Urejuje Gustav Pire, družbeni ravnatelj. »Kmetovalec« izhaja 15. in zadnji dan v mesecu ter stane 4 K, za gg. učitelje in ljudske knjižnice pa le 2 K na leto. — Udje c. kr. kmetijske družbe kranjske dobivajo list brezplačno. lnserati (oznanila) se zaračunjajo po nastopni ceni: Inserat na celi strani 32 K, na '/s strani 16 K, na '/4 strani 10 K in na '/s strani 6 K. Pri večjih naročilih velik rabat. Družabnikom izdatno ceneje. Vsa pisma, naročila in reklamacije je pošiljati c. kr. kmetijski družbi v Ljubljani, v Salendrovih ulicah štev. 3. ITI Y Ljubljani, 31. avgusta 1901. Leto XYIIL Ilustrovan gospodarski list. Uradno glasilo c. kr. kmetijske družbe Vojvodine kranjske,, Obseg-: Gnojitev vinogradov. — Mlekarsko knjigovodstvo. (Dalje.) — Važnost in poraba živinske soli. — Pripravljanje mlade govedi za na planine. — Zavrelica. — Vprašanja in odgovori. — Gospodarske novice. — Uradne vesti c. kr. kmetijske družbe kranjske. — Listnica uredništva. — Tržne cene. — lnserati. Gnojitev vinogradov. Trta le tedaj rodi, če se ji dobro gnoji. Razen tega pa napadajo različne bolezni slabo trsje vedno v večji meri kakor močno. Vinogradom se vsako leto vzamejo velike množine rudninskih snovij, vsled razzebljenja in razkroja se jih pa le malo vrača. Po nekterih krajih se ni več izdatno gnojilo, kar pomnijo. Zemlja je zato oslabela, trsje opešalo. Tej nepriliki Podoba 39. Gospodinjska šola c. odpomoremo z dobro, uspešno gnojitvijo, o čemer hočemo tukaj bolj nakratko, pa Jedrnato spregovoriti. Če bi kdo tu napisanemu navodilu o uspešni gno-jitvi vinogradov ne verjel, se lahko sam prepriča na svoje oči o resnici, če se le potrudi v Maribor ali v Gradec na deželna po-skušališča. Tndi pojas-' nila so vsakomur drage volje na razpolago. Pri nas se še prav pogosto gnoji s „plastjem" (vejevje, zvezano s prot- jem). Ne glede na ne-dostatek, da tako pognojene korenine rade plesni j o, se v plastju naseljuje tudi vsakovrsten mrčes, kakor miši, hrošči kr. kmetijske družbe. (Glavni vhod.) itd Pri vsem tem pa je plastje majhne gnojilne vrednosti; bolje se rabi za drenažo v težki zemlji. Poglavitno gnojilo za vinograde je in ostane navadni živinski gnoj, ki trohneč daje zemlji rodne moči in množi toplino. Zemlja sama se rahlja, v njej nahajajoče se snovi se razkrajajo, voda se dovaja v večji meri. Rodno moč pa zvečamo tndi, če gnojimo z mešancem, kteremu primešamo straniščnika. Pri vsakem gospodarstvu, in če je še tako majhno, naj se spravljajo smeti na kup, kamer se mečejo tudi tropeli, pepel, tnalovina, blato, glina, človeški in živalski otrebki, drob iz apnenic, pesek itd. Tak kup se čez leto večkrat premeče, da se vse te tva-rine dodobra premešajo in bolje prepere. To je, rekel bi, „zlato grojilo" za trsje. Kdor vinograde gnoji z živinskim in drugim živalskim gnojem, naj to stori vsako drugo leto. Če tega ne zmore, tedaj vsako tretje, četrto leto. Gnoj naj se, če le mogoče, že jeseni med trsjem raztrosi in v zemljo spravi. §H g|§ Koder pa živalskega gnoja docela primanjkuje, tam se mora seči po umetnih gnojilih, ktera imajo še to prednost, da naglo delujejo. Pa tudi kot pomožna gnojila vrlo učinkujejo; tako na pr. superfosfat in Tomasova žlindra, ker imata v sebi fosforovo kislino ; potem žveplenokisli kalij in navadni pepel kot nadomestek za kalijeve spojine; potem žveplenokisli amon in čilski soliter kot dušičnati gnojili. Navadno se jemlje za nadomestitev fos-forove kisline Tomasova žlindra ; le v težkih ilovnatih zemljah bodemo s superfosfatom Podoba 40. Gospodinjska šola: Veža. Podoba 41. Gospodinjska šola c. kr. kmetijske družbe. (Z dvorišča.) bolje pogodili. Tomasova žlindra ni le cenejša, ampak tudi|dalj časa vpliva. Pa še drugo) prednost ima, ker je v nji 30 do 40 °/0 apna. Mnogo štajerskih vinogradov živo potrebuje apna, brez kterega druga gnojila nimajo pomena. Ako natrosimo Tomasove žlindre, pognojimo z apnom, in trsje dobiva svoj redni živež. V težkih zemljah, osobito če so apnene, jemljemo superfosfat, ker se laže vleže in prej deluje. Pri mnogoterih naših zemljah pa apna tako primanjkuje, da ga s Tomasovo žlindro ne moremo primerno nadomestiti. V takih slučajih se poslužujemo živega apna. Najbolje je, če ga jeseni na več krajev v vinogradu kupoma nanosimo. Čez zimo ga zračna vlažnost spraši, ter se spomladi lahko raztrosi. Koliko ima vinograd apna v sebi, določi preskušališče v Mariboru zastonj. Pri tej gnojitvi se rabi 12 do 1400 kg apna na hektar. Izmed kalijevih gnojil naj se jemlje samo žveplenokisli kalij in tam, kjer mogoče, tudi navadni pepel. Vseh nečistih kalijevih solij, ktere škodujejo rastlinstvu, se je izogibati. Tako na pr. kajnita, ki zemljo le oškr-lupi in je vsled voznine dražj kakor čista sol Pri pozneje na vedenih mešanicah se kalij nadomestuje z 8- do lOkrat toliko pepela. Dušičnata gnojila za naše potrebe sta žveplenokisli amon in čilski soliter. S prvim naj se gnoji že jeseni, ker se ni bati, da bi se po deževju prehitro porazgubil ; z drugim pa gnojimo malo prej, preden začne brstje poganjati, deloma pa 3 do 4 tedne potem, ko ozeleni. Če hočemo doseči popolen uspeh, moramo od vseh priporočanih gnojil vzeti primerne množine. A ne priporoča se, gnojila poprej mešati, ampak potrosi se drugo vrhu drugega in se zagrne. Tudi pepel in Tomasova žlindra se morata posebej trositi. Gnojimo najbolje tedaj, kadar jeseni prašimo. Potrošena gnojila naj se takoj 30 do 40 cm globoko podkopljejo, da so tem bliže koreninam. Jesensko gnojenje se zato priporoča, ker zimska mokrota razkro-jena gnojila enakomerno razpeljuje. Tam, kjer se jeseni ni gnojilo, naj se to stori v prvi pomladi. Med vrstami luknje delati in gnojila vanje sipati z namenom, da bi jih dež sčasoma razdelil, ni pametno, ker je prepočasno. Ker pa se korenine okoli trsja na vse kraje enakomerno razširjajo, se priporoča, gnojila kar mogoče enakomerno trositi. Pri saditvi trsja naj se ne gnoji. Le pri ri-golanju je dobro na hektar pod-kopati 12 q Tomasove žlindre, ker se tako trtam priskrbi zaloga živil. Prvo leto dela trta korenine iz svoje moči; šele drugo leto začn<5 delovati korenine. Pač pa je dobro sajenkam pride-vati dovolj me-šanca in šele drugo leto po-gnojiti z živalskim gnojem. Koder imajo malo hlevskega gnoja, naj takole ravnajo: Podoba 42. Gospodinjske"! šola: Soba. Podoba 43. Gospodinjska šola: Spalnica. 1. leto: hlevski gnoj ali deloma straniščnik, pomešan s šoto. 2. in 3. leto: pri zemljišču, revnem na apnu, na 1 hektar 20 q apna, 400 kg Tomasove žlindre, 200 do 250 kg žveplenokislega kalija (s 95 %) in 400 kg žveplenokislega amona. Pri peščenoilovnatem zemljišču se sme manj kalija dati; enako tudi pri takih zemljiščih, ki so nastala iz razkrojenega gnajsa ali granita. Pri apnenih težkih zemljiščih se da 300 kg sn- perfosfata, 200 kq žveplenokislega kalija, 400 kg žveplenokislega amona. Namesto zadnjega se lahko vzame spomladi v dveh rokih 250 kg čilskega solitra. Tam, kjer imajo dovolj hlevskega gnoja, naj vsako drugo leto z njim gnoje, v letu vmes pa se potrosi polovica navedenega umetnega gnoja. O prednosti gnojitve z zelenjem, ktera obstoji v tem, da se sejejo dušik nabirajoče rastline, kakor grašica, detelja i. t. d., in se pravočasno podkopljejo, niso strokonjaki še edini. Mi smo proti tej gno-jitvi. Seveda se s podkopava-njem imenovanih rastlin zemljišče rahlja in gnoji, a rast detelje in grašice uspeva vendarle na račun trsja. Posebno pa se bo zguba po sušnem opazila v prihodnjem letu. Vse kaj drugega je, če zemljišče, ktero hočemo pripraviti za sajenje trsja, gnojimo z zelenjem. Tukaj je to umestno. Na nekaj naj še opozorimo. Kako se umetna gnojila najza-nesljiveje in najbolje kupujejo? Zadružno, in nič drugače. Zbere se nekaj vinščakov, in ti blago skupno naroče priikaki znani pošteni tvornici ali trgovini. Pri naro-čitvi naj se zahteva poroštvo za dobro blago. Potem se od blaga vzame za preskušnjo nekoliko ter se pošlje preskušališču. Tam se blago preskusi. Ako se najde, da nima toliko v sebi, kakor je bilo pogojeno, tedaj mora trgovec ali tvorničar nedostatek povrniti. Stroški za preskušanje so tako majhni, da o njih še govoriti ni; sicer jih pa navadno poravna tvornica.* Kmetijsko-kemijsko deželno preskušališče v Mariboru. Ravnatelj Ed. Schmid. Mlekarsko knjigovodstvo. (Piše M. Ivančič.) (Dalje.) „Za preiskovanje mleka imamo posebno knjigo" — nas mlekar dalje poučuje — „sicer bi ne bilo mogoče imeti pravega pregleda. Pomislite vendar, da šteje naša zadruga 120 zadružnikov; treba je torej 120 x 4 = 480 preiskav na mesec; kako lahko bi pri tem kterega izpustili, če bi jih ne zaznamovali na posebni poli, ktera je takole prirejena : Zap. štev. Ime 2. /o d i 10. "1 10 e 17. "lo 25. /o Povprečno tolščobe 0/ /o Opomnje 1 Baloh Ivan 35 33 3'4 36 345 * Glede kako- 2 Zlatoper Josip 4-1 37 4-0 38 390 vosti in 3 Kuštrin Miha 3-2 3-4 3-1 3-4 327 lastnosti mleka 4 Drašček Karol 36 3-7 3-9 39 377 i. t. d. Iz te pomožne knjige prepisujem v „zapisnik mleka" zaporedoma vsakemu zadružniku izid preiskave njegovega mleka. Za plačevanje so pa merodajna seveda le zadnja povprečna števila, ker le ta značijo, kakšno povprečno vrednost je imelo mleko v do-tičnem mesecu." Sedaj, ko smo razumeli, kako se mleko v mle-karnici sprejema in beleži, kako se vsakemu zadružniku natanko zapisuje, kar je dal in kar je prejel, pelje nas mlekar iz sprejemalnice v izdelovalnico. Ta prostor nam še bolje ugaja od prejšnjega. Tu zapazimo brenčeč po-snemalnik in še druge stroje in priprave, kterih pa si ne utegnemo ogledati, ker se hočemo sedaj pečati le s knjigovodstvom. Mleko, ki se je nabralo v mlekarnici, se zliva na razne strani. Nekaj se ga proda stalnim odjemalcem po običajni tržni ceni, nekaj ga porabi mlekar v svojem gospodinjstvu, a največ ga požre posnemalnik. Mleko pa je denar, zato je treba vse te premembe, kakor hitro se vrše, takoj beležiti na primernem mestu. Naj-ročnejše za takojšnje beležke v mlekarnici kakor tudi v sirarnici so se obnesle lesene table, široke 80 cm in visoke 60 cm, razdeljene na predalčke, kakor dotični mle-karnični ali sirarnični dnevnik. Prepisuje jih mlekar šele popoldne ali zvečer, ko mu čas dopušča; na ta način se izogne pomoti, dnevniki pa so čedni in brez popravkov. Oglejmo si sedaj natančneje',,dnevnik mlekariiice". On nam predočuje dogodke v „posnemalnici" in „izde-lovalnici". On je mlekarju najglavnejša knjiga, ker mu jasno dokazuje, kako je ravnal z mlekom, koliko je prejel izdelkov. Izračunši, koliko mleka gre na 1 kg smetane ali masla, dobimo najzaneslivejše merilo za pregledovanje mlekarjenja. Kakorhitro prekoračijo ta števila navadno mero, da smo na pr. porabili več mleka kakor navadno za 1 kg masla, nas to opozarja na ne-dostatke, ki morejo sicer nastati vsled raznih vzrokov, vendar je na nas, da preiščemo, je li slabo, pokvarjeno mleko, pregorko ali prehladno pinjenje, prerahlo ali predolgo gnetenje vzrok tem razlikam. Preskušajoč mleko in maslo dospemo gotovo do pravega vzroka, in odstranivši ga zabeležimo to v opomnje zapisnika, da smo prihodnjič v takih slučajih na pravem sledu. Sprejeli smo torej v dnevnik le take beležke, ki so neobhodno potrebne za vsako pravilno delujočo mlekarnico. O 03 a a o o M ffi s Opomnje glede prememb posnemalnik ni tekel pravilno smetana preveč hlajena, premalo kisla ■B{suui fiq X ■BZ 'B3{8|UI oiiqBJ:od ^H CD O Ci t> cp cb cb i> t> cb (M C H CD t> [> 00 00 00 03 oo 8OTJ8UIS opjpojd 1 1 1 1 1 6 1 iO izdelalo kg pinj. mleka CA 00 »O O »O H (M o o a cd oo TH TH TH 2397 masla >p CD C5 CO O TH ni ^ co m 1173-5 posnet, mleka 1001 873 1004 939 738 919 865 27110 j sme-j tane 00 CD 00 O 00 T-l 00 00 CA Ci Vkup V prvi predalček zaznamujemo množino došlega mleka. Število prepišemo iz „knjige sprejemnice" ; v druge predale pa zabeležimo, kako se to mleko razdeli. Ako seštejemo, kar smo mleka prodali, sesirili in dali mlekarju, ter odbijemo ta znesek od došlega mleka, nam ostane množina mleka za posnemanje; to zopet zabeležimo v dotični predalček. Smetano je lahko določiti, ker 1 liter smetane tehta ravno 1 lcg\ ako imamo torej cimentirano posodo, je smetana kaj hitro zmerjena. Posneto mleko izračunamo, če od mleka v 5. predalu odbijemo množino smetane. Pravzaprav je posnetega mleka vedno manj kakor smo izračunali, ker se vsled prelivanja, sosebno vsled penjenja nekaj pozgubi; a to izgubo natanko določimo šele konci meseca, primerjajoč prejemke in izdatke posamičnih izdelkov. (V pred-stoječi tablici smo težo posnetega mleka določili s tehtnico, torej je izguba že določena.) Množino masla določimo kakorhitro ga zgne-temo in predno gazabijemo, drugače nimamo pravega pregleda o pravilnem izdelovanju. Za tehtanje masla imamo tehtnice, ki imajo mramosto ploščo, ali, če je množina prevelika, posebne posode, ktere obesimo na tehtnico. Pinjeno mleko določimo, če od smetane od-bijemo množino masla. (V tabelici se nam kaže množina nekoliko višja, ker se je pri pinjenju dolivala mrzla voda). Prodano smetano je treba zavoljo tega zabeležiti, ker se s tem zmanjša množina izdelanega masla. Če dalje delimo množino mleka z množino smetane, se nam pokaže, koliko smo rabili mleka za 1 kg smetane. Ta zaznamek označuje obenem gostoto smetane. Mlekarju je večkrat na tem ležeče, da posname precej gosto smetano, bodisi da je pinja majhna in da hoče pri vsem tem samo enkrat piniti, bodisi zavoljo kakovosti masla, ali da je prisiljen vsled lastnosti mleka gosto posnemati. Na Holadskem n. pr. porabijo navadno 8-i!—8'5 kg mleka za 1 kg smetane, sosebno kjer hočejo imeti najfinejše maslo ; na Švedskem mnogokrat še več, zlasti kjer rabijo pinjo „alfa". Nekteri mlekarji izražajo gostost smetane v odstotkih n. pr. 8"2 kg mleka = 1 kg smetane torej iz 100% mleka 100 : 8'2 = 13% smetane ali 13 odstotkov. Eavno tako važno je izračuniti. koliko mleka smo porabili za vsak kg masla. Račun je enak prejšnjemu. Posneli smo na pr. 1. aprila 1203 kg mleka, izdelali 46 kg, porabili torej 1203 : 46 = 26'1 kg mleka za 1 kg masla. V slučaju pa, da bi bili prodali ta dan 1 kg smetane, vračunili bi to tako, da prištejemo množini masla za vsak kilogram smetane še 7s kg masla. Omeniti nam je še, da se v prostor za opomnje beležijo vsa pojasnila radi prememb na smetani, pri pinjenju ali na maslu, da se opraviči morebitna razlika v množini izdelanega masla. Druge celo znamenite beležke glede posnemanja, hlajenja, kisanja in barvanja smetane in časa pri pinjenju si lahko zaznamuje mlekar v poseben zvezek. Ta čas ne bo izgubljen, ampak prinese mu veliko izkušenj. Le oni je pravi mlekar, ki ve, kaj hoče, ki opazuje in pretehtuje vse dogodke v mlekarnici, ki izbira pravo pot, da doseže svoj cilj. Pravo pot pa najde tem laže, čim jasneje mu svetimo — sicer pravijo, da skušnja uči, a marsikdo se pri tem postara. Zvezek za omenjene opazke razdeli naj takole: kar niče". Sicer je tabelica jasno sestavljena; omeniti pa moramo še posebej, da je večkratno preiskovanje mleka, posnetega in pinjenega, na tolščobo silne važnosti. Prvo nam znači kakovost mleka sploh, drugo nas uči, ali smo pravilno posnemali in ali je posnemalnik v redu; tretje je če smo pravilno pinili. (Dalje prihodnjič.) Važnost in poraba živinske soli. Sol je živilo in slastilo ali zabela. Za rast in vzdrževanje živalskega telesa je neogibno potrebna, ker brez nje se skoraj noben organ ne more tvoriti ali pravilno delovati. Na prebavila vpliva posebno ugodno, ker pomno-žuje izločevanje prebavnih sokov in tako povzroča boljše in čvrstejše prebavljanje ter povečuje tek. Sol pospešuje tudi krvni tok, menjavo dlake in vzpodbuja spolni nagon. Kakor draga slastila tako tudi sol ne vzbuja le teka, ampak zmanjšuje tudi slabeč učinek krmil, ki so zelo vodena in revna na rudninskih snoveh ali so drugače neugodno sestavljena, ter zboljšuje ali zakriva tudi slab okus klaje, ktere živali nimajo rade. Vender pa sol ne more, kakor nekteri mislijo, izprideno, od glivic napadeno plesnivo ali zaduhlo krmo storiti neškodljivo ; to se more zgoditi, ako je sploh še mogoče, le če se opari; sol tudi v tem slučaju slab okus samo zakrije, ne da bi krmi vzela škodljiva svojstva. Živalim potrebna množina soli ni le pri raznih živalih različna, marveč je zavisna največ tudi od kakovosti klaje. Razmerno največ soli potrebujejo ovce in koze, manj goveda in svinje, najmanj konji in osli. Če se konjem polaga le oves, seno in rezanica, izhajajo tudi čisto brez soli. Mesojede živali dobe s svojo hrano dovolj soli, in ni potrebno, pokladati jim jo še posebej. Klaja rastlinojedcev pa ima redkokdaj dovolj soli v sebi, in sicer navadno le tedaj, ako je rastla blizu morja ali na drugih solnatih tleh. V vseh drugih slučajih je dodana sol za zdravje živali hasnovita, tam pa, kjer živali težko delajo, cel<5 neogibno potrebna. Čim bolj se reja in krmljenje živalij oddaljuje od naravnih razmer, tem bolj potrebno je dodajati soli, torej zlasti tedaj, če so živali zmerom v hlevu ali če Posnemanje Pripravljanje smetane Pinjenje kakovost mleka, tol-šcobe o/ /o posnelo v 1 uri kg toplina pri po-snem. o C tol-ščobe v posnet, mleku tol- ščobe v smetani «1 lo hlajena na »C toplina začetkom kisanja °C ki-sanje trajalo ur toplina koncem kisanja »C toplina smetane 0 G pinjenje je trajalo minut tol-ščobe v pinj. mleku % kakovost masla zdravo 37 600 35 0-15 28 6 20 17 19 12 30 05 normalna Sprejeli pa nismo te tabelice neposredno v knjigovodstvo, ker ni naloga načelstva pregledovati te zaznamke, sicer bi moral biti načelnik izurjen in izkušen mlekar. Sploh pa je najbolj pripravno, če se to zabe-ležuje tam, kjer se opazuje: pri posnemalniku, pri smetani in pri pinji, in sicer na navadne šolske tablice, ktere smo sčrtali po gornjem vzorcu. Koncem tedna se te beležke prepišejo v „pomočno knjižico mle- se jim pokladajo slabeča krmila ali odpadki iz pivo-varnic, žganjarnic, sladkornic in skrobarnic i. t. d. Če obstoji klaja večinoma iz krmil, ki imajo obilo kalija pa malo kuhinjske soli v sebi, kakor so repa, krompir, zrnje in taki odpadki, oljne tropine, izprana, slaba ali močno zlesenela krma, potem potrebujejo živali razmerno več kuhinjske soli, kakor če se jim pokladajo slana krmila (odpadki iz mlekarnic in sirarnic, melasa) ali dobro travniško in deteljno seno ali če so na primerni paši. Tudi sicer prav dobro planinsko seno ima navadno malo soli v sebi. Koliko soli naj torej živali dobivajo, je seveda zavisno od ravnokar omenjenih okoliščin; povprek pa zadostujejo naslednje množine za živinče na dan: živinske soli za bika in težkega pitalnega vola 40—60 za delovnega vola...... 30—40 „ za mlečno kravo...... 20—30 „ za mlado žival.......10—20 „ za ovco in kozo......2— 6 „ za sviDjo.........3—10 „ za konja in osla......10—20 „ Ali bo seči po večjih ali manjših teh množinah, ali jih bo cel6 prekoračiti navzgor ali navzdol, bo razen od kakovosti hrane zavisno tudi od telesnih lastnostij ; v tem zadnjem oziru more veljati pravilo, da 109 % žive teže zadostuje na dan 4 do 6 g soli in da mlade in molzne živali potrebujejo razmerno več soli kakor druge. Ako se pa pokladajo večje množine soli kakor približno 10 <7 na 100% žive teže, tedaj se prebava in izkoriščanje krme bolj ovira kakor pospešuje, in mlečnost se zmanjšuje. Trajno čezmerno uživanje soli provzroči kronično zastrupljenje, ki se kaže v mršavosti, zvrgavanju, huj-šanju, slabenju zadnjega dela života, v driski, v nagonu k bljuvanju, kakor tudi v vnetju želodca in črev, in ki more naposled končati s smrtjo živali. Za zdravilo se more sicer konjem in govedom dati 100 do 150 g, ovcam in prašičem 20 do 30 g kuhinjske soli, da jo naenkrat použijejo, vender moramo biti v tem prav previdni, ker se more zgoditi, da žival v krču pogine, če zavžije zelo mnogo soli. Učinek soli je v vseh slučajih še večji, če živali, ko so zavžile sol, nimajo priložnosti, da bi pile. Najpripravnejši način pokladanja soli je enakomerno potresanje soli po krmi, ali če se pomeša z re-zanico, z otrobi i. dr., ali če se raztopi v takozvanem napoju. Na vsak način se priporoča, vsaki živali posebej odmeriti določeno ji množino soli, da je vsled neenake razdelitve ne dobi ena žival preveč, druga premalo. Primerno je, sol pokladati živalim vsak dan; vender se more, ako okolščine tako naneso, tudi le dvakrat do trikrat na teden dati odmerjena sol. Sol, ki se ima živalim polagati, se mora, če je v kosih ali gručah, poprej zdrobiti in presejati, da živali ne požirajo večjih kosov soli, ker bi se v želodcu le počasi topila in povzročila trajno draženje želodečnih sluznic. Pri ovcah je tudi na to gledati, da sol ne pride v dotiko z njih volno, ker se ovce potem ližejo, in iz tega lahko nastane grda navada, da volno žr6. Namesto da bi zrnato sol klaji primešavali, je v mnogih slučajih bolje, živalim dajati šolnike za lizanje (kameno sol ali umetne solne kamne), ker potem živali lahko užijejo soli, kolikor je potrebujejo, in se pri tem navadno tudi manj soli porabi, ker se je nič ne po-izgubi in ne použije čez mero. Šolniki za lizanje pa morajo biti gosti in trdni, da se ne drobe in živali ne požirajo večjih solnih kosov, kteri, kakor je že bilo povedano, želodcu škodujejo. Za avstrijske razmere pride pač v prvi vrsti de-naturovana živinska sol po znižani ceni v poštev. O tej pa je med ljudstvom toliko napačnih mislij in ne-utemljenih predsodkov, da gotovo ni odveč, če si nje sestavo in svojstva natančneje ogledamo. Denaturovana živinska sol se tako nareja, da se navadna drobnozrnata sol pomeša z majhnimi množinami pelinovega praška (0-25 °/0) in rdečega železnega okisa (0'5 %). Ti dodatki so živini čisto neškodljivi. Nasprotno, pelin še prebavljanje spodbuja in je torej sestojni del mnogih pod raznimi imeni v trgovini na-hajajočih se „živinskih praškov". Železni okis je čisto nedolžna, neraztopna tvarina, ktere se najmočneje kisline komaj primejo in ktera zapusti živalsko telo ne-izpremenjena, ne da bi bila v njem povzročila kak dober ali slab učinek, V tem oziru je z njo tako, kakor z malimi množinami peska ali prsti, ki se vedno drže krme. Tudi je množina železnega okisa v denaturovani soli tako neznatna, da ne more na prebavila nikakor dražljivo vplivati ali jih kako drugače nadlegovati. Ako bi se živinčetu naenkrat dala zaužiti vsa množina železnega okisa, ki je v soli za vse leto, bi vender živinče ne použilo več železnega okisa, kakor požre v enem dnevu peska z 10% dobrega sena, kterega se drži samo 1/2 °/0 peska. Da so tako neznatne množine čisto neškodljive, pa je istotako znano, kakor se redkokdaj dobi seno, ki bi ne imelo nad 1/3 % peska. Tudi v drugi klaji je navadno več kakor Va % peska. Ker pa je železnega okisa učinek tak kakor drobnega peska in ker ga krava z živinsko soljo použije na dan kvečjemu 1/i 9 (toliko kakor tehta 5 do 6 pšeničnih zrn), torej je pač jasno, da ne more imeti na kravo nika-kega učinka. V solinah se sicer drobnozrnata sol skrbno pomeša s sredstvi denaturacije, ali pod vplivom vlage se pri ležanju včasih napravijo trdnejše gruče in po stre-sanju med vožnjo se lahko denaturovana sol deloma odmeša, tako da denaturovalne snovi niso več enako razdeljene v soli. Zato se priporoča, denaturovano živinsko sol pred porabo še enkrat dobro premešati ali presejati, da živali dobivajo vedno enako sestavljeno sol. Predsodek proti nekterim vrstam denaturovane živinske soli se včasih razodeva z vprašanjem: ali ima morska sol v sebi jod in ali je sumno morsko sol rabiti za napravo denaturovane živinske soli? Na to moramo odgovoriti: Ne! V morski soli sploh ni joda in tudi v morski vodi so tako zelo neznatne množine joda, da se z navadnimi kemijskimi sredstvi še dokazati ne more in da so potrebne čisto posebne priprave in natančni načini, da se jod zasledi v morski vodi. Morska voda ima v sebi dosti manj joda kakor ga imajo navadno slanice, in kakor iz teh ne preide nič joda v varjeno sol, tako ga tudi iz prve ne pride nič v morsko sol, marveč v obeh slučajih ostanejo neznatne množine joda v lužnici. Taki predsodki proti denaturovani soli so torej brez podlage; veljavni so le oni ugovori, ki se nanašajo na razmeroma previsoko ceno in zelo zamotane načine dobave. Želeti in upati je, da se bode tudi tem ugovorom kmalu izbilo dno. Denaturovano živinsko sol, ki se lahko spozna po rdečkasti barvi, je razločevati od črne gnojilne soli. Ta je denaturovana z rezkimi kiselastimi tvarinami, ki so njivski zemlji sicer ugodne, živalim pa škodljive. Ta črna gnojilna sol, ki je vse kaj drugega kakor poprej pod tistim imenom oddajani odpadki solin, je samo za gnojenje porabna, živalim pa se ne sme pokladati, ker jim je škodljiva. Dr. E. Meissl. Pripravljanje mlade govedi za na planine. Vsi zvedeni živinorejci priznavajo potrebo, da mlada goved liodi na planinsko pašo. Skušnja namreč uči, da ima planinska živina krepkeje razvito telo, kosti kakor mišice. Prsi so jej lepše vzbočene, dihala so močnejša, noge pravilnejše, prebavila zdravejša, plemenitev pa je zanesljivejša. K dobremu uspevanju mlade živine je treba redne klaje, gibanja, svežega zraka in dobre vode. Pri napačno gojeni živini ne najdemo niti vztrajnosti pri delu, niti pravega odpora škodljivemu vplivanju na zdravje. Mogoče, da je kdo z živino na planinah slabo pogodil, a temu ni krivo načelo, temveč pašni način. Lahko, da je paša slaba, ali da je je premalo, ali da se živina slabo oskrbuje, ali pa da se živina za planinsko pašo ni primerno pripravila. Ni zadosti, da se živina daje v pašo, da se sprehodi, ampak dati mora dobiček. Da si pa tega osiguramo, moramo živino za planinsko pašo pripravljati, pred vsem tisto, ktera poj de prvikrat v planino. Pred vsem je treba živini mnogo hoje. Teleta pod 4 meseci naj se ne spuščajo na planine. Blizu hleva naj se zagradi primeren prostor, da se mlada živina vanj zganja, da se lahko sprehodi. Ta tekališča naj bodo s travo obrastla, da se teleta nauee pasti. Zato pa jim ne smemo preveč polagati, sicer jim ne bo za travo. Tudi drugi živini naj se pozimi slabeje poklada. Včasih pa včasih se primeša nekaj pšeničnih otrobov z ovsom, kar prija posebno razvoju kostij. V aprilu in v maju se živina zganja čez dan v take zagraje in se tam pušča tudi v deževju, da se polagoma privadi neugodnemu vremenu v planini. Ako je pot v planino dolga, je dobro, živino poprej včasih semtertja goniti. Poleg tega se ne sme opuščati snaženje, kakor česanje ali štrigljanje, krtačenje, kopanje itd. Pomniti je: 1. V planino se zganja le živina, ki se je poprej v to pripravljala, kakor je bilo gori povedano. Teleta pod 30 tedni se puščajo doma. 2. Le toliko živine naj gre na planine, za kolikor je paše čez poletje. 3. Pašnike gre porazdeliti z ograjo tako, da so v različni visočini in da živina ne olajna in stare vsega že prvi teden. 4. Za slabe dneve je treba imeti shranjenega dovolj sena, da živina ne strada. 5. Čediti je treba živino kakor doma. Po H. Graffu. Zavrelica. Ta jako nevarna bolezen na vinu je pri nas v poletnem času nekaj jako navadnega. Posebno šibka črna vina iz mokrotnih let, ko je grozdje močno gnilo, so jej jako podvržena. Vendar ne prizanaša belemu vinu, če pride to v sod, kterega je zavrelica pokvarila. Komur vino zavre ali se mu zbirsi, ni nič kaj čislan kletar. Njegova klet je navadno zamazana, a reda ni v nji nobenega. Vino se v sodu le malokdaj polni, še redkeje pa pretaka. Včasih stoji vino vso zimo in morebiti vse leto na drožju. Neumni kletar misli, da da drožje vinu moč, toda se močno moti. Nesnaga in malopridnost je prvi vzrok tej bolezni, kajti s tema lastnostima se v klet in v vino priklatijo tudi neke glivice, ki vino zavro. Te glivice so tako majhne, da jih s prostim očesom ne vidimo, z drobnogledom pa komaj. Kaj nam je torej storiti, da se nam ta bolezen ne priklati v klet? V prvi vrsti se držimo snage in vino večkrat zalivajmo in pretakajmo. Pretakati je mlada vina vsaj štirikrat v letu, in sicer pred božičem, meseca marca ali aprila, meseca junija ali julija in v začetku oktobra. Če se pa vino večkrat pretoči, je tem bolje. Mošt iz gnilega grozdja naj povre na zdravih tropinah in naj se dene v sod, ki se je zapuhal nekoliko z žveplom. Tudi je paziti, da se vino poleti preveč ne ugreje; zato naj se hrani vedno v hladni kleti. Še celo prevažanje v vročini zbudi včasih bolezen. Zavrelica se spozna na tem, da se vino začne peniti, da preminja barvo in okus ter izgublja kislino. Črno vino rjavi, belo temni, oboje pa se moti. Vino diši kakor bi bilo poparjeno, in če se je bolezen že močno vkoreninila, je jako zoperno. Ako se zapazijo že prvi pojavi bolezni, d4 se vino še rešiti, če je pa bolezen že daleč, je izgubljeno. Niti dobrega žganja ni mogoče dobiti iz njega. V prvem slučaju naj se vino brž pretoči v sod, ki je z žveplom močno zapuhan. Res da izgubi črno vino s tem nekoliko barve, toda vsaj ostane nekaj časa pitno in zabrani nadaljno kvarjenje. Vendar naj se vino kmalu porabi. Kdor ima ali si lahko izposodi pasteri-zator, to je orodje, v kterem se vino v ceveh segreje na 60° C, je najbolje, da rabi to pripravo. Pasterizo-vanje ne da vinu nobenega duha, ga nič ne pokvari, a odpravi mu skoraj gotovo bolezen. Posoda, v kteri je vino zavrelo, naj se večkrat opere in odrga z vrelo vodo, kteri se je dodalo več sode in nekoliko žveplene kisline ; potem naj se napolni s čisto vodo, ki ostane nekoliko dnij v nji. Kadar se posoda zopet rabi, naj se ne deva v njo — vsaj prvič ne — najboljše vino, ampak če mogoče le domača pijača. Če se pokvari ta, ni tolike škode kakor pri dragem vinu. yiDi in yrt list»t Vprašanja in odgovori. Vprašanje 137. Na trti ob hiši je na grozdju neka rastlinska zajedalka, podobna dolgim nitim, kakor Vam kaže poslani vzorec. Kakšna zajedalka je to; ali je zelo škodljiva? (I. B. v R.) Odgovor: Ta zajedalka je navadna predenica, ki je slučajno prišla na grozdje. Predenične niti se primejo s svojimi sesalntmi bradavicami na jagode in rastlina se najprej razvija kakor na detelji. Nemci imenujeiejo take grozde „bradate". Predenica ni grozdju prav nič nevarna, ker le tedaj nanje pride, če žive rastline pridejo na ta ali oni način v neposredno dotiko z grozdjem, Navadno se predenica prime lat-nikov, nad kterimi se seno ali detelja meče v shrambe. Vprašanje 138. Kaj je vzrok, da kokoši neso jajca Z mehko lupino, in kako se da odpraviti ta nedostatek? (J. G. v L.) Odgovor: To se zlasti dogaja pri pridnih kokoših, ktere v svojem životu n« morejo tako hitro tvoriti ono apneno snov, iz ktere je jajčna lupina. Pripeti se pa to le tedaj, če kokoši nimajo prilike v želodec dobiti zadostne množine apna, t. j. če nimajo prilike brskati po apnenem pesku. Dajte torej kokošim to priliko, ali jim pa mešajte med pičo klajnega apna. Vpraš-nif 139. Imam sod vina, ktero je sedaj pričelo greneti; vino je bilo dosedaj dobro in pravilno oskrbovano, zato ne vem vzroka grenenju. Kako naj grenenje odpravim? (I. L. v Z) Odgovor: Vino greni vsled neke glive, ki je prišla v vino. Grenko vino ni ozdravljivo, pač se pa da bolezen ustaviti, in sicer s pasterizovanjem ali pa z žveplanjem vina. Sod, v kterem je bilo bolno vino, morate potem prav skrbno osnažiti. Vprašanje 140. Na svojem posestvu imam vknjižen dolg, ki je že davno plačan, pa nimam pobotnice in mi tudi upnik ni znan ter ne vem kje biva. Kako naj Izknjižim ta dolg? (K. M. v B) Odgovor: V takem slučaju se more dolg izknjižiti le potom tožbe, ki se naperi proti neznanem upniku, kteremu sodišče postavi huratorja. Rok se potem zglasi v uradnem listu. Podrobnosti zveste pri okrajnem sodišču ali pri notarju. Gospodarske novice. * Gospodinjska šola c. kr. kmetijske družbe v Ljubljani prične četrti ctloletoi tečaj dne 1. oktobra t. 1. Prošnje za sprejem je vložiti do 15 septembra t. 1., in sicer v zmislu razglasa, prijavljenega v zadnji in predzadnji številki kmetovalca". — V tej številki smo priobčili pet podob, ki kažejo šolsko poslopje in notranje prostore gospodinjske šole. Poslopje je last Marijanišča ter je od družbe najeto za šolo. Gro-jenke imajo v zavodu lepe in zdrave prostore ter se pod vodstvom čS. gg. šolskih sester in pod vodstvom strokovnih učiteljev v teku enega leta poučujejo teoretiško in praktiško o vseh rečeh, ktere naj zna gospodinja, ki vodi gospodinjstvo, zvezano s kmetijo. Opozarjamo, da gojenke stanujejo v zavodu in so pod rednim nadzorstvom. * Plemene bike pinogavske pasme bo družba oddajala jeseni. Opozarjamo na tozadevni razglas, objavljen med uradnimi vestmi v tej številki. * Umetna gnojila za jesensko gnojenje družba prične že sedaj oddajati Cc podružnice in gg. ude prosimo, da zlasti Tomasovo žlindro, kalijevo sol in kajnit pravočasno na-roče, sicer ni mogoče vselej točno postreči, kajti jeseni je na železnici silno velik promet in takrat tudi rade nastanejo povodni, ki oškodujejo železniške proge, vsled česar je mnogokrat promet za dolgo časa ustavljen Z zadnjo nepriliko smo se morali skoraj vsako leto boriti. Tudi v tvornici morejo naročila le tedaj točno zvrševati, če ni naenkrat prevelik naval. — Opozarjamo, da je družba letos v stanu dajati Tomasovo žlindro ceneje kakor lansko leto, in sicer po6K50h, (lansko letopo7K)zalOOA:<7 z vrečo vred. Kalijeva sol stane kakor lansko leto 12 K 60 h 100 leg in se dobiva tudi v vrečah po 50 kg; kajnit se pa dobiva le v vrečah po 100 kg in stane meterski stot 5 kron. _ Uradne vesti c. kr. kmetijske družbe kranjske. Razglas. o oddaji čistokrvnih plemenih bikov pinegavske (cikaste) pasme, kupljenih z državno podporo. Glavni odbor c. kr. kmetijske družbe kupi meseca oktobra s podporo, ktero je dovolilo visoko c. kr. kmetijsko ministerstvo za pospeševanje govedoreje, nekaj bikov pinegavske (cikaste) pasme.. Te bike bode odbor oddajal na podlagi došlih prošenj, in sicer z ozirom na potrebo čistokrvnih plemenjakov po dotičnih krajih. Prošnje je vložiti do x. dne meseca oktobra t. 1. pri glavnem odboru c. kr. kmetijske družbe kranjske v Ljubljani. Vsak prosilec za bika mora v prošnji naznaniti, oziroma zavezati se: 1.) da je pripravljen bika sprejeti ob pravem času na oni postaji, ki bode določena, in sicer tistega bika, kterega določi odbor; 2.) da pošlje na račun precej, ko mu odbor naznani, da mu je bik prisojen, 20 K, kteri zapadejo, če potem ne sprejme od-kazanega mu bika; 3.) da plača ob sprejemu bika polovico tistih stroškov, ktere je podpisani odbor imel zanj pri nakupu, in sicer odračunši pod točko 2. omenjenih 20 K, in 4.) da podpiše zavezno pismo, s kterim se zaveže imeti prejetega bika dve Ipti za pleme, in če ga iz kteregakoli zadostnega vzroka z dovoljenjem podpisanega odbora proda, povrniti po 5 gld. za vsak mesec, kar ga pred časom odda. Živinorejec, ki bode imel prejetega bika čez 2 leti za pleme, in sicer najmanj 4 mesece dalje, dohode 40 K in za vsak nadaljnji mesec po 10 K nagrade. Glavni odbor o. kr. kmetijske dražbe kranjske. V Ljubljani, 30. dne avgusta 1901. Razglas. Podpisana kmetijska podružnica naznanja svojim udom, da je podružnični odbor sklenil, da bode letos za podružnične ude, kteri bodo žito čistili na podružničnem trijerju, plačati po 4 h od vsakega mernika očiščenega žita. Plačuje naj se blagajniku Janku Rozmanu, posestniku v Žabnici. Odbor kmetijske podružnice v Žabnici. Janko Hafner, načelnik. Llstnioa uredništva. I. T. v Lj. Od prodajalca prašičev čez toliko časa ne morete zahtevati nobene odškodnine, če so Vam prašiči poginili za kugo. V okužen kraj morete prosto uvažati prašiče iz neokuženega kraja. — Svet bi Vam mogli le tedaj dati, če bi natančno popisali »velike črne pike« na kravjem hrbtišču. V. Š. v G. Za polnoletnost nedoletnega nezakonskega otroka more prositi le njegov varuh, in ker v Vašem slučaju dotični nima varuha in tudi ne žive matere, zato mora prosilec najprej prositi sodišče, da mu da varuha. Koliko časa traja, predno sodišče pri-pozna polnoletnost, nam ni znano. J. P. v I. Župan jez izvolitvijo za župana prevzel dolžnosti, ki so s tem dostojanstvom spojene, in mora biti strankam ne le v nedeljo, temveč tudi med tednom na razpolago. Ce župan svojih dolžnostij ne vrši, se je pritožiti na deželni odbor. F. K. v G. Belo vino, ki je dobilo nekoliko rdeče barve od soda, v kterem je bila poprej črnina, se nekoliko popravi s čiščenjem. Kako se vino čisti, je popisano v Gombačevi knjižici »Umno kletarstvo«, ki se dobiva pri družbi za 38 h. A. G. v S. Cedila za vino, in sicer z asbestom, ki so dandanes najboljša, dobite pri tvrdki I. Malovich & Gomp. na Dunaju, 17,3, Maxengasse 15, ali pa pri Administration der Weinlaube v Klosterneuburgu. F. G. v R. Ni dvoma, da bi v Vašem kraju hmelj ne uspeval,, a zaradi delavskih razmer ni misliti na vpeljavo te rastline.