DELAVSKA POLITIKA Izhaja dvakrat tedensko, in sicer vsako sredo in vsako soboto. Uredništvo In oprava: Maribor, Ruška cesta 5, ppštnl predal 22, telefon 2326. Podružnice: Ljubljana, Delavska zbornica — Celje, Delavska zbornica — Trbovlje, Delavski dom — Jesenice, Delavski dom. — Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se vobče ne sprejemajo. — Reklamacije se ne frankirajo. Malih oglasov, ki služijo v posredovanje in socijalne namene delavstva ter nameščencev, stane vsaka beseda 50 para. — Malih oglasov trgovskega značaja stane beseda Din 1.—. V oglasnem delu stane petitna enostolpna vrsta Din 1.50. — Pri večjem številu objav popust. — Naročnina za Jugoslavijo znaSa mesečno Din 10.—, za Inozemstvo mesečno Din 15.—. Čekovni račun št. 14.335. Štev. 52 Sreda, 4. julija 1934 Leto IX Razkroj nemškega fašizma Hitler vlada po navodilu veleindustrije, junkerjev In po diktatu generalov Nove usmrtitve v Nemčiji Da se v tretjem carstvu nekaj kuha, to je svet slutil že dolgo prej, predno je državni podkancler von Papen imel na univerzi v Marburgu svoj znani govor, s katerim je odkril zaveso z nemške notranje politike. Nacionalne socialistične mase so postajale vedno bolj razočarane. ker se pred revolucijo demagoško obljubljane dobrote niso in niso hotele pokazati. Brezposelnost se prav nič ni zmanjšala, v nekih strokah se je celo zvišala, vsled delnega razvrednotenja marke so začele rasti cene življenjskimi potrebščinam, česar še tako drakenične prepovedi niso mogle preprečiti, država je bila primorana ukiniti denarni promet z inozertih stvom in proglasiti moratorij za svoje dolgove. Radi tega se je moral tudi uvoz surovin iz inozemstva ukiniti ali vsaj občutno zmanjšati in nemška industrija je dobila navodila, naj zopet skrbi za razna nadomestila življenjskih potrebščin, kakor za časa vojne, ko so morali mazati na kruh mesto sadne marmelade marmelado iz repe in pese in ko se je mesto iz bombaževine tkalo suk-no iz kopriv. Vse to je porazno Vplivalo na nemške mase in nezadovoljnost z obstoječim, režimom ie z dne-v® v. ^an rastia. Nacionalno-sociali-sticm napadalni oddelki (S A) so že javno govorili, da jih je Hitler izdal, da so Fuhrerja že čisto pridobili veleposestniški junkerji in kapitalisti na svojo stran, ki bi radi socialne strani hitlerizma zavrli in onemogočili. In res je tako izgledalo; delavstvo je bilo oropano vseh nekdanjih pravic, ono je bilo samo šc »Gefolg-schaft«. poslušni sledbeniki. medtem ko so podjetniki uživali zopet neomajno avtoriteto. V S. A. je že dolgo vrelo; voditelji levega, radikalnega krila, so hoteli izkoristiti radikalno nastrojenje mase in so grozili z »drugo revolucijo«, ki naj bi jih privedla v takozvano »četrto carstvo«, ker jih je »tretje« preveč razočaralo. To gibanje so pa podpirali tndi nekateri elementi s skrajne desnice, s prozornim namenom, da bi v nastalih komstijah pomedli sploh z vsem kompleksom nacionalnega socializma in bi roogll vpostaviti zopet bivšo monarhijo. ltler ^ W1 obveščen o razpolo-jjj j napadalnih čet, zato je odre-i. morak> vsi njihovi člani s 1 julijem na dopust. Ker je glasila za poved, da morajo dopustniki oddali i i vse orožje, strelivo in celo uni-orme, je bilo slehernemu jasno, da hre za razorožitev glavne udarne si-„C. '^^kega fašizma. Med štabom lapadalnlh oddelkov in Hitlerjem je sovražno razpoloženje. Na-so se protivili dopu-m sklenili, da se bodo uprli. ya(i.n>l!i -od ^etk!1 na soboto so ne- oddelkov" skiSi'v Mo' waPadf!ih sestanek, da Monakovo tajni organizirajo puč. Istočasno so odredili mobili7»eHo nezadovoljnih S. A. na Bavarskem" ki naj bi razširili »drugo revolucijo« po vsej državi. Hitler je pa še pravočasno bil o vsem poučen in je z vojnim ministrom Blombergom takoj z letalom poletel v Monakovo, kjer je s svojim brezobzirnimi nastopom in s pomočjo armade (kajti konservativna Reichsvvehr se je topot postavila na njegovo stran, da mu pomaga zatreti grozeči »nacionalni boljševizem«) v par urah zatrl puč nezadovoljnih S. A. Nekatere voditelje je presenetil v njihovih stanovanjih, druge je ustavil na avtomobilih ali jih aretiral kar iz železniških vagonov, ko so se vozili na domenjeni sestanek. Zbirajoče se nezadovoljne S. A. je Reichswehr zavrnila in razorožila. Istočasno se je protiakcija izvršila tudi v Berlinu. Ko je policija hotela aretirati generala Schleicherja in se je ta upiral, so kratkomalo uje-ga in njegovo ženo ustrelili. Štabni šef S. A., znani Rohm (ki je bil nedavno v Jugoslaviji) je aretiran, poleg 2000 drugih poveljnikov S. A. Sedem najuglednejših poveljnikov je bilo ustreljenih, več jih pa je pred aretacijo izvršilo samomor. Tudi Pa-pena so navidez aretirali, pa potem zopet izpustili. Napadalni oddelki so razpuščeni. S tem je konec socializma v nemškem nacionalnem socializmu. Hitler se je dogovoril z vele-industrijci in junkerji. ki so mu dali nato na raznolago Reichs\vehr, da pobije in ud uši tiste svoje prijatelje in četnike, ki so mu pomagali do oblasti. Tudi R&hm je ubit Uradno se potrjuje, da je tudi štabni šef narodnosocialističnih napadalnih oddelkov, kapetan Rohm, ki se je pred kratkim mudil v Jugoslaviji, ustreljen. Baje mu je Hitler pri aretaciji lastnoročno potrgal z uniforme oficirske znake in ga ie pozval, naj nemudoma izvaja konsekvence, to je, da naj se sam sodi. Potisnili so mu v roko revolver, ker pa je okleval, so ga ustrelili Hitlerjevi spremljevalci. Hitlerja je njegova smrt baje zelo prizadela; ker je veljal za njegovega najljubšega prijatelja, enako kakor Gruppenfiihrer Heines, ki so ga istotako ustrelili v sosedni sobi Rohmovega stanovanja v Monakovem. Njega so našli v zelo delikatnem položaju, v družbi nekega mladega moškega, ki ni dovoljeval nobenih dvomov v perverzna nagnjenja mnogih nacijonalno socialističnih voditeljev, ki so bila javna tajnost. V zvezi s tem se je že pred leti imenovalo tudi Rohtnovo ime in je že svoj čas poročaj »Vorwiirts« o nekih sličnih škandalih v nacijonal-no-socialističnih vrhovih. Radi tega so se Prvc ^n' 1)0 lanski revoluciji tudi podvizali spraviti s sveta znanega Hanusena, ker je. preveč vedel o vsemi tem. Iz istega razloga tudi Hindenburg ni maral gotovih Ftihrer-jev sprejeti v avdijenco. f. •• vendar ni v tem oziru ničesar podvzel proti svojim prijateljem, dokler niso začeli segati tudi po njegovi politični oblasti. V kratkem času nacijonalno-socialistične so ti famozni Fuhrerji zapravili dve milijardi mark ljudskega premoženja s prirejanjem parad in raznih orgij. To je hud moralni poraz nacijonalnega socializma. V svojem onemoglem besu divjajo razkrinkani in od svojih najzvestejših zapuščeni voditelji nekdanjega velikega nemškega fašističnega gibanja dalje. Po poročilih inozemskih listov, se kljub ukinitvi izjemnega stanja vrše neprestano nove usmrtitve, v it ««<».•■ tv i m» Kdo bo zmagal v Nemil ji 7 Hitler je nameraval razpustiti fašistične napadalne oddelke. To so vedeli napadalni oddelki in konservativna reakcija, posest in plemstvo. Oboji so hoteli rešiti svoje ter so zaradi tega sodelovali in izrabili raz-polženje drug drugega v svoj prid. Režim je aretiral baje tudi nekaj Hohenzollerncev ob tej priliki. Vrši se borba med Hitlerjem in redno vojsko, o katere zvestobi nekateri dvomijo, na eni strani in konservativnim plemstvom in delom kapitala na drugi strani. Borba ni še končana. Ce režim hvali Hitlerja, da je junaško nastopil proti ljudem, ki niso bili pripravljeni na napad in jih je presenetil, je pa premagal prejšnje svoje najodličnejše sobojevnike. V’ - -in zaprl jih je. Ostali pa so na svobodi pravi njegovi opozicio- nalci, ki tajno kujejo načrte proti njemu. Nedotaknjeni so ostali kapitalisti, fevdalni veleposestniki, del in-dustrijcev in del finančnega kapitala. ki s svojo politiko lahko namah zadrgnejo vrat gospodu kanclerju. Namen te borbe je, razsoditi, ali bo vodil Hitler kapitalistično politiko ali svojo. Stališče Hitlerja je silno omajano, ker je pahnil od sebe ljudi, neglede na njih moralno kvaliteto, ki so ga dvignili od plebejca do kanclerja. Njegovi nasprotniki niso ničesar izgubili, pač pa moralno pridobili, ker si je kancler s svojim nastopom1 ustvaril mnogo več odkritih nasprotnikov, kakor jih je imel do~ slej. Hitler si je sicer te dni pridobil novega zaveznika, ker se je pomiril z — Vatikanom. Toda to pomirjenje ne bo mnogo vplivalo na politiko fevdalcev, ki hočejo imeti absolutno svobodo v Nemčiji. Kancler se bo moral popolnoma podrediti njihovi politiki ali pa ga bodo poslali na •— dopust. Na svoji strani ima Hitler težko in orožno industrijo, ki ji Hitlerjev nastop imponira, češ, da se je moral uveljaviti v mednarodni politiki. Toda močni so postali njegovi nasprotniki po zaslugi fašizma, ki se ogiblje socialnih vprašanj. Premogovni baroni hočejo znižati mezde Napad Trboveljske premoBOkopne drulbe na prejemke delavcev in namelCencev tvojih Ko smo čitali poslovno poročilo za leto 1933, podano na občnem zboru delničarjev Trboveljske premo-gokopne družbe, iz katerega je vsa javnost lahko posnela, da se je družbi v pretečenem poslovnem letu kljub obstoječi krizi posrečilo njen gospodarski položaj izboljšati, nami niti na misel ni prišlo, da bi mogla brezčutnost delničarjev biti tako velika, da bi bili v stanu napraviti sklep, s katerim se takorekoč vzame zadnji košček kruha iz ust tistih, katerih žuljavim rokam se ima družba zahvaliti za vse svoje premoženje. Ne bomo danes s številkami ugotavljali vso krivičnost, ki obstoja v nameravanem 6 odstotnem, znižanju vseh prejemkov, ker že itak vsa javnost ve, da so že dosedaj rudarji s svojimi družinami <■ stra- dali. Če so se vsaj še za silo mogli preživljati, je bilo to le s pomočjo p() kmetih in s podporo dobrodelne javnosti mogoče. Kako pa naj živi rudar potem, ko se mu bo zmanjšal zaslužek za 56—150 Din mesečno in odvzel precejšen del de-putatnega premoga? Za kazen, da je bil ta rudar skozi deset- in desetletja priden kopač, se ga hoče sedaj na stara leta, ko je vse svoje sile in zdravje žrtvoval1 za profit delničarjev TPD, vreči v nižjo plačilno kategorijo, s prikrito grožnjo, da če se s tem ne bi hotel strinjati, da lahko gre. Ali ni to skrajno krivično in skrajno izzivalno postopanje napram delavstvu? Ali ne čuje družba joka, ali ne vidi solz ubogih rudarskih žen-mater, ki zaman prosijo v njenih konzumih živeža za svoje lačne otroke. Ali ne sliši družba kletev tistih, ki v potu svojega obraza garajo globoko pod zemljo, a ne morejo z zaslužkom preživljati svojih družin? In kljub temu hočejo gospodje pri TPD iztisniti iz tega že itak do skrajnosti izmozganega delavstva še nove in nove milijone? Pravite, da radi krize! Da. ali ste pomislili, kaj delavstvo zmore in kaj ne zmore? Ali je upravni svet TPD preračunal in prevdaril, ali je res potrebno imeti toliko visokih uradnikov in raznih upravnih svetnikov, ki vlečejo od 10 do 60.000 Din mesečne plače in več, da stane sama uprava nad 6 milijonov dinarjev letno? Gospodje pri TPD, če hočete še več dobička, vzemite tam, kjer je. pa ne tam, kjer je že itak lakota in beda. Zavedaite se, da so prvi upravičeni do jela tisti, ki delajo in šele potemi vsi drugi. Rudarji v boju za svoj obstoj V revirjih so se vršili dne 2. julija trije ogromni shodi rudarskega delavstva v znak protesta proti nameri TPD, da zniža delavske plače in druge dajatve. V Trbovljah se je udeležilo shoda več tisoč ljudi, ogromna je bila tudi udeležba v Zagorju in v Hrastniku. Shodi so bili sklicani v sporazumu z vsemi obstoječimi strokovnimi organizacijami. Za II. rudarsko skupino je govoril s. Pliberšek, za Zvezo rudarjev Jugoslavije pa s. Arh. Na shodih so bili sprejeti odločni sklepi proti napovedanim redukcijam plač, •• t Hi* m Ji«-«* dit Dunajski magistrat v plamenih Dunaj, 3. julija 1934. Iz Dunaja poročajo, da gori monumentalna stavba dunajskega magistrata. Ogenj je bil podtaknjen. Volitev v Islandski deželni zbor Prej 5, sedaj 10 socialnih demokratov v deželnem zboru V Izlandiji so bile deželnozbor-ske volitve. Vseh mandatov je sedaj v deželnem zboru 49. v prejšnjem zboru je bilo 42 poslancev. Rezultat zadnjih volitev je naslednji: samostojni konservativci 20 (prej 20), demokratična napredna stranka 15 (prej 17), socialni demokrati 10 (prej 5). napredna kmetiška stranka (nova) 3, neodvisni 1 mandat. Pri volitvah so se prvič pojavili tudi fašisti in komunisti. Jako verjetno je, da bi utesnile sestaviti novo koalicijsko vlado obe napredni stranki in socialni demokrati, ki štejejo skupaj 28 poslancev. Porast socialistične stranke Sodalistiino gibanje v Argentiniji Argentinska socialistična stranka je imela koncem maja t. 1. svoj kongres. Stranka ima 23.779 članov v 552 krajevnih organizacijah. Mladinska organizacija ima 6000 članov. V prosvetnem oziru je stranka jako delavna ter ima 272 knjižnic, 19 izobraževalnih centrov in poseb- no šolo za socialnoznanstvene vede. Časopisov ima 5 glavnih glasil in 93 drugih časopisov po deželi. Socialistični klub v parlamentu šteje 43 poslancev in 2 senatorja. Razentega se nahaja v socialistični upravi 18, večjih občin. AngleSka vlada je uvidela vtezmisel varčevanja na račun bednih Macdonald, predsednik angleške vlade gre na dopust, ker je bolan. Baje pojde v Kanado. Vlada je imela v petek sejo, na kateri so se izvedle izprcmerr.be v vladi. Ustanovil se je poseben državni urad za podpiranje nezaposlenih. Važna in značilna izprememba pa je, da se bodo odslej delavcem izplačevale polne podpore za nezaposlenost, ki so bile 1931 znižane. Enako važen je sklep vlade, da se istotako od 1. julija t. 1. ne bodo več trgali odtegljaji državnim nameščencem, ki so bili uvedeni 1931. Izdatki iz državne blagajne se bodo s tem povečali za nezaposlene za 4 in za državne nameščence za 4 milijone funtov na leto. Skupaj je to 8 milijonov funtov ali blizu 500 milijonov dinarjev. Vlada priznava, da te redukcije niso koristile, ampak jih je uvedla, ker ni imela denarja. Uverjena pa je vlada, da bo ukrep pospešil splošno gospodarsko obnovo. Končno so tudi konservativni angleški kapitalisti spoznali že zdavnaj dognano resnico. In llf Avstrija? Poboji med vojaštvom in pomožnimi četami V Gradcu je prišlo minuli teden do prave vojne med redno vojsko in hajmverovci. Okoli 400 rednih vojakov se je uprlo in mlatilo nasprotnika. Uporniki so nemškofašističnega mišljenja. Dne 29. m. m. je bilo v Avstriji izvršenih 9.6. atentatov. Večinoma so bili atentati na železniške proge, telefonske naprave in električne, centrale. Politični in gospodarski položaj postaja težavneji za klerikalnega kanclerja, ker mu celo pristaši zamerijo, češ, da je preveč — rimski politik. Italija grozi Albaniji Albanski nacionalisti odklanjajo italijanski protektorat nad Albanijo in groze z uporom. Albanija je obdržala od 2(X) italijanskih vojaških inštruktorjev le še 16. Zaraditega je te dni demonstrirala italijanska mornarica pred Dračem. Italija pa zahteva pogajanja za ureditev italijansko-albanskega razmerja. Albanska vlada je izjavila, da želi prijateljska po gajanja z Italijo, toda v trenutku razburjanja niso priporočljiva. Italija vztraja na svojih zahtevah zaradi obresti posojil in italijanskih šol v Albaniji. Albanija se namerava pritožiti na Društvo narodov zaradi naši lstva. Lltvlnov o varnosti Vsak hoče samo lastno varnost Ruski zunanji komisar Litvinov je izjavil francoskemu časnikarju, da je razorožitev še nerešljivo vprašanje. Dvostrani nenapadalni pakti niso koristni. ker se sklepajo le v ta namen, da imajo pogodniki zavarovan hrbet, če napadejo soseda. Največ varnosti bi mogli nuditi le regionalni pakti, ki imajo namen medsebojne pomoči. Tudi v Ženevi ni navdušenja za regionalne pakte. Videlo se je, da so države za varnost samo takrat. Če gre za njih varnost, niso pa za splošno varnost. To stališče držav ni zdravo. Rusija pripravlja pakt s Francijo in vzhodnimi evropskimi državami, ki naj ima tak namen. Pakt pa ne bo v nobeni zvezi s paktom balkanskih držav. ...... Ali sl le poravnal naroi-nlno? Ako Se ne, stori takoj svojo dolinostl Skupšiina Delavske zbornice Razprava o važnih socialnopolitičnih problemih. — Proračun za 1.1934-35 odobren V petek, dne 29. junija se je vršila v dvorani Delavske zbornice v Ljubljani skupščina Delavske zbornice, na kateri so se obravnavala važna vprašanja, tičoča se rudarjev, tekstilcev, kakor tudi ostalega delavstva in nameščenstva. Skupščino je otvoril in vodil predsednik s. Sedej, ki je uvodoma pozdravil delegate in zastopnika banske uprave g. dr. Karlina, nato pa se v lepem: nagovoru spomnil kakanjske in kamniške nesreče, kakor tudi umrlih članov DZ s. Jernejčiča in g. Mravljeta. Predsednik je nadalje v svojem poročilu naglasil, da odločno odklanja vse govorice o nekih kompromisih med eno ali drugo skupino v zbornici. Večinski klub Strokovne komisije nudi možnost sodelovanja vsaki skupini, ki je pripravljena delati za dobrobit delavstva. Delavska zbornica je po svoji zadnji skupščini izvršila ogromno število intervencij pri raznih mezdnih sporih, sodelovala je pri vseh akcijah socialnopolitičnega značaja zlasti, da se odpomore bedi rudarjev. Tudi glede davčne obremenitve delavstva je zbornica izvršila intervencijo. V zbornici se je ustanovil odsek, ki bo proučeval tarifna vprašanja, posebno pažnjo pa je zbornica posvetila vprašanju zakona o minimalnih mezdah, starostnega zavarovanja in zavarovanja za slučaj brezposelnosti. Opozorila je dalje tudi vse organizacije o napadu delodajalcev na socialno zakonodajo. Sledilo je poročilo tajnika s. Uratnika. ki je v daljšem govoru obrazložil socialni položaj delavstva v Dravski banovini, nadalje gospodarsko stanje in gibanje posameznih panog industrije. Ogromni porast zaznamuje predvsem tekstilna industrija, ki danes zaposluje že nad 12.500 delavcev, ter še vedno napreduje. To nenavadno prospe-riteto pa je treba spremljati z veliko opreznostjo. ker se je bati, da se skriva baš v tem nevarnost za zdrav gospodarski razvoj te industrije, ki plačuje delavstvu, z malimi izjemami, sramotno nizke mezde. Trenutno zboljšanje v lesni industriji je pripisovati ugodni konjunkturi na svetovnem tržišču, medtem ko v ostali industriji ni zaznamovati bistvenega zboljšanja. Zakon o zaščiti minimalnih mezd Nato se je s. Uratnik obširno pečal z vprašanjem mezd. ki so v nekaterih panogah padle že daleč pod vsak eksistenčni minimum. Mezde v tekstilni industriji in rudnikih najbolj kažejo, kako nujno potrebno je, da se čimpreje uvede zakonita zaščita minimalnih mezd. Starostno zavarovanje Izvedba starostnega zavarovanja v naši državi je eno najbolj perečih vprašanj, ki bi se mu moralo s strani merodajnih posvečati mnogo več pažnje. Starostnemu zavarovanju rudarjev grozi katastrofa. Glavna Bratovska skladnica v Ljubljani ima na mesec po 120.000 Din primanjkljaja, tako da bodo v par letih izčrpane skromne rezerve,, s katerimi to zavarovanje raznolaga. Uvesti bo treba posebno doklado na rudarsko produkcijo. Ta sredstva bi se naj stekala v centralni fond za sanacijo vseh bratovskih skladnic v državi. Anketi o preprečenju rudniških nesreč, ki se je vršila minulo sredo v Delavski zbornici, je glavna bratovska skladnica predložila seznam nesreč, ki so se v zadnjih letih pripetile v Dravski banovini. Iz tega statističnega gradiva je razvidno ogromno število smrtnih primerov, radi česar je potrebno, da se varnostne naprave izboljšajo in uvede poostrena kontrola po rudnikih. Za preprečenje nezgod pa bi bilo potrebno, da bi se poleg zboljšanih varnostnih naprav dvignila tudi strokovna izobrazba rudarjev, da bi se zamogli rudarski delavci uspešno zavarovati proti nevarnostim, ki so jim izpostavljeni. Delavska zbornica je skupno z grah-čarji intervenirala v Beogradu, da se odpravi 1 odstotni dodatek k uslužbenskemu davku. Glede nesporazuma, ki je nastal med jeseniškim in zeniškim delavstvom, je prejela DZ točne informacije, da gre v Zenici le za manjšo razširitev obrata, ker bo tam zaposlenih okoli 30 delavcev več in ne vseh 800, kot se je govorilo. Delavska zbornica bo tudi v bodoče pazno sledila vsem socialno političnim vprašanjem, zbirala materijal in stavila predloge, vse ostalo pa je delo strokovnih organizacij, ki morajo postati sila. S. Uratnik je žel za svoj globoko zasnovan referat vehementno odobravanje. O finančnem stanju je poročal blagajnik s. Čelešnik, za finančno kontrolo pa predsednik s. Petejan. Nato se je razvila živahna debata. Kot prvi je govoril s. Arh, ki je med splošno pozornostjo orisal bedni položaj rudarjev ter ožigosal, namero TPD, ki je napovedala novo občutno redukcijo mezd. (O tem poročamo obširnejše v drugem članku. Op. ur.) Izvajanja š. Arha so spremljali delegati z dolgotrajnim odobravanjem. Nato je govoril delegat Kosem, ki se je bavil s socialno zakonodajo, mezdnim gibanjem grafičarjev in pokojninskim zavarovanjem. Delegat Lombardo je govoril o inšpekciji dela, kateri se mora preskrbeti več sredstev, delegatinja Goleševa pa je predlagala, da naj se podvzame akcija za ukinitev zasebnih posredovalnic za službe itd. S. Moškrič je poročal o stanju grafičnega delavstva. V debato so posegli še številni delegati, nakar je govoril v imenu kluba Strokovne komisije s. Petejan, ki je uvodoma odgovarjal na izvajanja raznih delegatov. Priporočal je, da se zbornica soglasno izreče proti vsaki izpremembi socialne zakonodaje, da se energično zahteva uvedba brezposelnega in starostnega zavarovanja ter izboljšanje že obstoječih socialnih zavarovanj. Ako so zaščiteni razni drugi pridobitni sloji, potem pač delavstvo upravičeno zahteva zakonito zaščito minimalnih mezd. Obširno se je bavil z mezdami v tekstilni industriji, zaposlitvijo tujih nameščencev, pri čemer je značilno, da dobijo fabrikanti dovoljenje za zaposlitev inozemcev, čeravno DZ to odkloni. Zahteval je dalje, da se porablja bednostni fond v svrhe, za katere je bil ta davek ustanovljen. Boj grafičarjev bo podprlo vse delavstvo, pa tudi rudarjem morajo zbornica in organizacije nuditi vso podporo. Obrazložil je bedo kovinarjev na Muti, ki nimajo že leta in leta domala nobenega zaslužka. Zbornica mora posvečati mnogo paž_ nje tudi preganjanju obratnih zaupnikov, inšpekcije dela, borzam dela in sploh vsem socialno čutečim ustanovam. Stavljeni predlogi so bili nato sprejeti soglasno. Nov proračun Delavske zbornice Blagajnik zbornice s. Čelešnik je nato podal podrobno poročilo o proračunu za leto 1934 in 1935. Skupni dohodki so predvidevani na Din 2,183.516.—, prav toliko znašajo tudi izdatki. Proračun se bistveno mnogo ne razlikuje od proračunov prejšnjih let, v kolikor niso padli dohodki zbornice radi brezposelnosti. Po daljši debati je bil nato proračun spejet s 43 glasovi proti 14 glasovom krščanskih socialcev, ki so: sicer neradi, toda po nalogu nekih močnejših sil napovedali opozicijo, ne da bi bili zato navedli tudi pravilne vzroke. Skupščina je trajala od 9. do 14. ure. V Belgiji so redne in izredne podpore znašale okoli 1 milijardo belgijskih frankov (8 milijard dinarjev). Ta vsota je cela iz javnih sredstev. Nihče se še ni kesal! Kdor jo enkrat kupi, jo vedno zahteva Tone Maček: 83 Sluiai Itum Komisija je ugotovila, da se hrib seseda, ker 10 se v rudniku ogromni predeli premoga izpraznit, ne da bi bili zopet zapolnjeni z drugim mate-ijalom, ali so se vsaj pomanjkljivo zapolnjeva l, ^avno pod vasjo se je nahajal tudi podzemeljski tamnolom, kakor visokoobokana cerkev, ki sploh 11 bil podprt, ker so ga smatrali dovolj trdnim. Menadoma pa se je navidezno trdni obok vdrl m potegnil za seboj vse gornje plasti, prav do vrha, in Lesjakova domačija je morala pasti. Ker pa je bilo podzemlje vseskozi preluknjano in nezavarovano, je obstojala nevarnost, da se bo zemlja še naprej rušila. Zato je bila komisija primorana, da odredi splošno in takojšnjo izpraznitev vseh vaških objektov, ker bi bilo nadaljnje bivanje v njih nevarno za življenje,« »Pa sovvaščani hoteli ,kar tako, meni nič, tebi ni zapustiti svoje domove, v katerih so se rodili, v katerih so živeli že njihove dedje in pradedje?« »Hoteli ali ne hoteli, so morali. Sicer jim pa to tedaj že ni bilo več tako težko, kakor bi jim bilo deset ali dvajset let poprej. Mlada genera- cija že ni čutila več tiste povezanosti z zemljo kakor njihovi predniki, ki so živeli izključno od nje. Mladi so videli, da morejo živeti ljudje tudi brez zemlje in dostikrat bolje ko kmetje. Tudi njim samim je že postala zemlja samo še postranski vir življenja, glavni jim je postal rudnik, in bi bili morda celo nezadovoljni, če bi jih hoteli preseliti kam1 na Turje ali na Komljansko, kjer bi se morali preživljati zopet izključno od grunta. Zato niso nič posebno protestirali proti preselitvi, skušali so samo, da bi ta slučaj čimbolj mogli obrniti v svoj prid. Komisija je ocenila vas: vsa poslopja, ki so bila itak več ali manj poškodovana in zanemarjena in vsa preostala zemljišča. Več je bilo že prezadolženih in njih navidezni gospodarji niso dobili zanje ničesar. Ostalim je morala rudniška uprava, ki je odkupila vas, izplačati večje ali manjše zneske kot kupnino, oziroma odškodnino. Od teh so nekateri kupili male domačije drugod in so vzeli svojo živino in inventar s seboj. Kdor pa ni ničesar prejel, je bil na milost ali nemilost izročen rudniku ki je vse sposobne moči sprejel v delo. /a te je uprava dala na hitro roko zgraditi pri rudniku par barak, kamor jih je preselila. _ Za dobra dva meseca je bilo staro selišče Hrastnik izpraznjeno, ostale so le še podgane m par mačk, ki pa so tudi kmalu nekami izginile. Skozi prazne odprtine vrat in oken razpoKanili hiš je tulil veter in v stajah so po praznih jaslih pajki predli svoje mreže. Rudniku se je zdelo odveč, da bi te podrtije podiral in svet izravnal, pustil je vse kakor je bilo in kakor še danes vidita. Zemljišča so pa bila prekopana in preorana in posejana z ovsem in luccrnsko deteljo, ki jo rudnik rabi za krmljenje svojih konj. . Ljudje so sčasoma odnesli od teh zapuščenih poslopij vse, kar se je dalo odtrgati in odnesti, se celo strešnih stolov niso pustili pri miru. Samo eno dobro ohranjeno klet s sadno stiskalnico si je obdržal rudniški ravnatelj, kamor si da v jeseni spravljati sadje in stiskati mošt za sebe m svoje prijatelje. ... Nekdanji hrastniški staronaseljenci so pa danes razkropljeni po vsem svetu. Eden si je kupil majhno posestvo v Gornji Rečici in ta je menda gospodarsko še najbolj trden. Kakor sem slišal, je že vse dolgove poplačal in še nekaj dokupil-Čuti se vstvarjenega za kmeta; če bi mu dali v tovarni ali kje v mestu ne vem kako dobro službo, bi najbrž od dolgočasja poginil. Potrebna mu je zemlja in duh gnoja, kakor ribi voda. Doma In po svetu Pokojninsko zavarovanje za nameščence se naj razširi na vso državo. Pokojninsko zavarovanje za nameščence velja sedaj za Slovenijo in Dalmacijo. S finančnim zakonom za 1934-35 je bil pooblaščen minister socialne politike in narodnega zdravja, da naj pokojninsko zavarovanje razširi na vso državo. Minister je pozval, delodajalske in delavske zbornice, da mu pošljejo svoja mnenja glede razširjenja tega zavarovanja. Čim miinister dobi odgovore pozvanih zbornic, bo ukrenil nadaljnje korake. v Številni upokojenci, ki so bili ze pred tremi meseci upokojeni, še vedno niso prejeli dekretov o upokojitvi. bi bilo priporočljivo, da merodajni krogi čitnpreje rešijo te zadeve v korist prizadetih železničarjev. — Saj o tem je govoril, že tudi finančni minister. Ali njegovi opomini niso zalegli? Gasilska veselica — konča s pobojem. V Uršnih selih se je dne 1. julija vršila gasilska veselica, katere se je udeležilo tudi devet fantov iz Laz pri Črmošnjicah. Ti so pijani napadli poštarja in ga na mestu ubili, potem pa so navalili na gostilno in jo demolirali. Barthou pojde tudi v Italijo? Naj-brže potuje francoski zunanji minister Barthou na obisk Mussolinija v Italijo. Razgovor bo veljal srednji Evropi, vzhodnoevropskemu regionalnemu in sredozemskemu paktu. 167 delavskih telovadcev in športnikov je že pred dvema tednoma prispelo iz Amerike v Prago, kjer se bodo udeležili delavske olimpijade. Poprej pa bodo še obiskali svoje domače kraje. Pričakuje se iz Amerike še večje število telovadcev. V Pragi se že močno opaža dotok tujcev. ki prihajajo na olimpijado. Poljaki se zopet hudujejo na Čehe radi nekega članka, ki ga je objavilo praško »Pravo Lidu« povodom umora ministra Pieraekega, s katerim se -e bai? ^hlo dolžni čut pietete. Zato je poljska novinarska zveza odpovedala sodelovanje v poljsko-čehoslo-vaski novinarski zvezi Sporazum baltiških držav. Zastopniki litevske, letonske in estonske vlade se snidejo 7. t. m. v Kovnu, da sklenejo med seboj pogodbo o sodelovanju zlasti z ozirom na zunanjo politiko. Artur Henderson, predsednik razorožitvene konference, je odlpžil glavno tajništvo angleške delavske stranke ter najbrže prevzame posle blagajnika V stranki. ^Posnemajte. Gorenjci in Štajerci v Št. Vidu pri Ljubljani so darovali za tiskovni sklad Din 62.—. Iskrena hvala! Ljubljanska ,vRuska matica" proti priznanju Rusije Pismo v Prago, očitek češkim državnikom Voditelj češkoslovaških narodnih demokratov. dr. Karel Kramar, je izdal k priznanju Sovjetske Rusije Po Češkoslovaški republiki oster protest ter očital voditeljem v*adne politike v Pragi izdajstvo nad Slovstvom. Ta izjava dr. Kramara, ki je že »rf^i mesecev v opoziciji s svojimi malo-s^lnimi poslanci, jc tudi ljubljansko »Ru-dr°L-I,latico« tako navdušila, da je poslala |P ^atT>afu v Pračo zahvalno pismo, ki ga Plavil Kramafov list »Narod« v Pragi. „im Hublianski ruski emigranti so med dru-Pisali; Vi ^odo pr'5'' dogodki, katere čakate jpn. z neomajno gotovostjo, prero- ■ , narodna Rusija ne bo pozabila zgodo- MUskih besed dr. Kramafa, izrečenih k ob- Hjzm m svarilu znorelega sveta. Sam spo-na te Vaše besede bo izbrisal vse ono, Jaii H,:«se bwdo sramovali in hoteli zamol-,,P^avnitti. Va5e države.« S “ Pisma dV,°i -Pripominja k objavi tega rod i,, drJ«•*»—... o«-'-*-., .i ^ ti,. tfaoblastlinega ■ * • • Navzoči so pa opravičeno b\li ogorčeni, da se »plavi« doslej za to stvar niso zanimali, oziroma, da jih njih ljudje že zdavnaj o namerah niso informirali, bele naše organizacije so morale izvohati grdi naklep poslodavcev. »Plavi« imajo svoje zaščitnike v parlamentu in v gospodarskih korporacijah. Ljubljanska trgovska in obrtna zbornica ima v rokah ta načrt, ki obsega celo knjigo in nje tajnik je poslanec Mohorič, ki je za namero poslodavcev lahko vedel. Ali je obvestil »plave« o načrtu, tega sicer ne vemo, verno pa, da bi se bilo to lahko zgodilo. Razumljivo je. da so zborovalci energično protestirali, ko je govornik napadal »marksiste« in »socialiste«. Ob splošnem razburjenju in protestih je bila prečitana resolucija sprejeta in zborovanje zaključeno, ker ni bilo mogoče vzdržati reda, da bi poročevalci govorili, opoziciona-lec pa na zborovanju ni dobil besede. Maribor Javni železničarski shod! Podružnica Ujed. Sav. železničarjev Jugoslavije I., II. In III. v Mariboru, sklicujejo za četrtek, dne 5. julija t. 1. ob 19. uri v verandi pivovarne »Union« javni železničarski shod s sledečim dnevnim redom: 1. Novi pravilnik o voznih ugodnostih za železničarje. 2. Slučajnosti (režijski premog, delavska razlika, upokojitve itd.). Železničarji, pridite vsi! »Prosim — sein dober delavec.« Zjutraj pri novi stavbi. Delavec, okrog 50 let, ogo-rel, mišičast, udrtih lic, žuljavih rok. Počasi se bliža gospodu stavbeniku, ki nadzira zidarje. Spoštljivo dviga klobuk in prosi stavbenika za delo: »Lepo prosim, vzemite me. Saj jaz bi že še prenesel in se še kako pretolkel, pa imam 6 otrok. Ne morem več gledati, kako hodijo okrog nagi, raztrgani in jint nimam dati kaj jesti. Največja sezona je, pa hodim od enega do drugega in ne dobim nobenega dela.« Stavbenik: »Ne rabimo, pridite vprašat čez 3 tedne.« Delavec moleduje naprej: »Pa vsaj poskusite z menoj, jaz semi dober delavec in bom z malim plačilom zadovoljen.« »Vprašajte v ponedeljek v pisarni«, gospod odhaja. Stroj, ki melje gramoz, ropoče, apno se kadi iz jame, solnce pripeka, oče 6 otrok pa stoji naprej in čaka in gleda brezizrazno. Roke, ki bi rade delale, vise žalostno ob koščenem truplu, negibno kot njegove obupajoče oči. Sodne počitnice. V času od 1. julija do 15. avgusta trajajo sodne počitnice. V tem času imajo sodniki in sodni uradniki večinoma svoje dopuste. Sodišče pa posluje kljub temu naprej v vseh pisarnah, samo v omejenem obsegu. Le v takozvanih civilnih zadevah se razprave v tem času sploh ne smejo vršiti. Gotove civilne zadeve, ki so že po naravi nujne, pa se morajo tudi v času počitnic razpravljati. Imenujejo se »fe-rijalne« in so naštete v § 318 civilnopravd-nega postopka. Ferijalni so zlasti spori iz službenih razmerij, nadalje menični in čekovni, pravde glede del na zgradbi, radi motenja posesti, stanovanjskih odpovedi, spori mied gostilničarji in gosti, glede zavarovanja dokazov in začasnih odredb. Tožbe za mezde se morajo torej tudi o sodnih počitnicah obravnavati. V kazenskih zadevah sploh ni počitnic. Radi pomanjkanja sodnikov v temi času pa se seve delovanje sodišč o počitnicah skrajno skrči v vseh. oddelkih. Zahvala. Podpisana se tem potom najlepše zahvaljujeva 1. del. kol. društvu iz Maribora in njegovim podružnicam na Pobrežju, v Studencih, Trbovljah, Zagorju, Litiji in Slov. Bistrici za počastitev spomina najine tragično preminule hčerke Justi, na mestu nesreče, pri spomeniku v Konjiških klancih. Svojo zahvalo izrekava nadalje godbi tekstilnih delavcev firme Hutter in drug za udeležbo pri proslavi in za poklonjeni venec. Najina zahvala gre tudi pevski sekciji Svobode iz Slov. Bistrice za pretresljive žalo-stinke, prav posebej pa še godbi Del. kolesarskega društva iz Maribora za žalne koračnice, ki jih je prednašala v začetku in ob zaključku spominske proslave. Prisrčno se nadalje zahvaljujeva predsedniku Delavskega kolesarskega društva v Mariboru s. Edgarju Perkotu za ganljiv spominski nagovor, vsem ostalim številnim udeležencem pa za njihovo navzočnost, vence in cvetje, ki so ga položili ob spomeniku. — Josipi in Neža Lubei. Trbovlje kracija. Doslej smo vedeli to, da se je avstrijska socialna demokacija z vsemi silami uprla krščansko-fašistovski »stanovski« državi, da se socializem povsod energično bori proti tej klero-fašistovski prevari, da naša »Del. Politika« in »Svoboda« stalno razkrinkavata resnično ozadje stanovstva; sedaj ti pa pride neki »Kostanjevec«, ki pove, da so za stanovsko državo vsi: klerikalci, fašisti, socialisti, dočim ne ve povedati nikogar, ki bi bil proti njej. Ce so vsi za njo — razven »Kostanjevca« — se kar čudimo, zakaj ni že po vsem svetu ustvarjena stanovska družba. Kdo ima interes na tem, da širi take laži? Samo tisti, ki hoče prikazati, da je vse navdušeno za stanovsko družbo. Nekateri so pri nas menili, da je založba, ki širi tako brošurico, levi-čarsko-radikalno usmerjena. To pa gotovo ni mogoče. Kakor so se komunisti v svojem strankarskem boju proti socialistom posluževali često najhujše demagogije, vendar nimajo interesa, da bi začeli trditi še to, da se solnce vrti okrog lune. Ne bomo preiskovali, kdo stoji za »malo knjižnico«, naj jo podpirajo makar sami »bojevniki«, gotovo je le to, da si s tako lažjo gospodje ne bodo pomagali naprej. To naj si zapomni tudi »Kostanjevčeva« prijateljica, ki je hotela iz ljubezni do pisatelja osrečiti Trbovlje s to preimenitno »malo knjižnico«. Obsodba v ljubljanskem ,komunisti0 socialnem zavarovanju delavstva«, ki jo vodi s. Vehovec. Obravnavajo in pojasnjujejo se tudi druge važne zadeve delavstva. Ker je to v interesu delavstva, naj se teh razprav točno in v velikem številu udeležuje. Ob vsaki taki priliki se sprejmejo novi naročniki: istotako se pobira naročnina za »Delavsko Politiko«. Razno Zaro Agha umrl. V Carigradu je umrl najstarejši človek Zaro Atfha, ki je trdil, da je bil rojen leta 1770. Doma je bil v Kurdistanu. Potoval je zadnja leta po svetu. Živel je burno življenje. Udeležil se je mnogih vojn; v Napoleonovi vojski je bil ser-žant. Po zdravniškem mnenju pa je bil Atfha star okoli 120 let. kar je tudi častna starost za burno življenje moža. Strokovni pokret Likvidacija Pomočniškega zbora in ustanovitev podružnice Zveze brivskih pomočnikov v Mariboru. Dne 14. junija se je vršil občni zbor Pomočniškega zbora brivskih pomočnikov mariborske zadruge brivskih in lasničarskih mojstrov. Občni zbor je po odglasovanju zaupnice dosedanjim funkcionarjem pomočniškega zbora sklenil likvidacijo^ institucije. V imenu pomočnikov in pomočnic je s. Kocbek izročil dosedanjemu predsedniku Pomočniškega zbora s. Knezu lepo spominsko diplomo in mu je v svojem nagovoru izrazil zahvalo- za neumorno delo in trud, ki ga je imel kot predsednik v preteklih letih. Nato je prišel v razpravo predlog za osnovanje podružnice Zveze brivskih pomočnikov in pomočnic, kateremu so vsi navzoči z živahnim ploskanjem pritrdili. Navzoči predsednik zadruge g. Novak je v kratkem nagovoru čestital pomočnikom k njihovemu sklepu in izrazil svoje zadovoljstvo, da jih vidi odločene za resno delo v prid svojih interesov in interesov brivske obrti. Po opravljenih formalitetah je bil izvoljen novi krajevni odbor, ki je sestavljen tako-le: predsednik Veselko Anton, namestnik Smrtnik A\irko, zapisnikar Franc Knez, namestnik Poloh Franc, blagajnik Mesner! namestnik Brandstetter; člani odbora.: Holz-man Ernst, Filipec Franc, Magdič Ana, Ša-laba Ivan; Novakovič Dušan, Kokol Hedi; nadzorstvo: Hume! Lija. Nasan Karl in Pul-ko Karl. Novo izvoljeni predsednik je v svojem nagovoru obljubil, da bo vse svoje delo usmeril v korist članstva in je prosil vse navzoče, da ga pri tem poslu zvesto in vestno ter po svojih najboljših močeh podpirajo. Njegovim izvajanjem so člani živahno pritrjevali. Navdušeno pozdravljena sta govorila nadalje še zastopnik Zveze brivskih pomočnikov in pomočnic s. Frtanj in nazadnje s. Petejan. Po razpravi o nekaterih predlogih v zvezi z organizacijo in delovnimi prilikami v obrti so se priglasili novi člani. Svojo glavno pažnjo bo posvetila organizacija problemom delovnega časa. vajeniškemu vprašanju, zadovoljivi rešitvi mezdnega vprašanja in uvedbi splošnega nedeljskega počitka. — Izvoljeni odbor novo ustanovljene podružnice daje najboljše zagotovilo, da bo prevzeto nalogo vršil uspešno v dobrobit brivskih pomočnikov in pomočnic. IS milijard knjig so izdale sovjetske državne založbe od leta 1919 do 1933. Nekatera dela imajo naravnost fantastične naklade: tako so na primer dela Maksima Gorkega, ti-|kana v 19 milijonih izvodih, dela Solonova in Novikova-Priboja v 2 milijonih, Gladkov in Panferov vsak po poldrun milijon, Aleksjej Tolstoj v 1 milijonu. Se večje naklade beležijo dela Lenina in Stalina, ki se jih je samo v Leningradu in samo v obdobju prve petletke tiskalo 51 milijonov izvodov. Knjige se tiskajo v Sovjetski Uniji poleu ruskena, še v 104. drutfih jezikih. Delavski pravni svetovalec Malomarnost v službi je le tedaj razlog za takojšen odpust v smislu § 239 o. z., ako je službodajalec službojemalca radi malomarnosti opominjal in mu zagrozil z odpustom, če bi v malomarnosti vztrajal. S 239 t. 3 o. z. Trgovec J. v Mariboru je odpustil šoferja brez vsake odpovedi, češ, da je vršil šofer službo malomarno, ker ni govoril resnice, ko je trdil, da je avto v redu osna-žil, ko ga v resnici ni. Nadalje je očital trgovec šoferju, da je snažil avtomobil z bencinom in vobče tratil mnogo bencina in olja. Šofer je vsled tega nenadnega odpusta tožil trgovca na plačilo mezde za 14 dnevno odpovedno dobo in je sresko sodišče tožbi ugodilo s sledečimi razlogi: »Očividno gre samo za malomarnost v službi. Vendar v smislu zakona o obrti § 239 malomarno vršenje službenih dolžnosti ne utemeljuje odpustnega razloga, če služ-bodavec ni preje zagrozil službo.iemalcu z odpustom. Toženi (trgovec) pa niti ne zatrjuje, niti ni dokazal, da je tožniku preje zagrozil z odpustom.« Toženi trgovec je vložil proti tej sodbi priziv, ki ga je okrožno sodišče zavrnilo in izreklo: Res je toženec tudi trdil, da je zgubil do tožnika zaupanje, ker ga je ponovnokrat nalagal in vršil službo malomarno. Dokazal pa je toženi le dva slučaja, da tožnik ni govoril resnice. Prizivno sodišče pa obeh teh neresničnih trditev ne smatra za tako bistvenega pomena, da bi ustanavljali razlog za takojšen odpust. Površno snaženje avtomobila je malomarnost v službi. Pravilen pa je pravni zaključek prvega sodnika, da je malomarnost v službi le tedaj razlog za takojšen odpust v smislu § 239 obrtnega zakona, ako je službodajalec službojemalca radi malomarnosti opominjal in mu zagrozil z odpustom, če bi vztrajal v malomarnosti. Ker torej toženec za takojšen odpust ni imel dovolj razlogov, mora plačati mezdo za 14dnpvni odpovedni rok. III. Delavska Olimpijada v Pragi Ogromna razstava delavskega zadružništva Sirite nal listi O priliki Delavske Olimpijade v Pragi se bo vršila v velesejmski palači tudi krasna razstava takozvane »Velkonakupne družbe zadrug«, ki slavi ravno letos 25 letnico ustanovitve. Ob ustanovitvi leta 1909 je znašal ustanovni kapital 600 kron, ki se je medtem zvišal na mnoge milijone Kč. Začeli so z izdelovanjem žveplenk, a danes izdelujejo že celo serijo produktov, okrog 300, v lastnih tovarnah. Izdelujejo dobro in ceneno blago. V tovarnah v Kyjovu, Nelahozeves, Bo-hušovice, Cernožice, Liben, Kladno, izdeluje ta Zveza zadrug soc. demokratskega delavstva kruh, moko, sladkor, milo, masti, konzerve, grenčico, cikorijo, zelje, kavo, konzerve, črnilo, niti, šumeče bonbone, blago, perilo itd. Delavstvo ima svoje mline, pekarne, kemične tovarne itd. Solidarnost in zavednost najširših plasti naroda je zgradila to ogromno delo. Gospodarska kriza je bila huda preizkušnja zadružnega podjetja, a prestali so jo častno. Izkazalo se je zlasti sedaj, da ima bodočnost le zadružništvo. Poglejte si razstavo, da se prepričate na lastne oči, kako je mogoče ustvarjati ceneno blago na zadružni podlagi. Kulturne in druge razstave Poleg gornje Zadružna razstave pa bo v Pragi v slavnostnih dneh od 5. do 8. ju- Dr. Otto Bauer: Vstaja avstrijskih delavcev, njeni vzroki in posledice V kratkem bo izšla pod gornjim naslovom v slovenskem prevodu Tal-pe lična brošura, opremljena z mnogimi slikami o avstrijskih dogodkih v februarski vstaji. Cena knjižice bo Din 5.— in poštnina posebej. Opozarjamo vse delavce in nameščence, da si brošuro pravočasno naroče, ker bo tiskano le omejeno število. Naroča se pri upravi »Delavske Politike«, Maribor, poštni predal 22 ali pa pri poverjenikih in zaupnikih. Izleti »Prijatelja Prirode« Maribor 8. avgusta: Izlet v Dogoše. Odhod ob 7. uri zjutraj izpred vogala Frankopanove — Stritarjeve ulice. lija še celo vrsta drugih razstav iz kulturnega in socialnega življenja češkoslovaškega naroda, zlasti delavstva. Posebno bo na telovadnem stadionu zanimala razstava Delavskih telovadnih zvez, posebna razstava v tehničnem muzeju in tela vrsta umetniških razstav slik. Med drugim razstavlja Umelecka beseda v občinskem domu »slike na Češkem v 19. stoletju«. V salonu Ma-nesa je razstava »Človek in narava« itd. Vse premalo bo časa, da bi si mogli ogledati ogromno kulturno ustvarjanje v Češkoslovaški. Češki legionarH in Delavska Olimpijada Predsedstvo Češkoslovaške zveze legionarjev je obvestilo svoje članstvo o prireditvi III. Delavske Olimpijade in priporočalo članom čimvečjo udeležbo. Legionarji bodo korakali tudi v glavnem sprevodu v nedeljo, dne 8. julija skozi Prago v svojih krojih kot samostojna skupina. Vabilo na j lihi ilhi »LJUDSKE SAMOPOMOČI« registrovane pomožne blagajne v Mariboru, ki se bo vršil v nedeljo, dne 15. julija 1934 ob 10. uri dopoldne vMali dvorani Narodnega doma potom Izvoljenih delegatov. Dnevni red: 1. Pozdrav In poročilo načelnika. 2. Poročilo tajnika. 3. Poročilo blagajnika. 4. Poročilo članov nadzorstva. 5. .Absolutorij blagajniškemu vodstvu. 6. Volitev načelnika, odbornikov, nadzorstva. 7. SPREMEMBA PRAVIL: a) zvišanje starostne meje, h> doba delegatov, c) zavarovanje za doto. S. Slučajnosti in nasveti. Glasom § 9 točka 10 se vrši pol ure pozneje drugi občni zbor, ki je sklepčen pri vsakem številu navzočih delegatov, ako prvi ni sklepčen. Opomba: Po § 9 točka 15 blagajniških pravil sme vsak član staviti občnemu zboru predloge, katere pa mora 8 dni pred občnim zborom javiti pismeno načelstvu. Tak član se sme udeležiti tudi občnega zbora in tarn svoj predlog ustmeno utemeljevati. pristopajte k zadrugi ..»likih r. z. z o. z. v M a r ib o r n Pristopnina znaša 5 Din, delež 175 Din. Vsak delavec, delavka naj smatra za svojo dolžnost da bo član te delavske zadruge. Zobozdravnica dentlstlnja dr. Valerijo Istomlnec Maribor, Aleksandrova c, 45/11 Izvršuje vsa zobna popravila pod najugodnejšimi Doffoii Za državne uradnike in privatne nameščence V 8 J tudi na obroke LEGAT LJUBLJANA, MIKLOSltEVA 28 ŠPECERIJA DELI KAT ESE ZAJTRKOVALNICA Minki Inku i Mariboru. - Tdeiii itn. ffll Ljml.ik« ll»karna, d. d. ▼ Maribor«. predsta*ltflj Josip Ošlak ▼ Maribora. - Vomorcil Viktor Erik« t Martbor«.