$&t- Natisov 14.000. Štajerc stane za celo leto samo 60 krajcarjev. Uredništvo in upravitcfjslvo v Pluju v gledališkem poslopju. nrc i/.haja v^aki drugi petek, . z dne naslednje nodelje. Dopisi dobrodošli. ji liokojii-i :-f: ne vračajo ::i >e morajo * (o jioiidrlji-a j.red f.daj.i do-tiene Številke vm*la'.;. i aH Posamezna številka velja v Ptuju za cefo leto K 1.— s poštnino K 1.20. Za iitseratc uredništvo in upravnistvo ni odgovorno. Cena za oznanila ?.* 1 stran K 33. V< strani K 8.—, % strani K 4.-. '/„ strani K 2.—, »/« strani K. I.— Pri večkratnem oznanita posebno znižana cena. ® Štev. 9. m-----——- V Ptuju v nedeljo dne 4. maja 1902- III. letnik. eni, Klerikalizoius in vera. (Daljo.) Videli sino toraj kako so nastale prve korenine pnrmduhovni' držuve. in kje je iskati začetek klerikalizina, '□'ta-itoraj že v davnih ("asih. že v starem veku. Omenil l •'pijseiii vam že tudi. da je bila vsa omika, vso znanje 'nj'.'^v srednjem veku v rokah menihov toraj v kloštrah. a pa-K i se nam toraj čuditi, da se je klerikalizem tako ^'rniitrdil. A prišlo pa je tu tako le. Duhovniki so bili yfd«že o«i prvih časov vzgojitelji knezov, kraljev in cesarjev. ^J'ajrzi so seve dobili naenkrat neko avtoriteto, višji azpojosebiii upliv na vse posvetne države. Saj vam je aj-^norda znano, da je neki mogočni nemški vladar, ka-—-fteremu so bile podvržene malone vse sedajne evropske '''^'Vlržave. nekemu papežu držal konja, ko ga je ta za-ijjalmti hotel. Kako pa se je vendar le včasih tudi s -vethn stolom v Rimu gospodarilo, bodete lahko spre-;.;; vi tako se je zgodilo, da je bilo naenkrat več Kristusovih naslednikov, to je papežev. Enkrat celo trije, /daj si oglejmo klerikalizem. „Mir vam bodi!" je pozdravil večni Odrešenik po svojem vstajenju svoje učence in apostole! Toraj bodite složni, ne delajte nemirov in prepirov. A klerikalizem? Koliko krvi, nedolžne krvi je teklo radi njega! S pomočjo duhovnov so širili posvetni knezi in cesarji vero, a ne kakor je Kristus rekel „idite in učite vse narode", toraj mirno, z lepim, temveč, širili so njo — z mečem ? Z mečem v roki se je širila nasi sveta vera, polna naukov ljubezni, tudi po uplivu kle-rikalizma najbolj celo pod cesarjem Karlom Velikim. Kdor ni hotel verjeti, moral je umreti. Neizbrislivi največji madež na celem zgodovinskem obnebju ima —■ klerikalizem na vesti, ker on je povzročil strašno prelivanje krvi. katero je zakrivila takozvana inkvizicija. Španski kralj, kateri je lahko Ujl 10 Vi deli. ako vam povem, da so bi i celo papeži na pre- rekel d -0 ^ b t (la y n:egovem k^estvu Molu seve iz kneževd. ali cesarskih rodbin. kateri se j solnce nigdar ne 2ajde je inkvi2iciji) tore; pod Ivajsti let niso bili stan. . apUvom klerikalizina, dal tisoče in tisoče ljudi zažgati, Saj je res. in znano nam je morda tudi, da se j ali pa drugače s sveta spraviti, in vse to za svete je ljudstvo in boljša duhovčina proti temu upiralo. ; vere voljo, koji največji znak je — ljubezen! Nero in Zvolili pa so si zato svoje može, svoje papeže in i Buziris, grozovitneža prve vrste, nista morda prelila raz- za denar iniJKalm in »ne+'il 7iri»viVv Tin* Twv>'it j tnkaj jih imate!« Popotniki se lepo zahvalijo »p*|taito jc postal ziaaijev lina Dogat. in odid^0 Ko zidui, zopet pride domoV) povprasa, V nekem kraju onkraj brega je živel svoje dni j kje da ima Jera onih sto goldinarjev. Jera pove, da 'pidar. kateri ni nič druzega želel, kakor, da bi bil ! jih je dala onim trem, kakor je bil zidar ukazal. t) »ogat. Zato pa si misli necega dne, hajcl s trebuhom ;a kruhom, to je, za denarjem. In res, posrečilo se hu je; prinesel je čez leto in dan mnogo denarja la dom. „Ti Jera, si cula?" tako reče svoji ženi, ti Jera, zdaj sva poplačala dolgove in tukaj se imava „0 ti prismukjeno babše, to so bili goljufi, pa ne glad, potreba in skrb. Kaj početi, da dobim zopet svojih sto goldinarjev nazaj?" Zidar misli in misli, potem pa se napoti za prekanjenci in zares v bližnji krčmi najde vse tri. to goldinarjev. Jaz pojdem zdaj nazaj delat, a ti Delal pa se je tako, kakor da bi od vsega ničesar a shrani ta denar dobro, ker ga bodeva potem po- | ne vedel in začel je pri svoji mizi pošteno piti in rabo vala, ako pridejo k nam glad, potreba in skrb j jesti. Ko si ga je bil že dovolj privoščil, stisne hiši. — Zunaj pod oknom pa so stali trije popotniki h so vse to slišali. Ko zidar odide, stopijo ti popot-iki v hišo! „Mamica, srečo dobro! Mi smo prišli k am!" aKaj pa bi radi, povpraša dobrovolno, milo-rna Jera tujce in kdo ste?" „Jaz Glad", reče prvi. Jaz sem Potreba", reče drugi in tretji pa reče: Jaz sem Skrb". „0, dober dan, ste že tukaj?" krčmarju tiho in tako, da ga od onih treh ni nihče videl, denar za vino in pečenke v roko. Krčmar ga prijazno povpraša, ako še česar želi. Zidar pa reče: „Ne!" Čez nekoliko časa izpije svoje vino, potem pa prime svoj klobuk in ga obrne na glavi tako, da je bilo pero, katero je imel zadi za klobukom, spredaj nad čelom. „Je vse plačano?" -zakriči zidar. Krčmar se mu nakloni in reče: »Hvala, vse je plačano, klikne Jera. »Tine mi je pustil za vas sto goldinarjev, Današnja številka ima zanimivo poročilo barskega komandanta Jooste-ja kateri je bil 24. t. m. v Ptuju toliko krvi. kakor inkvizicija, tudi nedolžne krvi in vse to pod uplivom klerikalizma. Zakaj, saj je neodvržena zgodovinska resnica, da je klerikalizem izgojil inkvizicijo, da je bila v rokah — duhovnov svete katoliške vere. Inkvizicija, preiskovanje, bi morda prestavili to latinsko besedo, je pustila vsakega, kateri ni bil katoliške vere, recimo raji boljše, kteri ni bil popolnoma podvržen duhovni moči, toraj klerikalizmu — zažgati, češ da je „copernjak." Grozno človeka pretresa ako čita, da so duhovniki, lastnoročno, toraj nasledniki svetih učencev in apostolov Kristusovih, da so lastnoročno včasih zažigali gromado s smolo polito, na katerej je stal tak obsojonec. Videl sem nekoč podobo iz teh temnih časov človeštva, na kateri je bilo narisano to postopanje: Mlada deklica kleči na gromadi! Roki ima sklenjeni, očesi obrnjeni proti nebesom in ustnice šepečejo molitev! Plamen pa šviga po njej. Okoli nje pa stoji ljudstvo, da, celo menihi, duhovni svete naše vere in zadovoljnim nasmehom na tolstih obrazih zrejo na trpeče ubogo človeško bitje, katero je v svojem še morda ne 18 letu toliko zacopralo, cla mora zgoreti. Lepota njena je bil njen padec, njena krivda, morda celo njena „copernija!" Kakor nam pravi sveto evangelje, pri bežala je prešetnica k večnemu Odrešeniku, ker so njo hoteli po judovski postavi, toraj po postavi Judje, in njih duhovniki kamnati. Gospod, večni naš Odrešenik pa jim je rekel : nKdor od vas je brez greha, naj vrže prvi kamen na njo!" In glej, Judje so odišli in niso kamnali prešestnice! Ta pa je stala pred nebeškim svojim zagovornikom, napolnjena z občudovanjem od straha trepetoča, boječa se še morda od njega kake kazni! In kako je Kristus kaznoval? — Milo jo je pogledal in ji rekel: ..Teli in ne greši več!" Kaka razlika! Kdor me hoče razumeti, me bode tudi gotovo razumel. Že od davnih časov je bila sveta dežola. to je Palestina in Jeruzalem v rokah nevernikov. Sprožila le popravite si klobuk zopet nazaj! „Zidar si popravi zopet klobuk in odide. Trije popotniki pa, kateri so bili zidarjevo Jero opetnajstili, so videli vse. Ko je zidar odišel, poplačajo in potegnejo za njim! „Koliko hočeš imeti za tvoj klobuk, s katerim se tako lahko plača?" Tako vprašajo zidarja. Ta jim reče, da ga ne more ceneje dati, kakor za dve sto goldinarjev. In glej, našteli so mu jih in so odišli veseli, da so dobili tako veliko vredno stvar za tako malo denarja. Šli so v drugo krčmo. Tam so jedli in pili, kar ee je najbolj dalo in ko so imeli zadosti, postavi najstarejši zidarjev klobuk na glavo in vpraša krčmarja: „Je vse plačano?" „Ne!" reče krčmar, saj še niste ničesar plačali!" „Daj sem klobuk", reče drugi nti nič ne znaš, jaz sem videl prav, kako je napravil zidar." Drugi poskusi in obrača klobuk gor in dol, a vendar je krčmar vedno trdil, da ni še nič plačano. Skusil jo tretji, a tudi ta zastonj! Krčmar pa je mislil, da se norčujejo ž njega, pozval je svoje hlapce in ti so vse tri pošteno natepli in jim pomagali iz krčme. Videli so toraj, da jih je zidar prekanil in 2 ~~ se je toraj misel že rano, v sredjem veku. da bi se osvobodila. Da pritrdim, bilo bi dobro, ako bi bila oproščena ta dežela jarma nevernikov, ako bi bila podložna kakemu katoliškemu knezu. A glej tudi v tej misli je šel klerikalizem zopet predaleč. Povzročil jo v srednjem veku veliko in dolgotrajne vojske, katere nazivlje zgodovina križarske vojske, po znamenju križa, katera je nosil na prsih vsaki boritelj v teh vojskah. Malone po celi Evropi so se zbirali knezi. vitezi in plemenitaši, da bi odrinili tje v svete deželo ! In glej tisoči in tisoči vseh teh je padlo, zopet pod uplivom klerikalizmu. tam doli v Palestini, daleč od svojega doma in to vse — zastonj ! Zakaj dežela še je danes pod turškim jarmom, toraj v rokah nevernikov. Kako zagrizeno je postopal klerikalizem v teh vojskah, bode pač vsaki lahko sprevidel, ako vam povem, da se je pod njegovem uplivom, potem ko že ni nihče od odrastlih hotel sprejeti križa, toraj iti v boj za Palestino, zbral tisoče in tisoče — otrok, kojih nekateri niso bili stari uiti 15 let. In ti naj grejo in Osvobodijo sveto deželo, kar je že toliko možakov toda zastonj in brez vsega uspeha bilo poskusilo? To je bila i v zgodovini tako imenovana ..otroška križarska vojska, „ nerazumljiva bedarija v zgodovini povzročena samo od klerikalizma. Od teh otrok namreč ni prišel skoraj nobeden več domov, pa še tudi malokateri v Palestino. Seve ravnal seje klerikalizem pri tem po besedah večnega Odrešenika, ki pravi „ Pustite male k meni, ker njih je nebeško kraljvstvo!" Zato jih je Spravil pod nož in sploh v smrt, češ, tako bodejo vži-vali poprej tam gori nad zvezdami nebeško veselje. (Konce prihodnjič.) Barski komandant v Ptuju. Dne 24. aprila je bil v Ptuju burski vodja (komandant) gospod Jooste, kateri je bil od začetka vojske v Južni Afriki, skoraj do najnovejših bitk da je dobil, ne le svojih sto goldinarjev nazaj, temveč še njih bornih sto. Šli so toraj k njemu. Ta pa jih je že od daleč videl iti in se je hitro dogovoril s svojo ženo. „Jera, jaz se bodem vlegel in ti reči. da sem mrtev! Tine se vleže in Jera ga pokrije z belimi prti. Ko pa pridejo zopet popotniki jezni in hudi, da jih je zidar goljufal, stala je Jera vsa zajokana pri vratih in jim je klicala že nasproti: Moj mož je mrtev, joj meni, čisto je mrtev: „Mi mu bodemo že pomagali, da bode vstal, ta goljuf", tako so govorili popotniki, ko pa so ga videli zares pokritega s prti, začeli so Jero tolažiti in res, Jera se je potolažila in si je pobrisala debele solze. Naenkrat pa reče Jera: „Dragi prijatelji ako mi hočete pomagati, pa ga bodem zopet zbudila. Ravno zdaj se spominjam, da mi je dala teta pred mnogimi leti tako palico, s katero se dajo mrtvi obuditi!" Tako reče in leti na dilje ter prinese debelo leskovo palico. „Prosim držite mojega ubogega mrtvega moža!" Popotniki primejo zidarja in Jera ga potegne pošteno trikrat s palico, kakor je bil dolg in Širok. nO ti hencano I tam kot poveljnik neke večje čete Burov. Ker nas I lode gotovo vsakega zanimalo zopet nekaj zvedeti od Brniških Burov in o tej že tako dolgi čas trajajoči [vojski, hočemo vam tukaj napisati, kaj je gosp. Jooste kot vodja Burov. pred veliko množico poslušalcev o tej vojski govoril in poročal. Njegovo poročilo se je nekako tako glasilo: Najprvič je Jooste razmere orisal, katere so via-c že od rasa v .lužni Afriki, v katerem so so preselili Buri v njo. Buri. ime samo na sebi pomeni kmetje. in tu je gospod Jooste tudi povdarjal, da so sami kmetje, so se preselili v Južno Afriko, zapustivši svojo novino. večina z Ilolanda. Tam so začeli z motiko v roki. vso svoje premoženje na vozu. katerega so peljali voli. obdelovati tujo, njim popolnoma neznano :iiljo. Ker so bili kraji rodovitni in Buri delavni, se je stanje izseljencev v kratkem jako poboljšalo. La-komni Angleži pa. kateri gledijo samo, kje si bi podvrgli bogate dežele, so tudi hoteli Bure po stari svoji navadi podjarmiti. „Zato pa ne trpi naša vojska" — I tako se glase besede gospoda Joosta — „dve in pol I let. temveč naš boj proti Angležem že trpi 80 let." h Natala so Angleži prognali Bure v prosto državo Oranje, potem so se Buri morali vojskovati proti njim leta 1877. Leta 1881 so Buri premagali Angleže, a I kakor reče Jooste, vse te prejšnje vojske so bile čisto drugače, kakor je dandanašna, ker tedaj so bili Angleži pošteni, ker so stali na njihovem krmilu možje, kateri so bili. kakor na primer Gladstone tudi poštenjaki. Dandanes pa vsem Angležem ni za ljudstvo, ni Burske kmete, temveč samo za bogate zlate rudnike Burov in za rudnike dragocenih kamenov Burske dežele. Radi tega so začeli Angleži že pred skoraj : tremi letam i zbirati na burskih mejah svoje vojake. I Buri seve so takoj sprevidili kam pes taco moli in radi tega se je pričela ta dolgotrajna vojska. — Zdaj pa vam bodemo po besedah burskega poveljnika I samega označili to vojsko, ozirojoč se tudi nekaj babše", zakriči Tine in skoči po konci. „Mrtev sem in ti še me biješ!" Popotniki so se silno prestrašili in so zbežali. Cez en čas pa pridejo vendar nazaj gledat, ali je zidar zares živ. In glej! Tina je sedel pri mizi in jedel klobase, kakor se vsak drugi živ človek trudi s takim težkim delom. »Koliko pa velja ta palica?'1 povprašajo vsi iz enega grla. ,,Te palice ne dam'1, reče Tine. Ker pa so ga vsi trije lepo prosili, naj jim vendar to palico odda, reče jim zidar: „No, pa naj bo, ker že s klobukom ni bilo vse v reda, dajte sto goldinarjev za njo!" Ti trije pa veseli, da dobijo tako palico tako po ceni, naštejejo hitro denar in odidejo. — V tistem kraju pa je bila umrla kraljeva hči in popotniki so to zvedeli in so šli, da bi jo s svojo palico zbudili, da bi si tako, seve zaslužili mnogo denarja. Prvi udari s palico trikrat po njej, a ona se ne gane. Zdaj drugi ukaže služabnikom naj jo držijo in on udari tudi trikrat. Pa vse zastonj. Zdaj še udari tretji, pa tudi brez uspeha. Kralj se razjezi, pokliče svoje biriče in pusti vse tri prav pošteno naklestiti, tako da so se komaj privlekli k 3 — na burske razmere in kraje. Dežela Burov je skoraj taka, kakor so naši kraji, seve brez tolikih bregov, bolj ravnina. Sedaj v aprilu ali v maju. ko pri nas vse cvete in stoji vsak grm v svoji najlepši obleki, imajo Buri temne deževne dneve in po noči brije ostra in huda burja. Burski otrok mora jezditi 15 do 20 ur daleč v šolo, in to popolnom sam; v šoli ostane po teden dni, ker drugi morajo doma biti vsi pri delu. Sovo da ima že od prve mladosti še komaj 8 do 10 let star s seboj puško v obrambo proti divjim zverinam, in to ne le dečki, temveč tudi dekleta. Mati vzgoji otroka do teh let, ona mu je vse, da celo" zdravnik, saj je pot do najbližnjega zdravnika navadno 2 do 300 kilometrov dolga, toraj recimo čez 50 ur peš hoda. Ni se nam toraj čuditi, da stoje med odraslimi možmi med starci celo 10—15 let stari fantje v največjem ognju, to je tam, kjer kapljejo najgostejše angleške krogle. Vojakov nimajo] Buri; njihovo celo vojaštvo pri začetku vojske je zneslo samo kakih 800 kanonirov. Burski vojaki so toraj kmetje sami, in njihova deca, da večkrat stoje v njihovih vrstah celo ženske. Vsi ti so pod poveljem oficirov, kateri pa zopet niso nič druzega, kakor sami kmetje, k večjemu državni služabniki- Pri veliki bitki ob Tugelu. kjer so Buri tako sijajno natepli Angleže, je bilo povelje burskega generala, toraj najvišjega povelnika: »Poprej ne sme nihče vstreliti, dokler jaz sam ne bodem napravil prvega strela!" Toraj kmetje se bojujejo za svoje najsvetejše svetinje, za obstanek svojega roda, za svoj dom, za svoje žene, otroke, za svojo vero! — Kako vse drugače je pri Angležih! Tudi ti nimajo takih vojakov, kakor jih imamo na primer mi. Vsi Angleški vojaki se vojskujejo za denar. Vsak vojak Angležev dobi povprečno plačano na dan 6 do 7 goldinarjev, kar pa ni po vojskinih razmerah in glede dragote v Južni Afriki itak preveliko. Ta vojak se toraj ne vojskuje za domovino. temveč za denar, in — žalibože za — žganje. „Ti- k zidarju nazaj, da bi se nad njim maščevali. Ta seveda je vedel, kaj se bode zgodilo. Že od daleč daleč jih vidi Jera priti. „Kje je tvoj goljufivi mož?" zakriči prvi. Jera reče čisto mirno: ,.Tam gori na bregu je, ker mora zdravje kuhati!" Ti pojdejo vsi razburjeni k našemu Tinu ter so ga hoteli nabiti. „Kaj meni mar, če me prav ubijete", reče Tine. Ako me celega stepete, jaz imam tukaj v kotlu zdravje in se lahko ozdravim! Pa vi se mi zdite tudi nekako bolehavni, počakajte toraj, da najprej ozdravim vas. Kuhal pa je zidar v kotlu smolo, katera je ta&is ravno najlepše vrela. ,.Ako nas ne bodeš goljufal, no pa nas ozdravi, ker si ti kriv našej bolezni " In prvi stopi k zidarju. Ta mu vlije veliki lonec vrele smole za vrat. „Joj meni, joj meni, kriči ta in leti z brega navzdol, čeprav prej od batin ni mogel hitro hoditi. „Še meni vlij, meni zdravja", prosi drugi in zidar še njemu vlije. Tretji je že komaj čakal, da bi prišel na vrsto. „No, ker si ti zadnji, in se mi zdiš najbolj bolehavni, bodeš dobil največjo poreijo zdravja!" Tako reče Tine in Še njemu vsiple polni lonec za *— * soče in tisoče angleških grobov najdeš v Afriki", reče gospod burski komandant Jooste. „ katere je povzročila pijanšina in sicer žganjična pijanšina angležkih oficirjev in seve tudi angleških najetih plačanih vojakov." Ni se nam toraj čuditi, da tako grozovitno ravnajo Angleži z Burskimi ženami, katere prisilijo celo k nečistosti, ni se nam čuditi, da je bilo — umorjeno toliko Burskih starcev in otrok, kateri še niti govoriti niso znali. Pred kratkem je moral Kičener, angleški najvišji povelnik, kakor se spominjajo naši bralci, čeprav prisiljen, obsoditi angleškega oficirja (lajtnanta) radi ropanja in radi več umorov v smrt. Ta oficir je bil prej ko se je vojska začela — kovač! Neki angleški oficir sam pi&e v angleškem listu, kako se ravna z mladimi burskimi ženskami in de-kletami tako le: „V Pretoriji (toraj v glavnem mestu) prisilijo se mlade ženske še stare komaj 12 do IG let, od oficirjev in od prostakov k nečistosti. Videl sem deklico, kateri se je posrečilo oditi, ko je bila par mesecev ujeta. Stara je bila ta deklica morda kakih IG let, a njeni lasje so v teh par mescih postali beli. kakor da bi bila preživela že pol stoletja!1' Kako se postopa z ranjenci nam pove gospod Jooste zopet s svojimi lastnimi besedami. Gospod burski vodja je poročal: „Videl sem sam enega mojih vojakov, kateri je imel osem angleških krogel v svojem telesu in je ležal zvijoč se od strašnih bolečin na zemlji a prišel je Anglež in še ga je prebodel s sulico!" A dovolj naj bode o vseh teh grozovitnostih! Poglejmo si malo kako se bojujejo Buri proti Angležem. Od začetka vojske je bilo vsih Borov 40 tisoč, sedaj jih je komaj 18 tisoč. Gospod Jooste pravi sam : „ Nekaj od teh 40 tisoč jih je opustilo boj, nekaj jih je bolehavnih, nekateri so se vrnili k svojemu delu nazaj, da nas vojake oskrbujejo z živežem, a nekaj jih spava mirno v hladni zemlji, v preljubljeni naši burski domovini. za katero je morala zapustiti večina — mlado svoje življenje." vrat. Seveda še je tretji odbežal s svojim zdravjem za prvima^ dvema in kakor mi je včeraj povedala sosedova Speta, kateri je bila Jera tetica na tretjem kolenu in Tine stric, ni prišel nobeden več k zidar-jemu Tinetu nazaj. Nekaj listov iz zgodovine kmetskega stanu. (Spinal .M. Kmetskakri.) Dalje. V. Ko ste brali prejšno poglavje, je gotovo rekel marsikoji bralec: „E, kaj, tedanji davki so bili malenkost, ker so se razni pridelki dražje plačevali kakor dandanes!41 Imaš deloma prav, deloma pa se zelo motiš. Kadar je bila sploh dobra letina, bilo je vse blago brez vrednosti. Manjkalo je namreč železnic in dobrih ladij, da bi ga bili mogli po ceni zvoziti v tuje kraje; tudi so bila nekdaj mesta majhna, Kako pa stoji stvar pri Angležih? Dve sto tisoč mož imajo še sedaj v boju, a treba še je. kakor pišejo angleški časopisi, zopet novih vojakov za Afriko. Kaj ne. to se nam vidi malo smešno ? A gotovo je vse gola resnica. Kako pa. da ne more tolika množica tako malo ljudi premagati? Gospod Jooste je razložil to stvar tako le. Buri so v svoji domačiji, vajeni vremenskim spremembam, oni poznajo pote. tako rekoč „ vreme in barska dežela (klima) se vojskujejo same za Bore." Zrak v Južni Afriki jo lak. da se vidi vnjem vse drugače, kakor pri nas. Ako je na primer, oddaljena kaka stvar od človeka kakih tristo metrov, vidi se to tako, kakor da bi bila oddaljena tisoč metrov. Vsak, kateri je bil vojak, zna. da se mora, ako se hoče streljati na tisoč metrov puška čisto drugače nastaviti, kakor na tri sto metrov. Ta zrak poznajo Buri prav dobro, Angleži pa ne! Zato pa zadene vsaka burska krogla svoj cilj. večina angleških pa pade več sto metrov zadej za Burami v zemljo. Gospod Jooste poroča: nMi pustimo Angleže priti tako blizu do nas, da slišimo povelje njihovih komandantov, in veseli nas, ako kateri koinandira naj se strelja na tisoč ali še več korakov, med tem ko smo mi oddaljeni komaj tri do štiri sto korakov!" Kako spretni so Buri. bodemo videli iz .sledečih poročil gospoda Joosta. Da bi prekanili Angleže, postavijo Buri za kako grmovje ali za kako skalovje palice, na te obesijo svoje široke klobuke, sami pa si poležejo veliko sto metrov v strani v jame. Potem ne pa grozno veselijo, kako streljajo Angleži po njegovih klobukih . kako se počasi tem klobukom bližajo. „Mi pa pazimo v takem slučaju na čas. kedar je u-goden". poroča Gospod .Jooste „in začnemo streljati vsi. a ne v klobuke. Temveč v angleške glave! Ako nas je premalo in vidimo, da bi cela stvar bila inalo nevarna, postrelamo Angležev kolikor jemogoče, potem pa odidemo prej ko Angleži sprevidijo, od koder so prišle zaušnice. Klobuki so seveda navadno prestreljeni vsled česar se ni toliko povpraševalo za poljedelsko robo kakor zdaj. Kadar pa so razne uime uničile trud kmetovih rok, pokončale živinske kuge govedo ali pomandrali divji Turki žitna polja in odpeljali živino, tedaj je bilo vse grozno drago. Včasih se je žito tako podražilo, da kmeti in celo gospodi niso mogli posejati vseh njiv, ker ni bilo mogoče dobiti semena, oziroma, ker nihče ni premogel toliko denarja, da bi ga kupil. Kruh je bil v tako žalostnih časih zelo redka stvar in kmeti niso Boga zastonj prosili: „Daj nam danes naš vsakdanji kruh!" K pravi moki so mešali zmlete turšičine storže, posušene praprotove korenine in drevesno skorjo. Draginji je navadno sledila lakota, ta dobro znani gost „sreČnih' starih časov. Od leta 1000 do 1499 je ta strašanska šiba božja obiskala našo deželo nič manj kot petdesetkrat; tedaj so umirali ljudje od glada povprečno vsako deseto leto. Draginja je spravljala kmete v roke brezsrčnih oderuhov, ki so jim potem še to pobrali, kar so pustili gospodovi beriči. Zadolženost poljedelcev je bila v starih časih mnogokrat veliko hujša kakor sedaj. a nase glave so ostale — cele! Naši poveljniki ne komandirajo ničesar druzega, kakor, vso naše povelje se glasi: ,.Postreljaj Angležev, koliko je največ mogoče!" Bazložil je tudi gospod Jooste, kako je bilo mogoče. da so Buri natopi i Angleže v veliki bitki ob Tugelu. Pustimo ga govoriti zopet samega: „Nas je bilo gotovo samo tretjina. Mi imamo puške Mauzerjevega zistema, (toraj take, kakor so imeli pred par leti avstrijski žandarji!) Smodnik (pulver) je tak, da so pri strelu ne skadi, skoraj popolnoma nič. Skopali smo si jame v zemljo, ker smo zvedeli že par dni poprej po naših patrulah, da pridejo Angleži. Te jame smo zakrili z grmovjem, dračjem in s travo, tako, da se niso popolnoma nič videle. Naši starci, to so naši očetje, naši strici in tako dalje, so prišli seveda tudi z nami. Ti pa niso navajeni streljati s temi novimi puškami, temveč oni imajo Še stare puške, katere so nabijajo tudi še s starim smodnikom, toraj s takim, ki se pri vsakem strelu jako skadi. Navdušeni z;t našo stvar, hoteli so se seveda tudi poskriti z nami vred v te izkopane jame. Mi pa dobro vedoč, da bi nas vsaki strel iz njihovih pušk po svojem dimu izdal, smo jim ukazali, naj se postavijo tisoč korakov za nami na bregu, in se naj tam po-skrijejo za skalovje, češ, ako bode treba bežati bodejo ložje odišli. Ko so se bližali Angleži, začeli so ti naši starci v svojej navdušenosti streljati, da je bilo veselje. Cela njihova postaja je bila v dimu. Angleži so mislili, da smo mi vsi tam gori na bregu in so streljali vsi tj o gor, s puškami in kanoni. Mi pa, toraj naš celi oddelek je ležal mirno v jamah, ne da bi sprožil eden od nas puško. Ker je bilo naših starcev malo, in so se jim zdele angleške krogle vendar le pregoste, so pobegnili z brega. Angleži misleč, zdaj smo zmagali, pa jo potegnejo za njimi, to je ravno proti nam. Nas je bilo skritih v jamah kakih lOtisoč mož. Ko so prišli Angleži na dva do tri sto metrov blizu nas, vzdignil je naš najvišji po- Kmct, premisli dobro sledeča vprašanja! Ali so odvetniki in politikujoči duhovniki iznašli železnice, lutre ladij o in razne potrebne stroje? Kupujejo li tvoje pridelke mašniki in jezični doktorji? Ne, ker župnikom in prelatom si povsod kupil ali daroval prav lepih kmetij, a advokati so večinoma vsi veleposestniki in grajščaki. Sadove tvojih krvavih žuljev kupujejo skoraj edino le meščani, uradniki, učitelji iii fabriški delavci; ako bi navedenih stanov ne bilo, bi ne mogel ničesar spraviti v denar in moral bi se zopet podati v farovško in grajsko eužnost. A meščanski obrtnik in fabriški delavec sta zopet od tebe precej odvisna, ker kupiš veliko od njih izdelanega blaga. Zato se lahko reče, da je med kmetom in obrtnikom tako močna in potrebna vez, kakor med možem in ženo: nobeden na more brez druzega lepo in dobro izhajati. Zdaj bodeš menda spoznal, kake ničvredne, podle duše so oni ljudje, ki liujskajo kmeta nad meščana. Ali si zaslužijo taki hujskači prelepo ime »kristjan"? Nikdar ne, še celo priimek „ajd" je za nje predober. velnik svojo puško in napravil prvi strel. In to je bilo našo povelje. Zdaj pa smo streljali vsi in tako hitro, da so postale naše puške tako vroče, da se ni smel nobeden strelec dotakniti puškine cevi, ker bi se bil drugače opekel. Ta sprejem je bil za Angleže seveda nepričakovan strašanski. Merili smo najprvič na oficire potem na konjenike na zadnje pa smo streljali na vse ! Več kakor dve tretjine Angležev je bilo ranjenih ali mrtvih, drugi so pobegnili. Mi pa nismo šli za njimi, ker smo bili lačni in žejni, naše puške vroče, bajonetov nimamo in kaj je največ, vedli smo, da je stalo zadej za Angleži blizu osem tisoč mož rezerve, kateri so bili čili in čvrsti!" Tako poroča Gospod Jooste, ki je bil sam pri tej bitki navzoč! Omenili smo že o zraku v burski državi in kako on upliva na streljamje. To seveda so spoznali tudi s časom Angleži. Da bi se toraj navadili na to streljanje, delajo poskuse in streljajo v cilj. Da pa bi videli, kako upliva njihovo streljanje na živi cilj, spravili so skupaj 70 transvalskih koz. Te koze so pri Ladismitu privezali na nekem bregu za drevje in grmove ter so streljali s kanonov s šrapnelami (krogla ki v zraku razpoči) skoraj celo uro na nje. Ko so mislili, da bode dovolj, šli so gledat, kako je upli-valo njihovo streljanje misleč, koze so vse mrtve. Pa glej, na mesto 70 mrtvih koz bilo je 71 živih. Ena koza je bila namreč med streljanjem povrgla dvojčke, in le en stari kozlek je bil mrtev, pa še ta ne od streljanja, temveč bil se je s vrvjo (s štrikom) zadrgnil. Od koder pa vendar dobavlajo Buri svojo strelivo in svojo obleko ? Pustimo o tej stvari zopet govoriti gospoda burskega komandanta samega: „Streliva nam Burom ne bode zmajnkalo, dokler še so fabrike za strelivo na Angležkem. Ako mi Buri nimamo patronov pa pošlemo odelek od nas k najbližnjemn železniškemu mostu. Tega spustijo naši vojaki v zrak in Vrednost „desetine", visokost raznih davkov in težavno pot da bogastva lahko spoznamo iz sledečih dveh vzgledov. — V 14. stoletju so morali podlož-niki, kateri so se hoteli od desetine odkupiti, plačati za mernik (mecen) pšenice 20 krajcarjev, za mernik rži 12 in pol krajcarja, za mernik ovsa 8 in četrt krajcarja, za vedro vina 7 in pol krajcarja, za ISO jajec 1 krajcar, za 3 piščance 1 krajcar, za kokoš 1 krajcar, za pitano svinjo 25 krajcarjev do 1 goldinar. Iz knjigo „Trubars Briefe* izvemo, da se je leta 1543 dobil v Celju mernik (mecen) pšenice za 10 in pol krajcarja, mernik rži za 8 in pol krajcarja, mernik ovsa za 5 krajcarjev, a mernik prosa za 4 krajcarje; kozlička si tedaj lahko kupil za 2 in pol krajcarja, kapuna za 1 krajcar ter kokoš za pol krajcarja; gospodinja je morala zbrati 40 jajec, ako je hotela za nje izkupiti 1 krajcar. Seveda je bil stari denar malo težji od našega, in je imel goldinar (rajniš) samo 60 krajcarjev. (Dalje prihodnjič.) angležki vlak,, kateri pelje za Angleže strelivo, seveda mora obstati pred mostom. Lahko nam je premagati vlak in se polastiti angležkega streliva, katero prav dobro znamo porabiti." Tako si toraj pridobivajo Buri potrebno strelivo. A znamenito je tudi, kako so Buri dandanes oblečeni. Malone vsi Buri so v anglež-kih uniformah. Te dobijo ali z gori omenjenih vlakov, ali pa od ujetih angležkih vojakov! Gosp. Jooste pravi: »Mi ne storimo vjetim angležkim vojakom ničesar. Mi jih ne postreljamo, kakor Angleži postreljajo marsikaterega ujetega Bnra, temveč in to nam seveda mora biti dovoljeno, mi jim ukažemo sleči hlače, škornje, bluze (snknje), potem pa jih pošlemo včasih v samih srajcah gospodom angležkim generalom nazaj! Taki vojaki se seveda v drugič ne vojskujejo tako navdušeno proti nam, in celi oddelki vržejo, ako se nam posreči, da pridemo čisto blizu njih, vse orožje na tla, in vzdignejo večkrat kleče obe svoji roki gor, v znamenje, da se nam ndajo! — Potem pa vsklikne gospod burski komandant: „Mi Buri smo častili naše sovražnike, dokler so bili pogumni, a danes so pogumni Angleži pokopani!" A zakaj pa vendar že ni ta vojska končana, bodejo vprašali bralci „Štajerca." Tudi te vzroke je povedal gospod burski vodja. Davno bi že bili morali Angleži opustiti ves boj, davno bi že bili morali pripoznati Burom njihovo prostost in neodvisnost, ako bi se bile zavzele druge drŽave za Bure. A druge države se ne zavzemejo za Bure, oh ne! podpirajo celo Angleže! Zjedinjene države v Ameriki podpirajo najbolj Angleže. Za Bure in za Angleže je v tej vojski največjega pomena konj. In ravno konjev največ manjka Barom. Angleži pa jih dobivajo največ iz nemškega cesarstva, z Rusije, pa tudi z Avstro-Ogerske. „Med tem ko to govorim", povdarja gospod burski vodja, „se zbirajo na Ogerskem konji proti nam, med tem ko mi vi vsi skazujete vaše srčno strinjanje z našimi težjami, se spravlja morda tisoč avstrijskih konjev tje dol v našo lepo barsko domovino, kateri pa niso namenjeni Burom, temveč Angležem!14 To je poročilo gospoda Joosteja, kateri je odišel iz burske vojske s tem namenom, da hodi po celej Evropi od mesta do mesta, da bi nabral s tem denarnih podpor za burske svoje sobrate in trpine, za uboge trpeče žene in otroke. Konečno Še se zahva-luje gospod Jooste za izkazano mu sočutje in za podpore trdeč, da Buri ne bodejo pustili svoje dežele podjarmiti in da se ne boje, ako bode trpela vojska še 20 let. Vso mirovno poganjanje v zadnjem časa nima nikakega pomena, ker Buri ne bodejo prej opustili boja, dokler se njim ne dovoli popolnoma svoboda. Vse angleške, v Južni Afriki postavljene trdnjave Bu~ rom ne škodujejo ničesar. »Sedaj vsaj vemo", reče g. Jooste, kje najdemo Angleže, katere smo poprej morali še iskati!" Konečno naj še vam bode povedano, na čogavo pomoč se upirajo Buri najbolj. Postimo zopet govoriti gospoda Joosteja samega. Končal je gospod nekako tako: »Prijatelji dragi! tam doli v naši lepi burski domovini je mnogo solz, mnogo grobov, grobov, v katerih počivajo naši starci, oh pa tudi naša mladina! Blizu dvanajst tisoč nedolžni otrok, kateri še niso govorili, in kateri so pomr vsled angležke surovosti, prosi za nas tam gori na zvezdami. Mi ne bodemo naše stvari zapustili, zaks tam gori nad nami je moč čez vse moči, mi nočem ropa, mi nečemo uboja, mi hočemo samo našo pra vico, našo prostost, ker boljše je za nas, ako sin vsi mrtvi, kakor pa pod ljudskim, tujim jarmom!" Razne stvari. Ubogi kaplani- Ker dobivamo iz vseh spodnje štajerskih krajev dopise, z jako, jako čudno vsebino moramo že na ljubo teh dopisnikov spregovoriti pa besedi o tej kočljivi stvari. Zares ni nam ljubo, d; moramo to stvar pretresati, pa ker to dopis niki, zopet in zopet od nas zahtevajo, naj pa jin bode vendar le vsaj deloma spoljena volja, koliko« nam dopušča čas in prostor. — Ubogi kaplani! Res i je tako! Marsikateri naših mlajših duhovnov, kakora vidimo iz dopisov, je zares tak, kakor bi moral bit vsak pravi naslednik Kristusov. Ne vtiče se v noben« politične agitacije, v nobene nacijonalne prepire, živi ] popolno samo za svoj sveti in lepi poklic v prifl dušam odraslih, še bolj pa seveda v prid naši mla- | dini. Saj ravno mladina srka v svoje mlada srca ofl njega dobro in lepo seme v šolah. Rečemo, marsikateri kaplani, ker dobro vemo, da niso vsi taki, kaB kor bi morali biti. A vendar tem dobrim, tem častili vrednim gospodom duhovnikom na ljubo, in kakor ž*3 omenjeno, na zahtevanje mnogoštevilnih dopisov, oi I katerih so nekateri celo taki, da si upamo celo trg diti, da so pisani, ali pa vsaj diktirani od samcgfl katerega takega trpina, hočemo to stvar pojasnit« čeprav bi se take stvari morale v farovžu med goM podi samimi poravnati. — Naši kaplani imajo pov« prečno mesečne plače komaj 18 do 25 goldinarjev. Od teh so prisiljeni plačevati na mesec bogatem« gospodu žnpnika najmanj 16 gld, ali pa še več z« hrano ali košto. Maše se dandanes malo plačujejo« krst in poroko pobere g. župnik sam; pri večjenl pogrebu dobi g. župnik 40 do 70 gld. (dopisi na} 1 razpolago!), gospod kaplan pa, vselej samo po dv« goldinarčka; mežnar seve mora biti s kakimi „sek« sarji" zadovoljen. A vsi so imeli isto pot in skoraH isto delo. — Tak gospod kaplan je toraj naveza« na to, da mora jesti, kar se »gospodični" farovški kuj | harici poljubi, aH včasih stradati. Saj nam je znan« kako ravnajo take »gospodične" z gospodi kaplan« kateri se njim, ker so si svesti svoje stanovski časti ne uklanjajo! Prav tako namreč, kakor mačehel Tukaj bi se potezoval »Fihpos" ti zaslepljena stvari tukaj! Zdaj pa le hitro brbljaj, da smo lagali, lo j odgovori nam, mi te prosimo, predrzni se trditi, da ni vse tako, ali pa vrzi po tvoji stari navadi puška v koruzo! Mi pa prosimo dotične naše dopisnike nal nam ne zamerijo, ker nismo dopisov priobčili dobe-1 sedno, temuč samo namignili površno. Za pozneje! pa si pridržimo pravico, si stvar bližje ogledati in to umazano perilo z lugom temeljito oprati. Novi vlak (cug) V Ptuju. S prvim majem prične vozit novi vlak iz Ptuja. Odpeljal se bodo iz Ptuja vsaki dan ob šesti uri 13 minut zjutraj' Na Pragerskem se ta vlak ne bo ustavil. Zvezo bode imel s koroškim vlakom, kateri se odpelje iz Maribora ob sedmi uri in 20 minut zjutraj. V Gradec bode zgoraj omenjeni vlak došel ob deveti uri 25 minut zjutraj. Ta vlak bode imel vse razrede. Za Bure je nabral g. Jooste, burski komankant v Ptuju s svojim predavanjem lepo svoto namreč 479 kron. Bog daj, da bi se obrnila barska vojska na boljše in da nebi teklo tam doli v Južni Afriki toliko nedolžne krvi! Poročilo ptujskega sejma. Dne 23. aprila prignalo se je na živinski sejem 387 konjev in 951 govedi. Promet bil je jako živahen in cene srednje. Blago se je razposlalo na razne strani. — Prihodnji živinski in svinjski sejem bo v sredo dne 7. maja. Kakšni so sovražniki »Štajerca." Na meji dveh far v Savinski dolini leži hiša posestnika K., ki je sicer vseskozi pošten in priden Človek, a vendar bi se ga g. župnik iz G. rad odkrižal. Z vso silo ga hoče vriniti fari v M., Čeravno je že od davnih časov zapisan v G. — K. je najbrž premalo bogat in za ofre za „dober namen" premalo zavzet. Sicer zmiraj se g. župnik ljudij iz K—jeve hiše ne brani, n. pr. ako se v njej narodi otrok, ga že krsti, seveda iz same ljubezni do nedolžnega angeljčka, ne pa kakor pravijo hudobni jeziki — oj ti pokvarjeni svet! — zavoljo denarja, ki tako prijetno žvenketa, v botro-vem aržeta. Nekaj drugega pa se je pripetilo pred kratkim časom. Dobrosrčni K. je vzel pod svojo krščansko streho neko ubogo starko iz občine M. Naenkrat se je sirota naveličala zemeljskih težav in se preselila v večnost. Gospodar se je zato podal v G. župniku naznanit smrt in prosit naj ubožico po krščanski navadi pokopljejo in ji na zadnjem potu malo pozvonijo, ker je tudi on z drugimi farani vred moral plačevati zvonove. Pa „ božji namestnik", namesto da bi pohvalil usmiljenega moža, postal je hud, ni hotel o pokopu in zvonenju ničesar vedeti ter je zahteval, da morajo odnesti mrliča v sosednjo faro M. Posestnik K. je sedaj šel k županu v M. in mu razodel celo zadevo. Nato je šel župan sam prosit župnika, naj dovoli pogreb, pa ni nič dosegel. Tudi ko se je župan drugi dan zopet oglasil s prošnjo, ni mogel izprositi za siroto malega kotička, na pokopališču kateri nikakor ni župnikova last, ampak farna. Pri zadnji prošnji, katera je bila precej burna, je slišal nekdo, ki je stal blizu farovža, grozne besede, ki se nekako tako glasijo, da se naj ubožica šintarju da. In končno so mrliča brez župnikovega dovoljenja pokopali. Zakaj pišem o tem prežalostnem dogodku? Samo zaradi tega, ker je navedeni župnik zagrizen klerikalec, in tako „svet mož", da sovraži \% cele svoje duše vse napredne liste, posebno tebe neustrašeni nŠtajerc" ima v svojem velikanskem želodcu. Vsi časopisi, ki nočejo podpirati klerikalnih pijavk, so mu brez verski in ljudstvu nevarni. Zato mu pa, gospod urednik, pošljite par listov, da bo spoznal, da je »Štajerc" najmanj stokrat bolj kristjanski kakor vsi njegovi nasprotniki skupaj. — Če pa kdo misli, da je župnik, ki noče verjeti, da katekizem priporoča pokopavanje mrličev najti u Gomilskem, ta bo jjferdaman" alipa mora plačati krono za ustanovo (štiftengo), iz katere bi se naj plačevali pogrebi ubožcev. Erinija. Iz Konjic poroča se nam: Gotovo so vsakemu znane slike na steklu, kaširane z porcelanasto stav-bico „svete družine" in z malo muziko, ki dolgočasno ponavlja dve cerkveni pesmi! Gotovo je h marsikateremu častitih bralcev prisopihal mali, krivonožni žid, obtežen z dvema ali tremi takih kapel in se predrzno vsilil Vam v obiteljski krog kot cek najhujše sorte, kterega se ni mogoče obraniti! In istina, žalostna istina je, da se je prodalo od raznih krivonosih tvrdk čez 1200 teh slik v našem okraju! Kako bi pa to mogoče bilo? vprašal me bodeš, radovedni bralec. Da, tem je taka le! Zviti, jako sladki mladenček opazoval je duhovščina, ki se jako zanima za konzumna drnštva, ki ne le, da so s samimi židi v zvezi, ampak da se ž njimi zvežejo v propad katoliških domačih tergovcev in obrtnikov — in da je večkrat videti bilo, kako prijateljsko občuje umazani nevernik z našimi dušnimi pastirji! Toraj prvi pot teh zvitih dihurjev bil je k svojem duhov-skem prijatelju, -— potem pa v kmečke hiše in koče na vse strani, kamor komaj lisjak pripleza! Seveda zdaj že z priporočilom — in tako priporočenje je bilo za marsikaterega merodajno! Navesiti si je pustil sliko ali kapelo za 30 K, 36 K in še višje in podpisal kupovni list, da je slika tako dolgo imetje prodajalca, dokler popolnoma plačana ni, tako da, če bi kmetic za 30 kron kupljeno blago že 29 kron plačal, in ravno v zadregi bi te ostale zadnje krone plačati ne mogel, lahko žid sliko dalje proda, brez da bi že plačanih 29 kron verniti mogel! Prodajalo se je seveda za gotovo plačilo in na obroke, seveda je mogla „ara" že sama tako visoka biti, koliko je cela vrednost slike stala, zguba prodajalčeva je toraj izključena! Ce na večkrat ni padel na ljudi, ki lahko kupijo, vzel je pomoč v svoji stiski k tej zvijači: pribil je sliko na steno, zaigral si s to znano božično pesem, pokleknil, stegnil svoje umazane parklje, obračal svoje mačje oči kmalu na sliko in na obraze ostrmele hišne matere in zopet doli na svoj žep, v kterem je zdaj že svojih 30 srebrnikov čutil, mrmljaje k temu nerazumljivo molitev in zmagal je! Dobil si je aro, zraven pa še jajca in masla in podpisani hrovatski ali nemški listek, kterega kmet niti umel ni, in pobrisal jo je s svojim zani-čevalnim smehljajem! Ta gospodič, se je pa tudi ni zglihati dal, popustil ni od cene prav za prav nič, ker le list govori, in mora se v določenih mescih na Dunaj tak ali tak polna vsota plačati. Koliko pa sploh veljajo te kapele? Narejene so na Češkem in romajo potem v židovske roke na Dunaj in stanejo v kupu na debelo na Dunaju 9 kron in ceneje; voznina sem stane 60 helerjev za eden komad in pri večji poši-Ijatvi manj, tukajšni trgovci prodajajo te slike za 11 kron in Židovski „hauzirarji" pa za 30 in 36 kron! Goljufani ste to raj, dragi kmetje in kmetice za najmanj 19 oziroma 25 kron. Pri 100 slikah odneslo so je toraj iz vaših žepov čez najmanj 2000 kron, vse v židovski koš, ki je brez tla. Varujte se toraj tujih, ogerskih židovskih agentov, hausirarjev in sploh nepoznanih sleparjev; tudi pri nakupovanju strojev, in orodja posebno pa srečk ali Iozov, goljufani ste na vsak način! Zali bog ne svari vas nihče, kako sveto dolžnost zanemarjajo toraj vaši voditelji — posebno duhovščina in Žalibog tudi postava: Mali tati se obesi, — veliki se pa spusti. Pred nami leži ravno kupni list tvrdke M. J. Jonas na Dunaju, kterega je dal znanemu tukajšnjemu kmetu neki agent te tvrdke in sicer, da je lažje svoj židovski rod zataji], se je predstavil in podpisal z imenom „K o z 1 i č e k"! Ta Kozliček je z kmetom zabarantal znano sliko za 28 kron in stavil pogodbo, da če kmetic sliko do 1. oktobra 1901 plača, si sme 6 kron pri plačilu odračuniti. Takoj čez nekaj dni pisala je omenjena tvrdka našemu prijatelju drugi kupovni list, brez da bi omenjene pogodbe zaradi odračunjenja 6 kron omenila. Kmetic temu ni primeril nevarnosti, in tudi ta drugi list samo shranil. Dne 1. oktobra pobral je zadnji vinar in izplačal tvrdki na Dunaj celo svoto dolžnih 22 kron in si mislil: hvala Bogu. zdaj je konec, ne boš me pa več opetnajstil. — Pa zelo se je zmotil. Nekaj dni potem tirja ga tvrdka za dolžnih ostalih b' kron in mu preti s tožbo in s stroški. Tega se pa nismo bali, kajti Kozličekov kupovni list je bil dobro hranjen in od' govorilo se je židovski firmi dostojno in veljalo je. Stari zid pa togoten, da mu je krivičnih (?) 6 srebrnikov ušlo, pisal je kmetu tako le pismo, ktcro s tem deloma ponatisnemo. Dunaj 1. marc 1902. (iospod N. N. v..... Mi smo Vaše pismo prejeli in takoj Vaš račun pregledali, ter xraven Vašega imena našli da beseda »kmet« označuje Vaš značaj. Zdaj se mi čez Vaše pismo nič več ne čudimo, kajti od enega »kmeta« vendar nidruzega pričakovati, kakor svinjsko zarobljenega tepca — in ssatelebano pismo. Kmet ostane kmet, ako on sedaj v hlevu gnoj skupaj praska, ali pa če on v krčmi pijan pod mizo leži, to je nam vse jedno. — Vaše prašanje, če smo mi s svetim Leopoldom v žlahti, je trapasta kmečka ideja (trottelhafte Bauernidee), kajti mi smo vendar židje, in kot taki smemo mi pač takega bedastega kmečkega zanikerža kakor ste Vi, rabiti za čevlje snažiti, nikakor pa ne s svetim Leopoldom v žlahti biti. — Kar se pa tiče Judeža Iškarjota, smete Vi istemu dušo iz spodnjega života izsrkati, — mi nimamo proti temu nič, samo nas pustite pri miru! — Vaš račun smo hitro poravnali, podarimo Vam še dolžnih 6 kron in si pridržimo pravico proti Vam pri državnem pravd-ništvu kazensko ovadbo zaradi obrekovanja in razžalenja časti vložiti. — Spoštovanjem, M. & J. Jonas, Dunaj. Pfuj ! te bodi, nesnaga nečimema in v hlev s takim svinjarijami. Ti se predrzneš čez naš kmečki stan kaj takega ziniti ? Vam pa zavestni kmetje, kteri na svoj težavni, pa pošteni stan držite, svetujemo: Ven ž njimi iz hiše, naj ne oskrunjajo taki zaničevale.]'zrak naših domačij! Naj se ne bogatijo krivično z našimi, težko in krvavo zasluženimi krajcarji. Postava, kje si? Zakaj nas ne rešite takih oderuhov? Ne trebamo hauzirarjcv, agentov, Židov in sleparje] Postava ven, naprej! Iz Leskovca y Halozah. (Odgovor dopisniku „Domoviniu z dne 18 aprila t. 1. — Stoklas, veleznai naš občan se je s svojim dopisom Leskovčanom pra lepo zahvalil za svoje ,;častno občanstvo." Sprevide smo, da Stoklas ni vreden, da bi se pečali več ž njii v javnem časopisju, a vendar hočemo našim vrli leskovškim naprednim kmetom popraviti jim od njej povzročeno krivico. Dopisno v nDomovini" blati v lega našega drugega občinskega svetovalca, češ, pi šel je v odbor po sili. Ploho! ta pa je bosa! Ta gosp< dar je bil enoglasno, pri javni volitvi, v prvem ra redu, toraj od istih, kateri največ plačajo davka ii voljen v odbor! Ti Stoklas pa pomisli, kako si postal častni občan?" No, zakaj pa ne odgovori ako se ti je v ^Štajercu" javno predbacivalo, da se z vijačo pritepel v občanstvo? Zakaj nam ne d< kažeš, da ni istina, da ni vedela polovica odborniko kaj da podpiše, ko so tebe imenovali častnim obči nom! Sram te bodi! „BahaČa in zvijača" imenuje v javnem listu, tistega, kterega si več nego dve u čakal sam, da bi te gnal v svojo klet. Sram te bod s katerim si šel po sili v vrh tje gor v Okič. A še veš, kako sladko si mu tam govoril v lica? A še veš, kako si se bil pri njem njegove poster kapljice, katere še je vendar od volitve nekaj ve kakor pol polovnjaka ostalo nasrkal? In to v pošten družbi! Al? še veš, kako si se mu hlinil? Hitro i praznil kupice, pa ne da bi šel „štenkat," kako si zadnjič rekel, da se ti je treba napiti, ako hočeš i sštenkat", pač pa da bi šel s tvojimi klerikalnin bratci, katere si hočemo prihodnjič sposoditi, študin dopisa v „ Domovino". Kako grozno zabita pač mora bi nazadnjaška „Domovina", da sprejema tvoje dopis s katerimi namesto, da bi ubogim Haložanom poTri? gal, odganjaš kupce. Vse Leskovčane vprašam« komu se je poslalo od vas vino od kupcev nazaj Kje je le eden, kateri je dobil svoj pristni, žalibo s tako težavo pripravljeni pridelek nazaj? Stoklas imeni na dan, drugače pa lažež! Leskovčani, ali ? vam ne odpirajo oči, kakega človeka imate med se boj ? In ta naj podučuje vašo deco ? Ta, kateri va in vaš edini pridelek, vaše vino blati po Časopisih Leskovški ubtfgi trpini morejo potisniti vsaki* .svc krajcar v težavnem svojem boju proti trsni uši v vine grade, Stoklas pa piše v »Domovini": „ Vsak javno name ščen služabnik se potrudi, da si poišče boljši kraj. Vinsk kupci pokazali so Leskovcu hrbet in kupujejo cel vagone po Slov. goricah in drugih krajih. Javna taj nost je, da se je mnogo „nesprejetega" vina od že leznice nazaj v Leskovee zvozilo!" Tako lagati to j preveč; Stoklas dokazi! Tudi ti si javno namcščei služabnik — poišči si prosimo te boljšega kraja/' Idi le idi, kupci pa, ki nas in naše pošteno blagt poznajo bodejo prišli, kakor vselej k nam, več jil pa bode gotovo prišlo, ako — ti ne bodeš med namil Zdaj pa še nekaj! V „Domovini" stoji: „Komaj jJ Stoklas napravil požirek vina, že so se mu očitalel razne mogoče in nemogoče stvari!" Stoklas! Stoklas J r y - i to pa je bil kravji požirek, saj veš kako si poplctal! Ako pa je leskovško vino tako močno, da se ti je samo od enega požirka kadilo tako močno pod klobukom, zakaj pa je potem obrekuješ. Tvoje ,.uspešno ngovarjanje" je bilo tako, da si pijan nekaj jeclal, česar sam nisi razumel, Buspeh" pa je bil, — da so ti poštenjaki pomagali s krčme! ..Ravninci" so popolnoma pošteni in imajo zaupanje vseh, saj so malone vsi v novem odboru, tebe pa seveda boli, da si kakor v duševnem življenju tudi od občinskih volil-cev spoznan kot ■— ničla! Le gledi, da ..ravninci" ne poiščejo gospoda, kateri bode stopil tvojemu delovanju na rep, ali pa ti pomagal zopet tje dol od koder si prišel! Stoklas boderno se še videli, in sicer v neki pikantni stvari! — Popravek. Poročali smo zadnjič pod naslovom ,finančni položaj mesta Ptuja', da se je izrekla gospodu županu Ornikn enoglasno od vseh volilcev zaupnica. Ker je bilo več kakor 300 volilcev navzočih, nismo morali zapaziti, da so glasovali med temi trije namreč g. S. Huter, g. J. Fiirst in g. J. Steiner proti. Kakor smo zvedeli še je bilo to nasprotovanje le iz osebnega sovražtva. Toraj povdarjamo: tri sto zbranih volilcev je zaupalo gospodu županu, trije pa iz osebnega sovraštva ne! . . . Roparski napad. (Pri Laškem trgu). Nenavadno predrzen ix>p se je izvršil dne 22. aprila ob 11. dopoldne na okrajni cesti med Celjem in Laškim trgom blizu vasi Tremerjev. Tam je zaskočil neki potepuh pot kmetici M. Lečnik iz laške okolice, jo pobil s kamenom na tla ter jo oropal za 12 gld. Ropar je nato slekel svojo krvavo srajco, jo vrgel proč, ter šel naravnost k brivcu, kjer si je dal obriti brado. Tudi je prosil brivca, naj mu preskrbi srajco, češ, da je svojo zavrgl, ker je bila zamazana. Brivec mu je ugodil, zakar ga je ropar dobro plačal. Ker je pozneje tndi v gostilni trosil denar neobičajno, prijeli so ga takoj, ko se je raznesla vest o zločinu. V joči je slekel tudi telovnik ter ga skril. Napadena, ki je mati 5 otrok, se bori s smrtjo. Iz Št Jurija Ob Taboru. Imeniten dečko si, ljubi „Stajerc"! Vsi, ki vemo, da smo prosti ljudje ne pa živina, katera se mora na ketinah voditi, prebiramo te z veseljem, a sovražniki tvoji imajo pred teboj grozen strah, saj dobro vejo, da se bojuješ za pravico, in sovražiš hinavščino. Ker pa naše klerikalne prvake zelo muči slaba vest, zato se tebe posebno bojijo. Da bi bili malo bolj na varnem, ustanovili so si nekako družbo, ki ima namen, preganjati tebe, vrli „Stajerca in pa kranjskega »Rodoljuba". Ta „ verska" družba sliši na ime „ Taboriti", neustrašeni zatiralci ^Štajerca" in „Rodoljuba" ter sestoji iz nekaj nedolžne in neiskušene mladine, iz lepega Števila bivših in zarujavelih devic in nekaterih znanih čukojt-ponočujakov. Glavna naloga te družbe je prav za prav zbiranje svetlih krone za „Fihposa" ali kakor mi pravimo: za Laž- Dom; sejanje sovraštva in obrekovanje se zahteva od udov še, le v drugi vrsti. Vrednost ustanoviteljev in najvažnejšega dela njenih članov, spoznali bodete iz teh le vrstic. Dne 13. aprila t. 1. imeli so naši flFihposarjitt v zloglasnem „Podrepniškem domu" gledališko predstavo (teater)-Pred komedijo je bojevite fante navduševal vranski g. kaplan. Po igri bila je, kakor navadno, vsa družba pijana. Vinski in šnopsovski duhovi pa so zelo hu di, in zato se je hitro začel krvav pretep z bikov-kami in iz tlrota spletenimi štriki. Po noči so kazali Fihposarji svojo pobožnost in omiko s tem, da po tako hudo kleli, se priduševali in sakramentirali skozi vas, da je bilo vse po konci. Vso zadevo ima že c. kr. žandarmerija v rokah, in konec igre bo najbrž ta, da bojo pri sodniji dobili nekateri srboriti Taboriti pošteno po r . . i. — No, hvala Bogu, hudiču pa prav dolgo figo, takih sovražnikov se „Šta-jercu" pač ni treba bati! Vas, g. urednik, pa še prosim, da mi daste v priložnosti toliko prostora, da prav lepo narišem našega Obertaborita. Ne bode Vam žal, ker ta mož je velik, debel in se od maščobe kar sveti. Toraj na svidenje! Nasprotnik hinavcev. Zunanje novico, Zločini in nesreče. V Londonu je pogorelo poslopje neke tiskarne; 7 oseb je v plamenu našlo smrt. — Neki severno-ameriški parnik je bil v bližini Ohije pogorel; ponesrečilo se je 60—70 oseb. — Iz Guatemalc poročajo o grozovitem potresu. Mesto Amatulan je popolnoma uničeno. Crez 500 oseb je le v mestu Quezaltenaugo ubitih. — V Cavalesc (Južno Tirolsko) je tolkel neki blaznik glavo svoje tete toliko časa ob zid, da je ubožica umrla. — V Oldenburgn je ustrelil lavnatelj neke banke, van Baden-Bruno sodnika Beckerja, ker je isti vodil neko obravnavo proti njemu. — Hči magdeburškoga krvnika Roindelja je ušla iz hiše in se pustila vzdrževati od nekega bogatina. Ker je pa punica postala naposled predraga, naznanil jo je bogatin, da mu je pokradla nekaj demantov. Sodišče jo je oprostilo, ker se to ni dalo dokazati. Le radi vlačuganja bode sedela 14 dni. — V Novo-Aleksandrowskem okraju je bila zadnjič napadena cela družina od roparjev. Vseh 7 članov družine so roparji žive sežgali. Kaj se človeku na Dunaju lahko pripeti. „Kdor hoče na Dunaj, pusti naj svoj trebuh zunaj", pravi slovenski pregovor. A to dandanes ne zadošča več. Treba je vzeti seboj tudi uradno potrjeno legitimacijo, zakaj damam se more sicer pripetiti, da jih zgrabijo kot navadne vlačuge, peljejo po glavnih ulicah kot zloČinke sredi dveh treh policajev ter jih končno še zdravniško preiščejo. Gospodom pa se lahko pripeti, da jih kak policaj aretira in eskortira pri belem dnevu v ječo. brez najmanjšega povoda. Dne 18. p. m. so na glavni pošti nekega gospoda W. J., ki je državni uradnik, brez sence povoda zgrabili kar trije redarji in ga tirali najprej na prvo sražnico, potem na policijsko ravnateljstvo. Tam pa se je izkazalo, da so se — zmotili. Na Dunaju se policaji radi zmotijo — zato pozor! Mož je gospodar! Simon Urszu v neki saški vasi — 10 — je bil hud gospodar. Zahajal pa je v gostilnice in zapil polagoma^ ves svoj imetek. Nedavno je prišel 'pijan domov. Žena ga je kregala radi njegove lahkomiselnosti, Urszu pa je vzel sekiro ter ji razklal glavo. Ker je še živela, jo je s toporiščem pobil docela. Orožniki so ga zvezali in odvedli v zapor. Ko ga je vprašal preiskovalni sodnik, zakaj je ženo ubil, je Urszu odgovoril: „Ker mi je ugovarjala. Pa če se oženim še enkrat, ubijem še drugo ženo, ako mi bo ogovarjala, kajti mož je gospodar v hiši!" Urszn je pijanec, ki je zapil ne le ves svoj imetek nego tudi svojo pamet. Pes je ohranil psu življenje. Na Saksonskem v občini Lomatzsch je lajal pred gostilno majhen kodrast pes ter vselej odhitel in s cviljenjem zopet pribite!. Neki gost je to opazil ter šel za psičkom in kmaln je zapazil, da se malo dalje od hiše v vodi topi velika doga (psica) in ne more splezati na strmi breg. Gost se je nagnil, prijel psa, ter potegnil na breg. Doga se je stresla in takoj zbežala, zato pa je kodrež veselo skakal in lajal okoli rešitelja, a potem jo je tudi pobral za dogo. Stoleten samomorilec. V pariškem predmestju Bellville stanujoči Martin Cosnard je praznoval pred kratkim svoj stoletni rojstni dan; bil je zdrav in še jako čil. Pred par dnevi pa se je obesil v svoji sobi. Imel je namreč jako čmerno, tadi že 78 let staro hčer, katera se je vedno prepirala ž njim in je zahtevala, naj ne ostaja zvečer po gostilnah. Starec se jo menda naveličal teh prepirov in se je obesil. Zvon SO ukradli. Pred velikonočnimi prazniki so okradli v Brooklynu tatje 1000 funtov težek zvon iz stolpa. Ko je hotel cerkovnik na Veliko soboto z zvonom naznaniti Kristusovo vstajenje je zaman vlekel za vrv in se mučil — zaman, zvona ni bilo več v stolpu. Kako so mogli tatovi kar natihoma odpeljati tako težek zvon, je pač neumevno. Morilec pobegnil. V Splitu je bil pred nedavnim obsojen na vislice morilec, Matija Glubizat, cesar mu je spremenil kazen v dosmrtno ječo. 22. p. m. pa je zbežal iz ječe in doslej ga zaman iščejo. Gospodarske stvari, Zatiranje grozdne plesnobe na trtah. Ta bolezen se nahaja v Avstriji že blizu 50 let ter povzroča po nekterih krajih veliko škodo, če se proti njej no rabi nikako sredstvo. Pri nas so to bolezen opazili šele v zadnjih letih. Grozdno plesnobo povzročajo majhne glive kakor pri peronospori, ki se kakor tenke nitke razširjajo po zelenih organih. Ta gliva napada grozdje in liste, toda škoda na listju je le malenkostna, dočim je škoda na grozdju prav velika. Grozd, napaden od te bolezni, je tak, kakor bi bil potresen s pepelom. Ker gliva prepreže vso jagodo in srka iz nje sok, se jagoda ne more razvijati, ostane le drobna, zleseni, naposled poči in se posuši. Tako ta plesnoba lahko uniči vso trgatev. Če je gorko, se ta bolezen pokaže prav zgodaj in sicer meseca maja, t. j. še pred cvetjem. Tedaj se ] razširja prav močno, temveč šele pozneje, ko po bolj vroče. Kot edino sredstvo se z najboljšim hom rabi žveplo. To mora biti prav fino zij kakor moka; čim fiuejše, tem boljše. Žveplena je boljša od' žveplanega cveta,. Za žveplanjc 4 bijo posebni, nalašč za to napravljeni mehovi. plati je treba počasi in enakomerno. Pazi naj žveplo ne pride v oči, ker jako žge. V ta nam lehko čez oči obesi kos tnla, ali pa rabijo nah to narejena očala. Posebno naj se pazi, da ž pride na grozdje, pa tudi na listje. Žvepla naj v tihem vremenu, kadar ni nič vetra. Dalje n žveplanje opusti v mokrih dneh, kakor tudi kadar je po listju rosa, Če je po žvcplanju i suho, je to jako ugodno za pokončevanje b< kajti vsled solnčnega pripekanja se začne žvep kako žgati, se izpreminja v žvepleno sokislino, pokonča vse ghve, ne pa žveplo kot takšno, toraj po žveplanju ni gorko, se z žveplanjen n seže zaželeni uspeh. Seveda s tem ni rečeni mora solnce ravno tisti dan močno pripekati žveplo ostane dolgo časa na hstih in grozdih kmalu po žveplanju dežja. Če pa se pripeti treba iznova požveplati. Kakor pri pokončevan ronospore. tako mora tudi tukaj sredstvo rabit zgodaj, kdor hoče doseči dober uspeh. Prvo nje se mora izvršiti še pred cvetjem, in sicer močno, drugo koj po cvetju; pozneje se pa le tedaj, če se tu pa tam pokaže bolezen kakem grozdu. Z uspehom žveplano grozdje i vedno zdravo in jagode so enakomerno debele. Ž ki je ostalo na jagodah, jim daje neprijetno njost. kar naj pa vinogradnika nikakor ne ker to umazanost opere dež, predno se začne gj mecati. Malo pred trgatvijo naj se ne žvepla. Hrošči, zdrava klaja (futer) za svinje. kmet ve, kakšni požernhi so hrošči ali kei požro vso listje na sadnem drevji, in vsakdo v kjer ni listja, tam tudi sadja ne bo! Ker jn takorekoč zopet kebrovo leto in drevje tako cvete, kot že zdavnaj ne, treba je ta mrčes n ljati s vsemi sredsvti. Najboljši čas za nabiranj roma lovenje hroščev je jutro po kaki bolj noči. Zgodaj v jutro položijo se rjuhe ali stari pod dotično drevo na katerem se nahajajo tako, da, ako se drevo potrese, padejo hrošl rjuhe. Potem se pa ta mrčes strese v kako p* se s kropom popari in da svinjam, ki to rade požrejo. Dobro pa je tudi, ako se hrošči dajo svinjam med drugo krmo namesto oblode. niti se mora, da se v mrzlih jutrih hrošči zat lažje nabirajo, oziroma z dreves tresejo, ker si noči premrznejo, in tako le prav na lahko na vesih držijo. Ako se drevo potrese, to še nič no a hrošči pa vendar dol popadajo. To bi se na raj vsako jutro ponavljalo. Seveda, morajo kmeti tako delati in njihovo delo poplačano v jeseni stoterokrat. — 11 — gqQ friSELA.VOfifi OSVEŽUJOČA PI JACA. Neorea . Sy£T0VH0ZN«NAi79 iva zdravilna voda. St. 15441. Razglas. Vsled mile ziuie bo prava medena rosa na vinskih trtah skoraj gotovo tudi letos uničujoče nastopila. Za pokončevauje prave medene rose na vinskih trtah (Oidium Tuckeri) razpošilja deželno poskuševališče v Gradcu, Heinrich-strasse št. 47, kakor tudi deželno posku-ševališče v Mariboru žvepleni prah v vrečah po 50 kg. za znesek 8 K. (16 kron za 100 kg.) Manj kakor 50 kg se ne more oddati-Naročniki naj se obrnejo torej na edno zgoraj omenjenih poskuševališč, kamor naj pošljejo ob enem tudi dotično vsoto z natančnim svojim naslovom (zadnja pošta, zadnja železniška postaja). Žvepleni prah je najfinejše vrste (90 do 95° droben) in se bo še pred raz po-šiljatvijo od deželnih strokovnjakov pre-iskal glede čistosti in drobnosti. Vsem pošiljatvam sepridadotudi kratka navodila. G r a d e e, dne 15. aprila 1902. v;. Od štajerskega deželnega odbora. Dobre cenene ure s 31etnim pismenim jamstvom razpošilja zasebnikom HANNS KONRAD tovarne za ure in eksportna hiša zlatnin Most (Briix) Češko. Dobra nikelnasta rcmontoarka . ... gld 3-75 Prava srebrna remontoarka.....„ 580 Prava srebrna verižica........1-20 Nikelnasti budilec.........,, 1-95 Moja tvrdka je odlikovana s c. kr. orlom, ima zlate in srebrne medalje razstav ter tiroc" in tisoč pri- znalnih pisem. thutrirant katalog zastonj in po&tuinc. /iro.ito. 510 Hišica z krčmo uli malo špecenjo, kjer ni druge blizu in se zadosti blaga proda ter ni veliko za plačali, se išče v najem ali na račun. Naslov je: E. G. v Dobjahofu št. 28, p. Konjice. 508 brw$nc Kamne za srp« in kOSC priznano najboljše blago. 1O0 kosov 8 K. en pustni zavoj z 15 kosi franko K. 2.oO razpošilja po povzetju J. Razboršek, Šmavlno pri Litiji. na Kranjskem. 522 Osle, Na prodaj je 10 minut od postaje Štore lep že nekaj z amerik. trtami zasajen vinograd ; zraven leži njiva, travnik s sadnim drevjem in še k temu dovolj bukovega in smrekovega gozda. Prilično je to za kakega mestjana ali fabriškega delavca. To proda s poslopjem vred za nizko ceno flntOtt StCVtC, posestnik v Št. Lovrencu pošta Store. 500 Umetni in valjčni mlini F. C. SCHWAB v Ptuji. Valjčna moka. Iz ajde: ajdova moka, fina........ „ „ sredna....... ajdovi otrobi .......... Iz koruze: koruzni gris, rumeni....... koruzna moka la, rumena..... koruzna moka Ha, rumena..... koruzni šrot, rumen....... Iz rži: ržena moka, izvleček....... „ ,. fina......... >, sredna....... ,, „ manj fina...... mokazaklajo........... rženi otrobi.......... Iz pšenice: gris fini ali debel....... . pšenična moka (Kaiser-Auszug . . . (MundmehI, Auszug . (Extra-Semmelmehl) . (Semmehl)..... (Extra-Brotmehl) . . (Mittel-Brotmehl) . . (Brotmehl..... (Sehwarz-Brotmehl) . (Futtermehl) . . . . (Weizenkleie) . . . . (Brotmehl, gemiseht) . Štv. 0 1 II 111 L'rosena kaša Ječmena kaša Ono za 50 Ko K h 14 —■ 10 — 4 50 9 50 8 50 7 50 6 25 12 11 10 9 5 4 15 15 14 14 13 12 12 11 10 5 4 9 10 11 50 50 50 50 50 25 50 50 50 50 ! 50 Zaloga portland- in roman-cementa gipsa, barve iz zemlje itd. itd. F. C. SCHWAB trgovina s špecerijskim, materijalnim blagom in barvami „pri zlati krogli" v Ptuju. 526 Posestvo se proda katero obstoji iz edne hiSe z dvema sobama, zidano Stalo in kletjo, eden in pol jolie njive in spašnika, vse blizu mesta. Proda se to prav po nizki ceni. Vec pove TranC DTObnif posestnik v Dražencah pri Hajdtnju poŠta Ptuj. 5H Zaradi družinskih razmer se pod roko po ceni proda lepo posestvo v ljutomerskem okraju. Ono obstoji iz 60 johov sveta in sicer: 3 jobe sadonosnika. z najboljšim sadjem, vinograda, drugo so njive, travniki in gozdi. Hiša je zidana in obstoji iz dveh sob. Posestvo ima tudi druga potrebna gospodarska poslopja in hleve. Naslov pove upravniSlvu »Štajerca" v Ptuju. 520 Posestva vsake vrste posebno mala gospodarstva, in obresti nesoče hiše, brez trgovine ali s trgovino v najbližji okolici mariborski, od 3000 gld. višje, priporoča v nakup, koncesionirana pisarna 30$. Kadilk v Mariboru. 521 I ■ Doktorja pi. Trnkdczyja ie mnogo lot Izvrstno presfcuiens idravlla, redilna In dietotiona sredstva, priporočena v stotinah 2ahvalnle, priporoča in razpošilja lekarna Trnkoczy v Ljubljani, Kranjsko. Wajooneja se dobivajo, če se naroča po pošti v tej lokami- odkoder >e ta zdravila vsak dan tatcoj poiiljajo na vse *tra.ii sveta 8 povratno pošto s poitnlm povzetjom, tudi colo samo on komad z natančnim rafallnim navodilom. Za Sledilne gospodinje, dojenčke, otroke, nervozne, okrevajoče, .slabotneic, malfl- krvne, bledicne, za vsakega bolnika, sploh za vsakega se namesto brezmoenc, ra*- draiujoče kave in ruskega čaja Doktor pi. Trnkficzyjev KakaO Sladni Čai PriP?,ro&» ko} tc&,°» krepilno, zdravo in najceneje «*w.*>^ .*«>- v**j hran.l-n sredstvo. Bolje kot sladna k^va. Zavojček (i;* kilo vsebine) 40 h, H zavojčkov samo 5 K. Dalje se priporoča: Doktorja pi. Trnkoczyja ŽelOČleČne kapljice. letamo sredstvo M želodec. Deluje pomirjuj oče, krf-'"'""■ bolest titeiujoče, tek vzbujajoče, čisti iclodefi in posptinje prebavo. Steklenica 40 h, pol tucata 2 K, KrOP"llce Odvajalne, Želodec čistilne. Odvajajo blMo brez vseh bolečin, ka- ***wO * Vni- se to čestokrat pripeti jiri drugih kroglicah. Ubranjujoce je 10 sredstvo zoper bolezni, ki morejo nastati vsled lapche, napenjanja itd. škatla 42 h, Jest Škatlic 2 K 10 h. — Pocukrens krogllofl. Škatla 80 h, ui Škatle 2 K. JPrSDl P'Jucnl in kailjev sok »H zellScnl Sirup, prirejen z lahko m utvari ji vim 1 .apnenim feleiom, uielnje fcaSelj, raztvarja sliz, lajSa bol in kaSelj, vzbuja tek in tvori kri. Steklenica 1 K 13 h, pol tucata 5 K. jDrP*nilni al' ud0V cv^* tSlChtgOist) priporočljiv je kot boli uteStijoce, laj?a- ZLi^j^^«———-joče drgpcnje v križu, rokah in nogah, kot novo poživljajoče dre- neStf« po d ijgem hodu in težkem delu. steklenica 1 K, iest steklenic 4 K 50 h. Tinktura za kurja očesa, preskiite'io sredstvo proti bolestnim kurjim očesom, bradavicam, roženlci, žuljem in ozeblinam. Ima to veliko prednost, d» je treba s priloženim čopičem bolno mesto zgolj namazati. Steklenica SO li, Sest steklenic 3 K 50 h. Kor Je vedna skrb p. n. ekonomov, poljodel-cev, živinorejcev Itd. obrnjena na vzdrževanje zdrave In krepka živine, opozarjamo isto possbno na doktorja pl. Trnk6czyja redHnfl pripravke za žlvl.:o. Doktorja pl. Trnkocija 31J* Varstvena znamka. Živinski f?™"!/™*6* za iiotranjo raho pri fc'^ivah, volih in konjih, že blizu aO let t najboljšim uspehom Uporahljevan. kadar krave nočejo zreti, in da s« zboruje mleko. Zavojček z navodilom glede uporabe 1 K. pet zavojčkov samo 4. K. PraŠidU redilni in krml'ni praie*. T ."" >n dietctičuo sredstvo Varane ?:. •■;■-:- ce. Zfl notranjo tabo, sluti za tvorbo Diett in loNSce. Zavojček 50 h, pet zavojčkov samo 2 K. Varstvena znamka. Pozor I Ta prašičji prašek in Kakao sladni čaj dobite tudi > vseh prodajalnicah. če pa ne, potem po poŠti. Želite da Vam nesejo kure po zimi veliko jajc? več in boljšega mleka? debele in čvrste prašiče? zdravo in lepo mlado živino? močno in trpežno vprežno živino? potem primešajte k krmi Bartiteljiovopoklajiio apno. za fa mali trošek Vam ne bo nikdar žal. Navodilo dobiti je brezplačno pri Miha Barthel in drug na Dunaju X. Keplergasse 20, Zalogo Karlhelnovega poklajnega apna imajo tudi: Adolf Sellirtecheg-g in Jos. Kasimir v Ptuju, R. Prettner v Radgoni in Franc Fraugeš v Mariboru, Franz Rupnik v Konjicah in Johan Pungarscheg v Slov. Gradcu. 350 Ženiti se želi 27letni fant v najboljšem kraju na Spodnjem Šlajarskenl ima posestvo, vredno čez trideset lisoč gold., na katt je dolga samo 4000 gld. z dekletom, ki ima vsaj de; gold, in ni stara^čez 30 let. Ponudbe naj se pošilj imenom »Mirnaljubezen" na upravnistvo »Štajerca" vi lili Drogerija ali prodaja z dišavami ax Wolfram « \tmm Herrengasse št. 33, priporoča Očetova aH i«i- Snovi za ni ftOva CSCnca: z& napravo zdrj lfi litra te kisline da 10 litrov [močnega, čisto okusnega namiznega jesiha. i Vsake vrste zelišča, katera priporoča žuj ^2|| nik Kneippi;so.frišna vedno v zalogi, f 8jkJ^at?ŽT•:-»i'*Mrtf•:?^^•jffjy :"'~ '•;;'^'V^i^ji'vr'J^-'''^;::^-Ka^^ PoKiajno apno za krave, da se pridela več in boljšega mleka in povzdigne jalovina. N- domače pijačc.^H liter narejene ul pijačo volja 3 knPON carje, poj sv* i ,tni acc StavblKSkO Dietrich Dickstein & Wilhelm Higerspergl ---------------------------------------- arhitekta in mestna stavbinska mojstra, Celje, Ringstrasse 10 P O d j G tj ©- priporočata se za prevzetje in izvršitev vseh v njiju stroko spadajočih del. Poj ... na željo radovoljno. Načrte (plane) in tehnične nasvete po najkulantnejsih po 13 - fa becikelni 220 K. (Slntssohratl). la becikelni 240 K bolj fini. la becikelni 280 K najfinejši. la becikelni 300 K Slrassenrad). >jfm becikelni 320 K koI (Luxusmodell). jijciii. a še prav dobro ohranjeni becikelni od 120 kron. Vsakovrstni deli (Bestandteile) vodno zalogi. Cene na obroke (rate) po pogodbi. Ceniki brezplačno in poštnine prosto. 483 Fabriška zaloga: fiorijanski trg. inas špecerijo, moko (melo) in barvami. Schulfinkr, oča po najnižjih cenah nafinejšo rsko moko, rozine, vamperle, ^dkor, kavo, riž, žajfo, različne torije, olje i. t. d. vse najboljše vrste. )0— f If lil! r f I JI " " udež iz Švice. atoT raj- Podpisana firma pošlje vsaki osebi, kateregakoli slanu poštnemu povzetju za ceno, kakor je Se ni bilo v Irgov-i svetu, to je za samo p-- 2 kroni 60 vin. __I carine prosto, izvrstno, 24 ur točno idočo uro .^telnim jamstvom. Vrhu tega dobi vsak naročitelj elegantno, ■-_Xfagonirano verižico brezplačno priloženo. Ako bi ura ne tla. sejo premeni ali pa se vrne denar. Pošilja te ure jedino le ' topstvo za švicarske ure v Krakovu JI poStno predalo št. 29. 307 F. Cf. Schwab lina z ipeccriio, inawriialniiii bUgom in barvami „pri zlati krofllji" - v Ptuju laja jabolčni mošt v sodih od 56 litrov višje po 4 krajcarje liter. ah Pozornost!!! Colniue prosto!!! Pozornost!!! Prekosi vsako konkurenco. Mi pošljemo vsakomur „Colnine prosto" 3 m Stota dobre, močne kvalitete, za kompletno jesensko moško obleko svetlo ali temno, gladko, progasto ali karirano za pod sramotno ceno od gl. 2.30, kakor 3 m črn. kamgarna kompl. elg. moško salonsko obleko gl. 3.70 Dalje en kompl. jesenski ali zimski moški površnik, dober, kodričasli štof za ceno od gld. 3.30, vse eolnine prosto. Naše oznanilo se opira na strogi basis, od kojega bonitete naj se vsakdo prepriča in je risika popolnoma izključena, ker se neprikladno zadovoljno rauienja ali denar nazaj pošlje! Dobavlja se proti poštnemu povzetju ali če se denar naprej vpošlje, samo in edino skoz Jungwirth's Expeditionshaus Krakau, Postfach Nr. 29. S88 Brata Slawitsch v Ptuju priporočala izvrstne šivalne stroje (Nabmaschinen) po sledeči ceni: Singer A . . . 70 K — h Singer Medium 90 ,, — „ Singer Titania 120 „ — „ Eingschifchen .140 „ — „ Ringschifcheri za krojače . .180 „ — „ Minerva A ...........100 .. — „ Minerva C za krojače in čevljarje . . . IGO ., - „ Howe C za krojače in crevljarje . . . 90 „ — „ Cylinder Elastik za čevljarje.....180 „ — „ ReSi (Bestandtheile) za vsakovrstne stroje. Cene po pogodbi na obroke (rate). Cenik brezplačno. 432 Razglasilo. Dne 3. aprila 1902 odprla se je v Velenju posojilnica (Vorschusscassenverein) po Raiffeisenovem sistemu — Uradni dnevi so Y$aki Četrtek in sicer dopoldne od 10 do 12 ure in popoldne tudi vsaki četrtek od 2. do 4. ure. 497 Predsednik: Dr. A. pl. Forstner. z dobro šolsko izobrazbo se sprejme v trgovino mešanega blaga pri Karl Rayer-ju trgovecu v Arzlinu, poŠta Vojnik pri Celju. 493 Dobro idoca trgovina ob okrajni cesti in blizu neke fabrike ležeča, se da v najem ali pa tudi z hišo vred proda. Naslov pove upravništvu »Štajerca". 495 Malo posestvo se proda. Tisto obstoji iz hiše, hleva, dveh njiv in enega vinograda v Podprežinu Sv. Lovrenc blizu tovarne v Štorah. Cena se izve pri lastniku Martinu Mastnaku, tesarju v Štorah pri Celju. 392 * m 14 \Jt w Časnik „Štajerc" "i zastopa kmečke koristi in prinaša najnovejše novice ter šaljive pripovesti, velja za celo leto s poštnino vred samo 60 krajcarjev ali 1 K 20 h. Naroči se na ta časnik lahko z vsakim dnevom. Naročnina poslati je naprej % natančnim naslovom. Na samo naročilo brez denarja, se časnik ne pošlje. Kdor nam pošlje kakšen dopis, naj pridene svoje ime na poseben listek. Imena seveda ne izdamo. Ker „Stajerca" čita najmanj 200 tisoč ljudij, se opozarjajo vsi tisti, ki imajo kaj za prodati ali kupiti, kaj za v najem dati, iščejo kake službe, ali sploh imajo kaj po časnikih naznaniti, naj se blagovolijo zaupno obrniti na list „Stajerc". Cene so jako nizke. Za manj kot eno krono se oznanila ne sprejemajo. Pri oznanilu ene krone piše se lahko 30 do 40 besed. * ii •m -k frrfWTtt^Ck 'l špecerijo, koloni I rgUVIIICl Sami in i -= TRAUN «fe STIEGI m •-----••-----=• #»===« ■90: •/. špecerijo, kolonijalnim blagom, delikate-sarai in mineralno vodo. u,-a TIEGEB v Celji. *$: Dve lepi posestvi na deželi pri Mariboru obstoječi iz stanovanja in go spodarskih poslopij, travnikov, njiv, sadnega vrta ii vinogradov, se prav po ceni prudaste. Pojasnila o ten daje Heinrich Mallner, Auberg, pošta Maribor. ^ xxxxxxxxxxxxxxxxxcocx> Dobre ure in po ceni oti 3letni pismeni garanciji, pr Kari Ackermaitn, proti 3letni pismeni garanciji, prodaja in razpošilja urar, trgovina 8 zlatnino, srebernino in "^•l optičnim blagom v PTUJU, v gledališkem poslopju. Dobre uikelnaste remontoir-ure i Dobre pendel-ure i bttlem ur oj od gl. 3.50 višje. gl. 6.60 višje. Dobre sreberne remontoir-ure od Pristne sreberne periilce od gl. 5.50 višje. gl. 1.20 višje. Dobre prane xlate r«montoir-ure Pristne sreberne poročne pmant| od gl. 15.— višje. par od gl. —.80 višje. Dobre stenske ure t btie« nikelnaste ure, budilke od s od gl. 2.50 višje. 2.- višje. Vse druge ure, zlatenino in srebernino, ter optično blago, kakor tudi vs v to stroko spadajoča popravila, dobro in po ceni. Išče se učenec v učenje za barvanje in slikanje. Starost 15—16 let. Več pove H. Morally, slikar in barvar v Ptuju zraven krčme „Jadennacl". 488 Pravo domačo platno za rjuhe in obleko priporočata Brata Sl&TxritscDa. trgovina z mešanim blagom v Ptuju (pri mostu). 15 V&VI jači in šivilje! iraVJia becikelnov, šivalnih strojev in poljedelskih strojev se najbolje in najceneje izvršijo. [alor|i imam vedno nove vsakovrstne de]e (Be-standteile) za stroje. idajam poljedelske, gospodarske stroje na obroke iz najboljših tovarn. temeljito izvežban mehaniker, ker služboval sem že v Ameriki in na Angleškem. li imam v zalogi vedno že rabljene in dobro ohranjene beeikle 30 gold, dalje. S spoštovanjem Anton Fink mehaniker v PtUJU, Postgasse Štev. 14. !!Za sveto birmo!! join jm 4of> pe, v močne platnice vezane, od škofa potrjene nolitvenik prodaja zelo po ceni W. Blanke knjigarna glavnem trgu nasproti nemške farne cerkve in 01 jngarthorgasse nasproti velike kasarne .d IRC, Rl. vse v Puju. !!Za sveto birmo!! r čvrst, z dobro šolsko izobrazbo, jAAKftft nemščine in slovenščine zmožen, iz UuIiCjU dobre hiše, se takoj sprejme vmešano trgovino pri Raim. J a k I i n-u Hlislenju (Missling) pri Slovengradcu. Fantje iz dežele imajo prednost. Razglas. r>28 Za polletni tečej, ki se začne I. julija 1902 na deželni šoli v Gradci, se bode podelilo za revne in uboge kovače deset deželnih ustanov po 100 K s prostim stanovanjem (kolikor bo dopuščal prostor v zavodu), nadalje tudi ustanove nekaterih okrajnih zastopov tudi po 100 K. Pogoji so: starost najmanj 18 let, zdravje in čvrsta^tclesna razvitost, domovinska pravica na Štajerskem, dobra Ijudsko-šolska izobrazba in najmanj že dveletno bavljenje z podkovanjem. Razven tega se mora vsak prosilec z reverzom zavezati, da bo po dovršenem poduku najmanj tri leta izvrševal v svojo obrt kot mojster ali pomočnik na Štajerskem, oziroma v kraju, v katerem je dobil ustanovo. Prošuje se naj pošljejo deželnemu odboru v Gradcu z reverzom (z zaveznim pismom), krstnim listom, domovnico, iz-učnim spričevalom, potem delavsko knjižico, spričevalom o gmotnih razmerah, o nravnosti in zdravju najdalje do 31. maja 1902. Kovači, ki ne prosijo za ustanovo in bi se radi udeležili tečaja, naj se oglasijo v teku prvih treh dneh v začetku tečaja pri vodjn. Seboj naj prinesejo dokazilo dovršene starosti vsaj 18 let, da so delali dve leti kot pomagači in dovršili ljudsko šolo, potem izučno knjižico. Gradec, dne 20. aprila 1902. Od deželnega odbora štajerskega: 31 Edmund grof Attems m. p. Išče se učenec za pekarijo kateri je od dobrih starišev in se sprejme takoj pri Mariji DominkO pri Sv. Trojici v Slovenskih goricah. 529 Dravski mlin lepo ponaredeni se celi ali pa samo ena polovica proda. Cena ene polovice je 225 gld. Več pove prodajalec Pranz Zng- majster v Ormožu. 525 g Proda ali na več let v najem da se trgovina (stacuna) in gostilna, ledenica ter lep sado-nosnik zraven farne cerkve. V slučaju prodaje se odda_ tudi celo pohištvo in sicer do 30. maja. Kje, pove upravnistvo »Štajerca«. 16 — o etiji. 1. Celjska mestna hranilnica nahaja se v lastnem zavodnem poslopju, Ringstrasse 9tey, t8. 2. Hranilni vložki obrestujejo se s 4#/i mmi obrestmi; rentni davek trpi hranilnica. Stanje vložkov znašalo je koncem leta K 8.833.560-42. 3. Posojila na hipoteke se s 5% nimi, menična posojila s bs;t% nimi in zastavna posojila proti 5% nimi obrestmi oddajajo. 4. Hranilnica daja v najem železne blagajnične predale pod zaklepom najemnika in pod sozaporom hranilnice v varno shranjenje vrednostnih papirjev; prevzame tudi odprte depote. 5. Vplačila v Celjsko mestno hranilnico zamo-rejo se tudi potom vložnega Hrta ali čeka postne hranilnice na račun Štev. 807*870 zvršiti. Vložnice se oddajajo na zahtevanje. 6. Podružni zavod in Giro-Conto avstr. oger-ske banke. 7. Kreditno in posojilno društvo »Celjske mestne hranilnice > daja menična posojila proti 5*/*% nimi obrestmi. 8. Uradne ure za stranke so ob delavnikih od 9—12 ure dopoldne določene do preklica. Ravnateljstvo. Prodaja in prevzetje vsakovrstnih popravil optičnega blaga kakor nanosnikov (Zwicker) očalov, barometrov, termometrov, daljnogledov, vage za mošt, vino, žganje, jesih, libele (Wasserwagen) itd. itd. pri KARL ACKERMANN-U, urarju trgovina z arami, zlatnino, srebrnino in optičnim blagom v Pttljll v gledališkem poslopja. 182 G. kr. prlv, tovarna za cement Trboveljske premogokopne družbe v Trbovljah priporoma svoj pripoznauo izvrsten Portland-CCmeM v vedno jednakomerni, vse od avstrijskega društva inženirjev in arhitektov določene predpise glede tlakovne in odporne trdote (Ulei nad kri I) al oči dobroti, kakor tudi svoje priznano izvrstno apno. Priporočila in spričevala raznih uradov in najslovitejsih tvrdk so na razpolago. Centralni urad: Dunaj, III 3 Rennweg 5. 364 Eedka prilika. Čudovito po ceni 400 komadov za I aid. 80 kr, 1 drazestno pozlačena ura z verižico, s kletnim jamstvom, 6 kom. primi žepnih rut, 1 svetovno patentovani žepni tintnik od nikla, 1 micen alinuij za slike, obsezajoč ;M> najlepših slik sveta. 1 mašina za računiti „ Patenta' katera izračuni samo najtežejše eksemble, k temu eno navodilo, 1 spif sovnik za pisma, poraben za vsakogar, 5 kom. najlepših razglednic 6 kom. čudovitih prerokovanj egiptovskih prerokovalcev, ki vzbujaj« veliko smeha, 1 garnitura manšetnih in srajčmh gumb iz double-zlata pa tentovana zapona 3% zfota, 1 prijetno dišeče toiletno milo, \ fino žepne zrcalo, 1 prakt. žepni nožič, 1 ff nastavek za smotke z jantarom. 1 modern moški prstan s iinit. žlahtnim kamnom, 20 komadov pisarniških pred metov in Se 'WX> raznih v gospodinjstvu neizogibno potrebnih predmetov Vse skupaj z uro, ki je sama vredna tega denarja, velja proti poštnemi povzetju ali če se denar naprej pošlje, samo 1 gld. 80 kr. skoz razpo-Šiljavnico Ch. Jungwirth, Krakav, A. Risiko izključen. Za neugajajoč« se vrne denar. H41 Sadna drevesa iz preskušenih lastnih drevesnic m sicer: jabolke po K i,— do K 140; hruške po K 1.20 do 1.60. — hI boren jabolčnik iz lastnih kletij od 14 do 18 vinarjev za liter ponuja 0$krbniit00 ttlarcnbcrg. (Gutsveiwaltung Mahrenberg). Tam dobijo se tudi jorkširski plenienski prašiči. 334 Meščanska parna žaga. Na novem lentnem trgu (Lendplatz) v Ptuju zraven klalnice in plinarske hiše postavljena je nova parna žaga vsakemu v porabo. Vsakemu se les hlodi i. t. d. po zahtevi takoj raz- žaga. Vsakdo pa sme tudi sam oblati, vrtati in spa- hati i. t. d. m Stavbinsko podjetje. Stavbinsko podjetje Ladislaus Johann Roth ' inžener in oblastveno aut. mestni stavbenski mojster zz^z^n Gartengasse (hotel Strauss) Celje Gartengasse (hotel Strauss) Stavba MOStOV iz kamna, cementa in železa, tudi stavba mostov za silo. Uotina stavba: stavba turbin, jezov in zatvornic iz lesa. kamna in cementa, kakor reguliranje potokov in rek. varstvena naprava obrežij, priprave za osuševanje, sploh vsa vodna dela v vsakem obsegu. Stavba CCSt iN P0t0»f kakor tudi traciranje taistih. PodZCfflSKd dela i (Tiefbauten) kanaliziranje, polaganje cevij, vodovodne stavbe. Stavbe na površju (Hocbbauten) in sicer: vile, hiSe in gospodarska poslopja, (abrike in javna poslopja, adaptacije vsake vrste. Razen teh del prevzemlje ta firma tudi brezhibno postavljanje mašin in druga fundamenlna dela iz petona, trotoarje iz petona, petonska tla, tlakanje z ali brez da bi se plošče priskrbele, kakor tudi vse v to stroko spadajoča dela. — Pojasnila in proračune podeljuje firma na željo radovoljno in po najkulantnejših pogojih. Stavbinsko podjetje Ladislaus Job. Both 523 inžener in oblastv. aut. mestni stavbinski mojster. Izdajat«!) m udgovorai urednik: Josip Pauko. Tifk: W. BJanke vPtuiti