščice je zdaj prosta. Pripominjamo pa, da ostane nadalje v veljavi uredba o prometu s pšenico. = Kako se bo razvijal trgovinski promet z Rusijo. Glede na vesti, da se bo trgovinski promet s Sovjetsko zvezo razvijal izključno na osnovi neposredno sklenjenih poslov med državnimi organizacijami ene in druge države, sporoča direkcija za zunanjo trgovino, da te vesti niso resnične. Izvozni in uvozni posli s Sovjetsko zvezo se bodo razvijali kakor v drugih državah, tako da bodo jugoslovanski izvozniki, odnosno uvozniki lahko sklepali neposredne kupčije za izvozne, odnosno uvozne posle s Sovjetsko zvezo. Naravno je, da se bodo tudi pri teh poslih izvajali predpisi, ki so pri nas v veljavi za posamezne predmete v zvezi z izvozom, odnosno uvozom. Direkcija za zunanjo trgovino prav tako sporoča zanimancem, naj se ne obračajo niti na direkcijo, niti neposredno na sovjetsko trgovinsko predstavništvo s ponudbami za prevzem zastopstva za posamezne trgovinske panoge, ker se vsi uvozni posli s Sovjetsko zvezo vrše brez posredovanja zastopnikov neposredno s sovjetskimi izvoznimi organizacijami, pri čemer sodeluje sovjetsko trgovinsko posredništvo v Beogradu. §vice * Kralj Peter II. boter desetemu sinu. V vasi Ključu na Sotli so imeli nedavno nedeljo redek praznik: krst desetega sina, dvanajstega otroka železniškega delavca Ivana Filipiča. Botroval je Nj. Vel. kralj Peter II. Vsa vas se je dostojno pripravila za sprejem kraljevega odposlanca topničarskega podpolkovnika Jankoviča iz Zagreba. Otrok je dobil pri krstu ime Peter PaveL Kraljev zastopnik je izročil staršem za sinka zlato verižico s križcem in 2000 din kot krstni dar visokega botra. * Četrtinska voznina za odkritje spomenika kralju Aleksandru I. Zedinitelju v Ljubljani. Zaradi kratkega roka morajo občine takoj javiti odboru za odkritje spomenika število potrebnih legitimacij. Zato naj nihče ne odlaša s prijavo, ker se zamudnikom ne bodo mogle več izdajati legitimacije. Da olajša občinstvu možnost kupovanja teh izkaznic jih je odbor razposlal tudi zastopnikom »Putnika« v večjih krajih. V Ljubljani, v Kranju, na Jesenicah, na Bledu, v Mariboru, v Ptuju in v Celju more vsakdo dobiti izkaznice za četrtinsko voznino ob priliki odkritja spomenika kralju Aleksandru I. Zedinitelju v Ljubljani tako v občinskih uradih kakor tudi pri »Putniku«. Zanimanci iz Beograda in Zagreba se obveščajo, da bodo poslane izkaznice tudi »Put- niku« v teh krajih, ker velja popust izven Slovenije le s postaj na progi Beograd—Zagreb—Ljubljana. * V Zagorju odkrijejo spomenik kralju Zedinitelju. Zlati jubilej zagorskega Sokola, ki so ga nameravali slaviti 16. junija in je bil preložen, bodo praznovali v nedeljo 8. septembra. S proslavo zlatega jubileja bo združeno odkritje spomenika kralju Aleksandru I. Zedinitelju. Popoldne bo na letnem telovadišču poleg Sokolskega doma javni nastop. Bratska društva naj se proslave udeležijo v čim večjem številu. * Spominska plošča pisatelja Janka Kersnika. Na Brdu pri Lukovici je bila v nedeljo dopoldne prisrčna slovesnost. Na več kakor tri stoletja starem gradu, ki ima pestro zgodovino, sta bila odkrita spominska plošča in relief pisatelja Janka Kersnika, ki se je rodil tu 4. septembra 1852. Ploščo in relief je oskrbelo počitniško društvo »Bistrica« v Kamniku. Slovesnosti se je udeležilo lepo število domačinov, prijateljev in častilcev pisatelja. * Prehrana prebivalstva zagotovljena. Kme tijski minister dr. Čubrilovič je novinarjem v Banji Luki izjavil, da se nam ni treba bati pomanjkanja. Čeprav smo imeli letos slabo letino, bo vendarle prehrana prebivalstva zagotovljena. * Poziv vojnim dobrovoljcem. Dne 6. septembra se odkrije v Ljubljani spomenik bla-gopokojnemu kralju Aleksandru I. Zedinitelju, ki je bil naš vrhovni poveljnik, ko smo v svetovni vojni na bojiščih ustvarjali Jugoslavijo. Spomenik je veličastno delo kiparja Lojzeta Dolinarja. Vojni dobrovoljci se udeležimo odkritja spomenika korporativno z društveno zastavo. Obleka bo meščanska z dobrovoljskim znakom in odlikovanji. Zberemo se v Frančiškanski ulici 10 na dvorišču, odkoder odkorakamo ob 9. na odrejeni prostor pred spomenik. * Poziv vestfalskim rentnikorn in izseljencem povratnikom. Gg. Ivan Lindič in Pavel Bolha, zastopnika vestfalskih Slovencev, prosita vse vestfaiske rcntnike in one vest-falske rojake, ki so se vrnili v domovino, da se udeleže polnoštevilno odkritja spomenika kralja Aleksandra Zedinitelja v Ljubljani. Slovesnost odkritja bo na rojstni dan našega mladega kralja Petri II. v petek 6. septembra. Zbrali se bomo v Ljubljani v gostilni pri »Starem Tišlerju« v Kolodvorski ulici na dan odkritja pred 9. uro zjutraj. Na svidenje! 'T Umor Julija ni vedela, kako naj si razlaga zdravnikove besede, Ker pa žene navadno verjamejo temu, kar si žele, je bila prepričana, da se ji hoče Gaston spet približati. »Da, da, vrnil se bo... Takšni so pač moški. Zdaj se bom pa spet lotila pisanja. Na vrsti je sestra gospodične Lesterelove. Vrnila ji bom pisma, čeprav Berta tega ni zaslužila, ker se je vedla tako ponosno in visoko, ko je bila lani pri meni na obisku. Ta neumna Matilda se je do blaznosti zaljubila v Golimina, njen mož pa je blazno ljubosumen, Če bi jaz zdaj želela, bi se moja nekdanja tovarišica iz samostana vrgla pred menoj na kolena, da reši sestro, ki jo obožuje. Toda, čemu bi sovražila obe sestri? Saj mi ni Ber-tina sestra ugrabila Golimina. Matildi bom vniila pisma, toda ne v njeni hiši, da jih ne bi morda prestregel njen ljubosumni mož. Pisala bom Berti, naj pride po pisma svoje sestre v soboto... v opero ... loža 27 ... toda kdaj? Ob pol treh zjutraj! Naj se malo izprehaja po dvorani in čaka naj, kdaj jo bom sprejela. Morda bo pod krinko doživela ksMno priletno pustolovščino!« Ko je napisala tudi to pismo, si je rekla: »To pismo bo Marica osebno izročila Berti. Tako Berta vsaj ne bo mogla trditi, da ga ni dobila.« IV. Grospa Cambryjeva je sprejemala svojo družbo vsako soboto zvečer. Tu so se zbrali bogati bančniki, umetniki, plemiči, učenjaki in časih kakšen politik in državnik. Le malo na plesu žensk je prišlo v to družbo. Pred vsakim sestankom je bila majhna pojedina in razni umetniki so kazali svoje sposobnosti. Gospa Cambryjeva je bila vdova in je imela veliko premoženje. Zato se je smukala okoli nje cela kopica oboževalcev. Bila je pa tudi lepa. Svetlolaska je bila in njen obraz je bil tako lep in popoln, da ji ne bi bil nihče pripisoval štiri in dvajset let, ampak največ osemnajst. Stanovala je v lastni palači, ki je imela zadaj velik vrt. Gospod sodnik Darcy in njegov nečak Dar-cy sta bila njena najzvestejša gosta. Zlasti stric jo je spoštoval, nečak pa ji je dvoril prve mesece, ko je ovdovela. Gospa Cam-bryjeva ga ni odbila, toda tudi dosti upanja mu ni pustila. To je mladega moža hitro razočaralo in zato si je poiskal ljubezen, pri kateri je hitreje dobil pritrdilen odgovor. Zdaj je začel spet redno prihajati v hišo gospe Cambryjeve, toda le zaradi gospodične Lestrelove, ki jo je tam vsak teden sre-čaval. Berta se je lahko pohvalila s prijateljstvom gospe Cambryjeve, čeprav je pri njej zmerom pela za plačilo. Na nobenem sobotnem sestanku je ni manjkalo. Vedla se je kakor dekle iz najboljše družbe in se ni izgovarjala, kadar so jo prosili, naj poje. Gospa Cambryjeva ni prikrivala svojega prijateljstva do Berte in nekateri so celo mislili, da ji hoče priskrbeti spodobnega moža. Prvo nedeljo po Goliminovi smrti je pu-šel Roger Darcy zelo zgodaj v palačo gospe Darcyjeve. Tudi Gaston je bil že tam. Oglasil se je seveda zaradi Berte. Drugače je bilo gostov bolj malo, ker so morali iti mnogi na ples v operi. Gospa Cambryjeva je prisrčno sprejela strica in nečaka, čeprav je bila videti precej razburjena. Gastgn je takoj opazil Berto. Sedela je za klavirjem in okoli nje je stalo več moških. Tudi ona je njega hitro videla. Ni bilo pet minut, že ga je prišla pozdravit. »Kako pa je vaši sestri?« je hitro vprašal Gaston. »Sirota si še ni opomogla od prvega udarca. Bojim se nove živčne krize.« »Toda nevarnost je minila?« »Upam. Moj svak je nevaren človek. Če jo spet okleveta tisti neznanec, ne vem, kako jo bom rešila.« ! »Ali ne veste, kdo bi bil mogel poslati tista pisma?« »Niti sanja se mi ne. čemu naj bi ga iskala?« »Rad bi vam pomagal.« »To ste že storili. Niti zahvalila se vam nisem za zadnjo uslugo, toda verjemite mi, da sem dostikrat na vas mislila. Matilda moli vsak dan za vas. Upam, da bo zdaj imela mir, ker mi mož k sreči zaupa. Celo želi, da bi bila večkrat v njegovem stanovanju. Nocoj sploh ne bi bila prišla, če ne bi bila vedela, da... « Berta je zardela Ugriznila se je v jezik in čez nekaj časa dodala: »Da bi bilo to gospe Cambryjevi neprijetno.« Gaston je takoj vedel, kaj je mislila reči, in je dejai: * V Zagorju je nova dekanija. V sredo 21. t. m. je bil slovesno ustoličen zagorski župnik g. Fran Markež za dekana novoustanovljene dekanije v Zagorju. Vso slovesnost je izvršil škofijski vikar g. Ignacij Nadrah, ki je pred oltarjem izročil novemu dekanu listino, katero je ta glasno prebral in prisegel, da bo vso svojo službo nad verniki vršil nepristransko. Nato je imel g. Nadrah slovesno pridigo. V območje zagorske dekanije pridejo iz moravške dekanije nasledne župnije: Cemšenik, Sv. Planina in Št. Go-tard, iz šmarsko-litijske dekanije pa: Radeče, Svibno, Št. Jurij pod Kumom, Dobovec, Št. Lambert in Kolovrat. * Ne verjemimo poplavi čenč. Beograjska »Narodna odbrana« prinaša članek, v katerem opozarja javnost na množino izmišljenih vesti, ki krožijo po državi. List pravi, da to ni dobro, zakaj v zdajšnjem času moramo ohraniti krepke živce in moč pametnega samostojnega razmišljanja. Zadne dni so po Beogradu in po vsej državi, kakor piše list. krožile najčudnejše vesti Vse te novice prihajajo ali od domačih ah od tujih vsevednežev. Prav zaradi tega tudi niso resnične. Naša država in njeno ljudstvo sta čvrstejša kakor to nekateri mislijo. O tem bi se mogli hitro prepričati vsi nejeverni Tomaži, kakor to ljudstvo samo že ve Pretirana zaskrbljenost v ničemer ni osnovana in ^udi ne upravičena. * Preseljevanje Nemcev iz Rusije preko Jugoslavije. Po sporazumu med Nemčijo in Sovjetsko zvezo se bo preselilo okrog 250 tisoč Nemcev iz Besarabije in Bukovine v Nemčijo. Kakor izhaja iz objave voditelja nemške narodne skupine v Jugoslaviji dr. Janka se bo ta preselitev izvedla preko ju-goslovenskega ozemlja. Dr Janko je te dni izdal -odredbo, v kateri navaja, da bosta v Jugoslaviji ureieni dve začasni taborišči, eno v Prahovu ob Dunavu in drugo pri Zemunu. Nemški izseljenci se bodo zbirali v teh taboriščih, kier bodo stanovali in dobivali hrano. * Sprejem delavcev v železniško službo. Direkcija državnih železnic v Ljubljani sporoča, da SDrejemajo navadne delavce in rokodelce v železniško službo le podrejene službene edi-nice, to je postaje, sekcije za vzdrževanje proge (nadzorniki proge), kurilnice in delavnice. ako imaio potrebo. Prosilci za službe naj torej ne vlegaio prošenj na direkcijo, ampak naj osebno povprašajo pri navedenih edini-cah. če ie kako mesto prazno. * Nadzorovanje tujega kapitala v naši državi terjajo beograjski časopisi in poudarjajo. da je treba vreči okove z jugoslovenskega gospodarstva in ukrotiti tuji kapital, ki je brezobziren do države, iz katere potegne vsako leto težke milijone. * Sladkorja boi^o imeli dovolj. Iz Beograda poročajo, da bo znašal letošnji pridelek sladkorne pese 95.000 do 100 tisoč vagonov. Čeprav bo pesa po kakovosti zaradi neugodnega vremena nekoliko zaostajala za lanskim letom, bo vendarle zadovoljevala. Letošno izdelovanje sladkorja v sladkornih tvornicah se bo začelo kasneje, ker bo pesa kasneje dozorela. Lani so sladkorne tvornice začele predelovati peso okrog 1. septembra, letos pa se bo delo v tvornicah začelo šele okrog 20. septembra. V strokovnih vrstah računajo, da bomo iz letošne sladkorne pese dobili 11 tisoč do 12.000 vagonov sladkorja. Naša povprečna potreba po sladkorju se giblje na višini okrog 800 vagonov mesečno ali na leto 9600 vagonov. Četudi bi se poraba povečala, bo sladkorja dovolj do prihodne jeseni. Do novega sladkorja je še na razpolago okrog 600 vagonov sladkorja in ni verjetno, da bi nastopilo občutnejše pomanjkanje do trenotka, ko bo prišel na trg novi sladkor. * Smrt blage matere. V Dolskem pri Raj-henburgu je v petek popoldne umrla ga. Pavla Solinova, soproga posestnika in trgovca. Njena nagla smrt je zbudila globoko obžalovanje ne samo med sorodniki, temveč tudi med prebivalstvom, saj je bila gospa Pavla zelo priljubljena. Po rodu je bila iz stare šo-štanjske rodovine Ravljenovih in sestra našega novinarskega tovariša v uredništva »Jutra« g. Davorina Ravljena. S svojim mo--em Franjom je skrbno vodila obsežno posestvo s trgovino in gostilno v Dolskem blizu znanega senovskega rudniškega okoliša. Zapustila je sina edinca Franca. Blagi po-kojnici naj bo ohranjen lep spomin, žalujočim pa izrekamo odkritosrčno sožalie. * Poplave v raznih krajih Slovenije. Pretekli teden je bil izredno deževen Zlasti četrtek 22. t. m. je bil dan nalivov, ki je marsikje povzročil povodnji. V Ljubljani je bil ta četrtek letošni najdeževneiši dan, sai je padlo 48.2 mm dežja. Pretekli teden so-močno narasle vse reke in potoki, ki pa so zadne dni spet padli in nastopilo je lepo vreme z mrzlimi nočmi. * Sredi poletja zmrznil. Nad Travnikom in okolico je divjalo te dni silno neurje s hladnim vetrom. Proti večeru je postalo še bolj hladno, tako da je čez noč na planinah Vlašiču, Vranici in Stožeru zapadlo precej sn°ga. Planinci, ki so bili v nedelio na VIa- šiču, pripovedujejo, da je divjal tam velik snežni metež in da je zapadlo 15 cm snega. Neurje je zahtevalo tudi človeško žrtev. 12-letni Jože Ramljak iz vasi Dilenice je krenil z vozom v gozd po drva. Proti večeru se je vrnil konj sam. Domači so pričakovali dečka pozno v noč. Ker ga pa le ni bilo, ga je šel prestrašeni oče iskat v gozd, Iskal ga je vso noč in šele zjutraj ga je našel zmrznjenega na štoru. Nesrečni deček je zmrznil sredi poletja v snežnem metežu. * Sneg po naših visokih gorah. Zadnje dni je padel sneg na razne visoke gore v Sloveniji, pa tudi v Bosni in drugod. Celo gore v severni Italiji imajo sneg. * Sodni sluga med neurjem utonil. Sodni sluga Tomaž Lampe, star okoli 28 let, usluž-ben pri okrajnem sodišču v Logatcu, se je nedavno s kolesom odpeljal iz Logatca v Zi-re, da tam opravi neko rubežen. Po končanem opravku se je med hudim dežjem vračal nazaj v Logatec. Med Rovtami in Zirmi je kraj, ki ga domačini imenujejo Sopot. Tam teče potok Hleviščica, ki se izliva v Zi-rovsko Soro. Čez ta potok je na omenjenem mestu betonski most, ki pa se je letos pomladi podrl. Za silo so nato tam postavili lesen most. Potok je sicer majhen, toda ob nalivih se spremeni v hudournik. Tomaž Lampe je privozil na sredo tega mostu. Pa je zagrmelo in most je vzela naraščajoča voda. Neki graničar, ki je bil v bližini, je dobro videl, kako je Lampe s kolesom vred padel v potok in kako so ga deroči valovi zagrnili. Truplo ponesrečenca so našli šele čez nekaj dni. Tomaž Lamoe je bil med prebivalstvom splošno priljubljen. Naj v miru počiva! * V apnu se je smrtno opekla. V Dobriču pri Št. Andražu blizu Velenja se je zgodila huda nesreča. Pri Klančnikovih so gasili apno Pri delu je pomagala tudi 261etna Kristina Klančnikova Po nesreči pa je padla v jamo in dobila hude opekline po vsem telesu. Takoj so jo prepeljali v celjsko bolnišnico. Vsaka zdravniška pomoč je bila zaman. * Smrtna nesreča zaradi plazovite zemlje. Na žalosten način je prišel ob živl^n^ 32-letni posestnik in gostilničar Rudolf Pusto-slemšek na Črnivcu. Podjetni mož si je bil pred leti postavil na nrelazu Črnivcu, po katerem drži cesta iz Kamnika v Gornji grad, lično leseno hišo in odorl v niei gos+^no. Zadno deževje je razmehčalo zemljo za hišo in plaz je nritisnil ob steno k^ti, ki je zidana za hišo in orislonjena ob hrib. Stena »Torej se moram gosoe Cambryjevi zahvaliti, da vas vidim. Jaz pa sem na vaše besede, da vas bom v soboto spet lahko videl, prišel samo zaradi tega, da srečam vas, da srečam vas. . « Darcy je rekel te besede kakor mlad zaljubljenec. »Zaradi mene?« je vprašala Berta. »Ne upam se verjeti.« Tedaj ji je Gaston šeonil: »Ali še niste opazili, da vas ljubim?« »Da me ljubite? Vi? Dovolite mi, da vaše izjave ne vzamem resno, ker bi me užalila, če ne bi v niei gledala samo znamenja vaše pretirane vliudnosti. Liudje vaše vrste re-čeio z isto lahkoto: ljubim vas, kakor če bi rekli: obleka se vam dobro Dodaja! Verjemite mi pa, da me take besede vznemirjajo. So besede, pri katerih mora biti človek previden, preden jih izreče.« »Če bi me bolje poznali, me ne bi tako stroeo sodili,« ie odvrnil Gaston. »Od prvega trenutka, ko sem vas zagledal, vas ljubim. Ne ozirajte se na moje orejšnie živlienje, ki res ni bilo vzorno. Kako naj vam dokažem, da ne lažem?« Berta je molčala, toda bledica na nienem obrazu je dovolj jasno kazala, kakšen boj se odigrava v njenem srcu. »Verjemite mi, gospodična, da brez vas zame ni življenja. Z dušo in telesom sem vaš in v vaši moči je, da me storite za najsrečnejšega človeka. Bodite pa prepričani, prisegam vam, da od prvega trenutka dalje niti v sanjah nisem mislil, da bi mogla biti gospodična Lesterelova kako drugače moja kakor kot moja žena « Berto so te poslednje besede močno pre- vzele Po kratkem molku je odvrnila: »Verjamem vam in hvaležna sem vam, da ste tako iskreni. Vi o meni ne veste ničesar drugega kakor to, da morda nisem grda in da živim od petja. Zdim se vam vredna, da bi nosila vaše ime. To me zelo veseli, toda gospod Darcv gospodične Berte Lesterelove ne more vzeti za ženo. Vse se temu upira in vi bi me lahko po pravici obsojali, če bi se okoristila z vašo ponudbo, ki se je utegnete še kdaj kesati.« »Če bi me ljubili, ne bi tako govorili,« je vzkliknil Gaston Berta pa je začela govoriti o sebi in Gaston se ji ni upal seči v besedo. »Moj oče je bil vojak, a moja mati, ki sem jo izgubila, ko sem prišla na svet, navadna vaščanka Oče je storil vse, kar je mogel, da me je lahko vzgojil v samostanu. Ko je umrl, sva ostali s sestro brez vsega. Matilda se je poročila in mi pomagala, da sem se do kraja izučila v oetiu. To mi danes največ pomaga, da se lahko prebijam skozi življenje. Ona mi je bila vse in jaz sem nanjo prenesla vso ljubezen, ki sem jo občutila do očeta. Nikoli je ne bom zanustila in rada bom storila vse, kar bo Dotrebno, da ji prihranim tudi naj-manišo bolečino.« »To rad verjamem!« je zajecljal Gaston. »Ko ste zdai zvedeli najine skrivnosti, si lahko mislite, da nisem prosta in da me Matilda potrebuje Zmerom moram biti priorav-liena, da se zanjo žrtvujem. Tako rada jo imam da bi bila pred njenim možem priznala, da sem bila jaz takrat v gledališki loži, ne pa sestra Saj sva si zelo podobni in bi se bil skriti pisun lahko pomotil. Rada bi žrtvovala tudi svoj dobri glas, samo da rešim Matildo moževega maščevanja.« Berta je zardela in se ni zdela Gastonu še nikoli lepša kakor v tem trenutku. »Zakaj vam to pripovedujem?« je rekla, »♦fotela sem vam samo dokazati, da se ne morem možiti Sestra ima samo mene. Še zmerom je v nevarnosti in naiin skupni sovražnik je še ooasneiši. ker ie neznan Morda bo jutri spet obrekoval Matildo, in tedaj . .. « »Ali ne računate prav nič name?« je vneto dejal Gaston. »Preveč vas ljubim d<» vam ne bi dal vse pomoči, ki jo zmorem in skupaj se bova lahko ubranila Matildinega moža in zahrbtnega obrekovalca.« »Zelo plemeniti ste,« je tiho rekla Berta. »Toda ugled vaše družine vam prepoveduje vse, kar bi moglo umazati vaše ime. Ne morem sorejeti vašega imena, dokler ne mine vsa nevarnost, ki mi grozi.« Darcy je zdaj še bolj spoznal Bertino plemenito srce in njegova ljubezen ie postala še boli vroča. Zdaj se je še bolj zatrdno odločil, da zveže Bertino usodo s svojo. Še enkrat je hotel priseči na resničnost svoje ljubezni. Tedaj pa ga je ona opozorila, da morata zaradi ljudi končati ta pogovor. »Gledajo naju,« je šepnila. »O čem drugem se pogovarjajva! Slišala sem, da bodo v operi spet peli Dona Juana.« »Dona Juana? Ne vem.« »Obožujem to opero. Dona Juana znam na pamet, a v operi že dolgo nisem bila. Zaradi njega bi me bili nekoč skoraj izključili iz samostana. Toda to je dolga zgodba. Stepla sem se ...« »Vi? Tega pa ne morem verjeti.« »Kaj pa mislite? Samo na zunaj sem tako mirna, znam pa tudi vzkipeti.« »Ne verjamem.« se je nagnila in pritisnila ob sod vina. Gostilničar je šel v klet reševat sod. Ko je premaknil sod, se je nagnila tudi stena in potegnila za seboj strop. Betonska plošča je pod težo zemlje, ki je bila naložena na njej, počila in se z glasnim truščem sesula na ubogega moža. Ob nesreči je takoj prihitela žena, da reši moža iz nevarnega položaja. Žena se je zastonj trudila. Nekdo, ki je prišel mimo, je tekel proti Novi Štifti po sosede, ki so potem odkopali nesrečnega Pustoslem-ška. Bil je še živ. Ko je bil osvobojen teže, je še spregovoril nekaj besed, nato pa mirno izdihnil. Bodi delavnemu možu ohranjen blag spomin! * Skala mu je razbila glavo. V Zapodju je kamnolom ljubljanskega industrijca Birole. Tam je bil zaposljen med drugim 301etni delavec Mirko Gorjup, ki je zdajci zaslišal ro-potanje padajoče skale in odskočil. Vendar je bilo že prepozno. Skala mu je priletela na glavo, da se je takoj sesedel. Prepeljali so ga v ljubljansko bolnišnico, kjer je umrl. * Smrten skok iz vlaka. Blizu železniške postaje na Pragerskem so našli na tiru razmesarjeno truplo mlajšega moškega. Glava je bila odrezana od trupla. Ugotovili so, da je bil 341etni Fran Jurij Krivak iz Velikega Trgovišta na Hrvatskem. Preiskava je dognala, da ni bil izvršen samomor. Krivak se je vozil v napačno smer. Na Pragerskem se je zbudil iz spanja in spoznal, da se je med spanjem pripeljal do neprave postaje. V zadnem trenutku je skočil iz vlaka, pa ga je zajelo kolesje vlaka in ga povozilo. * Trije pisalni stroji so izginili. Luščilnica riža, katere lastnik je Boris Sancin, stoji na samotnem koncu Linhartove ulice v Ljubljani. Nedavno ponoči so jo obiskali vlomilci. Prišli so čisto nemoteno skozi dvoriščna vrata, ki so jih odprli z vitrihom ali s ponarejenim ključem, in odnesli iz pisarne tri pisalne stroje. Sumijo, da so tatovi nemara izmed delavcev, ki so bili svoječas-no Zaposleni v luščilnici in ki so potlej večkrat prišli z oblastvi navzkriž. Podjetje je za vrnitev vseh treh strojev razpisalo nagrado 1500 din * Velika poneverba v jeklarni v Guštanju. V jeklarni grofa Thurna v Guštanju so prišli na sled veliki poneverbi. Neki blagajnik je poneveril 750.000 din. Denar si je začel prisvajati že pred več leti. * Mlad hlapec je oplenil gospodarja za 11 tisočakov. Te dni je opazil posestnik Bervar v Bukovici pri Vačah, da mu je nekdo ukradel znesek 11.000 dinarjev Kmalu pa je raz- »Še pobesnim časih. O tem bi vam lahko Croyon marsikaj povedal. Nekoč je v moji navzočnosti dvignil roko, da bi sestro udaril. Bili smo za mizo. Zagrabila sem nož in ne vem, kaj bi se bilo zgodilo, če me ne bi bila Matilda prijela za roko. Toda pustiva te grde spomine. Hotela sem vas samo opozoriti, da nisem za vas. Nervozna sem in vihrava. Zdaj pa prihaja gospa Cambryjeva. Prosila me bo, naj pojem. Ne morem ji odreči. Toda nocoj mislim bolj zgodaj oditi, ker moram iti še k sestri.« »Saj mi boste dovolili, da vas spremim Bojim se...« »Ni se treba bati ničesar Čakala me bo kočija, ki me bo peljala k sestri, potem pa domov. Razen tega sem tudi oborožena Oglejte si to pahljačo z bodalom, ki mi jo je podaril Croyon, ko sem mu povedala: kaj se mi je pred nekai dnevi zgodilo na cesti Seveda mu nisem povedala, kdo me je rešil. Kupil jo je na Japonskem. Nosim jo samo zato, da ima veselje, in vesel bo, ko bo no-c°j videl, da nosim niegovo darilo tudi v družbi. Vsa sreča je, da je bodalo spretno skrito v držaju.« Gaston si je ogledal lepo pahljačo, ki je skrivala močno in ostro bodalo. V tem je pristopila lepa vdova Cambrvjeva, ki se je nasmehnila Berti in rekla: »Ali nocoj ne boste peli, draga Berta? Opozorila sem že svoje prijatelje, da pojdem bolj zgodaj spat, zato vas prosim, da danes fecjemoma prej začnete. Vem, da želite tudi v- i oditi, ker ste utrujeni. Toda vsaj eno nesem boste zapeli, kaj? In gospod Ga-"•a čudovito spremljati na klavir. Le-j prosim....« vozljal zagonetko. Pred dnevi je prišel v hišo neki dvajsetletni fant iz okolice Trbovelj. Ker so imeli pri Bervar j evih polne roke dela, so fanta vzeli za hlapca. Fant pa ni še prav nič prijel za delo, ker je stalno tožil, da ga zbada v trebuhu. Največ je posedaval v kuhinji, čez nekaj dni pa je izgiinl. Tega fanta so Bervar j evi osumili tatvine in o drznem vlomu obvestili orožnike na Vačah, ki so takoj začeli preiskavo. * Sirov umor gluhoneme ciganke. Na veliki šmaren zvečar je prišla h Katarini Str-nadovi v Vetrnjaku pri Kozjem gluhonema ciganka. Tam so bili 301etni posestnikov sin Moškon Janez, 441etni Resnik Jakob in Str-nadova, ki je pregovorila vinjenega Moško-na, naj odstrani iz hiše gluhonemo ciganko, ki je najbrž hotela pri Strnadovih prenočiti. Moškon je začel siliti v žensko in jo odganjati. Ker pa mu ni nič odgovorila, ji je dal več zaušnic, da se je sesedla in začela krvaveti iz nosa. Pijanec je nato zgrabil palico in večkrat udaril gluhonemo žensko, tako da se je zgrudila. Po vseh štirih se je nato ženska plazila po tleh in prišla do neke apnenične jame, v katero se je skotalila. Moškon jo je še tedaj tolkel s palico po glavi. Resnik je napol mrtvo žensko potegnil iz jame, Moškon pa jo je brcnil v glavo, da se je zvalila po strmini v prepad in se ubila. Orožniki so prijeli Strnadove, Moškona in Resnika ter jih izročili sodišču. Po vsej okolici Kozjega se ljudje zgražajo nad to strašno sirovostjo. * Vlomilec Šekulin prijet kot ženska. Pred dnevi so prijeli znanega vlomilca Štefana Šekulina, ki je z bivšim natakarjem vlomil v Majcnovo kavarno na Tyrševi cesti v Ljubljani. Šekulinu pa se je po aretaciji posrečilo pobegniti. Toda pobeglega vlomilca so ponovno izsledili in prijeli, to pa na zelo izviren način. Te dni pozno popoldne se je sukala v parku pred sodiščem neka sumljiva ženska, ki je bila po obnašanju podobna moškemu. Ljudje so opozorili stražnika na čudno žensko, ki jo je ustavil in odve-del na policijo. Tam se je pri natančni preiskavi izmotal iz skrivnostne ženske iskani vlomilec Šekulin. * Lastno dete je spravila s sveta. Iz Kable pri St. Juriju ob Taboru je neka 221etna služkinja prišla sredi julija v celjsko porodnišnico in je porodila zdravega fantiča. Ob koncu julija je z malim Franckom zapustila bolnišnico. V Št. Jurij pa se je vrnila brez otroka. Ko so jo po njem vprašali, je rekla, da je sinka izročila v Št. Petru v Sa-vinski dolini neki ženski v varstvo. Naposled Berta in Gaston sta rada ustregla želji lepe gostiteljice, ki se je takoj umaknila v kot, kjer je sedel že Roger Darcy. Gaston je sedel h klavirju. »Vaša umetnica je res lepa,« je dejal sodnik »Kje ste pa prav za prav odkrili ta biser?« »Res je biser,« je potrdila gospa Cambry. »Vaš nečak me najbrž blagoslavlja, ker sem našla ta biser.« »Moj nečak? Ali ji mar dvori? Ne verjamem, ker se je odločil, da se oženi.« »Bolje enkrat kakor nikoli. Zakaj naj pa ne bi vzel Berte? Res je siromašna, zato pa je vaš nečak precej premožen.« »Za dva je premalo denarja.« »Pustiva to. Rajši poslušajva!« Po Gastonovih akordih je začela Berta peti: »Moje in tvoje srce sta dve plamenici, moja in tvoja pa duša dve sestri ptici . « »Oho!« je vzkliknil sodnik. »Pesem je lepa. Ali ste jo vi izbrali?« »Da,« je potrdila. »Pesem je lepa in Berta jo imenitno poje. Kakor bi bila napisana prav za Berto in Gastona ...« »Ali hočete mar skrbeti za srečo svoje varovanke?« je smeje se rekel sodnik. »In za srečo vašega nečaka,« je odvrnila Cambrvjeva. »Takšne ženske ne bo našel ni-•toli več.« »Jaz poznam še eno takšno.« »Prosim, predsavite mi jo.« »Ni moffoča « pa je priznala orožnikom, da je v Grajski vasi pri Gomilskem blizu potoka usmrtila otroka in ga zakopala. Trupelce so našli, mater pa izročili sodišču. * Sprejem mladeničev v strojno mornariško šolo v starosti od 15 in pol do 18 in pol leta in v strokovno mornariško šolo v starosti od 16 do 18 let. Rok za prijavo je do 31. avgusta. V pehotno podoficirsko šolo v Beogradu, Bileči in Zagrebu v starosti od 18 do 21 let. Rok za prijavo je do 10. oktobra. Vsa zadevna pojasnila dobite pismeno ali ustno: Koncesionirana pisarna Per Franc, kapetan v, pok., Ljubljana, Maistrova ulica 14. Za pismeni odgovor priložite kolek za 10 din * V zadnjem času so strokovnjaki zelo izboljšali, pa tudi na novo obdelali predavanja za učenje pri dopisni trgovski šoli v Ljubljani, ki je zdaj v svojih novih prostorih na Kongresnem trgu 16/11 (poleg uršulinske cerkve). Tako so odpravili vse morebitne nedo-statke dopisnega pouka. Zato se lahko odslej naučiš pri tej šoli po dopisovanju doma hitro in poceni tujih jezikov (nemščine, italijanščine, francoščine itd.), pa tudi gospodarskih in trgovskih predmetov (trgovstva, korespondence, knjigovodstva, prava, stenografije itd.). Pri tej šoli ni nikake omejitve glede izobrazbe in starosti in je zato dostopna in priporočljiva vsem. Pišite po prospekt! * Brezplačno pošljemo vsakomur popularno knjižico o navodilih za preporod, duševni in telesni. Zahtevajte: Beograd, Masarykova u. 9. * Šolska objava. Starši, ki nameravate svojega sina ali hčerko vpisati v katerokoli trgovsko strokovno šolo, pišite po nov prospekti tudi na Christofov učni zavod, Ljubljana, Domobranska cesta 15. Zavod pripravi v enem šolskem letu svoje učence (-ke) za raznovrstno pisarniško službo. Ker je zavod znan po svojih odličnih uspehih, po svoji solidnosti in zmerni šolnini, ga najtopleje priporočamo. —-Največji in najmodernejši te vrste v državi! X Prstan je padel z neba. V kalifornij* skem mestu Sacramentu se je to zgodilo. Ko je šla Ana Briffsova mirno po mestnih ulicah, ki je nenadno padel na glavo prstan. Nad mestom se je namreč vozil v letalu dr. Stanley, ki je bil ves nesrečen, da mu je zdrknil iz roke prstan, ki ga je dobil od ameriškega predsednika. Cez nekaj dni je izvedel po radiu, kaj se je zgodilo z njegovim prstanom in kdo ga ima. Najditeljici je plačal 325 dolarjev kot najdenino, pa še pot na newyorško razstavo »Zakaj pa ne?« »Ker ste to vi.« »No, če to ni vljudnost!« »Ne vljudnost. Resnica.« »Torej mislite, da bi jaz lahko vzela Gastona?« »Moj bog!« »Ne razumem vas.« »Ali sem vas morda užalil?« »Ne. Kdo se ne bi ponašal z vašim imenom? Toda Gaston niti malo ne misli name.« »Kako morete to vedeti?« »Vsaj zdaj ne misli, ker je zaljubljen ▼ Berto. Ali vi, preiskovalni sodnik, tega niste opazili? Razen tega tudi vaš nečak ne bi bil prav primeren par zame. Preveč je živel v pokvarjeni družbi. Njega bi mogla res izpre-obrniti samo ljubezen To se bo Berti posrečilo, ker je vanjo zaljubljen, jaz pa vem, da bi se zastonj trudila.« »Toda jaz hočem, da se Gaston oženi.« »Ali se tako mudi?« »Zdaj sta v Franciji le še dva Darcyja. 06 se eden od obeh ne oženi, bo konec našegž rodu. Gaston ie mlajši. Naj se on žrtvuje!'' »Vam se zdi zakon žrtev? To je za nas žeu-ske zelo laskavo.« »Kaj hočete? Zdaj sem prestar.« »Koliko let vam pa je?« »Žal že pet in štirideset.« »Po moji sodbi ste vi mlajši od Gastona. Ne odločujejo leta, ampak srce.« »Za svoje vrstnice se ne ogrevam preveč, mlada dekleta pa mene ne bi marala.« »Iščite, pa boste našli,« je dejala gospa Cambryjeva in vstala, da bi čestitala gospodični Berti, ki je prav tedaj nehala peti. popotnikova torlio Povotaj je ©pustošila Dravsko dolino Makole, avgusta Kakor po mnogih drugih krajih dravske banovine smo imeli pretekli teden tudi v naši dolini strašno povodenj. Dolina Dravi-nje je bila od Poljčan do Majšperka eno samo jezero. Najhujša povodenj je bila okoli vasi Pečk, kjer se izliva v Dravinjo potok Ložnica. Po ložnici so se privalile prejšni četrtek zvečer silne množine vode s Pohorja. Njive in travniki so bili pod vodo. Ota-va je uničena in ajda vsa povaljana. Zadruga za regulacijo Ložnice, ki je regulirala Ložnico v Pečkah, je utrpela veliko škodo. Se ne utrjeni nasip se je zrušil in odneslo je tudi mnogo stavbnega materiala. V Pečkah se gradi nov most preko Ložnice. Povodenj je zdaj pokazala, da je zamišljen prenizko. K sreči nasip do mosta še ni dovršen, zaradi česar se je voda razlila čez nasip in cesto, sicer bi bila odnesla tudi ogrodje novega mostu. Strugo bo treba poglobiti vsaj za en meter, sicer bo most ob vsaki povodnji ogrožen. V zvezi z gradnjo mosta bo treba pospešiti regulacijo potoka. Letošno deževje je napravilo naši dolini Že velikansko škodo. Žito je deževje delno ugonobilo, a kar je ostalo, je vzela rja. Upali smo, da bomo imeli vsaj turščico, zdaj pa ije uničena še ta. Grozi nam splošno pomanjkanje. Onemogel siromak se je obesil zaradi bede Šoštanj, avgusta Pred dnevi je hči župana Napotnika v To-polšici našla na očetovem kozolcu na vrvi visečega neznanca. Vsa prestrašena je poklicala očeta. Oče je takoj prišel in ugotovil, da ni nobene pomoči več. V obešencu so spoznali 811etnega berača Franca Kotnika, rojenega v Belih Vodah, pristojnega pa v Topol-Sico. Kakor je sklepati, se je stari ubožec ves bolehen in nadležen naveličal ponižujočega beračenja od hiše do hiše ter si vzel življenje. Pri njem so našli naslov njegovega sina in hčerke. Vse kaže, da sta pozabila svojega očeta. Tudi banovinski zdravnik g. dr. Korun iz Šoštanja je ugotovil, da si je ubožec vzel življenje iz skrajne obupanosti. Za take ubožce bi moralo biti pri nas bolje preskrbljeno. Ne bi se smelo dogajati, da se človek, ki je vse življenje garal, na stara leta potika okrog ves obupan in prosi za živež, ki bi mu pripadal sam po sebi, saj je v mladih letih delal in vršil svojo dolžnost. Žalostno je v tem primeru tudi dejstvo, da sta sin in hči puščala očeta v taki bedi. Koliko Kotnikov iz Topolšice imamo še v dravski banovini, kjer že davno ne bi smelo biti niti enega več! Ženski vestnik Za kuhinjo Marmelada iz breskev. Cisto zrele breskve Brez koščic pretlači skozi sito. Vmes skuhaj enako težo sladkorja, nato prideni breskovo kašo in skupno kuhaj, da se zgosti. Ko se ohladi, deni v kozarce, zalij z oljem in čisto ohlajeno poveži s pergamentnim papirjem. Razrezani stročji fižol. Mlade stroke očisti debelejših vlaken, potem jih razreži na koščke in z nekoliko sirovega masla skuhaj v vodi, da se zmehčajo. Zalij jih s kislo smetano in zgosti z moko. Dodaj tudi malo li-monovega soka. Dušeno korenje. Korenje olupi in zreži na debele rezance, ki jih nato daš v kožico na mast s soljo in nekoliko sladkorja ter jih du-šiš, da se zmehčajo. Med dušenjem jih zalivaj z mlačno vodo ali slabšo juho. Ko je ko- renje mehko, ga zgosti z žlico bolj bledega podmetka in prevri, da se zgosti. Korenja mora biti sladko. , Jabolčna strd. 12 olupljenih debelih jabo^ ki jim prideneš limonovo lupino, kuhaš mehkega v majhni količini vode. Nato pre* tlačiš v skledo. Potem vzameš pol kilogn.n: sladkorne sipe, dodaš sok ene limone in J gramov ražmehčane želatine, mešaš, da s peni, priliješ malo ruma in še sok tre! lif mon, napolniš s to snovjo posebno posodo irj daš na hladno, da se strdi. Praktični nasveti Preveč soli uživati ni zdravo. V nekf ^rilj gostilnah so jedi tako slane, da morajo 1. ljq piti, s čimer se zaužita sol razstopi in na« redči. Zdravniki pravijo, da koristi človc. mu telesu največ pet gramov soli dn. no, Preveč soli pa škoduje človeškemu telesu ;e| učinkuje škodljivo na ledvice. V litru Jo* veške krvi je navadno pet gramov kuh fl soli, in sicer tudi tedaj, če zaužijemo več a: i, kakor smo je vajeni. V takiem primeru me 3 človeško telo presežek soli izločiti s pornjčja vode. Ce jemo zelo slane jedi, postanem ni. Za vsake tri grame odvišne soli pit/ o a« jemo en liter vode za izločenje te soli. To pa| pomeni nepotrebno obtežitev ledvic, r.inogd jastvine imajo sol že v sebi, tako da j. treba soliti. Tako ima prekajeno meso žj drn» volj soli. Med sočivjem imajo na prima; pa* radlžniki v sebi dovolj lastne soli. Če slabo spiš. Preden greš spat, vtakni no« kajkrat zaporedno noge v mrzlo vodo ■> tflf nekako pomiri, da v postelji lahko hitro zam spiš. Zdravilo za rane z nožem. Prav dob s ■> j® za take rane arnika, namočena v čistem soi« ritu. Rano moraš najprej dobro zmiti, i-ntaj deneš nanjo čisto platno, namočeno v ; ni« ki. Glavno je pri ranah sploh, da jih v aru* ješ nesnage. 1 Potniško letalo se je ponesrečilo z vsemi potnici ,-*» m Prejšnji četrtek 22. t. m. je zjutraj kakor po navadi odletelo Aeroputovo letalo s potniki iz Zagreba proti Splitu. Med potjo pa je nenadno izginilo. Ko so ga iskali, se je nepričakovano razširila vest, da so ga našli in da so vsi potniki zdravi. Zal se je ta vest izkazala za neresnično. Tedaj je letalo že le- žalo razbito v pečinah gorovja Velebit:- prf Gospiču, okoli letala pa so bila raztrc eni trupla nesrečnih potnikov. Ponesrečeno letalo je našel v petek ' nef Milan Vitas iz Počitelja. Bil Je na se; r i ^ Gospiču in tam slišal, da je razpisan na« grada 10.000 dinarjev za tistega, ki b od* BMILIO SALGARI 13 IZGNANCI Takoj se je vrgel kup roparskih živali na 6e drgetajoče truplo. V trenutku je bil plen požrt. Zamudniki, ki niso dobili nikakega deleža, so zdaj zasledovali trojko. »Preklete zveri!« se je jezil Dimitrij. »Za yas imamo še svinca!« »Ali misliš, da so naši konji že utrujeni?« je vprašala Marija voznika. »Doslej še niso.« »Ali bodo zdržali do jutra?« Fedor je okleval z odgovorom. »Povej resnico!« »Do sončnega vzhoda sta še samo dve urL Snežni metež pa ne popusti. Bojim se...« »Kako daleč imamo še do Katulika?« »Se petnajst verst.« »Ne pozabite, da nas bodo morda tam prijeli«, je pripomnil Dimitrij. »Če bi našli kakšno skrivališče, bi se tam ustavili. Toda stepa je samotna in prazna.« »Gorovje ni daleč«, je rekel tolažeče voznik. »Sajanske gore imajo mnogo jam.« »Ali morda poznaš kakšno? Če jo poznaš, nas hitro povedi tjakaj!« »Celo več! Vprašanje je samo, ali nas bo led po močvirju lahko nosil.« »Moramo čez led, ni drugega izhoda!« je odločno rekla Marija. »Dobro! Torej naprej!« Živali so pod Fedorjevim bičem zdajci krenile na desno, pri čemer so zadele v ene- *«stted kolov kraj ceste Vladimirke. Sko- raj bi bile prevrnile potnike iz trojke. Ozemlje ni bilo čvrsto in enakomerno. Pod snežno odejo skrita trava se je vdajala, tako da se je trojka pogosto pogreznila. »Dolgo ne bo trajalo, pa nas bodo volkovi spet dohiteli!« je dejal Dimitrij Mariji. »Bamo pa spet streljali!« je bil pogumen odgovor. »Fedor, kako daleč je še do skrivališča?« »V eni uri bomo dospeli tjakaj.« Trojka je nadaljevala hitro vožnjo. Prispeli so že v močvirnato pokrajino. Močvirja in majhna jezera z neravnimi bregovi so se menjavala, kar je povzročalo odskakovanje vozila. Bila je nevarnost, da se ne bo trojka zdaj zdaj prevrnila in razbila. Konji dirkači so ne glede na slabo pot nevzdržno tekli. Zdelo se je celo, kakor bi jih to še podžigalo v teku. Beli od snega, ki je padal v gostih kosmih izpod neba, in z grivo, naježeno od strahu pred volkovi, so dirjali naprej zdaj zdaj raskavo rezgetaje. Saj so jim bili za petami volkovi, katerih strahotne škrtanje z zobmi jih je bolj podžigalo v teku kakor voznikov bič. Bila je divja slika, ko je hitela trojka v snežnem metežu po širnih dolinah Sajanske-ga gorovja. Čez četrt ure pa se je divja vožnja ustavila. Eden izmed stranskih konj je bil padel čez rob zmrzlega jezera in potegnil srednjega konja s seboj. Potniki v trojki so prestrašeni za!-:: .ali« Vsi trije so padli v sneg. Dimitrij se je prvi vzdignil in zgrab i za puško, ki je zdrsnila iz njegovih rok 'udi' konji so se takoj pobrali in hoteli k .r i praznim vozilom oddirjati. Toda vozn k jd bliskovito skočil za njimi in zgrabil srednja« ga konja za brzde. 1 V tem trenutku so se približali vo^.ovt Dva najbližja sta se vrgla na Dimitrija, ned* tem ko je tretji skočil enemu izmed stran* skih konj za vrat. Poljak ni niti za trenutek izgubil dutevn® prisotnosti. Strel iz puške je podrl enevi. V starem veku so izdelovali dobro pivo predvsem iz ovsa. Pomen piva pa je postal večji šele tedaj, ko so uvedli ječmen za njegovo glavno sirovino. Hmelj so začeli prida jati pivu mnogo pozneje. X že Rimljani so gradili predore Najstarejši med alpskimi predori je predor skozi goro Mont Ceniš, ki je dolg nad 12 km. Gradili so ga od 1. 1857. do 1. 1871. Simplonski predor, najdaljši v Evropi, dolg skoraj 20 kilometrov, so gradili od 1. 1898. do 1. 1905. Zgradili so ga prej kakor predor pod Mont Cenisom, čeprav je znatno daljši. Na predore naletimo že v najstarejših časih. To pa niso bili predori, ki bi služili prometu, temveč se je pretakala po njih samo voda. P1I-nij starejši piSe o predoru, ki ga je dal zgraditi cesar Klavdij Tiberij Britanik. To delo je bilo baje tako sijajno, da ga ni bilo mogoče opisati. Ta predor je kopalo skozi 11 let 30.000 ljudi. V Pragi imajo zanimiv Rudolfov podzemski rov, zgrajen ob koncu 16. stoletja. Po njem teče voda iz Vltave v tako zvane Kraljevske Ogore. Veliko gradbeno delo je bil predor pod Temzo v Londonu. Tu so prišli prvič do veljave stroji, ki jih je izumil 1. 1823. Brunel. Zdaj se rabijo pri gradnji predorov najmodernejši vrtalni stroji in naprave, ki skrbe, da imajo delavci pod zemljo zmerom dovolj zraka in da jim ni prevroče. X Žitna letina v Rusiji dobra. Po vesteh iz Moskve je letos žitna letina v Rusiji dobra. Glasilo komunistične stranke »Boljše-vik« računa, da so letos v Rusiji pridelali toliko žita kakor leta 1937, ko je bil v tem oziru dosežen višek. Tedaj so tam samo pšenice pridelali sto milijonov ton. X Stene imajo ušesa. V zdajšni vojni se često omenja, da »imajo zidovi ušesa«. Ta izrek, ki se pojavlja v književnosti od začetka 16. stoletja, je zdaj pojasnjen po zaslugi nekega švicarskega zgodovinarja. Ko je kraljica Katarina Medici prišla na Francosko, je prinesla s seboj ne le preudarnost svoje rodovi ne, temveč tudi veliko mero nezaupljivosti. V Louvreu si je dala namestiti naprave, ki so ji omogočale prisluškovanje po-menkov, ki so se vršili daleč od nje. To prisluškovanje se je vršilo na osnovi posebnih naprav s pomočjo dimnikov. Tako se je nekega dne pojavil izrek, da »zidovi slišijo«. Katarina Medici je bila vedno poučena, kaj govore o nji drugi ljudje, in je po tem uravnavala svoje vladanje. x Tudi stari Egipčani so si barvali obrvi, in sicer z zeleno barvo. Tega pa niso delali zaradi mode, ampak iz praktičnih razlogov. Z barvanjem obrvi so si ščitili oči pred premočno sončno svetlobo. x v mestih je več žensk kakor moških. Pri štetju prebivalstva v Nemčiji se je pokazalo, da je v vaseh do 500 prebivalcev mnogo več moških kakor žensk. Kakor hitro pa število prebivalstva kakega mesta postane večje, začne naraščati odstotek žensk. Tako pride v mestih s 3000 prebivalci 1040 žensk na 1000 moških. V mestih z 20.000 ali več prebivalci 1127 žensk na vsakih 1000 moških, v mestih s 100.000 ali več prebivalci jih je že 1196: 1000. V Berlinu je razlika med ženskami in moškimi največja. Tam pride na vsakih 1000 moških 1223 žensk. Ta razlika se že zelo pozna. Sicer pa je znano, da je na celem svetu, ne samo v Nemčiji, v mestih več žensk kot moških. Zakaj s številom prebivalstva po mestih sorazmerno bolj narašča število žensk? Nemški znanstveniki pravijo, da je vzrok v tem, ker je v družbenem in gospodarskem pogledu za ženske bolje preskrbljeno v velikih mestih kakor na deželi. To da povzroča beg žensk v mesta. X V zraku je padel iz letala in se spet ujel nanj. Letalski kapetan Headly iz Chi-caga je imel v bivši svetovni vojni nenavadno srečo. Dne 6. januarja 1918. leta je letel z letalom nekaj tisoč metrov visoko nad nemškimi postojankami na zapadnem bojišču. Pri napadu na neko mesto je po nesreči padel iz letala, kakšnih 2000 m niže pa je spet sedel vanj. Čisto naključje mu je rešilo življenje. X Največji mož na svetu je umrl. Robert Wadlow, znani velikan, ki je bil s svojo višino 2.63 m gotovo največji človek na svetu je umrl te dni v Manasteeju v Ameriki v starosti 22 let. Wadlow je obolel 4. julija. S palico ali prav za prav s hlodom, ki ga je uporabljal kot oporo za svojo silno težo, se je odrgnil nekaj na gležju in ta ranica se je zastrupila, da mu ni bilo rešitve. X Zagonetna smrt lovca na biserne školjke. V japonski prestolnici Tokiju govorijo vsi ljudje o potapljaču Masaru Matsumi, ki je z ribiško ladjo šel na lov na biserne školjke. Pred otokom Darlejem se je spustil v globino morja. Pogreznil se je 75 m globoko Cez nekaj časa je dal potapljač znamenj^-naj ga potegnejo kvišku. Toda pomorščako^f se je čudno zdelo, da je Matsuma tako težak. Ustavili so dviganje in malo počivali. Nato so ga skušali znova potegniti iz vode. Spet se jim je zdela teža prevelika in spet so počivali. Čez nekaj časa so z združenimi močmi dvignili potapljaško napravo na površje in so se siln ozačudili, ko so opazili, da je potapljač med dviganjem izginil. Na-mestu Matsume so potegnili iz morja samo potapljaško čelado in oprsje in zvrhano košaro bisernih školjk. Nekaj potapljačevih tovarišev se je nemudno spustilo pod vodo, da bi poiskali tovariša, toda o njem ni bilo najti nikjer nobenega sledu. Domnevajo, da je postal Matsuma pod vodo žrtev neznane pošasti, ki ga je omrežila z lovkami in iztrgala iz potapljaškega oklepa. X Vlomilec se je sam ujel. Neki tat je vdrl v stanovanje newyorškega trgovca Ro-bertsona. Kar je le mogel, je pobral in jo poln zlatnine mahnil po hodniku proti veži, kjer pa se mu pot ni več zdela varna. Ro-bertson je imel na hodniku postavljeno zelo zanimivo zbirko. Ob zidovih so stali stari oklepi, po stenah je viselo staro orožje, na tleh pa so bili pritrjeni stari kitajski okovi, ki so bili tako narejeni, da so se sami zaprli, če je kaka noga stopila vanje. To se ja na žalost pripetilo tudi nogi vlomilaa. Na vse načine se je mučil in se poizkušal rešiti iz tega neprijetnega položaja. Okov mu je krepko držal nogo. Premišljal je, če bi pobegnil z okovi vred. Tudi to ni bilo mogoče, ker so bili okovi pritrjeni na betonsko ploščo. Ko je videl, da ni možna rešitev, se je mirno vdal v usodo in čakal. Trgovec Ro-bertson je prišel dokaj pozno domov in se je zelo začudil, ko je zagledal v kitajski pasti tako veliko »miš«. Ker so ležali okrog njega raztreseni ukradeni zlati predmeti, ni bilo dvoma, kaj je ta možak delal v trgovčevi hiši. Vlomilec je trgovca spoštljivo pozdravil in mu razložil, kako se je vse zgodilo. Trgovec mu je priznal, da je imel v resnici nesrečen dan, vendar da ga to ne more ovirati, da ne bi poklical policije. To je tudi storil. Čez nekaj trenutkov je bil vlomilec že rešen neprijetnih starih kitajskih okov. Sam Robertson jih je snel, ker je imel ključ od njih. Takoj za tem pa je dobil vlomilec v zameno ne na noge, temveč na roke par lepih modernih jeklenih okovov. X Japonci imajo čudne navade. Poleti pritiska na Japonskem tako huda vročina, da se ljudje skrivajo pred njo, kamor le morejo. Tudi potnikom na železnicah ne prizanese. V vlakih ne odlože samo klobukov in čecljev, temveč tudi obleko, da se vozijo mnogi skoro nagi. Evropci se seveda temu čudijo, kajti na evropskih železnicah bi potnika kaj hitro pognali iz vlaka, če bi se r njem slekel. — Zanimivo je tudi gledati Japonce, kako jedo. Cmokajo namreč tako navdušeno, da se sliši daleč naokrog. S tem izražajo svoje zadovoljstvo z jedjo. Tudi pi(0Čo požirajo tako, da se sliši vsak požirek. To je neke vrste vljudnost X Mravlje so požrle misijonarja. Misijonar Bogossi se je sprehajal po okolici Matade v Afriki. Bil je v spremstvu tamkajšnjega zamorskega domačina. Hotel je obiskati poglavarja plemena. Med potjo pa je nič hudega misleč, udaril s palico po nekem steblu. Takrat je šele opazil, da to ni bilo nikako steblo, ampak hiša termitov, neke posebne vrste mravelj, ki žive v Afriki. Domačin je zbežal, ko je zagledal prve termite, ki so bili laz-srjeni zaradi razrušene hiše. Navalili so na misijonarja, ki se je tudi skušal rešiti z begom. Pa je že viselo na stotine in tisoče termitov na njem. Ko so mu strašne mravlje razgrizle obleko, so se spravile na njega samega. Misijonar je umrl do kosti zgrizen od termitov. A D I O od 1. do 8. septembra Nedelja, 1. septembra. 8.00: Jutmi pozdrav. — 8.15: Kvartet trobil. — 9.00: Napovedi, poročila. — 9.15: Prenos cerkvene glasbe iz trnovske cerkve. — 9.45: Verski govor (dr. Gvido Rant). — 10.00: Pevski in klavirski koncert (Vida Valjalova in Marta Osterc-Valjalova). — 11.00: Prenos prome-nadnega koncerta vojaške godbe. — 12.00: Zlata Gjungjenčeva poje (plošče). — 12.30: Poročila, objave. — 13.00: Napovedi. — 16.30: Fantom (Ivan Martelanc). — 17.00: Kmetijska ura: Oskrba svinj (Hladnik Jakob). — 17.30: Pod lipo: Nastopijo Fantje na vasi, kvartet sester Stritarjevih in Stanko Avgust (harmonika). — 19.00: Napovedi, poročila. — 19.20: Nacionalna ura. — 19.40: Objave. — 20.00: Koncert Primorskega prosvetnega društva »Sloge« iz Kranja. — 21.00: Radijski orkester___ 22.00: Napovedi, poročila. — 22.15: Prenos lahke glasbe z vele-seima. Ponedeljek, 2 septembra. 7.00: Jutrni pozdrav — 7.05: Napovedi, poročila. — 7.15: Pisan venček veselih zvokov (plošče). — 12.00: Iz operet (plošče). — 12.30: Poročila, objave. — 13.00: Napovedi. — 14.00: Poročila. — 19.00: Napovedi, poročila. — 19.20: Nacionalna ura. — 19.40: Objave. — 20.00: Izseljenski kotiček. — 20.10: Ljudsko zdravje v Sloveniji: Umiranje dojenčkov (dr. Ivo Pire). — 20.30: Pevski koncert »Ljubljanskega zvona«. — 21.15: Prenos lahke glasbe z velesejma. — 22.00: Napovedi, poročila. — 22.15: Za dobro voljo (radijski orkester). — Torek, 3. septembra. 7.00: Jutrni pozdrav. — 7.05: Napovedi, poročila. — 7.15: Pisan venček veselih zvokov (plošče). — 12.00: Iz Mozartovega carstva (plošče). — 12.30: Poročila, objave. — 13.00: Napovedi. — 13.02: Slovenski napevi (Friderik Lupša in radijski orkester). — 14.00: Poročila. — 19.00: Napovedi, poročila. — 19.20: Nacionalna ura. — 19.40- Objave. — 20.00: Gospodarska poročila (Drago Potočnik). — 20.10: Vzgoja k disciplini in svobodi (prof. Boje). — 21.00: Koncert operne glasbe (radijski orkester). — 22.00: Napovedi, poročila. — 22.15: Narodne in umetne pesmi ob spremljevanju citer (Štefka Korenčanova in Vilko Skok). Sreda, 4. septembra. 7.00: Jutrni pozdrav. — 7.05: Napovedi, poročila. — 7.15: Pisan venček veselih zvokov (plošče). — 12.00: Pisan drobiž (plošče). — 12.30: Poročila, objave. — 13.00: Napovedi. — 13.02: Duet harmonik (brata Malgaja). — 14.00: Poročila. — 18.30: Mladinska ura: O letenju v velikih višinah (Janko Čolnar). — 18.45: Za krajši čas (plošče). — 19 00: Napovedi, poročila. — 19.20: Nacionalna ura. — 19.40: Objave. — 20.10: O postanku in razvoju fotografije (Oskar Kocjančič). — 20 30: Koncert godbe 40. pehotnega polka Triglavskega. — 22.00: Napovedi, poročila. — 22.15: Šramel-kvar-tet »Murnček«. Četrtek, 5. septembra: 7.00: Jutrni pozdrav. — 7.05: Napovedi, poročila. — 7.15: Pisan venček veselih zvokov (plošče). — 12.00: Zborovske pesmi (plošče). — 12.30: Poročila, objave. — 13.00: Napovedi. — 13.02: Veseli operetni zvoki (Dragica Sokova, Andrej Jarc in radijski orkester). — 14.00: Poročila. — 19.00: Napovedi, poročila. — 19.20: Nacionalna ura. — 19.40: Objave. — 20.00: Deset minut zabave. — 20.10: Slovenščina za Slovence (dr. Rudolf Kolarič). — 20.30: Argentinske popevke (pel bo Crk-venič Mirko, pri klavirju bo Eiletz Rudolf). — 21.15: Reproduciran koncert simfonične glasbe. — 22.00: Napovedi, poročila. — 22.15: Radiiski orkester. Petek, 6. septembra. 7.00: Jutrni nozdrav. — 7 15: Nanovedi, ooročila. — 7.15: Pisan venček veselih zvokov (nlošče). Praznova-nie roistnega dne Nj. Vel. kralja Petra II. — 9 30: Prenos zahvalne službe božje iz stolnice. — 10.00: Odkritje snomenika kralju Aleksandru I. Zediniteliu (nrenos iz Zvezde). — 12.00: Naša glasba (plošče). — 12.80: Poročila, objave. — 18.00: Napovedi. — 13.02: Svečani koncert jugoslovenske glasbe (radijski orkester). — 14.00: Poročila. — 14.10: Tedenski pregled Tujskoprometne zveze. — 19.00: Napovedi, poročila. — 19.20: Nacionalna ura. — 19.40: Objave. — 20.00: Za planince. — 20.10: Ženska ura: Učiteljica svetovalka kmečke žene (Angela Vodetova). — 20.30: Akademski pevski kvintet — 21.15: Slovenski zvoki (radijski orkester). — 22.00: Napovedi, poročila. — 22.15: Pisana šara (plošče). Sobota, 7. septembra. 7.00: Jutrni pozdrav. — 7.05: Napovedi, poročila. — 7.15: Pisan venček veselih zvokov (plošče). — 12.00: Plošča za ploščo. — 12.30: Poročila, objave. — 13.00: Napovedi. — 13.02: Plošča za ploščo. — 14.00: Poročila. — 17.00: Otroška ura: Čarobni klobuk, lutkovna igra (člani radijske igralske družine, prenos iz velikega studia). — 17.50: Pregled sporeda. — 18.00: Radijski orkester. — 18.40: Pogovori s poslušalci. — 19.00: Napovedi, poročila. — 19.20: Nacionalna ura. — 19.40: Objave. — 20.00: Zunanjepolitični pregled (dr. Alojzij Kuhar). — 20.30: »Halo! Berite naš novi podlistek!« Življenjska pot časopisnega romana in njegovega avtorja. Izvajali bodo člani radijske igralske družine. Napisal in vodi Jožek. — 22.00: Napovedi, poročila. — 22.15: Radijski orkester. X Kako daleč se vidi luč. Plamenček vžigalice, kakor se zdi neznaten, se vidi cel kilometer daleč. Svetloba navadne svetilke, kakršno uporabljamo pri domačih delih, seže že sedem kilometrov, medtem ko je videti razsvetljeno okno še v daljavi 20 km. Žaromet avtomobila ie še oošastnejši. Njegova svetloba doseže daljavo 50 kilometrov. i s i ŠTRIGOVA. Ena izmed največjih tombol v Štrigovi je sokolska tombola, v čemer so se obiskovalci vsakoletne sokolske tombole že davno prepričali. Letošna sokolska tombola bo v nedeljo 1. septembra ob 2. popoldne za sokolskim domom. Tombolska karta stane samo 2 din. Glavni dobitek je 2000 din, poleg tega pa je še 10 različnih tombol. Pridite! Iz Prekmurja Novo motorno brizgalno v Šalovcih so blagoslovili nedavno nedeljo. Nova brizgal-na je velika pridobitev za kraj in njegovo okolico. Drevo ga je ubilo. V Bogojini je pri podiranju drevja stisnilo padlo drevo Grabnega Franca tako nesrečno, da je za velikimi poškodbami čez nekaj ur izdihnil. ZA SMEH IN KRATEK CAS »GA NI DOMA!« Pesnik Vivček je nekoč prišel k svojemu prijatelju pesniku Kljuki. Služkinja pa mu je pri vratih rekla, da gospoda ni doma. A Vivček je bil slišal njegov glas in je videl, da se je prijatelj nalašč potajil. Nekaj dni nato je pa Kljuka prišel k Viv-čku, češ da bi rad z njim govoril. »Ga ni doma,« je zavpil Vivček skozi okno. »Kaj?« se je začudil Kljuka, »ali misliš, da ne poznam tvojega glasu?« Tedaj se je Vivček zasmejal: »Veš, prijatelj, ko sem bil jaz zadnjič pri tebi, sem tvoji služkinji verjel, da te ni doma, a ti nočeš verjeti meni.« LJUBEZEN Boltežar: »Gospodična Evlalija, že deset let vas ljubim.« Evlalija: » Zakaj ste mi to povedali? AH naj vam mar začnem plačevati pokojnino?« NEPRIJETNOST Gašper: »Zakaj si pa danes taklo slabe volje, prijatelj?« Melhijor: »Kako bi ne bil! Pomisli, snoči sem plačeval v gostilni s tisočakom in v trenutku, ko mii ga je hotela natakarica izmenjati, sem se prebudil.« HALI OGLASI Naslovi inserentov oglasov s šiframi ostanejo strogo tajni HRANILNE KNJIŽICE, VOJNO ŠKODO in vse druge državne papirje kupujemo in prodajamo za takojšno gotovino. RUDOLF ZORE, Ljubljana, Gledališka ul. 12. 193 ŠIVALNI STROJ, KOLO ALI OTROŠKI VOZIČEK najboljše kupite, prodaste ali zamenjate v trgovini J. Uršiča, Celje, Narodni dom. ČEVLJARSKEGA VAJENCA sprejme takoj Primožič Simon, čevljar, Pristava, p. Križe na Gorenjskem. Ameriško zunanje ministrstvo je objavilo, MOV REDILNI PRAŠEK »REDIN« za prašiče. —■ jl^^VHLtt Vsak kmetovalec si lahko hitro ln z majhnimi stro-^^■nuf fiki sredi svoje prašiče. Zadostuje že 1 zavitek za 1 prašiča ter stane 1 zav. 6 din, po pošti 17 din, S zav. po pošti 29 din, 4 zav. po pošti 86 din. Mnogo zahvalnih pisem. Prodaja drogerija KANC, LJubljana, židovska ul. MOSTOVA ESENCA »MOSTIN" Z našo umetno esenco Mostin si lahko vsakdo z najhnlml stroški pripravi lzborno, obstojno ln zdravo domačo pijačo. Cena 1 stekl. za 150 Utrov din 20.—, po poeti din 40.—, 2 steklenici po pošti din 65.—, 3 steklenice po pošti din 85.—. Pazite, pravi »Redtn« ln »Mostin« se dobi samo z gornjo sliko ln ga prodaja za kranjski del Slovenije drogerija KANC, Ljubljana, Židovska ul. 1 a. Za štajerski del Slovenije ln Prekmurje pa sarrio drogerija KANC. Maribor, Gosposka ulica 34. Za vse žene in dekleta! Zakaj kupujete drage kuharske knjige, ko pa __dobite za din 10.— zbirko preizkušenih receptov, q ■■■■■■MiHaiMMBB ki jih Je spisala poklicna kuharica po lastnih dolgoletnih izkušnjah? Razne juhe, navadne in pikantne omake, od navadne pečenke do najfinejša mesne specialltete od navadne močnate jedi do najfinejše torte, razno pecivo za vse prilike, razne likerje ln barske pijače ter razne druge domače ln tuje specialltete lahko Bkuha po tej knjigi okusno vsaka žena ln dekle! To vam jamči pisateljica knjige, ki je kuhala v prvovrstnih restavracijah in hotelih ln ki je prebrodila že pol sveta. Kuhajte po teh receptih ln vaša družina bo z vaV> kuho zadovoljna. — Nakažite din 10.— na račun Pošt. hranilnice št. 14.259, ali pa pošljite v kah na spodnji naslov, ln pošljem vam knjižico poštnine prosto. J. E. knjižna centrc'a, LJubljana, Dvofakova 8 MEINEL HEROLDI Atffc VAj rt. 8#e£Pl{AČi V NAJNOVEJŠIH VZORCIH V NAJVEČJI IZBIRI V NAJBOLJŠI KAKOVOSTI IN PO NAJNIŽJIH CENAH CEfllfr Ifl VZORCI ZASTONJ NAJVEČJA DOMAČA TRGOVSKA HIŠA V JUGOSLAVIJI CELJE 97 ,SUKNO KAMGARN. VOLNENO, FLANEL. BARHENi PLAINO SVilA DELEN1 .KLAV« HARMONIKE PROTINA Natezanje in bodenje po udih in sklepih, zatečeni udje, sključen je rok in nog, nate-zanje, trganje in bodenje po raznih delih telesa, seveda tudi slabost oči so pogosto posledice revmatizma in protina, ki se morajo odstraniti, sicer bolečine še napredujejo. NUDIM VAM .JK^S. zdravilno, sečno kislino raztvarjajoče, pre- . *VT *" ^ ^SmL snavljanje in izločevanje pospešujoče r*T5Y& S DOMAČE PITNO ZDRAVLJENJE JLJ[-\ v, ki se na umeten način popolnoma prirodno _ sestavlja iz blagodejnega zdravilnega vrelca, ^ ¥_Jk~/ ki ga je dobrotljiva mati priroda poklonila v^-^jfc,-^"^ bolnim ljudem. — Pišite mi takoj, pa dobite od mojih, po vseh deželah obstoječih skladišč, popolnoma brezplačno in poštnine prosto poučno razpravo. Sami se boste nato prepričali o neškodljivosti tega sredstva in njegovem hitrem delovanju. Poštna nabiralnica: PANNONIA APOTHEKE, BUDAPEST 72, Postfach 83. Abt. H. 288. SAMO DIH 49.SO St. 62.300 AnSer ur» pravi Ivlcarskl stroj. Dobra kvaliteta, lep fcromlran okrov ■ pismeno gummcljo Din 49.50 Stav. 62.301 Ista t osvetljenimi kazalci tn številčnico (Radium) Din 59.50 Zahtevajte cenik. Sj I, am ga pošlje za-tonj In poštnin« prosto TEŽAVNO JE UBOGATI Špela: »Gospodična, vi bi se morali orno-žiti. Verjemite izkušeni ženi.« Katrca: »Saj vam prav rada verjamem, toda dokler mi tega ne poreče neizkušen moški, se ne da nič storiti.« ZDRAVJE JE PRVO Ravnatelj kaznilnice: »Ker boste jutri obe šeni, vam dovolim danes kaditi.« Obsojenec: »Hvala, gospod ravnatelj, kajenje mi škoduje ...« Ljubljana 6 Lastna protokollrana tovarna ur T Sv tet Od 31. avgusta do 9* septembra tdjuGCjan&fii veCe&ejetn Razstava industrijskih in obrtniških izdelkov. Posebne razstave: pohištvo; mala obrt; turizem; motorna in jadralna letala; zaščita pred napadi Iz zraka; zobna tehnika; naša vsakdanja prehrana; cvetje in povrtnina; perutnina, kunci, golobi; likovna umetnost. — Zabavišče — Toti teater — Tekma harmonikarjev 8. IX. — Žrebanje daril za obiskovalce. Polovična voznina na železnici in parnikih. Na postajni blagajni kupite rumeno železniško izkaznico za din 2.— Broširana knjiga: din 10. Vezana knjiga: din 15. ftft LJUBLJANA KNAFLJEVA ULICA 5 Izdaja za konzorcij »Domovine« Josip Reisner. Urejuje Filip Omladič Za Narodno tiskarno Fran Jerao. 482353485323482348234823534853235348532353