Ust ljudstvu v pouk in zabavo.
•isSaJ* vsak Četrtek in velja s po&tnlno vred in v Maribora ■ pošiljanjem na dom sa celo leto I K, pol leta 2 K In ca Četrt leta I K. Naročnina sa Nemčijo S K, aa droge bvenavstrlJaS
Seiei« S K. Kdor ho« sam ponj, plača na leto samo S X« Naročnina se pofiilja na: UpravnlStvo „Slovenskega Gospodarja" v Maribora, — List se dopofcilja do odpovedi. — Udje „Kata"-ladcamega društva" dobivajo list bres posebne narojSninOj fc-> Posamezni listi stanejo 10 vin« — Uredništvo: Koroška cesta itev, S, r- Bokopisl se ne vračajo, >-i UpravnlStvo: Koroike
cesta Stev. 5, vsprejema naročnino, inserate in reklamacije, iSat iEKaratc se plačuje od enostopne pettoisie se enkscal 12 bJe* sa dvakrat 25 vin., za trikrat S5 vin. Za večkratne oglase primeren popusti Inaerati se sprejemaj; ča arede rjutraL H*
zaprte reklamacije sa pofitnine proste.
Današnja številka obsega 12 strani.
Darila pridnim agitator;em.
Za pridne agitatorje, ki nam pridobijo do 31. jan.
1913 nove naročnike in nam tudi pošljejo cd
nj h celoletno naročnino, razpisujemo sledeče nagrade:
1.	Za 5 novih, za celo leto plačanih naročnikov lep molitvenik v zlati obrezi.
2.	Za 10 novih, za celo leto plačanih naročnikov fino vezan molitvenik.
3.	Za 15 novih, za celo leto plačanih naročnikov lep križ ali pa lepo stensko podobo.
4.	Za 20 novih, za celo leto plačanih naročnikov dragocen križ ali pa veliko stensko podčbo.
T« nagrade bomo razposlali koncem februarja 1913.
Slovenski Gospodar stane za celo leto 4 K, za polleta 2 K za četrt leta 1 K.
Upravnlšfvo.
Avstrija in sosedi.
Živimo v položaju kakor pred štirimi leti, ko jamo za vedno osvojili Bosno in Hercegovino. Srbija je nezadovoljna z nami. Prod Štirimi leti je bila nezadovoljna, ker je mislila, da spadata osvojeni deželi k njej, danes je nezadovoljna, ker ji nemški vladni krogi v Avstriji ne dovolijo prostega pota skozi Albanijo de Aflrije. Pred štirimi leti nas je stalo napeto razmerje s Srbijo okoli 400 milijonov kron, sedaj nas stane že 100 milijonov kron.
Pred štirimi leti ni prišlo do vojske, ker je Rusija v zadnjem trenotku odpovedala Srbiji odpomoč; kajti to je jasno, da se Srbija sama za-se ne bo voj' skovala z mnogo močnejšo Avstrijo. Očividno je, da Rusija Še sedaj zvesto stoji za Srbijo, kajti srbska vlada z neizpremenjeno odločnostjo zagovarja svoj,« zahteve napram Avstro-Ogrski,
Avstrija je dobila zadnje dni s tem zopet nekoliko reč ugleda pri vseh nasprotnikih, ker se je obnovila zveza z Italijo in Nemčijo. O zvezi z Nemčijo nihče ni dvomil, kar ona bolj potrebuje nas, kakor mi njo. Toda na vsak način je velike vrednosti, da se je Italija ravno v sedanjem trenotku odločbo postavila Ha stran Avstrije in sklenila ž njo zvezo. To je vsaj nekako zagotovilo, da v slučaju vojske z Rusijo in Srbije ne bomo imeli Italije za svojim hrbtom.
Kako napete so javne razmere, tudi dokazuje dejstvo, da sta vojni minister Auffenberg in Šef generalnega Štaba, Semua, skupno odstopila; vojni minister bo Krobatin, Šef generalnega fitaba pa postane najboljši avstrijski general, Konrad pl. Hotzendorf.
Slovenci si želimo miru, zato je tudi naša iskrena ielja, da se v«e preporne točke Avstrije z njenimi «osedi izravnajo mirnim ter prijateljskim potom.
Mirovna pogajanja*
Z veliko napetostjo se pričakujejo mirovna pogajanja balkanskih držav s Turčijo v Londonu. Z« prva pogajanja nam bodo odkrila bodoče načrte posameznih balkanskih držav ter tudi, ali so bile Ž« pred vojsko sporaziimljene z drugimi velikimi drŽavami.
A ko bo zahtevala Bolgarija samostalno Makedonijo, aam bo to znamenje, da je up njene bodočnosti, osvojiti si poznejša leta vso Makedonijo. Sedaj bi jo morala deliti s Srbijo in Grčijo, toda afo postane za trenotek samostojna, pa si jo lahko pozneje kedaj ob, «godnem času celo priklopi, kakor mi Bosno ip Hercegovino. Zanimivo bo tudi, ali bo ruska zunanja politika to stremljenje Bolgarov podpirala ali ne. Zelo verojetno je, da ne, in ravno tako verojetno je, da jo bo Avstrija. Šepeta se namreč, da se je Bolgarija dogovorila za ta načrt z Avstrijo že pred vojsko.
Nekateri avstrijski ter bolgarski vojaški in zunanjepolitični krogi imajo namreč star načrt, kako bi naj izgledala k.arta na Balkanu. Mogoče bo to marsikateri dogodek, ki se bo izvršil v bližnji bodočnosti, pokazalo v jasnejši luči. Pribijemo pa, da se mi zdr-žiHw popolnoma lastne sodbe, mi le kot vestni Časnikarji poročamo.
Omenjeni krogi so mnenja, da je Srbija za Bolgarijo in za Avstrijo samo predmet vznemirjenja. Srbija bo vedno gledala na srbske brate v Avstriji, na drugi strani pa bo v Makedoniji na poti Bolgariji v njenih političnih in trgovinskih ciljih. Zato bi se naj razdelila Srbija med Avstrijo in Bolgarijo. Avstrija bi vzela Belgrad približno do Morave, Bolgarija pa vzhodni del z Nišem. Pripomniti je, da smatrajo Bolgari prebivalstvo v vzhodnem delu Srbije za bolgarsko. Makedonijo bi dobila Bolgarija, Avstrija pa prosto pot-skozi sandžak Novi pazar v Solun. Pomnoženim avstrijskim Jugoslovanom bi se dala posebna u-pravna enota, h kateri bi pripadali tudi Slovenci kot zanesljiv avstrijski narod.
Tako načrti v glavah nekaterih naših in bolgarskih mož! Mirovna pogajanja nam bodo tudi to točko nekoliko osvetlila. Zato Slovenci zasledujemo ta pogajanja s posebnim zanimanjem. Na vsak način so sedanji časi tudi za avstrijske Jugoslovane izredne
važnosti. Za nas se danes gre! !
• •
•
Zastopniki Bolgarije, Turčije, Srbije, Črne gore in tudi Grške, so odpotovali v London, glavno mesto Angleške, da se posvetujejo o pogojih, pod katerimi se sklerne mir na Balkanu. Mirovna pogajanja se začnejo v petek, dne 13. decembra, ter bodo trajala, kakor se sedaj namerava, k večjemu 25 dni; če se tekom te dobe ne bo dalo doseči sporazuma, bi se zopet začela vojska. — Kakor poročajo listi z Balkana, se bodo odposlanci pogajali najprvo o novih mejah' Turčije, o vojni odškodnini in morda o razdelitvi osvojenega ozemlja. Pri poslednji točki seveda Turki nimajo besede in se bodo balkanski zavezniki sami o tej razdelitvi pogovorili. — Istočasno kot balkanska mirovna pogajanja, se bodo vršila v Londonu tudi posvetovanja poslanikov posameanih evropskih držav. Razume se, da imajo tudi ta posvetovanja nekako zvezo z mirovnimi pogajanji.
Bolgarijo bodo pri mir«ovnih pogajanjih zastopali: predsednik bolgarskega državnega zbora, Da-nev, general Savov, finančni minister Todorov, in bolgarski poslanik v Londonu, Makarov. — Tu r č i -j o: minister za zunanje zadeve Noradunghian, trgovinski minister Rešid-paša, londonski poslanik Tevtik-paša in tajnik Rešid-bej. — Srbijo: predsednik skupščine, Andrija Nikolič, bivši podpredsednik drž, sveta, Novakovič ter vojaška strokovnjaka Bojovič in polkovnik Pavlovič. — Črno goro: predsednik prvega ustavnega sveta, Lazar MjjuŠkovie, bivši Črnogorski poslanik v Carigradu, Jovan Popovič, in bivši pravosodni minister Lujo conte (pl) Vojnovič. — Grško: ministrski predsednik; Venizelos, bivši minister Skuludis, pariški vseučiliški profesor Politis, kapitana Metaxas in Exadaktylos, načelnik generalnega Štaba, general Danglis, in dunajski grški poslanik dr. Streit. — Albanski velikaši, ki so s« zbrali pri bivšem bitoljskem valiju, so se dne 8. t. m. posvetovali, ali bi poslali k mirovnim pogajanjem v London kakega zastopnika. Sklenili so, da se tozadevna odločitev prepusti začasni albanski vladi.
Dogodki na Balkana«
Kako se je sklepalo premirje.
V mali vasici na bregu močvirja pri Cekmedži, ki leži med Cataldčo in Carigradom, so se sestali bolgarski in turški pooblaščenci k pogajanjem, katera začrtajo bodočnost in zgodovino peterim narodom. To je bil zgodovinski dogodek, bolj važen nego bitka. Obe utaborjeni vojski sta čakali, polni raznih čustev, na potek pogajanj. Nek italijanski list popisuje sestataek bolgarskih in turških' pooblaščencev tako-le:
Bolgarski pooblaščenci, Danev, predsednik sobranja, general Savov, vrhovni poveljnik bolgarske vojske, general Fičev, Šef generalnega štaba in Cap-ričikov, carjev tajnik', so se pripeljali s posebnim vlar-kom do zadnje, na novo odprte postaje.
Sestanek se je vršil v vasi Plaja, na zapadnem bregu obširnega močvirja pri Cekmedži. Določeno je bilo, da se sestanejo ob 1. uri popoldne. Ko se je približevala ura, so bili pogledi vseh obrnjeni proti cesti pri Cekmedži, po kateri so imeli priti Turki. A cesta, ki izginja med močvirjem in morjem, je bila prazna. Za ta svečani sestanek se ni moglo izbrati bolj resnega kraja, riego je ta, med skalnatimi, golimi, temnimi gorami, ki stoje nad vasjo in med onimi vo-
dami, nad katerimi se dvigajo gole, strašne višav«, katere venčajo sovražnikove utrdbe» Bolgarska kava-lerijska patrulja je čakala na mostu, ki veže močvirje z morjem, in ta gruča mož in konj je bilo edino živeče bitje v samotnem, zapuščenem, tužnem kraju, p« katerem je divjal močan, leden vihar. Ob 1. uri IS minut se je prikazala na daljnem bregu majhna 6»ta jahalcev, in kmalu za tem je dospela na cesto mod Cekmedžo in se približala mostu. Bela zastava je vihrala pred počasno jahaj očim krdelom. To' so bili tnr-Ski pooblaščenci v spremstvu polovice eskadrona stili-čarjev. Eden vojakov je držal sulico, ki je služila z» drog beli zastavi. Na mostu so se prvič srečali bolgarski in turški vojaki, ne da bi se spopadli.
Ustavijo se. Rog zadoni. Večji del turšk«** spremstva je ostal na mostu in le malo se jih je približevalo vasi. Spredaj je jahala bolgarska patrulja, kateri je sledil njen častnik; zraven turških pooblaščencev je jezdila gruča turških častnikov in za njimi turška patrulja, pri kateri se je svetila edina sali-ca, s katere so sneli belo zastavo. Bolgarski zastoj*-niki so pričakovali turške v peki hiši vasi Plaja; b*l# je najboljše, močno, obširno leseno poslopje. Zunaj na travi so stali bolgarski konjeniki, zraščeni s sedlom, mirni kakor kipi v občudovanja vrednem reda. Grobna tišina; niti enega glasu, izvzemši divjanj» burje» Prebivalci, ki niso pobegnili, so se zaprli prestrašeni v svoje koče. Po zapuščeni cesti se je slišal jek podkev» Ko so se približali turški pooblašče-nci, je zatrobil rog: „Pozor!" Bolgarski konjeniki so potegnili sablje in zavzeli stališče pozdrava: žvedketapj«, Šviganje ojstrin in zopet kakor kipi. Turški oficirji s« vzdignili roke in se dotaknili „kalpaka" (pokrivala). Na vseh obrazih je bilo čitati prikrito ganjenje; duša vsakega je občutila, da se končava žalostna igra u-sode.
V gruči turških pooblaščencev je vzbujal pozornost Nazim-paŠa, vojni minister, generalisimus turške vojske, o katerem se je dolgo Časa pomotoma mislilo, da poveljuje oblegani vojski v Drinopolju. Gibone, mogočne postave je. Jezdil je na krasnem arabskem konju. Nazim izgleda postaran; na njegovem o-brazu, ki si ga ni obril že nekaj tednov, raste ščeti-nasta in bela, razmršena brada. Nosil je uniformo „kaki", na glavi „kalpak" iz kostanjastega astraha-na. Na prsih mnogo odlikovanj; a obraz mu je bil resen, mučen, poln dlostojanstva. Ob njegovi desni strani je bil Rešid-paša, minister trgovine, bivši poslanik na Dunaju, ki je imeP tudi važno vlogo ob zadnjih laško-turških pogajanjih» Na obrazu mu je bila čitati velika utrujenost; najbrže ga je jahanje utrudilo. Zraven sta bila še dva druga višja častnika. Turški suličarji so bili dobro oskrbljeni. Nosili so ¡sive turbane, narejene iz enake snovi, kakor njih suknje. Spadali so k najboljšim regimentom straže, a njih mali konji so zelo slabo izgledali. V tem, ko Turki izsedlavajo, prihajajo bolgarski pooblaščenci na prag, da jih sprejmejo. Danev m Rešid se prva približata in si stisneta roki. Po medsebojnem pozdravu gred* vsi pooblaščenci po temnih, lesenih stopnicah v nadstropje, kjer sta dve sobi, ločeni po hodniku, pripravljeni za sprejem. V eno stopijo pooblaščenci, v drog« častniki njih spremstva. Hiša je bila obkoljena od straž, ki so imele strog ukaz, da se ne sme nihče približati.
Pogovor je trajal '/* ure. Ob 2. uri 80 minut »o odšli turški jezdeci v onem redu, v katerem so prišli in potem, ko so bili zopet pozdravljeni z vojaškimi Častmi, so se oddaljili na cesti Cekmedže proti temni Črti turških postojank' v še večjem viharju. Ne vemo, kaj so govorili pooblaščenci, a mislimo si lalilko, kaj se je godilo v njih dušah» Tudi ura zmagoslavja ima svojo grenko stran, in Savov ter Fičev sta gotovo občutila, kako .velika bolečina, kako velika žrtva samozavesti je morala vladati v turškem vrhovnem poveljniku, ko se je predstavil sovražniku z belo zastavo in priznal, da je premagam. Savov in Fičev sta u-mela in tudi Čutila, kake muke je prikrival Nazim-pa-ša pod svojim mrzlim dostojanstvom.
Pogajanja so imela uspeh. Kakor smo že zadnjič poročali, so zastopniki Bolgarije, Črne gore Srbije in Turčije dne 3. decembra podpisali premirje. Tudi točke, ki jih vsebuje pogodba o premirju, smo že objavili. Določilo se je tudi, da mora država, ki boč« prekiniti premirje in zopet začeti z vojsko, to 48 ur poprej sovražni državi sporočiti» Vse sovražnosti med
Bolgari, Srbi in Črnogorci na eni in Turki na drugi sirani, so sedaj ustavljene.
Grška Se ni privolila v premirje. Iz tega se pa ne sme sklepati, da vlada med pjo in ostalimi zveznimi državami nesoglasje, ali da bi hotela Grška, kakor želijo to namreS prijatelji Turčije, celo izstopiti iz balkanske zveze. Grška naglaša, da je njeno postopanje v vprašanju o premirju v prid cele balkanske državne zveze, ker hoče Grška s svojim brodovjem v E-aejskem in Jonskem morju preprečiti, da ne bi Turčija dovažala živež svojim četam v Epiru in pri Ca-taldČu Da je postopala Grška dogovorno in soglasno z zavezniki, se tudi vidi iz tega, da bodo pri mirovnih podajanjih v Londonu navzoči tudi grški pooblaščenci.
Zgodovinski vlak.
Za Časa, Ko so se vršila pogajanja, so zastopniki premagane Turčije tudi stanovali v železniških vozovih. Vlak, v katerem je prebival turški vrhovni poveljnik Nasim-paŠa, ima zgodovinsko preteklost. To je namreč tisti vlak, s katerim so prepeljali bivšega sultana Abdul Hamida v Solun v pregnanstvo in v katerem je sultan, Mehmed meseca majat lanskega leta potoval na Kosovo polje, da bi pozval Albance k miru. Sultan si tedaj gotovo ni mislil, da bodo čez poldrugo leto tam Srbi gospodarji. Za Časa pogajanj za premirje pa so v tem zgodovinskem vlaku bolgarski in turški mirovni posredovalci zajtrkovali in pretresovali pogoje za premirje. Iz So-Mje poročajo, da si je kralj Ferdinand železniški voz, v katerem se je to vršilo, izprosil za - se za spomin. Veliki vezir Kiamil-paŠa je določil, da se tej želji ugodi. Kakor se poroča, so udeleženci pogajanj aačrtali v Šipe železniškega voza svoja imena.
Bolgarski narod -- junak.
Predno so začeli Bolgari oblegati Drinopolje, je vprašal car Ferdinand generala Savova, kako dolgo bi zamoglo Drinopolje obleganju ali napadu kljubovat ti. General je odgovoril: „Veličanstvo, Drinopolje je lahko v dveh dneh naše, ampak to zahteva žrtve 50 MsoČev ljudi."
Poročevalec nekega italijanskega lista poroča o tem dogodku in pripoveduje, da se je srce kralja upi-ltalo tem strašnim žrtvam in kako je iz tega kraljevega odpora nastal oni izborni in globoko zamišljeni vojni načrt, ki je Lozengrad in Lile Burgas izbral za središče bolgarskih vojniških dejanj ter je bolgarsko armado z naravnost neverjetno naglico pripeljal pred earigrajska vrata. Lesene hiše v Drinopolju so že v plamenu in čete Rasko Dimitrijeva so že nameravale prodirati črez Cataldčo. In vse to se je doseglo, ker je Bolgarija v tej vojni hitrosti vse žrtvovala: ker se je na tisoče ranjencev prepustilo njih lastni usodi, ker je bilo nemogoče, jih spraviti naprej; ker se je tisoče in tisoče mrtvih pustilo nepolkopanih ležati na bojnem polju. Od začetka je bila ta borba kakor velikanska dirka, kakor vihar, lov brez odpoČitka, brez edmora, in Kakor eden divji krik za maščevanje in za zmago, KriK, ki bi se naj bil stri Še-le na kupolah Hagije Solije. Kajti Bolgari so nameravali marširati v Carigrad. Da si se o tem prepričal, je bilo treba, videti samo to ljudstvo v orožju te znamenite dni. Nameravali so marširati v starodavni Carigrad; to je njih ponos in njih cilj, ki ga Rusi pred 35. leti niso dosegli.
Velikanske so žrtve, ki so jih Bolgari v tej vojski doprinesli. Okrog 70.000 ljudi je žrtvoval bolgarski narod — to je približno število Bolgarov, ki so mrtvi in ranjeni, in za take žrtve ima pravido zahtevati zdravilo. V Sofiji sami je nad 6000 ranjencev, in danes ni na Bolgarskem mesta ali mesteca, kjer se rte bi nahajalo na stotine ranjencev. Na vseh javnih poslopjih te dežele veje danes zastava „Rdečega križa"; a Kljub strašnemu številu mrtvih in še večjemu Številu ranjencev nihče ne obledi. Število ranjencev in mrtviji se ne razglasi, Kajti misliti na to bi bilo izdajstvo domovine. KaKšna sila in Kolika volja da temu parodu moč, izvršiti tak čudež? Kako je mogoče, zadržati matere, da ob grobovih svojih sinov ne pla-kajo? Italijanski poročevalec piše: „Sam sem videl, kako so te matere šle na tucate vlakom nasproti, ki so vozili ranjence; videl sem, kako so govorile z obvezanimi bojevpiki, kako so vpraševale po svojih mo-žih in sinovih. S kratko besedo so slišale nesrečo, svojo nesrečo. Pa ena kakor druga so ostale trdne in mirne in so šle počasi skozi množico, ki je klicala: „Hura!" To je tisti skupni krik, ki je to ljudstvo pozval na vojsko, in je tudi tisti krik, ki tudi materam daje tolažbo. Veliko je število Žrtev te vojske. Iz Lile Burgasa je pisal nek vojaški zdravnik, svoji družini pismo. V tem pismu je bila samo beseda „strašno" in pod njo podpis.
In taka so vsa pisma z bojnega polja. Grozota vojske gre svojo pot naprej, ne da bi pripovedovala. Njene posameznosti, strahoto in njeno obsežnost bomo doznali še-le po popolnem sklepu miru, potem Še-le bodo možje govorili, sedaj še ne morejo. Danes je v Bolgariji prenehal vsak čut, vsa nežnost, vsa ljubezen in vsaka bol, prenehali tako kot vsako drugo delo, ki ne spada k vojski. Morda ne bomo nikdar izvedeli, kako se je pri Bolgarih pojavil tisti Čut, ki mora z lastno roko prelivati kri sovražnika, kateri plača svojo krivdo le z življenjem. V Lozengradu je moral general Dimitrijev z enim Kavalerijskim polkom zadržati nek peš-polk, ki je v razvneti navdušenosti drvel nepremišljeno proti sovražniku, še oficirji polka niso mogli zadržati. Med Lozengradom in Drinopoljem sta bila cela 2 infanterijska polka, prvi in šesti, popolnoma u-«ičena radi enakega divjega naskoka. Od teh dveh
polkov je preostalo samo 70 mož in 3 oficirji. Ni sa^ ma beseda, ampak resnica, da so vojaki drug drugemu prisegali, da raje sami sebe pokončajo, kakor da bi prišli Turkom v roke. Pri teh dveh polkih je na stotine vojakov držalo to grozno prisego.
Med tem ko se je borila armada pa bojnem polju v Traoiji in Ko so rezervne čete vriskaje maršira. le proti meji, se je delalo v Bolgariji z mrzlično naglico za izvršitev „druge Čete", za izvežbanje nadomestnih čet. Od vseh strapi so drli prostovoljci, Kateri so se vežbali in čakali trenotka, ko bi končno vendar smeli naprej. Ta druga vojska ni obsegala nič manj kot 100.000 mož, ki so pripadali raznim stanovom in so bili različne starostu £e dne 31.. oktobra so bile prve čete te nadomestne armade poslane na mejo: samo mesto Sofija je poslalo 10.000 novih bojevnikov v bojno črto. Med tem ko so na eni strani vozili vlaki ranjence v glavno meeto,, so n'a drugi strani nove Čete korakale peš na bojno polje, ven na boj, tja po sledovih zmagujočih bratov. In korakali so mimo hiš, v katerih so ležali ranjenci, in od znotraj se je med solzami in veseljem razlegala bolgarska bojna pesem, v kateri se med drugim pravi: „Ce le imaš 2 roki in eno oko, več ti treba ni, da greš na .vojsko, svinca si pa pri TurČinu poišči". Iz teh bojnih pesmi govori duh naroda, ki je šel v boj z namenom, da zmaga.
V Času zapletene in brezprimerno izpopolnjene vojne umetnosti, v času, ko sanjari Evropa o vojskali v zraku, so Bolgari pred očmi Evrope dobili vojsko z bajonetom, a zmagali bi bili tudi, če bi le z bodali oboroženi šli v boj. Brez pisemske zpanosti, brez tisočero onih sil, ki so nerazdružljivo zvezane z novodobnimi armadami, brez kionjenice, z bolj tanko odmerjeno strelnino, brez denarja so šli, pa so razpola-gali z ono močjo, h kateri je vsaK prispeval, namreč s pogumom in z požrtvovalnostjo. Med tem, Ko se zunaj borijo vojaKi s sovražnikom, se bori cela dežela z revščino: družine vpoklicanih se preživljajo na dan s 40 vinarji, uradniki prepuščajo svojo plačo. Kri, solze, lakota, pomanjkanje, vse prenaša ta dežela z veseljem, vse prenaša ljudstvo, ki je po številu komaj tako veliko, Kot prebivalstvo mesta London. Predstavimo si, kaj to pomeni. Od vseh tisočev ranjencev in pohabljenih, ki se vrnejo domov, ne izda niti eden svojim najljubšim ljudem kraja, kjer je padel. Kajti tako h'oče vojna postava. Nobeden od onih, ki so se vrnili, ne odpre ust, da bi pripovedoval o svojih uti-sih' in dogodljajih. Nobeden ne bo izdal materi, ženi ali sestri tovariša, ki je pa«M zraven njega, da se sin, mož ali brat ne nahaja več med živimi. Ta ne-prodorna tajnost, ki plava nad to vojsko, je najbolj čudovita, pa je le mogoča, če se vse ljudstvo, vsajk poedinec, z veseljem žrtvuje za svojo ljubljeno domovino . . .
Število 13. in Carigrad.
Malo je menda onih, ki se zanimajo sedaj, ko je bil Carigrad v veliki nevarnosti, za Številke, ki so v zvezi s Carigradom. Splošno je znano, da je padel Carigrad leta 1453 TurKom v roke,. Svota teh številK, če jih seštejemo, znaša število 13, ali Kakor prazno-verni ljudje mislijo, nesrečno Število. Pa tudi svota letnice 1912 znaša 13, to je isto nesrečo prinašajoče število. Zveza teh številK bo še bolj čudna, če se bo Bolgarom res posrečilo, še pred 1. jan. 1913 marširati v Carigrad; posrečilo pa bi se bilo, če ne bi velevlasti in tudi Turčija to preprečile. Zanimivo vlogo igrajo v zgodovini Carigrada in sploh rimsKe-ga in grškega carstva, tudi imena. Znano je na primer, da je ustanovil Rim Romulus, Ki je bil prvi rim-sKi Kralj; prvi rimski cesar se je zval Avgustus. Zadnji ramski cesar, ki je umrl za časa razpada zar hodno-rimskega cesarstva, pa se je imenoval Romulus Avgustulus. Slično je dobil tudi Carigrad (Kon-Štantinopel = Konštantinovo mesto) ime po svojem ustanovitelju, cesarju Konštantinu, Sultanu, ki je premagal Carigrad, je bilo ime Mohamet; enako se zove tudi sedanji vladajoči turški sultan.
Koliko sveta so Balkanci Turkom odvzeli v vojski?
Bolgarska, ki obsega 96.000 kv. km, je zasedla 70.000 kv. km turškega ozemlja. — Grška, ki meri 65 tisoč kv. km, je zasedla 20,000 kv. Km. — Črna gora obsega 9000 Kv. Km, je zasedla 11.000 Kv. Km„ in Srbija, Ki obsega 46.000 Kv. km, je zasedla 48.000 kv. kilometrov.
Turške grozovitosti.
Poročevalec dunajskega lista „Reichspost" poroča iz Soluna grozovite podrobnosti o turških krutostih na podlagi prizorov, Ki jih je imel priliko sam videti. Poročevalec piše med drugim tudi sledeče: Turki so zapustili okoli Soluna eno samo veliko pokopališče, Vse krščanske vasi so požgane do tal, možje, žene in otroci so vsi ubiti, deloma so jih na najgro-zovitejši način poklali. Vso Živino so odgnali in polja popolnoma opustošili. Od Djuma Balija do Demir Hisarja leži nad 2000 truptl opdotnega prebivalstva, ki so jih Turki grozovito razmesarili. Pogled na to morišče je nepopisno strahovit. Ko so se bolgarski vojaki bližali Solunu in so videli turška grozodejstva, se ji.h je polastilo tako razburjenje. in besno ogorčenje, da so se kruto maščevali nad nečloveškimi Turki» Vsakega moškega Turka, ki so ga kje dobili, so neusmiljeno pobili, prizanesli so samo ženam, otroKom in starcem, drugo vse je moralo v smrt. — Kot do-Kaz, kako živinsko ravnajo Turki, naj služi samo e-na slika s tegajmorišča: Turki so v vasi Petriči po-lovili 8 mladih deklet od 10—12 let, jih najprej živinsko posilili in potem iztrgali dekletom roke ter jih pustili tako ležati na polju. Par ur pozneje so prišli tu mimo bolgarski vojaki in se jim je posrečilo rešiti še
A dekleta. Dopisnik je videl ta 4 dekleta v bobri Srnici
in izvedel od strežnic razne podrobnosti teh turSkih grozovitosti. NeKi bolgarsKi Kavalerijski častnik m je tudi pravil, da so videle bolgarske čete tako strahovito živinske prizore, da so vojaki, navajeni krvi in groznih prizorov, vstrepetali groze in se kaker divji vrgli na barbarske Turke.
Srbska požrtvovalnost.
Priprost srbski Kmet iz Banata na Ogrske» je prišel v Belgrad, stopil v urad Rdečega križa in položil na mizo 6 tisočakov, rekoč: „TuKaj imate moj izkupiČeK za prodano žito; naj bo v pomoč ranjencem!" — Vprašajo ga po imenu, toda kmet zamahne z roKo: „Pustite to! Da je le Kosovo maščevano!" — Pozdravi in odide. Sledili so mu in v gostilni, Kjer se je ustavil, izvedeli za njegovo ime. Toda ni dovolil, da se mu ime objavi. Zgodovina ga bo naila v
„Zlati Knjigi Kraljevine Srbije".
* *
*
Grki se vojskujejo naprej.
Dne 4. decembra sta dve grški vojni ladji streljali na albansko mesto Valona, Ki leži južno od Dsa-ča ob Jadranskem morju. Mesto je neutrjeno. Ena Krogla se je raapočila med laŠKim in avstrijskim poslaništvom, Med prebivalstvom je nastal velik strah. Po daljšem obstreljevanju sta grški ladji odpluli. Na_ čelniK albanske vlade, Kemal-bej, je pri grški vladi i» oblastvih protestiral proti obstreljevanju mesta, Grki izjavljajo, da niso imeli namena, obstreljevati mesto, ampak, da so ladje, ki stražijo obrežje, opazile pri Valoni oboroženo četo. Misleč, da Koče ta četa ladje obstreljevati, so Grki z ladij izstrelili neKaj strelov, na Kar je taista četa razvila belo zastavo. — Grki baje tudi pripravljajo na odločilen napad na mesto Janina. Dne 8. decembra so zasedle grške Čete že mestece Sv, Jiurij, ki leži le še 4 ure od Janine.
Pred S kadrom.
Dočim se Črnogorci strogo drže premirja, se Turki dne 6. in 7. decembra neprestano streljaK na Črnogorske utrdbe na SiroČki gori in Obliki. Črnogorci niso odgovarjali. Ko so odposlanci Črne gore skupno z avstrijskim poslanikom nesli K poveljniku Skadra, Asan Riza-beju pismo, v Katerem mu naznanjajo sklep premirja, je ta odgovoril, da ne sprejema nobenih navodil od Koga drugega KaKor od svojega vrhovnega poveljnika Nazim-paše. Ko so odposlanci odšli, je poveljniK odredil izpad. Črnogorci so te pot odgovorili in Turke po 2urnem boju vrgli nazaj. Dne 8. t. m. so Črnogorci zopet poslali v Škader svojega posredovalca h Asan Riza-beju z zahtevo, naj -trdnjavo preda. PoveljniK je pustil Črnogorca dolgo čakati, nazadnje je pa izjavil, da ga ne more sprejeti Posredovalec se je vrnil, Turki so nato zopet začeli na celi Črti obstreljevati črnogorsKe postojankte, a Črnogorci jim niso odgovarjali.
CrnogorsKo ljudstvo s premirjem pi zadovoljno, aKorav.no je vojsKa stala Črno goro veliko žrtev na ljudeh in denarju, Črnogorci se resno boje, da ne 'dobe SKadra. Značilno je, da je Črnogorska vlada skušala sKlep premirja v javnosti prikriti. Ljudstvo j« izvedelo o premirju še-le iz brzojavk avstrijskega brzojavnega urada.
Politični ogled.
—	Naš cesar je zdrav. To povdarjamo zaraiti tega, ker so se širile neresnične novice po državi, da, je nevarno obolel. Cesar je celo nenavadno čil, Tfer kaže delo, ki ga dan za dnevom opravlja. Cesar ne vstaja sedaj Še-,e ob 4. uri zjutraj, ampak celo ob
in že začne ob 5. uri opravljati svoja dela. S tem je cesarju čas spanja prikrajšan za pol ure, Čas dela pa za pol ure podaljšan. Že za Časa letošnjega bivanja v lšlu je cesar poškušal vstajati ob 544. in sedaj, ko zopet biva na Dunaju, je postalo to vstajanje stalno. V zadnjih dneh, ko je imel cesar zelo mnogo dela, je omenil, da se čuti srečnega, ker zamore pel u-re poprej priti k delu,
—	Državni zbor. Pretekli teden so se posvetovali v odsekih poslanci o takozvanih vojaških predlogih, in sicer o podporah za ope, ki bi vsled mobilizik-cije trpeli škodo, o odškodninah in dajatvah, Ki jih bo dajala država za uporabo hiš, živine in človeške moči ob času vojske in ob asentiranju Konj. Vse postave imajo namen, da izpopolnijo stare postave in določbe, pomenijo torej napredek. V odseku se je sprejel že tudi rekrutni zakon za prihodnje leto. Te priprave nikakor niso dok.az, da bomo imeli vojsko, toda skrbeti gospodar mora bili na vse pripravljen in pravočasno urediti svoje gospodarstvo. Slovenski poslanci so večinskim strankam zamerili, da so dejale predlog® za, zvišanje uradniških plač na dnevni red, ne pa predloge o osrednji državni banki, ki bi imela namen, v slabih časih podpirati paše kmečKe posojilnice. Nevo-ljo nad tem sta izrazila dr. Korošec in dr, Laginja. v proračunskem odseku na so vsled tega začeli dr, Korošec, dr. Dulibič in GostinČar iz istega razloga dehu ti ostrejšo opozicijo. Ta teden se bodo vojaške pred*o-g» rešile tudi v zbornici.
—	Uradniške plačo so zopet v poslanski zbori. -ci na dnevnem redu. Vrnila je predlog o njih gos; o-ski zbornici, Katera je mnenja, da se imajo uradniške plače urediti tako, kakor so zahtevali svoječasao slovenski in hrvaški poslanci. Pri prvem posvetovanju o \Tn.i&nih uradniških predlogah je govoril dr. Korošec, ki je opomnil, da je poštam po gosposki
zbornici sicer bistveno popravljena, vendar se nahajajo še določbe, katerih Slovenci ne morejo sprejeti. Slovenski poslanci bodo v odseku predlagali 'Še potrebne spremembe. Toda veliko vprašanje je, če bo vkljub vsemu temu kaj z uradniškimi plačami z novim letom. Kajti vlada zahteva, da ji poslanci, ki so za večje uradniške plače, morajo spraviti tudi denar, to se pravi, dovoliti ji morajo davke. Slovenskim poslancem ne bo treba dovoljevati novih' davkov, kar gotovo odobravajo vsi njihovi volilci, a gotovo tudi liberalni in nemškutarski.
—	Novega vojnega ministra in načelnika generalnega štaba smo dobili v Avstriji. Dne 9. decembra sta odstopila dosedanji vojni minister general Auffen-berg in načelnik generalnega štaba, Semua. Cesar je njun odstop sprejel. Za novega vojnega ministra je i-menovan feldcajgmajster Aleksander vitez pl. Kroba-tin, za načelnika generalnega štaba pa general Konrad pl. Hotzendorf. Ta dva mloža se smatrata kot najboljša avstrijska generala in sta znana po svoji odločnosti. Novi vojni minister Krobatin je rojen 1. 1849 v Olomucu na Moravskem. O Aulfenbergu poročajo listi, da stopi v pokoj, Semua pa bo baje imenovan za poveljnika 14. armadnega zbora.
—	Koroški Slovenci so imeli dne 28. novembra v Celovcu lepo zhorovanje, pri katerem je govoril dr. Brejc in med drugim dejal: Zadnji čas vidimo, da se zbližujejo Nemci in Madžari, da si ohranijo premoč v državi. Toda to prizadevanje ne bo rodilo sadu, ker so celo v najširših krogih prepričani, da je treba u-važevati tudi druge narode, ne samo Nemce in Madžare.
—	Trozveza med Avstrijo, Nemčijo in Italijo je zopet obnovljena. Kakor poročajo listi, se je zvezna pogodba med vsemi tremi državami podpisala brez vsake spremembe. Pogajanja o obnovitvi trozveze so se vršila celo tajno. Zunanji ministri vselv treh držav so obiskali drug drugega in pri tem sklepali o obnovitvi trozveze. Poizkus Francije, da bi odtegnila Italijo trozvezi, se je torej izjalovil. Rok dosedanje trozveze bi bil potekel še-le dne 31. decembra 1912, Vsekakor je obnovljenje trozveze nekak pogoj za ohranitev miru. Veljava trozveze je sklenjena za 7 let.
—	Hrvaško. Pri ogrskili državnih železnicah je bila doslej madjarščina službeni jezik tudi na HrvaŠkem. Sedaj se je pa sklenilo, da bodi hrvaščina na. Hrvaškem službeni jezik v notranji upravi in pri občevanju z ljudstvom, da se pa t}o rie sme po zakonu uveljaviti, ampak le za nekaj Časa trpeti. Tako skuša Čuvaj vloviti Hrvate.
—	Rumunija. Za prijateljstvo Rumunske se pulijo Avstrija, Rusija, Bolgarija in Nemčija. Bolgarija vabi Rumunsko, da naj pristopi k balkanski trozvezi, ker bi ji to koristilo v trgovinskem, političnem in prometnem oziru. Avstrijski armadni nadzornik baron Konrad, ki je Šel utrjevat prijateljstvo v Bukarešto, je dobro opravil. General Konrad je bil vsprejet v Buka-reštu z velikim navdušenjem navdušenjem. Hiše v Bukarešti! so bile okinčane z avstrijskimi in rumunski-mi zastavami. Prebivalstvo je klicalo: „Živela Avstrija!"
Razne o vice.
15.	nedelja: 3. adventna; Jerneí, ikof; Kristina, devica.
16.	pondeljek: E-zebij, ékof; Albina, devica, mučenica.
17.	torek: L»zar, Skof; Berta, vdova
18.	kvatrna sreda: Gracij n škrf; Vunebald.
19.	četrtek: Nemezij, muč ; Favsta vdova.
20.	kvatrni petek: Liberot, muč.; Peter Kanizij, spoznav.
21.	kvatrta sobota: Toma», &p>«tol; Glicerij, mučenec.
*	Božične počitnice na srednjih Šolah in na u-čiteljiščih se IxkIo začele letos že dne 21, decembra in trajajo do 3. januarja.
*	Iz šole. Deželni Šolski svet je imenoval: pomožno učiteljico pri Veliki Nedelji, Alojzijo Lebar, za stalno učiteljico istotam; učiteljico Marijo GoriČan'v Spodnji Poljsikavi za učiteljico v Pristovi; začasno učiteljico v St, Florijanu, Fra,nČiŠko Grilc, za stalno učiteljico istotami; nadučitelja pri SV. Štefanu pri Šmarju Pavla Flere, za nadučitelja v LetuŠu; začasno učiteljico v Mozirju, Heleno Goričar, za stalno učiteljico istotam; začasno učiteljico v Z'agoriai, A-malijo Gnus, za stalno učiteljico istotam. Za pomožno učiteljico ročnih del je na šoli v Ribnici nastavljena Marija Tglar. Začasno je vpokojena Marija Vrečko, učiteljica v Smartnu pri Slovenjem Gradcu. — Razpisuje se mesto učiteljice na 4razredni ljudski šoli v Krčevini pri Mariboru. Mesto učitelja je razpisano na Grazrednici pri Sv. Majrjeti niže Ptuja. Prošfcije za obe mesti do 31. decembra.
*	Darilo za pet novih celoletni; plačanih naročnikov za „Slovenskega Gospodarja" so dobili: A. Pe-Čovnik v LuČah, Ivanka Skerlec pri Sv. Benediktu v Slovenskih goricah in I. Zaje v Gaberkii pri Šoštanju. — Le naprej!
*	Drugim za vzgled. Naš prijatelj Matevž Kožar v Cermlenšaku v Slov. goricah nam je poslal te dni 6 ptovih' naročnikov, ki so 'tudi vsi plačali naročnino. Kaj, ko bi vsak na|š naročnik posnemal tega našega vrlega prijatelja!
*	Somišljeniki! Poročajte nam naslove tobačnih prodajaln, oziroma trgovcev, kateri bi bili voljni, prodajati „Slovenskega Gospodarja". Naše upravni-Štvo daje preprodajalcem popust in jim tudi preskrbi potrebno dovoljenje za prodajo lista,, ker se list drugače ne sme prodajati.
*	Naročnikom ormožke pošte. Poroča se nam. da naši naročniki, ki dobivajo list po ormožki poŠti, 48. številke niso dobili. Ker se je ta list poslal od tu-
kaj vsem naročnikom, se le zavoj za ormožko pošto izgubil kje na poŠti. Ker nam je 48^ številkja pošla, nam je nemogoče, poslati drugo Številko. Naj nam blagovolijo cenjeni naročniki oprostiti.
Naročnikom!
DC Kftko se naj izpolnijo položnice ali pa tudi nakaznice ?
1.	Ime, kraj stanovanja in pošta se naj napišejo razločno in natančno, ker drugače ne vemo, kam naj list pošljemo.
2.	Vsak dosedanji naročnik ima na ovitku, v katerem dobiva list, tiskano posbno števiko. To številko naj gotovo napiše nad besedo „Položnica" med oni dve roki ....
ki sta tam napravljeni.
3.	Tisti, ki so Slov. Gospedarja dobivali že dozdaj, naj med oni dve roki, ki jih najdejo nad besedo »Položnica«, zapišejo.še tudi
OC 5^ar naročnik,ševilo ovitka..?
4.	Tisti, ki še dozdaj niso bili naročeni na list, naj napišejo med tisti roki MC*......"30 besedi
Hov naročnik "3K •
5.	Kdor pošlje naročnino po nakaznici, naj tudi zapiše poleg svojega imena, ali je nov ali star naročnik in številko ovitka.
Ako bodo cenjeni naročniki natančno izpolnili te predpise, potem ne bode pii pošiljanju lista nobenih pomot. Če so položnice pravilno popisane, se nam prihrani pri vknjiževanju več kakor polovica dela, kajti mi vknjižimo prej 100 pravilnih položnic, kakor 30 nepopolnih. Mnogokrat so položnice tako slabo izpolnjene, da sploh ne moremo vknjižiti plačila, ker je ime slabo pisano, ali ker ni kraja zraven, ali ker imena brati ne znamo, ali ker sploh imena ni. Kdor se pri naročevan n lista ne bo ravnal po gornjih predpisih, bo sam kriv, ako lista ne bo dobival redno.
Kdaj se naj ?acne pošljati naročnina?
Naročnina se naj začne po možnosti takoj pošiljati, da se delo spravi naprej. Okoli Novega leta dobimo na dan po 500 do 800 položnic in včasih res komaj zmagujemo delo, dasiravno dela uprav-ništvo pozno v noč. Zato prosimo, da cenjeni naročniki že zdaj začnejo pošiljati naročnino, da se nam delo okoli Novega leta ne bo preveč kupičilo. Hovim naročnikom, ki nam denar že zdaj pošljejo, se bo naročnina zapisala od Novega leta naprej, tako da bodo v decembru list dobivali pravzaprav zastonj.
Novi naročniki dobijo šele tisto številko lista, ki izide po prejemu denarja. Prej izšle številke se ne bodo pošiljale, ker jih navadno nimamo več. Kdor hoče imeti torej celi letnik skupaj, naj si list fakoj naroči.
Ali se dobi Slov. Gospodar brez denarja?
Brez denarja nikdo ne dobi lista. Časniki se morajo plačevati naprej. Kdor si list naroči, pa ne pošlje nič denarja, dobi samo dve številki, potem se pošiljanje lista brezpogojno vsakemu ustavi.
Uprarništvo.
*	Naša mladeniška armada. Na Orle je slovensko ljudstvo ponosno. Ta naša armada leto za letom lepše napreduje. Leta 1911 je bilo v Zvezi Orlov 150 odsekov, 4025 članov, 2590 telovadcev, 2410 uniform in 982 predavanj. Letos pa izklazuje orlovska organizacija sledeči uspeh: odsekov 108, torej 18 več; članov 5228, torej 1203 več. uniform 2509, 90 več, in predavanj 1303, 121 več. Naša Štajerska, Podzveza šteje 2G odsekov, 00G članov, 331 telovadcev, 189 uniform, je imela 204 predavanja, 40 izletov in je dala letos 30 članov cesarju (¡k vojakom). Štajerska orlovska organizacija je razdeljena na 0 okrožij. Na novo se je u-stanovil dne 1. decembra Orel v Ljutomeru. Tako napreduje naša orlovska armada, na katero smo res lahko ponosni. Mladeniči, kjer še niste ustanovili Orla, ustanovite si ga! Za vsakega mladeniča naj v letu 1913 velja geslo: Kdor Slovenec, ta Orel!
*	Slovenci v deželnem proračuuu vojvod i rie Štajerske. Pod tem naslovom izda poslanec dr. Bepkovič te dni knjižico, v kateri opisuje na oodlagi številk deželnega proračuna krivice, ki se gode nam štajerskim Slovencem.
*	Weixl, slovenski trgovec in „nadstrankarski" odbornik „nadstrankarskega" trgovskega in obrtnega društva, je izdal „Mariborski slovenski koledar", ki je nov dokaz za kakovost \Veixlovega „nadstrankar-stva". V potrjenje, daWeixl ni liberalec, temveč nad-strankarstva se strogo držeč slovenski trgovec, naj služi nekaj stavkov iz njegovega koledarja. O „klerikalcih" sodijo Weixlove kolendre, „da sta jim Rim in njegova vera prvo, domovina, narod, jezik pa zadnje". „Toda zlo", tako modrujejo kolendre dalje, „ne tiči samo v osebah, ne, zlo tiči pred vsem v programu te stranke. Naravno! Kajti politična stranka, ki ima v svojem programu na prvem mestu zapisano vero, narodnost je na zadnjem, taka stralnka vidi raje konec narodov, kot pa konec vere. Slovenskim klerikalcem je Čisto vseeno, se li mi do ziadnjega ponemčimo ali poitalijanimo, samo, da, ostanemo verni rimski katoličani," Kaj torej napravimo s „klerikalci?" „Klerikali-zem je tista sila, ki uničuje slovenski živelj, ki mu jemlje veselje do narodnega življenja. Zato proč ž
njim!" — Tako kličejo kolendre. No, od g. Weixla in njegovega koledarja napovedane vojske se „klerikalci", kakor imenuje ta nadstrankar ii\aŠo krščansko stranko, seveda prav močno bojimo, da nas kar spre-ietavata groza in strah'. Da bo imel g. Weixl Še več kora^že, mu svetujemo, naj se zopet zateče pod zaščito Slovenskega trgovskega in obrtnega društva, ki bo imelo pri obrambi prodajalca lista „Der neue Blitz" in izdajatelja takega koledarja nemale „nad-strankarske" potežkoče.
*	Bombe vidijo. Nemško živčevje je vsled neprestanega hujskanja zoper Srbijo in Rusijo že tako razburjeno, da naši ljubi nemški „domoljubi" povsod vidijo bombe in petarde, ki so jih seveda položili Srbi ali pa srbaši ali pa ruski špijoni. V Četrtek je „M. Zeitung" in za njo drugi nemški listi in „Stajerc" svojim vernim nemškim backom sporočila girozno vest, da je bil vlak južne železnice, ki prihaja ob Y2l2. uri dopoldne v Maribor, v največji nevarnosti, da bi celo zletel v zrak. Zakaj v vlaku je bila najdena — Bog nas varuj — prava in pravcata dinamitna patrona. V Storah so to strašno stvar izročili postajenačelnijku, ki je to nebodigaitreba „bombo" poslal v Cel]e. Aretirali so tudi nekega natakarja iz Ljubljane — aha, gotovo kak srbaš, saj je, kakor sodijo nemški listi in „Stajerc", cela Ljubljana srbaška — ki je položil to „bombo", V Celju so to strašno, v zrald pošiljajoče orodje preiskali in našli, da ta „bomba" ni nič drugega, nego majhen del — električne žepne svetilnice. Nato so srbaškega natakarja izpustili ter mu naložili, naj si kupi boljšo „bombo", ki bo vsaj svetila. Nemški domoljubi pa bodo Še nadalje s svojimi človekoljubnimi nosovi stikali za srbskimi (špijoni in srbaiškimi bombami, in veliki patrijot, p!tujski „Stajerc", bo prinesel kmalu vest, da slovenslki duhovniki ne pridigajo samo s prižnie, da se ne sme streljati naSrbe, ampak da že mečejo pravcate bombe na tiste, ki bi bili pripravljeni na Srbe streljati. Tako početje je znak budalosti, ki je že davno godno za Feldhof.
*	Kako sodijo Bolgari o Slovencih. Da se zanimajo zmagujoči Bolgari za nas Slovence, priča dejstvo, da je bolgarski list „Mir" objavljal v celoti govore slovenskih delegatov v letošnji delegaciji. O našem narodu je zapisal bolgarski list: „„Naši bratje Slovenci, ki žive na Kranjskem, Štajerskem, Koroškem, Istri in Primorskem, so sicer po številu najmanjše slovansko pleme, pa odlikujejo se pred drugimi fo izobrazbi in napredku." — Obenem se kažejo Bolgari tudi zelo hvaležne, da Slovenci vkljub slabim razmeram pošiljajo Bolgarom izdatne podpore za ranjence.
*	Osebno-dohodninski davek. Vsi spodnješta-jerski slovenski poslanci so se v državnem zboru na pristojnih mestih pritožili zaradi postopanja davčnih oljiasti pri odmerjenju osebnof dohodninskega davka, Njih nastop ni ostal brez uspeha, kajti davčne oblasti so že dobile navodila, za pravično postopanje, in če se bodo poboljšali tudi že večkrat označeni davjčni zaupniki ter podajali resnična poročila, potem bo tudi uspeh imel pravo vrednost.
*	Kako je na trgu? Žitne cene se niso mnogo izpremenile. Pšenica, rž in stara koruza je ostala pri prejšnji ceni, ječmenu, ovsu in letošnji koruzi je padla cena od 10—20 vin. pri 100 kg. — Cena pitani živini se je na graškem kakor dunajskem seimu vzdignila za 2—4 K pri 100 kg žive teže. — Promet z jabolki je radi občutnega mraza zaostal. — Trgovci tožijo, da radi pomanjkanja vagonov na železnici ne morejo dobiti blaga pravočasno v roke. — Trboveljska premogokopna družba je zvišala ceno premogu za 62 vin. — Tovarnarji uslaja so se združili v kartel, kateri namerava zopet zvišati cene usnju,
* Za dijaško kuh njo v Marib ru s> darovali naslednji p. n. dobrotniki in d. brotnice: Herz g. nadučitelj nabral v veseli družbi po vodom blsgosli vljanja kapele ra G-lavi, K 8 20; Zacberl, učitelj, na bral oa zlati gostiji Vida in Mar ie Pa-1 čič 6 K in na gostiji Frica in Katice Zadravec 6 K 30 v n.; Muhor ani pri 8v. Križu na Morskem polju 26 K 30 vin.; Š nrmc, kaplan. 8 K; Ana Lašifi v Središču nabrala med Sred ščani štiri vr če krompirja. Vsem dobrotnikom in do-brotnicam Bog plati!
Mariborski okraj.
m Maribor. Dne 9. decembra je umrl odličen slovenski pisatelj, umirovljeni profesor in šolski svetnik, Ivan Koprivnik v 03. letu svoje starosti. Pokojni je bil rojen leta 1849 v Sv. Kungoti na Pohorju in je bil profesor na c. kr. učiteljišču v Mariboru. Rajni je mnogo pisal, posebno za Šolske stroke. Tudi Mohorjeva družba je štela rajnega med svoje odlične so trudnike. Bil je odločen slovenski rodoljub: ljubil je zlasti svoj rojstni kraj, zeleno Pohorje. Med mariborskimi Slovenci je stal vedno v prvih vrstah. Bil je tudi soustanovitelj mariborske posojilnice in Narodnega Doma. Pogreb se je vršil v sredo, dne 1,1. t. m., ob zelo obilni udeležbi. Svetila pokojniku večna luč!
m Maribor. Lepo slovesnost je.v nedeljo, dne 8. t. m., priredila magdalenska, Dekliška zveza v dvorani Delavskega društva. Slavili smo SlomŠeka. Vse je lepo izteklo: petje, deklamacije, govor in igra, Vrla dekleta, le tako naprej po potu, ki vam jo je začrtal Slomšek. Naj bi magdalenskim dekletom sledile tudi ostale mariborske mladenke in si tudi za osrednji del Maribora osnovale Dekliško zvezo. To bi bilo lepo!
m Zg. Sv. Kungota. Zadnjo nedeljo, dne 8. decembra, na praznik Brezmadežnega Spočetja Marijinega, se je pri nas vršila kaj lepa slavnost. namrei prvi slovesni sprejem v dekliško Marijino družbo in blaigoslovljenje nove družbene zastave po prof. dr. H o li n j e c u iz Maribora. Visokorodna gpspa grofica Festetics namreč ni samo oskrbela vse po-
trebno za družbo, da se je ista lajiko ustanovila brez vseh stroškov za posamezna dekleta, ampak je nabavila tudi lepo novo družbeno zastavo. Zato je družbi velika dobrotnica. in pokroviteljica, Častno mesto ku-me zastave je blagovolila prevzeti visokorodna gospa Karolina Lowenthal-Linau, soproga c. in kr. poslani-škega svetnika, ta čas v Carigradu. Ker ji pa ni bilo mogoče, ta dan priti semkaj, jo je pri blagoslovljenju zastave nadoinestovala darovateljica zastave sama, gospa grofica Festetics, ki se je že na preddan semkaj pripeljala in prenočila v Ldvventhalovem gradu Sv, Jurij. Na dan, svečanosti, v nedeljo v jutro in na predvečer, se je slovesno trjančilo v znamenje, da se bo vršilo nekaj nenavadnega. V soboto zvečer je bil cerkveni zvonik razsvetljen z lampijoni, in lampijon pred cerkvenimi vrati je imel napis: „Sveta Marija, prosi za nas" in ,*Srce Jezusovo, usmili se nas". Kakor cerkev, je bilo okinčano tudi župnišče, pred katerim je bil postavljen slavolok iz štirih smrekovih dreves. V nedeljo ob 9. uri dopoldne so dekleta Marijine družbe ovenčana in v beli obleki spremile gospo grofico in novo zastavo iz župnišča v procesiji v cerkev. Nato je g. prof. dr. Hohnjec v krasnem govoru razpravljal o Mariji, o Marijinih družbah, o vršeči se pomenljivi slovesnosti ter je mladino, posebej mladeniče, vabil v Marijino družbo, gospej grofici Festetics pa za njene dobrote, storjene Marijini družbi, izrekel dostojno zahvalo. Po pridigi je bilo blagoslovljenje zastave in nato prvi slovesni sprejem deklet v družbo, ki je bil kaj ganljiv za vse dobro misleče farane, posebno pa še za sprejeta dekleta sama in njih stari-Še. Med sveto mašo, ki je nato sledila, pa so družbe-nice, ki so bile večinoma že prejšnji dan popoldne o-pravile sv. spoved, imele skupno sveto obhajilo. Pridružilo se jim je tudi precejšnje Število drugih vernikov, ki so ž njimi vred pristopili k mizi Gospodovi. Po končanem sv. opravilu so dekleta odpela družbeno pesem, počastila presv. Rešnje Telo ter so zopet v lepi procesiji gospo grofico spremljala iz cerldve v župnišče, kjer je v imenu vse družbe mladenka Friderika VraČko v lepem govoru slavila njene žrtve in zasluge za družbo, ji za vse prejete dobrote izrekla dolžno zahvalo in ji kot zunanji znak hvaležnosti, ljubezni in udanosti naklonila lep šopek svežih cvetlic. Opoldne pa je dobra gospa grofica vsem Marijinim družbenicam oskrbela dober skupen obed ter jih je bogato pogostila. Da bi imela dekleta Marijine družbe trajen spomin na ta za njih pomenljivi dan, je gtv spa grofica Festetics iz Maribora naročila fotografa, da bi se dala vsa družba ta dan skupno slikati, in bo vsaka družbenica dobila zastonj po eno sliko, na kateri je seveda gospa grofica sama v sredi med dekleti. Oskrbela in na dan svečanosti seboj prinesla pa je gospa grofica Festetics tudi lepe podobice, ki imajo od zadaj napis: „Spomin na ustanovitev dekliške Marijine družbe v Zgornji Sv. Kungoti dne 8. grudna 1912. Blagor njim, ki so Čistega srca, ker bodo Boga gledali. Največja tolažba na smrtni postelji je zvesto ohranjena nedolžnost. O Devica, Čista kot lilija, daj mi velik stud pred strašnim grehom nečistosti." — Nekaj teh spominov, nekaj teh podobic, je gospa grofica razdelila že sama, in sicer deloma posamezno, deloma pa skupno z rožnimi venci, katere so prejele vse družbenice. Ostali spomini, ostale podobice, pa bi se naj po njeni želji in po njenem določilu Še razdelile med dobre župljane naše župnije in med farane od nje določenih sosednih župnij, lični majhni rožni venci pa med tukajšnje otroke. Pohvalno moramo omeniti, da so našo mlado dekliško Marijino družbo ta dan v velikem Številu počastile tudi Marijine družbenice iz sosednih župnij. Prišle so z družbenimi znaki, s svetinjami, ter so prisostvovale naši slovesnosti in bile priče naših obljub, za katero nam s tem izkazano ljubav jim bodi izrečena srčna, zahvala. Po končani popoldanski službi božji so se Marijine družbenice gospe] grofici Festetics pred žup.niščem Še enkrat skupno ljubeznjivo zahvalile ter se vesele razšle na svoje domove, dožim se je gospa grofica proti večeru tudi vsa vesela in srečna povrnila na svoj dom. Ljubi Bog naj jo spremlja po vseh njenih potih ter jej do skrajnih mej ohrani njeno drago, za nas tako blagotvorno življenje. To je srčni klic naše dekliške Marijine družbe i.n želja vseh dobro mislečih tukajšnjih laranov.
m Jarenina. Mrtvega so našli Bertla Fleisch-haker, posestniškega sina, iz Pesmice. Pred dvema, mesecema je izginil od doma neznano kam. Na truplu, ki je ležalo že gotovo delj časa v .nekem jarkKi v Kaniži, je bojda več težkih ran. Ali je izvršil samomor, ali se je zgodil zločin, Še ni za gotovo znano.
m Polička vas. Naš Reininger ima letos nesre-4o. Skoro vsaka pravda, ki jo ima, mu spodleti. Tako je bil pred kratkim radi razžaljenja svojih sovašča-nov zopet obsojen na. 100 K globe. Sreča je opoteča.
m Sv. Lenart v Slov, goricah. Posojilnica pri Sv. Lenartu v Slov. goricah, registrovana zaidruga z neomejeno zavezo, uljudno naznanja, da prekine svoje uradovanje radi sestave letnih računov od 15. dec. 1912 do 3, prosinca 1913.	1287,
Hoče. Narod vstaja! To velja tudi o nas v Ho-Čaji. Kaj lepo so se udeležili zavedni Hočaoi prve slovenske loterije. Niso jih toliko k temu privedli lepi dobitki, ampak zavest, da je treba stiskanemu narodu pomagati s to ali drugo žrtvijo. Vkljub odgovarjar nju so pri nas pokupili 210 in še več srečk, Res lepa udeležba pri tem narodnem delu'! In dvema osebama je bila sreča mila. Srečonosno kolo je tudi njima dodelilo delež, Strmšek Barbara dobi darilo za 10 K in Frangež Neža za 5K; obe iz Bohove. A mi se hočemo Še naprej udeleževati priredb Slovenske Straže. ¡V prav obilem številu hočemo pokazati dne 15» decemb-
ra pri našem občnem zboru, da bije naše srce za narod !
m Slov. Bistrica. C. kr. zavod za preiskovanje živil je sredi meseca avgusta t. 1. po naročilu višje vojaške oblasti poslal svojega uradnika živinozdrav-nika Alojzija Königa v Slovensko Bistrico, da preišče v tukajšnjih mesnicah in glostilnah meso, pijačo in jestvine sploh, ker so dobili nekaj tednov poprej vojaki, ki so se mimogrede mudili v Slovenski Bistrici, po različnih gostilnah osmrajena jedila in so po za-vžitku teh jestvin smrtno-nevarno oboleli. In zgodilo se je, da je prišel nadzornik g. Alojzij König nepričakovano in našel v nekaterih tukajšnjih gostilnah pravcate zaloge smrdljivega mesa. Najbolj se je seveda izkazal tukajšnji nemško-naicionalni gostilničar in mesar Wregg (Breg). V njegovi mesnici je našel nadzornik König celo zalogo smrdljivih kosti in gnilega, črvivega mesa, podobnega crknjeni mrhovini. Nadzornik König mu je njegove dišeče jestvine zaplenil, njega pa izroč;l sodišču. In talko je ta, poštenjak s svojo ženo in dvema sinovoma sedel pred kratkim pri c, kr. okrožnem sodišču v Mariboru na zatožni klopi radi pregreška zoper zakon o živilih. Sodišče je obsodilo Wregga na 3 tedne ječe, njegovo ženo na 14 dni, starejšega sina Jianezka- na 1 teden, najmlajšega Bertla pa na 5 dni. — Dne 10. decembra, pa je bil pred mariborskim okrožnim sodiščem obsojen mesar in gostilničar Mihael Rasteiger na 3 tedne strogega zapora, ker se je tudi pri njem našlo več smrdljivega in gnilega mesa. Njegova žena in hčerka, ki sta bili tudi soobtoženi. sta bili oproščeni. Omenimo, da sta Wre]gg i.n Rasteiger zvesta pristaša slovenje-bistriškega nemštva.
m Slov. Bistrica. Tukaj je umrl dne 7. t. m. krojaški mojster g, .los. Verdnij?. Rajni je bil vnet katoličan in. dober Slovenec. N. v m. p.!
m Maribor. V nedeljo, da-1 15 t. m. ob 4. uri priredi Slovanska čitalnica v Mariboru 81' mšek. vo slavnost v dvorani „Nar. dnega doma". čifti dobičtk je namenjen za tašo prepotrebno Dija-ko kuhinjo.
m Sv. Magdalena. Prihodnjo nedeljo, dne 15. t. m. popoldne po večernicah priredi podružnica Slov. Straže v druitveni sobi svojo mesečno zborovanje. Govoril bo Fr. Zebot iz Maribora.
m Jarenina Na Novega let» dan, se vrši po večernicah občni zbor Kmečkega bralnega društva Na vsporertu je poročilo odbora, volitev noveta odbora, sprfjem n, vih udov, govor in ša'jivi srečolov, s krasnimi dobitki. Jareninčani in scs.dje pr dite pclnošteriino.
Ptujski okraj,
p Ptuj. Ptujski pek. Orni g je postal kar naenkrat „dohtar". Dunajski židovski Časnik je prinesel dne 2. t. m. članek, da je na Štajerčijanskem stíodu govoril „tajč" dr. Ornig. Zanimalo bi nas, iz kakšne vede da ima doktorsko diplomo in na kateri univerzi jo je dobil. Sicer pa čestitamo našemu štajerčijanskle-mu poglavarju in tudi želimo, da bi tudi Linhart postal kmalu dohtar, če ne drugje, pa na kakšnem srbskem vseučilišču.
p Leskovec. Ker v Leskovec prihaja veliko „Štajercev" in ker je v Leskovcu zmagala (?) štajer-Čijanska stranka., bi pričakovali, da se bo „Stajerc" spominjal svojega večletnega prednika Janeza Dre-venšek, ki je dne 25. novembra 1912 tukaj umrl. Pa kakor vse kaže, se „Stajerc" sramuje svojega duhovnega očeta. Umevno! Ptujski šnops in „Stajerc" sta bila zanj poguba. Še pred enim tednoin je prinesel jS'tajerc" dopis iz Grebnjaka v Halozah, kjer nesramno blati poštene kmete, župnika, nadučitelja, organista itd. In pero, ki je to pisalo, se je ppgreznilo v Grebnjak. „Stajerc" pa je pozabil napisati besedo o smrti svojemu zvestemu očetu in pristašu! Glihavkup štriha. „Stajerc" in šnops sta res dva zvesta prijatelja.
p Sv. Trojica v Halozah. TrojiČani! Sedaj, ko smo spravili poljske pridelke pod streho, se bomo lahko telesno nekoliko odpočili; poprimimo pa se z vsemi močmi duševnega dela, bistrimo si svojega duha, s Citat».jem raznih gospodarskih knjig in katoliških Časopisov. Na noge sedaj, ke se bliža zimski čas, vsak katoliški mož in vsak pošteno misleči mladenič naj si naroči kakšen v katoliškem dului pisan list. Ako eden ne zmore naročnine, naj si naroČita dva skupaj, recimo „Slovenskega Gospodarja", eno polovico plača e-den, drugo polovico drugi. „rStražo" naj si naroČijo cele vasi skupaj, „Naš Dom" pa naj bi imel vsak zaveden mlade/nič in mladenka. Kdor si pa nikakor ne more naroČiti kakega lista, ta ga naj bere v Bralnem društvu, h kateremu naj pristopi.
p Sv. Bolfenk v Slov. goricah. Liberalci so nameravali prirediti v nedeljo, dne 8» t. m. po rani službi božji svoj političen shod, pa se jim ni obneslo. G. Horvat jim je odpovedal zbonovalni prostor. Zgodilo se jim je, kakor jastrebu, kateri lioče narediti blizu hiše svoje gnezdo, ko pa zapazijo otroci gnezdo, ga kar mahoma razderejo, ker dobro vedo, da je jastreb za domače piške nevarna stvar. Zato se pa mora preseliti jastreb v višje planinske kraje, da tam izvali svoje mlade. Ravno tako so morali tudi ti liberalci izginiti od Sv. Bolfenka in se pomakniti višje k Sv. Urbanu. Tam se jih je usmilil g,. Klemenčič in jim dovolil prostor, da so lahko razodevali ljudem svoj pro-, gram. Z besedama: „Bo vojska?" so vabili ljudi na zborovanje. A njih pravi namen ni bil, govoriti o vojski, temveč hoteli so jih dobiti na liberalno stran. Zato pa hvala možu, ki takih ljudi ne podpira, pač pa pred njimi duri zapira. Liberalci bi radi sedaj pod geslom vojske lovili naše ljudstvo za svojo liberalno stranko. Somišljeniki, pozor! Posebno se trudijo v ptujskem in šentlenarškem okraju liberalna odvokata dr. GoriŠek', dr. Fermevc in koncipient dr. Šalamun.
Pri Sv. Križu tik Slatine priredi Dekliška zveza v Čitalnici veseloigro: „Kukavica ali boj za ded.
šČi:;o" v nedeljo, dne 15. in 22. decembra po večernicah. Vsi ste povabljeni. — Kmetijska podružnica se je ustanovila dne 28. novembra in začne poslovati z novim letom. Predsednikom je izvoljen g. nadžupnik Fr. Korošec in odborniki: J>an. RoŠkar, Jan Žurman, M. Debelak, Al. Anderlič, Mat, Košak, Jož. Janžek,' Jož. Jecl in. Franc TerČiČ.
Ljutomerski okraj.
1 Ljutomer. Dne 9. t. m. je umrl g. Alojzij Vršič, tukajšnji trgovec. Svetila rajnemu, ki je bil vrl Slovenec, večna luč!
1 Ljutomer. Našo faro je doletela izredna čast, da ima 3 odbornike Narodne stranke: Mursa, Puco-nja, Rajh Joško., Zanimivo bo opisati slavne čine teh treh generalov, kateri menda po receptu Narodne stranke občujejo silno „prijateljsko" med seboj. Najbolj znan med njimi je propadli kaindiidat Mursa, kateri je sedaj, ko v vasi Krapje ni več nikogar, s komur bi se mogel družiti, začel tožbe z dolgoletnim konpanjonom in tovarišem generalom Narodne stranke, Puconjo, Obžalovanja vredno bi bilo slovensko ljudstvo, če bi ti in podobni liberalci, ki niti med seboj, akoravno se štejejo med „veleposestnike" in inteligenco, ne morejo izhajati brez pravd, vladali slovensko ljudstvo, V zadevi Mursa-Puconja še izpregovorimo!
1 Sv. Križ pri Ljutomeru. Mursko polje povzdigujejo med drugim tudi prijazne kapelice, ¿i se dvigajo s svojimi ličnimi zvonički že skoro v vsaki vasi. Kako ganljivo je n. pr. zvečer ob „Ave", ko se od vseh strani oglašajo mili zvončki iz bližnjih kapelic! Kaj lepo kapelico postavili so si tudi na Grabah, Blagoslovljenje iste in poljskega križa vršilo se je z vso slovesnostjo preteklo nedeljo, dne 24, novembra. — Pri običajnem poznejšem veselem sestanku nabrala je domaČa mladenka Milica Znidaričeva za revne učence križevske 6razrednice 12 kron. Bog plati!
1 Gornja Radgona. Radi sklepanja računov posojilnica od 22, decembra 1912 do 2, januarja 1913 ne bode poslovala s strankami, vsled česar odpadejo u-radni dnevi 24., 27, in 31, decembra 1912,
1 Mala Nedelja. Kmet podrr,žt<na priredi v nedeljo, 22. t. m. po rani službi božji v «oli g spodar ko zborovanj», na katerem pre dava d želni živinorejski nadzornik g. Jelovšek. Istočasno se bode sprejemala udnina za prihodnje leto.
1 Gornja Radgan«. G Peter P,točaik je poslal za Slov. Stražo 7 K 20 vin., kater» so zložili rodoljubni gostje Živi.. I
1 Sv. Jurij ob Šotivnioi Kmetijska podrainica Sv Jurij ob Ščav niči priredi dne 19, 20. in 21. t. m. tečaj za kmetijsko knjigovodstvo. Zglasiti se je najpozneje do dne lf>. t. m. pri podružnici ter vpcslati 2 K za zvezke Udeleženci dobe proste opoldanske obtde. Mladina in gospodarji, udeležite se, ker zadeva je za kmečki stan velevažna ter se malokedaj nudi taka priložnost.
S lo ven j gr aški okraj.
s Šmartno ob Paki. Cital sem poročilo o delovanju šolske kuhinje v Braslovčali ter izprevidel, kako blagonosno deluje tamkaj Šolska kuhinja, podpirana od blagih dobrotnikov. Pri tem pa mi je prišlo na misel, ali bi ne bilo mogoče tudi pri nas ustanoviti Šolsko kuhinjo, katera bi bila z ozirom na naše krajevne razmere še posebno potrebna. Otroci so od šole zelo oddaljeni in ne morejo opoldan h kosilu domov, Mnogi nimajo niti koščeka kruha. Lačni in prezebli čakajo na popoldanski pouk. Srce se mora krčiti Človeku, ko vidi te blede, upadle obraze. Ni Čudno, če ni uspeh pouka takšen, kakor bi mogel biti. Otroci zjutraj ob 7. uri kaj malega zavžijejo in so potem ob tej hrani do večera. Temu bi se dalo odpomoči s Šolsko kuhinjo. Naj bi se krajni šolski svet takoj posvetoval ter ustanovil šolsko kuhinjo. Gotovo se bo našlo mnogo dobrih src, ki bodo radi darovali, ta vrečo krompirja, drugi pa par kilogramov fižola, zopet drugi moke, ta ali oni kakšna polena za kurjavo, drugi zopet v denarju. Upamo, da bo krajni Šolski svet ta nasvet upošteval ter storil takoj potrebne kiorake za uresničenje tega nasveta, in sicer v najkrajšem času, ker je zima že tukaj.
s Ribnica na Pohorju. Dopisniku „Slovenskega. Gospodarja" se lepo zahvalimo za pojasnilo o nabavi nemškega napisa na občinski hiši. Pa tudi Nemcem se primerno zahvalimo, da so zdaj pokazali, da jim sicer dišijo slovenski groŠi, ki jih ta.j radi sprejemajo od Slovencev, a za blagor slovenskega kmeta pa delajo — z nakupovanjem nemških napisov.
s Marenlurg Na božično noč. 24. t. m ob 10. uri zveier pred polnočciico se priredi v mrŽDariji pri Sv. Janezu gledališka igra in sicer „Pri gospodi" in „Jezuščku v jaslih". Zraven «e bo pelo, govorilo in deklaminlo.
g Na Mutl priredi v nedeljo, dne 15. t. m. ob pol treh popoldne slovenska šola g svojimi otroci veselico Otroci deklamirajo, pojo ter uprizorijo „Snegulčico". Nazadnje pa pride še sv. Miklavž ter obdaruje revne glovenske otroke.
Konjiški okraj.
k Zreče. Dne 8. "decembra je naša mladina obojega spola slavila lOletnioo obstanka Marijine družbe. Zjutraj so opravili svojo pobožnost v cerkvi. Popoldne je v istem prostoru tozadevne nauke podajal g. kaplan Podpečan iz Konjic. Vršilo se je vspreje-manje novih družbenikov. Po večernicah pa so priredila dekleta poučen sestanek Tu so sodelovale: Družbena načeluica Komperšek govori o lOletnici, potem deklamuje Drobne Mimika,, nadaljujejo sestre Kračun Gizela in Francika ter Anica in Julika, sestri Kotnik Barbika in Ljudomila, Leskovar Zefika, Ivšek Lojzika, Orož Tončika, Orož Hanika, Orož Micika, Sadek Katica,, Kvaic Julika, Lamut Barbika, Winter Rozika, Preložnik Micika*, Hren Lojzka, Klribičnik Francika, sestri Golčar Julika in Malika.
c M>zirje. Dekliška zveza priredi občni zbor ca krat m «• <i • •» dne 22. t. m. D-.kleta pridite v obilnim številu.
c Mozirje. Kit. slov. izobraževalno društvo ima nI"- i zI«t « nedeljo pred Novim letom dne 29. t. m. Vabljeni so vsi < m.i in pn jatelji društva
c Rečica. Pri nas bo v nedeljo, dne 15. decembra ».I g. Fr* c Praprotnik. nadučitelj iz Mozirja, predaval o sadjereji !<•' «*<','»•• reja za naše kraje največjega gospodarskega pomena, zato >■ -t posestniki, kakor tudi drugi, ki se za to zanimajo, tega |»"miii g» shoda v prav obilnem številu udeležijo. Začetek takoj po j r < tu svetem opravilu v gostilni g. Jožefa Štiglic.
Brežiški okraj,
b Videm. Anton Svigl, gostilničar in mesar, .'o umrl. Ni ga več med nami, Pretečem ponedeljek s:no ga spremili k zadnjemu počitku. Rajni je bil veren katoličan, skrben gospodar in daleč na okrog znan ter obče priljubljen, kar je pokazal nad vse sijajen pogreb, KaKorŠnega Videmčani že davno nismo videli. N. v m. p.!
b Videm. Sinod, katerega je priredilo naše Izobraževalno društvo v proslavo SlomšeKa dne 24. novembra, je kaj lepo uspel. Predsedoval je shodu domači g. kaplan. Najprej sta nam govornika F. Knez in Marija Resnik predstavila Slomšekovo mladoletno življenje. Nato je gosp. kaplan v navdušenih besedah pokazal Slomšelda kot neultrudljivega delavca na verskem in narodnem polju, kakor tudi na polju omike in izobrazbe, Fani Počivavšek je v svojem govoru vspodbujala k delovanju po Slomšekovem vzgledu» De-kJamacijp: „Slomšeku v čast" ste kaj lepo prednaša. li mladenka Frančiška DeržaniČ in Marija Bogovič. Presenetil nas je prelep nastop nežne mladine, kot živa slika Slomšeka, Vmes so pa naše vrle pevke zapele par mičn.ih Slomšekovih pesmic. Pa Še nekaj. Veste kaj? Naši možje in mladeniči dajejo preveč prednosti ženskam, kar se tiče društvenega življenja, Dasi sem ženska, vendar ta Čast se mi ne dopade. Skono premalo smisla imajo naši moški za društvo in njega prireditve,
b Rajlienburg. Iz Amerike nam piše prijatelj: Sporočam vam žalostno vest, ki se je zgodila pri nas na Ralphtonu Pa,, dne 4. novembra okrog 6. ure zvečer, v hiši našega rojaka Franca Požun, doma s Ha-zelbafra, fara Rajhenburg, Jožef Omrzu iz Blance je hotel napeljati električno luč v stanovanje. Ko stakne žice obe.h prevodnih elektrik, se vname plamen in se obenem tudi zažge smodnik, ki ga je bilo kakih 100 funtov ter se razpoči s strašno silo. Nato se užge celo poslopje. Po naklučju sta bila zraven 2 otročiča, sin in hči Franca Požun. Prvi je bil star 6 let, a hčerka 12 let. Fa|ntek je bil pri priči mrtev, hčerka pa je s čudovito potrpežljivostjo trpela bolečine 24 ur, na kar je izdahnila v bolnišnici Jovnston svojo dušo. Bila je na nogah tako opečena, da se ji je meso olupilo do kosti, Jožef Omrzu se je sicer rešil z ognja, a je ves opaljen po vsem životu. Koža je šla, kakor da bi slačil srajco, ž njega. Umrl je 2 dni kasneje, previden s sv. zakramenti za umirajoče v bolnišnici Jovnston, od koder so prepeljali njegovo truplo nazaj na Ralphton, kjer smo ga njegovi društveni bratje spremili k večnemu počitku. Zgorelo je vse: obleka, pa tudi 300 dolarjev denarja, rešili so le to, kar so imeli na sebi in kar se je v naglici dalo odnesti, ker se je ogenj strašno naglo širil. TaJca je Amerikja, predragi rojaki, ne v hiši, ne v rovu, si nisi svest življenja, le doma na kmetih si prost. Tebi pa, pokojni, želimo vsi Slovenci, kolikor nas je tukaj, posebno pa tvoji društveni bratje sv. Barbare: Bodi ti lahka tuja žemljica! Sveti naj ti večna luč! Četrti Rajhepbur-žan je zakopan v tem letu na tem pokopališču. — J. Selinšek.
k Sv. Duh v Ločah'. Naš rojak g, dr, Ferdinand prajndl, ki je bil dosedaj ii.iw:~>ru podtajnik pri dež. vladi v Sarajevu, je postal pred kratkim finančni tajnik in bo dobil obenem kot odlikovanje zaslužni križec s krono. Iskreno čestitamo!
Celjski okraj.
c Celje. Porota. Iz jeze je zažgal hišo svoje tašče 371etni krojač Matija Kocuvan iz Planine. Kocuvan je vedno popival po gostilnah in se ob vsaki priliki doma s taščo prepiral. Naposled ga je tašča napodila in Kocuvan ji je vsled tega zažgal .hišo. Dobil je pred poroto 3 leta težke ječe. — Že 12krat zaradi tatvine predkaznovani 321etni Alojz Bevc; pa je bil obtožen, da je pokradel kmetu Antonu Kajtni v Lisci pri Celju različnih reči v skupni vrednosti 500 K. Porotno sodišče mu je prisodilo 6 let težke ječe. — Zaradi hudodelstva uboja se je imel zagovarjati 181etni Anton ŽnideriČ iz brežiškega, okraja. Dne 29. oktobra je tako hudo pretepel nekega Franca Nuja, da je isti vsled dobljenih poškodb umrl. Dobil je za svoje dejanje 11 mesecev težke ječe. — Shod Jugpslovanske strokovne zveze se je vršil minulo nedeljo dlopoldpe pri „Belem volu" v Celju. Udeležilo se ga je precejšnje Število delavstva iz Celja in okolice. G. Zaje je razložil velik pomen in koristi, katere ima delavstvo, ako je organizirano v> J. S. Z.Pobijal je tudi farbari-je in laži rdeče socialne demokracije, katera izmozgar va iz delavstva denar, ne.da. bi imel delavec od tega kake koristi, ampak se od njegovih težko prisluženih grošev redijo samo trebušnati socialno-demokratični voditelji. Govorili so tudi Še drugi govorniki. Delavstvo je z zanimanjem sledilo izvajanjem govornikov. Nato se je izjaivil pripravljalni odbor za ustanovitev podružnice 'J. S. Z. v Celju, katere ustanovitev je namenjena za dan Novega leta. Delavci iz Celja in o-kolice agitirajte pridno, da bo ustanovni shod podružnice J. S. Z. v Celju res nekaj sijajnega! — V pe-teik proti 8, uri zvečer je izbruhnil v podstrešnih sO-bah celjskega Narodnega Doma ogenj, kateri je 4 podstrešne sobe malodane popolnoma uničil. Požarna bramba in vojaštvo sta bila kmalu na mestu. Po tru-dapolnem 3urnem gašenju se je posrečilo ogenj omejiti. Škodo cenijo na okroglo 20.000 K. Ogenj je nastal vsled premočno zakurjenih peči, — Dela za vpeljavo električne luči v mestu Celje so v polnem teku. Že 4 tedne je zaposlenih pri tem delu mnogo delavcev.. Tok bo napeljan od Westenove tovarne pod zemljo in napeljavajo sedaj žice že po mestu. V kratkem bomo imeli torej v Celju že električno razsvetljavo.
c Celjske novice. Dva shoda bosta v nedeljo, dne 15. grudna, pri „Belem volu". Dopoldne ob uri bo javno zborovanje Slovenskega 'katoliškega političnega društva v Celju. Govorili bodo 3 poslanci: dr» Korošec o državnem zboru, Alojzij Terglav o deželnem zboru, dr, Benkovič pa o vojski. Celjski okoličani, pridite na shod! Izvedeli boste tudi, kako je z osebno-dohodninskim davkom, katerega morajo mnogi v novejšem Času plačevati. Popoldne ob 3. uri bode predaval g. dr. Veble o zgodovini in o sedanjem gospodarskem položaju balkanskih držav. Govor bo zelo poučen in zanimiv. Govornik bo pokazal na zemljevidu vse, kar bo mogoče. Pred govorom bodo igrali tamburaši. Vstop je pri obeh shodih brezplačen. — Ljudska hranilnica in posojilnica v Celju je dala Katoliškemu podpornemu društvu 50 K za božičnico revnih slovenskih šolarjev. Hvala ji! — Nove jaslice bomo videli letos pri Sv. Jožefu. Pravijo, da bodo zelo lepe. Dekliška Marijina družba je tudi nameravala letos naročiti jaslice za župnijsko cerkev. Da pa ne bo preveč lepega naenkrat, jih bo naroČila še-le za prihodnje leto.
e Hmelj. Zaloge hmelja so na žaiečkem trgu zelo majhne, radi tega je tudi promet slabeji. Cene so ostale večinoma enake ceriam prejšnjega tedna.. P!a,čuje se za češki hmelj od 120—145 K, za izvenče-Ski pa 116—136 K za 50 kg. Kot kupci so nžtetopili zadnji teden večinoma avstrijslki pivovarn ar ji.
c Teharje. Tukaj se b» v dneh 21. in 22» dec. 1912 obhajala lOOletniea obstanka ljudske šole. Vsi bivši učenci »e k tej slavnosti najsrčneje vabijo.
e Dobrna. Pretečeni teden je imel upravnik toplic svoj god. Požarna bramba, ki pač zasluži drugo ime, mu je priredila hrupno podoknico z bakljado in godbo. Popolnoma vseeno nam Je, kako častijo nem-škutarji svoje generale. Ni nam pa vseeno, Kaj se ob takih prilikah vse godi. Drzno izivanje slovenskega ljudstva je bilo tisto hajlanje žejnih brambovcev! tJ-pravpik, Ki je deželni uradnik, bi moral pač zabraniti zlasti od strani požarne brambe vsak tak nastop, ki žali večino ljudstva! Kakšna je naša požarna bramba, o tem je naše ljudstvo že ustvarilo svojo sodbo. Topliški upratvi resno svetujemo, da neha zlorabljati društvo še nadalje v svoje nemško-nacionalne namene, sicer bomo začeli brenkati na druge strune, da bodo zabolela ušesa. Pošteno misleče starišle prijateljski pozivamo,, da varujejo svoje otroke s to družbo. Saj imamo pri nas dobra in poštena društva^ na katoliški podlagi, ki stremijo vsa za tem, vzgojiti svoje Člane v dobre in poštene Slovence, obvarovati jih' telesno in duševno nepokvarjene. Ne branite jim pristopa, ne ovirajte njih sreče! Najbolj pa smo se čudili godbi, kako je ta zašla v to pisano družbo. Sami slovenski mladeniči iz Nove Cerkve, sinovi dobrih stajrišev, pa hlapčujejo takim ljudem! Drugokrat bodo pa zopet hodili okrog tega ali onega župniŠČa, da bi igrali pri kaki cerkveni slovesnosti. Mislim, da si bodo povsod prej dobro premislili, predno jih bodo sprejeli. T* naj si mladi godci dobro zapomnijo!;
c Dobrna. Telovadni odsek Orel je na Marijin praznik' pristopil polnoštevilno v krojih k sv, obhajilu. Tako je prav, mladeniči-Orii se ne smejo nikoli sramovati očitno pokazati svojega vei&l:3ga prepričanja. Bog nam daj še več takih mladeničev!
c Braslovče. Naše pevsko društvo je prepustilo svoto 20 K kot odškodnino za odra našemu Bralnemu društvu. Pri mnogih prireditvah in veselih' družbah se zdajpazdaj zbere kaka svota za to ali ono napravo, a na naše Bralno društvo se v takih slučajih nihče ne spomni, dasi ravno je to društvo eno najpotrebnejših. Bralno društvo je namreč naši mladini zvest in dober spremljevalec v dobi, ko ni več obvezana, o-biskovati Šolo, pa dO časa, ko zna sama razločevati dobro od slabega. Z žalostjo gledamo, kako bi radi mnogi otroci Čitali, toda njih sta,riši so ali preubogi ali prezanikerni, da ne dajo otrokom potrebnega doneska, da bi se lahko včlanili v naše društvo. Zato se tem potom zahvaljujemo za gori imenovano svoto in prosimo vse za blagor mladine čuteče, naj delajo na to, tla se pomaga temu društvu z denarnimi sredstvi, potem bo še-le mogoče doseči v Bralnem društvu svoj namen.
c Vransko. V mesecu novembru so priredili Sokoli veselido, Sokol je čuden ptič in je tudi velik prijatelj piščancev. In to je tudi pokazal pri nas. O tem nas pouči sledeči razgovor. Gospa: Kdo je meni pečenega piščanca ukradel? — Gospod: Tiho, tiho, da se ne izve. — O nikar ne mislite, da mi tega ne vemo. „Kar se ne stori, se pa ne izve." Lepa stvar to in lahko ste ponosni na tajkega liberalnega možakarja. Pred par leti se je izjavil v neki gostilni za trdega Nemca, sedaj je pa izvrsten Slovenec in navdušen liberalec, ki se ne brani pečenih piŠK in lepih 20kron. skih bankovcev. Za njega bi bila primerna zastava, na kateri je naslikan kakšen kurji grebenček, ne pa sokolski znak.
c Gornji Grad. Novi organist se vrlo trudi za povzdigo cerkvenega petja. Prej se je le redko kdo oglasil s kora, sedaj že iz 14 mladih grl doni sveta pesem v božjo slavo. Ta pevski zbor bo pa tudi mogočno poživil bodoče prireditve Katoliškega slovenskega izobraževalnega društva. Zadnji Čas je bil, da se je kdo zavzel za mladino, zakaj liberalci nam hočejo vse mladeniče pobrati k „Narodni godbi, ki gode na Ciril-Metodovih plesih, pri požarni brambi, Drukar-jevih godovih in sličnih prilikah kot liberalna štafa-ža.
c Jurklošter. Dne 1. dec. po poznem svetem o-pravilu se je vršil pri nas gospodarski shod, kateri je bil zelo dobro obiskan. Gospod nadrevizor Vladimir Pušenjak nam je v nad eno uro trajajočem govoru popisal razvoj in delovanje kmečkih gospodarskih organizacij ter povdarjal, da kmečke gospodarske organizacije niso storile tega, Kar so storili mestni denarni zavodi, da so silno zvišali obrestno mero za posojila. V svojih nadaljnih izvajanjih se je bavil z denarno draginjo in pomanjkanjem denarja, katero občutijo mestni zavodi, ter končno svaril vlagatelje pred dviganjem hranilnih vlog radi strahu pred vojsko. — Drugi govornik g, župnik Casl je krasno govoril o delovanju kmečkih posojilnic, zlasti o tem, da kmečke posojilnice veliko store za pospeševanje varčevanja in pomorejo marsikateremu skrbnemu človeku do samostojnosti. Z zahvalo govornikoma je zaključil domači gospod župnik' krasno uspeli shod.
c Sv. Lenart nad Laškim. V nedeljo po rani slufebi božji se je vršilo pri pas gospodarsko zborovanje, katero je bilo zelo dobro obiskano. Predaval je g, nadrevizor Pušenjak o razvoju naših domaČih gospodarskih organizacij ter o posledieah vojske na Balkanu. Svaril je zlasti vlagatelje, naj se ne puste begati od raznih ljudi, ki priporočajo vlagateljem, da naj dvignejo vloge. Obširno je pojasnil zbor<ovalcem, da ne preti nobena nevarnost za posojilnice in. pobil vse razloge, s katerimi skušajo razni ljudje motiti ljudstvo. DomaČi g. župnik Franc Casl je govtril o domaših gospodarskih zadevah.
o Loka pri Zidanem modu. Dne 22. novembra se je vršila pri nas proračunska seja občinskega odbora, To samo na sebi ni nič važnega. Važno je pa to. da sta sladkomili načelnik liberalne stranke v Loki in pa znani gospod iz Zidanega mosta v gostilni pozabila, da sta občinska odtioiinika in sta se čisto po domaČe vedla, čeprav se prištevata k inteligenci. Pozabila sta na vse parlamentarne navaide in običaje, kajti govoriti sta hotela oba obenem. Gotovo sta bila razburjena zato, Ker je razve,javilo c. kr. namestništvo naše občinske volitve, pri Katerih so zmagali združeni liberalci, socialni demokratje in Bog ve kdo še. Saj je znano, da liberalec v dosego svojih namenov pi izbirčen v sredstvih. Liberalcem, posebno njihovemu gospodu glavarju, bi mi svetovali, da se, predno hočete zavladati v Loki, naučite malo več politične dostopnosti. Našim somišljenikom pa odločno kličemo: Storimo vse, da zmaga paša Slovenska Kmečka zveza, Katera ima tukaj veliko veČino ljudstva za seboj. Ne pustimo se komandirati od liberalcev in njihovih rdečih zaveznikov! Ali bomo res mi Ločani tako nazadnjaški, da bomo pustili na površju stranko, ki je že skoro povsod propadla? Torej pa svidenje prinovili volitvah! — Neodvisni kmečki davkoplačevalec.
c Celje • okollo*. C. in kr. major g. Kamilo Rammel in gospa soproga grajščaka na Freienbergu pri Celju sta darovala povodom božičnih praznikov za občinske uboge okolice celjske znesek po 60 kron. Občinsko predstojništvo izreka za ta dar prsrčno zahvalo.
c Št. Jur ob juž. žel. Kmet. podružnica ima svoj občni zbor v nedeljo, dne 22. decmhra t. 1. ob tretji uri popoldne v gostilni A Nendl a.
c Franki,lovo. Niša novous anovljena Ml&deniška zveza ima v nedeljo, 15 t. m. po večernicah sioje mesečno zborovanje. Mladeniči pridite gotovo I Po zborovanju ima odbor ml&deni&e zver.? sejo.
b' Kozje. Strašna beda in silno pomanjkanje postrežbe, posteljnine in obvezil na jugoslovanskih bojiščih je nagnilo plemenitega g. dekana Tomažiča, da se je obrnil s prošnjo do dobrih slovenskih žen za pomoč ranjencem. Sililo se pi nikogar. Izrecno se j« povdarjalo, da naj darujejo tisti, ki hočejo ip zamo-rejo kaj darovati bodisi v denarju bodisi v posteljnini. Uspeh je bil za tukajšnje razmere ugoden. Dobra slovenska srca so žrtvovala 63 K in veliko balo jno-steljnine, kar je gospa Berta. dr. JanKoviČeva odposlala v Ljubljano, in sicer za ranjen.ee v Sofiji, Gin-ljivo pa je bilo, da so prihajala darila tudi od ubogih, Ki sami žive v neugodnih razmerah, a so si odtrgali od ust, da izkažejo svoje sočiistvo s trpečimi jugoslovansKii»i brati. Hvala prisrčna vsem, ki so j>rispevali. TO gotovo plemenito dejanje je znanem« nemškemu „lačenbergerju" (Že ve, na Kaj ciKamo) i» grdemu hinavcu bil povod, da je vlč. g. deKana Tomažiča in gospo dr. JanKoviČevo z ovaduškim namenom dolžil velikosrbsKe propagande. Ne glede na dejstvo, da se ni nobenega Nemca ali nemškutarja prosilo niti za Krajcar in Nemci vsled tega niso imeli prav nobenega vzroka za prostašiki napad v graškem listu, ki se sedaj tako značilno imenuje ,„Schultei>-blatt", moramo vendar naglašati, da so paša slovenska vdanostna in patrijotiČna Čustva tako globoka za, pisana v paša srca, da so nad vsakim dvomom vzvišena. Res je pa tudi, da si od nobenega nemšKutar-skega pohajača ne bomo pustili določevati, do katere meje bodemo sočustvovali z ubogimi ranjeno», Ki so kri naše krvi, naši bratje. Podlemu dopisniku pa krepki: Fej! S takimi ljudmi bi bilo treba v Kozjem temeljito pomesti in jih iz slovenske družbe popolnoma izključiti.
b Lastnič. Vrlemu županu Vrenklotu je unv la žena, stara še-le 33 let, ter zapustila 6 malih otrok. Najmlajši, 7 mesecev star sinčeli, je na dan materinega pogreba zbolel in še tisti večer umrl ter tako
Straa 6.
SliQVBHSRÏ Q08P0DA8.
12. decembra 1912.
Katoliška Bukvama
v Ljubljani.
Na Balkana se bijejo junaški boji zveznega krščanskega vojaštva proti razpadajoči Tarčiji. Čio veška zgodovina ne pomni vojske, ki bi zahtevala toliko nadepolnih miadifc življenj in ki bi v tako kratkem čanu dosegla toliko velik'h uspehov. V par dneh so štrli SlovaDi moč ogromnega tnrškega naroda tako, da bo v kratkem iiginila vsaea sled za Tnrčinom v E*rrpi.
Cel svet se čudi Slovanom in la^lednje z naj večjo napetostjo to *oj-<ko, kaj še le mi Slovenci, na katere utegne uepeh te vojske odločilno vplivati.
Ker smo pa vezani samo na kratka poročila v Časopisju, ki si večkrat nasprotu ejo, je pač upravičena želja, d% se izdajo dogodki sedanje vojske v posebni kDjigi , ki jo bomo brali mi in naši po tomci z zanimanjem še poznejša let^; saj jamči že prvi sešitek in jamčita imeni g. aatorje", da bo ta knjiga trajne vrednosti Knjigo sta sestavila c kr. nrofesorja Anton Sašnik ia dr Vinko Sara-bon pod naslovom
Voiska na
anuE
Vsak aeš tek velja 40 vin. Oelo delo bo obsegalo oK«k 101' densko izhajajočih seš tkov Doslej so izšli trije sešitki. t si bogato opremljeni z krasnimi slikami Če rti ali 5 sešitek bo pa prinesel po eg tega krasen, večbatven zemljevid balkanske ga polotoka, ki bo vsled svoje preglednosti in natančnosti mnogo pri p mogel k lažjtmu nmevaoju vojnih operacij.
Naročniki naj naznanijo svoj Dado? „Katoliški Bakvsrni v Ljubljani.
Istočasno priporočamo:
Pod svobodnim solnpem.
Povest davn>h dedov F S. Finžgar. Cena K 3 —, elegantno vez. K 4-—. Slovenska kr tika vseh nfczirenj je v tem edina, da je romaa „Ped svobodnim solncem" ne samo najboijša Finžgarjevo dflo, temveč h krati tndi najboljši slovenski zgodovinski roman. Da^es, oi» velik h dogodsih na B.dkanu je pa še posebno aktuelen, ker nudi najlepši vpogled v zgodovino balkanskih Slovanov. Roman bo nudil najboljši užitek, ker je tacii jeti-kovno umetniško z} opolnjen ia vsakem ozirn dovršen
Vsf»ja Škenderbegova^
Zgodovinska povest z Balkana 60 vin , vezano 80 vio., Škenderbeg je največji krščanski jnnak, kolikor se jih je kdaj rodilo na Balkanu in njegovo ime se ravco sedaj večkrat imenuje v časo-p sjn. On ;e rešil domovino tnrškega jarma in ta poveš: o fikenderbegovi «st-ji je silno zanimiva in poučna.
Vojska na daljnem Vzhodu.
Dr. E. Lampe. Cen» K 4 80, vezano K 6—, Ob tej priliki opozarjamo tudi na to velezanimivo knjigo, ker je vašno primerjati sedanjo vojsko ca Balkanu s predzadnjo z Rusi in Japonci.
Zadnja kmečka vojska.
Zgodovinska pov<M i* leta 15 3. Avgust Še- I noa K 1^0, vezano K 2 60 To je posebno zanimiva povest ki pretresljivo opisuje trplieire naših pradedov in njih obupne boje za prostost. Knjiga je pisana vseskozi na zgodovinski podlagi.
Knjiga © lepem vedenju.
Spisal Urbanu*. K 3—, vezano K 4—. Knjiga je za vsakega Slovenca neprecenljive vrednosti.
Najlepša darila za naši ženstvo:
Slovenska kuharica.
Magdalene Pleiweisove. VI. natis izpopolnila in predelala S. M. Fel eita Kalinfek Velika izdaja z mnogimi slikami in večbarvnimi tabelami obsega cektno kuhinj ko umetnost in stane vez. K 6—. Okrajšana izdaja za vsakdanje potrebe K 3—, vezan» K 3'60 To je po soglasai sodbi strokovnjakov najboljša in najobsežnejša slovevska ku hinjska knjiga
Gospodinjstvo.
Navodilo za vsa v domačem gospodinjstvu važna opiavila. Šolam in g spodinjam sestavila T. M. Lidvina Pnrgaj. Cei.a K 2 20, vezana K 2 80. Za vsako sleherno gospodinjo potrebna knjig».
sledil ljubljeni mamici. Možu, ki je naš naročnik, i-skreno sožalje!
NajMvejit.
Državni zbor. Dne 10. t. m. se je vršila pod globokim vtisom, ki ga je napravil na zbornico odstop vojnega ministra Auffenberga ïn šefa generalnega štaba Semue, razprava o zakonski predlogi radi podpore družinam mobiliziranih. Razprava je bila prekinjena in se danes nadaljuje. Zbornica je nato obravnavala nujni predlog, zadevajoč zaklon o kužnih Živinskih boleznih, Po kratki razpravi je bil izvoljen za generalnega govornika za naš poslanec 'Mihael Bren-čič. V svojem govoru je iz^aljal, (da je v zbornici m.iiogo takih poslancev, ki hočejo igrati važno vlogo in govoriti o kmečkih zadevali: Četudi nimajo pojma o živinoreji in drugih kmečkih zadevah. Ravno tako je v tem slučaju. Opozarja vlado na pristransko postopanje nekaterih sodriij s pri obravnavah zaradi Vtihotapljanja živine iz Hrvaškega in Ogrskega. Navedel je 2 slučaja, Ptujska okrajna sodnija je zelo občutno kaznovala nekega viničarja iz Haloz, ki ni vedel, da je uvoz živine Iz Hrvaškega in Ogrskega prepovedan. Nasprotno je bil pa neki živinski barantac, ki je vedel, da je prepovedan uvoz živine iz gori navedenih dveh dežel, kaznovan od graške sodnije samo za 20 K. Na podlagi teh dogodkov je zahteval poslance pojasnila od vlade.
Na Dunaju se je vršil dne 11- t. m. v Šenbrunu pod cesarjevim predsedstvom kronski svet, katerega so se udeležili: prestolonaslednik Franc Ferdinand, zunanji minister grof Berchtold, vojni minister Kro-batin, šef generalnega Štaba, pl. Hotzendorf, ministrski predsednik grof Sturgkh, minister za deželno hrambo general Georgi in finančni minister Zialeski,
V Celovcu je stal dne 9. decembra pred porotnim sodiščem 191etni Hrvat Ivan AlfireviČ, obtožen sokrivde znanega Jukičevega napada na komisarja Čuvaja. Porotniki, dasiravno po večini Nemci, so skoraj enoglasno Alfireviča. oprostili.
Inserirajte v
„Slov. Gospodarja"
*	Molitvenik za tr?tj?rednike „Pot v nebesa" ali žiTljenje udov tretjega reda s». Frančiška Seraf., ki živijo med svetom, znana splošno priljubljena molitvena knjiga za tretjerednike, ki jo e spisal o. Nikolaj Meznarič je ravnokar izšla v 6. natisa Molitvenik je spo-poljen glede najnovejših določb in bt do torej tretjeredniki segli pploš-no po njem Kljub izredno prikupljivi opremi zn»ša cena za molitvenik z rude. o obrezo samo K 1'80, z zlato obrezo K 2 40, čagrin, zlata obreza K 3"20 Po pošti 20 v;n. veé. Kojiga sa dobiva v Cir.lovi tiskarni v Mariboru.
*	Straža un Otinaju Za dom dunajskih Slovencev si darovali na Dunaju O. J. Strah'vnik 1 K, gdč. Marija GradiSnr 1 K. gosped Brodnik !0 K, gosp Wallner 2 K in g' s ). Joief Oahte iz Slovenske Bistrice 2 K.
,, Vojsita na Balkanu Katoliška bukvama v Ljubljani se je od ločila izdajati natančen popis vojske na Balkanu. Knjiga bo izhajala v več sešitkih. Cena celi knjigi bo približno 3 do 4 K. 1 rvi zvezek, ki je izšel zadnji teden in jo opremljen z lepimi slikami, stane v. Knjiga se naroča v Katoliški bok-» rui v Ljubljani.
Listnica yr@ctailf¥%*
Št. Jurij ob juž. žel.: Ali je «a vsako trditev dokaz?	Sv.
Tomaž pri Ormožu: S taki. i novicami se sramoti d mači k;ai. — Dramlje : Brez poipisa — v koš ! — Planina : Dotii-ni krogi ne želijo obrambe. PozJravo ! G Fl rijanu Kučanda : Potrjujemo, da Vi niste pisali nobenega dopisa iz Št. Jurja ob juž žel. Planina : Brez podpisa ! — Ščavniška okolic» : Take prepire je bolje, da doma poravnate. Pozdrave : D >bje : Izročili „Straži." Moz rje : Prepozno, sicer pa smo že poprej dobili od drug d.
Posestvo v Rsčah na prod»j za nizko ceno. L'a se tudi v najem. Hi-a 2 minut od posta e, pripravna za gostilno ali za kakn d ugo obrt Z'aren 1 o_al zemlje, 'ad >-noshik, polje, v hiri 8 »talovanj, hlevi i bokaro. Vpia » pe pri g Koieek, Zg. Kaplja Arvfž. 1-9)0
Razpošiljam orožje vseh vrht
na lOdnevno poskašn.io in preg'ed. Puške lan ¡casterenooevk*- rd '¿0 krov, dvecevke líneas ter puške od *0 kron. Hammerles -puške od kron. Flobert pciéke od M kron. olveiji od 5 kron, piš ole <d 2 kroni naprej Popravil« hitro in po ceni. Ilust"ivani cenik zastonj
F. Dušek, ^r80:
Opečno št. 2047, na dria»ni žel., Ce»ko	1294
Najboljie gramofone in nove jugoslovanske plošče
po 2 kroni 60 vin., ši vankelOOO |od K 1*80 aamej raz pošilja e-dino
Jan.
PvA+lrñ y Glebok|. M«» *_/\OLK.O Ljutmer. 1276
LotBrtJsks Številk«: ¡Jb» 7 decembri 1912
Gradec 1 47 41 62 30 Dunaj 79 8 84 24 39
Vajene* iz pvtene hiše, kateri bi imel veselje d > učei;a mesarije, sorejme takoj : Ah»c Tomaž mesar, Velikoec	1557
Mallsns Atuoo, suhe gobe, nami'n* jab' lite in za mošt, hruške, fižol, oves, pšenico, ječmen, b-.čn« zrae. koruzno slamo cd storže», smrekove s orže, vinski kamen, telod, krompir sploh vs* deželne pride! ke, k»kor tudi petrolejske in ol-n*te sode. ter moftnate, solnate in otrobnate vreče kupi vs»ko množino veletrgovin»
Anton Kolenc
Graške cesta štev. 22, Cslje.
500 kroni
Vam plai-am. če Varn moje sred stvo „Rias mazilo" v treh dneh ne odpravi brez boleiin kurjih očes. stiskov in vkoreninjene trde kfže Oena 1 lončka z jamstvenim pismom 1 K. Kemeoy Kasohau I, Postfach 12/76. Ogrsko. 1131
Čisti čebelni med, garantirano blago, prodaja po 4 in pol kg v (/Mi nati posodi, 1 kg K 160, po .oda 75 vin ; vse skupa. prejemn:no vred K 7 32. I an Jarančič, čeb. pot. učittlj, poSi:a Sr. Audr*ž v Slov gor. •	1285
Pn86Stve na prodsj za 640 kron. drugo 30 000 kron s pritifcLnami vred. Oglusiti se je pri Matiju Ži-itk, v Kumnici pri Muriln ril. 1091
na proilsj v prii*zaem krajo blizn Celia, bluu so rudokopi in tovaroe, v hiši (z op ko kri s) dobra irgosina, pripravna za peozi jonis a, tri sobe za s'an'>v»nje, prostor za trgovino in shramba kuh nja, » niej se nahaja vodovod z dobro .-.tudeoeno vodo obokana klet, d arnica, svin;»k vse z opeko krito, >raven lep vrt in nekaj kosenine. Ri'di se lahko ena kiava in d oj« s^it'1 Prt.da se r»ui dru žins« h r>zmer. Več pove Josi,) Mirnik, trg.ivec in krtjač, L:boje pri Ce'ju.	12 4
Proda se skerai tova «n^nadstrop na tiša s hl vom, vrtom, obširno brajdo in njivo, »se » najboljšem stanju četrt u e od Olj», ob «e sti r» Teharje, H ša primerna za penzijouist* sli obrt Ve i se poiz-ve j>rs Peter in Mariji Č->t*r v Čreiu 37, p Štore.	1V:68
Močnega učene. Si rejme tak'j Fr VauiKt.č ptk v Z.cab pri Konjicah.
1304
Proda se v Tniovcu št. 29, 20 minut od trga Št. Jur ob jui. žel. malo posestvo, obstoješe iz no e zidane hiše, kozolca, hleva za 2
kra i in 2 sv nii, p< d z^lo «godnimi pogoji Hiša je ob okrsjoi cesti, pripravna i a penzijonlsir, za trgjvmo ali gostilno. V hiši «e nahejt 5e s*daj trgovina z rinem in pi»om. Kupci se naj oglasijo pri Fr»ncu D"bič v Trnovcu pri Št Jurju ob juž. žel	1807
50 metrrstotov kisle krm < proda
To i až Medved v Stražici na Fran kolovem. Cena ;o dogovora. 1306
Pohištvo
razpošilja na vse strani trgovina s pohištvom
Kari Ppeis,
Maribor, Stolni trg 6,
lepe postelje na valjar, nastavne postelje 15 K, kuhinjska oprava uredalčne omare 28 K mize 9 K, stoli K 2'60, trde, polirane po stelje 24 K, polirane mize 2- K, toiletno ogledalo 15 K, spalni divani, otomani, 30 K, jedilne mize na poteg 34 K, usnjati sioli 9 K, vse vrste lesnega in tapeciranega pohištva, posebni oddelek pohištva iz železa in medenine. Edini štajers. izdelek. Izvirne tovarniške cene. Zičaste podloge 8 K, matrace 6 K, že lezne postelje z ograjo 16 K, postelje iz medenine 68 K, eroaj-
lirane postelje 40 K. Siobodne na ogled. Sloboden nakup.
Ceniki zastonj in franko.
Lepo veliposest'o. eno dob o uro od mi sta Maribor v ni\jrodovitr,ejši legi, ob dobri cesti leteče, sposobno za voko kmet jako stroko, živino, sadje in vinoiei", rs se naj izbora»j^a vinska kspljica, se radi neugodnih obiteljskih lazmer po zelo nizki ceni in ugodnimi plač I nimi pogoji takoj proda. Zsmore se tudi aa poljubne kose kupiti posebno tra nik, kateri meri nad 10 oralov, izvrstna giveja klajaja, z« kaiero spravljali stoji prostorno poslopje ca travniku Naslov pri upravništvu tega list».	1303
1100 kron "¿h^
8 stanovanji, 6 svinjskimi hlevi, pol ur» od rcesta Maribora Proda s* pod ng.-.dnimi »"ogoji. Več se izve pri Ustn. A Šalamun, M gda-lenska cesta 16 v Mariberu. 1300
TTiSil	mc"^'rn*' enoaad-
XXIf>«. stropna kater» ima 7 sob, 3 kleti. l»p vrt in hleve. Je Zflo pripra na za trgovca. Zraven še lahko stanujejo kaki drugi obrtniki »li penz'j' nisti; vse skupaj se da takoj v n»jem. V trgu tik cerkve in žeiezn škr postaje v Št. Juriju ob jutni železnici Naslov po'-e iz prijaznor.ti Matija Ztrko. trgovec, Podleh iik pr. Ptu u. 1258
Hlia v mesta, nadstropna s 16 stanovanj', z velikim *n<jm, se radi bolezni [h.s-tftiiika pod cenilno vred. nestjo prt,d*. Maribor, D.hačeva ulica 5.	1260
Posestvo, dobro urejeno, srednje ve'ikosti v brežiškem okraja želim kupiti. PoDudbe na g. J. P., mit ničar, 8v. Jakob, p. Dol pri Ljubljani.	1266
Cepljeno trsje.
Več tisoč najbolj priznanih prvih vrst, kakor tudi rekaj divjakov se j roda po sledeči ceni: 100 kom cepljencev I. vrst« 13 K. II. vrst« 5 K. Divjaki 3 K Oglasit! se je pri Frane 8lrd'\jak, titnur, pošt« Juriicci pri Ptuja.	1240
Lepa MSa na najlepšim prostorm Sv. Lenart » Slov. gor. z veliki« vrtouj pred hiio ter lepo njivo, zelo pripravna za »ta bišče in dva slog» i» po ceni proda. Več pov« Ivana Pivec v S'. Lenartu ali pa Franjo Horvat, slikar v Mariboru, Lather gas8e šiev. 10.	12«9
Vinorejci pozor!
Trsje na prodal : iipon, burgundec "beli, laflki rizling, sihanec, gut-edel, ranf»l, kraljevioa, vrbovec in druge domače »rite Cepljeno na Rip. Portalis. Tudi se dobijo ko-reniaki ed Rip Portalis. Cena po dogovoru. Anton Turin, Globoko, p Studeoice pri Poljčauth. 1248
C« pljeno trsje.
Na razpolago so: Poščip (mozler) i500, laški rizling 300.;, muška-telec 1500, žlahtnine (Gutedel) 1>«0. Vse trte so dobro vzrastle na podlagi Rip. Portalis. Cena po dogovoru Naslov: Franc Sršen ml., tržan v Veržeju, p. Križevci Štaj. __1262
Na prodaj
Murskem polju, < b veliki cesti, tričetrt ure od kolodvora, obstoječe in njiv, travnikov in gozdov, v vsem okoli 42 oralev z zidano hišo. Polovica kupnine se izplača takoj, drugo s>e vknjiži na posestvo. Po potreb, se proda tudi živina in gospodarsko orodje Natat čneja pojasnila daje upravnišvo pod št. __12*4
Cepljeno trsje in ključi.
Vinogradnikom naznanjam, da imam veliko množino kmerikanskih trt na prodaj. Seznam trt: posip, rulknd-c, burgundec, beli muškat, •«lvaoec žiabtnioa be'a in rudeč», ranfi 1, portugize c, veltlinfc, laški rizling i ".»bela, ktpčma. muškat. Na raz o'ap ^č tisoč ko'enja'ov Riparija Porulis in Monticola ter ključe» Riparis Portalis Cena po dogovoru Jan z Vrbuj»k, trsničar Breg pri Pruju.	1201
Hiša v Mariboru
(Melje), rijira-n» za vsako obn z devetimi stanovanji, z lepiti n-tvim in njivo, se pod jako ug >d-nimi pogoii takoj proda. Več se izve pri lastniko, Maribor, Kb">l gasse 8, 1. .nadstropje. li 73
Učencu, k-epkega, iz poštene hiše, z dobr mi š .lskimi spričevali sprei-me t gov n». mršaiicga bi-ga P. Sadravec, Gornji Mihalovec pri Središču.	1*52
Dve hi$l v Mar boru, prva z vrtom prinaša j: a mesec 305 K. Ceua je 8«.00r> K; druga dne na mesec 241 K. Ona 26.500 K Plačila jako ugodna. Pisma pod šifro „Penzijonidt" na upiamištvo. 1180
Dekle, zdravo, močeo zïnealjivo in pridno, ki ima veselje do kuhinje in zna nektj kuhati, se lahko ui-i v kuh nji » moji o ši se za eno lelo takoj spre me Karolina Švar šnik, Majšperg pri Ptujski gori.
13»5
Lepi mladi gozd ck li lJ oralo? smreke, hojke močne ra-ti, dosti les» za tesat, b iza žsg, eno uro od postaje rkraja Msrmberg se proda za 500 > kron 400 kron l.hko ostane knjižen \ Proda se za-oljo piesebtve Več Martin Popič, Tr?aška cesta 11, Maribor. ______1312
Enonadstropna hiša
s 4 siaaovanji, trgovino z mešanim blagoa, vrt s sadnim drevjem in nj.vo, se proda zaradi družinskih razmer na Pobrežju (pol ure od ghvnega trga v Mariboru) za 18000 K (vknuZenega dolg» je okoli 7000 K). P j»sa la d«j« g. Ferdo Lesko»ar, tainik Spodnj»šta,e ske ljudska posoiiln ce v Mariboru.
129S
2 učenca sprejme takoj Divjak Franc, slikarski mojsttr, Marib >r, Župnijska uli. a 7.	1297
Učenec se sprejme pri Matija Ho-čeva-.ju, ključavničarju ca Rog z-nici pri Ptuja	12&6
V Studencih pri Marib ru seje zgubila 6* let srara ta, k a. Grahova.
Kdor jo najde iu pripelje nazaj Wiesengavse ■», dobi primerno ra grado.	1296
Tn|e hlapci, pridni, msrljiri in tadi tošteni z letnimi spričevali, se sprfjmrjo k goveji živini. Ztati morajo orati, voziti in drugo. Ogla-šiti »» je pri osvrbništvu „Meniš-koJ v Lembihu 23 pr. Mariboru.
1299
Vlničar se sprejme pod zelo ugid-nimi pogoji Vpraša se na upravništvu pod „Ljutomer." 1291
Ta V» nI k o^ vsiko množino^od tld.Ut»XHtl 20 kg. do 60 met.
stol o preda po 12 do 28 vin. kg. Andrej Oset, pose«tnik ▼ Tolstem vrha p. Gcštanj Koroško. 1292
f^idsind O^CinS MdribOF je S jen!'a 2 me8tno cesar *Lrane Jožeforo-jubilejno -iivljensko
v Ma-ib:>jin upelja	g	_	__ _
zavarovanje pogrebnih stroskov
katero se je na Dunaja in v Gradca izrsnrtdni dobra obneslo. Plačevanje trsja k večjeam 15 let. Mesečni prispevki od 40 vin. naprej. Do 50. leta brez zdra iiiš&ega preiskovanja, nobena vpisnina. Pravico do izplačila že po 6 mescb. V zvezi z zavarovanj m pogrebnih stroškov se lahko sozavaruje tndi kaka svota za plači,o nagrobnega kemna, vzdržavanja grofa, nabavo žalne obleke, plačilo lekarniških stroS-kov, zdravniških honorarjev itd. Pogreb se izvrši po tukajšnjem mestnem pogrebnem zavedo. Zahtevajte načrte pri glavnem zastopstvu mestne
S/r^r^tu^Sko': Gradcu, Roseggergasse 2 CTegetthaffova nI. 10), telef. 256/Vlil, £ k""1 - Bprej'Mi0 """ '8S
in rentno zavarovalnico na Danaja pogodbo, po kateri se tudi
kakor za slučaj smrti, doživetja, la doto, rente in. pe koinino.
druge zavarovalnmske zadeve, Kot javni zavod daje brezpogojno varnost! 1309 Zasfopmki 86 i&Čejo.
Štefan Kaufman
trgovina 1 železarno
v Radgoni
priporoča svojo veliko zalogo v lepo pozlačenih nagrobnih kri-žev po jako nizki ceni. 601
Mesto vsakega posebnega obvestila.
i
Potrti žalosti javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da je naš predobri in iskreno ljubljeni soprog, oče, brat, svak, stric itd. gospod
¿«5* m m » m mm w ■ w
Alojzij lfrsic,
trgovec,
danes zjutraj ob pol 5. uri po kratki bolezni, previden s svetimi zakramenti mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb preblagega rajnika je bil v sredo 11. t. m. ob pol 4. uri. Preblagega pokojn ka priporočamo v molitev in blag spomin. Sv. maša zadušnica se je brala v četrtek ob 8. uri.
Ljutomer, 8. dec. 1912.
Zal Vam nebo! Prepričajfese!
Ker je mariborski trgovski gremij sklenil, da bode vsaki trgovec kaznovan, w kateri bode delil novoletna darila, odločil se je trgovec
J. N. Sošiari£y Haribor Gosposka ulica it 5
da razdeli svojim odjemalcem novoletna darila na ta način, da vsakemu odjemalcu do 31. decembra t. 1. proda vsako blago 20 do 30% cenejše kakor poprej. Na primer: platno po 40, 48, 52 vin, parhet po 36, 44, 50, 60 vin, blago za ženske obleke, dvojna širokost 80, 90 vin, boljše vrste K 150, 2—,kravate po 20. 30, 40, 50, nogavice 20, 30, 40. 50 vin.,nepremočljive dežne plašče za dečke K 5"—, 6'—, 7'—, velike za moške K 9'—, 10"—, 11.—, odeje K 180. predpasnike za otroke 30 40, 50. 60 vin., velike za ženske 72, 80, 90 vin. itd. itd. Nihče naj torej ne zemudi ugodne prilike. Pazite tudi na slovenski napis, da ne zamenjate te trgovine s kako drugo.
m modne tkanino za gospode in gospe priporoča izvozna
Tereaicka Vršič, roj. Ritz-k, g prrga.	Angela Čeh, roj. VrJič, hčerka.
Srečko, M lan, Lojzek, sinodi.
1309
SDKNA
m:, ■ ■ ■ -
¿¡.v.

ša.
PROKOP SK0RK0¥SKY IN SIN
v Hum polen na češkem Vzorul na prošnjo franke. Zelo znerne oene. Na željo hoSom dati tukaj JzgotivlU sosoortekp obiska. 135
CEFIR
mpijjs«
^ VSAKE VRSTE
K. KflRNER
GRAVER v
Zahvala,
Štejemo si v uolinust iz e 'i najiskrenejšo zahvalo vsem, ki so 8 svojo ogromno udeležbo pri pogrebu, izkazali zadajo čast, iskreno ljubljenemu očeta gospoda
Jožefu T7~erd.i3.ils:,
kroiaškema mojstra. Posebno se zahvaljujemo veleč gg duhovnikom, sorodnikom, znancem in prijateljem, ki so dragega rajnkega sprem li na njegovi zadnji poti. Vsem (skupaj prisrčen Bog plati!
Slov. Bistrica, 9. dec. 1912. 1311	Ž^nioči ostsli
i p
p:
m
Es
i §5 v?.
Si
m 1K
M
Prwa iulnoštajer. kamnoseška industrijska družba v Cečiu Nova »8,11, zraven slov, šole.
Velika, zaloga nagrobnih spomenikov iz različnih vrst marmorja, granita in sienita. — Izdelovanje vseh monumentalnih in stavbenih del iz ••9**9 tu- in inozemskega materijala s strojnim obratom. «
Plošče za pohištvo iz raznobarvnega marmorja . Najnižje cene. Kulantni plač. pogoji.
Priporočam velečasttti dlSh&ViČStfŠ
voščene sveče
najboljše kakovosti,
katere lepo gorijo in ne kapljajo; istotako priporočam mili-sveče v vsaki obliki po najnižjih cenah.
Pošiljatve franko. S prošnjo do velečastite dtlhOViiiPie za cenj-naročila, katere izvršim točno in v splošno zado-voljnost bileži in se priporoča
Franjo Gert, medičar in svečar, Maribor,
Gosposka ulica.	1280
Gornje-Savinjska posojilnica v Mozirju
bo obrestovala vloge na hranilne A V|l|r»|* & M Nf|V/llf knjige počenši s 1. prosincem	™ *	^	TClll
1913 brez vsakega odbitka po 'q Obrestna mera za posojila se zviša počenši s 1. prosincem 19 3 na ::::::::: : O jo«
Naielstvo.
Naznanilo.
Hranilnica in posojilnica v Št. Pavln pri Preboldu, registrovana zadruga z neom. poroštvom, naznanja da se je zaradi velikega prometa sklenilo promet razširiti in povišati obrestno mero za
hranilne vloge na čistih 5%
brez Viakoršnega odbtka.
Hranilne vloge se sprejemajo ob uradnih dneh t. j. v nedeljo dopoldne od vsakoga, če je ud zadruge ali ne.
Naložen denar se izplače vsaki uradni dan brez odpovedi, ali večje svote z malo odpovedjo. Št Pavel pri Preboldu, dne 25. nov. 1912.
1368	Nafelutvo in nadzorstvo.
Slovenec Konrad Skaza
Koroška ceste 53 M&ribor Hengssse 2 in 4
se priporočata v izdelovanje vseh v to stroko spadar jočib mizarskih del, kakor: za stavbe hiš, pohištvo za stanovanja; Šole, cerkve, prodajalne in pisarne; izdeljujeta portale in prevzameta vsakovrstna popravila. — Strogo solidna, najcenejša in hitra postrežba.
St. Ulrich. Grodea Tirolsko.
Atelir za V3a umetna cerkvena dela.
R'overmke cenike zastonj in franko. Za vsaki poljubni kip originalne fotografi^, za oltarje itd. originalne načrte poš jem hitro in brezplačno Velika zaloga sv. razpel in olnato-tiakanih na platno navle-čeno. Vsakemu, tudi najmanjšemu naročila pri-datek. Pri večjem naročilu in promptnem plačila primeren popust.
Cene brezkonkareačne.

1281
Mi iiiemo ¡¡rarljivih sotrudnikov
Oadelek za srečke Češke industrijske bat.ke.
Zastopstvo za jugoslovansko ozemlje
1282
Ljubljana.
NXNX/I/////
Za božične praznike
čisto sveže rozine, grozdiče, cvebe. mandelne, lešnike, orehe kakor tudi citronat, cedri, pignoli. mak sploh vso svežo južno sadje, pr poroča po nizki t eni
Ivan Ravnikar, Celje,
Graškat cesta št. 22.
Na drobno!	Nt debelo.
Zaioga okraskov za b-žično drevo.
S oštovani nakupovalci
pohištva!
Solidno, ef"0 poh ftvo. lastnega izdelka se dobi pri n&šib domač h izdelovalcih—obrtnikih potom:
Produktivne sadrug*- mizarskih mojstrov v Mariboru. Burgplatz 3.
6i9	Prevzamemo tsa mizarsdek* la.
Posojilnica na ¥ranskem
je obrestno mero za hranilne vloge od 1. januar a 1913 na 5°/'» zvišala in plačuje rentni davek sama. 1802
40 klavirjev in harmonijev H ™
boljboljši piariiui), Stelztumer in Hiriget (amer. harm.), vseh vrst glasbocuga aredia, stran in
mazikalij ima v veliki A D«a«mSL sodno zapris. strokovnjak ■ Ž,... S» S Ž r»__
iebiri izključno in edinole Me DiClllIK) in nčitelj , Glasb M-tiče' W^OSJ«Ifsfl
Kongresoi trg št. 16 (.Zvezda", nasproti nunske cerkve), ti varna pred nakupom event. falzi8k<-.t.v ali slabega blaga, zlasti ker dobi pri 1 a U meni vsakdo na obrok? po lilOLL prvovistea instrumeut gori imenovanih slovitih tvrdk z resnično lOletno garancijo. Kdor si izposodi pri m n klavir, pogtane tudi lastnik istega dcčim je dosegla na-jemščina višino kupninel Velikanska zaloga najb. violin, harmonik, citer, tam-buric. iid po najnižjih cenah. Zamenjava * , najugodnejša. Uglaše vanje in popravila točno in «6i.no,	968
Priznalno pismo, ki nam ju doile n«d mnogimi drugimi:
Šolske potrebščine
9
■ I
kakor zrezke, svinčnike, peres- l |.3Sfn3 ZalOflel nike peresa, kamenčke, tablice, | lludskošolskih zvezkov. risank, radirke, gobe, črnilo, torbice, t , ,, .	, ,.
barve, čopiče, bmene kre te t nsaln'h sklad°V ler VSeh tl3"
itd. ima v največji izberi na | kovm za urade-.......
===== zalogi tvrdka = * Zaloga raznega papirja.---
I
Ah
Goričar & Leskovšek f Zvexna trgovina
?	Gor 6ar & Li-sxovSek
Celje, Graška cesta 7. ♦ ceije, Rotovska ulica št 2.
I
Tftania - delavnice
WELS.
Prijetna dolžnost nas reže, da Tam za Vaše aparate za dcbaro vlažnosti, ».atere rebimo za vse naäe orale, izr kamo največje priznanje. Največja kor st Vaših aparatov obstoji gotovo v tem, da arak v stbah, kateri se vsled vidne kurjave osuäi, po uporabi Vašh aparatov zopet dobi dovtlj vlažnosti, ker je za po nezdravem zraka oškodovane dihalne organe samo obsebi umevno velike vlažnosti
Predobro je znano, da velika množina msrjš h bolezni dihaaih orgaaov po zimi i-.vira od tega, k -r so pri spremt-mbi temperature organi podvrženi raznim boleznim ravno vs ed preslabega zraka. Vaše aparate torej vsakemu naj-topleje prip »ročamo to tembolj, ker je njih uporaba ce'o priprosta, rab jo le malo prostora in ker se radi njih priproste, okusne izpeljave vsakemu dopadejo*
Sprejmite torej izraz naše hvaležnosti ter beležimo
z velespeštovanjem
Glavna pisarna industrielnih delodajalnih
organizacij.
Predsednik:	Za opravništvo tajnik:
Dr. Lachner.	Dr. Margaretha.
Somišljeniki! Agitirajte za Slovenski Gospodar.
v 1 .	■ 11 1	mmmmm	m®t>		
vrm	HMI				
brzoparilmki za krmo
izdelani v posebni novozidani tovarni za Alfa brzopanlnike.
! Patentirana iznajdba!
Kakor iz enega kosa vliti, zelo priprosti.nad vse trpežni in praktični parilniki sedajnosti.
posnemalnik, model 1911
! Najostreje posnemanje!
! 20 let nepoškodovan ! 1,600.000jih je v rabi i 950 odlikovanj Ud
za moške in volneno za zens&e ooiucB 83 zadnje mode, razpošilja najceneje Jugoslovanska mposiljalns R. Stermecfci v Celju St. 30©*
Vzorci in cenik čez tisoč st\ari z slikami poštnine prosto.
Delniška družba Alfa separator Dunaj XII/3.


»BAICAŽ lAaniAaa* tf
tjOŠM&M
Serravallovo
železnato kina-vino
Higien. razstava Dunaj 1906: Državna od-:: lika in častni dipkm k zlati kolajni ::
Krepilno sredstvo za slabotne, malo-krvne in rekonva'sceote. Povzroča voljo do jedi, utrjuje živce in popravi -"nrM"' kri. Kboren. okus. Nad 7000 zdravniških spričeval.
I. Serravallo,c. kr. dvorni dobavitelj
Trieste-Barcola.
Kupi se v lekarnah v steklenicah po pol litra i K 8 60 in ^ 446	po 1 liter & K 4 80.	^
mimmmimvmim
Pri VBeh vlogah je navesti nastopno opravilno štev.
Opravilna štev. Ne V 989/12-1
Prostovoljna sodna draiba
nepremičnin.
Pri c kr. okrajnem glavarstvu v Maribora sta po prošnji lastnika dr. Rad slava P.puš odv. v Maribora kot oskrbnika zapuščine dne 16 avg sta 1910 umrle M»rije Drechsler na prodaj po ja ni draibi sledeči nepremičnini, za katera se je ustanovila prista ijena izklicna cena in sicer za parcelo št. 10S/1 sta<-bišče z dvema hišama in gospodarskimi poslopji s pritiklioo vred 84000 kron, to je hiš. štev. 24 v Mariboru, Mflblgasse. 2.) štev 48/3 »r, mera 32 a 91 qum. 18000 kron. Pritiklina (W&scberoll») se je cenla na 10 kron in je v eeni hiše 84^00 kron zapipadena Parceli se imata posamezno dražbati.
Dražba se bo vršila dne 13. ¿esembrs 1912 ob 10. uri t Maribora v pisarni c kr. notarja dr. Franca Firbas, Viktringhofg-sse.
Ponudbe pod izkl eno ceno se ne sprejmejo
Na posestvu zvvaroanim upnikom ostanejo njihova zastavne pravice brez ozira na pr dajno ceno.
Draibeno izkupilo je razen zneska 4000 kron, ki se ima pri sodniji priložiti kot varščina za zapuščinske pristojbine, plačati v roke dr. Radoslava Pipuš Dražbene ptgoj« J® mogoče pogledati pri e kr. okrajni sodniji v Mariboru št. 6 in pri c. kr. notarju dr Fr. F.rbas.
C kr. okrajna sodnij» Maribor odd. V., 21. nov. 19)2. 1277
Nobena kapljica ne koristi tako želodcu, kot pristni želodčni liker

Blizu in daleč	£
Vse ga pozna,	1
Kdor ga ima, Ima zdravje doma!
Zahtevajte pristni „FLORIAN" Zavračajte ponaredbe!
Naslov za naročila: „Forian", Ljubljana
Pridobivajte nove naročnike!
UlI^il ur n% fH M. eIjTIl iTfr. fr If iHfc.Pf 5	U soj a m si nama niti, da sem v Mariboru, Ungartor-
Naznanilo	llwgasse štev. 5 zraven velike kasarne otvoril specielno
trgovino za fino rafiniran, popolnoma ognja in eksplozicije varen
Dovoljujem si tedaj Vas prositi, da blagovolite za poskušnjo naročiti pri meni petrolej; prepričali se boste o blagu, da je glede na kakovost brez konkurence. Gotovo boste zadovo jni in boste še nadalje rabili izključno le „Austria"-petrolej. Priporočaje se za cenj, naročila beležim z odličnim spoštovanjem udani
Ivan Maliorko, lastnik „A.ustria"-petroleum trgovine.
1298
Iedajatelj in saloZnlk: Katoliško tiskr/vno društvo.
Odgovorni urednik: L, KtíMPiSltLtí,
Tisk Rakuna sv.. Cirila s Maribor»,