opuščanje kaje4ia v pľaksi Delavnice "Da, opuščam kajenje.. Ida HaÍneł, Eľika Povšnar Ko sta Kolumbova moľnarja Rodrĺgo de Jerez in Luis Toľes oktobľa |eta 1492 opazovala domorodce na Kubio kako so pľižigalĺ posušene liste ľastline (cohobba) in 4ien dim vlekli vase po cevčici (tabaco), si veľjetno nista predstav[iala, da bo kajeĘie postalo ena najbo|i množičnih tazvaď in odvisnosti sodobnega človeštva. Kajenje ni naravna, pač pa škodľiva' umetna potreba ěloveka. Prve izkušnje s cigareto človek dobi ľelativno zgodaj. Rezultati raziskave ESPAD (evropska raziskava o razšiľjenosti alkohola in preostalih đrog med srednješolsko mladino - oprav|ena tudi med slovenskimi sredqješolci) je pokazala' da mladi zaćnejo posegati po cigareti pri enajstih letih, nekateri tudi prej. Tobak potem počasi pokaże svoj pľavi >ubiialski< znač,aj z vsemi telesnimi, socialnimi, duševnimi, vedenjskimi spremembami in komplikacijami. Z navađo in razvado se (lahko) razvije odvisnost. Mednarodna klasifikacija bolezni uvršča kajenje med bolezni odvisnosti (sindrom odvisnosti zaradiuŽivanja tobaka). Nikotin je >>teżka<< droga;v možgane pride dvakĺat hitreje kot heľoin. Povzroča večjo odvisnost kot heroin, kokain, alkohol, kofein in marihuana. Izkušnje kaŽejo, da pľeko 75 %kaďllcev Želi opustiti kajenje, vsaj 60 % kadilcevje tudi že kdaj poskusilo prenehati kaditi. V prvem poskusu uspe pribliŽno 20% kadilcev. Večina kadilcev pa kajenja ne more opustiti bľez ustrezne stľokovne pomoči in podpoľe. obstajajo razhćni načini, metode in tehnike posredovanja pri opuščanju kajenja, in sicer od psiholoških (individualne, skupinske, zgled posameznika, vedeĘjska psihoterapija, komercialnę kot hipnoza, ...) do farmakoloških (nikotinski nadomestki, zdľavila, ...). Poleg individualnega svetovanja oz. pomoči pri opuščanju kajenja, ki jo izvajajo zđravniki in drugi usposobleni zdravstveni delavci v zdravstvenih domovih in nekaterih bolnišnicah, so se kot pomoč pri opuščanju kajenja dobľo obnesle skupinske oblike dela. Ena od qiih so tudi delavnice >Da, opuščam kajenje<. Te so nekoliko mođificiĺana oblika programa, ki so ga na temelju izkušenj in strokovnega znanjaľazvili strokovnjaki za pĺomocijo zdravjav Kanadi. Delavnice >Da, opuščam kajenje< so na volo in dostopne vsem, ki bi Želeli opustiti kajenje. Potekajo v zdravstvenovzgojnih centrih v zdravstvenih domovih po vsej Slovenlji, pa tudi v nekaterih bolnišnicah' Njihova prednost je v tem, da zajamejo več metod odvajanja od kajenja, kar omogoča posamezniku, da poišče sebi najustreznejši način. Ida Hafneľ, dipl. med. sestľa Bolnišnica Golnik - Klinični oddelek za pljučne bolezni in alergijo (KOPA) E ľí k a ^;;::,,F,:; ľ:ł';,ľ; a n dra g o g t5 Glavni namen delavnic je pomoč kadilcem, da bi lažje opustili kajenje. Ci|ije povečati znar{e, ľazviiati ĺn spodbujati veščĺne, ki so potľebne za uspešno ľeševanje problema. Najpomembnejše je' da posameznik odkriie svojo lastno vľednost ĺn poveča spozna4ie o svojĺh sposobnostih za rešitev pľoblema kajenja; zmanjša neustrezne napetosti in zaskľbljenosti ĺn poveča gotovost pľĺ ĺskanju in izbiľa4iu odločitev. Delavnice So sorazmerno kľatke, obsegajo šest srečanj. Posamezno srečanje traja uro in pol. Med vsakim sľečanjem je predviden nekajminutni odmor, v katerem lahko udeleŽenci sproščeno poklepetajo. Med prvimi petimi sreěaąii je časovni razmikteden dn| zadnje srečanje je po l4dnevnem premoru. V skupini je običajno od deset do petnajst udeleŽencev. Na vsakem srečanju udeleženci dobi|o tudi pisna gradiva in pripomoěke, ki so jim v pomoč tudi pozneje, ko zaključiio program' Kako delavnice potekajo v praksĺ - Ysebina' teme posameznih sľečanj V prvi delavnici se udeleŽenci seznanijo med seboj' spoznajo >filozofijo< delavnic in potek oz. vsebino posameznih srečanj. Pomembno je, da udeleŽenci sprejmejo in se drŽiio osnovnih pľavil vedeąja za dobro delo in počutje v skupini. Pľavila segajo od dogovoľa o točnem pľičetku in zaključku posameznega srečanja do pravil govoľjenja, poslušanja in molčanja. Vsakdo v skupini ima >pravico< povedati svojo misel, izkušnjo in spoznanje;vsakdo ima pľavico biti poslušan; v skupini udeleŽenci nikogar ne oceqiujejo; velja spoštovaĺ{e >molčečnosti< izven skupine, to pomeni' da vse, kar se osebnega govori, ostane v skupini; spoštuje se dogovore in naloge. Delavnice so strukturirane tako, da udeleŽenci prenehajo kaditi, ko se skupina sestane tretjič (lahko seveđa tudi prej). Na prvi delavnici se seznanijo z razLićnimi naěini odvajanja od kajenja (prenehanje >naenkĺat< ali postopno zmanjševanje števila pokajenih cigaret) in s >pripomočki<, ki jih lahko uporabijo za zmanjśanje stisk pri opuščaĺlu kajenja, npr. >škatla čarovnij< z razlićnimi predmeti, npÍ. za zaposlitev rok (ključi, ž,ogice,...) in ust (Žvečilni gumi brez sladkorja). Spodbudimo jih tudi k ľazmiš||anju, kako se bodo nagradili, npr. po tednu dni brez cigarete. Drugo sľečaqje skupine je namenjeno pripravi in utrjevanju namere opustitve kajenja (kĺepitvi motivacije). UdeleŽenci poskušajo razumeti, zakaj kadijo in kakšne so njihove Želje in konkľetni razlogi za prenehanje, kakšne prednosti viđijo v nekajenju. Za uspešnejše obvlađovanjeteŽav,razpoloźenja in napetosti se naučljo tehnike sproščanja s pomočjo globokega dihanja. V tľenutkih osamlenosti in skušnjav lahko posamezniku odločilno pomaga tudi oseba, ki si jo izbere,jo prosi za pomoč in mu je pripravljena stati ob stľani. Tľetjemu srečanju skupine pravijo udęleŽenci dan >D<, to je VELIKI DAN BREZ CIGARETE. Uspeh je odvisen od pľedhodnega vloźka posameznika na prejšnjih sreča4jih. Vsebina delavnice so telesni znakj,kj se pri posamezniku lahko pojavijo pri opuščanju kajeqja, učenju prepoznavanja okoliščin in priloŽnosti, v katerih se lahko sproŽi v njih Že|ia po cigaľeti, in iskanju alternativnih moŽnosti, kako se upreti skušqjavi in se tako izogniti kajenju. Ker je dan, ko nekdo opusti kajenje, l6 eden izmed najpomembnejših v njegovem Živ{ienju, spodbujamo udeleŽence, da svojo odločitev in dejanje podkĺeplio s primeľno nagrado. Poskušamo poudaľiti pomen osebne odločitve za nekajenje in ukvarjanje z vsakim dnevom posebej - za današqji dan se odločim in zavezajem, da ne bom kadil/a, jutľi zavezo ponovim (>dovolj je dnew lastna teŽa<). Pri četľtem sľečanju v skupino običajno povabimo gosta, nekdanjo kadilko ali kadilca, ki deli svoje izkušqje z udeleženci' Pĺaviloma v živahnem razgovoru udeleŽenci pridobiio marsikateri uvid, razľešijo problem, dilemo. Keľ je pri opušěaqju kajenja pľidobivanje telesne teŽe pogost pojaĺ je del vsebine četrtega srečanja namenjen nađzoľovaqiu in preprečevanju pridobivanja telesne teŽe s poudarkom na zďravi ptehtani in telesni aktivnosti. Telesna aktivnost je tudi sicer zelo pomembno sredstvo, s katerim si lahko posameznik pomaga pľi opuščanju kajenja. Vsebina petega srečanja je, kako obvladati stľes. Poudarek je na pozitivnem mišljenju (kako zamenjati negativne misli s pozitivnimi) in učenju načinov ľavnanja v teŽavnih okoliščinah. To so lahko bodisi stresne okoliščine bodisi različne družabne situaciie (novi prljatelji, dľuŽabne priloŽnosti, povezane z alkoholom in s kajenjem). Naučiti se reči )NE( - mala besedica in veliko dejanje - je pogosto ključ do uspeha. Udeležence z vsem tem seznanimo in izvedemo izbľano tehniko sproščanja (npr. viz:ualizacija ali pľogľesivna mišična relaksacija). Šesto srečanje je učna delavnica oz. srečanje, ki je namenjeno opoľi udeleŽencev pri odvajaąju od kajeqia. Bistvo vsebine je, kako ostati nekadilec, nekađilka. Pogovor sę nanaša na vsebine, kot so: pľednosti ŽivĘenja brez cigaľete, spľemembe v celotnem Živłenju posameznika, obvladovanje želje po kajenju in morebitnih spľemljajočih občutkov potľtosti in osamljenosti, druŽabnih in drugih pľitiskoĺ ki jih ali pa jih bodo doŽivljali in se z njimi srečevali. Cilj je motiviĺati posameznika, da ostane nekadilec. opuščanje kajeąia z vidika učenja Da smo se sposobni učiti celo življenje' je ena od glavnih človeških značilnosti, ki nam omogoča Življenje' Z ućenjem se spreminjamo. Na učeĄiu temeljijo: celotna vzgoja, prevzgoja in osebnostna ľast posameznika. V pĺocesu dela v delavnicah lahko z vidika izobtaževanja,.učenja in osebnostnega razvoja odraslih sledimo dvema med seboj tesno pľepletenima tokovoma: edukativnemu in izkustvenemu. Edukativni, izobraževalni del je namenjen učenju splošnih zakońitosti odvisnosti od kajenja (nastanek, razvoj, posledice, ...). Štuaij ustľezne literature, informiĺanje in kĺatka predavaĺfa' omogočajo pridobivanje splošnega znanja in šiĺijo obzoľje, kar posledično omogoča zorenje osebnosti udeleŽenca, ki bo tako lažje n uspešneje kljuboval, obvladoval in se rešil odvisnosti. Velik del učenja v skupini poteka v obliki izkustvenega učenja in łudem pomaga razvijati lastnosti, ki jih bodo potrebovali ne le danes, paě pa tudi v prihodnosti. l7 Gre za zmožnost, da se npr. bivši kadilec dobro >znajde< in smiselno odloča v nepľedvidljivih, kompleksnih situacĹjah, zakatęre ni vnaprej znanih ľešitev' Ljudje nosimo v sebi bogato zalogo izkušenj, ki so neprecenljivega pomena Za reševanje problemov' Člani v skupini posredujejo drug drugemu lastne izkušnje, spoznanja in doŽivljanja, kar je pogosto odločilno pri zorenju in notranjih premikih. Skupina z bogatim potencialom izkušenj tako vsakemu svojemu članu omogoča, da pridobi novo, ustvarjalnejše izkustvo. Delo v skupini oz. delavnici se odvija po ustaljeni metodiki, ki omogoča in pospešuje pogovoľ, sporazumevanje, komunikacijo med posamezniki in povezanost med člani skupine. Izhodišče izkustvenega učenja je delovaĄje udeležencev v konkretni situaciii. Ena od osrednjih metod izkustvenega učenja je metoda igranja vlog. Keľ je uporabna za ďelo v manjših skupinah, jo v delavnicah >Da, opuščam kajenje< upoľabljamo pogosto' To je tehnika, s katero posameznik v skupini odigra dogodek ali situacijo iz źivljenja, tako kot bi sicer ľavnal oziĺoma bi moral ravnati. Varno okolje skupine omogoča udeleŽencem, da se osredotočijo na določen problem (npr. kako odkloniti ponujeno cigareto). Uporabijo znanje in vadüo spretnosti, obvladujejo čustva in s tem določajo potek vedenja in ravnaąja. Poistovetijo se z vlogo in tako pridobijo izkušnjo, ki jo bodo s pridom uporabili v Življenju. Metoda je preprosta in uspešna. Udeležencem pľaviloma prinaša zadovoljstvo in zabavo. Naše dosedanje izkušnje V delavnice posameznika napoti običajno lečeči zdravnik ali pride po lastni Želii. Dobľođošel je kdorkoli, pomembno je le, da razmiślrja o spremembi kadilskih navad in se je pľipľavljen vključiti v skupino. Y ZD Y:ranj smo z delavnicami pričeli prviě v letu 2002, v Bolnišnici Golnik so v lanskem letu oľganiziľali prvo učno dęlavnico za zaposlene. Med udelęŽęnci je bilo nekoliko več moških (54 %) kot Žensk (46 %). Starostna struktuľa udeleŽencev je bila od 25-65let. Za seboj so imeli 10-40 let aktivnega kajenja. Moški so povpĺečno pokadili 32 cigaret dnevno (od 10-70 cigaret) in Ženske 20 cigarct dnevno (10-40 cigaret). Večina, predvsem moški, je zać,ela kaditi zgodaj, med 15. in 18. letom, posamezniki tudi prej. Za 25 % lďeležencev je bilo sodelovanje v skupini prvi poskus opuščanja kajenja, 47 % je pred tem Že enkĺat poskušalo opustiti kajeąie' 28 % ima za seboj več poskusov opuščanja kajenja. ob koncu delavnic je kajenje opustilo 39 % ldeleżencev' V času poteka skupine smo poskušali poiskati odgovore na nekateľa vprašanja. Povpľašali smo udeleŽence, zakaj Želijo pľenehati kaditi? Zďaleć najpogostejši odgovor jebil zaradi zdtavja (3l4lđeleźencev). Bistveno maĺ{ so navajali druge razloge, kot npľ., da Želijo opustiti suŽenjsko razvado, izbo|šati svoje finančno stanje, zaradi priporočila zdravstvenega delavca, na źeljo paftnerja, zaradi cigaretnega smradu. l8 Najpogostejše teŽave, ki so jih navajali udeleženci v času poteka dęlavnic, so bile poleg klasičnih abstinenčnih simptomov še težave kam z rokami, kako piti kavo brez cigaretą kako preseči pomaqikanje uŽitka, pľemagovanje stresa, ali in kako povedati domačim, znancem, sodelavcem, da opuščajo kajenje. V delavnicah so bili udeleŽencem najbolj všeč odkrit pogovoĹ spľoščeno vzdušje, občutek, da >niso sami<, pomoč drugih članov skupine, spoznanje, da niso >mučenci<, uvid' da je moŽno vzÍrajati pri odločitvi, sistematičen način dela. Kaj jim ni bilo všeč? Pľemalo časa je bilo namenjeno posameznemu srečanju in celotnemu pľogramu, nekatere je motila neodločnost posameznikov, da opustijo kajenje, pogrešali so občutek zadovoljstva po prenehanju kajeqja. ocenili so, daje bilo pľemalo izkušeqi tistih, ki so Že prenehali kaditi, Želeli bi več pogovora med člani skupine, nekateri več >teorije<, več sprostitvenih vaj. Naučili so se obvladovati Željo po cigaretah, vztľajnosti in trdnosti, spoznali so, da >se da Živeti tudi btez cigaret<<' naučili so se pozitivnega razmišljanja, umirjanja in sproščanja, poslušati druge, strpnosti. Tako kot pri ostalih odvisnostih se je tudi pri opuščanju kajenja v naših skupinah pokazala pomembnost motivacile in celostnega pristopa k problemu. Kajenje je vtkano v >vsako poro< človekovega żivljenja, je problem človeka v vseh njegovih razseŽnostih: telesni, duševni, duhovni, medosebni. Podpora in odnosi z domačimi in bliŽnjimi so bili v skupini pomemben, za nekatęre morda odločilen dejavnik pri opuščanju kajenja. Psihološka abstinenčna kĺiza se je izkazala za mnogo težjo in dolgotrajnejšo od telesnih znakov opuščanja kajenja. Mnogo teźje je zapolniti čustveno ptaznino, spremeniti vedenje (kam z rokami, kako zavrniti ponujeno cigareto, ...), kot pa premagati telesne znake zasvojenosti. osnovno spoznanje in sporočilo delavnic pa je zajeto v misli ene ođ udeleŽenk' ki je med drugim zapisala: >Delo je trdo, na trenutke teŽaško, vendaľ pa je življenje btez cigarete moŽno, pa tudi lepo<. Prip oro č e na lite ratur a : 1. Latkovič B. Kako pomagati kadilcem, da prenehajo kaditi. Ljubljana: Društvo pljučnih bolnikov Slovenije' 2000. 2. Učne delavnice, Da opuščam kajeĺ1je: Priĺočnik zavoďje- CINDI Slovenija, 2000. 3. Čakš, T. (1996) Kajenje V: Stanič - Stefan, N.: Prepľečevaqje kĺoničnih nalezljivih bolezni. Ljubljana: ZD Ljubljana, CINDI Slovenlja, str. 5 - 51. 4' Gľobovšek opaľa S., Švab I., Šelb J. (1996). Koliko smrti zaradi kajeĺlav Sloveniji? Zdľavstveni vęstnik, 65:393 -7. 5. Lobnik Zorko, A. (2001). Ciciban opazuje - odpovejmo se cigareti. Ljubljana: CINDI Slovenija. 19