Po kruhu dražja tudi meso in mleko
Pod nož robotu: za paciente bolj prijazna operacija
EMM
T i

ST. 6 - LETO 66 - CELJE, 21. 1. 2011 - CENA 1,25 EUR
Roku Marguču uspela vožnja kariere
Celjski deskar je v španski La Molini postal svetovni podprvak v paralelnem veleslalomu. Odlično pripravljenost je s četrtim mestom pokazal že na zadnji tekmi svetovnega pokala pred SP-jem v Bad Gasteinu.
l;fiMtIH:			
90,6 95,1 95,9 100,3			
	DN INPE1		IK FEK
ziNovim tednikom Celje
Odgovorna urednica NT: Tatjana Cvim
Zdravniška zbornica: Žmavc ni ravnal »v skladu s strokoii
pj
Načrtovani celjski nebotičnik razburja
Sole in muzeji brez delavcev, zaposlenih prek javnih del fl^j
V spolnosti so Slovenci vse manj sramežljivi
Mercator Center Celje
Opekarniška 9, Celje, tel. št: 03/426 80 00
praznuje 7. rojstni dan
Sobota, 22.1. 2011 od 9.00 do 21.00 urB. Nedelja, 23.1. 2011 od 10.00 do 13.00 ure. fu
Vikend najboljšega soseda Zhin^teh^ trenutke
MINI MARKETING d.o.o.
í^^STAW KUBILNEGA OUA
BENCINSKI SERVIS STRANICE
teJ.i 03 7S20 708, 02 8450 126
S
2
IVANA STAMEJČIČ
UVODNIK
Cent na cent
Ni še tako dolgo, ko smo si v iztekajočih se dneh preteklega leta želeli vse najboljše. Oziroma še največkrat, »da v novem letu le slabše ne bi bilo«. A če gre kakovost našega življenja meriti z življenjskimi stroški, potem se dobre želje zagotovo ne uresničujejo.
Val napovedi podražitev sicer sega že v konec lanskega leta, ko so nas z dodatnimi trošarinami in po par evrov višjimi zneski na položnicah udarili ponudniki energetskih in telekomunikacijskih storitev. Ob praktično vsakih 14 dni višjih cenah na bencinskih črpalkah smo se skorajda že nehali jeziti, ko so nas z januarjem udarile nove napovedi podražitev. Tokrat še posebej bolečih, saj gre zdaj za hrano. Dražji so ali pa še bodo kruh, pa mleko in mlečni izdelki ter meso in mesni izdelki, malo bolj potiho, a ob pogledu na račun ne tako malo, se dražita tudi zelenjava in sadje. Inflacija na letni ravni sicer še ni dosegla 2 odstotka, a kaj, ko je to bolj odraz sezonskih pocenitev kot realnega stanja življenjske košarice in posledično družinskih proračunov. Kaj vam sploh pomagajo sezonske razprodaje oblačil in, denimo, majice za par evrov, ko pa s plačo ne uspete več plačati niti vseh položnic in napolniti hladilnika?
Pa smo spet pri hrani. Obrazložitve naše živilskopredelo-valne industrije in trgovcev, da se dražijo »vhodne« surovine in da je posledično pač treba zvišati cene hrani na prodajnih policah, me vedno znova spravijo na rob besa. In tako bo vse dotlej, dokler bo kmet za kilogram pšenice, liter mleka ali kilogram lepo rejenega pujska dobil le nekaj centov več, potrošnikom pa bodo v trgovini za pekovske, mlečne in mesne izdelke vzeli vsaj po nekaj deset centov več! Prerekanja, kdo si ob tem odreže (pre) velik kos pogače, so nam kaj slaba tolažba, saj nas večina nima možnosti, da bi se z osnovnimi prehrambenimi izdelki oskrbovali kar pri bližnjem kmetu.
Še tistim, ki s(m)o to včasih lahko počeli, so življenje zagrenili strožji predpisi. Zato pač kupujemo v trgovinah in se zanašamo, da je tisto, kar naložimo v domač hladilnik, vsaj zdravo, če postaja že drago kot žafran. Vsaj dioksina v mesu in jajcih pri nas naj ne bi bilo Čeprav postajam tudi ob tem vse bolj skeptična in se sprašujem, kje neki se mastijo s telički, ki so se pasli po kozjanskih pašnikih, in kje konča večina slovenskega mleka. Ker je samooskrba v Sloveniji v zadnjih 20 letih padla na zgolj 40 odstotkov, je namreč dejstvo, da je na policah pretežno uvožena hrana. Kakovost vsega, kar se prodaja v Sloveniji, je sicer nadzorovana - a že redna obvestila Inštituta RS za varovanje zdravja jasno povedo, da se proda (in poje) kar precej izdelkov, preden so določena živila zaradi oporečnosti umaknjena iz trgovin. In še na nekaj ne gre pozabiti. Pri hrani ima kakovost morda še bolj kot pri drugih potrošnih izdelkih svojo ceno. Za boljše se praviloma plača več! A kdo bo to še zmogel, ko pa zadnje dni v mesecu denarnica »prepoveduje« obisk trgovin. Pa ne katerih koli, celo pekarn!
Nova imena v Teševi zgodbi
Vodenje projektne skupine za gradnjo bloka 6 v Termoelektrarni Šoštanj je prevzel Miran Žgajner, sicer direktor ene od hčerinskih družb Holdinga slovenske elektrarne.
Spomnimo, da je konec lanskega leta v javnosti odmeval odstop praktično vseh članov projektne skupine, ki pa so nato odstop preklicali. Direktor Teša Simon Tot jim je namreč ponudil možnost nadaljnjega sodelovanja, kar pa ni veljalo za nekdanjega vodjo Bojana Brešarja, in je sam prevzel vodenje skupine. Zdaj so na to mesto imenovali Žgajnerja, ki prevzema vodenje projektov za gradnjo bloka 6. Naj še dodamo, da je Agencija za upravljanje s kapitalskimi naložbami odpoklicala predsednika nadzornega sveta HSE Jadranka Medaka. Neuradno naj bi bil glavni razlog za njegovo razrešitev dejstvo, da je bil skeptičen do gradnje šestega bloka oziroma je večkrat omenil, da bi bilo morda gradnjo smiselno ustaviti. Medaka je zamenjal nekdanji direktor direktorata za energijo Igor Šalamun, nov predsednik pa je Drago Dolinar.
US
Pod nož robotu
Splošna bolnišnica Celje je pred osmimi meseci kot prva v Sloveniji začela z operacijami z robotskim sistemom da Vinci. Še danes so edini, ki izvajajo robotske operacije, ki so za bolnike precej bolj prijazne kot klasične. So pa tudi precej dražje, tako da so lani razliko v ceni pokrivali z donaci-jami. Prizadevajo si, da bi to razliko priznala tudi zdravstvena zavarovalnica.
Zaenkrat z robotsko kirurgijo operirajo bolnike z rakom na prostati, ki jim prostato odstranijo. Prvo tako operacijo so izvedli 11. maja lani. Lani so tako opravili 54 operacij prostate z robotskim sistemom. Ta omogoča tridimenzionalno povečano sliko, kar pomeni, da lahko z robotskim sistemom operacijo izvedejo bolj natančno. Z rezultati so v bolnišnici zelo zadovoljni, saj komplikacij po takšnih posegih ni, skrajšal se je čas operacij, bolniki so hospitalizirani manj časa, manj je izgube krvi, prej lahko zadržujejo urin, prej se jim
Pobudnik in vodja projekta robotske kirurgije v celjski bolnišnici urolog Sandi Poteko z robotskim sistemom da Vinci. Poteko je napovedal, da bodo v prihodnjih dneh začeli z robotskimi operacijami ledvic, načrtujejo pa tudi povečanje ekipe za robotske operacije, ki bi operirala organe trebušne votline in tudi izvajala ginekološke operacije.
IZJAVA TEDNA
»Ženski organi so bolj malo vredni.«
V. d. strokovne direktorice SB Celje prim. mag. Frančiška Škrabl Močnik o tem, zakaj verjetno še nekaj časa ne bo ginekoloških operacij z robotskim sistemom (ginekološke operacije so slabše vrednotene in ne pokrijejo stroškov pri delu z robotskim sistemom).
povrne erektilna funkcija. Ker so operacije zelo uspešne, imajo vedno več bolnikov tudi iz drugih krajev Slovenije, saj so v Celju edini, ki operirajo na tak način. Trenutno jih na operacijo čaka okoli dvajset, na teden pa opravijo od tri do štiri take operacije.
Robotske operacije so precej drage. Ekonomska cena take odstranitve prostate stane 6.800 evrov, kar je 2.600
evrov več od klasične operacije. Je pa treba pojasniti, da se s temi operacijami veliko prihrani (bolniki so manj časa hospitalizirani, ni zapletov, krajše operacije V celjski bolnišnici so ocenili, da je skupni prihranek dobrih 3.l00 evrov. To pomeni, da sistemu obveznega zdravstvenega zavarovanja robotske operacije prihranijo dobrih 500 evrov na eno operacijo. Kljub temu
pa Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije še ni odobril višje cene teh operacij. Zato je celjska bolnišnica za kritje razlike v ceni za robotske operacije lani začela z donatorsko akcijo. Tudi letos bodo razliko v ceni lahko krili le z donacijami, od 1. aprila pa pričakujejo, da bodo le dobili priznano višjo ceno teh operacij.
ŠPELA KURALT
Nekaj prednosti robotske operacije prostate
1	Klasična operacija	Robotska operacija |
št. dni hospitalizacije	11	3
kontinenca* 50 dni po operaciji	10 % bolnikov	polovica bolnikov
erektilna funkcija po 200 dneh	20 % bolnikov	60 % bolnikov
"sposobnost zadrževanja urina
Predstavniki podjetja ICM (Vojko Vunderl, Dora Jerič in Toni Laznik), ki svojo dejavnost širi v Srbijo, kjer bodo letos organizirali devet različnih sejemskih prireditev.
Na celjskem sejmišču Ifam in Intronika
Celjsko podjetje ICM bo prihodnji teden že sedmič pripravilo strokovni sejem za avtomatizacijo, mehatroniko in robotiko, t. i. Ifam, ter sejem za industrijsko in profesionalno elektroniko, ki ga imenujejo Intronika. Gre za precej specializirana sejma, ki bosta od 26. do 28. januarja na celjskem sejmišču.
Kot je povedal direktor Toni Laznik, bodo z obema sejemskima prireditvama letos s stališča sejemske statistike dosegli najboljše rezultate, saj se bo predstavilo izjemno veliko različnih razstavljavcev.
Na sejmih se bo predstavilo 133 razstavljavcev, od tega 60 neposredno in 73 preko zastopanih podjetij. Večina razstavljavcev je iz Slovenije, 15 iz tujine, med njimi pa je 13 novih podjetij. Kot kaže
statistika, kar 93 odstotkov obiskovalcev sejem obišče zaradi poslovnih namenov, 84 odstotkov obiskovalcev prihaja iz industrije, obrti in storitvene dejavnosti, 92 odstotkov obiskovalcev pa je vodilnih kadrov. Letos so uspeli oživiti poslovni forum, ki bo strokovnim obiskovalcem ponudil najnovejše zanimive teme s področja, poleg tega pa so uvedli možnost elektronske online registracije.
US
foto: SHERPA
Ponovljen gozdarski razpis
V Zavodu za gozdove Slovenije so potrdili, da bodo ponovili javni razpis za izbiro vodij območnih enot v Celju in Nazarjah.
Do zapletov je prišlo, ker se v svetih obeh enot niso strinjali oziroma so se izrekli proti predlogu direktorja zavoda Jošta Jakšeta. Ta je za vodjo območne enote v Celju namesto dosedanjega Mirana Orožima predlagal Dušana Debenaka, v območni enoti Nazarje pa naj bi Tonija Breznika nasledil Damjan Jevšnik. Kot pravijo v zavodu, za zamenjavo Orožima in Breznika ni posebnih razlogov, da pa se direktor lahko skladno s predpisi odloči za kogarkoli, ki ustreza razpisnim pogojem in za katerega smatra, da bo lahko izvedel naloge. Hkrati priznavajo, da je pri imenovanju vodij tokrat prvič prišlo do zapletov. Tudi zato bodo razpis ponovili, vmes pa skušali poiskati skupen jezik s svetoma območnih enot Celje in Nazarje.
US
Podražitve zaradi Turkov?
Po kruhu dražja tudi meso in mleko - Vsak proizvod s svojo zgodbo
Slovenija na področju govejega mesa približno zadosti svojim potrebam, drastično pa je v zadnjem času padla samooskrba s svinjskim mesom, ki je trenutno 30-odsto-tna brez upoštevanja zakola na domu. Skozi slovenske klavnice gre letno okoli 20 tisoč ton domače svinjine, uvoz pa znaša že okoli 40 tisoč ton letno.
»Že zdaj je drago, poslej bo še huje!« so neredko slišani komentarji kupcev ob napovedanih podražitvah. Komaj »smo« prejšnji teden podražili kruh in pekovske izdelke, v tem tednu iz vseh koncev slišimo napovedi o podražitvi mesa in mlečnih izdelkov. Razlogi? Če višje odkupne cene živine pri kmetih niso dovolj opravičljiv razlog, lahko izgovor za podražitev mleka najdejo tudi v poplavah v Avstraliji, se jezijo kupci.
Na Zbornici kmetijskih in živilskih podjetij poudarjajo povečanje vseh stroškov, ki vplivajo na končno določanje cen. Po njihovih podatkih so se cene surovin, ki jih naša prehranska podjetja dodatno kupujejo na odprtem trgu, bodisi zato, ker jih doma zaradi nizke proizvodnje ni dovolj bodisi jih sploh ni, zvišale tudi do 300 odstotkov. Svoje so k napovedanim podražitvam prispevali še dvig minimalnih plač, dražja embalaža, dražji prevozi in elektrika, za 24 do 300 odstotkov višje trošarine na elektriko in
plin, za 10 do 40 odstotkov dražj e komunalne storitve _ Tudi za ministrstvo je bila rast cen kmetijskih surovin pričakovana, saj dosedanje cene v mnogo primerih niso pokrile niti proizvodnih stroškov.
»Odkupna cena goveje živine, predvsem bikov, se je lani povišala za 30, samo v decembru za 25 odstotkov. Za 15 odstotkov se je podražilo svinjsko meso. Dražja je nafta oziroma se je praktično podražilo vse, tudi embalaža, začimbe _ Vse se nenormalno draži,« navaja Izidor Krivec, direktor Celjskih mesnin, kjer bodo meso podražili za približno desetino. Po izračunih tudi s to podražitvijo ne bodo pokrili nesorazmerja med prodajno in nabavno ceno, zato predvidevajo, da bo treba »cene še popraviti«, kar seveda pomeni novo podražitev. Kot pravi Krivec, bi morala biti podražitev mesa že zdaj najmanj 20-odstotna. Na vprašanje, kaj to pomeni za potrošnika, pa odgovarja: »Kakšna bo cena v trgovini, je njena stvar.«
Ob domnevi, da bi se vse cene hrane povišale za 5 odstotkov, bi bila letna inflacija zaradi tega višja za 0,7 odstotne točke, so ob napovedanih podražitvah hrane izračunali na Umarju. Dodajajo, da je Slovenija cenovne šoke pri prehranskih in drugih surovinah zaznala že v letih 2007 in 2008, ko so se cene hrane povišale za 12,9 oziroma 3,8 odstotka. Po podatkih Eurostata se je lani hrana v območju evra podražila za 1,8 odstotka, v Sloveniji pa za 2,3 odstotka.
Kmetje še vedno brez »računice«
V vsakem zakaj se skriva tudi zato. Podobno se v ozadju dviga cen surovine, torej odkupnih cen živine, skriva »zanimiva« zgodba, ki se je dogajala lani decembra. Kupci iz tujih držav so namreč praktično izpraznili slovensko podeželje, najbolj pa se je to odrazilo pri govedu. Tako so goveje meso, po precej višjih cenah seveda, kar po kmetijah odkupovali za Turčijo, Libijo in druge podobne eksotične države, izvoz slovenskega mesa v Italijo pa je itak stalnica. Vse se je seveda zgodilo popolnoma legalno, z vsem potrebnim »papirovjem«, in menda izjemno dobro organizirano. Kot so pripovedovali kmetje, so prodano živino s kamioni prepeljali v Koper, kjer jih je čakala ladja, ki je imela med drugim urejeno tudi sodobno klavnico. Tako so lahko med prevozom živino zaklali po vseh verskih predpisih in po prihodu v pristanišče je bila »roba« pripravljena za razvoz. Da ne bo pomote, naval tujih kupcev so doživeli tudi v sosednjih državah. Zato so bili mesarji preprosto prisiljeni dvigniti odkupne cene za živino, dvig pa bodo seveda najbolj občutili potrošniki.
»To je bil precejšen udarec, seveda pa je razumljivo, da so kmetje in zadruge izkoristili priložnost ter
meso prodali po višji ceni,« je povedal Mitja Dimec iz celjske izpostave Kmetijsko-gozdarskega zavoda, ki pa je tudi strokovni sodelavec celjskega govedorejskega društva. Potrdil je, da kmetje res dobijo približno 40 centov več za kilogram. »Vendar je dejstvo, da tudi če dobi kmet 120 evrov več za enega bika, mu to ne bo rešilo >računice< celega leta,« trdi Dimec.
Delo ne šteje
Po napovedih bodo dražji tudi mleko in mlečni izdelki. Tako so v Ljubljanskih mlekarnah z začetkom februarja napovedali do 6-odstotne podražitve, kar so menda prve podražitve mlečnih izdelkov po treh letih. Razlog za podražitev so bolj kot zviševanje odkupne cene mleka predvsem podražitve energentov in embalaže. V Mlekarni Cele-ia naj bi cene dvignili v začetku marca, seveda če jim bodo v trgovinah potrdili že decembra najavljene nove, višje cene.
Po podatkih Statističnega urada RS so bile cene živali in živalskih proizvodov lani na letni ravni višje za 7 %. Cene živali za zakol so bile oktobra 2010 poprečno višje za 2 % v primerjavi z oktobrom 2009, cene živalskih proizvodov pa za 13 %, medtem ko se je cena mleka zvišala za 12,6 %.
Odkupna cena mleka pri kmetu je od 23 do 24 centov za liter, za najboljše oziro-
ma za mleko nadstandardne kakovosti pa je cena višja, in sicer se vrti med 28 in 29 centi. Kot je povedala ena od kmetic s Kozjanskega, ki ni želela biti imenovana, je bilo mleko bolje plačano že zadnji mesec, in sicer je bil dodatek 0,37 centa za liter zelo kakovostnega mleka, ki presega standarde. »Seveda lahko vsak izračuna, koliko to znese, je pa dejstvo, da pri večji količini oddanega mleka pridemo na nekaj več evrov. Vendar pa so se v tem mesecu podražila krmila, za 20 evrov pri toni, da drugih podražitev niti ne omenjam,« je povedala. Kot je še zatrdila, odkupna cena ne pokriva stroškov, ob tem da amortizacije niti ne računajo, delo itak ne šteje, o kakšnih naložbah pa lahko samo sanjajo. »Imamo toliko, da preživimo. Dejstvo je, da več kot polovico vsega, kar porabimo v kuhinji, pridelamo doma. Če bi s temi dohodki živeli v mestu, ne bi zadoščali za preživljanje cele družine. Veste, kmet je še vedno lepo biti, ker to pač počnemo z ljubeznijo. Če je ne bi bilo, tega zagotovo ne bi več počeli,« je povedala sogovornica.
Za bolj pravično delitev
Kot smo omenjali že pri podražitvah kruha, prak-
tično vsi v kmetijskem sektorju trdijo, da v prehranski verigi od pridelovalca do trgovin nekaj ne »štima«. Gre predvsem seveda za razmerja. Podobno kot pri kruhu si trgovci menda tudi v prodaji mesnih in mlečnih izdelkov odrežejo naj-debelejši kos, opozarjajo predvsem kmetje (mesarji in mlekarji si menda niti ne upajo) in pozivajo ministrstvo za kmetijstvo, naj vzame zadeve v svoje roke. Pri tem se ministrstvo zaveda, da je treba opazovati celo verigo od primarne proizvodnje do potrošnika. Poročali smo že o ustanovitvi posebne delovne skupine, ki naj bi povečala »pravičnost« delitve dodane vrednosti znotraj vseh členov verige v preskrbi s hrano.
Na podražitve hrane so se ostro odzvali v Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije in opozorili, da bodo ogroženi »predvsem upokojenci, brezposelni, mladi, tisti, ki prejemajo socialno pomoč, in delavci z mizernimi plačami«.
Tudi tokrat so sogovorniki opozarjali, da se v trgovinah v tujini marža giblje med 16 in 25 odstotki, za Slovenijo pa izračuni kažejo, da je marža več kot 50-odstotna. Če bi država ustrezno obdavčila marže, bi bilo drugače, vidijo rešitev tako v Kmetijsko-gozdarski zbornici kot sindikatu kmetov in še kdo. »S stališča ministrstva so zlasti pomembni plačilni roki, ki ne bi smeli znašati več kot 30 dni, še posebej zato, ker imajo živila krajši rok trajanja kot proizvodi ostalih gospodarskih panog. Ministrstvu je, zaradi zaščite interesov potrošnikov, v interesu, da so marže na osnovna živila dovolj nizke, da bodo primerljive z državami v srednjeevropskem prostoru. Prav tako tudi pričakuje, da se bo v prihodnje odstopilo od neželenih praks sodelovanja med posameznimi členi v verigi preskrbe s hrano, kot so npr. >bonitete<, super rabati _ Te neželene prakse lahko za proizvajalce živil predstavljajo velik strošek in zmanjšujejo konkurenčnost,« so se proti trgovcem postavili tudi v ministrstvu za kmetijstvo.
Vseeno nas pred ureditvijo stanja čakajo nove podražitve. Da se bo hrana samo še dražila, ker jo je preprosto premalo, sta opozorila tako Krivec kot Dimec. Uničevanje kmetijskih zemljišč, prenizka samooskrba in še kar nekaj tegob so vzroki, o katerih menda premalo razmišljamo.
URŠKA SELIŠNIK Foto: SHERPA
V Govedorejsko društvu Celje je vključenih 130 članov z območja celjske upravne enote. Kot je povedal Dimec, je zelo malo »čistih kmetov«, ker niti ni na razpolago dovolj površin. »Sam se včasih čudim, kako vzdržijo. Vsak ima še kak dohodek, pokojnino ali plačo, ker če bi bili odvisni le od kmetije, ne bi šlo.«
GOSPODARSTVO
NOVI TEDNIK
S težavami, a vendar v plusu
Cene določa »država«, zato bi morala bolj skrbeti za primerne pogoje, opozarjajo v celjskem Izletniku
V teh dneh smo skoraj dnevno priča različnim podražitvam. Vse najbolj prizadenejo podražitve hrane, ob tem pa seveda vemo, da so cene goriva že prej presegle vse meje oziroma podrle vse rekorde. Kot kažejo izračuni, so se od leta 2007 do danes cene goriva v povprečju povečale za 19 odstotkov. Tako se mnogi sprašujejo, kako se na nenehne podražitve odzivajo v celjskem Izletniku.
»Cene goriva so eden večjih stroškov, na katere nimamo bistvenega vpliva. Od julija 2009 sicer prejemamo vračilo trošarine za gorivo, natočeno v Sloveniji. Gre za razliko med trošarino za gorivo v Sloveniji in povprečno trošarino v EU. Znesek delnega povračila niha in v povprečju predstavlja 10 centov na liter goriva. Ta ukrep le delno omili povečanje stroškov, zato smo tudi sami na tem področju precej naredili,« pravi direktor Izletnika Darko Šafarič. »Z nakupom novih vozil, katerih kapacitete so primerne potrebam in pri katerih so proizvajalci upoštevali najnovejšo tehnologijo, ter z ukrepi varčne vožnje smo uspeli v zadnjih štirih letih zmanjšati porabo goriva za 4 odstotke na 100 kilometrov.«
Izletnik Celje je v našem prostoru prisoten že od leta 1929, opravlja pa vse oblike avtobusnega potniškega prevoza, popravila motornih vozil in turistične storitve. V sklopu podjetja deluje še avtošola, izvajajo pa tudi šolski program za pridobitev temeljne poklicne kvalifikacije voznikov in podaljšanje
V celjskem Izletniku so lani dosegli pozitiven izid poslovanja, kar pri drugih prevoznikih ni bilo tako samoumevno.
kode. Poleg celjskega območja so prisotni še v Posavju in Zasavju, seveda pa je njihove avtobuse mogoče videvati po celi Evropi. V podjetju je zaposlenih 330 delavcev, od tega 211 voznikov, ki letno z 220 vozili prevozijo 10 milijonov kilometrov in prepeljejo 8 milijonov potnikov. V primerjavi z letom 2007 imajo kar 68 zaposlenih manj ob enakem, ponekod pa tudi povečanem obsegu dela. Zaposlenih, ki odhajajo v pokoj, razen voznikov, niso nadomeščali.
Cene določa direkcija
Kot pravi Šafarič, pretežni del prihodkov ustvarijo z izvajanjem avtobusnih prevozov, kjer predstavlja javni linijski potniški prevoz pomembnejši del. Slovenski avtobusni prevozniki izvajajo
to obliko prevoza na osnovi koncesij, ki jih je podelilo ministrstvo za promet.
Direkcija RS za ceste na osnovi predlogov prevoznikov predpiše vozni red in določi cenik. »Zadnja podražitev je bila aprila 2007. Od takrat se cene niso spreminjale,« zatrjuje Šafarič, ki opozarja, da je javni linijski prevoz zakonsko urejen kot gospodarska javna služba. »Zato bi država morala skrbeti za primerne pogoje poslovanja, vključno s sofinanciranjem. Na osnovi zakonskih in drugih predpisov avtobusni prevozniki prejemamo 0,359 evra neto na kilometer voznega reda, kar s prihodki ne doseže priznane stroškovne cene. Ta je 1,71 evra na kilometer voznega reda in jo prav tako določi direkcija.«
Ostale vrste avtobusnih prevozov izvajajo na osnovi
pridobljenih poslov preko javnih razpisov in neposrednih naročil, torej se cene prosto oblikujejo na trgu. »V zadnjih letih nenehno izboljšujemo organizacijo dela in uvajamo informacijsko tehnologijo. Spremembe so opazne tudi navzven, in sicer v drugačni strojni opremi za inkaso in v spremembah pri mesečnih vozovnicah. Ob uvedbi novega sistema smo ukinili consko ureditev zaračunavanja vozovnic na ožjem območju Celja in okolice ter poenotili zaračunavanje na osnovi kilometrov. Zato je na nekaterih relacijah na že omenjenem območju prišlo v primerjavi s starim sistemom do razlik v ceni navzdol ali navzgor,« pravi Šafarič.
URŠKA SELIŠNIK Foto: SHERPA (arhiv NT)
Terjatve letijo v nebo
Čeprav se je rok za prijavo terjatev do Vegrada že iztekel, vseh prijavljenih še niso uspeli vpisati.
Doslej so vpisali več kot 1.600 terjatev, skupni znesek pa presega 290 milijonov evrov, kar še vedno ni končno število in znesek vseh terjatev. Kot pravi stečajna upraviteljica Vegrada .Alenka Gril, je veliko prijavljenih terjatev vsebinsko izjemno zahtevnih, zato bodo pri njihovem pregledu potrebovali pomoč sodelavcev gradbene, ekonomske in pravne stroke. Pregled terjatev je otežen tudi zaradi tega, ker vodenje poslovnih knjig pri stečajnem dolžniku ni bilo skrbno in točno. Ugotovili so, da so v Vegradu v zadnjem obdobju množično zavračali prejete račune in situacije, zato upniki ponovno pošiljajo te dokumente, seveda pa jih je treba preverjati.
Med nedokončanimi projekti stečajna upraviteljica posebej izpostavlja Kanalizacijo Žalec, za kar pripravljajo obračun. Grilova opozarja, da so bili projekti slabo vodeni, stanje na objektih izredno neurejeno, situacije neusklajene in da manjka precej dokumentacije. Tudi zato, ker je podizvajalci zaradi Vegradovih neplačil niso želeli izročiti.
US
Tuš po načrtih
Minuli teden je odjeknila vest, da naj bi lani v Tuš Holdingu ustvarili manj prihodkov, kot so načrtovali. V Tušu so že pojasnili, da je bilo v konsolidiranem in revidiranem načrtu poslovanja za lani načrtovanih 830 milijonov evrov prihodkov, ki so jih tudi dosegli. Razkoraka med načrtovanimi in realiziranimi prihodki tako ni bilo.
Kot poudarjajo, so izjemno ponosni, da so v času zaostrenih gospodarskih razmer uspeli realizirati zastavljene cilje in v primerjavi z letom 2009 dvigniti prihodke, in sicer za več kot 11 milijonov evrov, kar jih znova uvršča v vrh največjih slovenskih podjetij. V Tušu še dodajajo, da so otežene ekonomske razmere lani nedvomno zahtevale prilagajanje, vendar so ohranili razvojno dinamiko v segmentu novih naložb. Poleg novega Planeta Tuš v Kopru so razvijali verigo bencinskih servisov Tuš Oil, ki se bo kmalu razširila še z bencinskim servisom ob avtocestnem izvozu Dramlje. Kot dodaja Anja Marjetič, je lani pomemben razcvet doživel tudi segment zabavne ponudbe. »Naša multikina so presegla polovičen tržni delež. Planeti Tuš se lahko pohvalijo z največjo verigo bowling centrov, biljardov in otroških igralnic v Sloveniji. Njihovo dejavnost lahko ponazorimo s podatkom, da naše otroške igralnice na leto obišče več kot 60 tisoč otrok, na bowlingih pa smo lani organizirali več kot 350 različnih dogodkov, s čimer se Planeti Tuš še intenzivneje utrjujejo kot središča mestnega druženja in zabave v Celju, Kopru, Mariboru, Kranju in Novem mestu.«
Prav tako pričakovanja izpolnjuje tretji največji mobilni operater v Sloveniji Tušmobil, vsaj tako navajajo v Tušu, ki je naredil pomemben preskok v izgradnji omrežja in še utrdil svoj tržni delež. »Družba Tušmobil je stopnjo EBIT-DA prebila že z lanskim julijem in postala pozitivna, kar je za tretje vstopnike na trg mobilnih komunikacij po še ne treh letih poslovanja izjemen dosežek, saj potrebujejo tretji operaterji na trgih EU za preboj te stopnje običajno kar pet let,« navaja Marjetičeva.
Za letos v Tuš Holdingu napovedujejo rast v vseh segmentih delovanja. Nadaljevala se bosta optimizacija poslovanja ter vpeljevanje novih orodij, seveda pa veliko stavijo na konkurenčnost in cenovno dostopnost. »V Tuš Holdingu smo prepričani, da bomo tudi v prihodnje eden najpomembnejših igralcev tako v segmentu trgovine kot tudi ponudbe vseh dopolnilnih dejavnosti Tuš Holdinga ter stabilen delodajalec več kot 4.500 zaposlenim,« je zaključila Marjetičeva.
US
Glede težav, predvsem zadolženosti, v Tušu navajajo, da so vse njihove finančne obveznosti realno obvladljive in običajne za obseg njihovega poslovanja. Neuradno naj bi bil Tuš Holding kar precej prezadolžen, banke pa naj bi zahtevale dezinvestiranje dejavnosti, ki niso osnovne panoge.
Z novo lokomotivo pod zemljo
Potem ko so v Premogovniku Velenje minuli teden v centralni remizi pognali novo visečo dizel lokomotivo Scharf, dolgo 37 metrov, so v tem tednu v jami, na 400 metrih globine, začeli ločeno zbirati odpadke.
Tako so v jami na 15 lokacijah postavili po tri koše z obarvanimi vrečami za ločevanje odpadkov. Koši so locirani na vseh zbornih mestih in na vseh deloviščih. Za ločeno zbiranje odpadkov so se v premogovniku odločili lani poleti, projekt pa se bo končal februarja.
Z nabavo nove lokomotive se je bistveno povečala zmogljivost in zanesljivost transporta materiala in ljudi. »Stalno posodabljanje voznega parka je za nemoten proizvodni proces v Premogovniku Velenje izjemno pomembno, saj dnevni napredki pri odkopavanju in izdelavi jamskih prostorov zahtevajo zelo močno logistično podporo,« je ob tem poudaril direktor dr. Milan Medved. Trenutno v premogovniku obratuje 9 lokomotiv, dve pa sta predelani v vlak za prevoz težjih bremen. Nova lokomotiva oziroma kompozicija je sestavljena iz strojnega dela, hladilne enote z elektro opremo, iz štirih pogonov z zavorami, štirih dvižnih gred za prevoz tovora in dveh kabin.	US
Subotič zapustil Etol
Poslovnež Tomaž Subotič je prodal delnice Etola in odstopil iz nadzornega sveta družbe, njegov odstop pa so na torkovi seji sprejeli tudi ostali člani NS.
Čeprav ni dolgo, kar je Subotič kupil nekaj delnic, je odprodal svoj delež v družbi, kot razlog za odstop pa je navedel razhajanje glede prihodnosti družbe. Subotič naj bi prodal več kot 20 tisoč delnic, za katere naj bi iztržil slaba 2 milijona evrov. Kot pravi, je pri poslu utrpel kar nekaj izgube, vseeno pa zaupa v delo uprave in prihodnji razvoj Etola, ki bo v veliki meri odvisen tudi od lastnikov.
Subotič se menda ni strinjal z načrti največjega lastnika, NFD Infond Holdinga, o ciljih, enotirnem sistemu vodenja in prevzemu Etola s strani tujih partnerjev, zato se je odločil za prodajo delnic in posledično tudi izstop iz nadzornega sveta, kjer je bil predstavnik kapitala. Nesoglasja naj bi nastala predvsem zaradi vstopa novih lastnikov po zlomu mariborskih družb Zvon Ena in Dve. Sicer je še prezgodaj govoriti o lanskih poslovnih številkah, a je iz javno objavljenih podatkov ljubljanske borze razvidno, da je Etol v prvih devetih mesecih lani ustvaril skoraj 35 milijonov evrov prometa in skoraj 1,7 milijona čistega poslovnega izida.
US
O Alposu februarja
Celjsko okrožno sodišče je za 2. februar razpisalo obravnavo ugovora proti vodenju postopka prisilne poravnave v šentjurskem Alposu.
Ugovor je podal prisilni upravitelj Andrej Marinc, ki pa ga bo morda umaknil, če bodo v Aposu z bankami in s Slovensko industrijo jekla uspeli podpisati pisni dogovor, ki bi Alposu zagotovil zadostna obratna sredstva za povečanje poslovne aktivnosti.
US
Križi in težave zaradi nepremišljenega ukrepa države
Zaradi krčenja ponudbe javnih del ogorčeni ravnatelji celjskih osnovnih šol, a ne le oni - Na vidiku nov razpis, a le za nevladne organizacije
Večina celjskih osnovnih šol je konec minulega leta ostala brez dosedanjih delavcev, zaposlenih v okviru programa javnih del. To se močno odraža ne le na kakovosti organizacije dela, ampak v mnogih šolah tudi na učnem področju, saj so mnogi zaposleni preko javnih del izvajali učno pomoč. S tem so najbolj prikrajšani ravno otroci, opozarjajo v aktivu ravnateljev celjskih osnovnih šol.
V večini celjskih osnovnih šol so imeli po enega zaposlenega preko javnih del. »Naša in IV. osnovna šola mislim, da sta edini v Celju, ki sta uspeli obdržati tega delavca. Oba sta tik pred upokojitvijo in opravljata delo informatorja; nadzorujeta prihode in odhode obiskovalcev šole, usmerjata otroke, starše in druge obiskovalce po šoli, nadzirata dogajanje v okolici šole in podobno,« pravi ravnatelj OŠ Hudinja Jože Berk, sicer tudi predsednik aktiva celjskih ravnateljev.
Največjo izgubo je doživela II. OŠ Celje. Vanjo je trenutno vpisanih 438 učenk in učencev in je največja celjska osnovna šola po številu otrok. Z novim letom je izgubila kar štiri delavce, zaposlene preko javnih del. »Imeli smo enega informatorja ter tri zaposlene v programu učne pomoči. Z letošnjim šolskim letom smo namreč na šolo dobili kar sedem tujih učencev iz držav nekdanje Jugoslavije. Zaposleni preko javnih del so bili tem otrokom v veliko pomoč. Pomagali so jim premagovati jezikovne ovire in tudi sicer pri učenju. Z novim letom te pomoči nimamo več. Tujim otrokom je sicer še vedno na voljo pomoč v predpisanem obsegu ministrstva za šolstvo, a je ta v manjšem obsegu. Prav tako so bili zaposleni preko javnih del dragoceni pri učni pomoči ostalim otrokom, ki jim gre pri učenju slabše. Enega tega delavca smo imeli v programu podaljšanega bivanja. Odkar ga ni več, imamo kar precejšnje težave pri sestavi skupine za podaljšano bivanje. Kombiniramo in >flikamo< na
V Pokrajinskem muzeju Celje (na sliki ena od njihovih razstav) so imeli lani kar dvajset zaposlenih preko javnih del. Letos niso uspeli obdržati niti enega, kar povzroča nemalo težav pri organizaciji dela. (Foto: SHERPA, arhiv NT)
Brezposelne osebe so lahko vključene v program javnega dela največ eno leto. Izjema so invalidi, ki se jim vključitev lahko podaljša, če jim ni mogoče zagotoviti ustrezne ali primerne zaposlitve. Enako velja za ženske, starejše od 53 let, in moške, starejše od 55 let, ki so v program javnih del lahko vključeni do izpolnitve pogojev za upokojitev. Za udeležence javnih del se kot polni delovni čas šteje 30-urna tedenska delovna obveznost.
vse načine. Otrok namreč ne moremo postaviti na cesto,« pripoveduje ravnatelj Igor Topole. Priznava, da je bil ob novici, da so ostali brez zaposlenih preko javnih del, precej ogorčen. »Po pravici povedano, sem pričakoval, da bomo zdaj, ko je tolikšna brezposelnost, dobili še več zaposlenih preko javnih del,« pravi Topole. Kot dodaja, v njihovi šoli preko javnih del zaposlujejo že skoraj desetletje. Tudi v ostalih celjskih šolah je večina programov javnih del zelo uspešno in utečeno potekala več let, zato se bo nepričakovana ukinitev teh programov na področju osnovnega šolstva zagotovo negativno odrazila pri vsakdanjem delu, opozarjajo v aktivu ravnateljev.
6sfvri?a s p!inorr\ in toploto
Smrekatjeva 1, Celje
"ENERGETIKA CELJE
javno podjetje^ d.o.o.
tel.: 03 425 33 00, e-pošta: lnfo@energetlka-ce.sl
Nov razpis, a ne za javne zavode
Na ministrstvu za delo sicer pripravljajo nov razpis, imenovan Priložnost zame. Žal se javni zavodi, kot so šole, vrtci nanj ne bodo mogli prijaviti, saj bo namenjen zgolj nevladnim organizacijam. Direktorica direktorata za trg dela in zaposlovanja Damjana Košir takšno odločitev utemeljuje, da javna dela v javnih zavodih praviloma niso vodila v redne zaposlitve. Ta argument se ravnateljem in direktorjem javnih zavodov ne zdi odločilen, saj redne zaposlitve niso bile mogoče zaradi omejenih možnosti pri zaposlovanju v javnem sektorju in tudi zato, opozarjajo, »ker smo morali brezposelne osebe praviloma zaposlovati le za eno koledarsko leto, kar je pomenilo zelo pogoste menjave na teh delovnih mestih«.
»Kljub temu, da programi javnih del v šolah praviloma niso vodili v redne zaposlitve,« dodajajo v aktivu ravnateljev, »so bili preko teh zaposlitev doseženi mnogi drugi pomembni cilji, kot na primer socializacija, socialna vključenost, ohranitev in razvoj delovnih sposobnosti in vključitev lokalnih skupnosti
v reševanje brezposelnosti na njihovem območju.«
Bo država kaj privarčevala?
Težav zaradi zmanjšanja obsega javnih del pa nimajo le v šolstvu, ampak tudi na drugih področjih; v kulturi, socialni dejavnosti. V Pokrajinskem muzeju Celje so imeli v lanskem letu kar dvajset zaposlenih preko javnih del (nekatere za pol leta, druge za celo leto). Opravljali so različna dela, od pomoči pri razstavah do arheoloških izkopavanj. Letos niso uspeli obdržati niti enega. »Zaradi takšnega nepremišljenega ukrepa države imamo ogromno težav. Bojim se, da letos ne bomo mogli izvajati arheoloških raziskav oziroma bodo te v manjšem obsegu. Vsekakor pa moramo do marca, ko bomo začeli s polnim (poletnim) odpiralnim časom, poiskati neko rešitev,« je nad takšno odločitvijo države razočaran direktor Pokrajinskega muzeja Celje Stane Rozman.
Sicer je pri vsem najbolj zaskrbljujoče to, da se bo s krčenjem ponudbe javnih del še povečalo število brezposelnih in vprašanje, ali bo država z znižanjem sredstev za programe javnih del kaj privarčevala, saj bo morala zaradi večjega števila brezposelnih oseb in s tem poslabšanja njihovega socialnega stanja več sredstev nameniti za socialne transferje.
Za izvajanje lokalnih in nacionalnih programov javnih del je letos v državnem proračunu zagotovljenih okoli 17 milijonov evrov (lani okoli
37 milijonov evrov). Od tega je za območno službo Zavoda za zaposlovanje Celje (ki pokriva upravne enote Celje, Laško, Slovenske Konjice, Šentjur, Šmarje pri Jelšah in Žalec) v letu 2011 namenjenih 1,5 milijona evrov, medtem ko je bilo za leto 2010 teh sredstev za 3,9 milijona evrov (v letu 2008 1,7 milijo-
Ravnatelji celjskih osnovnih šol pozivajo odgovorne na ministrstvih za delo in šolstvo ter na Mestni občini Celje, ki prav tako prispeva pomemben del sredstev za javna dela, da v okviru svojih možnosti oziroma pristojnosti spremenijo napovedano odločitev in omogočijo sodelovanje na novem razpisu tudi šolam in vrtcem.
na, v letu 2009 2,3 milijona evrov). Kot je pojasnila vodja oddelka za programe zaposlovanja pri celjski območni enoti mag. Alenka Rumbak, so na javni razpis prejeli 216 vlog za izvajanje javnih del v letu 2011 za skupno 450 delovnih mest, izbrali pa so 48 vlog za skupno 168 delovnih mest. Največ izbranih vlog je s področja naravovarstva in komunale (16) in socialnega varstva (15), s področja izobraževanja (8), kulture (5) _ Pri čemer programov niso izbirali po področjih, ampak na podlagi točkovanja. Več točk so na primer dobili tisti programi, ki vključujejo brezposelne osebe s prvo in z drugo stopnjo izobrazbe, ki so sofinancirani s strani lokalne skupnosti ali pristojnega ministrstva, ki so v preteklih letih koga iz javnih del zaposlili (kar vemo, da v javnem sektorju ni bilo možno) in podobno.
BOJANA AVGUŠTINČIČ
Predsednik aktiva ravnateljev celjskih osnovnih šol in ravnatelj OŠ Hudinja Jože Berk (Foto: GrupA, arhiv NT)
Plača zaposlenih preko javnih del je obračunana na osnovi minimalne plače, ki od 1. januarja znaša 748,10 evra bruto, kar v neto znesku pomeni 572 evrov. Izražena je v deležu od minimalne plače po stopnjah strokovne usposobljenosti za delo, ki ga opravljajo v programu javnega dela. Za sedmo stopnjo strokovne izobrazbe tako plača zaposlenega preko javnih del za polni delovni čas (30 ur tedensko) znaša v bruto znesku 1.122 evrov, za peto stopnjo izobrazbe 748 evrov, za drugo 635 evrov _ Plačo javnega delavca sofinancirata zavod za zaposlovanje (v višini od 70 do 100 odstotkov) in naročnik (občina) ali izvajalec. Zavod za zaposlovanje izplačuje regres za malico in nadomestilo za javni prevoz ter pokrije strošek zdravniškega pregleda, strošek regresa za letni dopust pa krije naročnik (občina) ali izvajalec.
»Odpadki niso smeti!«
Dr. Marinka Vovk, inovatorka, varuhinja okolja, socialna podjetnica in nominiranka za Slovenko leta 2010 - Odvoz mešanih komunalnih odpadkov dovolj enkrat na mesec
Dr. Marinka Vovk resnično živi tako, kot pravi, da bi morali ravnati vsi. Tako je povsem normalno, da je prijazno zavrnila plastenko vode: »Kar tisto iz pipe prinesite. Veste, kaj vse je v plastenki?« Pa seveda še ena prazna plastenka več bi bila na zemlji. Dr. Marinka Vovk je inovatorka, varuhinja okolja, socialna podjetnica in tudi nominiranka za Slovenko leta 2010. V naši regiji smo jo bolje spoznali, ko so uvajali rumene vreče za odlaganje embalaže. To je bila njena ideja. Vovkova razbija stereotipe, da je ukvarjanje z odpadki nekaj marginalnega. Odpadki so namreč surovine, sredstvo, da ustvariš nekaj novega.
Njen pogled na odpadke je tako inovativen, da si je zanj prislužila tudi nagrado. Pred dvema letoma je na sejmu ženskih inovacij v Seulu dobila bronasto medaljo za inovacijo minimalizacije odpadkov. Ideja dr. Marinke Vovk je, da je treba o odpadkih razmišljati že takrat, ko se izdelek še uporablja, oziroma še prej: »Ključno vprašanje je, kakšne surovine uporabimo, da bomo ta produkt naredili. Če bi tako ravnali, sploh ne bi bilo odpadkov in to je princip delovanja narave. Tako mogočen sistem, kot je narava, deluje popolnoma brez odpadkov. Odpadke ustvarjamo mi, ljudje.«
Ampak verjetno je treba zato odpadke ločevati.
Surovino je treba videti. Snovne predelave imamo bistveno premalo. In ta snovna predelava je bistvenega pomena, da bi lahko potem te vire izkoristili za nove proizvode. Številni plastični izdelki, kot so jogurtovi lončki, različne embalaže za skuto, namaze _ so zelo majhne embalaže, za katere vemo, da jih večina žal konča na odlagališčih, ker ljudje sploh ne prepoznajo, da je to nekaj, kar je treba ločiti in kar je treba pripraviti za to, da lahko da energijo. Vsaka reklama bi morala vsebovati tudi en stavek, kam z embalažo.
Je kaj bolje zdaj z rumenimi vrečami?
Dokler imajo ljudje enkrat ali celo dvakrat tedensko odvoze mešanih komunalnih odpadkov, to preprosto pomeni, da toliko odpadkov morajo ustvariti. V tujini se mešani komunalni odpadki odvažajo enkrat mesečno. Pri sistemu rumene vreče, nekateri imajo tudi rumene zabojnike, gre samo za stvar navade ali odločitve izvajalca javne službe. Ta sistem daje ljudem možnost, da na hišnem pragu oddajo vrečo,
Letos bo v Sloveniji zraslo še pet novih centrov ponovne uporabe. Eden tudi v Celju.
ki vsebuje papirnato, plastično, kovinsko in sestavljeno embalažo, razen steklene. To torej pomeni, da lahko vse oddamo. In kaj imamo potem med mešanimi odpadki? Tam, kjer so majhni otroci, pleničke, potem tudi sanitetne materiale, pomet-ke, polomljene kozarce, keramiko. Ključna ugotovitev je, da bi preostanke odpadkov resnično lahko pobirali samo enkrat mesečno, zato ker količina odpadkov pade na manj kot tretjino celotnega volumna.
Kaj mislite, da bi se zgodilo, če bi izvajalec javne službe rekel, da bodo mešane komunalne odpadke pobirali le enkrat mesečno?
Vsi tisti, ki ločujejo, zahtevajo, naj ne hodijo več kot enkrat mesečno, ker sicer v zabojniku nimajo skoraj nič. V Sloveniji je težava v tem, da je še vedno okoljska dajatev računana na maso odloženih odpadkov in se splača veliko odložiti. Ker na ta način lokalna skupnost dobi kar veliko denarja. Zdaj prihaja v obravnavo nova uredba o komunalnih odpadkih in bo tudi ta problem rešila, tako da bodo tisti, ki ne bodo dovolj ločili, ki ne bodo imeli dovolj ločeno zbranih frakcij, morali plačati tistim, ki bodo to znali delati.
Očitno se nekaj vendarle spreminja, med nominiran-kami za Slovenko leta 2010 sta bili namreč kar dve varuhinji okolja. Poleg vas še pobudnica akcije Očistimo Slovenijo Petra Matos.
»Tako mogočen sistem, kot je narava, deluje popolnoma brez odpadkov. Odpadke ustvarjamo mi, ljudje. <
Meni ta nominacija pomeni veliko motivacijo, saj je nisem pričakovala. Moj način dela je ves čas takšen, da želim resnično spremeniti na področju ravnanja z odpadki obstoječi način razmišljanja, ki je preveč enostranski, potrošniško usmerjen. Je pa medijska prepoznavnost pomembna. Nekdo, ki ga nikoli ne vidimo v medijih, praktično ne obstaja. Zadovoljna sem, da je bila opažena Petra Matos, je pa res, da je bil to primer čiščenja. To je neko kurativno dejanje. Dokler tisti, ki ne odmetavajo odpadkov, čistijo za tistimi, ki to delajo, težko kaj spremenimo. In to se je tudi pokazalo, saj so številna odlagališča spet zrasla. V primerjavi z mojim področjem je ravno obratno, ker se problemi na začetku rešujejo. Ali iti v čiščenje in v nenehne stroške ali pa odpadke videti kot vire in jih na ta način izkoristiti, narediti nova delovna mesta.
Za to gre tudi pri centru ponovne uporabe, ki deluje v okviru vašega podjetja.
Gre za tisto zelo tanko mejo, kjer se ljudje odločajo, ali naj stvar vržejo med kosovne odpadke, ki jih potem večina konča na odlagališčih, ali pa se odločijo, da to predajo centru ponovne uporabe. Tam se najprej preveri, kaj je treba popraviti, urediti,
»Ko si izračunam svoj ekološki odtis, še vedno porabim skoraj dva planeta. / Moj cilj je, da pridem na en planet in pokažem, da se to da^.«
mogoče samo prah obrisati in potem pripraviti za nadaljnjo uporabo. Ta nadaljnja uporaba pomeni, da ljudje po simbolični ceni kupijo take izdelke, ki imajo v realnosti 80, 90 odstotkov višjo ceno. S temi izdelki ni nič narobe, vsi so preverjeni, testirani, imajo tudi trimesečno garancijo, tako da jih ljudje lahko prinesejo nazaj. Gre za vso opremo, ki jo imamo v gospodinjstvu, od malih gospodinjskih aparatov, bele tehnike, elektronskih izdelkov, pohištva, športne opreme, knjig, ves učni, didaktični material, sedežne garniture, skratka vse, kar potrebujemo za življenje. Vse to bi sicer končalo med odpadki, če ne bi ta center deloval. Kar je bilo treba narediti, je bilo samo to, da je bilo treba te stvari pregledati, urediti, torej vključiti delovno silo.
V zadnjem času smo priča različnim naravnim katastrofam: v Avstraliji in Braziliji hude poplave, v ZDA ptice padajo z neba in tako naprej. Kako vidite te stvari?
Številne raziskave, ki niso javno predstavljene, kažejo, da okolje ne prenese vseh obremenitev, ki bi jih želeli. In ta nosilna zmogljivost okolja, ki se je absolutno premalo zavedamo, je tista, ki zna narediti črto. Ampak ljudi se običajno ne vznemirja s tem, ker so te raziskave tako dolgotrajne in je težko kar tako reči črno na belem, to je pa to. Ampak vse to je posledica našega načina življenja.
Koliko je mogoče spremeniti samo na ravni posameznikov, brez velikih gospodarskih družb, industrije?
Ljudje so lahko zelo vešči ločenega zbiranja, ampak če izvajalec javne službe ne bo poskrbel, da bo potem to tudi reciklirano in da bo odpeljano tja, kamor je treba, potem nismo nič naredili. Zato naše delo obsega številna, tudi mednarodna področja, kjer preko sredstev, ki so na voljo v teh programih, lahko vplivamo na to, da Slovenija spreminja obstoječi sistem. Za industrijo pripravljamo po projektih številna inovativna, drugače usmerjena mišljenja, kajti tudi industrija želi odpadke uporabiti kot vire. Tisti, ki je na tem področju premalo naredil, je zagotovo celotna
Marinka Vovk je diplomirala iz kemije in kasneje doktorirala iz biologije odpadkov. Vodi Tehnološki center za aplikativno ekologijo, v okviru katerega deluje tudi center ponovne uporabe v Tuncovcu. Živi v Slovenskih Konjicah z možem in dvema sinovoma, starima šest in dvanajst let.
manjše tržne deleže, kot bi jih sicer lahko imeli. Strošek embalažnine bi bil namreč v ceni izdelka in potrošnik zagotovo ne bi bil pripravljen plačati dva evra več zaradi zelo drage embalaže.
Vi imate doma zagotovo vse odpadke zbrane ločeno.
Da. Zato vem, da je teh ostalih odpadkov, ki povzročajo največ težav in tudi stroškov, tako malo. Imeli smo
Sloveniji je težava v tem, da je še vedno okoljska dajatev računana na maso odloženih odpadkov in se splača veliko odložiti. Ker na ta način lokalna skupnost dobi kar veliko denarja.«
embalažna veriga. Da bom konkretna. Naša pivovarska industrija bi lahko zelo hitro povečala konkurenčnost in omejila uvoz tujih dobaviteljev piva s tem, da bi promovirala in uporabljala samo vračljivo embalažo. Glede na majhnost Slovenije ne bi bil problem vračati steklene embalaže, za tuje bi pa postalo vprašanje, če se jim to splača, kajti pločevinke bi morale imeti bistveno večjo embalažnino. Zdaj pa je situacija taka, da je strošek embalažnine na pločevinko zelo nizek in vsak, ki proizvaja pivo, je zainteresiran, da uvaža tudi v Slovenijo. Zato imajo naši pivovarji
kar nekaj takih strank, ki so rekle, da imajo enkrat tedensko zagotovo poln zabojnik. In smo šli tja, iz zabojnika pobrali vse, kar ni spadalo med mešane odpadke. Stranka je ugotovila, da je imela noter vse od embalaže, bioloških odpadkov, tudi še kakšen manjši kosovni odpadek. Nikoli več ni trdila, da potrebuje velik zabojnik in enkrat tedensko zbiranje.
Kako vi doma še skrbite za okolje?
Moj način življenja je tak, da nič ne pomeni samo zaradi okolja. V šoli kupujemo kosilo, tako da je kuhanja manj in ne potrebujemo toliko živil. Zaradi tega imamo tudi bistveno manj embalaže. Konec tedna sama spečem kruh, poskušam čim več takih stvari doma narediti. Kar se pranja tiče, pa tudi ne pretiravam, da bi pralni stroj vsak dan delal za vsako stvar. Doma uporabljamo geotermalno energijo, nimamo nobene druge kurjave, razen še krušno peč, tako da v tem vidiku tudi ne onesnažujemo okolja. Sama sem velikokrat v Ljubljani, pustim avto v Celju na železniški postaji in uporabim vlak.
Vam nihče ne bi mogel očitati, da ne živite tako, kot govorite.
Ja, ampak ko si izračunam svoj ekološki odtis, še vedno porabim skoraj dva planeta (kalkulator ekološkega odtisa najdete na spletu in izračun pove, kakšen vpliv imajo naša vsakdanja dejanja na okolje, op. p.). Kaj največ prinese? To, da se še vedno veliko vozim z osebnim avtomobilom, potem nekaj prinese tudi to, da ne uporabljam izključno lokalne samooskrbe. Moj cilj je, da pridem na en planet in pokažem, da se to da.
ŠPELA KURALT Foto: SHERPA
AKTUALNO
Tudi tu živijo muslimani
Diskriminacija muslimanov na trgu dela: ni tako opazna ali je res ni?
Študentka Fakultete za management Elvina Baba-jić je v diplomski nalogi raziskovala diskriminacijo muslimanov na trgu dela. Izsledke je predstavila na okrogli mizi v Celju, ki je privabila številne poslušalce. Ti se v razpravi niso strinjali, da je diskriminacija muslimanov v Sloveniji problem, čeprav so gostje okrogle mize poudarili, da je lahko tudi precej skrita.
Babajićeva je poudarila, da je po evropski raziskavi Slovenija najmanj diskrimi-natorna do muslimanov med ostalimi članicami Evropske unije, najtežje pa je severnoafriškim muslimanom v severni Italiji. Da je v Sloveniji diskriminacije manj, ne pomeni, da smo Slovenci bolj strpni. »V Sloveniji gre za drugačno demografsko ozadje muslimanov, kot ga imajo recimo Pakistanci v Veliki Britaniji ali Turki v Nemčiji. V Sloveniji so to predvsem Bošnjaki, ki pripadnosti islamu ne izražajo na izrazit način. Pri nas boste redko
katero žensko videli pokrito. Do pred kratkim se niso pozdravljali Salam alejkum, se pa v zadnjih letih množično praznujejo prazniki ramadan, bajram in kurban bajram in si naši muslimani vzamejo dela prost dan. Seveda je vse to povezano z delodajalčevo neobremenjenostjo z islamom,« je povzela Babajićeva.
»Problematičen« vidni islam
Muslimani večinoma opravljajo slabše plačana dela, gre predvsem za dela v gradbeništvu, proizvodnji, sezonska dela. Faila Pašić Bišić je muslimanka, ki nosi naglavno ruto. Kot pravi, je bila prav zaradi tega diskriminirana na trgu dela. »Ko sem s 24 leti prišla na zavod za zaposlovanje, so mi povedali, da sodim med težko zaposljive osebe. Zaradi rute. Potem sem se želela zaposliti v javni upravi, a so mi povedali, da imajo kodeks oblačenja in da ruta ne sodi tja. Želela sem videti ta kodeks, a mi
simbfo
ga do danes niso pokazali,« se spominja Faila. Danes je direktorica Človekoljubnega dobrodelnega društva UP z Jesenic, deluje v Svetu vlade RS za uresničevanje načela

Elvina Babajić
enakega obravnavanja, lani pa je bila ambasadorka boja proti revščini in socialni izključenosti.
Faila je v svojem govoru na okrogli mizi poudarila, da so muslimani danes avtohtoni prebivalci Evrope, da niso sem prišli včeraj. Tudi sama je rojena v Sloveniji. Islam pa ni le religija, ampak je način življenja, ki ga Slovenci premalo poznamo. Prepoved izražanja islama, kot so na primer naglavne rute, pa ima lahko nasproten učinek od želenega, še dodaja Faila: »V Franciji so s prepovedjo rut v šolah dosegli to, da se islamska dekleta zdaj izobražujejo v islamskih šolah. Namesto da bi torej v Franciji dobili nove zdravnice, odvetnice _ bodo te ženske postale islamske učiteljice.«
Da bi se muslimani lažje vključevali v življenje, da bi lažje vstopali na trg dela, pa bi tudi delodajalci morali poznati verske obveznosti muslimanov. In tudi taka podjetja so že v Sloveniji, kot je ugotovila Babajićeva v pogovoru s Pakistancem, ki živi in dela v Sloveniji že pet let: »Povedal mi je, da vestno izpolnjuje vse islamske dol-
Faila Pašić Bišić
žnosti: petkrat na dan moli, ob petkih gre na skupne molitve in tako naprej. V službi imajo organizirano prehrano, vendar se je dogovoril z delodajalcem, da si hrano nosi sam. Ob praznikih se dogovori za plačan dopust. Vse se da dogovoriti, vendar je odvisno od delodajalca.«
Malo
diskriminacije?
V razpravi so se oglasili nekateri iz sicer številne publike in povedali, da je v Sloveniji te diskriminacije malo. Med drugim je svoja opažanja povedala direk-
torica celjskega zavoda za zaposlovanje Karmen Le-skovšek, ki je dejala, da na zavodu tovrstne diskriminacije ne čutijo, da jih nihče na to niti ne opozarja. Dodala je še, da je po njenem mnenju Slovenija zelo odprta tudi za tujce: »Imamo informacijske točke za tujce, možnost učenja slovenščine Zaključila je z besedami, namenjeni Faili Pašić Bišić: »Očitki v tem tonu vendarle niso primerni.« Ob koncu ji je večina zbranih slušateljev zaploskala in sledili so komentarji, da bi bili verjetno Slovenci v muslimanskih državah še bolj diskriminirani.
Faila Pašić Bišić je ob koncu dejala, da obstajajo dokazi in raziskave, da je stopnja diskriminacije v Sloveniji visoka: »Če se o nekaterih dis-kriminatornih postopkih ne govori oziroma se jih ne opazi oziroma se jih sodno ne obravnava, to ne pomeni, da ne obstajajo. Obstajajo žrtve, ki molčijo, in treba jih je ozavestiti, da spregovorijo, kajti pri diskriminacijah kakršnih koli oblik ne smemo imeti niti kančka tolerance.«
ŠPELA KURALT Foto: SHERPA
Laško pivo za Kitajce
V teh dneh je iz Luke Koper odplula prva pošiljka izdelkov Pivovarne Laško za kitajsko tržišče. V njej je približno četrt milijona steklenic blagovnih znamk Laško Light, Laško Club, Laško Zlatorog in Laško Dark, ki so namenjene predvsem testiranju odziva kitajskega tržišča in kupcev.
Kitajska je seveda zelo zanimiva za številne svetovne korporacije, pa tudi za izvozno usmerjena slovenska podjetja. V pripravah za vstop Pivovarne Laško na kitajsko tržišče so kitajski partnerji v provinci Zhejiang ustanovili podjetje Lasko International Trade co. Inc., s sedežem v obmorskem mestu Wenzhou, tretjem največjem mestu in gospodarskem središču province. Že samo mesto s približno 7,6 milijona prebivalci ter pristaniščem, preko katerega tradicionalno že več sto let poteka intenzivno trgovanje z Evropo, predstavlja zanimivo tržišče za izdelke iz Laškega. »Po temeljitih pogovorih s kitajskimi partnerji smo se odločili, da s prvo testno pošiljko izdelkov preverimo odziv kitajskih kupcev v tem velikem in gospodarsko zelo močnem mestu. V primeru dobrega odziva kupcev pa lahko prodor na kitajsko tržišče predstavlja velik izziv in hkrati perspektivo za pivovarno,« je povedal Mitja Velikonja, vodja prodaje na tujih trgih v Pivovarni Laško.
US
Brantuša prevzel Slovenijo
S 1. januarjem so v podjetju Spar European Shopping Centers (SES), lastniškem podjetju verige slovenskih nakupovalnih središč, tudi celjskega Citycentra, imenovali Boštjana Brantušo za »center menedžerja«, odgovornega za celotno področje Slovenije.
Brantuša, ki izhaja iz Rogaške Slatine, je bil najprej zaposlen v Celjskih mesninah, kasneje je postal poslovodja v Baumaxu in leta 2004 prevzel vodenje bivšega centra Interspar Celje, ki se je nato preoblikoval v nakupovalno središče Citycenter Celje. Ob tem že skoraj dve leti vodi še mariborski Europark. Z novim letom je kot vseslovenski »center menedžer« odgovoren tudi za poslovanje vseh SES-ovih nakupovalnih središč v Sloveniji.
US, foto: Arhiv NT
Boštjan Brantuša
" V
(odsluženo pohištvo, bela tehnika, gradbeni material
Za informacije o dostavi in ceni pokličite na tel.: 425 64 00 ali GSM: 041669 362 (do 14. ure)
www.novitednik.com
là * Finančni ^ lizing
ATKA
Z nami vedno nekaj prihranite!
Atka Príma d.o.o.
Stanetova ulica 5, Celje Tel.: 03 49018 05
BližJHjlavdo dobrega/(u/tOkKobUcu
IZ NAŠIH KRAJEV
Dom uničilo v eni uri, pot do novega še dolga
Družini Čuber-Zemljak z Vrha nad Laškim pripravljajo načrt za pridobitev gradbenega dovoljenja - Načrti za sanacijo plazov kažejo, da ta ne bo poceni
Okoli 160 plazov, ki so se lani po septembrski povo-dnji in nato še decembrski otoplitvi sprožili po laški občini, je dodobra obrnilo na glavo vsakdan in se zarezali v ustaljeni ritem življenja številnih gospodinjstev ter naselij. Uničene so cestne povezave, škode na kmetijskih površinah niti niso popisovali, že tako zneski segajo v nebo. Sreča v nesreči je, da ni bilo ogroženih več stanovanjskih hiš. Najslabše jo je odnesla družina Čuber-Zemljak, ki je morala zapustiti svojo domačijo na Vrhu nad Laškim. O njih smo že poročali ter obljubili, da bomo zgodbo spremljali tudi naprej.
V	usodni noči z 18. na 19. september, ko so po Laškem divjale poplave, Slavica Zemljak in Boris Čuber, Slavi-čina hči ter njun sin na srečo niso prespali v hiši, ampak v avtu. Pravilna odločitev, kajti podtalnica je v tisti noči z vso močjo udarila skozi že tako dotrajano hišo. Voda je drla s takšno silovitostjo, da je hiša povsem razpokala in tudi gasilci ter pripadniki štaba civilne zaščite so ob prihodu ocenili, da za družino bivanje v njej ni več varno. V hišo se ne bodo mogli več vrniti, zanjo ni več rešitve, čaka jo le še rušenje.
V	nekaj urah so Čuber-Ze-mljakovi svoje imetje zložili v nekaj kartonskih škatel, vedoč, da jih čaka negotova prihodnost. Veseli so, da imajo kje bivati, saj jim je občina dodelila neprofitno stanovanje v Rimskih Toplicah, a to zanje ni dolgoročna
Slavica Zemljak in Boris Čuber ob stari hiši, ki jo čaka le še rušenje, ter ob novozgrajeni garaži, ki naj bi bila tudi osnova za gradnjo nove domačije. Geologi so dali zeleno luč, v pripravi pa je načrt objekta, ki bo podlaga za pridobitev gradbenega dovoljenja.
rešitev. »Ker imamo na Vrhu v hlevu živino, se tja vozimo dvakrat dnevno. V eno smer to znaša kar 15 kilometrov. Sin hodi v šolo, hči išče službo, midva s Slavico sicer oba delava, a plače so zelo skromne. Želimo se vrniti na Vrh, kjer je naš dom. Tam imamo tudi drva za ogrevanje, sedaj je treba ogrevanje in najemnino plačevati. Poleg tega nikoli nismo živeli v bloku, nismo navajeni,« je ob našem obisku pripovedoval Boris.
Pomoč pri pripravi načrta gradnjo nove hiše
Družina je, preden je narava »opravila« svoje, ob stari hiši načrtovala postopno
gradnjo novega domovanja. Tako so najprej pridobili gradbeno dovoljenje in tik ob stari domačiji zgradili garažo. Nazadnje, ko smo jih obiskali, še ni bilo jasno, ali bo geološko poročilo ugodno in ali bodo dobili zeleno luč za nadaljnjo gradnjo oziroma ali je na tem mestu sploh varno graditi. Za nove informacije smo prosili podžupana in poveljnika štaba civilne zaščite pri laški občini Jožeta Senico, ki je že ob poplavah obljubil, da se bo občina v primeru Čuber-Zemljakovih nemudoma angažirala. »Občina Laško je pri podjetju Geosvet naročila geološko poročilo za plaz na Vrhu nad Laškim 3
in ga tudi dobila. Prav tako smo pridobili geodetski posnetek za to parcelo, to pa naj bi bila osnova za pripravo projektne dokumentacije in s tem pridobitev gradbenega dovoljenja,« je povedal Senica. Vendar vse to precej stane, družina pa ima omejena finančna sredstva. Tako je na pomoč priskočil Karli Fantinatto, ki pomaga pri
pridobivanju načrta stavbe. »Čeprav gre za dolgotrajne postopke, se stvari premikajo. Po predložitvi tega načrta bo lahko Čuber vso dokumentacijo vložil na upravno enoto za pridobitev gradbenega dovoljenja,« je še pojasnil Senica. Zatem pa bo vendarle možno začeti gradnjo novega doma, pri čemer bosta že rušenje stare hiše in odvoz materiala pomenila ogromne stroške. Tega in pa gradnje Čuber-Zemljakovi finančno sami ne bodo zmogli. Takrat se bo, upamo, spet pokazala solidarnost ljudi. Skromna družina sama ne bi prosila za pomoč, vendar se bodo takrat gotovo angažirale dobrodelne organizacije. Laški Rdeči križ ter Karitas sta pomoč že obljubila, ko se bo gradnja začela, pa bo prav prišlo vse - od dona-cij materiala, izvedbe del in nenazadnje tudi denarja. Čuber-Zemljakovim misel na to vendarle vliva nekaj optimizma.
Za Trnov Hrib tri predlagane rešitve, vse pa so drage
Če smo v prejšnjem tednu poročali o načrtih za sanacijo plazu v Majlandu, ne smemo pozabiti še na
ostale plazove. 15 gospodinjstev na Trnovem Hribu ima le začasno, kolovozno cestno povezavo, zatem, ko je cesto v decembru povsem utrgalo. V Ojstrem so tri hiše povsem brez ceste _ »V ponedeljek smo bili z enim od projektnih podjetij na plazu na Trnovem Hribu. Podjetje je pripravilo tri rešitve problema, je pa res, da nobena ni poceni, saj je geološka sestava tal na tem območju zelo zahtevna, problem pa bo tudi dostop gradbenih strojev. Za rešitve ostalih plazov smo v sredo prejeli idejne rešitve,« je povedal Senica.
Kot smo že večkrat poročali, je laška občina za sanacijo posledic poplav doslej prejela 28 tisoč evrov interventnih sredstev, potrebovali bi jih 600 tisoč. Samo pri proženju plazov v decembru je nastalo za okoli milijon evrov škode, skupno jo je za okoli 6 milijonov. Občina je iz svojega proračuna za sanacijo porabila samo lani okoli 400 tisočakov. »V tem mesecu bi morali izvedeti, kako nam kaže. Kot so nam povedali v vladni službi za lokano samoupravo, bo januarja znano, kako uspešna je bila država pri črpanju sredstev iz evropskih skladov in na koliko lahko mi računamo,« pravi laški župan Franc Zdolšek. Na občini so izračunali, da bi za najnujnejšo sanacijo sicer porabili za tri svoje proračune sredstev. Na državna sredstva se bodo še precej načakali, nekaj denarja naj bi za sanacijo dobili konec letošnjega leta, ostalo pa šele v obdobju 2012-2015.
POLONA MASTNAK Foto: SHERPA
H!TRO NAROČITE
V	Preboldu bodo gradili
V	prostorih Občine Prebold so v sredo podpisali pogodbo za začetek gradbenih del v tamkajšnjih vrtcu in knjižnici. Prvi, večji sklop del od predvidenih treh zajema rekonstrukcijo starega dela vrtca.
Na ta način bodo pridobili štiri igralnice, izpraznili prostore na starem delu vrtca in se lažje lotili nadaljnjih obnovitvenih del. »Z deli bomo začeli že kar takoj in z njimi končali predvidoma do avgusta,« pravi župan Prebolda Vinko Debelak. V tem času bodo zamenjali tudi streho vrtca. Drugi in tretji sklop gradbenih del zajemata obnovo in gradnjo večnamenskih prostorov v vrtcu in knjižnici. Pri tem se Preboldčani nadejajo, da bodo že februarja dobili pomoč evropskih sredstev z razpisa agencije za kmetijske trge in razvoj podeželja. »V primeru, da ne bomo dobili denarja za gradnjo večnamenskih prostorov in telovadnice za potrebe vrtca ter prostorov, namenjenih za glasbeno šolo in knjižnico, bodo dela morala počakati do naslednjega leta.« Skupna vrednost del je ocenjena na približno 1,6 milijona evrov. Dela bo izvajalo celjsko podjetje Remont pod nazorom podjetja Savinjaprojekt Giz iz Žalca. Vsa dela naj bi se končala do leta 2012.
MJ
Velenjčani se bodo drsali
Nizkih temperatur, s katerimi nam je vreme spet postreglo v zadnjih dneh, se nekateri veselijo bolj, drugi manj. Zagotovo pa jih bodo veseli v Velenju, kjer bodo v nedeljo odprli drsališče. Drsališče z naravnim ledom so postavili v letnem kinu ob Škalskem jezeru, moči pa so pri tem združili velenjska občina, Hokejski klub Velenje, mladinski center in Šaleški študentski klub. Drsanje na naravnem drsališču bo brezplačno, namenjeno pa bo za rekreacijo občanov ter organiziranih skupin, prav tako tudi za prireditve in igranje hokeja na ledu. Sicer so nameravali drsališče odpreti že prejšnji teden, a so bile temperature previsoke. Tako bo odprtje v nedeljo ob 16. uri.
PM
NOVI TEDNIK
Dvakrat na teden, ob torkih in petkili, zanimivo branje o življenju in delu na območju 33 občin na Celjskem.
Poštna dostava na dom.
V prosti prodaji stane torkova izdaja Novega tednika € 1, petkova pa € 1,25.
Naročniki plačajo za obe izdaji mesečno € 8,30 kar pomeni, da prihranijo, v povprečju namreč izide devet številk na mesec. I Dodatni popusti pri plačilu naročnine vnaprej: ■ 5 7% pri plačilu za eno leto, 3,5% pri plačilu za pol leta, 5 2% pri plačilu za tri mesece.
Naročniki breipiačno prejemajo še vse posebne iidaje Novega tednika. Naročniki imajo tudi pravico do štirih breipiačnih malih oglasov, do ene čestitke na Radiu Celje ter do kartice ugodnih nakupov.
dinimi
Vsak patek 48 banmih strani televizijskega sporeda in lanimivosti ii sveta glasile in zabave.

Prešernova 19 3000 Celje
NAROCILNICA
Ime in priimek:
KraL
Datum rojstva:
Ulica:
Nepreklicno naročam Novi tednik za najmanj 6 mesecev
podpis:
NT&RC d.0.0. bo podatke uporabljal samo za potrebe naročniške službe Novega tednika
Načrtovana gradnja nebotičnika nasproti Vrtnice v Celju že razburja Celjane in stroko.
Špekulacija z dragocenim mestnim prostorom?
Mnogi v Celju se bojijo, da razvoj mesta bolj kot stroka usmerja denar - Načrtovani nebotičnik razburja zaradi načina, kako se je občina lotila projekta
Nebotičnik oziroma po-slovno-stanovanjski objekt, ki ga želi Aleksander Jančar zgraditi na zemljišču za objektom Maksimilijan tik ob vstopu v središče mesta, se že maje, čeprav ga še postavljati niso začeli. Načrtovana gradnja že vse od lanskega poletja, ko je Mestna občina Celje parcelo prodala Jančarju, razburja stroko in Celjane. Pri čemer je bolj kot sam nebotičnik (ideja o njegovi postavitvi je stara že nekaj desetletij) po njihovem mnenju sporen način, kako se je mestna občina lotila tega projekta.
Da se postopek že od vsega začetka vodi netranspa-rentno, najbolj opozarjajo v nedavno ustanovljenem Društvu arhitektov in urbanistov Celje (DAUC). Sporna se jim zdi že prodaja tega dragocenega mestnega prostora ob zahodnem robu mesta, kjer je danes občinsko parkirišče ob Jurčičevi ulici. Celjski arhitekti in urbanisti opozarjajo, da bi morala občina tržno zanimiv prostor naprej
arhitekturno in urbanistično najbolje osmisliti in ga šele nato ponuditi najboljšemu investitorju na prostem trgu.
Naslednji korak, dodajajo, bi morala biti priprava neodvisnih variantnih strokovnih rešitev različnih strokovnjakov, tako s področja urbanizma, varstva kulturne dediščine, prometa in ostalih, tako kot to nalaga zakonodaja. »Zelo pomembno je, da variante strokovno ovrednoti neodvisna strokovna žirija, ki naj jo sestavljajo relevantni arhitekti in urbanisti iz celotne Slovenije. Samo nabor strokovnjakov različnih strokovnih ustanov lahko s predstavniki mestnih urbanističnih služb in z izbranimi strokovnjaki iz prakse transparentno izbere najprimernejšo rešitev. Šele takrat se lahko začne priprava in nato sprejemanje novega prostorskega akta,« pravijo v društvu.
Strokovne podlage že naročene
Na mestni občini očitke zavračajo in odgovarjajo, da
na promet in ostale vidike,« pojasnjuje vodja občinskega oddelka za okolje in prostor Roman Kramer.
Veljaven zazidalni načrt na območju med Jurčičevo ulico, Savinjskim nabrežjem, Trgom celjskih knezov in Ljubljansko cesto predvideva ulično zazidavo s stanovanjsko-poslovnimi površinami. Območje proti Knežjemu dvorcu pa je opredeljeno kot park s podzemnimi garažami, ki jih namerava graditi občina.
Kot dodaja, je investitor strokovne podlage že naročil (dela jih Razvojni center Celje) in naj bi jih na občino dostavil do konca februarja. Na podlagi teh bodo nato na mestni občini oblikovali vsebino sklepa o spremembi zazidalnega načrta. Sledili bodo javna razgrnitev, proučitev pripomb, odločanje na mestnem svetu _
»Volk bo povedal, kako bi ovce čuval«
V DAUC, ki ga zastopa mag. Gorazd Furman Oman, imajo pomisleke tudi glede priprave strokovnih podlag. »Pravilno in higiensko bi bilo, da bi pripravo variantnih strokovnih rešitev različnih strokovnjakov naročila in vodila MOC in ne zasebnik, ki je lastnik zemljišča. Obstaja namreč bojazen, da lahko zasebnik vitalno vpliva na izdelovalce strokovnih rešitev in s tem izniči njihovo nepristranskost. Če MOC ni pri-
pravila strokovnih rešitev pred prodajo zemljišča zasebnemu investitorju, kar se smatra kot običajna praksa, si takšne blamaže zdaj ne more več privoščiti. MOC mora poskrbeti tudi za izbor neodvisnih članov žirije, ki bodo razsojali o najprimernejši rešitvi,« navajajo. Roman Kramer odgovarja, da povsem zaupa Razvojnemu centru Celje in verjame, da bo strokovne podlage naredil kakovostno, ne glede na to, kdo je naročnik.
Pri tem celjski arhitekti in urbanisti opozarjajo tudi na velikost predvidenega projekta. Kot navajajo, veljavni zazidalni načrt na tem območju dopušča pozidavo 6 tisoč kvadratnih metrov površine, investitor pa predlaga skoraj trikrat večjo pozidavo od predvidene. »Za to območje so bile že pred leti izdelane različne strokovne podlage, natečaji in urbanistične delavnice, vsem pa je skupen predlog, da se že veljavne gostote in pozidave v prostorskih aktih zmanjšajo in ne povečajo! Vse to je v sklopu strokovnih podlag za projekt reurbanizacije starega mestnega jedra Celje (delal jih je Razvojni center Celje) obravnaval mestni svet in takšna izhodišča soglasno septembra 2007 tudi potrdil,« utemeljujejo. Hkrati pozivajo MOC, da razstavi vse študije, elaborate, strokovne podlage, ki so že bile izdelane za to območje, in se do njih jasno opredeli. »Od MOC pričakujemo tudi, da pojasni nadaljnji razvoj in način prenove mestnega jedra ter imenuje strokovnjake
z ustrezno izobrazbo in izkušnjami, ki bodo ta nadvse zahteven projekt vodili in bili zanj odgovorni.«
Nekateri nad projektom tudi navdušeni
Na to, ali bo na parkirišču nasproti celjske Vrtnice res zrasel nebotičnik, kako visok bo objekt in na ostale podrobnosti, bo vsekakor treba še počakati. Spomnimo, da je investitor z vabljenim arhitekturnim natečajem lani poleti pozval slovenske arhitekte, da pripravijo rešitve za to območje. Med šestimi prispelimi rešitvami so štiri ustrezale razpisnim kriterijem. Eno med njimi je nato investitor predstavil Mestni občini Celje. Sledila je še delavnica, kjer so projekt predstavili širši strokovni javnosti in soglasodajalcem.
Z nami je bil investitor glede načrtovanega projekta bolj redkobeseden, češ da nam o njem še ne more nič povedati, ker da rešitev še ni izbrana. Na mestni občini so nam povedali, da je objekt zamišljen kot nekakšen hibrid sodobnega arhitekturnega oblikovanja. Okolica po-slovno-stanovanjskega objekta, v katerem bi bili banka, fitnes, restavracija in še kaj, naj bi bila čim bolj zelena. »Meni je zamisel všeč in tudi večini tistih, ki so projekt že videli. Sicer pa nič še ni dokončno. Strokovne podlage bodo povedale, kaj ta prostor prenese,« je dejal Roman Kramer.
BOJANA AVGUŠTINČIČ Foto: GrupA (arhiv NT)
obstoječi prostorski akt investitorja zavezuje k odgovornemu ravnanju s prostorom in da so tudi v razpis za prodajo zemljišča zapisali, kaj je na tem območju možno graditi. Sicer bo svoje tako ali tako povedala stroka, dodajajo. »V razpisni dokumentaciji smo tudi izrazili željo, da investitor v ponudbi navede, kaj želi tam graditi, občina pa je obljubila, da bo spremenila obstoječi zazidalni načrt, če bo to potrebno. Seveda se vedno prilagajaš v mejah sprejetih urbanističnih pogojev. Stvar gre potem skozi javne razgrnitve in sami veste, da vse, kar si investitor zamisli, tudi ne gre skozi. Tušev primer na Ljubečni je že takšen. Zato smo v tej fazi od investitorja zahtevali, da na podlagi projektne naloge, ki smo jo napisali na občini, naroči strokovne podlage za celotno obravnavano območje med Jurčičevo in Trubarjevo ulico, Savinjskim nabrežjem, Trgom celjskih knezov in Ljubljansko cesto. Te podlage bodo povedale, koliko pozidave ta prostor prenese glede
Varčujem z Elektrom Celje, d. d.
Varčna priprava tople vode -električni grelnik vode (bojler)
Vsako gospodinjstvo potrebuje sistem za pripravo tople sanitarne vode. Priprava tople vode lahko poteka v okviru ogrevalnega sistema z ogrevalnim kotlom, sončnimi sprejemniki, toplotnimi črpalkami ali električnimi grelniki sanitarne vode.
V gospodinjstvih so najbolj razširjeni električni grelniki vode (bojler). V splošnem se ti grelniki delijo na pretočne in s hranilnikom, slednji so tudi najbolj razširjeni. Priključna moč grelnikov s hranilniki se giblje okoli 2 kW, pretočnih pa od 3 kW do 21 kW ali več. Grelniki s hranilnikom manjših prostornin (od 5 do 10 litrov) se uporabljajo v kuhinji, večjih prostornin (od 30 do 120 litrov) pa v kopalnici.
Varčna raba električnega grelnika vode:
•	Velikost grelnika vode mora ustreza vašim resničnim potrebam v gospodinjstvu (št. oseb).
•	Namestite ga čim bližje pipam, saj tako zaradi manjših izgub potroši manj energije.
•	Grelnik vode vklopite v času manjše tarife (vsak delavnik od 22. do 6. ure naslednjega dne ter vsako soboto, nedeljo in dela prost dan od 0.00 do 24.00 ure).
•	Vodo v grelniku ogrevajte do 60°C. Pri tej temperaturi je segrevanje vode najbolj ekonomično.
•	Ne nastavljajte temperature vode v grelniku nad srednjo vrednost termostata. Pri višjih temperaturah se pospeši izločanje vodnega kamna, povečajo pa se tudi toplotne izgube.
•	Grelnik izklapljajte pri vsaki daljši odsotnosti.
•	Redno čiščenje grelnikov bistveno pripomore k njihovemu boljšemu izkoristku, zato naj ga profesionalno opravijo pooblaščeni serviserji.
•	Pri prhanju porabite 4-krat manj vode in energije kot pri kopanju v kadi.
•	Pri ročnem nastavljanju temperature vode spustite najprej mrzlo vodo, šele nato dodajajte toplo (in ne obratno).
Priporočljiva prostornina hranilnika na št. oseb:
Prostornina hranilnika (liter)		30	50	80	100	120
Št. oseb		1	2	3-4	4-5	5-6
Pri nakupu novega električnega grelnika vode bodite pozorni na optimalno razmerje med izbrano temperaturo vode in porabo električne energije. Izberite grelnik, ki ima majhno porabo energije, dodatno izolacijo za zmanjšanje toplotnih izgub in dolgo življenjsko dobo.
Robert Romih
ELEKTRONSKI RAČUN - BREZPLAČNO, UDOBNO IN OKOUU PRIJAZNO!
Elektro Celje vam zagotavlja, da že od danes naprej lahkQ .prejematezgol,igi32QÉaaÍ01l2^á
i
' prejmete račun za električno energijo [ . poslujete bol,-10203002001
» odkrijete druge prednosti, kivamjil
3 električno energijo in s tem poslujete I
OKOLJU PRIJAZNO
|arhivirate vaše mesečne poLožnice za električno energijo, omogočamo v spletni aplikaciji eStoritve.
www.eLektro-ceLje.si
r Elektro Celje, d.d.
□
10
IZ NAŠIH KRAJEV
NOVI TEDNIK
Podžupan stane 25 tisoč evrov
V Šmarju pri Jelšah niso vsi za dva podžupana - Za davkoplačevalce ravnovesja v občinskih svetih niso poceni
Koliko podžupanov potrebuje Občina Šmarje pri Jelšah ter koliko jih potrebujejo podobne občine? Štiri šmarske politične stranke in ena lista so dale tik pred imenovanjem dveh novih podžupanov pobudo, da bi imeli v bodoče samo enega podžupana.
»Stroški podžupana za njegovo nadomestilo v celotnem mandatu presegajo 25 tisoč evrov,« omenjajo med drugim v pobudi predstavniki Zaresa, SD, LDS, DeSUS in Neodvisne liste Ketiš, ki predlagajo, da bi ta denar rajši namenili društvom in organizacijam, na primer gasilcem. Podžupani prejemajo namreč iz davkoplačevalskega denarja mesečno plačilo, ki je določeno s sklepom občinskega sveta. »Svetniki smo že v prej-
Marjan Čuješ
Jože Čakš
šnjem mandatu ugotavljali, da Občina Šmarje pri Jelšah ne potrebuje dveh podžupanov, saj zanju ni bilo določenih nalog, ki naj bi jih opravljala. Prav tako ni bilo odgovorjeno na vprašanja in pobude svetnikov, da naj se pripravi poročilo o njunem delu,« dodajajo štiri politične stranke in lista.
»Ne morem drugače - in tudi prav je tako - da dam pobudo v obravnavo na občinskem svetu. V primeru, če bo pobuda dobila podporo svetnikov, bomo spremenili statut, v nasprotnem primeru bo v njem zapisano kot doslej,« odgovarja šmarski župan Jože Čakš. Če bi bila pobuda dana pred volitvami, še v prejšnjem mandatu, bi bilo za njeno sprejetje bistveno več možnosti, trenutno razmerje sil pa kaže, da bo
v Šmarju pri Jelšah ostalo po starem. V 19-članskem občinskem svetu ima po volitvah s šestimi svetniki večino SDS, SLS ima še štiri svetnike ter NSi enega, po čemer je mogoče sklepati, da bo večina za to, da bo imela Občina Šmarj e pri Jelšah v tem mandatu še vedno dva podžupana.
Če bo občinski svet na svoji četrtkovi seji glasoval za status quo, napoveduje župan Čakš, da bo svetnike na koncu seznanil z imenovanjem dveh podžupanov. To naj bi bila svetnika Marjan Čuješ iz SLS, ki je iz iste stranke kot župan, ter Janko Šket iz SDS, ki je bil na zadnjih volitvah Čakšev županski protikandidat. Šket je opravljal funkcijo podžupana že v preteklem mandatu (skupaj s Stankom Javornikom iz
SLS) in je iz stranke, ki ima v občinskem svetu zdaj največ svetnikov. »Dva podžupana sta določena v našem statutu od drugega mandata dalje, ko se je izkazalo, da je to za ravnovesje v občinskem svetu dobro,« pravi župan Čakš ter dodaja, da imajo podžupani vedno več pooblastil. »Menim, da je prav, da sta dva podžupana, čeprav marsikdo pravi, da zanju ni dovolj dela,« komentira župan. O tem so zagotovo prepričani v Zaresu, SD, LDS, DeSUS in Neodvisni listi Ketiš: »Predlagamo še, da se v statut zapiše, da se vodi evidenca o opravljenem delu in prisotnosti podžupana, poročilo pa poda župan svetnikom dvakrat letno.«
BRANE JERANKO
Podobne občine kot Šmarje pri Jelšah imajo prav tako po dva podžupana, na primer Rogaška Slatina, kjer bo župan mag. Branko Kidrič v sredo svetnike seznanil z imenovanjem dveh podžupanov, to je Borisa Fuhrerja in Martina Kidriča, ki ga bo nadomeščal v primeru predčasnega prenehanja mandata. V nekaterih občinah, na primer v Šentjurju ali Žalcu, imajo ponavadi celo po tri podžupane.
Janko Šket
Na Vranskem odvisni od razpisov
Svetniki Občine Vransko so se na zadnji seji seznanili z osnutkom proračuna za leti 2011 in 2012. Občina bo letos razpolagala s 4,5 milijona evri, prav tolikšna je približna višina načrtovanih odhodkov. V prihodnjem letu bodo imeli na voljo 3 milijone evrov proračunskih sredstev, pri čemer bo primanjkljaj občine znašal okoli 60 tisoč evrov.
V naslednjih dveh letih bodo največ denarja namenili za dokončanje projekta nadgradnje čistilne naprave v Kasazah, nadaljevanje gradnje pločnika in javne razsvetljave v Brodeh, gradnjo širokopasovnega omrežja, obnovo Schwen-tnerjeve hiše in nakup opreme kulturnega doma na Vranskem. Razlika med proračunoma je posledica
razpisov v letošnjem letu, od katerih si na Vranskem nadejajo državne in evropske pomoči. Med drugim za projekt gradnje širokopasovnega omrežja pričakujejo 700 tisoč evrov pomoči ministrstva za gospodarstvo in za gradnjo male čistilne naprave Prekopa-Čeplje 400 tisoč evrov kohezijskih sredstev. Prav tako še čakajo na obljubljeno pomoč dr-
žave v višini 450 tisoč evrov za sanacijo po poplavah pred štirimi leti, od tega naj bi 100 tisoč evrov prejeli za sanacijo plazu v Brodeh, in 150 tisoč evrov za sanacijo plazov po lanskem septembrskem neurju. Občini trenutno povzroča preglavice kar nekaj plazov, od tega trije večji, zaradi česar je oviran promet na javnih poteh in lokalnih cestah. Ob tem je znano, da bo občinski proračun še najmanj 15 let bremenilo odplačevanje posojila za financiranje odkupa večnamenske športne dvorane Vrana v središču Vranskega.
MJ
[^PS-BSSBS (^as^ssm
I
okeija JANUAR 2011!
Naročniški oddelek: f: K2 BB 196 f mi KZ BB 124
www.turnsck.si
V mesecu januarju vsem našim obstoječim in novim naročnikom ponujamo do popusta pri nakupu emajlirane posode proizvajalca EMO-ETT.
T u R N Š E Kf
Vse podrobnosti se nahajajo na naši spletni strani, ^^^
Sušnik brez
pomoči
podžupana
Vranski župan Franc Sušnik še ni imenoval podžupana. Kot je znano, podžupan pomaga županu pri njegovem delu ter opravlja posamezne naloge iz pristojnosti, za katere ga župan pooblasti. Kot pravi Sušnik, se z občinskimi svetniki še vedno dogovarja o imenovanju podžupana. Pretirane naglice pri njegovem imenovanju ni, saj med svetniki naj ne bi bilo velikega zanimanja za to funkcijo. Sušniku se to ne zdi posebej sporno. Kot pravi, lahko podžupana imenujejo zgolj formalno, neformalno pa ne opravlja nobene od delovnih funkcij, za kar ga tudi ni treba plačati. V prejšnjem mandatu sta bila imenovana kar dva podžupana, in sicer Maja Jerman in Andrej Semprimožnik. Oba se v občinski svet na lanskih volitvah nista uvrstila.
MJ
V	zabojnike prihodnji mesec
Selitev uslužbencev Upravne enote Šmarje pri Jelšah v začasne bivalne zabojnike bo predvidoma prihodnji mesec, načrtujejo na ministrstvu za javno upravo. Dela na gradbišču so v zaključni fazi, saj opravljajo zaključna gradbena dela v okolici zabojnikov ter se pripravljajo na tehnični pregled objekta.
Zabojnike so postavili na parkirišču nad obstoječo stavbo upravne enote in občine, ki je postala zaradi delnega pogre-zanja po mnenju strokovnjakov potresno nevarna ter jo zato nameravajo podreti. Ministrstvo za javno upravo bo pogodbo za najem zabojnikov podpisalo za štiri leta z delniško družbo Trimo Investment, za kar bo država plačala za celotno obdobje 623 tisoč evrov najemnine.
Odločitev o rušitvi obstoječe upravno-občinske stavbe v Šmarju pri Jelšah, ki je postala nevarna, je odvisna od občine, saj je v celoti v njeni lasti. V občinski upravi že razmišljajo o dolgoročni rešitvi, o skupni gradnji novega upravnega središča v Šmarju pri Jelšah. Pred kratkim so se namreč pojavile govorice o selitvi upravne enote v Šentjur, ki jih na ministrstvu za javno upravo zavračajo kot povsem neutemeljene.
BJ
Žalski upokojenci ne potrebujejo sekretarja
V	uredništvo smo prejeli pismo ogorčene skupine članov Društva upokojencev Žalec. Prepričani so, da se društvu obeta nova afera. Društvo, ki šteje 570 članov in se financira v pretežni meri s članarino, naj bi dobilo sekretarja. Gre po njihovem za povsem nepotrebno ravnanje društva na račun upokojencev, ki od svojih skromnih pokojnin prispevajo za njegovo delovanje.
V	pismu sicer ne pišejo, ali namerava vodstvo žalskih upokojencev sekretarja zaposliti ali naj bi ta funkcijo opravljal brezplačno ali za svoje delo prejemal nagrado, delal kot pogodbenik ali morebiti preko javnih del. Le prav se jim zdi, da bi člani društva pravočasno izvedeli za načrt, da naj bi dobili sekretarja, saj je za marec predviden občni zbor društva.
Predsednik Društva upokojencev Žalec Janez Kroflič odločno zavrača namigovanja anonimne skupine. Kot pravi, v društvu ni potreb in še manj finančnih zmožnosti za financiranje morebitnega sekretarja. Administrativna in ostala potrebna dela za delovanje društva opravljajo poverjeniki in tajnica društva, ki v njem ni zaposlena. Za svoje delo prejema nagrado, in sicer dvakrat letno v višini 200 evrov. Članarina v društvu znaša 7 evrov na leto in je v primerjavi z ostalimi upokojenskimi društvi nizka. Letna članarina se namreč giblje med 6 in 15 evri, društva pa jo glede na število članstva določijo sama. Delovanje društev določata Zakon o društvih in statut, ki med drugim opredeljuje morebitne zaposlitve glede na potrebe in sredstva. Kot pojasnjujejo v Zvezi društev upokojencev Slovenije, ni običajno, da bi društva v tem času zaposlovala in delila visoke nagrade, prav tako se zaradi finančne podhranjenosti ukinjajo javna dela in delo temelji na prostovoljstvu.
Upokojenci so v svojem pismu omenili tudi afere, ki naj bi se v preteklosti dogajale. Spomnimo, da so nesoglasja med žalskimi upokojenci pripeljala do ustanovitve novega društva upokojencev. Delovanje dveh društev pa se ni prav dolgo obneslo, pri čemer je novoustanovljeno kmalu propadlo. »Članstvo v društvu se povečuje in ni nobene potrebe po ustvarjanju nesoglasij v njem. Aktivni smo na mnogih področjih, zlasti na športnem, kar kaže na zdrav duh in zdravo telo naših članov,« pravi Kroflič.
MATEJA JAZBEC
NOVI TEDNIK
IZ NAŠIH KRAJEV
11
Tina Gorenjak je izzivala na smučeh
Tina Gorenjak in zmagovalec Mirjan Podgornik
Vrtca (še) ne bo
Krajani Frankolovega želijo zaradi povečanega vpisa otrok in dotrajanosti starega zgraditi nov vrtec. Vendar ga, vsaj zaenkrat, ne bodo dobili.
Na Frankolovem imajo tako kot po drugih slovenskih krajih vsako leto povečan vpis otrok v vrtec. Zato si želijo, da bi imeli večji vrtec, obenem pa je star tudi dotrajan. Vendar župan Občine Vojnik Beno Podergajs pravi, da ne vidi potrebe po gradnji novega vrtca: »Ta vrtec je doživel manjšo sanacijo, prostori so primerni, prav tako je obnovljena streha.« Glede na finančno situacijo občine, ki bo imela v letošnjem letu več odhodkov kot prihodkov, je občanom v interesu gradnja novega vrtca v Vojniku, ki je resnično potreben obnove: »Vojniški vrtec je res dotrajan in vanj so vključeni otroci iz cele občine. Zato smo zaenkrat dali razmišljanje o novem vrtcu na Frankolovem na stran.« Kot pravi Podergajs, na Frankolovem novega vrtca ne bo, pri čemer dodaja, da ne ve, zakaj se govori, da je vrtec neprimeren, saj je po njegovem mnenju v dobrem stanju. Prav tako naj bi bilo število otrok primerno za toliko učilnic, kot jih imajo, veliko otrok, predvsem starejših, pa tako in tako prihaja v vrtec v Vojnik.	MOJCA KNEZ
Model prostate bo na ogled tudi v Celju.
Petmetrska prostata
Vedno več slovenskih moških se srečuje z boleznijo prostate. Ker je pri nas osveščenost o boleznih prostate nizka, bo Združenje urologov Slovenije v soboto v Citycentru od 9. do 21. ure predstavilo petmetrski model prostate, ob 11. uri pa bo o zdravju prostate svetoval urolog Splošne bolnišnice Celje in predsednik Združenja urologov Slovenije Sandi Poteko.
S sobotno predstavitvijo modela prostate si želijo povečati stopnjo osveščenosti o zdravju in bolezni prostate. Po podatkih Združenja urologov Slovenije je namreč stopnja osveščenosti med moškimi precej nizka, zboli pa jih vedno več. Težave s povečano prostato se začnejo pojavljati po petdesetem letu. Po navadi gre za simptome, kot so pogosto, težavno mokrenje, počasno in nepopolno praznjenje mehurja, slab in prekinjen curek urina, težave s potenco, pogosta vnetja sečil. Več o zdravju prostate bodo obiskovalci lahko tudi vprašali predstavnike Združenja urologov Slovenije in absolvente medicine, ki bodo prav tako na predstavitvi. Obiskovalci bodo lahko izpolnili diagnostični vprašalnik za lažjo prepoznavo simptomov obolenj prostate. Ogled petmetrskega modela prostate bo strokovno voden.
ŠK
Akcijo Smučarski izziv že četrto leto organizira Društvo ljubiteljev gibanja Izziv iz Spodnje Savinjske doline ob pomoči Smučarskega kluba Gozdnik Žalec, animacijske skupine Okej, DJ Tea in neumornih smučarskih delavcev iz posameznih smučarskih centrov.
Letošnja akcija vključuje štiri smučišča. Po druženju na smučišču Cerkno, kjer je bila izzivalka Celjanka Tina Gorenjak, igralka, pevka in prva Slovenka, ki se je slekla za slovensko različico revije Playboy, bo karavana smučarskega izziva gostovala 5. februarja na Golteh, 6. marca na Krvavcu in 19. marca na Rogli.
Kot pravi glavni organizator in koordinator te smučarske akcije Uroš Vidmajer, je rdeča nit projekta rekreativno smučanje po veleslalomski progi in podoživljanje občutkov smučarjev tekmovalcev. Udeležencem se meri čas kot na pravem tekmovanju, vendar se je pri tem treba čim bolj približati času izzivalca. V tej vlogi so bili lani Nuša De-renda, Primož Kozmus, Jani Klemenčič, Boštjan Romih in Davo Karničar, ki je bil tudi najzahtevnejši izzivalec ter trd oreh tudi za odlične smučarje.
Tudi letošnja prva izzival-ka Tina Gorenjak je bila na smučišču Cerkno zelo dobra
in uspešna izzivalka, saj je ve-leslalomsko progo prevozila v času 24,93. S časom 46,67 je progo presmučala njena hčerka Nina, ki je bila izzivalka za mlade smučarje do 13. leta, kar je bila tokrat novost. Njun čas je tokrat lovilo kar preko 230 smučarjev. Tini se je najbolj približal Mirjan Podgornik, ki je bil počasnejši le za stotinko sekunde. Enajstletni izzivalki Nini pa je bil najbližje Patrik Krašna.
Za vse udeležence tokratnega izziva je Tina Gorenjak tudi zapela svojo uspešnico Muca Maca. Kdo bo izzivalka ali izzivalec na Golteh, pa ostaja še skrivnost.
DN
Zmagovalca z obema izzivalkama ter organizatorji
Za velenjske malčke nizkoenergetski objekt
Kmalu se bo v Velenju pri obstoječem vrtcu Vrtiljak začela gradnja prizidka, v katerem bodo sodobni prostori za več oddelkov velenjskih malčkov. Občina je širitev kapacitet za izvajanje predšolske vzgoje napovedala v začetku šolskega leta, hkrati bo z gradnjo nizkoenergetskega objekta sledila svoji viziji o čim večji izrabi obnovljivih virov energije.
Velenjska občina se tako kot številne druge že nekaj let sooča s porastom vpisa otrok v vrtce. Z začetkom šolskega leta so tako kapacitete za izvajanje predšolske vzgoje povečali za 4 oddelke, tako velenjske vrtce letos obiskuje 1.250 malčkov, ki so razporejeni v 70 oddelkov. Čeprav se je število vpisanih otrok od šolskega leta 2009/10 povečalo za 80, so v velenjski občini uspeli zagotoviti mesto vsem. So pa tudi napovedali, da bodo poskrbeli za dodatne prostore.
V sredo je tako župan MO Velenje Bojan Kontič z izbranim izvajalcem, ljubljanskim podjetjem VG5, podpisal pogodbo o gradnji prizidka k obstoječemu vrtcu. Gre
za samostojen objekt, ki bo stal ob vzhodni fasadi vrtca Vrtiljak, namenjen pa bo izvajanju vrtčevske dejavnosti za štiri oddelke nižjega starostnega obdobja. Prizidek, ki bo skupno obsegal približno 840 m^, bo nizkoenergetski objekt. Predvidena je uporaba talnega gretja, imeli bodo sistem sončnih kolektorjev za pripravo tople sanitarne vode, stavbno pohištvo pa bo v skladu s tehničnimi predpisi o učinkoviti rabi energije v stavbah. Objekt bo imel tudi ravno streho, ki bo omogočila uporabo padavinske vode. Velenjski malčki naj bi tako dobili zdravo in varno bivalno okolje s sodobnimi štirimi igralnicami, vrtec pa bo tudi ustrezal novim prostorskim standardom in normativom. Nov vrtec naj bi bil končan do začetka naslednjega šolskega leta, torej do 1. septembra. Vrednost investicije znaša dobrih 817 tisoč evrov, slabih 527 tisočakov so Velenjčani pridobili iz naslova vladne službe za lokalno samoupravo in regionalni razvoj oziroma iz evropskega sklada.
POLONA MASTNAK
Zfl vse, ki jim iskreno želimo srečo v novem letu 2011
darila iz GALERIJE OSKAR KOGOJ NATURE DESIGN V CELJU www.darila-kogoj.com
12
PISMA BRALCEV
NOVI TEDNIK
Uredništvo objavlja pisma bralcev po svoji presoji v skladu z uredniško politiko, razen ko gre za odgovore in popravke v skladu z Zakonom o medijih. Dolžina naj ne presega 50 vrstic, daljše prispevke krajšamo v uredništvu oziroma jih avtomatično zavrnemo. Da bi se izognili nesporazumom, morajo biti pisma podpisana in opremljena s celotnim imenom, naslovom ter s telefonsko številko avtorja, na katero lahko preverimo njegovo identiteto. V časopisu pismo podpišemo z imenom in priimkom avtorja ter krajem, od koder je doma.	UREDNIŠTVO
Kg,
PREJELI SMO
Almo povezujejo z genocidom?!
Ko sem slišal za naslov nove knjige o naši mali veliki someščanki, ki jo je pripravil Pokrajinski muzej Celje, me je enostavno zmrazilo. Prav gnusno in skrajno neokusno se mi zdi, da so naše »modre glave« iz muzeja Almo Karlin, sicer čudaško, a neskončno zanimivo bitje, primerjale z zločincem, kakršen je bil Krištof Kolumb! Seveda razumem, da so želele izpostaviti njegovo raziskovalno naravo, a to je v sodobni zgodovini tako, kot da bi kakšnega velikega ekologa primerjali z Adolfom Hitlerjem, ker je pač v tretjem rajhu uvedel zelo progresivne naravovarstvene zakone. Nesporno je, kar bi seveda zgodovinarji, »okran-cljani« z vsemi magisteriji in doktorati morali vedeti, da je Kolumb po odkritju Haitija, katerega guverner (in podkralj) je postal, tam izvedel genocid. Zelo uspešen - 50 let po njegovem pristanku je na nekoč rajskem otoku (po zapisih španskih misijonarjev), kjer je živelo okoli 3 milijone ljudi, živelo le še kakšnih 200 zlomljenih staroselcev. In to pred več kot 500 leti! Haiti je še danes tako »črn«, ker so pač Afričani suženjstvo bolje prenašali kot »Indijanci«, ki so enostavno - pomrli. In sramotno se mi zdi, da moji someščani, ki se imajo povrhu še za nekakšne avtoritete, radovedni in iskrivi raziskovalni duh Alme Karlin povezujejo s pogoltnim in z zločinskim duhom Krištofa Kolumba. Kar jih bodisi naredi za zanikovalce genocida bodisi za nesposobne šarlatane. Menim, da nič od naštetega ni posebej laskavo - sram naj jih bo!
GREGOR STAMEJČIČ, Celje
Je državna uprava servis občanom?
Da bi državna in občinska uprava bili servis za zadovoljevanje neposrednih interesov in potreb občanov, trdijo ponavadi tisti politiki, ki so za prvo navedeno odgovorni. Tako je v preteklosti trdil tudi tedanji minister za navedeno področje dr. Virant. Dovolim si trditev, da glede državne uprave ni tako. Prepričan pa sem, da je dobro, da še nimamo kakšne pokrajinske uprave, saj je že z upravnimi enotami dovolj problemov.
Sicer pa bi bilo čudno, da bi bila državna uprava kakšna izjema v pozitivnem smislu, če jo primerjamo na primer s sodstvom ali z drugimi organi in organizacijami, ki jih danes na državni uprav-nopolitični in upravnoizvr-šni ravni imamo. Značilnost
današnje državne uprave je enkrat, da se je številčnost v njenih organih in organizacijah zaposlenih v primerjavi z njeno predhodnico - javno upravo - povečala za desetkrat. Na drugi strani je postala s številnimi agencijami in drugimi z zahoda prevzetimi organizacijskimi oblikami popolnoma nepregledna. Naj ne zveni kot neskromnost, če trdim, da sem pred 20 leti znal vso državno upravo, to je ministrstva z njihovimi organi in organizacijami v sestavu, našteti tudi v spanju. Še ena značilnost naše državne uprave je, da so v njej zaposleni čez mero vzvišeni, četudi jim je mogoče očitati neznanje na vsakem koraku, pri čemer so ignorantski, še posebej pa arogantni. To je bila v preteklosti značilnost le delavcev Službe državne varnosti, tistih v partijskih komitejih in še kje.
Do navedenih in drugih spoznanj o transformaciji državne uprave sem prihajal postopoma, tudi že v času svoje zaposlitve. Zadnje, kar sem doživel, je bila tista vzpodbuda, da sem se lotil tega zapisa. V štartu se nanaša na vsem znano zadevo vrednotenja nepremičnin, ko smo pred meseci prejeli nekakšen poskusni izračun, še posebej pa opredelitev teh nepremičnin z vsemi elementi, ki naj bi bili podlaga za to vrednotenje. In glej ga zlomka: ugotovil sem vrsto kapitalnih napak. Najprej je geodetska uprava pri polovici nepremičnin opredelila solastništvo, ki ga ni. Nadalje mi je pri hiši določila, da imam kanalizacijo, ki je ni. Še naprej je za nekatere gozdne parcele določila popolno možnost »hasnovanja«, ki je dejansko, na terenu, fizično, popolnoma onemogočeno. Še nekaj drugih napak je bilo. Vse to sem Geodetski upravi RS v Ljubljani priporočeno pisal in potrebno navedel ter priložil ustrezne listinske dokaze, med njimi 14 let star sklep o dedovanju, ki lepo razdeljuje lastništvo spornih parcel. Po preteku več kot meseca, ko nisem dobil odgovora, sem poslal urgenco, priporočeno seveda. Na to pisanje sem, nekako po 14 dneh, prejel pismo navedene državne uprave. In kaj je v tem pismu bilo? Na moje veliko začudenje le navedba neke nove parcele, ki naj bi bila moja last. To parcelo pa sem prodal že pred devetimi leti, za kar sem pri tretjem pisanju tej upravi priložil fotokopijo zemljiškoknjižnega predloga, naslovljenega na pristojno okrajno sodišče. To tretje priporočeno pismo s povratnico sem naslovil na samega generalnega direktorja Seliškarja. Vse sem mu razložil, vse priložil, vendar do danes, ko to pišem, nisem dobil nobenega odgovora.
Pa se naj še kdo usti, kakšen servis za zadovoljevanje interesov in potreb občanov je naša državna uprava!
VLADIMIR KORUN, Velenje
Staro-nova
odba o Novem oštru
Pred časom smo v marsikaterem časniku lahko brali, da bo dvorec Novi Klošter dobil novega lastnika, Občina Polzela ga je prodala Zavodu Tromostovje, zavodu za vzgojo, znanost, izobraževanje in kulturo, katerega ustanovitelj je Opus Dei.
Nihče se ne spominja več, kakšen je bil dvorec pred 20 leti, pri čemer ne bi bilo prav, da se pozabi ime človeka, ki mu je vrnil življenje. Zato se nam zdi prav, da vsaj člani Slovice spomnimo bralce, da ima Novi Klošter tudi drugo zgodbo, ki je novinarji ali ne poznajo ali pa jo želijo za-molčati. Želimo, da zgodbo spoznate, saj je to zgodba o Človeku, ki je Novemu Kloštru dal 20 let življenja in ves svoj denar.
Traugott Biedermann. Njegova povezava z Novim Kloštrom se je začela, ko je nekdanji rojak, rojen v Novem Kloštru, takrat živeč v Švici, znameniti Paul Parin, pisatelj, ustanovitelj etnopsi-hoanalize in mirovnik, izbral Žalec za kraj, kjer je s skupino ljudi, ki živijo v Švici, in z uglednimi Savinjčani ter gosti slovenskega političnega življenja javno podprl samostojno Slovenijo, ko se je ta odločila zanjo. Takrat je prišel z njim novinar in njegov občudovalec. Spoznal je Parinov rojstni Novi Klošter in si zadal cilj, da ga bo obnovil. Velika odločitev. V ustvarjalnosti ga je podprlo veliko ljudi, saj je bil Novi Klošter propadajoč, povsem zanemarjen objekt, v cerkvici so tamkajšnji prebivalci takrat redili prašiče. Odločilno pa je bilo, da ga je podprlo vodstvo Občine Žalec, in Občina Žalec, takratna lastnica objekta je za začetek sanirala streho.
Od tam naprej pa se začne sreča in kalvarija sanjača in garača Traugotta Bieder-manna, ki je začel s čiščenjem cerkvice, z obnovo, s somišljeniki je kupil celo zvon zanjo, obnovil je del fasade na dvoriščnem delu objekta, stopnišče, uredil in opremil dvorano, naredil in napolnil knjižnico, položil parket, uredil sanitarije, obnovil električne in vodovodne inštalacije, uredil in opremil bivalne prostore z dvema kuhinjama, sobo za sestanke, posadil celo lipo, ob praznikih vabil na srečanja in literarne dogodke, saj je verjel, da bo Novi Klo-šter postal srednjeevropski center kulture, kamor bodo prihajali umetniki ustvarjat in spoznavat Slovenijo, ki jo je on v 20 letih vzljubil kot domovino. Žal se mu z odgovornimi ljudmi na Občini Polzela ni uspelo dogovoriti,
da bi podprli njegovo idejo
(ali ga odvrnili od nje), čeprav je občina vedela za njegova vlaganja v objekt.
Če na zgodbo gledaš s plati neprizadetega opazovalca, ra-
zumeš in sprejemaš oba: občino, ki je objekt želela prodati, saj si poleg Komende ne more privoščiti večjih vlaganj in potrebuje denar, gospoda Biedermanna, ki je za oživitev ideje porabil vse svoje prihranke in 20 let življenja, pa boste gotovo imeli za sanjača in naivneža. Toda roko na srce: takih ljudi, ki svoje življenje in denar zastavijo za idejo, kar boste mnogi ocenili za povsem nemoderno, je premalo, žal pa te, ki skoraj po čudežu obstajajo, ne spoštujemo dovolj, zato se svet vrti, kakor se vrti - narobe.
MILENA POBEŽIN v imenu Kulturnega društva Slovenica
PRITOŽNA KNJIGA
Grawe, nikar!
V razraščanju poslovne ne-kulture in nekorektnosti je primer zavarovalnice Grawe navidezno majhen, morda celo tako pogost, da ni nič posebnega. A prav v tem je vse večja težava Slovenije, ki se pogreza v brezno poslovne nekulture. Sprenevedanje je le del tega. Za kaj gre?
Leta 2009, 12. decembra, sem imel v stanovanju hudo nesrečo. Zastrupil sem se s CO, komaj so me rešili in ostale so mi težke posledice. V bolnišnici sem preživel 14 dni, od tega v komi 6 dni. Nezgodno zavarovanje sem imel sklenjeno pri zavarovalnici Grawe. In tu se začenja zgodba. Po nesreči sem se obrnil na Grawe z odškodninskim zahtevkom. Poslal sem jim vso dokumentacijo, od zdravstvenega kartona naprej, z vsemi nevrološkimi izvidi, kjer je bilo jasno označeno, da sem 100-odstotni invalid, posledično zaradi nesreče. Nekaj časa je bilo potrebno, da je Grawe pridobil tudi dokumentacijo s sodišča, ker vzporedno poteka tudi kazenski postopek.
Ves čas sem bil v stiku z Zavarovalnico Grawe, ker sem pričakoval, da bodo moj odškodninski zahtevek rešili v doglednem času. Saj je znano, kaj krasi učinkovito, dobro organizirano in poslovno korektno zavarovalnico. A Grawe očitno sodi v drugo kategorijo zavarovalnic, če ravna tako kot v mojem primeru. Primera nočejo rešiti in se izplačilu izogibajo, čeprav imajo celotno dokumentacijo. V zavarovalnici me ob vsakem telefonskem klicu odpravijo, da je potrebno še malo počakati. Vsak klic se je končal tako, da so mi obljubili, da čez 14 dni pa bo. Nazadnje z obljubo, da bo zadeva urejena do konca lanskega leta. No, to se ni zgodilo in še vedno čakam. Ves čas pa mi seveda redno pošiljajo položnice za zavarovalne obroke in če kakšnega izpustim, takoj zagrozijo s prekinitvijo nezgodnega zavarovanja. Očitno je Grawe takšna zavarovalnica, ki obljublja vse, v drobnem tisku pa se skriva njihova profesionalnost. Čeprav imam z njimi sklenjeno odškodninsko pogodbo, mi to nič ne pomaga in ne morem priti do denarja.
Kdo lahko stopi v državi na prste takšni poslovni nekorektnosti in izigravanju? Pomaga javna kritika ali kaj drugega? Ali ni že čas tudi za rehabilitacijo poslovne kulture?
ROK VOLFAND, Celje
~ ZAHVALA
Hvala za prijaznost
V torek, 11. januarja, sem morala s sinom v celjsko bolnišnico na oddelek za pedia-trijo na nujen pregled.
Najprej naju je prijazno sprejela sestra Simona, kasneje pa še dr. Katarina Me-štrovič Popovič. Slednja se je kljub obilici dela na oddelku in kar nekaj pacientom v čakalnici ambulante skrbno zavzela za »najino« težavo, pri tem pa izžarevala izjemno pozitivno energijo, dobro voljo, pozornost _ Sina je s svojim sproščenim načinom pripravila, da se je popolnoma sprostil, brez strahu in bolečin prestal neprijeten del pregleda, predvsem pa ji je uspelo, da je povsem izgubil kakršenkoli, sicer običajen, strah pred zdravniki.
Svoje mnenje oziroma občutke, predvsem pa zadovoljstvo in hvaležnost sem omenjeni zdravnici tudi osebno že povedala, za zahvalo in pohvalo v medijih pa sem se odločila predvsem iz razloga, da z bralci delim pozitivno izkušnjo, ki bi sicer na teh relacijah (pacient-zdravnik) ne glede na vse morala biti »zvezda stalnica«, a je, žal, najbrž tudi zaradi številnih različnih pritiskov še vedno premalokrat prisotna.
Še enkrat iz srca hvala!
Nuša
(naslov v uredništvu)
Hvala za pomoč
Prisrčna hvala vsem, ki mi pomagate v starosti. Hvala vsem, ki ste mi za božične praznike uredili stanovanje, hvala bratu Jožetu za usluge, prisrčna hvala nečakinji Romani za vsa prizadevanja in tudi vsem domačim prisrčna hvala! Skratka vsem hvala in vsakemu posebej. Hvala lepa tudi Cvetki Hrastnik iz Slivnice za vso pozornost, ki jo goji do starejšega človeka. Razume, čeprav je še mlada. Vsem Bog plačaj.
CILKA KLADNIK, Gorica pri Slivnici
MODRI TELEFON
Kajenje v bloku
Bralec iz enega od starejših blokov za kulturnim domom v Štorah se pritožuje, ker posamezni stanovalci kadijo v skupnih straniščih. Imena kadilcev poznajo, ne vedo pa, kam naj jih sploh prijavijo.
Iz Atrija, stanovanjske zadruge, odgovarjajo: »Prepoved kajenja v bloku lahko lastniki opredelijo v hišnem redu, ki ga sprejmejo z večinskim soglasjem in je zavezujoč za vse lastnike oziroma uporabnike, kakor tudi za obiskovalce. V kolikor je to opredeljeno kot hujša kršitev hišnega reda, se na osnovi sklepa lastnikov kršitelja opomni, če pa kršitelj z dejanji ne preneha, lahko lastniki z večinskim soglasjem sprejmejo sklep o izključitveni tožbi v skladu z veljavno zakonodajo. V primeru, če je kršitelj najemnik stanovanja, se o tem obvesti lastnika stanovanja, da ukrepa v skladu s pristojnostmi in pooblastili.«
Skupni prostori
Stanovalec večstanovanj-ske hiše iz središča Celja se pritožuje zaradi skupnih prostorov. Nekdo od stanovalcev je namreč del skupnih prostorov pregradil s pregradno steno ter dostop do podstrešja vsem ostalim onemogočil. Prav tako si la-
sti del skupnih prostorov v pritličju stavbe.
Iz Atrija, stanovanjske zadruge, odgovarjajo: »Za tak poseg potrebuje stanovalec oziroma lastnik soglasje vseh lastnikov v stavbi (100 % soglasje), saj gre v tem primeru za spremembo razmerja med skupnimi in posameznimi deli, omejitev rabe skupnih delov in - ne nazadnje - posledično za spremembo solastniških deležev. Lahko pa se lastniki dogovorijo in se z večinskim soglasjem lastnikov po solastniških deležih (več kot 50 %) odločijo in del skupnih prostorov oddajo v najem in z lastnikom sklenejo ustrezen pisni dokument. Za ustrezno ukrepanje je pristojna stanovanjska inšpekcija RS. Veljavna zakonodaja opredeljuje, da so skupni deli večstanovanj-ske stavbe solastnina etažnih lastnikov in jih ti uporabljajo v skladu z njihovo naravo in namenom ter na način, ki drugih etažnih lastnikov ne omejuje. S soglasjem vseh lastnikov se lastniki odločajo o spremembi razmerja med skupnimi in posameznimi deli, omejitvi razmerja med skupnimi in posameznimi deli, spremembi sporazuma o določitvi posebnih skupnih delov ter solastniških deležev na posebnih skupnih delih.
BRANE JERANKO
Če imate težave in ne veste, kam bi se obrnili, lahko pokličete številko našega Modrega telefona 031/569-581, vsak dan med 10. in 17. uro. Svoja vprašanja za Modri telefon lahko med ponedeljkom in petkom zastavite tudi po telefonu 42-25-158.
NOVI TEDNIK
IZ NAŠIH KRAJEV
13
S predstavniki verskih skupnosti o dialogu
Krajani Nove Cerkve so že večkrat slišali obljube o rešitvi za znameniti »marof«, ki je še eden redkih tovrstnih primerkov v Sloveniji. Bo tokrat res ostal neporušen in bo dobil vsebine, ki jih prebivalci potrebujejo?
»Marofa« ne bodo rušili
Vodstvo Mestne občine Velenje je na tradicionalnem ponovoletnem sprejemu gostilo predstavnike verskih skupnosti, ki delujejo na območju Šaleške doline. Sogovorniki so poudarjali predvsem pomen dialoga v težkih časih.
Goste, župnike župnijskih uradov Velenje, Vinska Gora in Staro Velenje, predstavnike islamske verske skupnosti in adventistič-
ne cerkve, so sprejeli velenjska podžupana Srečko Meh in Srečko Korošec ter direktorica občinske uprave Andreja Katič. Sprejema, ki ga v Velenju pripravljajo ob svetovnem dnevu religij, pa sta se udeležila tudi dekan Šaleške doline Jože Pribo-žič in celjski škof Stanislav Lipovšek. Sogovorniki so se strinjali, da so v občini ob prisotnosti več verskih skupnosti uspeli zgradi-
ti spoštljive odnose ter vzpostaviti dialog, Velenje pa je tako vzorčen primer skupnosti, ki jo različnost bogati in prinaša pozitivne rezultate. To je še posebej pomembno v težkih časih ter ob socialnih stiskah, ki lani Velenju niso prizanašale. Ker se številni posamezniki po pomoč obračajo k predstavnikom verskih skupnosti, jih je Srečko Meh pozval, naj informacije o pomoči potrebnih posredujejo tudi šaleškemu odboru za pomoč občanom.
PM
V Novi Cerkvi si že več kot desetletje prizadevajo, da bi na mestu zaščitenega gospodarskega poslopja, »marofa«, zrasel poslovno stanovanjski objekt. A na poti uresničitve so krajani naleteli na precej ovir.
Potem ko se je najprej kot investitor ponujalo podjetje Tuš, ki je kasneje zaradi birokratskih zahtev in prevelikih stroškov sanacije odstopilo, se je na mestu novega investitorja znašlo podjetje CM Celje, ki je želelo poslopje porušiti in ga v enaki obliki postaviti na novo. S tem so se strinjali tudi krajani, vendar se je zataknilo pri zavodu za varstvo kulturne dediščine, ki ni dovolil rušenja objekta. Krajani so se ponovno pritožili na ministrstvo za kulturo, ki je njihovo pritožbo enkrat že obravnavalo, vendar
z rešitvijo krajani niso bili zadovoljni. Na decembrski seji občinskega sveta Vojnika pa je predsednik Krajevne skupnosti Nova Cerkev Slavko Jezernik ponosno povedal, da se bodo končno prenehale sitnosti v zvezi z »marofom«, saj se je našel krajan, ki bo stari objekt obnovil. Obenem naj bi zgradil še trgovino, vrtec in pošto in še kaj. Krajan, ki kljub temu, da vsi v kraju vedo za koga gre, ne želi biti imenovan ter v zvezi z nakupom starega poslopja ne želi dajati izjav, naj bi zdaj že pridobival dovoljenja za obnovo in dograditev. Prav tako je v zvezi z novo podobo »marofa« redkobeseden Jezernik, čeprav je bil vedno pripravljen o »novih« rešitvah javno spregovoriti.
MOJCA KNEZ Foto: GrupA (arhiv NT)
Raznolikost in sobivanje verskih skupnosti bogatita Velenje, so se strinjali sogovorniki, ki so na ponovoletnem srečanju z vodstvom občine izpostavili tudi sodelovanje, da bi skupaj v težkih časih pomagali čim več občanom.
Plodni Vranšani
Število novorojenih otrok na Vranskem se je lani precej povečalo. Občina je izplačala skupaj za 5 tisoč evrov enkratne denarne pomoči. Skupaj se je lani rodilo 19 fantkov in 13 deklic, od tega kar 18 prvorojencev. Višina enkratne denarne pomoči letos ostaja enaka kot lani. Za prvega otroka bodo starši prejeli 132, drugega 221, tretjega 309 in za vsakega naslednjega otroka 353 evrov pomoči.
MJ
Z.
Na občnem zboru so podelili različna priznanja za delo v društvu in za urejeno okolje.
Aktivno društvo Izviri
V društvu Izviri Dobrina, ki mu uspešno predseduje Danica Recko, so letos pohiteli z izvedbo občnega zbora in ga sklicali že na letošnjo prvo delovno soboto.
Več kot sto trideset članov se na različnih področjih trudi za promocijo kraja, za kar pa je potrebno žrtvovati veliko prostega časa. Z veseljem ugotavljajo, da njihova prizadevanja podpirajo tudi občina Šentjur, tamkajšnji TIC, domača krajevna skupnost
in RA Kozjansko. Slednja je bila organizatorka tečaja za območne turistične vodnike, ki so ga uspešno opravili tudi domačini Jelka Križnik, Anica Recko in Branko Kovač. Pomemben dogodek je bil lani na Žusmu pri cerkvi sv. Jakoba, ko so potomci obnovili spominska nagrobnika prapradedka Leopolda Fie-glmullerja in njegove hčere Leopoldine Dobovišek. 15. maja je celjski škof dr. Stanislav Lipovšek nagrobnika
blagoslovil in daroval sv. mašo. Isti dan je bilo tudi odkritje spominske plošče na cerkvici sv. Leopolda, ki jo je dal leta 1871 zgraditi Leopold Fieglmuller, lastnik gradu Žusem in steklarne v Loki pri Žusmu. Za tem je sledila predstavitev knjige Zadnji žusemski graščaki, kozjanski steklarji, trgovci in loški učitelji avtorja Janeza Stanislava Roškerja, Fieglmullerjevega praprav-nuka.
Društvo je lani izpeljalo tudi dva večja projekta in sicer tisk zloženke Žusem skozi čas in ponatis knjige Glažarjev sin avtorja Daniela Artička.
Letos bodo nadaljevali tradicionalne prireditve in se prijavljali na različne razpise za pridobitev sredstev za projekte, kot so raziskava vode in vrtine v Dobrini, Valentinov pohod, folklorna prireditev, ureditev športnega igrišča ter obnova in razvoj vasi v Dobrini ter ureditev učne Grajske poti proti Žusmu.
MR
povpraSai« P^'
„ase«, operater,«
ZGODBE IZ KAMRE
__amra
X—/www.kamra.si
Kavarna Merkur. Vogalno poslopje kavarne Merkur na križišču današnjih Stanetove in Prešernove ulice, zraven je bila tudi Krušičeva kavarna Evropa; razglednica iz leta 1915.
»Kje so tiste gostilne, ki so včasih bile
Začetki gostinstva v Celju in okolici
Področje današnjega Celje je bilo kot križišče pomembnih prometnih poti poseljeno že v predzgodovinskem obdobju, kot rimska Celeja pa je doživelo vrhunec svojega razvoja v prvih stoletjih našega štetja. S propadom rimskega imperija je mesto v zgodovinskem spominu zatonilo za mnogo stoletij in le izkopanine fragmentarno pričajo o njegovem nekoč bogatem materialnem in družabnem utripu. Toda - življenje se ni nikoli ustavilo in ob srednjeveških poteh so že zelo zgodaj nastajala gostišča, imenovani hospitali ali špitali; le-ti so poleg prenočišča ponujali tudi hrano in pijačo.
Na celjskem področju so za popotne potrebe premožni plemiči in redovniki ustanovili tri: eden je bil na poti skozi Tuhinjsko dolino med Motnikom in Kamnikom, kjer je današnji Špitalič, drugi v Letušu v Savinjski dolini in tretji v Špitali-ču ob žičkem samostanu.
Deželni štajerski stanovi so leta 1454 sprejeli zakon, po katerem je lahko imel gostilno
vsakdo, razen duhovnikov in plemičev, ki so živeli v mestih. Celo listina, s katero je Friderik II. Celju podelil mestne pravice, govori o vinu in gostilnah. Friderik III. je leta 1461 pod vplivom meščanov, ki so imeli izključno pravico trgovanja, izdal nasprotno odločbo, s katero je ukazal, da se na območju okrog Celja odpravijo vse gostilne, ker škodujejo gostilnam v mestu. Uredba iz leta 1678 je določila, da eno miljo okoli mesta ne sme biti nobene gostilne, ob vpadnicah v mesto in v mestu samem pa so gostilne neovirano nastajale.
Sredi 18. stoletja je bilo v Celju devet gostiln, potem pa
Več o digitalni zbirki in drugih domoznanskih zgodbah, ki jih pripravlja Osrednja knjižnica Celje v sodelovanju s partnerji, si lahko preberete na spletnem naslovu www.kamra.si.
OSREDNJA
JIZNICA Celje
Kissik s sevdalinko
Na novi zgoščenki zanimive zasedbe 12 remiksov več kot
tristo let stare bosanske narodne pesmi
je leta 1762 mestni svet omejil njihovo število na šest. Kljub omejitvam je število gostiln v Celju stalno naraščalo, družabno življenje v mestu pa cvetelo. Izgradnja železnice med Dunajem in Trstom sredi 19. stoletja je imela za Celje dolgoročne posledice. Mesto ob Savinji se je razvilo v trgovsko in industrijsko središče regije, zato niti ne preseneča, da so leta 1902 našteli v mestu s 6.713 prebivalci kar 35 gostiln. Nekatere gostilne so ostale točilnice in okrepčevalnice, druge pa so se razvile v hotele z bogato ponudbo.
Prihodnji petek vam bomo predstavili enega izmed nekdanjih celjskih hotelov Pri zamorcu (Hotel Mohr).
Jutri bo tudi uradno izšla nova plošča za to priložnost vnovič obujene izjemno zanimive domače glasbene zasedbe Kissik. Na njej so, potem ko so pred časom že postregli z remiksi skladb skupin Dan D, Siddharta, Sestre, Shyam in še koga, Davor Klarič, Stane Špegel in Vasja Ocvirk ponudili kar dvanajst zvočnih podob bosanske sevdalinke 1l' je vedro, il' oblačno, ki jo je na plošči odpela sarajevska pevka Aldijana Tuzlak.
Plošča je pravi primer, na koliko mogočih in nemogočih načinov lahko v sodobni glasbeni preobleki zveni ista pesem. Kissik so sevdalinko preoblekli v disko house verzijo ter še druge, pretežno elektronsko obarvane sloge, pri čemer je Stane Špegel (House Mouse) oskrbel štiri priredbe, pri ostalih osmih so Kissiku s svojimi remiksi priskočili na pomoč tudi drugi odlični glasbeniki: Three Of Many (Elabjer, Dušan Knežević, Gašper
Kissik so Vasja Ocvirk, Stane Špegel in Davor Klarič.
Piano), GVT (Mitja Ozis, Bojan Marjanović), Funk33 (Miran Pratnekar), Crocy & Iggy Costo (Matevž Salobir, Igor Koštomaj), Haris Pilton (Igor Šon) in HouseHolics (Aljaž Bizjak, Danijel Ža-bić).
Ovitek zgoščenke je izgoto-vil priznani oblikovalec, risar, režiser, glasbenik (Shyam) in multimedij ski umetnik Miloš Radosavljević.
Člane skupine Kissik sicer poznamo predvsem po njihovem delovanju v drugih glasbenih zasedbah in projektih. Stane Špegel je že veteran slovenske in mednarodne elektronske glasbene scene, znan po neštetih nastopih na tehno house dogodkih doma in v tujini ter s številnimi izdajami na nosilcih zvoka, saj je znan ko izjemno ploden ustvarjalec in tudi remikser. V zadnjem času navdušuje tudi s svojimi izjemnimi multimedijskimi nastopi v živo, kjer svojo glasbo spaja z inovativnimi in presenetljivimi video stvaritvami. Da-vor Klarič je znan predvsem kot dolgoletni član skupine Šank rock in po sodelovanju s skoraj vsemi glasbeniki in ustvarjalci iz slovenske prve glasbene lige, je pa tudi eden izmed stebrov odlične acid-jazz zasedbe Elevators. Vasja Ocvirk je ustanovni član skupine Strelnikoff, elektropunk zasedbe.
Uradna promocija zgoščenke Il' je vedro, il' oblačno bo v soboto v celjskem klubu Terazza.
BRST
Obrazi Vilija Šusterja
»Ko človek oštarijo zapusti, Celje se mu čudno zdi.« Risba na razglednici z začetka 20. stoletja prikazuje orientacijske težave okajenih poznih veseljakov.
——- Št. 6 - 21. januar 2011
WÙ
V celjskem Mercator Centru je na ogled razstava Obrazi celjskega ljubiteljskega fotografa Vilija Šusterja.
Na razstavi je na ogled 40 dokaj netipičnih in neklasič-nih portretov. Niso namreč nastajali načrtovano ali v studijskih pogojih. Šusterja, ki je zelo pogost obiskovalec različnih športnih in kulturnih dogodkov, namreč fotoaparat vedno spremlja. In četudi je v preteklosti svoje fotografije kdaj že pokazal, je šlo za fotografije iz narave in za fotografije različnih objektov v prostoru. To pot se je odločil za portrete. »Do zbirke posnetkov je prišlo postopoma. Začelo se je na potovanjih, kjer sem v objektiv ujel prijazne obraze zlasti Orientalcev. Sicer pa sem vseskozi slikal osebe, saj imam ljudi rad. Ko se mi je
nabralo nekaj znanih oseb, sem začel razmišljati tudi o razstavi,« pravi o motivih za to prijazno razstavo Vili Šuster.
Šuster je sicer ljubiteljski fotograf, a znan Celjan, športni aktivist. Fotografija ga spremlja že od mladih nog. Portreti znanih in manj
znanih ljudi so nastajali na raznih srečanjih, prireditvah, na ulicah, med potovanji. Čeprav vse fotografije ne motivno in ne tehnično niso brezhibne, pa jim na noben način ne gre odrekati njihove dokumentarne vrednosti in dimenzij zanimivosti.
BS, foto: TimE
Jubilej Celjskega pevskega društva
Jutri v Narodnem domu slavnostni koncert ob 115-letnici
Včeraj je minilo 115 let, kar so v Celju ustanovili Celjsko pevsko društvo (CPD), pevski zbor, ki ima v zgodovini takratnega narodnostno mešanega nem-ško-slovenskega mesta prav posebno mesto. Jubilej bodo pevci, ki nadaljujejo plemenito tradicijo, proslavili nocoj (petek) s slavnostnim koncertom, ki se bo začel ob 19.30 v Narodnem domu - hiši, katere odprtje so s koncertom leta 1897 zaznamovali tudi predhodniki.
V društvu je imela že takrat vodilno vlogo slovenska inteligenca. Za prvega vodjo so izbrali organista Ivana Spra-chmana, vendar ga je kmalu zamenjal mestni organist Karel Brvar. Prvi nastop je imelo društvo 7. julija 1895 v Vojniku, prvi koncert pa leto kasneje v hotelu Pri kroni v Celju. V prvih letih so CPD glasbeno vodili dirigenti Anton Munda, Fran Korun - Koželjski in tedaj petindvajsetletni skladatelj Anton Lajovic. Po odhodu La-jovica v Ljubljano je dirigentsko mesto za desetletje prevzel skladatelj dr. Anton Schwab. To obdobje je bilo za CPD zelo uspešno in odmevno. Po Sch-wabu sta do druge svetovne vojne zboru dirigirala še Ciril Pregelj in Pec Šegula. Že v jeseni 1945, nekaj mesecev po vojni, je CPD spet začelo delovati. Zbor je vodil Egon Kunej, vendar je dirigentsko mesto kmalu prepustil Jurčetu Vrežetu. Zbor so nato vodili še Boris Ferlinc, Jože Kores in Danijel Grum.
Leta 1961 je zbor prevzel takrat mladi dirigent Edvard
Med zadnjimi večjimi projekti Celjskega pevskega društva je bila uprizoritev operete Johanna Straussa Noč v Benetkah, ki so jo pripravili z MePZ Koral Laško.
Goršič in ga vodil celih 40 let, kar ni rekord samo v slovenskem, temveč tudi v svetovnem merilu. Pod njegovo taktirko je zbor osvojil številne nagrade in priznanja, sodeloval na številnih pevskih tekmovanjih in gostoval doma in na tujem.
Jeseni leta 1991 je zbor pel na avdienci pri papežu v Rimu. Ob stoti obletnici leta 1995 je prejel zlati grb Mestne občine Celje. Leta 1996 je v celjskem Narodnem domu zbor pripravil Schwabov večer, s katerim je proslavil svojega dolgoletnega dirigenta dr. Antona Schwaba. Odmevni koncert, na katerem je zbor izvajal dela tega slovenskega skla-
datelja, je pospremila tudi izdaja monografije dr. Antona Schwaba izpod peresa Edvarda Goršiča in izdaja zgoščenke s Schwabovimi skladbami v izvedbi CPD. Od leta 2001 je pet let zbor vodil Matevž Goršič, za njim dve leti Peter Gojkošek. Jeseni 2008 je zbor prvič prešel v
ženske roke - vodi ga Špela Florjanič.
Ljubitelji zborovskega petja zdaj nestrpno čakajo nocojšnji koncert, ki bo pokazal, kam vodi pevce najstarejšega slovenskega pevskega zbora nadaljnja pot.
BRST
Foto: SHERPA (arhiv NT)
»Društvo osnovalo se je osobito zato, da mu pristopijo obrtniki, rokodelci, njih pomočniki itd. kot izvršujoči člani, da se i tem ponudi priložnost vaditi se v petju, seznaniti se s slovensko glasbeno umetnostjo ter da se tudi v teh krogih prebudi in vzdrži narodna zavest, kar se žal še ni povsod zgodilo (Zapis v časopisu Slovenski narod ob ustanovitvi Celjskega pevskega društva, 20. januarja 1895)
Imenitne Plesne skice
Plesne skice, s katerimi sta občinstvu v nedeljo v SLG Celje postregli mladi plesalki in koreografinji Sanja Rehar in Ana Jenček, so več kot zgolj izpolnile pričakovanja.
Občinstvo, ki je skoraj napolnilo gledališko dvorano, je doživelo prav to, kar je obljubljal naslov - plesne skice namreč. Serija novih koreografij obeh mladih plesalk, ki sta izšli iz društva za
ples Harlekin in se še dodatno izobražujeta, je namreč ples prikazala kot način izražanja s telesom. Občinstvo pa je videlo mnogo. Od zahtevnejših koreografij za bolj izkušene plesalce do minia-
KOMENTIRAMO
Teater skozi čas
Slovensko ljudsko gledališče Celje praznuje v tej sezoni 60-letnico poklicnega delovanja. Ob jubileju so ob prilagojenem repertoarju, ki temelji na svetovnih in slovenskih odrskih klasikah, pripravili tudi več spremnih prireditev. Tudi razstavo, ki bo v štirih delih - vsi bodo še v tej sezoni na ogled v teatru - skozi fotografije iz predstav pokazala na prehojeno poklicno pot. Prvi del razstave so v torek postavili na ogled tudi v Osrednji knjižnici Celje.
Pričujoča razstava je skromna, rekel bi, veliko preskromna za 60 let uspešnega, v nekaterih vidikih celo prelomnega dela celjskega gledališča, ki je zlasti v poznih 60. letih prejšnjega stoletja oralo ledino avantgardnega, v srž družbenih problemov usmerjenega gledališča. A ostanimo pri izpovedi videnega na tokratni razstavi. Fotografije uprizoritev od leta 1945 naprej pa tja v zgodnja sedemdeseta leta so premalo, da bi potešile več kot zgolj nostalgične spomine na otroštvo današnjih upokojencev, ki so te predstave spremljali kot otroci, pa jih še vedno nosijo v spominu. Vsaj v priloženih podpisih k slikam bi lahko bila zapisana (tudi) imena igralcev, ki so takrat kraljevali na celjskem odru. Pa niso. Prav tako razstava vzbuja vtis, da je nastala bolj zaradi jubileja kot zaradi tega, da bi občestvu kaj povedala. Žal je zgolj fotografska.
Kakšna škoda, če na dogodek gledamo še z likovnega vidika. Celjski teater se je, zlasti v letih, ko je bil nekak »dvorni« oblikovalec Jože Domjan, tudi v slovenskem likovnem prostoru uveljavil kot nekaj posebnega. In plakat je bil vselej dvojno sporočilo. Vabilo na predstavo in srž njenega sporočila. Prav ta del zgodovine celjskega teatra na tej razstavi manjka. Žal je tako nastala zgolj razstava fotografij skozi čas, brez sporočila, brez zgodovinskega okvira, brez gledaliških listov in plakatov, skratka - razstava zaradi razstave in ne zaradi sporočila, ki naj bi ga dala in delila z občinstvom.
BRANKO STAMEJČIČ
Orkester premogovnika z Urošem Perićem
V Domu kulture Velenje se jutri obeta tradicionalni novoletni in hkrati drugi abonmajski koncert Pihalnega orkestra Premogovnika Velenje. Tokrat bodo gostili Uroša Perića, odličnega pevca in interpreta skladb Raya Charlesa.
Premogovniški pihalni orkester ima dolgoletno tradicijo, saj uradni začetki predhodnice, Rudarske godbe, segajo v leto 1919, verjetno pa je še starejša. Orkester, ki ga sestavljajo amaterski glasbeniki z dolgoletnimi izkušnjami, izvaja tradicionalno glasbo za pihalne godbe, pa tudi moderno, klasično in zabavno glasbo. Takšen repertoar se obeta tudi za jutrišnji koncert, ki se bo začel ob 19. uri. Na njem se bodo kot solisti predstavili trije člani orkestra; klarinetist Rado Kompan, alt saksofonist Janez Uršej in tenor saksofonist Aleš Logar. Orkestru pa se bo zatem na odru pridružil še Uroš Perić, ki je po svetu zaslovel s programom A Tribute to Ray Charles in sodeloval s številnimi džez orkestri ter uveljavljenimi glasbeniki. Jutrišnjemu koncertu bosta v abonmajski koncerti sezoni 2010/11 sledila še dva in sicer v marcu in maju.
PM
tur za mlajše, vse v različnih plesnih izraznih tehnikah, od klasičnega baleta do sodobnih, gibalno bolj razgibanih koreografij. In plesalce prav tako vseh generacij - od najbolj izkušenih, ki so izšli iz Harlekina, do najmlajših. Res lepe skice.
BS, foto: SHERPA
Spolnost: ni dobro, da si pomagajo s plastiko?
V intimi pokažemo svoj pravi jaz - Antistresni gugalnik z nastavki za ženske
Zgodovina kaže, kako različne odnose do intime so imeli ljudje v preteklosti. Stari Grki so bili do spolnosti zelo odprti. Nič nenavadnega ni bilo, če se je za skupen intimni odnos odločilo več ljudi ali če si je moški zaželel moškega, čeprav je imel doma ženo. Taiste želje bi danes v kakšni drugi deželi koga stale glavo! Čeprav se na glas ne govori, je pa že skoraj javna skrivnost, da se tudi kar nekaj vidnejših Celjanov zna poveseliti skupinsko ali pa kako drugače izven »družinskih okvirjev« ^
Nemalo pa je danes takšnih, ki se zgražajo, kadar je tudi v medijih govora o spolnosti. In ne glede na vse: članki o spolnosti so na spletu med najbolj branimi. Medtem ko so se nekateri zgražali tudi nad decembrskim erotičnim sejmom v Celju, je tja samo v treh dneh drlo kar 12 tisoč ljudi. Večina le-teh ima popolnoma urejeno družinsko življenje. Nek par, ki smo ga srečali na sejmu, nam je dejal, da si svojo intimo pač rad popestri, saj partnerja to še bolj združuje tako v spolnosti kot v zaupanju. »Varanje ni, če se zavestno odločiva za to, da imava odprt odnos in tega ne tajiva drug pred drugim. Varanje je, ko človek partnerju/-ici ne izrazi svojih želja, potešitev pa išče drugje!« Da bi odkrili čar takšne popestritve, smo se odpravili k poznavalcem trga za intimo odraslih in preverili, na kak način si torej partnerji naredijo svojo spolnost še pestrejšo.
Pripomočki
Najpopularnejši so spolni pripomočki. Teh so za to specializirane trgovine seveda polne. Da eksotičnih stvari ne naštevamo, zapišimo le, da gredo za med vibratorji. Različnih velikosti in vrst. »Popularno je tudi spodnje perilo, predvsem mrežasto, in filmi,« nam je razložil Celjan Boris Korošec, lastnik spletne strani diskretno.com Slovenci najraje pogledajo filme s slovenskimi podnapisi, čeprav je vprašanje, koliko lahko vmes podnapise sploh spremljajo _ Največkrat iščejo filme s posebnimi vsebinami, prvi na lestvici so filmi s homoseksualno tematiko. Jure Grajzar iz trgovine Venera Shop opaža, da je starost
Med najbolj prodajanimi ^
tistih, ki si radi popestrijo svoje intimne odnose, od 40 do 55 let. Medtem ko je včasih veljalo, da so pri njih kupovali moški, so zdaj pogumnejše ženske. Te najbolj kupujejo ženske spolne pripomočke ter masažna olja. Pogosto se za nakup pri njih odločijo tudi tisti, ki iščejo darila za partnerje ali prijatelje.
Skoraj vsako leto pa se na trgu najde kakšna novost, ki gre kar hitro v promet. Ena izmed teh je denimo antistresni gugalnik za ženske s posebnim nastavkom. Je domače proizvodnje in celo ekološki proizvod. Stolček ni ravno poceni, saj stane skoraj 500 evrov, cene pa se - preverjeno - zbijati ne da _ Ponuja ga gorenjsko podjetje, tudi edino v Sloveniji, kjer je moč filme za intimno zabavo odraslih pogledati celo v 3D tehniki. Nataša Turnšek, ki je s sodelavci omenjeni stolček ponudila na tržišču, pravi, da so Slovenci vedno bolj sproščeni v pogledu na spolnost. »Na nek način je to tudi stvar splošne razgledanosti, celo tisti, ki so bili nekoliko zafrustrirani, so začeli bolj odprto razmišljati in začeli ugotavljati, da se morajo bolj posvečati sebi, ne pa raznim neumnostim, ki povzročajo stres! Če bi si ljudje privoščili več sprostitve v intimi, bi bilo manj gorja.«
Več pogovora!
Tabuji okoli spolnosti se rušijo, trdi pornorežiser in poznavalec (trdo) erotične scene pri nas Max Modic. »Marsikdo obsoja spolnost, ker je ne pozna, v njej ne zna
uživati ali je ne razume. Tako bo, dokler se ne bo obveščenost o spolnosti preko vzgoj-no-izobraževalnega sistema, ki je še vedno šepava, spremenila. Opažam pa, da so mlajše generacije svobodnejše, le če niso ideološko >zadrte< zaradi kakšnega prepričanja.«
Kakorkoli vrtamo v Slovence, pa tega, kaj se čisto res dogaja v spalnicah in pod rjuhami ali brez njih, ne bomo nikoli izvedeli. In tudi prav je tako, v kolikor ne gre za deviantna ali celo kazniva početja. Toda, kje so meje? Največje afere, ki se dogajajo (spomnimo na primer Baričevič in naše pisanje, da je podobnih primerov tudi na Celjskem kar nekaj) so
med erotiko in pornografijo si postavlja vsak sam. Vprašanje je, kdo kje vidi pornografijo in kdo erotiko, sam pa mislim, da ni razlike in da gre za eno in isto stvar. Obstaja pa splošna definicija, ki pravi, da je normalno v spolnosti vse, kar se dogaja med dvema ali več odgovornimi odraslimi, ki nikakor ne vključuje otrok in živali,« nam odgovori Modic.
Na to, kako pomemben je v odnosu pogovor partnerjev o spolnosti, pa opozarja zakonska in družinska te-rapevtka iz Inštituta Eteos Alenka Gabrovec. »Treba je upoštevati tudi, koliko so se ljudje o spolnosti pogovarjali v svojih primarnih družinah. Če jim taki pogovori niso tuji, potem je normalno, da v partnerski zvezi človek pove, kaj mu je ali ni všeč in kaj želi še poskusiti. Tam, kjer se ljudje o tem niso pogovarjali, pa je spolnost dejansko le opravljanje družinskih dolžnosti in ne to, kar bi morala biti - zadnje dopolnilo zvezi. Šele v intimnosti postanemo to, kar v resnici smo, šele tam pokažemo svoj pravi jaz. Ravno zato je spolnost med partnerje-
ma zelo pomembna.« Tudi s spolnimi pripomočki ni nič narobe, dodaja Gabrovčeva in pojasni: » _ dokler se uporabljajo tako, da ne raniš ne sebe ne partnerja. Nekateri imajo pač radi igrice. Obsojanje uporabe spolnih pripomočkov je problem tistih, ki to obsojajo, je pa vprašanje, zakaj to počnejo. Ali zato, ker jih je strah in si takšne želje sami ne priznajo ali pa zato, ker so bili vzgojeni po smernicah, da je spolnost zgolj za reprodukcijo?«
Čudno?
In kaj na to temo pravi v Sloveniji priznani pater Branko Cestnik? Kot »duhovni pastir« deluje v dveh zakonskih skupinah, kjer se sicer držijo načela, da se o intimnih odnosih zakoncev ne pogovarjajo, čeprav se temu ne morejo izogniti. »Spolnost v zakonskem odnosu ne sme biti tabuizirana ali banalizirana. Izgublja pa močan čustveni naboj, ki ga ima in ki bi ga po biologiji morala imeti. Očitno pač nekateri z umetno stimulacijo doživljajo tisto, kar bi morala dati narava in to ni dobro.« Je torej uporaba pripomočkov obsojanja vredna, ga še vprašamo - nanj smo naleteli čisto po naključju med pripravo tega članka - a se zamisli, in na vprašanje ne pritrdi neposredno: »Ni dobro za ljudi, da si z neko plastiko pomagajo, da bolj čutijo drug drugega. To je vendarle malo čudno, a ni?« Naj presodijo bralci.
SIMONA ŠOLINIČ Foto: SHERPA,
GrupA (arhiv NT)
Max Modic
bile povezane s spolnostjo. »Spolnost je močna energija, ki jo je treba znati obvladovati, če tega človek ne zmore, lahko nastane problem. Mejo
Na Primorskem je odprt prvi uradno registriran swinger klub Sun Garden, kjer se medsebojno spoznavajo in kasneje morebiti tudi intimno družijo slovenski pari. Toda Marina Frančeškin iz omenjenega kluba opozarja na nekoliko napačen pogled na swingerje v Sloveniji: »Ne gre za to, da pari takoj skočijo med rjuhe. Gre za spoznavanje in druženje ljudi. Od vsakega para in dogovora med partnerji pa je odvisno, do kam se takšno druženje razvije. Večina se odloči za opazovanje drugih. Swingerstvo temelji na dobrem odnosu med partnerjema, saj si morata zelo zaupati.« Frančeškinova še dodaja, da prihaja k njim največ parov v starosti od 30 do 45 let, vseh družbenih slojev in tudi iz vseh koncev Slovenije.
Neuradno smo izvedeli, da bi se utegnili organizatorji erotičnega sejma znajti celo v kazenskem postopku. Varnostniki so na minulem sejmu Erotika v Celju bili sicer dosledni in na prireditev niso spuščali mladoletnih. Zataknilo pa naj bi se zgolj pri birokraciji in urejanju dokumentov za prireditev. Ne upravna enota in ne organizatorja Celjski sejem ter Zavod za kulturo pornografije naj ne bi bili dovolj pozorni pri papirologiji. Tam namreč naj ne bi bilo navedeno, da gre za prireditev z omejitvami, torej, da je prepovedan vstop za mlajše od 15 let oziroma mladoletne.
Boris Korošec, lastnik spletne strani diskretno.com, s »pripomočkom«, ki je dobil posebno nagrado na enem izmed erotičnih sejmov.
Na nekaj spletnih straneh, kjer so objavljeni erotični/pornografski posnetki, smo prav tako preverili, kateri so med najbolj gledanimi. Prednjačijo posnetki s homoseksualnimi vsebinami. Vedno več je zanimanja za posnetke, v katerih nastopajo transvestiti ter starejša ali mlajša dekleta. Pri tovrstnih videovsebinah je problematično le to, da so na spletu dostopni vsakomur, tako je nemogoče preverjati, ali pridejo do tega tudi mladoletni.
Kupcev je vedno dovolj, le sramežljivi so. Pa še to vedno manj. - Št.6-21.januar2011 -
Veličasten pogled na himalajski vršac Langtang Lirung
»Čakal nas je v tišini, visoko v gorah«
Po himalajskih poteh do groba slovenskega alpinista Tomaža Humarja
Trenutek, ko je himalajska gora Langtang Lirung vzela slovenskega alpinista Tomaža Humarja, bo za vselej ostal zavit v tančico skrivnosti. Novembra lani, po letu dni od njegove tragične smrti se je njegov grob ob vznožju dobrih sedem tisoč metrov visoke gore, gore v himalajskem pogorju, odločilo poiskati osem popotnikov. V pisani druščini prijateljev in ljubiteljev gora s spoštljivim odnosom do Kamničanovih podvigov sta bili tudi Savinj-čanki Magda Šalamon in Jo-landa Ušen.
»Bili smo nekakšni raziskovalci, saj nihče ni prav dobro vedel, kje je Humarjev grob,« Ušenova začne pripoved o dobrih treh tednih dolgem trekingu in iskanju alpinisto-vega nagrobnika ob vznožju gore Langtang Lirung. Razen Humarjevih domačih so ostali bolj ali manj ugibali, kje natančno je kraj njegovega zadnjega počitka. »To je bila moja prva naj dalj ša in obenem
Skupina pohodnikov tik preden je prispela do želenega cilja, da bi se poklonila spominu na slovenskega alpinista Tomaža Humarja.
najbolj visoka pot v življenju,« pove Ušenova. Skupina se je na pot odpravila v spremstvu gornice in ljubiteljice gora, Šalamonove, ki ji himalajske poti niso povsem tuje. Delčke v mozaik k potem po Himalaji
Jolanda Ušen na štiri tisoč metrih nadmorske višine. V ozadju je zadnja vas na tej višini in obenem zadnji bazni tabor za alpiniste in pohodnike. Od tod naprej je mogoče le še šotoriti.
in spominom na Humarjevega soplezalca, prav tako preminulega alpinista Nejca Zaplo-tnika, je prispeval še zdravnik, popotnik in alpinist, sicer pa Ljubljančan Damjan Meško. S skupino se je družil tudi Tone Škarja. Starosta slovenskega alpinizma se je pohodnikom pridružil v glavnem nepal-skem mestu Katmanduju, od koder se začnejo viti ozke in strme vijugaste poti navkreber proti mogočni in večno beli Himalaji, in prav tam, kjer je izvedel za tragično izgubo svojega prijatelja, kateremu je prav on odprl pot v prostranstva Himalaje.
Kamniti grob pod goro
»Nepal je velika dežela mnogih ljudi in le malokdo je vedel za nesrečo našega junaka. Od domačinov ni bilo kaj prida koristnih informacij,« začetek gorske pustolovščine opisuje Ušenova. »Vedeli smo za smer Toma-
ževega plezanja na zahodni strani gore in za približno območje, kjer so ga našli. Točki sta bili vsaka na drugi
Humar je prejel vrsto prestižnih priznanj, med drugim encijan za življenjsko delo leta 2000. Encijan je prejel skupaj z legendarnima plezalcema Reinhol-dom Messnerjem in Edmundom Hillaryjem. Vsi smo ga spoznali po medijsko odmevnem reševanju v gori Nanga Parbat. Pri plezanju na ta osemtisočak je ostal ukleščen, dokler se helikopter pakistanske vojske ni dvignil do vratolomnih šest tisoč metrov in ga rešil. Po tej preizkušnji je v gore odhajal tiho in brez velikega pompa. Prvič je zaslovel po samostojno preplezani južni steni sedme najvišje gore Daulagiri leta 1999, ki je veljala za smrtonosno.
strani gore in ni bilo druge izbire, kot da sledimo tisti, kjer se je zgodila nesreča,« so bili koristni podatki oziroma smerokaz za večkilometrsko premagovanje nadmorske višine na vzhodnem delu mogočne gore Lirung. Po sedmih prej budnih kot spečih nočeh, na trenutke mučni vlažnosti v zraku in vse bolj utrujajočih dneh, ko je korak za korakom postajal težji, so pohodniki prispeli na cilj. »Čakal nas je v tišini, visoko v gorah,« pomenljivo pove Ušenova. Na višini 4.700 metrov so ugledali samotno gmoto kamenja z lesenim križem. Kamniti grob, po himalajskem običaju zložen v nekakšno kopico, je krasil križ, na katerem je pisalo - Jaz sem, ki sem. »Izvedeli smo, da je nagrobni napis del enega od Tomaževih zapisov in stavek, ki ga opisuje kot noben drug.«
Humarja so novembra 2009 tuji reševalci po večdnevnem iskanju našli na višini 5.600 metrov, kar 700 metrov nižje od prvotnih predvidevanj. V steni Langtang Lirunga si je zlomil nogo in si poškodoval hrbtenico, zato se naj ne bi uspel izvleči.
V poklon
Pohodniki so se Humarju poklonili s komemoracijo, pesnitvami in z mnogimi lepimi spomini nanj. Humar je bil človek, ki naj bi zares zadihal šele na višini več tisoč metrov, za nekatere izzivalec sreče in za druge junak. Šala-monova je ob grobu obudila
spomine, ko je natanko pred letom dni vstopila v muzejsko sobo v Katmanduju. Sobo po zaslugi Škarje med drugim krasijo slike slovenskih gora in nekatere znamenitosti, kot je slovenska narodna noša, ter Humarjeva slika. Toda soba je bila v tistem času izpraznjena zaradi priprav na sveže pleskanje. »Ko sem vstopila v sobo, sem zgroženo zagledala gole stene in glasno dejala: >Toma-ža ni več<,« se njenih besed spominja Ušenova. In res ga ni bilo. To je bil dan, ko je Humar za vselej ostal v objemu sedemtisočaka in postal nova, že več kot dvajseta žrtev himalajskih gora med slovenskimi alpinisti. Po letu dni od njegove smrti so bili pohodniki priča še enemu dogodku, ki je zaznamoval njihovo pot. V trenutku poklona spominu na alpinista se je na mogočni gori sprožil velik snežni plaz. Gmota snega je drvela proti vznožju gore. »Vse skupaj je trajalo nekaj minut. Pred nami se je ustvaril gost oblak snega, ki ga je pospremilo močno bobnenje. Prizora si nismo znali in hoteli predstavljati drugače kot poklon tistega, h kateremu smo se odpravili,« pripoved zaključuje Uše-nova. Pohodniki so se nato vzpeli še do višine pet tisoč metrov in nato v naslednjih dneh pot nadaljevali nazaj tja, kjer se je njihovo popotovanje začelo.
MATEJA JAZBEC Foto: osebni arhiv Jolande Ušen
Vrh gore je bel kažipot ljudem in jasen dan žari od vsepovsod, in sreča je, da je pred mano pot in da vem, da slast je v tem, da grem.
S tem skupinskim verzom (Šalamonova in Ušenova sta tudi pesnici) so se pohodniki na poti bodrili med seboj in drug drugemu vlivali optimizem.
Samotni grob Tomaža Humarja krasi lesen križ, na njem pa napis Jaz sem, ki sem. Št.6-21.januar2011 -
»Osredotočen sem bil le na eno stvar«
Rok Marguč je svetovnemu prvenstvu v deskanju na snegu dal svoj pečat. V španski La Molini je namreč postal svetovni podprvak v paralelnem veleslalomu. Že na zadnji tekmi svetovnega pokala pred SP v Bad Gaste-inu je s četrtim mestom nakazal odlično pripravljenost. Za 24-letnika je to največji uspeh v karieri. Tudi tokrat je bil od Marguča, tako kot na mladinskem svetovnem prvenstvu leta 2005 v Zer-mattu, hitrejši le Benjamin Karl. A Avstrijec je premagljiv, kar je Marguč letos že dokazal na tekmah svetovnega pokala.
»Proga je bila dokaj podobna naši na Rogli, tudi sneg je
bil trd in mi je odgovarjal. Pot do finala je bila zanimiva, saj sem že v kvalifikacijah s prvim časom presenetil samega sebe. Na tekmah višjega ranga mi namreč to še ni uspelo. Na začetku sem bil živčen, ko pa sem prišel med najboljših osem, sem se sprostil.«
V kvalifikacijah ste bili torej najhitrejši, a do finala je bila še dolga pot.
Najtežje je bilo v osmini finala, ko sem ugnal Avstrijca Manuela Veitha, v četrtfinalu pa Rusa Stanislava Detkova. Potem je bilo lažje. V polfi-nalu sva deskala s Švicarjem Kasperjem Fleutschem, v finalu pa je bilo skoraj identično kot že pred skoraj šestimi leti. Karl je bil tudi tokrat boljši, če-
prav sem bil skoraj prepričan, da bom tokrat zmagal jaz. A sem vseeno zadovoljen.
Na olimpijskih igrah v Vancouvru ste bili poškodovani in želeli ste si dobrih voženj. Nato vas je ovirala še zlomljena dlančnica. V Španiji ste bili povsem zdravi, kot ste si želeli.
Res je. Že pred prvenstvom sem opozarjal, da je vse mogoče, če bom le zdrav. Bil sem spočit, kar v Kanadi nisem bil, sploh glava je bolje pripravljena. Nisem imel skrbi, zato sem bil osredotočen le na vožnjo. Dobra vožnja pa prinese dober rezultat.
Že drugo leto ne trenirate z reprezentančnimi kolegi, ampak pod vodstvom očeta
Velenjčanka Glorija Kotnik je bila v kvalifikacijah 23. in je zgrešila finale na izpadanje. Celjan Matevž Petek se akrobatskih skokih ni uvrstil v finale.
Rok Marguč (prvi z leve), Benjamin Karl in Roland Fischnaller so najboljši trije v paralelnem veleslalomu.
Metoda. Očitno je, da se vam to obrestuje.
Moj oče je bil tudi sam nekoč tekmovalec. In vez oče - sin je nekaj posebnega, kar ti nihče ne more dati. Prav tako je zelo temeljit in če je treba, pogleda posnetke mojih voženj tudi desetkrat. Po lanski sezoni sva videla, da nama dobro uspeva in sem rekel, da greva tako naprej. Z reprezentanco nisem v sporu, tako da ko smo na Rogli, v bistvu vsi skupaj treniramo in smo skupaj na pripravah.
Kaj dela kot nekaj posebnega vajin odnos z očetom kot trenerjem?
Ravno to, da se moj oče posveti vsem detajlom, ki jih morda kdo drug niti ne bi opazil. Vse moje napake do-
Marguč je Sloveniji prideskal peto kolajno na SP. Lahko osvoji še eno kolajno, če bo ponovil dobre slalomske vožnje iz Bad Gasteina?
Šempetranke spet državne prvakinje
Odbojkarska kluba Šempeter in Spodnja Savinjska - Aliansa sta v nedeljo organizirala finale državnega prvenstva za mladinke in mladince. Naslov prvakinj so osvojile domačinke.
Aliansa je že v polfinalu, ko se je srečala s Kamnikom, nakazala, da cilja na naslov prvakinj. V finalu so se varovanke Simona Božiča merile z ljubljanskim Olimpom, slavile so s 3:0 in pred nabito polno dvorano dokazale, da so velik up slovenske odbojke. »Dekleta so pokazala, da res sodijo v sam vrh, saj so bila suverena na vseh tekmah. Pot do finala je bila dolga in težka, vendar se je izplačala,« je bil zadovoljen tako z organizacijo finala DP kot s ponovno zmago odbojkaric predsednik OK Šempeter Sebastjan Cilenšek. Na drugi strani so fantje doživeli poraz že v polfinalu, ko so bili boljši Novomeščani. Za tretje mesto pa so klonili še proti Salonitu.
MOJCA KNEZ
Sprejem za trenutno najboljšega deskarja v Sloveniji bo jutri v Laškem ob 18. uri.
bro definira in verjetno je to eden od razlogov za moj velik napredek. Prav tako me graja takrat, ko je potrebno.
Pred večjimi tekmami je bila vselej medijska pozornost usmerjena na Roka Flandra. Tako je bilo tudi pred letošnjim prvenstvom. Vam je to ustrezalo?
Vsekakor je bilo manj pritiska, kar si tako in tako ne bi dopustil. Pred tekmami si nisem belil glave z drugimi stvarmi, kar mi je omogočilo dobro zbranost in stvar je odlično delovala.
Nekateri mediji so zapisali »vašo« izjavo, da so bila prejšnja velika tekmovanja na zahtevnejših, prestrmih in poledenelih progah ^
Novinarji so to malce drugače zapisali, kot je res. Tudi
proga v La Molini je bila namreč zahtevna, dolga in še več dela je bilo potrebnega, da sem se uvrstil naprej. Rekel sem, da so bile proge neprimerne za deskanje. Na primer, lani smo imeli v Španiji tekmo na isti progi kot alpske smučarke za svetovni pokal.
Srebrna medalja v paralelnem veleslalomu je že vaša, danes (v petek, op. p.) pa vas čaka še paralelni slalom. Kaj pričakujete?
Zdaj se moram navaditi na desko za slalom. Pričakujem dobre vožnje, vsaj tako dobre, kot sem jih pokazal v Bad Gasteinu, in potem se lahko zgodi marsikaj _ Česar niti ne upam napovedati.
MOJCA KNEZ
Pintar: »Tudi naše zasluge!«
Na Ljubnem so se zbrale najboljše smučarske skakalke na tekmah celinskega pokala.
Vse se bo začelo že danes z uradnim treningom, jutrišnja tekma na 95-metrski skakalnici bo na sporedu pod žarometi ob 18. uri, nedeljska pa bo ob 14. uri. Predvidoma bo nastopilo okoli 40 tekmovalk iz osmih držav. »Tekme na Ljubnem so pomembne za razvoj ženskih smučarskih skokov pri nas. Vidimo, da so rezultati in kakovost naših deklet iz leta v leto boljši, nenazadnje imamo že kar nekaj tekmovalk, ki se uvrščajo med najboljših deset na svetu. Smučarski skoki za dekleta bodo letos drugič na sporedu tudi na članskem svetovnem prvenstvu nordijskih disciplin v Oslu, v Sočiju leta 2012 pa bodo skoraj zagotovo prvič na sporedu olimpijskih iger. Prepričan sem, da lahko smelo trdim, da ima za to nekaj zaslug tudi Ljubno,« pravi Rajko Pintar, generalni sekretar SSK Ljubno BTC.
DŠ
Neporažena še Bar Golf in Pelikani
Stojijo z leve: trener Simon Božič, Maša Ferme, Špela Holc, Nina Petranovič, Živa Recek, Mojca Božič, pomočnik trenerja Beno Božič. Klečijo: Alja Brglez, Maja Marija Marovt, Ismaila Mrkalj, Alja Pogorevc, Anastazija Žnidar in Tamara Bolarič. Na fotografiji manjkata Neli Stojnič in Katja Jambrovič.
Prva in druga celjska zimska liga v malem nogometu gostujeta v dvorani Šolskega centra Celje.
Izidi 7. kroga 1. lige: Zlatarstvo Tanjšek - Bar Golf 1:3, Pelikani - Kalimero 2:1, Emstar - Občina Amaterji 9:3, Mariborska univerza
-	KMN Kobre 5:5, Maki team
-	Hochkraut 5:3, Fijavž d.o.o.
-	ŠD Gotovlje 8:2. Vrstni red:
Bar Golf 19 točk, Maki team 18, Pelikani 16, Kalimero 15, Fijavž d.o.o., Hochkraut 12, Emstar 9, ŠD Gotovlje 6, Zlatarstvo Tanjšek 5, Kobre 4, Isoles-Saymons, Občina Amaterji 3, Mariborska univerza 1. Najboljši strelci: Tomaž Veler (Isoles-Saymons) in Tadej Žagar (Hochkraut) po 10 golov, Danijel Banjac (Emstar) 8 _ V 2. ligi so na
vrhu lestvice Bogi team, Mali Pariz in Kladivar Sporting s po 18 točkami.
by Embatex
NOVI TEDNIK
SPORT
19
Pajovič: »Ne želim si na sodišče«
Vodstvo Rokometnega kluba Celje Pivovarna Laško je pred tedni prepolovilo oziroma na nek način pogojno zamrznilo izplačila igralcem do osvojitve zastavljenih ciljev. Aleš Pajovič in Uroš Zorman pa sta imela v pogodbah zapisano, da jima tega ne morejo storiti.
Zato jima je klub predlagal podpis dodatka k pogodbi, ki bi omogočal, da bi bila obravnavana na isti način kot preostanek ekipe. Pajovič in Zorman sta to zavrnila, vodstvo celjskega kluba pa jima je nato predlagalo takojšnjo sporazumno prekinitev pogodb in njuni odločitvi pričakuje čim prej. Direktor kluba Roman Pungartnik je pojasnil: »Žal mi je, da Aleš in Uroš nista želela podpisati aneksa k pogodbi, s čimer bi sprejela enake pogoje, kot veljajo za preostanek ekipe. Razlik žal ne moremo dopuščati, zato nas v prihodnjih dneh čaka dogovor, kako naprej. Obema smo ponudili sporazumno prekinitev pogodbe, ki je v tem primeru verjetno najboljša rešitev, saj naj bi oba imela kar nekaj ponudb klubov iz tujine, ki bi si njunih uslug želeli takoj. V medijih se pojavlja kup informacij o odhodih in sestavi ekipe za prihodnje. Tu lahko povem le to, da mi še nobenemu od igralcev, ki se jim iztekajo pogodbe, nismo dali ponudbe za nadaljevanje sodelovanja, saj moramo prej razrešiti vprašanje trenerja, ki bo povedal, koga želi imeti v ekipi. Pri-
pristaneva na njihove pogoje, sicer sledi enostranska prekinitev pogodbe z njihove strani. Moram priznati, da sem razočaran nad drastičnim ukrepom. Upam, da bomo z ekipo v tej sezoni storili vse, kar je v naši moči, v naslednjih pa še popravili določen vtis. Trenutni položaj pa ni blesteč. Renato Vugrinec je že zapustil klub, Edi Kokšarov ga bo po koncu sezone, z Urošem pa sva pravzaprav že pri izhodnih vratih. Ne vem, kaj se bo izcimilo iz vsega tega.« Kot da bi predvideval dogodke, se je Pajovič ob vrnitvi v Celje »zavaroval« v pogodbi. »Petdeset odstotkov plače nam ne morejo vzeti. Srčno upam, da nam ne bo treba uporabiti odvetnikov in za-
deve reševati na sodišču. Želim si ugodnega razpleta do konca tega meseca,« zaključuje Pajovič.
Celjsko moštvo je na obeh prijateljskih tekmah visoko premagalo banjalu-ški Borac, z 38:25 (Poklar 8 golov, Gajič, Marguč 6) in z 42:24 (Gajič 8, Ranevski, Poteko 7, Kozlina 5), danes ob 18.30 pa bo gostilo še Trimo. Prejšnji teden je mlada ekipa Celja Pivovarne Laško pod vodstvom trenerja Stanka Anderluha osvojila prvo mesto na turnirju v Varšavi. Najboljši igralec je bil Žiga Mlakar, najboljši vratar Urban Lesjak, drugi najboljši strelec turnirja pa Gašper Marguč.
DEAN ŠUSTER Foto: SHERPA
27. avgusta 2009 si Aleš Pajovič ob povratku v celjski klub bržkone ni predstavljal, kaj se bo zgodilo pred iztekom njegove pogodbe.
čakujemo, da bo ime novega trenerja znano do konca tega meseca. Za takšno ponudbo je pomembno tudi strinjanje s pogoji, ki jih klub ponuja, sem pa prav tako sodijo pretekli dogovori, kot je na primer omenjeni aneks. Ob tem se je treba zavedati, da mi z najboljšimi evropskimi klubi s finančno ponudbo ne moremo tekmovati, se pa trudimo, da obdržimo oziro-
ma ustvarimo ostale pogoje, zaradi katerih bi se igralci odločili ostati ali priti v naš klub. Verjamem, da bomo v tem uspešni.«
Svojo plat nam j e predstavil tudi Aleš Pajovič: »Z Urošem sva se odločila, da aneksa ne bova podpisala. Bila sva še pripravljena na pogajanja in iskanje kompromisov, toda v klubu so dejali, da je njihova odločitev dokončna. Torej da
SAVINJSKA KOŠARKARSKA LIGA
brglez
.com
V nedeljo derbi vodilnih
Dve tekmi 7. kroga Savinjske košarkarske lige sta se zaključili z razliko le dveh točk.
Izidi 6. kroga: Brglez.com - Frizerstvo Anita 71:63, Mladi Polzela - ŠK Žalec 60:69, Gradia Celje - Domžale 69:39, BSB Otok Celje - Zlatorog Laško 54:51, Kamnoseštvo Vo-grinec - Arkes 0:20 (b. b.). Tekma 5. kroga: Brglez.com
-	Domžale 67:48. Izidi 7. kroga: Arkes - Mladi Polzela 79:65, Frizerstvo Anita - Gradia Celje 56:58, Domžale - Kamnoseštvo Vogrinec 77:99, Zlatorog Laško - Brglez.com 46:69, ŠK Žalec - BSB Otok Celje 86:84. Vrstni red: Arkes 13 točk, BSB Otok Celje, Gradia Celje, ŠK Žalec 12, Kamnoseštvo Vogrinec 11 (-1), Brglez.com 10, Mladi Polzela, Zlatorog, Frizerstvo Anita 8, Domžale 7. Na listi strelcev vodi Franc Kovačič s 156 točkami, sledijo Denis Frece 152, Dalibor Matijevič 133, Tomaž Blagotinšek 129 ^ Pari 8. kroga v nedeljo, 23. januarja: Gradia - Zlatorog (8.00), Vogrinec
-	Mladi Polzela (9.15), BSB Otok - Arkes (10.30), Brglez. com - Žalec (11.45), Domžale - Anita (13.00).
PANORAMA
KOŠARKA
1. SL (ž), 16. krog: Kranjska Gora - Celje 85:60, Komplet 25, Oblak 20; Barič 16, Turčinović 15, Abramovič 10, Jagodič 7, Bosilj 6, Jevtovič, Klein, Klavžar 2. Vrstni red: Kranjska Gora 14 zmag, 0 porazov, Celje 14-2, AJM 11-3, Ilirija 10-3, GVT, Triglav 6-7, Ježica 6-8, Odeja 4-9, Grosuplje 3-11, Rogaška 1-13, Domžale 0-12.
ROKOMET
Pokal RZS (ž), četrtfinale: Velenje - Zagorje 22:29, Celje Celjske mesnine - Krka 23:30, Olimpija - Žalec 34:36. (MiK)
SPORTNI KOLEDAR
Petek, 21. 1.
MALI NOGOMET
2. SL, 12. krog, Velika Nedelja: Tomaž - Nazarje (19).
Sobota, 22. 1.
KOŠARKA
1. SL, 13. krog, Ljubljana (Kodeljevo): Geoplin Slovan
-	Elektra (18.30), Šentjur -Helios (19), Laško: Zlatorog
-	Maribor Messer (19.30).
1. B SL, 16. krog: Postojna
-	Konjice (19).
1. SL (ž), 15. krog: Grosuplje - Rogaška (17.30).
Jadranska liga (ž), 16. krog, Beograd: Radivoj Korać
-	Celje (19.30).
ROKOMET
1. SL (ž), 13. krog: Piran
-	Žalec (18).
ODBOJKA
1. SL (ž), 14. krog: Luka Koper - Aliansa (18).
Pionirke iz Beograda, članice proti njemu
Mlade košarkarice ŽKK Celje in KK Šmarje pri Jelšah so v združeni ekipi v Beogradu odigrale tri tekme proti najboljšim pionirskim ekipam beograjske regije.
Ekipo Girl basket vodi nekdanja trenerka mlajših selekcij ŽKK Celje Sandra Bukvić, žena nekdanjega trenerja Celjank in slovenskega selektorja Dragomir-ja Bukvića. V sodelovanju s starši košarkaric je odlično organizirala gostovanje slovenske selekcije v srbski prestolnici. Mlade Celjanke in Šmarčanke so pod vodstvom trenerja Boštjana Kočarja in njegove pomočnice Tatjane Kampuš visoko nadigrale podmladek beograjskega Partizana (85:23; Pučko 21 točk, Ocvirk in Esih po 16, Šket 10, Dimec in Jereb po 8, Petrovič 6), v napeti končnici so bile boljše tudi od ekipe Flasha, ki je bila s to generacijo prvak beograjske regije, s 67:65 (Kugonič 14, Dimec in Esih po 13, Ocvirk 12, Pučko 8, Jereb 6, Kovačič
1). Edini poraz so Slovenke po napeti končnici morale priznati ekipi gostiteljic s 60:58 (Ocvirk 15, Esih 12, Kugonič 10, Dimec 8, Pučko 6, Jereb 4, Petrovič 2, Kova-čič 1). Boštjan Kočar je dejal: »Skupna ocena trenerjev, ki so vodili srbske ekipe ali so si tekme ogledali s tribun, je bila, da ima naša združena ekipa velik potencial in lepo prihodnost. Toda zgolj ob trdem delu. Vsekakor nas veseli, da je ta zasedba povsem primerljiva z najboljšimi ekipami iz Beograda, ki ima toliko prebivalcev kot celotna Slovenija.«
V srbsko prestolnico pa potujejo članice Celja. Jutri bodo namreč tam odigrale tekmo 16. kroga mednarodne regionalne lige (IWBL) proti ekipi, ki nosi ime legendarnega košarkarja Ra-divoja Koraća. Prvi dvoboj so Celjanke v domači dvorani dobile s 60:52, toda njihova forma je po pričakovanju padla. V sredo so slovenski derbi v Kranjski Gori izgubile kar za 25 točk.
Obračun v Beogradu bo zelo pomemben glede uvrstitve na zaključni turnir (mlada celjska ekipa ga sicer pred sezono ni načrtovala), kajti
Jedinstvo, Šibenik, a tudi Radivoj Korać se vse bolj približujejo tretjeuvrščenim Celjankam.
DŠ
Lara Guček
Mlade Celjanke in Šmarčanke v centru Beograda s svojimi gostiteljicami
Brilej drugi, Gučkova peta
Mladi celjski umetnostni drsalci so se udeležili tekmovanja za evropski kriterij v glavnem mestu Srbije.
Med tekmovalci 19 klubov iz devetih držav je v najmlajši kategoriji pri dečkih (chicks boys) Jaka Brilej osvojil drugo mesto, v nekoliko starejši kategoriji pri deklicah (springs girls 2001) pa je bila Lara Guček peta.
DŠ
20
KRONIKA
NOVI TEDNIK
Vsak ima pravico storilcu kaznivega dejanja odvzeti prostost
To vsakemu državljanu omogoča 160. člen Zakona o kazenskem postopku - Lahko pa si s tem naredite tudi medvedjo uslugo _
Tatvine v trgovinah z oblekami, s kozmetiko ali v samopostrežnih prodajalnah se dogajajo iz dneva v dan. Čeprav imajo v večini trgovin urejeno varovanje z varnostnimi službami, se takšnim tatvinam ni mogoče izogniti. Za tatvine se odločajo mladi in starejši, ženske in moški, revni in bogati. Razlika med slednjimi je le v tem, da so tarča bogatejših dolgopr-stnežev vrednejše stvari, nam neuradno povedo varnostniki, ki se s takšnimi nepridipravi vsakodnevno srečujejo.
Tatovi so tudi verbalno ali fizično nasilni. Prodajalci in prodajalke so takrat pogosto nemočni, še posebej, če v tistem trenutku v bližini ni varnostnikov. Vse trgovine namreč nimajo urejenega varovanja ves čas, nekatere so z varnostno službo dogovorjene »na klic ali alarm«, kar pomeni, da posreduje intervencijska varnostna služba šele, ko v trgovini sprožijo alarm.
Kljub hitrem posredovanju varnostnikov se zgodi tudi, da jo tat že ucvre. V takšnih situacijah pride prav tudi pomoč morebitnih občanov, ki so v bližini in tatvino morda opazijo. Po zakonu namreč lahko vsak občan storilcu kaznivega dejanja odvzame prostost in ga sme zadržati do prihoda policistov. 160. člen, za katerega marsikdo ne ve, se skriva v Zakonu o kazenskem postopku in predvideva: »Tistemu, ki je zasačen pri kaznivem dejanju, za katero se storilec preganja po uradni dolžnosti, sme vsakdo vzeti prostost. Nato ga mora takoj izročiti preiskovalnemu sodniku ali policiji, če tega ne more storiti, pa takoj obvestiti enega od teh organov.«
Pokažite torbo!
V večjih trgovinah, kjer za nadzor skrbijo varnostniki, je zadeva enostavnejša. Če senzor pri izhodu iz trgovine zazna, da imajo predmeti še vedno varovala (ta so lahko
160. člen Zakona o kazenskem postopku dovoljuje civilno aretacijo.
skrita, všita ali kako drugače vdelana v izdelke), ki so namenjena ravno zaščiti pred krajami, je to alarm za varnostnika. Temu naj bi oseba, ki jo varnostnik sumi morebitne tatvine, pokazala torbo, ni pa nujno. Varnostnik
lahko osebo le »površinsko pregleda«, tako pravi Zakon o zasebnem varovanju, kar pomeni, da ji ne sme seči na primer niti v žep, še manj pa z roko v torbo, so nam pojasnili pri Prosignalu. Če oseba stvari ne pokaže, varnostnik
kliče policijo. Tatovi največkrat, če jih zasačijo, ukradene predmete vrnejo, zaradi česar se trgovci redko kdaj odločijo za pregon. V primeru pregona namreč zadeva pristane na sodiščih, kjer pa hitrega postopka, pravijo po-
znavalci, v takšnih situacijah ni, zato se trgovcem pač ne splača sprožiti postopkov, ki se vlečejo, na sodiščih pa morajo nato šele po daljšem času pričati tudi prodajalci in varnostniki.
Ko smo se pogovarjali z nekaterimi prodajalci v Celju, so nam povedali, da jim storilci, če pride do tatvine, celo zabrusijo, da jim tako ali tako ne smejo pregledati torb. Predvsem prodajalke se takrat znajdejo v neprijetnem položaju. Pravzaprav v takšnih situacijah prave rešitve ni, razen famoznega 160. člena. Pa še tu se lahko človek, ki želi pomagati, »zašije«. Povedano po domače: kazniva dejanja, ki se preganjajo »po uradni dolžnosti«, so ponavadi kazniva dejanja, kjer je povzročena tudi večja škoda. Denimo, da v trgovini kot občan zasačite tatiča, ki si v torbo tlači izdelke. Ker ste korenjak in se njegovih groženj ne bojite, ga po 160. členu Zakona o kazenskem postopku pogumno civilno aretirate in ga pridržite do prihoda policije. Na vprašanje policistov trgovcu, ali bo tatu tudi uradno preganjal, pa se ta odloči, da ne. To pomeni, da gre za manjše kaznivo dejanje, ki ni uradno pregonljivo. Mar bi to pomenilo, da ste tatu nedovoljeno pridržali? Kaj če bi vas tožil? Kakšen je torej nauk zgodbe?
SIMONA ŠOLINIČ Foto: TimE
Žmavc ni ravnal »v skladu stroko«
Končana zdravniška preiskava o jemanju narkotikov v celjskem zdravstvenem domu
Zdravniška zbornica Slovenije je končala preiskavo primera celjskega zdravnika Andreja Žmavca, ki je jemal narkotike, sicer namenjene zdravstveni oskrbi hudih bolnikov. Žmavc je trdil, da je narkotike jemal zaradi bolečin v hrbtenici, vendar je tudi zbornica zdaj ugotovila, da takšno početje ni v skladu s strokovnimi smernicami. Kaj bo sledilo?
»Ob obravnavi omenjenega primera so si člani odbora za strokovno-medicinska vprašanja postavili tudi vprašanje, ali je samozdravljenje zdravnika, ki ni v skladu s strokovnimi smernicami, hkrati tudi strokovna napaka v pravnem smislu,« so zapisali v izjavi za javnost. Ker niso zapisali, kako so si na to pomembno vprašanje tudi odgovorili, bo verjetno to moral narediti tožilec zdravniške zbornice, kamor je romal zapisnik o njihovih zaključkih.
Naj spomnimo, da spadajo narkotiki, ki jih je zdravnik jemal, med nedovoljene droge. Žmavca so ovadili tudi celjski policisti, a zaradi poneverbe in neupravičene uporabe tujega premoženja. Iz celjskega zdravstvenega doma naj bi namreč v obdobju 17 mesecev izginilo kar 3.500 ampul, kar je glede na običajno porabo tega narkotika visoka številka. Toda kriminalisti so tudi ugotovili, da zdravnik zdravila ni razpečeval, v nasprotnem primeru bi ga ovadili tudi zaradi tega. Zdravniški tožilec mora zdaj postopek začeti pred razsodiščem zdravniške zbornice. Tja mora vložiti obtožnico zoper Žmavca ali pa - če tako presodi - od postopka odstopiti. Po vloženi obtožnici bo razsodišče začelo obravnavo. Če bodo Žmavca spoznali za »krivega«, mu lahko izrečejo opomin, javni opomin ali mu odvzamejo licenco za pet let ali trajno. Ob tem se mu lahko odredi tudi »kolegialno priporočilo«, plačilo škode ali pa se ga med drugim pošlje v dopolnilno strokovno izobraževanje in celo na obvezno zdravljenje odvisnosti od alkohola ali prepovedanih drog. Glede na to, da je zadnji ukrep naveden uradno med možnimi ukrepi zdravniške zbornice, je očitno takšnih primerov v zdravstvu kar nekaj _
SIMONA ŠOLINIČ
Zadrogirani voznik si je nabral za 28 tisoč evrov kazni
Kdo ga bo vendar izločil iz prometa? - Bo moral kdo umreti?
V sredo so policisti v Celju prijeli svojevrstnega kalibra. Gre za 27-letnega voznika, ki je ostal brez avtomobila, saj je večkratni kršitelj v cestnem prometu. 27-letnik spada v skupino tistih, ki so potencialni povzročitelji tragedij, saj vozi brez vozniškega dovoljenja in največkrat pod vplivom droge. Še več: predlani so mu policisti zasegli sedem vozil, lani kar devet. Moški je dnevno na celjskih cestah ^
Besni so tudi policisti. Več kot to, da voznika ustavijo, ga pridržijo za nekaj časa ali mu zasežejo vozilo, ne morejo. Ravno ti vozniki so na cesti najnevarnejši in takšno ponavljanje kršitev bi moralo biti kaznivo dejanje, nam je nedavno v intervjuju dejal komandir Postaje prometne policije Celje Edi Baumkirher. Potem se bi takšni kršitelji znašli v priče policist posumi, da je voznik pod vplivom drog, teh je vse več, odredi strokovni pregled - odvzem krvi. Celjski policisti so v drugi polovici lanskega leta testirali novo digitalno napravo za ugotavljanje prisotnosti različnih drog, ki ob ustavitvi voznika skoraj 100-odstotno zanesljivo pokaže le v nekaj minutah tudi to, kakšno drogo naj bi voznik vzel. Poleg droge so za vožnjo nevarna tudi močna zdravila, kazen je namreč v obeh primerih enaka.
Lani so na našem območju pridržali 1.402 pijana voznika, od tega je bilo 72 žensk.
poru, ne le v pridržanju za nekaj ur. Priporu bi namreč sledila takojšnje sojenje in kazen. Tako pa se zgodi, da takšni še kar vozijo in ogrožajo druge. 27-letniku so do zdaj zasegli avtomobile nižjega cenovnega razreda. »Večinoma so bili neregistrirani, nameščene pa so bile tablice, ki niso pripadale tem vozilom,« pojasnjujejo na policiji. In neverjetno: po naših podatkih so 27-letnika v zadnjih letih zaradi vožnje brez izpita kaznovali 26-krat, zaradi vožnje pod vplivom drog 16-krat. Pogled v zakonodajo in seštevek vseh kazni pokaže, da si je v tem času prislužil kar za 28 tisoč evrov kazni! Ki pa je nima s čim plačati. Sodišče je v teh letih izdalo tudi odločbo o odvzemu vseh zaseženih vozil. Ker so bila tehnično neustre-
zna, so šla v uničenje. Policija je po naših podatkih že predlagala tudi določitev uklonilnega zapora za kršitelja, saj ga lahko le skupaj s sodiščem vsaj začasno umaknejo s cest in tako preprečijo kakšno nesrečo. Sodišče sicer lahko izda sklep o uklonilnem zaporu, a ima tak kršitelj možnost zaprositi za opravljanja družbeno koristnega dela, s čimer bi se kazni lahko celo izognil. Če ne stori niti tega, pa sodišče lahko izda odredbo o prisilni privedbi v zapor. Vendar je 27-letnik še na prostosti, kar pomeni, da se še vedno vozi.
SIMONA ŠOLINIČ
Samo v torek so na Celjskem pridržali pet pijanih voznikov. 20-letnemu Celjanu, ki je večkratni kršitelj, so zasegli tudi vozilo. Pozno zvečer pa so v Šentjurju ustavili 28-letnika, ki je napihal kar 2,6 promila alkohola.
Poškodovana mlada voznica
Na cesti v Skornem se je v torek v prometni nesreči poškodovala 21-letna voznica. Z osebnim vozilom se je pripeljala iz smeri Velenja, nato pa v blagem desnem ovinku ni prilagodila vožnje razmeram na cesti in izgubila kontrolo nad vozilom. To je zdrselo na nasprotni vozni pas. Ravno takrat pa je iz nasprotne smeri pripeljal 34-letni voznik tovornega vozila, s katerim je silovito trčila.
Odprta nova fronta med celjskimi odvetniki in kriminalisti?
Odvetnici zasegli mobilna telefona zaradi suma vplivanja na priče - Sodni postopek, ki se bo še vlekel _
Ena glavnih tem med celjskimi odvetniki te dni je bilo zagotovo zaslišanje oziroma nekajurno pridržanje celjske odvetnice Maksimilijane Kincl - Mlakar. Da se zna zaplesti, smo poročali decembra lani, ko smo spremljali sojenje dvanajsterici, ki se je na zatožni klopi znašla zaradi domnevnega peča-nja z mamili. Problem je nastal, ko je tožilka Marija Sladič na plan potegnila podatek o domnevno sumljivih telefonskih stikih odvetnice prvoobtoženega z glavno in kronsko pričo v tem postopku. Z njo naj bi se Kincl - Mlakarjeva v nekaj mesecih slišala kar 60-krat, samo na dan obravnave, ko bi morala priča stopiti pred senat, pa kar 26-krat!
Prvoobtoženi za tihotapljenje droge je Velenjčan Fadil Omič, poleg njega se mora zagovarjati še 11 drugih, ki naj bi v združbi imeli različne naloge, od dobave droge do fizičnega varovanja ob prodaji. Ves čas sojenja se zatika predvsem pri dokazih, ki so za obsodbo
sicer najpomembnejši, a 12 odvetnikov obtoženih trdi, da je večina dokazov pridobljena nezakonito, zato jih je treba po njihovem iz kazenskega spisa nujno izločiti. Lani so k pričanju povabili moškega, ki je pred časom preživel predoziranj e z mamili, ni pa senatu želel povedati, kdo mu je drogo priskrbel, je pa zanikal, da bi mu jo prodal Omič. Nato je decembra presenetila tožilka, ki je dejala, da so na tožilstvu prejeli anonimno pismo, v katerem je navedeno, da naj bi bila priča v strahu, saj naj bi jo odvetnica in prvoobtoženi »gnjavila, kaj naj na sodišču pove«. S tožilstva so pismo predali policiji, nadaljnja preiskava pa je pokazala podatek o številu spornih telefonskih stikov. 60 klicev, kar 26 na dan obravnave, in to celo v času, ko naj bi se obravnava že začela (priča je zamujala), med zagovornico prvoobtoženega in kronsko pričo je sporno, je dejala tožilka Marija Sladič. »Vem, da mora odvetnik poskrbeti za dobro obrambo svoje stranke, a takšni telefonski
Odvetnica Marijana Kincl - Mlakar
klici so bili etično in moralno sporni.«
Kincl - Mlakarjeva sprva navedb ni komentirala, šele uro in pol zatem je omenila, da je bila s kronsko pričo v stikih zato, ker naj bi bila v drugem primeru njena zagovornica in da priče ni klicala ona, temveč obratno.
Odvetniki na obravnavi so se kolegici seveda postavili v bran in menili, da gre za nedopusten poseg tožilstva v njihovo delo. A je glas o tem hitro segel v Ljubljano, saj je celo pravosodni minister Aleš Zalar dan po obravnavi v državnem zboru, kjer so
takrat razglabljali o stanju v pravosodju, med drugim omenil tudi ta zaplet.
Kriminalisti so jo poklicali na pogovor
Zdaj je zadeva v rokah celjskih kriminalistov, ki so pretekli teden Kincl - Mlakarjevo poklicali na pogovor. Sumijo namreč, da gre za napeljevanje h krivemu pričanju. Je pa ta dogodek zagotovo odprl novo fronto med celjskimi kriminalisti in odvetniki. Ti so do kriminalistov že sicer neusmiljeni, predvsem pri pričanju preiskovalcev v sodnih postopkih, kjer se zaslišanja raztegnejo maratonsko na ure in ure. Šef celjskih kriminalistov Jože Senica je preiskavo potrdil, a ker se verjetno zaveda, da ima na drugi strani odvetniško srenjo, v isti sapi zatrjuje, da so delali korektno in po pravilih stroke. S tem se seveda ne strinja odvetnik Kincl -Mlakarjeve Tomaž Brom-
še (ki tudi sicer v sodnih
postopkih rad opozarja na domnevne napake krimina-
listov pri preiskovanju). Na delo policije se je že pritožil. Ne strinja se namreč s tem, da se takšna preiskava začne na podlagi nepreverjene anonimke. »Ali to pomeni, da bo nekdo jutri napisal neko anonimko in navedel, da sem kot odvetnik na nekoga pritiskal in bo takoj stekla preiskava? Odvetnik ima veliko strank, med katerimi velja tudi velika stopnja zaupnosti,« pojasnjuje Bromše. Kar tako namreč ne morejo preverjati, s kom, kdaj in o čem je odvetnik komuniciral. »Nihče pa niti ni v tem konkretnem primeru vprašal kronsko pričo, za katero v anonimki piše, da je ustrahovana, ali je res tako,« še doda.
Kincl - Mlakarjevi so minuli teden na zaslišanju pri policistih zasegli mobilna telefona, ki ju sprva ni želela predati. Zato so ji odvzeli prostost za nekaj ur, vmes pridobili odredbo sodišča za osebno preiskavo, nakar so ji telefona vendarle zasegli. Zdaj bo - domnevamo - minilo še kar nekaj časa, da bodo še iz izpisa njenih telefonskih pogovorov ugotovili enako, kot so iz takšnega izpiska kronske priče.
Medtem se porajajo nova ugibanja. Kaj bo zdaj s postopkom sojenja dvanajsterici? Se bo moral senat izločiti zaradi okuženosti in ali se bo vse začelo znova? Kako bo vse to vplivalo na odvetničino kariero in nenazadnje, kako vse to vpliva na kronsko pričo? Zagotovo ji ne bo lahko, če bo treba znova stopiti pred senat _
SIMONA ŠOLINIČ Foto: SHERPA
Policistka ni kriva
Pred slabim mesecem smo poročali o celjski policistki Petri Marinič, ki jo je ministrstvo za notranje zadeve tožilo in od nje zahtevalo okoli 300 evrov zaradi izgube alko-testerja. Policistka je napravo za preverjanje psihofizičnega stanja voznikov izgubila na terenu, medtem ko sta s kolegom v patrulji ustavljala in sledila pijanemu vozniku, ki je tudi večkratni kršitelj cestnih predpisov. Voznik je policista tudi napadel, nakar je Mariničeva napadalca pomagala obvladati in ga odpeljati na policijsko postajo. Šele tam je ugotovila, da pogreša alkotester. Notranje ministrstvo je nato proti policistki sprožilo postopek na delovnem sodišču in zahtevalo plačilo stroškov, saj je izgubo alkotestereja dojemalo kot malomarnost. A je delovno sodišče presodilo, da policistka alkotesterja ni izgubila zavestno, kar pomeni, da je Mariničeva primer dobila, izgubilo pa je ministrstvo za notranje zadeve. To bo zdaj moralo plačati tudi stroške postopka, ki so po vsej verjetnosti višji, kot je vreden alkotester _
SŠol
Med dijaškim domom in nekdanjo ravnateljico še možnost poravnave
Na Delovnem sodišču v Celju se je v sredo nadaljeval poravnalni narok med tožnico Natašo Kajba Gorjup in celjskim dijaškim domom.
Kajba Gorjupova toži dijaški dom zaradi razrešitve s funkcije ravnateljice. Svet zavoda jo je lani julija razrešil iz krivdnih razlogov, posledično pa je prišlo tudi do odpovedi delovnega razmerja. Stranki se lani decembra nista uspeli poravnati, do poravnave pa ni prišlo niti ob tokratnem srečanju na sodišču. Je pa bil oblikovan nov predlog poravnave, s katerim mora vodstvo dijaškega doma seznaniti svet zavoda. Če do poravnave tudi marca ne bo prišlo, bo sodni senat uvodoma zaslišal tožnico Natašo Kajba Gorjup, vršilko dolžnosti ravnateljice dijaškega doma Marijo Kričej in predsednico sveta zavoda Mileno Čanžek. Spomnimo, da je svet zavoda Kajba Gorjupovi med drugim očital neizvrševanje sklepov sveta zavoda ter številne nepravilnosti v poslovanju, ki jih je ugotavljala inšpekcija. Na drugi strani pa je šolska inšpekcija ob izrednem nadzoru našla tudi nepravilnosti v postopku razrešitve nekdanje ravnateljice. Svet zavoda takrat predloga inšpektorata o razveljavitvi sklepa o razrešitvi ni upošteval.
PM
Premalo pozoren voznik rešilca
V torek so se v križišču pri Polulah v prometni nesreči poškodovale kar tri osebe.
30-letni voznik reševalnega vozila, ki je bil na nujni vožnji, je pripeljal iz smeri Laškega in v križišču prehitel vozila, ki so čakala pri rdeči luči. Pri tem je bil nekoliko manj pozoren, pravijo na policiji, saj se ni prepričal, ali lahko kljub nujni vožnji varno zapelje v križišče. Iz smeri Zagrada je proti Polulam v tistem trenutku zapeljal 44-letni voznik kombiniranega vozila. Zaradi silovitega trčenja je vozilo 44-letnika odbilo proti 60-letnem pešcu, ki je bil v bližini. Reševalno vozilo pa je nato trčilo še v dva avtomobila. Pešec se je huje poškodoval, poškodbe sta dobila tudi 69-letna potnica v reševalnem vozilu in 44-letni voznik kombiniranega vozila. Pri reševanju je posredovalo tudi 8 poklicnih gasilcev, promet pa je bil zaradi
nesreče oviran eno uro.
SŠol
Foto: PGE Celje
RADIO, KI GA BERETE
NOVI TEDNIK
TEDENSKI SPORED RADIA CELJE
SOBOTA, 22. januar
7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 9.20 Otroški radio, 10.00 Novice, 10.15 Časovni stroj, glasba 60. let, 11.00 Kulturni mozaik, 11.15 Časovni stroj, glasba 70. let, 12.00 Novice, 12.15 Tedenski osir, 13.15 Časovni stroj, glasba 80. let, 14.00 Regijske novice, 14.15 Časovni stroj, glasba 90. let, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 18.00 Lestvica - 20 Vročih Radia Celje, 19.00 Novice, 19.15 Sobotni večer s Tadejem Kupcem, 24.00 SNOP (Radio Slovenske gorice)
NEDELJA, 23. januar
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Horoskop, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Jack pot, 9.15 Luč sveti v temi, 10.00 Novice, 10.10 Znanci pred mikrofonom - Aleksa Gajšek Krajnc, 11.15 Tedenski osir - ponovitev, 12.00 Novice, 12.10 Pesem slovenske dežele, 13.00 Čestitke in pozdravi, po čestitkah Nedeljski glasbeni veter, vmes 17.00 Sedem dni nazaj, 19.00 Katrca, 24.00 SNOP (Radio Slovenske gorice)
PONEDELJEK, 24. januar
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Horoskop, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.30 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 9.15 Bingo jack - predstavitev skladb, 10.00 Novice, 10.15 Ponedeljkovo športno dopoldne (do 11.45), 12.00 Novice, 12.15 Bingo jack - izbiramo skladbi tedna, 13.00 Kulturni mozaik, 13.15 Znanci pred mikrofonom - Aleksa Gajšek Krajnc, ponovitev, 14.00 Regijske novice, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Poglejte v zvezde z Gordano in Dolores, 19.00 Novice, 19.15 Vrtiljak polk in valčkov s Tonetom Vrablom, 24.00 SNOP (Radio Triglav Jesenice)
TOREK, 25. januar
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Horoskop, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.30 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 9.15 Stetoskop, 10.00 Novice, 12.00 Novice, 12.15 Male živali, velike ljubezni, 13.00 Kulturni mozaik, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Strokovnjak svetuje, 19.00 Novice, 19.15 Zadnji rok z Boštjanom Dermolom, 21.00 Saute surmadi z Boštjanom Lebnom, 24.00 SNOP (Radio Triglav Jesenice)
SREDA, 26. januar
Jutranja nostalgija na Radiu Celje, 5.01 Žinganje (na-rodnozabavna nostalgija), 5.30 Horoskop, 6.00 Poročilo OKC, 6.10 Nagradna igra, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.30 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 10.00 Novice, 10.15 Kuhajmo skupaj, 11.15 Zeleni val, 12.00 Novice, 13.00 Kulturni mozaik, 13.20 Mali O - pošta, 13.30 Mali O - klici, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.20 Filmsko platno, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Pop čvek, 19.00 Novice, 19.15 Zeleni val - ponovitev, 20.00 Večerni program, 24.00 SNOP (Radio Murski val)_
ČETRTEK, 27. januar
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Horoskop, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.30 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 10.00 Novice, 12.00 Novice, 12.15 Odmev, 14.00 Regijske novice, 14.10 Kalejdoskop, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 18.00 Odmev - ponovitev, 19.00 Novice, 19.15 Kalejdoskop - ponovitev, 20.00 Večerni program, 24.00 SNOP (Radio Murski val)
PETEK, 28. januar
Začetek jutranjega programa, 5.30 Horoskop, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.30 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 10.00 Novice, 11.15 Radi ste jih poslušali, 12.00 Novice, 12.15 Od petka do petka, 13.00 Kulturni mozaik, 14.00 Regijske novice, 14.10 Hit lista Radia Celje - s hiti prežeto popoldne (do 19.15), 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Mladinska oddaja, 19.00 Novice, 24.00 SNOP (Radio Kranj)_
90.6 -95.1' 95,9 -1003
Dama pred mikrofonom
Aleksa Gajšek Krajnc je po treh desetletjih dela na Mestni občini Celje z novim letom vstopila na univerzo za tretje življenjsko obdobje.
Zadnjih petnajst let je bila vodja kabineta župana. S svojim delom in občutkom do tistega, kar je počela, je Celju dala neizbrisen pečat. V oddaji Znanci pred mikrofonom bo Bojana Avguštinčič z Alekso Gajšek Krajnc ob njeni upokojitvi obujala spomine na njeno delo, čase, preživete na Mestni občini Celje, družino in še kaj. Pogovoru boste lahko prisluhnili to nedeljo po 10. uri, kjer boste izvedeli tudi, zakaj se je naše sogovornice prijel vzdevek prve dame celjske občine, kaj si je ob upokojitvi zaobljubila in kaj jo vleče v daljno Španijo.
Foto: SHERPA
Imamo dojenčka!
Leto 2011 se je, vsaj za voditeljske vrste na Radiu Celje, začelo zelo plodno. Ta teden je namreč na svet prišla prvorojenka Luke Žerjava.
Novopečenega očka Luko, ki ga na celjskem radiu lahko poslušate ob petkih popoldne, dobro ga poznajo tudi zvesti poslušalci oddaje o živalih in Tedenskega osir-ja, kar razganja od ponosa in veselja. Zdaj bo poleg velike doma lahko razvajal še eno malo punco. Sta pa Luka in njegova Urša zakrivila še nekaj - zaradi njiju se je med novopečene dedke vpisal naš novinarski kolega Miran Korošec.
Vendar pa dojenčkov na Radiu Celje za to leto še ni konec! Kmalu se bo od ekipe za skoraj eno leto poslovila Tanja Seme.
Luka Žerjav je poslušalcem Radia Celje že nekajkrat dokazal, da mu pri branju pravljic in basni ni para. Zdaj bo to svojo sposobnost lahko uporabljal tudi doma.
www.novitednik.com
20 VROČIH RADIA CELJE
TUJA LESTVICA
1.	SPEECHLESS - LADY GAGA (4)
2.	POISON - NICOLE SCHERZINGER	(3)
3.	I DIE FOR YOU TODAY ALPHAVILLE	(4)
4.	PARALLELS - ED DREWETT (1)
5.	LOVE LOVE LOVE - HOPE FEAT. JASON MRAZ	(2)
6.	SUPERHOT GABRIELLA CILMI (3)
7.	DJ GOT US FALLIN' IN LOVE - USHER FEAT. PITBULL (6)
8.	GIVE A LITTLE MORE -MAROON 5	(1)
9.	ONLY GIRL (IN THE WORLD) RIHANNA	(7)
10.	BE MY MAN ASA	(2)) DOMAČA LESTVICA
1.	POJ MI PESEM VLADO KRESLIN	(2)
2.	ZVEZDE SO Z NAMA - MARKO VOZELJ	(3)
3.	MAGNOLIJA - UGLAŠENA RIBA (6)
4.	KONSTELACIJE - SHYAM FT. ANITA KAY	(4)
5.	PUNCA JAN PLESTENJAK (1)
6.	KRALJICA ZA ZMERI - LOVŠIN PETER	(4)
7.	ZMAJI AVVEN	(5)
8.	TO JE MOJ DAN KATAYA (2)
9.	ZUNAJ JE ZIMA DREVORED (3)
10.	ŽAREK ZA NJO STEREOTIPI (1) PREDLOGA ZA TUJO LESTVICO THE BEST THING ABOUT ME IS YOU - RICKY MARTIN FEAT. JOSS STONE
SHE'S GOT NOTHING ON (BUT THE RADIO) - ROXETTE PREDLOGA ZA DOMAČO LESTVICO
TI - NINA OSENAR NAGAJIV NASMEH - JAZZ STATION
Lestvico 20 vročih lahko poslušate vsako soboto ob 18. uri. Za vam najljubše skladbe lahko glasujte na spletni strani www.radiocelje. com.
VRTILJAK POLK IN VALČKOV 2010
CELJSKIH 5 PLUS
1.	NA VLAK - MLADI UPI (7)
2.	SILVESTERSKI VEČER VAGABUNDI	(4)
3.	LJUBEZEN IN PESEM SPEV (1)
4.	SLOVENSKA MATI PETKA (3)
5.	S FIGO V ŽEPU ISKRICE (2)
PREDLOG ZA LESTVICO VSE ENKRAT MINE ANS. MIRA KLINCA
SLOVENSKIH 5 PLUS
1.	SPOMIN NA LJUBEZEN ANS. SVETLIN	(5)
2.	RAD BI JO VIDEL AKORDI (6)
3.	IGRA DENARJA GADI (1)
4.	BELI CVET AZALEA	(2)
5.	KDO JE KOLOVRAT? -KOLOVRAT	(3)
PREDLOG ZA LESTVICO
IGRA DENARJA - GADI Lestvico Celjskih 5 lahko poslušate vsak ponedeljek ob 22.15 uri, lestvico Slovenskih 5 pa ob 23.15 uri. Za vam najljuše skladbe lahko glasujte na spletni strani www. radiocelje.com.
www.radiocelje.com
KUPON ŠT. 55
Menina planina je obsežna sredogorska kraška planota na nadmorski višini med 1.200 in 1.500 m. Zaradi vseh lepot, ki jih ima, je bila predlagana za krajinski park. Nahaja se med dolino Drete in Tuhinjsko dolino ter spada h Kamniško-Savinjskim Alpam. Ime je dobila po menihih iz gornjegrajskega samostana, ki jim je tudi pripadala. Izvorno ime planine naj bi prišlo iz besede »Menihna«. Na planoti se čez celo planino dvigajo višje ali nižje kope, ki jim domačini pravijo tudi griči. Nekateri so porasli z gozdovi, druge prekrivajo pašne površine. Slednje se vrstijo na štajerskem predelu kot: Travnik, Na Ravnah, Ovčji stan, Šavnik in Limovska planina, na območju tuhinjske pašne skupnosti pa je glavna planina Biba, medtem ko so nekatere manjše že precej zarasle.
Kamniško-Savinjske Alpe z Menine planine
Med zadnjimi planšarijami Menine planine
Druga naravna znamenitost Menine planine je je-
odmaknjenosti in osamljenosti od osrednjega dela gorstva planinsko precej neznan in neodkrit svet, danes pa je planota prepletena s številnimi markiranimi (žal precej slabo) in nemarki-ranimi potmi. Iz Tuhinjske doline imamo dve bolj znani poti; prva je iz vasi Golica (3 ure), druga iz Češnjic (3 ure), od koder pelje tudi makadamska cesta čez planino Bibo (1.283 m) vse do Doma na Menini planini (1.453 m).
S severa prav tako ne manjka planinskih poti, najbolj priljubljena je iz Gornjega Grada (3 ure), če pa želimo z avtom, se lahko zapeljemo v vas Bočna in od tam nadaljujemo vse do Doma na Menini planini.
Na koncu velja zapisati, da je Menina planina zanimiva poleti in pozimi, paziti pa je treba, če nas zajame megla, saj je lahko orientacija na neznanih poteh težavna.
FRANCI HORVAT
Nekoč je bila Menina planina drugo največje planšarsko območje v kamniških planinah, takoj za Veliko planino. Danes je živa le še planina Biba. Kljub nazadovanju planšar-stva v minulih letih Meni-na planina še vedno ponuja prelepo sliko ohranjenega okolja, ki je sicer skoraj povsem prirejeno planšar-ski dejavnosti.
Če želimo lepe razglede, se bomo podali na najvišji vrh Menine planine, Vivodnik (1.508 m), kjer nas lesen razgledni stolp povzdigne nad gozd in nagradi s čudovitim pogledom na Kamniško-Savinjske ter Julijske Alpe. Drugo razgledno območje je Goli vrh (1.426 m), ki sodi že na južno stran planote; pogledi pa se bodo odpirali
proti vzhodu in jugu (Kum). Na Golem vrhu, ki sodi v območje Šavnic, bomo lahko občudovali nekatera alpska zelišča, ki kljub bližini Alp na Menini planini niso tako zelo pogosta. Vsako pomlad, ko skopni sneg, pa so planine polne teloha.
Ledena jama in jezerce Biba
Med značilnimi kraškimi vrtačami se skrivajo številna brezna in jame, ki so še razmeroma slabo raziskane. Med največje kraške zanimivosti planote sodi ledena jama Jespa. Vhodni udor je globok
30 m, v premeru pa meri okoli 40 m. Steza nas varno popelje na dno, kjer nas preseneti izrazit toplotni in rastlinski obrat; nenadoma se ohladi, uspevajo le alge, mahovi in nekatera zelišča. Podobne razmere srečamo v nekaterih jamah na Kočevskem, Trnovskem gozdu, na Snežniku ali Krasu. Na dnu, kjer se dolgo v poletje zadržuje sneg, pod steno južnega dela udora zagledamo vhod v jamo. Rov je običajno zalit z ledenimi slapovi, ki nam preprečijo nadaljevanje poti. Poleg ledu nas presenetijo še jamski hrošči, po katerih slovi tudi Jespa.
Dostop: Iz Kamnika na Črnivec do Gornjega Grada (28 km) ali iz Zgornjega Tuhinja (18 km). Z obeh strani je okoli 15 km makadamske ceste do doma na Menini planini.
Planjava in Ojstrica z Menine planine
Kapelica in dom na Menini planini
zerce Biba, kajti na kraški planoti je tovrsten pojav prava redkost. Njegova velikost je odvisna od padavin, običajno je okoli 90 m dolgo in 50 m široko, vendar se je to v zadnjih sušnih letih nekoliko zmanjšalo. Ta naravni spomenik leži v široki kraški globeli na južnem delu planote. Njegovemu nastanku je botroval ozek pas gline, ki preprečuje, da bi voda poniknila v nedrje planine.
Kot zanimivost velja omeniti, da je nekoč čez Meni-no planino potekala stara deželna meja med Štajersko in Kranjsko, ki je imela v času Avstro-Ogrske monarhije skoraj takšno veljavo kot današnje državne meje. Zdaj ta navidezna ločnica predstavlja le narečno mejo med štajerskim in kranjskim narečjem. V začetku druge svetovne vojne, leta 1941, se je prav na Menini planini začelo partizansko vojskovanje proti okupatorju. Zaradi številnih bojev, ki so bili na tem območju, je veliko spominskih obeležij.
V preteklosti je za Menino planino veljalo, da je zaradi
Razgledni stolp na Vivodniku
INFORMACIJE
'""^efovanjevoglasn""^'^^
031 692
pok\\č\te:lill rn ^
v

Dobro počutje v vašem bivalnem prostoru po feng šuju
Feng šuj ali feng shui je starodavna kitajska veščina urejanja zunanjega in notranjega prostora. Je umetnost živeti v harmoniji z okoljem. Velik del te veščine je posvečene či - življenjski energiji.
Ko se ljudje zahodnega sveta ukvarjajo z nauki azijskega vzhoda, je zanje najtežavnejši ravno prestop v drug način razmišljanja. Posvetiti se feng šuju ne pomeni le uporabljati določenih pojmov, nasvetov ter veščin, marveč gre bolj za poistovetenje z miselnim svetom vzhoda. Ta miselni svet nam je tuj, saj je na svoj edinstven način kompleksen, a po drugi strani logičen.
Tok či, ki teče v nas, pa tudi iz nas, določa naša čustva ter naše duševno in telesno počutje. Či teče skozi zgradbe, priteka in odteka skozi vrata in okna. Torej lahko oblika zgradbe, položaj oken in vrat, predvsem pa gradbeni material, spremenijo dotok či.
Urejen, čist in svetel prostor
Eno temeljnih vodil dobrega feng šuja je, da je vsak prostor urejen, čist, svetel,
zračen in nenatrpan. Pozitivno energijo je mogoče prepoznati tudi po rastlinah, saj tam dobro uspevajo. Vsak prostor v domu ima svojo naravo in za njegovo optimizacijo poskrbimo s pravilno izbiro lege, barv,
oblik, materialov, motivov in dekoracije, ki vplivajo na kvaliteto energije v prostoru. Nekateri deli potrebujejo več aktivne (jang), drugi več pasivne, mirne (jin) energije, odvisno od namembnosti prostora in njegove lege. Lega glede na smeri neba že sama po sebi določa dinamiko tega dela doma in naravno je, da to upoštevamo. Feng šuj pri svojih načelih izhaja iz osmih smeri neba ter dinamike komplementarnih energij jin in jang.
Razpoloženje prostora ustvarjata pripadajoča smer neba glede na središče doma in notranja oprema. Ravnovesje doma ustvari-
mo z upoštevanjem petih elementov, smeri neba, načel jin in jang, ki jih vnesemo v prostor z ugodno razporeditvijo, s pravilno izbiro in postavitvijo notranje opreme in z dekoracijo. Prostore razporedimo glede na njihovo namembnost, saj je energija posamezne smeri neba različna.
Nered je po feng šuju energija, ki je zastala. Zdrava energija je energija, ki se giblje. Če se znebimo vsega okoli sebe, kar za nas nima resničnega pomena in nam ne pome-
ni veliko, se počutimo lažji v telesu, duhu in duši. S pospravljanjem lahko izboljšamo svoje življenje.
Območje vhoda v dom naj bi bilo popolnoma prazno, saj predstavlja odnos do sveta, ko gledamo ven, in odnos do svojega življenja, ko gledamo noter. Če je nered ali krama prva stvar, ki jo zagledate, ko vstopite v svoj dom, potem vaša raven energije pade, še preden prestopite prag.
Če je prostor pod posteljo zasičen s kupi krame, bo to zagotovo vplivalo na kvaliteto spanca. Če imamo eno od tistih postelj, ki imajo spodaj predale, je najboljše, kar lahko storimo, da v njih hranimo čisto posteljnino. Če si želimo resnično dober spanec, naj ne bo v spalnici nič drugega razen postelje!
Nered, skrit na omarah, je, kot bi nad vami visele težave, s katerimi se bomo morali soočiti. Zamegljuje sposobnost, da bi jasno in sveže razmišljali. Če je prostor na vrhu omar v spalnici poln, bo to vplivalo na spanec. Če imamo v domu veliko stvari spravljenih nad višino oči, bo to imelo na splošno moreč učinek in možno je, da nam to povzroča glavobol.
Ni mesta, kamor bi lahko spravili nered, ne da bi vplival na nas. Edina stvar, ki jo lahko naredimo, je, da prevzamemo odgovornost za nered in ga počistimo.

□ □n
IZVEDBA VODOVODNIH IN CENTRALNIH
NADFLIAVnP «AMAriJA imPALNIC
IHSnUCUE UERHOriEK d a n. Prnžinska vas 34/il Šlnre nsm- 041 682 907
AGM NEMEC d.o.o.
Sedraž 3,3270 Laško
Tel.: 03/56-48-043 Fax.: 03/56-48-840 E mail: aam.nemec@kabelnet.net
GOSTINSTVO I GRADBENIŠTVO IN KAMNOLOM
Št. 6 - 21. ianuar 2011
INFORMACIJE
Matjaž Železník
uglaševanje klavir jeo
gsm: 041 714 240
e-pošta: mal5az.zeleznik@si0l.net
<4
3DS0I;
glasbeni center
Gosposka 25,3000 Celje tel.: 03 548 40 06, faks: 03 548 40 60
MAC-železník d.0.0.
Milanskega 12,3000 Celje tel.: 03 54132 66 ID: SI38265397
TOBivii i4řr Ï Aivn
ÍÚ
TlITRMANA
MANUALNA TERAPIJA
IzvAiA: Dr. a. VERŠININ ortoped revmatolog
F1TEX d.0.0.., Dunajska 120 a, 1000 Ljubljana
KOB TERMOINSTALACIJE tel.! 03 Kolodvorska 8, 3230 Šentjur (-m
25 90. gin: 041/630 764, fn: 03 749 25 91 »ww.kob-kozeli.si
Knjigovodski servis
MDC MANUEL JEKL K.D.
Zadobrova 34a 3211 Ško^a vas Tel.: 03/490 44 00; GSM: 031 380 796; GSM: 041 851 418 E-mail: manueL1eld@siol.net
=n
IKN
7Z,
MARJAN TERŽAN.sp
Mariborska 54 p.p. 1013, 3102 CELJE
Tûi ■ nQMOi -Qft-nn Pqv n-aMoi _QQ_ni
CEHJEME STigiMKE V OPTIKI TERZAN VAM NUDIMO:
•	STROKOVNI PREGLED VIDA ZA OČALA
•	KVALITETNA STEKLA IN OKVIRJE ZA KOREKCIJSKA OČALA
•	STROKOVNI PREGLED ZA KONTAKTNE LEČE
•	KVALITETNE KONTAKTNE LEČE
•	ČISTILA ZA KONTAKTNE LEČE

npi nUMI ňac- Halaunilri nri R nn.111 fin enhnta nri n nn.19 nn
8PI0ŠNO STEMAIKTYO
FRANC MAIOIMNC, «.p.	. py,- ^^u stavbno pohištvo
'' - graviranje, pesicanje in fazetiranje stei<ia in ogiedal	- vhodna in garažna vrata
- izdelava steidenih nadstrešitov, fasad,	. jimsiii vrtovi
- stopniščnih ograj, stensl(ih oblog	- rolete, žaluzije in komarniid
C. L. Dobrotinška 21,3230 Šentjur	-termoizolacijskosteido Tel.: 03/ 74612 90 Faks: 03Í7« 12 95
franc.majoranc@siol.net	" »delava ravnega stekla
www.maloranc.sl	- vitnžna stekla
KOMPLETNA ADAPTACIJA KOPALNIC V 7 DNEH!

prodcýg,montaža.prevozL	.mej.
„ „.r	-svetovanje
NuncicFrancs.p.	- izdelava ponudi
Dušana Kvedra 38,3230 Šentjur	. podaja
GSM: 041 787 935	-montaža
"vse za ogrevanje, vodovod, prezračevanje, plin"
e-mall: frenk.nuncic@gmail.com
-peči
-toplotne črpalke
-	kolektorji
-	bojierji
____________________-kopalniška oprema
- sanacije obstoječih sistemov - dimniki
*	POLAGANJE KERAMIKE
*	VODOVODNE INSTAT.ACT.TE
Peter Čvan s.p.
Polzela 107/B, 3313 Polzela
GSM: 041 563 991
www.asiiara.si
Lesene sto
s skibno izdelarmiii ter estet^ in domiselno oblikovaniim detajli bodo v ponos več generacijam!
MIZARSTVO ASPARA d.o.o. Ždezno 4,3310 ŽALEC
Pokličite, brszfdačno vrme*r\rr\ct in i7/iplaTnr> predračun!
(041) 691 913
Streha za uec generacij!
I www.streha-metall«)iigsm:C4i 314531 ____________-„-—v Tel.:03/5771495,feks:03/5771499
p^j Brigita e-mail: brigila.buar@amis.net ......... ' ..... ^
Pružimkava557\SÍt:
Štore
ŽTORE
ZA IZMERO IN IZDELAVO PREDRAČUNA NA KLJUČ POKLIČITE NAŠEGA STROKOVNJAKA ZA STREHE. G. EMILA BUČARJA NA GSM: 041 622 385.
Za sodelovanje v oglasni rubriki
VSI NASI MOJSTRI
pokličite: CSESiSÎ
Servis in vzdrževanje Kamp vozil
INPinVIl NATFRFNIl
- ~ Marko Lorber s.p.
I-'Ï». Šentjungertlh 1 - Šmartno v Rožni dolini
GSM; 070/541-629,051/745-854 E-mail: markolorber78&amail.com
<H mn -F î s» I
DOMO FINAL
Ivan ROBAČER s.p. Ul. Bratov Jančarjev 11 a 3212 Vojnik
GSM: 041 756668
telefon/fax: 03 781 21 72 e-Došta: domofinaiOt-1 .si
Za Vas in Vaš dom vršimo:
-tesarstvo
-	krovstvo
-	stavbno kleparstvo
-	montažo Velux oken
-	izdelava nadstreškov
-	izdelava ravnih in zelenih streh
Pooblaščeni ioovecza icritine:
GERARD, CREATON, TONDACH, BRAIMAC, i INDAB. hoifkra.TFCiOl A. «Î-IMFTAI . FÍAI .
- manjša EKSPRESNA popravila -original l<rajšanjejeansa -oženje oblačil, menjava zadrg, -popravila usnjenih oblačil
nedelia in nrazniici
servis in
trgovina
nOJZDNTK
traktorji, škropilnice hidr. cevi, kardanske gredi cisterne za gnojevko izdelovanie stroinili delov
inuutu Ul^iWHA ď
Gotavlje 137,3310 Td: 03 710 3100: fax: 03 710 3102
mob: 041 684 388
enn/iil' sit (rnÍ7:/fnikfn)om/ril mm
LESENA OKNA IN VHODNA VRATA ZA VAŠ DOM
Izmera. svetovanie. izdelava, montaža, demontaža - vse do vaših želiah
Kontakti:	MĐCAIUTVO
TeL 037056023	It A ItlT M
Fax 035726390	M^ O » U »
e-mail: mizar^tvo.l(orun(g)^iol.npt: snlet: www.mizar^tvo-korun.^i
POGREBNA SLUŽBA PRIMOŽIČ
PE VOJNIK 051 649 780
PE CEUE www.Drimozic.si
II.....u i i i M i i I I M
- Št.6-21.ianuar2011 —
1 I M M I 1 1 1 1 I I M 1 I 1 I II I I I I I I M M I I I I I
im,
26
ZA AVTOMOBILISTE
NOVI TEDNIK
VW passat
Hyundai veloster
Chrysler 300
Toyota prius V
Janko Peve;, s.p., Ločica ob Savinji 49/a, 3313 Polzela; Tel.: 03/70015 50, GSI«: 041/211130 www.bpavto.si; Odkup in prodaja rabljenih vozil - "PRI AVTOPOLIGONU"
Peugeot 207 1.4 HDi
letnik 2010,17000 km 1. lastnik, diesel motor
10.490r EUR
Hyundai Tucson 4WD 2.0 CRD
1. lastnik, letnik 2007 77400 km, diesel motor
13.990r EUR
WWW.BPAVTO.SI
Hyundai Sonata 2.0 CRDi
Letnik 2007,49300 km 1. lastnik, diesel motor
10.690r EUR
WWW.BPAVTO.SI
Citroen Xsara Picasso 1.6i
letnik 2006,125043 km 1. lastnik, bencinski motor
6.590r EUR
WWW.BPAVTO.SI
Detroit 2011: malo tudi evropski
Detroitski avtomobilski salon sodi med velike avtomobilske prireditve in po tradiciji odpira oziroma začenja avtomobilsko leto. Tako je tudi letos, pri čemer postaja bolj ali manj očitno, da se utegne na seznamu pomembnih avtomobilskih salonov zelo kmalu pojaviti tudi kakšno kitajsko ime. Detroit 2011 je bil sicer v znamenju vsega tistega, kar se dogaja na ameriškem trgu, a novosti, primernih recimo za evropski avtomobilistični prostor, tudi ni manjkalo.
Gotovo je zanimivo, da je Volkswagen (VW) predstavil posebno, torej ameriško verzijo še vedno novega passata v limuzinski izvedbi. Ta je za dobrih 10 cm daljši od evropske verzije (487 cm), stal pa naj bi po sedanjih napovedih okoli 15.500 evrov oziroma 20 tisoč dolarjev, kar je bistveno manj kot v Evropi. Kot še pravijo, v Evropi tega avtomobila ne bodo prodajali. Mercedes Benz je postavil na ogled prenovljeni razred C. Spremembe niso zelo velike, čeprav pri tovarni pravijo, da ima vsaj 200 novih delov. Motorna ponudba bo pestrejša, vsekakor pa motorji varčnejši, saj naj bi izvedenka 220 CDI imela povprečno porabo vsega 4 litre, izpust C02 pa naj ne bi presegel 117 g/km. Buick verano je
avto, ki nastaja znotraj korporacije General Motors (GM). Verano je manjša (vsaj po ameriških merilih) limuzina; verjetno bo držalo, da je v bistvu limuzinska verzija nove Oplove astre, kajti tudi Opel je znotraj korporacije General Motors.
Japonska Toyota je na ameriškem in ostalih trgih pomemben avtomobilski igralec in to kljub vsem zadregam, ki jih je imela tovarna lani prav v ZDA. Pokazali so nekaj novih izvedenk hibridnega priusa, med drugim tudi prius V. Enoprostorska izvedenka sicer hibridnega priusa se bo med drugim dokazovala s sedežno prilagodljivostjo. Pogon je enak kot v običajnem priusu (1,8-litrski bencinski agregat in elektromor, kar skupaj prinese 98 kW/134 KM). V Evropi naj bi bil prius V na voljo prihodnje leto.
Chrysler, ki je v 25-odstotni lasti italijanskega Fiata, je ponudil na ogled povsem novega chryslerja 300. Limuzina bo v ZDA na voljo s 3,8-litrskim osemvaljnikom, vprašanje pa je, kako bo v Evropi, kjer jo bodo verjetno prodajali z Lancijino značko na nosu _ Chevrolet sonic je nedvomno avtomobil, ki bo zanimiv tudi za nas; to je 4-vratna izvedenka vozila, ki ga pri nas poznamo pod imenom chevrolet aveo. Sonic
oziroma 4-vratni aveo bo nastajal v ZDA, kar je glede na okoliščine vsekakor zanimivo. Ford je pred leti že uvedel idejo globalnega avtomobila, torej vozila, ki bo tako rekoč enako na vseh trgih. Zdaj to idejo oživlja z vertrekom, športnim terencem srednjega razreda. Glede na podobo vertreka bi lahko rekli, da je imel evropski avtomobilski okus pri nastajanju tega avtomobila precejšen vpliv. Hyundai je pokazal kupeja po imenu veloster. Njegova posebnost je, da ima na voznikovi strani zgolj ena vrata, na drugi strani pa dvoja, kar naj bi povečalo kupejevo uporabnost. Avto naj bi na slovenski trg pripeljal čez nekaj mesecev, mogoče pa bo izbirati med dvema 1,6-litrskima bencinskima motorjema. Japonska Honda je v Detroit pripeljala avto, ki je bil še v embrionalni fazi; to naj bi bil novi civic tako v kupejevski kot limuzinski izvedbi. Kot pravijo, bo avto v povsem resni varianti na voljo v ZDA že čez nekaj mesecev, kako bo videti v evropski izvedbi, pa seveda lahko le ugibamo. Britanski Mini v nemških rokah je pokazal pacema-na, nekakšno kupejevsko varianto countrymana. V serijsko izdelavo naj bi šel konec prihodnjega leta, dotlej pa bo verjetno doživel še nekaj sprememb.
Chevrolet sonic
— Št.6-21.januar2011
MALI OGLASI - INFORMACIJE
Živite cmejel
I
Naročniki časopisa ste deležni številnih ugodnosti, \à jih lahico izl(oristite s Icartico ugodnosti Iduba	pnpiicTi n prcprnih
naročnikov Novega tednika. Ne samo, da lahko s kartico izkoristite možnost objave štirih brezplačnih malih	ocčtfva in
oglasov v časopisu in ene čestitke na Radiu Celje. Ker ste član kluba naročnikov, lahko s kartico izkoristiti	AKCIJSENESESTEVAJD
tudi številne popuste v trgovinah in lokalih, ki jih najdete na spodnjem seznamu.	S POPUSTOM NA KARTICI
Izlzze/Uo/
^e/umo/
goldenpointt
GORIŽKABam
golte
Slovenija
SKIKAUT
»lUCiUHKAlĐU
--
Wjmuljica
--
< T blbl^lltillll
rm
m
.SS PAR
WELLNESS PARK LAŠKC

Hfdbm


ZLATARSTVO GAJŠEK
te
p^i
-	PIZZERIA VERONA. Mercator center Celje - 10% popust pri nakupu hrane - kartico predložite ob naročilu!
-	PROTECT SERVIS. Ul^Leona Dobrotinška 27, 3230 Šentjur, Rogaška cesta 19, 3240 Šmarje pri Jelšah - 10% popusta na optično nastavitev podvozja in do 30% popusta ob nakupu zimskih pnevmatik
-	CASINO FARAON CELJE. Ljubljanska cesta 39, 3000 Celje - ob nakupu 100 žetonov 10 gratis
-	GOLDENPOINT. Celeiapark Celje, široka izbira nogavic - 5% popust ob nakupu do 20 EUR, 10% popust ob nakupu nad 20EUR
-	FOTO RIZMAL. Mariborska c. 1, 3000 Celje - 10% popust velja za storitve
-	THERMANA. D. D.. ZDRAVILIŠČE LAŠKO nudi 10% popust za bazen, savno + bazen, fitnes, solarij ter masaže, kopeli in druge wellness storitve, mesečne in letne vstopnice
-	UOKVIRANJE - STEKLARSTVO GALERIJA VOLK. Ozka ulica 2, 3000 Celje, tel.: 03 544 25 35 - 10% popust
-	VINSKA KLET GORIŠKA BRDA Z.O.O.. Ul. Frankolovskih žrtev 17,3000 Celje, Telefon: 03 425 16 80,10 % popust na naše lastne proizvode.
-	KROBAT IVAN S.P.. MIZARSKA DELAVNICA. Medlog 25, 3000 Celje, GSM: 041/736 272 - Notranja oprema po naročilu + KERROCK PULTI - 3% popust na vrednost naročila nad 1251,88 EUR, 7% popust na vrednost naročila nad 2921,05 EUR
-LESNINAD.D.. Leveč 18 - 3% popust na oblazinjeno pohištvo (sedežne grt., trosedi, počivalniki
-	CELJSKA MOHORJEVA DRUŽBA - MOHORJEVA KNJIGARNA. Prešernova ulica 23,3000 Celje, telefon: 03 490 14 20, e-po-šta: knjigarna-ce@celjska-mohorjeva.si, 5% popust na knjižne izdaje celjske Mohorjeve družbe
-	GOLTE - 5% popusta za nakup vozovnice za nihalko
-	SKINAUT STORITVE. SIMON JEZERNIK. S.P.. Vrunčeva 10, Celje -10% popust
-	PROJEKT MR INŽENIRING. D.O.O.. BAR CLUB TERAZZA. Aškerčeva 14 (Celeiapark), 3000 Celje -10% popusta pri cocktailih
BtROgCOMPUTERS
BRANKO REČNIKs.p.
RAZLAGOVA17.3DDOCEUE
—
-	MRAVLJICA CVETKA BOHINC S.P.. Lilekova 1, Celje, trgovina za ustvarjalne -10% popust za vse izdelke
-	CVETLIČARNA SUZANA. Suzana Moškotelec s.p.,Ulica Frankolovskih žrtev 44, Hudinja, Celje. Telefon: 03 5410 476 -10 % popust
-	SLADA. D.O.O.. Plinarniška4. 3000 Celje, vse za ogrevanje in vodovod, tel.: 03 490 47 70, GSM 051 626 793 - 10% popust.
-TOP-FITD.0.0.. Ipavčeva ulica 22, Celje - 10% popust
-	THERMANA. D. D.. WELLNESS PARK LAŠKO nudi 10% popust za bazen, savno + bazen, solarij
-	HRUSTLJAVA SKUŠNJAVA - prodajalna Žalec, Savinjska cesta 77, prodajalna v EK centru v Celju, Mariborska cesta 88, Celje -10% popust na vse vrste kruha
-AVTO CELJE d.d.. Ipavčeva ulica 21, Celje
Prodajni center Medlog 15jn Ipavčeva 21, Celje,
prodaja pnevmatike ODLIČNIH blagovnih znamk.
-	20 % popust na premontažo v vseh prodajno-servisnih centrih pri njih kupljenih pnevmatik
-	podaljšan delovni čas za premontažo gum od 8. do 27. 11. 2010 od 7.30 do 18.00, ob sobotah od 8.00 do 12.00 Telefon pnevmatike: 03/42 61 402/360, telefon premontaže: 03/42 61 100/132. Popusti se ne seštevajo.
^ - ZLATARSTVO GAJŠEK MILAN S.P.. Drofenikova 16, 3230 Šentjur -10% popust na veljavne maloprodajne cene
-	BIRO S COMPUTERS. Branko Rečnik s.p.
Razlagova 17, 3000 CELJE, GSM: 041/960 022
10% popust na delo - popravilo: računalnikov, tiskalnikov, TV in radijskih sprejemnikov (popust ne velja za rezervne dele oz. material)
-	TEPS - Center inovativnega podjetništva d.o.o. Ul. XIV. divizije 14, 3000 Celje, telefon: 041 653 378, 03 492 61 68
5 % popust za storitve posredovanja pri prometu nepremičnin in pri prvem računu za računovodske storitve Telefon: 041 653 378, 03 492 61 68
novitednik
wiflnflr.novitednik.com iniww.radioceije.com
MOTORNA VOZILA
PRODAM
KUPIM
PRODAM
KUPIM
POSEST
PRODAM
KUPIM
rrrri

MOTOR Honda 125 cbr, skoraj nov, prodam. Telefon 070 707-365. 156 OSEBNI avto Škoda felicia 1,6, srebrne barve, dobro ohranjen, z dodatno opremo, nereg., letnik 2000, prodam. Cena po dogovoru. Telefon (03) 5777-295, 041 568-577.	152
TAM 80 T50 kiper, letnik 1986, C kategorija, dobro ohranjen, prodam. Telefon 041 758-819.	191
Mediafin d.0.0. Dunajska 21, Ljubljana
celle: 031508 326
delovni čas: vsak dan non-stop NOVO! UGODNEJŠI POGOJI
-	možnost izbire višine obroka
-	možnost odloga odplačevanja

iHfl
RABLJENA vozila, od letnika 1997, kakršna koli, kupim. Telefon 041 708-497.
Š849
STROJI
NAKLADALNO silažno prikolico Sip 26-9, kot novo in tribrazdni obračalni plug Lemken, prodam. Telefon 031 506383.	š 21 MULTIKULTIVATOR Muta, rotacijski plug, okrogli priklop, prodam. Telefon 041 714-914. 201 TRAKTOR Univerzal 445, pogon 4 ^ 4, na novo registriran, prodam. Telefon 031 586-514. š 27 TRAKTOR Univerzal 445, pogon 4 « 4, letnik 1979, prodam. Telefon 041 849876. 204 TROSILEC za gnoj Krpan 30, s štirimi pokončnimi valji in obračalni plug Regent, 12 col, prodam. Telefon 041 211-883. 228
Do 36 mesecev na osnovi OD, ookoinine
PE CEUE, Ul. XIV. dhriiijs 14»
03/4257000 PG MAIUBOII, ParSiansIia 02/2341000
BONAFIN. d.0.0., Skwensb 27,1000 ljubljana
BIVALNI vikend, do 20 km oddaljen iz Celja, kupim. Telefon 031 532-157.
173
ZAZIDALNO parcelo, v Celju ali bližnji okolici, do 600 m^, kupim. Telefon 041 610-417.	254
ODDAM
CENTER mesta Celja. Lokal na elitni lokaciji, Ljubljanska cesta, velika izložbena okna, velikost 61 m', oddamo. Telefon (03) 491-5060, 051 305-432. Maksimilijan d. o. o., Ljubljanska 5, Celje.
n
V PESJU pri Velenju oddam v najem hišo. Telefon 041 669-217.	237
STANOVANJE
PRODAM
TRAKTOR, prikolico, trosilec, motokultiva-tor - priključke in drug stroj, tudi v okvari, kupim. Telefon 041 407-130.
162
PLUG, enobrazdni, za Tomo Vinkovič, tri-točkovni priklop, kupim. Telefon 041 458-312.
232
HIŠO v Lokrovcu, v izmeri 159 m', zemljišče 1.929 m', prodamo za 195.000 EUR. Telefon (03) 491-5060, 051 305432. Maksimilijan, d. o. o., Ljubljanska 5, Celje.	n
CELJE, Teharska cesta. Prodajalno, servis in skladišče + 4.484 m' stavbnega zemljišča, prodamo za 570.000 EUR, možna prodaja posameznega dela kompleksa - po dogovoru. Telefon (03) 491-5060, 051 305-432. Maksimilijan, d. o. o., Ljubljanska 5, Celje.
n
NA Frankolovem prodamo zaradi bolezni novo stanovanjsko hišo, cena 175.000 EUR. Telefon 041 876-316. 59 DRAMLJE, občina Šentjur. Prodam stanovanjsko hišo, v mirnem naselju, sončna lega, vseljivo, 2 km oddaljeno od izvoza AC Dramlje. Telefon 041 224-031.
130
V BLIŽINI Celja ugodno prodam polovico stanovanjske hiše. Telefon 070 707365.	156 DVE parceli, primerno za bivanje, z vinogradom, prodam ali oddam v najem za stanovanje. Cena po dogovoru. Telefon 041 267-481. 205 VINOGRAD v Šentjurju, 5 a, prodam. Telefon (03) 746-2400. 230
CELJE, mesto. Petsobno stanovanje na Savinjskem nabrežju, v izmeri 121 m' ter podstrešje v izmeri 50 m', pogled na celjski Stari grad, potrebno obnove, prodamo za 110.000 EUR. Telefon (03) 491-5060, 051 305-432. Maksimilijan, d. o. o., Ljubljanska 5, Celje. n CELJE, Lava. Trisobno stanovanje, 74,12 m', 8. nadstropje, prodamo za 80.000 EUR. Telefon (03) 491-5060, 051 305432. Maksimilijan, d. o. o., Ljubljanska 5, Celje.	n
CELJE, na Zelenici. Dvoinpolsobno stanovanje, 55 m', 2. nadstropje, adaptirano 2006, klimatizirano, opremljeno, prodam za 89.000 EUR. Telefon 041 762-160.	p
ZIDANI Most. Stanovanje, 56 m', prodam. Cena po dogovoru. Telefon 031 568080.	176 V VOJNIKU prodam trisobno stanovanje, v pritličju, 99 m' + 70 m' podstrešja, cena 640 EUR/m'. Telefon 041 285638. 195 TRISOBNO stanovanje, Žalec, 63 m', z balkonom, obnovljeno, vseljivo takoj, prodam za 68.900 EUR. Telefon 031 834-074. 234 TRISOBNO stanovanje, Celje, Lava, 66 m', pritličje, brušeni parketi, sveži oplesk, prodam za 79.000 EUR. Telefon 041 796-366, Janko. 243 DVOSOBNO stanovanje v Vojniku prodam. Za dodatne informacije pokličite 031 427-636. 253
KUPIM
V ŠENTJURJU kupimo enoinpolsobno stanovanje. Telefon 041 876-316.
192
ODKUP
PARCELO za vikend ali hišo kupi mlada družina. Telefon 040 533-850. 4995
zlata-srebra
GOTOVINA TAKOJ!!! ZLATARNA ADAMAS
Trg celjskih knezov 4, 3000 Celje
03/5442-180
Mitja Udovč, s.p., Celje
MALI OGLASI - INFORMACIJE
Atrij
stanovanjska zadruga z.o.o.
Ljubljanska cesta 20, Celje 03 42 63 110 http://www.sz-atrij.si, www.sloveniapropertyatrij .si; info@sz-atrij.si
ŽALEC - center, prodamo stanovanjsko hišo,
l. izg. 1940 (K+P+M) s čudovito parcelo velikosti 1.070 m2, cca 190 m2 bivalne površine + kletni prostori. Cena: 110.000 EUR Info: 041 329 179 violeta.stojs@sz-atrij.si
ODDAM
STANOVANJE v stanovanjski hiši v Arclinu oddam. Telefon 041 726-516. 167 DVOINPOLSOBNO stanovanje v Novi vasi, Škapinova 8, Celje, dam v najem. Telefon 031 491-827.	5490
NAJAMEM
PRODAM
PRODAM
PRODAM
LIK^ESKARSIVO iFfiRKETARSIVO
TALNE OBU)GE
OPREMLJENO garsonjero ali enosobno stanovanje vzamem v najem. Telefon 031 848-104.	181
OPREMA
HLADILNIK, steklo keramični štedilnik, pralni stroj, kotno sedežno in zamrzovalno omaro prodam. Telefon 040 869-481.	185
AKUSTIKA
OHRANJENO in malo rabljeno diatonično harmoniko Melodija Mengeš, G, C, F, B, prodam. Telefon 031 604-456, (03) 5720-462.	5473
ŽIVALI
NESNICE, grahaste, rjave in črne, prodamo. Nakup 10 živali - petelin brezplačno. Kmetija Winter, Lopata 55, Celje,
telefon (03) 5472-070, 041 763-800.
p
PRAŠIČE, težke od 30 do 160 kg, mesni tip, ugodno prodamo. Možnost tudi dostave. Telefon 041 455-732.Š 834 PRAŠIČE, domače vzreje, težke od 30 kg naprej ter čistokrvne mladiče nemške ovčarje, prodam. Možna dostava. Telefon 031 509-061, Andrejeva kmetija iz Jazbin.	52
PRAŠIČE, od 30 do 250 kg, izločene svinje, možne polovice, domača hrana in dostava, ugodno prodamo. Telefon 031 311-476.	122 Š 18
PRAŠIČE, od 20 do 300 kg in odstavljene plemenske svinje, možen zakol in dostava, prodam. Telefon 031 506-383.
Š 21
BIKCE, simentalce in črno bele, različnih velikosti, možna dostava, prodam. Telefon 031 506-383. Š 21 ODRASLEGA ovna in jagenjčke, solčavske pasme, prodam. Telefon 031 801-960.
159
KRAVO, staro 5 let, pasma limuzin, za nadaljnjo rejo ali zakol, prodam. Telefon 041 661-767.	171
PRAŠIČE, od 20 do 200 kg, mesni tip, lahko tudi polovica, možna dostava, prodam. Telefon 041 725-055. Š 24 DOMAČE kunce, za zakol ali nadaljnjo rejo, prodam. Telefon 041 543-294.
200
TELIČKO, pasma lim/lis, mesni tip, staro 2 meseca, težko približno 120 kg, prodam za 400 EUR. Telefon 031 478-841, (03) 5805 209.	187
PRAŠIČA, 180 kg, krmljenega z domačo hrano, prodam. Telefon (03 ) 5743022.	203 KRAVO simentalko, brejo, po prvem teletu, teličke in bikca, stare 14 dni in več, prodam. Telefon 041 815-081. 223 TELIČKO simentalko, staro 3 tedne, prodam. Telefon (03) 5738-140. 224 PRAŠIČA, težkega 170 kg, domača kuhana hrana, možna polovica, prodam. Telefon (03) 5738-086. 226 PONI žrebičko, nizke rasti, zelo mirno in vajeno otrok, prodam. Telefon 041 264-132. 222 SVINJO, do 180 kg in pujske, od 30 do 50 kg, prodam. Telefon (03) 5823-379.
231
TRI telice simentalke, breje 6 do 9 mesecev, prodam. Telefon (03) 5799-217.
229
PRAŠIČA, težkega približno 150 kg, prodam. Telefon (03) 580-8057. Š 28 DVA bikca simentalca, 200 kg in teličko, 180 kg, prodam. Telefon 041 324-256.
Š 29
KRAVO simentalko, brejo v osmem mesecu, drugega teleta, pašno, prodam. Telefon 5797-005, 031 837-492. 233 TELICO simentalko, pašno, brejo sedem mesecev, prodam. Cena po dogovoru. Telefon (03) 5793-180. 240
ODKUP ZLATA PO NAJUGODNEJŠI CENI!
PLAČILO TAKOJ!
03/544 33 33,
Stanetova 22 Celje
03/710 40 60,
Šlandrov trg 39, Žalec
Brežnik Dejan, s. p., Stanetova 22, Celje
TOSKÁNSKÁ VILA
STANOVANJSKI OBJEKT DOLGI MOST, UUBLJANA-VIČ
Skupina
CMCelje
Objekt vsebuje 23 stanovanj primernih za študente, mlade družine aH starejše osebe. Stanovanja v pritličju so primerna tudi za funkcionalno motene osebe.
. T Vrsta Stanovanja | Velikost v m^
il
INFORMACIJE: Franc Btatina
Telefon: 041649434
SQNamCuc.
VRUNČEVA2 3000 CELJE ^ GSM: 051/335-200 FAX: 05/91181 50
PONI žrebičko, brejo kravo in telice prodam. Telefon 031 480-510. š 26 PRAŠIČE, težke 25 in 120 kg, za zakol, ki je možen tudi pri nas, prodam. Telefon 041 998-012.	188
ZAJCE, različne pasme, prodam. Telefon 041 232-594.	246
KUPiM
PRODAM
IZPLAČILO TAKO JI 03/49003 36
Žnider's d.o.n, Ul. Vita Kraigherja 5, Maribnr
OSTALO
PRODAM
STREŠNO kritino Bramac, rabljeno, 550 kosov, rdeče barve, prodam. Telefon 051 398-897.	225
TELIČKO simentalko, staro 10 dni in bukova drva, 4 m^, prodam. Telefon 041 322-232.	255
TV, večji, manjši, hladilnik, pralni stroj, zamrzovalnik in harmoniko, prodam. Telefon 041 415-412.	245
OTROŠKI ležalnik Fisher price, otroški voziček Picolo, z jajčko, otroški športni voziček s tremi kolesi in ročno zavoro, 2 otroška stola za hranjenje, svetlo moder + zelen, kengurujček za nošenje otroka, zelo lepo ohranjeno, ugodno prodam. Ogled možen od 16. ure naprej, telefon 041 646-451.256
VSE vrste krav in telic za izvoz odkupujemo. Plačilo takoj. Telefon 040 647223.	Š 832 KRAVE in telice, suhe in debele, plačilo takoj, kupim. Telefon 041 653-286.
š 841
KMETIJSKI


DOMAČI jabolčni kis in jabolčnik prodam.
Telefon 041 725-055. Š 24 SILAŽNE bale, na območju Braslovč, prodamo. Telefon 041 317-434. 213 ŽGANJE slivovko, 40 l, po 8 EUR/l in sadjevec, 10 l, po 6 EUR/l, prodam. Telefon 031 868-169.	232
SILAŽNE bale prodam. Telefon 031 783636.	236
MOŠKI, 48 let, 167, preprost, imam hišo, avto, službo, iščem žensko za resno zvezo. Telefon 030 665-161. 69 DELAVEN, čustven, iskren moški želi spoznati prijateljico za resno zvezo, staro do 52 let. Telefon 041 969-815. 145 SIMPATIČNA vdova, 53 let, preskrbljena, želi spoznati moškega za skupno življenje. Ti k meni ali jaz k tebi. Telefon 041 248-647; agencija Alan. 189 29-letna, samska, urejena ženska želi ustvariti družino z moškim do 44 let. Telefon 041 248-647; agencija Alan.
189
ZAPOSLITEV
KAKRŠNO koli delo iščem, lahko na svojem domu: sestavljanje, sortiranje itd. Imam B kategorijo. Telefon 041 860066.	5521
jfife' Bohorè " m
_zaposli_
I KUHABICO/-JA
z Izkušnjami za samostojno delo (a la cart, malice, kosila). Informacije natel. 041-666-726,
MARJAN BOHORČ
BUKOVA drva, hlodovina, metrska ali kratko nažagana, na paletah, z dostavo, ugodno prodam. Telefon 051 359-555; www.drva.info.	p
VISOKO kakovostni bukovi briketi Fishner in drva iz sušilnice, dostava, prodam. Telefon 051 828-683.	p
DRVA, dolga v hlodih ter mešana, kratko žagana, z dostavo, prodam. Telefon
040	211-346.	p DESKE in plohe, parjene in neparjene bukve, oreha, hruške, češnje, lipe, hrasta, kostanja, javorja in jelše ter hrastove tramove, različnih dimenzij, prodam. Telefon 040 211-346. p
PEČ kuppersbusch, na drva, pralni stroj, skrinjo, gume 185-60-15 in otroški voziček, prodam. Telefon 051 474-006.
5331
SUHA bukova drva prodam. Telefon 031 559-820.	L 12
SVEŽO svinjsko mast in ocvirke ter mlade ovce, po izbiri, prodam. Telefon 031
888-862.	158
INVALIDSKI skuter, akumulatorski, smerokazi, luči, nov, prodam za 1.200 EUR
oz. po dogovoru. Telefon 031 854-030.
p
DRVA, bukova, prodam. Telefon 041 654729.	Š 25 KRAVO, brejo, po izbiri in bukova drva, prodam. Telefon 5778-412. 209 GSM Nokia C5, nov, za 70 EUR in nov sokovnik prodam za 30 EUR. Telefon
041	693-469.	198 SENO in otavo, balirano v kocke in tridelno
klinasto brano, prodam. Telefon 031 806-191.	208
IŠČEMO motivirane sodelavce s čutom odgovornosti do dela, blaga in strank za delo v skladišču. Od kandidatov pričakujemo najmanj 4. stopnjo izobrazbe, vsaj 2 leti delovnih izkušenj, izpit za viličarja ter vestno in marljivo delo. Vse zainteresirane kandidate, ki jih veseli delo v ambicioznem in hitro rastočem podjetju, ki se ukvarja s prodajo gradbenih materialov in keramičnih ploščic, vabimo, da pošljejo cenjene ponudbe na naslov: Hojnik, d. o. o., Leskovec 15, 3202 Ljubečna.	148
IŠČEM strojnika TGM. Mitja Gobec, s. p., Novake 14, Nova Cerkev, telefon 031 756-855.	216
KITAJSKA restavracija Kitajski dvor, d. o. o., Teharska cesta 35, telefon 041 812939 išče več natakarjev za zaposlitev.
244
Zaradi širitve posiovanja sprejmemo
5 novih sodelavcev
Lasten program izobraževanja, informacije: od pon. do pet. od 8. do 15. ure.
Tei. št.: 03/425-61-50, 041/710-663.
Jakoma, d. o. o.. Mariborska cesta 44, Celje.
Ni smrt tisto, kar nas loči, in življenje ni, kar druži nas.
So vezi močnejše. Brez pomena zanje so razdalje, kraj in čas.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage žene in mame
LJUDMILE ZUPANČIČ
roj. Peček iz Razborja 19, Dramlje (29. 8. 1951 - 13. 1. 2011)
se iskreno zahvaljujeva vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo v tako lepem številu pospremili na njeni zadnji poti, zanjo darovali cvetje, sveče, svete maše ter nama izrazili pisno in ustno so-žalje. Iskrena hvala dr. Hildi Prebil in njenemu osebju za zdravniško pomoč in skrb v času njene bolezni, patronažni sestri Hedviki Zrimšek za njene obiske, gospodu Veselku in Marini s Ptuja, bivšim sodelavkam podjetja Elegant Šentjur in družini Slomšek za pomoč, ki ste nama jo nudili v teh težkih trenutkih, gospodu župniku Milanu Strmšku za lepo opravljen cerkveni obred, cerkvenim pevcem iz Dramelj za lepo odpete pesmi, trobentaču za odigrano Tišino in pogrebni službi Žalujka za organizacijo pogreba.
Žalujoča: mož Avgust in sin Darko
NOVO v Šempetru! Vinska klet Furlan v Šolski ulici 54. Vrhunska kraška vina: refošk - 2 EUR/l, cabernet sauvignon - 1,5 EUR/l, chardonnay - 1,3 EUR/l. Delovni čas: od ponedeljka do petka od 10. do 17., ob sobotah in nedeljah od 9. do 12. ure.	202

POSOJILA za zaposlene in upokojence! Izplačilo gotovine takoj. Posojilo lahko vračate s položnicami (tudi za osebe z nižjimi dohodki). Info-kredit, d. o. o., Mariborska cesta 86, 3000 Celje, telefon 059 226-600, 051 886-600.
n
PREMOG, zelo ugodno, z dostavo. Telefon 041 279-187. Prevozništvo Vladimir Pernek, s. p., Sedlašek 91, Podlehnik.
n
POLAGAM keramiko, kamen in ostala dela. Julius Razpotnik, s. p., Turje 33, Dol pri Hrastniku, telefon 040 816869.	L 16
090 62 89 ali 090 62 41
www.vedezevanjemaruska.com
Cena 1,50 do 1,99 €/min. Plačilo tudi z moneto!
INŠTRUKCIJE angleščine, matematike in fizike ter prevode angleščine nudimo. Telefon 031 793-430. Jezikovno društvo Barve jezika, Trubarjeva 53 b, Celje.	207
KAKOVOSTNO seno in otavo prodam. Kupim teličko brez številke. Telefon 040 161-446.	210
GRADITELJI, pozor! Po ugodnih cenah izdelujem peči in bojlerje za centralno ogrevanje. Peči so zelo ekonomične za kurjenje na drva. Garancija peči je 5 let. Anton Alpenc, s. p., Prekorje 29 a, Škofja vas, telefon 541-5011, 041 531-976.	215
KAKOVOSTNO in po zelo ugodnih cenah izdelujemo demit fasade. M3grad, d.
0.	o., Gosposvetska 3, Celje, telefon 041 771-104.	242
KOMISION - trgovina, Kocenova 4, Celje, na drobno z rabljenim blagom: akustika, športna in otroška oprema, gospodinjski aparati, bela tehnika, usnjena oblačila in še in še. Sprejemamo v prodajo in prodajamo vsak dan od 9.30 do 18.30, ob sobotah od 10. do 12. Telefon 051 424-303. Vabljeni! Euro-Mild, Dragan Milenković, s. p., Pucova
1,	Celje.	245
v
Žalec
Poročila sta se: Aida GA-NIĆ iz BiH in Alen CERIĆ iz Arje vasi.
Velenje
Poročila sta se: Nermin ZUKIĆ iz Velenja in Enisa TIGANJ iz Zreč.
Pridobite si naziv:
posrednik nepremičnin
hišnik zidar
polagalec talnih oblog
z javno veljavno listino - certifikatom, ki dokazuje vaše znanje. Vključite se v program pridobitve nacionalne poklicne kvalifikacije, info:
IZdenka KRAČUN - 041 513-97511 E-nasI ov: napok.zdenka@gmail.com
ali se oglasite na sedežu izvajalca NaPoK, Lava 5, Celje - za ingradovo poslovno stavbo.
Celje
Umrli so: Štefanija DREV iz Drešinje vasi, 88 let, Veronika TIMPRAN z Dobrne, 76 let, Ana VERDNIK iz Bezine, 86 let, Ernestina Vida KOŽEL iz Slovenskih Konjic, 81 let, Marija ŽGANK iz Gotovelj, 88 let, Stanislav PIKELJ iz Celja, 81 let, Janez ZAJC iz Pirešice, 70 let, Darko STRMŠNIK iz Šmar-tnega ob Dreti, 43 let, Marija FARČNIK iz Varpolja, 87 let, Ivana ZELIČ iz Prebolda, 85 let.
Šmarje pri Jelšah
Umrli sta: Marjeta CLAUS iz Brezovca pri Polju, 75 let, Antonija ŠRAMEL iz Šmarja pri Jelšah, 99 let.
Šentjur
Umrli so: Marija JELOV-ŠEK iz Arclina, 71 let, Stanislav ARZENŠEK iz Bobovega pri Ponikvi, 70 let, Fatima RUŽNIĆ iz Šentjurja, 79 let.
v
Žalec
Umrli so: Jožef TRAVNER iz Letuša, 84 let, Kristina STER-GAR iz Prebolda, 86 let, Marija CVIKL iz Levca, 73 let, Jožefa OREŠNIK iz Pijane Gore, 92 let, Stanislav FELDIN iz Liboj, 66 let, Anton UPLAZNIK iz Ka-saz, 75 let, Ivan PESTIVŠEK iz Tremerij, 60 let, Ana KENDA iz Žalca, 95 let, Stanko BRAČKO iz Pacuga, 75 let, Zofija JAMNI-KAR iz Tepanja, 82 let, Marija JELEN iz Ponikve pri Žalcu, 70 let, Leopoldina MIKLAVC iz Zabukovice, 81 let.
Mozirje
Umrla sta: Janez ŠKRUBEJ s Konjskega Vrha, 80 let, Feliks ŽMAVC iz Bočne, 60 let.
n
NOVI TEDNIK
INFORMACIJE
29
A dan je črni moral priti, bridkosti dan, oj, dan solzan; težko bilo se je ločiti, a vse solze, ves jok zaman. (S. Gregorčič)
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše ljube mame, stare mame in tašče
ANICE JURHAR
iz Migojnic 58 (24. 7. 1918 - 31. 12. 2010)
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Hvala za izrečena sožalja, tople besede tolažbe ter darovane sveče, cvetje in svete maše. Hvala gospodu župniku za opravljen obred, pevcem kvarteta Žarek, trobentaču gospodu Viliju, govorniku gospodu
Pungartniku in pogrebni službi Britovšek. Hvala tudi osebju Špesovega doma za vso skrb in nego.
Slavko in Alenka z družinama
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, atija, dedija in pradedija
ANTONA LAJLARJA
iz Dobrove 14 pri Celju (25. 12. 1927 - 13. 1. 2011)
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za pomoč v težkih trenutkih. Posebej se zahvaljujemo patronažni sestri Veri za lajšanje bolečin. Hvala tudi g. župniku Srečku Hrenu za lepo opravljen obred, ge. Marini za ganljive besede, pevcem za odpete žalostinke in pogrebni službi Veking. Hvala vsem za izrečena sožalja ter darovano cvetje in svete maše. Še enkrat vsem hvala.
Žalujoči vsi njegovi
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage mame, stare mame in prababice
"RIDE VODOVNIK
iz Letuša (6. 2. 1923 - 11. 1. 2011)
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje in sveče ter številno spremstvo na njeni zadnji poti. Iskrena hvala gospodu župniku za opravljen pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, govorniku za besede slovesa, pogrebcem in pogrebni službi Ropotar.
Žalujoči: hčerka Anica ter sinovi Janko, Božidar in Vlado z družinami
Niti zbogom nisi rekla, tudi roke ne podala, smrt te vzela je iznenada, a v naših srcih boš ostala. Truplo tvoje zemlja krije, v hladnem grobu mirno spiš, srce tvoje več ne bije, bolečin več ne trpiš, nam pa žalost srce trga, solza lije iz oči.
ZAHVALA
Ob nenadni izgubi drage mame in stare mame
NEŽIKE ŠORN
(10. 12. 1936 - 31. 12. 2010)
ter strica Ivana se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za darovano cvetje in sveče. Še posebej hvala bližnji družini in zdravstveni ekipi za takojšnjo pomoč.
Hčerka Duška s sinom Janom
Velenje
Umrli so: Cecilija MEVC iz Šoštanja, 83 let, Franc ZEVNIK iz Šentjurja, 81 let, Jožef SKOK iz Topolšice, 89 let, Marija MEŽA iz Velenja, 89 let, Marija KRISTAN iz Rogatca, 73 let, Janez KOPU-ŠAR z Ljubnega ob Savinji, 77 let, Slobodan OBRADO-VIČ iz Velenja, 55 let, Jožefa REBERŠEK z Vranskega, 88 let, Draga ŠIPUŠ iz Velenja, 77 let, Alojz PULKO iz Žalca, 72 let, Friderika VODOVNIK
iz Šmartnega ob Paki, 87 let, Ivana VEZOČNIK z Ljubnega ob Savinji, 91 let.
POGREBNA SLUŽBA
PRIMOŽIČ PECEUE PE VOJNIK 051 649 780
www.primozic.si
Čas hitro beži in novo leto je ponovno prineslo tiste dni, ki jih ne moremo spremeniti, niti pozabiti ^
V SPOMIN
na Vaju, naša draga
BOJAN
TERGLAV
(22. 7. 1960 - 13. 1. 2007)
in
BRANKO TERGLAV
(21. 1. 1928 - 30. 1. 2009) iz Trnovelj pri Celju
Lepo se zahvaljujemo vsem, ki z lepimi mislimi postojite ob njunem grobu in jima prižigate svečke v spomin.
Vsi, ki Vaju zelo pogrešamo
Vsem prijateljem in znancem sporočamo, da je v 86. letu tiho odšla naša draga mama
ZOFIJA DERČA - ZOFKA
bivša interniranka »ukradenih otrok« ter delavka tovarne perila Toper
K zadnjemu počitku smo jo pospremili 18. januarja 2011.
Zahvaljujemo se vsem, ki so jo pospremili na zadnji poti ter ji darovali cvetje in sveče.
Za vedno bo v naših srcih
Plemenitega človeka krasijo tri stvari: modrost, človečnost in pogum. (Konfucij)
ZAHVALA
ob boleči izgubi naše drage mame, babice in prababice
JULIJANE MANČEK
iz Golobinjeka pri Planini 4, Planina pri Sevnici (21. 7. 1925 - 8. 1. 2011)
Kadarkoli moramo izreči besede zahvale, se nam zdi, da koga pozabimo. Toda zahvala, ki jo namenjamo vsem, ki ste se poslovili od naše mame, je iskrena, ker vemo, da je bil iskren tudi vaš stisk roke ob slovesu in s tem tudi poklon njenemu življenju. Hvala vsem, ki ste v času njenega življenja in bolezni skrbeli zanjo, splošnemu zdravniku Janezu Šmidu, medicinskima sestrama Miheli Tisel in Pavli Tonjko, saj so nam bili vedno in vsak trenutek v veliko pomoč, sosedom Zakškovim, nečakinji Jani, ker ji je krajšala popoldneve. Tako je bil čas, ki ga je mama preživljala ob vseh omenjenih in domačih, lep. Ob slovesu izrekamo vso zahvalo tudi pogrebni službi Žalujka, gospodu Vengustu in gospodu Jevšniku za lepo opravljeno sveto mašo in pokop, Jernejevim prijateljem VIZ CRESCENDO za čudovito petje in Primožu Kranjcu za besede slovesa. Hvala vsem članom društev, ki so se poklonili njenemu spominu. Zahvala vsem za čudovito cvetje, sveče in svete maše, kolektivu Špesovega doma Vojnik, kolektivu Akvonij Šentjur pa za posebno pozornost.
Vsi njeni
Ugasnila je luč življenja, prižgala se je luč spomina, v srcu ostala tiha, skrita bolečina.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage žene, mame, babice in sestre
MILENE HORJAK
iz Kladja 6 (2. 3. 1950 - 12. 1. 2011)
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti, za izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče, svete maše in za cerkvene potrebe. Sosedu Poldeku hvala za molitve ob večerih, sosedoma Smiljki in Karolini za nošenje križa in luči. Hvala gospodu župniku za opravljen cerkveni obred, govorniku Stanku Seliču za ganljive besede slovesa, cerkvenim pevcem za odpete žalostinke, trobentaču za odigrano Tišino in pogrebni službi Komunale Laško.
Hvala kolektivom KZ Laško, Modena in Inda. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči: mož Tine, hčerki Slavica z Romanom, Cvetka z Marjanom in sin Boštjan z Marjeto ter vnuki Natalija, Nika, Anja, Rok, Barbi, David in ostali sorodniki
178
235
206
n
238
L
VODNIK
KINO
PLANET TUS
Spored od 21. 1. do 24. 1.
Kinematografi si pridržujejo pravico
do spremembe programa.
Gremo mi po svoje - komedija
12.15, 14.25, 16.35
Draga, počakaj, sem na poti -
komedija
12.00, 16.20, 18.40, 21.00, 23.20 življenje, kot ga poznaš - romantična komedija
12.40, 16.10, 20.45, 23.15
Njuna družina - komedija
11.40, 13.50, 16.00, 18.20, 20.30, 22.40
Samova pustolovščina - animirana
družinska komedija, 3D
11.05, 13.05, 15.05, 17.05, 19.05
Turist - triler/drama
11.20, 13.40, 16.05, 18.25, 20.50, 23.10
Čas lova na čarovnice - avanturistična
fantazijska drama
13.10, 16.25, 18.55, 21.20, 23.45
Mr. Joint - komedija
18.45, 21.15, 23.40
Zeleni sršen - akcijski triler, 3D
12.20, 15.40, 18.10, 20.40, 21.05, 23.05,
23.35
Oča - drama 19.00 legenda: vsak dan
sobota, nedelja petek, sobota
METROPOL
PETEK, SOBOTA in NEDELJA 18.00 in 20.00 Grozljivo srečen - triler/drama
^^msnE^^m
SOBOTA
18.00 Plavajoče gledališče - ameriški film
PETEK
18.00 Američan - triler, drama 19.30 Doktrina šoka - dokumentarec 20.00 Harry Potter in svetinje smrti, 1.
del - akcijska pustolov. SOBOTA
20.00 Doktrina šoka - dokumentarec 20.15 Američan - triler, drama NEDELJA
16.00 Harry Potter in svetinje smrti, 1.
del - akcijska pustolov.
18.00 Doktrina šoka - dokumentarec
20.00 Američan - triler, drama
PETEK, 21.1.
12.00 Muzej novejše zgodovine Celje
17.00 Dvorana Prebold
18.00 Večnamenski dom Rimske Toplice Med Eskimi in severnimi medvedi
potopisno predavanje Andreje Rustja
Milijon 289 tisoč 369 za samostojno Slovenijo
odprtje razstave Arhiva RS ob 20. obletnici plebiscita
Svet igrač
pravljična igra za otroke Otroške gledališke skupine KUD Zarja Trnovlje
18.00 Knjižnica Velenje
Cool knjiga
pogovor vodi Andreja Kac
19.00 Kulturno-gasilski dom Gorica pri Slivnici
Maja Bevc
potopisni večer
19.30 Narodni dom Celje
Jubilejni koncert
115-letnica ustanovitve Celjskega pevskega društva
19.30 Kulturni dom Šentjur
3-je dedi.smo
stand up komedija
19.30 Podružnična osnovna šola Prevorje
Nepal, kjer še sonce noče zatisniti oči
potopisno predavanje Mance Čujež 20.00 Dom II. slovenskega tabora Žalec
Z modo, glasbo in plesom
modna revija oblikovalke Tanje Basle z gosti: Tanjo Žagar, triom Gašperja Piana in plesno skupino Super star
20.00 Center Nova Velenje_
Lara Jankovič
koncert
21.00 eMCe plac Velenje
Bassnopisci
klubski večer
22.00 Mestni kino Metropol
Noxire
This fire koncert
SOBOTA, 22.1.
10.00 Kinodvorana Kozje
Sneguljčica
lutkovna predstava v izvedbi Mini teatra Ljubljana
17.00 Športna dvorana Radeče
Koncert orkestrov
gostja Nuša Derenda; šolski orkestri, učenci plesnega oddelka, učenke oddelka za petje in mladinski pevski zbor OŠ Radeče
18.00 Glasbena šola Velenje
Dalibor Miklavčič
koncert orgelskih improvizacij
18.00 Kulturni dom Zarja Trnovlje Svet igrač
pravljična igra Otroške gledališke skupine KUD Zarja Trnovlje
19.30 Dom kulture Velenje
Pihalni orkester Premogovnika Velenje
tradicionalni novoletni koncert: gost Uroš Perić
21.00 Club Terazza Celje_
Kissik
promocija ob izidu zgoščenke avtorjev V. Ocvirk, D. Klarič in S. Špegel
21.00 eMCe plac Velenje_
Popotresni sunki
klubski večer
NEDELJA, 23. 1.
17.00 eMCe plac Velenje_
Malomeščanska svatba
komedija, mladinski gledališki abonma in izven
PONEDELJEK, 24. 1.
17.30 Osrednja knjižnica Celje Velika Britanija
potopisno predavanje dr. Žige Kokalja v okviru Univerze za III. življenjsko obdobje
17.00 Knjižnica Velenje
Ustvarjalnice sveta - Havaji
delavnico vodi Janja Gril
20.00 Dom II. slovenskega tabora Žalec žabe
drama mestnega gledališča Ptuj z elementi kabareja
Pokrajinski muzej Celje: Alma M. Karlin: Poti; Svetišča ob reki, do preklica
Galerija sodobne umetnosti Celje:
Jasna Hribernik: Nočni let, do 10. 2.
Likovni salon Celje: razstava The Missing Link izraelskega umetnika Tala Adlerja, do 20. 2.
Fotosalon Celje: fotografska razstava Ta čudovita Afrika, avtorja Gorazda Goloba, do 17. 2.
Osrednja knjižnica Celje: razstava SLG Celje skozi čas, do 6. 3.
Razstavni prostor Cinkarne Celje:
fotografska razstava Francija Horvata,
do 30. 1.
Galerija Niko Ignjatič Celje: razstava likovnih del Čarlija Grmiča, do 19. 2.
Galerija Mercator Celje: Obrazi, fotografska razstava Vilija Šusterja, do 26. 1.
Razstavni prostor Elektra Celje: razstava Amine Kolarič, do 28. 2.
Dom sv. Jožef Celje: razstava del Marte Jakopič - Kunaver, do 30. 1.; razstava likovnih del Umetniki za Karitas, do 30. 1.
železarski muzej Teharje: fotografska razstava Impresije, avtorice Andreje Ravnak, do 31. 1.
Kartuzija Jurklošter: razstava jaslic, do 2. 2.
Galerija Velenje: razstava Ustvarjalne poti Marjana Marinška, do 29. 1.
Savinov likovni salon Žalec: razstava akademskega slikarja Mihe Štruklja, do 31. 1.
Anina galerija Rogaška Slatina: prodajna razstava umetniških del razstavljavcev iz Anine galerije, do 6. 2.
Pokrajinski muzej Celje: Kulturno-in umetnostnozgodovinska razstava, lapidarij in Celeia, Mesto pod mestom (Knežji dvorec).
Pokrajinski muzej Celje, Planina pri Sevnici: Etnološka zbirka Šmid.
Zgornji trg Šentjur: stalna arheološka razstava Rifnik in njegovi zakladi.
Ipavčeva hiša Šentjur: Ipavca - življenje in delo Gustava in Benjamina Ipavca.
Muzej Laško: Laško - potovanje skozi čas; Geologija okolice Laškega; Pivo-varstvo in zdraviliški turizem.
Muzej novejše zgodovine Celje: Živeti v Celju, Zobozdravstvena zbirka.
Otroški muzej Hermanov brlog: Kraški ovčar pri Hermanu Lisjaku.
Fotografski atelje Josipa Pelikana: stalna postavitev.
Dvorec Strmol: Kuharca (Pokrajinski muzej Celje); Hetiške tkanine in vezenine (Pokrajinski muzej M. Sobota); Mednarodna zbirka likovne umetnosti
Galerija Vlada Geršaka Celje, razstavni prostor Salona pohištva Tripex Celje, gostišče Hochkraut Tremerje, restavracija na celjski železniški postaji, Celeiapark in pošta Celje: likovna dela Vlada Geršaka.
Galerija Dan: prodajna razstava del različnih avtorjev.
Galerija Oskarja Kogoja Celje: prodajna razstava izdelkov iz serij Nature in Energy Design ter Cesarica Barbara Celjska, oblikovalca Oskarja Kogoja ter grafik Rudolfa Španzla na temo Celjski grofi.
Knjižnica Gimnazije Celje - Center:
likovna dela dijakov umetniške Gimnazije Celje - Center.
Klub študentov občine Celje
Košarka: telovadnica Srednje zdravstvene šole Celje, petek med 17.00 in 18.30, brezplačna rekreacija za člane KŠOC.
Fly-box aerobika: dvorana Plesnega vala, Trg celjskih knezov 8, ponedeljek med 20.30 in 21.30 in sreda med 19.30 in 20.30; članice KŠOC imajo 40 % popust na vse cene.
Uradne ure:
ponedeljek in torek: 11.00-14.00 sreda: 9.00-16.00 četrtek in petek: 17.00-19.00 sobota: 10.00-12.00 Info točka subvencionirane študentske prehrane
Vsako sredo med 11. in 15. uro.
m
cc
caljsld mladinski caniei
Petek, ob 21.30: Nirvana Teen Spirit Tribute To Nirvana; koncert, vstopnice v predprodaji 4 evre, na dan koncerta 6 evrov.
Sobota in nedelja, ob 11. uri: Turnir v namiznem tenisu, prijavnine ni.
Ponedeljek, ob 17. uri: Popping.
Ponedeljek, ob 18. in 19. uri: Zum-ba.
Sreda, ob 19. uri: GINZO 25 Stripi; otvoritev razstave Gašperja Ciglerja.
Četrtek, ob 20. uri: Davo Karničar - Smučanje s sedmih vrhov; vstopnina 5 evrov.
ministrstvo za šolstvo in Sport
uradzamiadino
V začetku leta smo pri celjski Mestni tržnici na Linhartovi ulici 18 odprli Kulturno info toam-KIT, da občane ozavestimo o naši kulturni dediščini. Kak mesK oiganiaramo novo razstavo, medtem vsako dnigo soboto izvajamo promocijske dejavnosti na področju kultume dediščine.
KuKumo Info t»aia je odprta (vstop prost):
-	pon,tor,eet,pet:8.00-14.00h
-	sre(la;12.00-18.00h
-	sobota: 10.00-l2.00h(ol)časno)
Kontakt:
tel. št. 03 492 63 34 gsm 040 333 374 inladi#|)ortab.si www.portabií
Petek, ob 16. uri in sobota, ob 9. uri, v P2 (Športni park Šentjur): Šnelkurs Photoshop; začetniški tečaj dela s programom Adobe Photoshop; redni člani 10 evrov, simpatizerji 15 evrov in ostali 20 evrov
Sobota, ob 14.30, v Telovadnici šentjurski olimpijcev: Rekreacija; košarka, odbojka in namizni tenis
Sobota, ob 20. uri, v P2 (Športni park Šentjur): Labirint uma
Ponedeljek, ob 19. uri, v RA Kozjansko: Pilates
Torek, ob 18. uri v P2 (Športni park Šentjur): Osnove aerodinamike in teorija letenja; predavanje Društva jadralnih padalcev Lintvar

www.radiocelje.com
www.novitediiik.com
DRUŠTVO REGIONALNA VARNA HIŠA
Telefon 492-63-56
KRIZNI CENTER ZA MLADE
Telefon 493-05-30
ŠENT - Slovensko združenje za
duševno zdravje
(dnevni center in stanovanjske
skupine)
Gregorčičeva 6 - pisarna, 3000 Celje, tel. št. 03/ 428 88 90
MATERINSKI DOM
Telefon 492-10-14
DRUŠTVO SOS TELEFON ZA ŽENSKE IN OTROKE - ŽRTVE NASILJA
080-11-55, vsak delavnik od 12.00 do 22.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa od 18.00 do 22.00. Faks za gluhoneme 01-524-19-93, e-mail: društvo-sos@drustvo-sos.si Inštitut VIR - socialna rehabilitacija, raziskovanje in razvoj
Vrunčeva 9, 3000 Celje Telefon: 03 490 00 24, GSM: 031 288 827, e-pošta: vir@institut-vir.si. Spletna stran: www.institut-vir.si Pomoč mladostnikom in staršem pri spoprijemanju s problematiko drog in z vzgojnimi težavami
SLOVENSKO DRUŠTVO HOSPIC OBMOČNI ODBOR CELJE
Dodajati življenje dnem in ne dneve življenju; Kocenova 4 - 8, Celje tel.: 03/548 60 11 ali 051/ 418 446
DRUžINSKI INŠTITUT BLIžINA,
telefon: 03/492-55-80 Skupine: za starše, za razvezane, za ženske, žrtve psihičnega ali fizičnega nasilja, za moške storilce nasilja ali žrtve psihičnega nasilja CENTER ZA POMOČ NA DOMU Telefon 03 427-95-26 ali 03 427-95-28 DRUŠTVO OZARA CELJE Pomoč ljudem s težavami v duševnem zdravju, Kocenova ul. 4, 3000 Celje
Pisarna za svetovanje in stanovanjska skupina: ponedeljek-petek od 8.-16. ure; telefon: 03 492 57 50 ali 492 57 51 Uradne ure: ponedeljek in sreda od 9.-13. ure.
DRUŠTVO ZAKONSKI IN DRUžINSKI INŠTITUT ETEOS
031 555 844, www.eteos.si, info@eteos.si. Gosposka ulica 2, Celje. Svetovanja in pomoč pri dojenju, prehrani in vzgoji najstnikov. Srečanja za starše z otroki do 6 leta starosti. AL-ANON - skupnost svojcev alkoholikov vam pomaga v primeru alkoholizma v družini. Pokličite tel. 01/251 30 00, 041/590 789, spletna stran: ww.al-anon.si KLIC UPANJA CELJE za vse, ki imajo težave Brezplačni telefon: 116-123
Podjetje NT&RC, d.o.o. Direktor: Srečko Šrot
Podjetje opravlja časopisno-založniško, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost
Naslov: Prešernova 19, 3000 Celje, telefon (03) 42 25 190, fax: (03) 54 41 032, Novi tednik izhaja vsak torek in petek, cena torkovega izvoda je 1 EUR petkovega pa 1,25 EUR. Naročnine: Vera Gmajner. Mesečna naročnina je 8,30 EUR. Za tujino je letna naročnina 199,20 EUR. Številka transakcijskega računa: 06000 0026781320. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.
Tisk: Delo, d.d., Tiskarsko središče, Dunajska 5, direktor: Bogdan Romih. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 8,5% davek na dodano vrednost.
NOVI TEDNIK
Odgovorna urednica: Tatjana Cvirn Namestnica odg. ur.: IvanaStamejčič Računalniški prelom: Igor Šarlah Oblikovanje: www.minjadesign.com Fotografija: Sherpa, GrupA E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si E-mail tehničnega uredništva: tehnika.tednik@nt-rc.si
RADIO CELJE
Odgovorna urednica: Janja Intihar Namestnica odg. ur.: Bojana Avguštinčič E-mail: radio@nt-rc.si. E-mail v studiu: info@radiocelje.com
UREDNIŠTVO
Mateja Jazbec, Brane Jeranko, Špela Kuralt, Polona Mastnak, Urška Selišnik, Branko Stamejčič, Simona Šolinič, Dean Šuster, Saška T. Ocvirk Tajnica uredništva: Tea Podpečan Veler
AGENCIJA
Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve.
Pomočnica direktorja in vodja Agencije: Vesna Lejič
Propaganda: Zlatko Bobinac, Simona Brglez, Vojko Grabar, Viktor Klenovšek, Nina Pader, Rok Založnik, Marjan Brečko Telefon: (03)42 25 190 Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511 Sprejem oglasov po elekt. pošti: agencija@nt-rc.si
ZA RAIZEITEDRILO
Nagradna križanka
Nagradni razpis
1.	nagrada: darilni bon v vrednosti 20 EUR Kozmetike Alenke Marguč v Celju in toaletni darilni paket
2.	nagrada: darilni bon v vrednosti 20 EUR Kozmetike Alenke Marguč v Celju
3.-5.	nagrada: vstopnica za 1 osebo za kopanje na Rogaški Rivieri
Pri žrebanju bomo upoštevali vse pravilne rešitve (geslo), ki jih bomo prejeli na dopisnicah na naslov: NT&RC, Prešernova 19, 3000 Celje do četrtka, 27. januarja.
Rešitev nagradne križanke iz št. 4
Rešitev: REŠITEV: MARS, OMET, TANA, PETER, MALE, ZLATAN, RAST, MILAN, KEPA, RAP, EPATKA, ARON, AZI, ŠIN, ORO, LJADOV, NC, OČALA, ANETO, JARM, STRNIŠA, ANION, AKVAMARIN, VEK, AVRA, SI, ELI, ACO, NE, IDI-LIK, ANJA, ZINA, KLINAR, LK, OZDRAVITEV, EREMIT, GO, HREN, AJVAR, MASA, NENNI
Geslo: Plavalci z medaljami iz Eindhovna
Izid žrebanja
1.	nagrado, darilni bon v vrednosti 20 EUR Kozmetike Alenke Marguč v Celju in toaletni darilni paket, prejme: Inge Gračnar, Kompole 144, 3220 Štore.
2.	nagrado, darilni bon v vrednosti 20 EUR Kozmetike Alenke Marguč v Celju, prejme: Helena Malgaj, Pristava 29, 3253 Pristava pri Mestinju.
Ona: Hvalo, ki ste je sicer tako veseli, izreka nekdo s povsem določenim namenom. Pazite, da vam ne bo pozneje žal. Vse se lahko hitro obrne in vam za dolgo pošteno zagreni življenje.
On: Res je, da se je pametno učiti na napakah drugih, a se človek največ nauči z lastnih. To ne pomeni, da morate siliti v težave. Partnerka se vam bo pri tem od srca nasmejala.
3.-5. nagrado, bon za kosilo za 1 osebo v Gostilni Kmetec pri Starem gradu v Celju, prejmejo: Lučka Iglič, Kersnikova 6a, 3000 Celje; Vinko Cijan, Heroja Staneta 2, 3310 Žalec in Stane Siter, Dramlje 13c, 3222 Dramlje.
Vsi izžrebani nagrajenci bodo obvestila o nagradah prejeli po pošti.
Ona: Sklenili boste važno zavezništvo z osebo, ki ima kar precej ugodne poslovne povezave prav tam, kjer je vaša šibka točka. Koristi bodo obojestranske, kar pa bo le še dodaten plus.
On: Nekdo vam sicer veliko pomeni, a ne toliko, da bi zaradi njegove naklonjenosti naredili neko neumnost. V poslu se boste otresli vpliva nadrejenih, saj boste končno dobili proste roke.

Ona: Ne smete biti zadovoljni z majhnim uspehom, poskusiti morate s čim večjim. Od srečanja lahko sicer pričakujete veliko, a se vaši načrti le ne bodo uresničili do popolnosti.
On: Ravnajte tako, kot čutite, in vse se bo uredilo. Preveliki telesni napori bodo slabo vplivali na vaše zdravje, zato se pazite. Odpravite se raje na oddih; koristil vam bo.
DVOJČKA ^
Ona: Slišali boste nekaj, kar ne bo namenjeno vam, a si boste zapomnili in nekoč vam bo prišlo še prav. Potrudite se, da ne boste po neumnem zapravili spoštovanje okolice.
On: Ne otepajte se ponujenega vabila, saj ste ga presneto dolgo čakali. Izkoristite ugoden trenutek, ki pa ni tak samo za vas. Vseeno vam bo uspelo tekmece hitro prelisičiti.
Ona: Kmalu boste spoznali, da ste bili v zmoti, nato se boste še dolgo zagovarjali zaradi napake. Zakaj rinete z glavo v zid, ko vendar obstajajo tako lepe in elegantne rešitve?
On: Dobra prijateljica vam bo zaupala, da ste ji noro všeč, in vas povsem zmedla. Še zlasti, ker je tudi v vašem srcu želja, da bi nekaj naredili, a še sami ne veste, ali si to tudi res želite.
Ona: Vaše želje so ogromne, zmožnosti pa nekaj povsem drugega. Postavite se na realna tla, sicer boste na koncu preveč razočarani. Pretiravali boste v občudovanju nekoga, ki tega ni vreden.
On: Res je, da vam mečejo polena pod noge, a se to dogaja, ker pri iskanje resnice tudi vi mnogim stopite na prste. Izogibajte se prepirom, ki lahko prinesejo težave, in se držite mirnejšega tona.
STRELEC ^
Ona: Nekdo je bolj zanesljiv, kot priznate, zato bodite pravičnejši. Morda ga boste nekoč še krvavo potrebovali, zato si pomoč z odkritim obnašanjem zagotovite že zdaj.
On: Prijateljica vam bo pripravila zmenek z neznanko, ki se ji niste upali približati. Ob pogovoru boste hitro spoznali, da je tudi ona zainteresirana za isto, kot se plete v vašem srcu.
KOZOROG jg^
Ona: Prihajate v obdobje, ko vam bo najbolje uspevalo prav v poslu, zato ne izgubljajte časa, ampak se posvetite delu. To vam bo vsekakor v veliko veselje, pa še korist boste imeli.
On: Pokazala se bo vaša pregovorna prodornost v poslu, saj boste prepričali trmaste poslovne partnerje, da končno sprejmejo vaš predlog. To bo le prva v vrsti zmag.
Ona: Preveč ste čustveni, da bi vas zadovoljevalo življenje, ko je vse podrejeno dolžnostim, vi pa hrepenite po ljubezni. Pustite obveznosti in se prepustite razpoloženju, ki je zelo obetavno ^
On: Partnerka bo potrebovala spodbudo z vaše strani, zato se ne obirajte, ampak naredite potezo, ki se od vas pričakuje. Sprva bo šlo bolj počasi, a se bosta hitro ujela v pravi ritem.
DEVICA ^
Ona: Močno boste spremenili odnos do partnerja, ki je to že nekaj časa potrpežljivo pričakoval. Zamere iz preteklosti bodo kar naenkrat pozabljene in spet bo vse v najlepšem redu.
On: Nabrali ste dovolj moči in znanja in napočil je čas, da se vam potrpežljivost le obrestuje. To velja še posebej za poslovne načrte, ki vam obetajo izredno dobre zaslužke.
VODNAR
Ona: Če boste vedno nasedali govoricam, si boste zelo težko ustvarili realno sliko o prijateljih. Poglejte vse skupaj iz malo realnejšega kota, pa se bo kar naenkrat vse razjasnilo.
On: Ne zadržujte čustev v sebi, raje izpovejte ljubezen prijateljici, ki vam že nekaj časa ne gre iz misli. S tem boste naredili uslugo sebi in tudi njej, ki le čaka na vašo potezo.
Ona: Polni boste življenjske energije in prav zato se boste lotili zadev, ki jih doslej niste uspeli realizirati. Uspevalo vam bo kot po tekočem traku, zato izkoristite teden do popolnosti.
On: Še vedno se ne boste otresli večnih sumničenj do partnerke, kar vas lahko še drago stane. Pazite, saj se lahko poizvedovanje o njenih opravkih sprevrže v pravo nočno moro za oba.

RUMENA STRAN

Spomini, spomini _
Fotografska razstava SLG Celje skozi čas, ki je na ogled v Osrednji knjižnici Celje, je skozi fotografije različnih predstav ponudila predvsem nostalgične spomine na zlata leta celjskega teatra. Z veliko žlico so jih zajeli tudi (z leve) dolgoletni igralec in še bolj dolgoletni upravnik, zdaj živahni upokojenec Borut Alujevič, »pripravnik za upokojenca«, igralec Miro Podjed in nekdanji, zdaj že tudi upokojeni »finančni čarovnik« gledališča Jože Domjan, človek, ki je vselej znal iz malo narediti veliko, da je teater »zlezel« tudi v finančno neprijaznih časih.
Foto: SHERPA
Obleke za misice in »navadne ljudi«
V minulih letih je Tanja Basle (levo), modna oblikovalka iz Žalca, s svojimi kreacijami večkrat sodelovala pri izborih obleke za slovensko mis Universe, lani pa je izdelala obleko za Mariko Savšek, ki se je z njo predstavila na svetovnem izboru. Tokrat se je Tanja odločila, da bo predstavila svoje kreacije z dosedanjih izborov za mis, dodala pa je še vrsto novih, ki jih boste lahko videli na nocojšnjem večeru mode, glasbe in plesa v žalskem kulturnem domu. Obleke bosta poleg Marike nosili tudi misici Ana Marija Av-belj in Mirela Korač.
Foto: TT
O jabolkih in drevesih _
Jabolko ne pade daleč od drevesa. To tako po svojih interesih kot po videzu potrjujeta ata Vili in sin Dean Šuster. Oba imata rada fotografijo, ata kot fotograf, sin kot izbirčen iskalec prav posebnih športnih, akcijskih fotografij. Oba imata rada družabne dogodke, da o športu in kulturnih dogodkih, zlasti predstavah celjskega gledališča, sploh ne govorimo.
Foto: TimE
»Takoooo velik je bil«
Tako nekako je Lada Ščurek, soproga slikarja Božidarja Ščurka in velika ljubiteljica predvsem ljubiteljske kulture, nekaj dopovedovala nesojeni celjski županji, veliki zagovornici zdravega načina življenja in nekronani kraljici celjskih družabnih dogodkov Jani Govc Eržen. Nista manjkali na odprtju razstave fotografij znanega Celjana Vilija Šusterja. Nas pa hudo daje radovednost, s kakšnim opisom je Lada tako osupnila Jano.
Foto: TimE
Na dunajskem novoletnem koncertu
Novoletni koncert dunajskih filharmo-nikov v Zlati dvorani Musikverein je poseben glasbeni pozdrav novemu letu, ki ga spremljajo gledalci v več kot 70 državah sveta.
Letos se ga je med peščico Slovencev udeležila tudi Žalčanka, sopranistka Nataša Krajnc. »Poleg Wagnerjevega festivala v Bayreuthu je to eno tistih glasbenih doživetij, ki ti resnično ostane v nepozabnem spominu,« je bila navdušena po koncertu. Čeprav vse bolj prodorna operna pevka na naših koncih ne nastopa prav pogosto, pa je zato toliko bolj zaželena gostja koncertov v primorski in ljubljanski regiji. S svojimi življenjskim sopotnikom, mednarodno uveljavljenim klarinetistom in dirigentom doc. prof. Andrejem Zupanom marsikateri glasbeni projekt tako kot vse drugo izpeljeta z roko v roki. Nataša januarja nastopa v Cankarjevem domu v naslovnih vlogah dveh oper v predstavah za otroke in mladino, konec meseca pa bo ob izidu strokov-no-umetniške monografije Rojstvo obeležila dogodek s koncertom v Narodni galeriji v Ljubljani, kjer bo nastopila s priznano slovensko umetnico, harfistko Mojco Zlobko Vajgl in italijansko pianistko Beatrice Zonta.
Zgoraj brez
Dejan Tamše ni le odličen tolkalec in gonilna sila Slovenskega tolkalnega projekta. Je tudi duša in - kot je razvidno s fotografije - telo žalskega Bumfesta. Posneli smo ga zgoraj brez, pa ne zato, da bi razkazovali mišice odličnega tolkalca, zgolj zato, ker se je moral Dejan po nastopu, polnem energije, preobleči. Da ni pred goste festivala stopil ves »prešvican«.
Foto: SHERPA