Slovenski tednik
za koristi delavnega ljudstva v Ameriki
GLAS SVOBODE
V slogi Je moč!
GLASILO SVOBODOMISELNIH SLOVENCEV V AMETUK.I
Slovénie Weekly
devoted to the interest* ®i the laboring classe*
Od boja do zmage!
Entered as Second-Class Matter July 8th, 1903, at the Post-Office at Chicago, 111., under Act of March 3rd, 1879
Chicago, 111., 3. oktobra 1913.
Kdor ne misli svobodno, se ne more boriti za svobodo !
PRESELITEV.
Vsem cenj. naročnikom, prijateljem in znancem naznanjamo, da smo se preselili v lastno hišo na	<
2656 S. Crawford Ave.
kjer se bo tudi nahajala lastna tiskarna, ko hitro stroji dospejo iz tovarn.
Torej, da ne bo nobenih zmešnjav, maj vsakteri, kdor nam piše, pošlje dopise ali denar, sploh vse korespondence, naj strogo natančno napiše, na naslov: Glas Svobode, 2656 S. Crawford Ave., Chicago, 111, potem bo vse v redu. Imamo naročnike že od poroda Glas Svobode, ki se še vedno zmotijo ter napišejo naslov, n. pr. Loomis Street, od koder se je uprava našega lista že pred 8mi leti preselila. Taka površnost mora povzročiti zmešnjave, kar je neljubo dotični-ku še bolj pa nam.
Sicer red mora biti povsod in pri časnikarskem poslu pa še najbolj.
Medtem ko našo preselitev v občem naznanjamo, prosimo vse tu- in inozemske uprave dotičnih časnikov, s katerimi smo v menjalni zvezi ali pa da smo naročeni na liste, da blagovolijo prenare-¿1 iti naš naslov in sicer kakor že označeno:
2656 S. Crawford Ave.
Kcnečno še par besedi tistim ki se mislijo naročiti na “Glas Svobode”, a so mlačni ter odlašajo od dne do dne, češ, saj ga čitam tu pa tam, se bom že naročil.
Sedaj je zadnji čas za tiste mlačneže in pia za one, katerim je pri srcu svoboda in napredek, da se taikoj naročijo na “Glas Svobode”, kajti list sedaj stane ¡samo. $2.00 za celo leto ali $1.00 za pol leta, kar bo veljalo tudi za dvotednik do preteka naročnine, medtem, ko bo za poznejše naročnike list za dvakratno izdajo primeroma dražji.
Vsakteri naj bode uverjen, da bi bili radi list po dvakrat na teden že davno izdajali, toda boriti smo se morali in to večinoma za druge, kajti blizo dve tretjini dohodkov nam je vzela tuja tiskarna, vrhu vsega pa je bil red takšen, da je bilo joj! Naročniki so nas o-števali, a mi si pa. pomagati nismo mogli i ne znali.
Vsak nered odpade taikoj ko se bode delo izvrševalo pod našim osebnim nadzorstvom in smo prepričani, da pritožb ne bo potem, in če le bo, bo krivdo nosila pošta, kar se tudi sedaj pogostoma dogaja.
Tedaj dragi somišljeniki, nikar ne odlašajte z naročnino, marveč se takoj naročite na 'Glas ¡Svobode, kateri je pravi vaš prijatelj :d boritelj za koristi slovenskega delavstva v Ameriki!
Ni davno tega, ko je Jolietska smetišnica pisala, češ kaj delavcem koristi Glas Svobode, “če piše čez kapitaliste, saj oni ga ne či-tajo.” Vidite dragi rojaki, tako pisati zamore edino le kak osel. Mi nismo nikdar trdili, da kapitalisti čita jo naš list in tem manje, ko za nje ne pišemo; obratno pa vsak lahko vidi, da klerikalno časopisje piše v prilog kapitalizma, ker poneumnuje ljudstvo, ga s tem drži v duševnih okovih, da. ga temložje izkorišča nenasitni moloh!
Glas Svobode prižiga, luč in posveti v najbolj umazani kapitalističen in klerikalen kotičelk, in od tod izvira ves krik in vik proti listu i proti nam! Dober tek, toda pomaga vse nič! Glas Svobode je delal čast ¡svojemu naslovu in delal jo bode toliko bolj, ko izide po dvakrat na teden in to bode še to jesen.
Za one, ki nameravajo nas obiskati, naj služi sledeče:
Iz mesta vzemite Blue Island Ave. karo in se ž njo peljite do Crawford Ave. (popred 40. Ave.) Tukaj se izstopi in gre na levo to je proti jugu en blok tam na ogalu najdete našo tiskarno in urad.
UPRAVA GLAS SVOBODE.
Štev. 40.
Razgled posvetu.
AVSTRO-OGRSKO.
Dunaj. — Veliko razburjenje vlada, med prebivalstvom na Štajerskem.
Iz neke menažerije v Gracu je pobegnila v gore ena levinja z mladiči, neko število volkov in hijen.
Ljudstvo se brani otroke v šolo pošiljati. Itn srenski policaj je izginul brez sledu ter se je bati, da so ga zveri pokončale. Tudi js mnenje, da ko se bliža zima bo zverinjad predrznejša in živini nevarna,
Zver prehodi 400 štirjaških milj sveta in poseča vasi in posamezne stane, koder je pomorila nad 200 govedi in 400 ovac.
Nemčija.
Barchim. — Častniški sluga je tukaj ustrelil dva. vojaka in tretjega smrtno ranil. Morilec je bil zasačen pri tatvini in se je branil, ko so ga hoteli prijeti. Predno so ga odvedli v zapor, si je s strelom končal življenje.
K>o je tat zapazil, da je zasačen, je pobegnil na podstrešje, kamur j so mu sledili neki vojaki in en častnik, na katere je pričel streljati z zgoraj navedenem izidom.
Angleško.
London. —■ V Londonu izhajajoči “Standard” navaja v obširnem članku, da bo angleški kapital, ki bo zastopan po Pearson & Son, dal Columbiji priliko, se maščevati nad Panamo radi gradnje Panama kanala in sicer z gradnjo kanala, ki bo s porabo rek Atrato in Cupiea, zvezal Ocean z Oceanom.
“Kaj zna Columbiji braniti,” pravi Standard, “če ima na razpolago zadosti inozemskega denarja, da sama gradi kanal in s tem postavi mogočnega tekmeca, ki bo hitro izvršil svojo nalogo!”
Nadalje pravi, da trditev, da Monroe-Doktrina zna zabraniti gradnjo novega kanala, bi bila i-stopomembna s prisvajo suveren-stva nad vsemi ameriškimi republikami ; da leži to v nameri Zdr. držav, tega doslej še ni javno povedal nobeden ¡ameriški državnik.
London. — 15,000 transportnih delavcev raznih Ekspress-družb bo bržkone zasta.vkalo. Delavci zahtevajo pripaznanje Unije.
Za sedaj so šli na štrajk delavci samo od ene tvrdke, toda .prišlo je že do spopadov s policijo.
Italija.
Milan. — V seji dne 27. m. m. je mednarodni Alkohol-kongres sklenil, da se bode kongres vršil leta 1015 ¡v Zdr. državah in leta 1916 pa na Danskem.
Mehika.
Mexiko. — Liberalni člani me-hihanskega kongresa so poskusili, da bi dosegli odklad volitev, 'ki je določena na 26. oktobra. Tozadevni sklep je bil 26. m. m. sklenjen na. sestanku liberalne stranke. V Mehiki je splošno mnenje, da se bo liberalcem posrečilo odložiti volitev.
Panama.
Panama. — Atlantični Ocean je sedaj zvezan z Gatun-jezerom in prva vez vodne poti preko Isthniu-sa je dovršena.
Dne 26. sept. zjutraj ob 11. uri so odprli zapornice in popoldan ob 4:3'5 so bile vse stanice z ¡vodo napolnjene. Ob 5. uri je vlažni , parnik “Gatun” brez zaprek plul skozi zapornice v Gatun-jezero, kjer se je vsidral ob 6:45. Vse se je dobro izvršilo in zapornice so izvrstno poslovale.
Ladje bodo rabile za preplovi-tev zveze 1 uro 3Ü min.
Dne 1. oktobra bo napolnjeno “Miroflores’’-jezero in 10. oktobra “Culebra Cut” in s tem bo vsa zveza Panama kanala dogotovljena.
General Goethals je bil zelo zadovoljen z funkcijo zapornic. Inženirji in okoli 200 oseb je prisostvovalo odprtju kanala.
Razne novice.
10 mrtvih in 13 ranjenih.
Harriston, Miss., 28. sept. — Deset oseb, 3 beli in 7 črncev, je bilo danes vjutro ustreljenih od dveh črncev Walker in Will Jones.
Imenovana dva sta vso noč divjala ter sta vrhu gorenjih zločinov še trinajst oseb ranila.
Prišlo bi bilo do zlega plemenskega boja, če ne bi governer Brewer takoj poslal oddelek milice. Ob 2. uri zjutraj je bil eden morilcev ustreljen, a drugega so pa ob 10. uri dopoldne obesili na brzojavni drog. Obedva črnca sta baje bila morfijsta.
To je pai grozno.
New York, 28. sept. — Včeraj je po Hoboken bilo grozno razburjenje vsled vesti, da Josip Tucker, kateri je bil kot klerk vposlen pri zdravst venem uradu in kot tak je v minulem letu izdal nad 5000 ženitvanjskik licenc, katere so proglašene za — neveljavne. Nadalje je bilo rečeno, da Tucker ni bil opravičen izdajati ženitvene licence, ker take v mestih z nad ¡50,000 prebivalci, po neki postavi iz leta 1895, morajo biti izdane e-dino po mestnem klerku. Toda odvetniki pravijo, da če so ženitne licence tudi protipostavno izdane, so zakoni vseeno veljavni.
Skebski agent zaprt.
'Chicago, 111. — ¡Skebski agenturi, katera se imenuje “Monarch Service”, tukaj v Chicagi, 35 Dearborn St. soba št. 714, je bilo te dni ustavljeno umazano rokodel stvo. Lopovi so delavce importira-li iz Milwaukee, Philadelphia itd., ne da bi bili povedali, da je štrajk v Liquid Carbonic Co. Državni nadzornik državnega izkazilnega urada, je dal agenta aretirati ter se bo imel zagovarjati pred sodiščem. Dokazalo se je, da ima ta agentura agente po vsih večjih mestih, kateri najemljejo delavce, ki morajo podpisati pogodbo, da bodo najmanje 6 dni delali pri dotični tvrdki, kamur bodo poslani, sicer morajo plačati vse potne in druge stroške. Neki mizar iz Milwaukee, po imenu C. Gans, je bil po sleparjih vlovljen in poslan k Liquid Carbonic Co.
Ko se je Gans branil delati, ker je videl, da mizarji štrajkajo, mu 'niso hoteli izročiti obleke in orodja. Delal je tedaj do sobote opoldne, da vsaj dobi svoje stvari. —-Pomotoma je bilo naznanjeno, da se je orodje izročilo nekemu M. Cohn, iu se mu je reklo, da mora plačati $3.30 na prevoznih stroških.
Unija je grozila, da bo proti tvrdki sodno postopala; toda g. Bauer, poslovodja je obljubil, da zadevo poravna ter upa, da bodo v kratkem urejene vse razlike.
Težka obtožba,.
Calumet, Micb. — Moyer, predsednik Western Federation of Miners, je predminulo sredo prosil senatorja Borah in Schafroth, naj zvezna vlada uvede preiskavo glede štrajka v bakrenih rudnikih /v Michiganu in da se uvede obtožba, ker so posestniki rudnikov kršili peonažni zakon, kar seveda le-ti zanikujejo.
Predsednik Moyer trdi, da je bilo pred malo časom 33 oseb pripeljanih po Calumet Mining Co. iz Quincy v Calumet, Mich, pod neresničnimi pretvezami, in da so bili pridržani proti njihovi volji.
Calumet, Mich. — ¡Od zveznega delavskega urada poslani razsodnik John Moffet, je v Washington ¡poročal, da je položaj v bakrenem distriktu Michigana, silno resen in da je skoraj nemogoče doseči spravo med stavbarji in posestniki rudnikov.
Delavski oddelek v Wasliingto-nu, se do sedaj še ni odločil, kaj bi storil v zadevi.
Listu v podporo.
J. Tokin $1, L. Strle $1, J. Pis-
kar 50c. Neimenovan $1, F. Bervar $1.45.
Za farja-morilca Schmidt posebna klobasa.
New York, 28. sept. — Za prihodnji petek (danes) je določen inkvest za po rimokatoliškem duhovniku Hans Schmidt, umorjeni Ana Aumueller, h katerim je ko-roner Feinberg za porotnike povabil same milijonarje in velekapitaliste. Izven Theo. P. Shonts, predsednika ‘ ‘ Interborough Rapid Transit Co.” bodo za ¡porotnike: John D. Rockefeller, ml., Vincent Astor, Cornelius Vanderbilt, Geo. Gould, Avgust Belmont, George
W.	Fairchield, Henry Siegel, Geo. F. Baker, Robert L. Gerry, Harry Payne Whitney in Lewis Case Ledyard.
Schmidt je postal v zadnjem času trdovratno molčeč ter se brani izpovedati o njegovem nadalj-nem zločinskem življenju.
Štrajk ni opravičen.
Indianapolis, Ind., 30. sept. — Predsednik J. P. White od United Mine Workers je danes razsodil, da štrajk 3000 rudarjev v Bay City iu Saginaw, Mich., ni bil opravičen, ker se je zadeva imela izročiti razsodišču. Isto tako je White razsodil, da oni trije minerji, radi katerih je nastal štrajk, bodo zopet v delo sprejeti ter bodo dobili tridnevno plačo za zamudo časa.
Skrajna podlost.
New York. —• MaxBlanck, eden solastnikov ‘1 Triangle Waist Co. ’ ’ koje požar je marca meseca 1911 140 delavkam življenje stalo, je
bil 27. m. m. spoznan krivim, da je 5. avgusta zopet imel zaprta vrata njegove tovarne ter bil obsojen v denarno kazen — $20.00 !!
Štrajk v Coloradi.
Denver, Colo., 30. sept. —- Pri streljanju v Walsenburgu, pri katerem je bilo 1000 krogel v kempo ustreljenih, ni bil nihče zadet, toda razburjenje je tukaj vsled tega silno. Šerif trdi, da on o streljanju ničesar ne ve. Toda od ve-rojetne strani se potrjuje, da hiše v La Vela so od krogel ¡popolnoma preluknjane. Šerif je governer j a prosil za milico.
Obešanje J. Erjavca odgođeno.
Greensburg, Pa., 28. sept. — Prijeli smo 27. t. m. brzojavko od governer ja John K. Tenmar, da prekliče dan 30. t. m., ki je bil določen za obešanje J. Erjavca in sicer vsled obilih prošenj od slovenskega naroda cele Amerike.
Sedaj odvetnik zopet lela z vso močjo; in smo uverjeni, da je Erjavec vislicam ušel. — Fr. Matko.
Balkan.
Belgrad. — Vojska brojeea
50,000	mohamedancev iz Albanije, ki je opremljena z modernim orožjem in s strojnimi topovi, se pomika proti mestom Kičevo, Frilip, Prižrend in Letovor. Srbi se baje niso protivili.
Mesto Monaštir je preplavljeno z begunci, ki pripovedujejo o grozodejstvih, katere izvršujejo mo-hamedanei nad kristjani.
POSET.
Pri povratku iz konvencije društva sv. Barbare iz Pittsburga, so nas v naši novo zgrajeni hiši, kjer hode tiskarna, obiskali sledeči gospodje delegati: Louis Cvetko in Matevž Birk iz Yale, Kans., podpredsednik S. N. P. J. Štefančič in Pavel Shaltz iz Calumet, Mich. Živeli zavedni rojaki!
Delavske neviie.
41 socialistov v zaporu.
Seattle. Wash. — 41 oseb je zaprtih v tukajšnjem zaporu, toda večina njih prostovoljno, ker so podpisali resolucijo za sodnijsko prepoved proti anti-pouličnim sestankom.
Dne 27. m. m. zvečer so prišli štiri pomožni šerifi na socialistično gromadno zborovanje ter so izjavili; “Vsakteri, ki je podpisal resolucijo proti sodnijskemu' povelju, naj izstopi, da bo aretiran, a tisti, ki želijo, znajo do jutri, čakati. ’ ’
Nekateri so se povabilu odzvali in njim je sledila tolika množica, da so šerifi postali docela konfuzni.
Ko so dospeli k jetnišniei, je šerif vljudno rekel: tlTisti, ki so aretirani, prosim naj gredo noter,’’ in devet oseb je šlo v zapor.
Neki mož z ženo in dvema otrokoma je zahteval biti ¡aretiran, toda ni bil sprejet. “Pridite jutri zopet”, se ga je poučilo.
Boj med štrajkarji in čuvaji premogovnikov.
Denver, Colo., 27. sept. — ¡Sinoči je vladalo silno razburjenje v južnih Coloraidskih premogovnikih. V Trinidad se je vršilo streljanje med čuvaji premogovnikov in štrajkarji.
Lopovi premogovnih baronov so tri poročevalce raznih časnikov s pretečimi puškami ustavili. Oni so hoteli iti v Hastings in Ludlow. Štrajkarje z njihovimi družinami podijo iz njih stanovanj. IŠtraj-karji se branijo proti brutalnosti čuvajev ¡premogovnikov.
V	Wakenbey se je A. Miller, mojster tehnice, branil iti na štrajk in je dobil dobršno porcijo batin.
Med Hastings in Ludlow vozečo pošto so premogarji ustavili in neunijske premogarje pregovorili, da ostavijo zastavkano ¡okrožje.
Premogarske družbe so do sedaj 300 skabov najele, vsled česar vlada grozno razburjenje. Čuvaji premogovnikov so do zob oboroženi.
V	Wakenbury je šlo 1250 minerjev na štrajk, a dve neodvisni družbi ste podpisale linijsko pogodbo.
Milica zahtevana.
Trinidad, Colo. —- Posestniki premogovnikov nadlegujejo go-vernerja Ammons, naj milico pošle v štrajkovno okrožje, kar se pa za sedaj še brani vgoditi. Posestniki premogovnikov vtemelju-jejo svoj predlog s tem, da unijski delavci neunijske odvedejo in vje-te drže. Governer.se je pa temu nasproti izjavil', da za take obdolži-tve morajo doprinesti boljše dokaze, da bo on vmes posegel.
Plemenski boj v Bentonu.
Benton, 111. — Po revolverskem dvoboju ¡s pomožnimi šerifi je bil miner John Hurzan aretiran. On je obdolžen, da je v nedeljo 21. sept. dva godca umoril. Hurzan se je šele vdal, ko je bil težko ranjen. Dobil je dva strela v spodnji život.
$32,500 odškodnine za roko in nogo.
Leta 1909 je 321etni Edvard Fertig iz Chicage delal na strehi nove stavbe in je bil od po vetru utrgane električne žice ¡zadet. Njegova desna roka in leva noga ste mu bile odžgane ter potem dva in pol nadstropja globoko vržen na cesto, pri čemur je zadobil tudi notrajne težke poškodbe. Fertig je tožil za odškodnino, toda prva razprava je bila po sodniku MeGoor-ty, prekinjena, ker je bil dogodek v časnikih priobčen, katerega so porotniki baje čitali. Dne 27. m. m. je pred sodnikom Seanlan prišla razprava do zaključka in porotniki so Fertigu pripoznali od-1 škodnino $32,500, 'katero svoto mora plačati mestna vodna upra-, va. Fertig ima ženo in tri otroke j ter živijo v bednih razmerah.
Leto XII.
Zavedni delavci, proč od Calumeta!
Štrajkarska stojišča dovoljena.
Calumet, Mich., 30. sept. — Sodnik O’Brien je včeraj preklical sodnijsko prepoved proti rudarjem bakra. To je bil velik vspeii za Western Federation of Miners.
Sodnik se je tudi branil proti štrajkarjem privoliti takozvan “Restraining order”. Posestniki rudnikov morajo pred vsem vložiti pritožbo z zapriseženo izpovedjo prič, glede delavnosti itd., predno znajo dobiti takšno sodnij-sko povelje.
Tudi morajo lastniki rudnikov štrajkarje deset dni popred obvestiti, predno bo prošnja za začasno prepoved proti štrajkarjem dovoljena.
Sodnik je razsodil, da je sod-nijska prepoved bila predaleko sežna in -da so štrajkarji bili v svojem pravu.
Na štrajkarskih stojiščih stati in obhode prirejati, je dovoljeno.
Nobena, sodnijska prepoved se nima izdati, brez javne razprave, pri kateri se mora dati obtoženim priložnost zagovora.
'Oalumet, Mich., 30. sept. — Poveljnik milice Abbey poroča, da vzlic sodni prepovedi so štrajkarji izpostavili svoje straže. On se je peljal po vsem okrožju, toda aretiran ni bil nihče. Op. ur. Vsa slava zavednim in vstrajnim rudarjem! Kaj pa “ deputi-Klopčič? Njemu pač ne bo ljub tia preobrat. Ilam-ba!!!)
Popravek.
V št. 38 Glas Svobode so se v dopisu iz Dunlo, Pa. vrinile neljube napake, katere s tem dragevo-lje popravimo. Namesto 171 S. N. P. J. se ima glasiti “174 S. N. P. J.”; v 6. odstavku ima biti namesto: “kakor se sliši glavni vodja boja z nožem L. Z.” pravilno “njegov, — v resnici soudeležena in kakor se sliši glavni vodja boja z nožem.” V istem odstavku je čitati: “On je hitro,” ima pa se čitati: “On je v prvi vrsti”, ter konečno se čita: “Tudi to znaš,” ima pa biti ¡pravilno: ‘Tudi pišeš.’
KJE JE
John Petkovšek, doma iz Zaplane pri Vrhniki. Pred nekaj leti je bival v Wamkeganu, 111. Tu je umrl njegov brat Jakob, ki je -zapustil eno loto in majhno hišico. Kdor rojakov ve za njegov naslov, naj ga blagovoli naznaniti: ali pa naj se sam zglasi.
Louis Oman,
Box 21	Cie Elum, Wash.
VABILO
Na Vinskotrgatev
katero priredi društvo
“Gorenjec” št. 104 S. S. P. Z.
v Chicago,
dne 4. oktobra v dvorani Kapcin-ski na jugozapadnem vogalu North in Clyburn Ave.
Začetek ob 8. uri zvečer.
Za obilno vdeležbo vabi
ODBOR.
DENARJE V STARO DOMOVINO
pošiljamo;
Za $	10.30 .................. 50	kron
Za $	20.45	  100	'kron
Za $	40.90 ................. 200	krom
Za $	81.80	  400	kron
Za $	102.25 ................ 500	kron
Za $	204.00 ............... 1000	kron
Za $	407.00 ............... 2000	krom
Za $1017.00 ................ 5000	kron
Poštarina je všteta pri teh svotah. Doma so nakazane svote popolnoma Izplačajo brez vinarja odbitka. Naše denarne pošiljatve izplačuje c. kr. poštno hranilni urad v 11. do 12. dneh.
Denarje nam poslati je najpriliične-je do $50.00 v gotovini v priporočenem ali registriranem pismu, večje zneske po Domestic Postal Money Order ali pa New York Bank Draft:
FRANK SAK8ER CO.,
82 Cortland St., New York 104 St. Clair ave., N. E., Cleveland,, O.
,.A« rtVOBUDE
2			
Roman iz časov francozke revolucije Spisal Alks. Dumas star.	VITEZ IZ RDEČE HIS		I ul
	(Le chevalier de Maison Rouge)		
VI.		zarjam te na to. Ostani tu in pazi,	
Temple.
(Nadaljevanje.)
“Mi nimamo nikakih zvez z zunanjim svetom; ne moremo torej vedeti, če kdo kaj dela za nas ali proti nam.”	;
“Dobro,” je rekel uradnik, “videti hočemo, kaj pravi tvoj nečak.”
Ko se je približal postelji mladega dauphina, (dauphin, izg. dofen-princ), je Marija Antoinet-ta nenadoma vstala in vskliknila: “Gospod, moj sin je bolan ter spi . . . Nikar ga ne budite!” “Torej odgovori!”
“Ne vem ničesar.”
Uradnik je na to stopil k postelji malega jetnika, ki se je, kakor rečeno, delal, da spi.
“Vstani, Kapet, vzbudi se!” je velel in ga surovo stresel za rame.
Otrok je odprl oči in se nasmehnil.
Razburjena od boli in strahu, je kraljica dala hčerki neko znamenje; ta je porabila ugodni treno-tek, hušnila v sosednjo sobo, odprla peč, vrgla vanjo neki listek, ga sežgala in se takoj zopet vrnila ter s pogledom potolažila mater.
“Kaj hočete od mene?” je vprašal otrok.
“Vedeti, ako si minulo noč kaj čul?”
“Ne, ker sem spal.”
“Kakor se zdi, spiš prav rad.” “Da, ker sanjam, kadar spim.” “O čem pa sanjaš?”
“O svojem očetu, ki ste ga vi umorili.”
Torej, nisi čul ničesar?” je vprašal Santerre nestrpno. “Ničesar”.
“Ti mladi volkovi res imenitno soglašajo z volkuljo,” je rekel razjarjeni uradnik, “in vendar je bila uprizorjena zarota.”
Kraljica se je smehljala. “Avstrijanka nas zasmehuje,” je vskliknil uradnik, “dobro, ker je že tako, hočemo izvesti občinsko odredbo v vsej njeni strogosti. Vstani, Kapet!”
“Kaj nameravate storiti?” je zavpila kraljica, izpozabivši se. “Ali ne vidite, da je moj sin bolan, da ima mrzlico ?! Mari ga hočete umoriti?
“Tvoj sin,” je odvrnil uradnik, ,(je predmet večnih nemirov in cilj vseh zarotnikov. Tison!... Pokličite Tisona.” ■
Tison je opravljal v zaporu navadna, domača dela. Bil je mož štiridesetih let, zagorele polti, surovega, divjega obraza in črnih, razmršenih la's, ki so mu segali do obrvi.
“Tison, kdo je včeraj prinesel jetnikom hrane?”
Tison je imenoval neko ime.
“In perilo?”
“Moja hči.”
“Tvoja hči je torej perica?” “Seveda.”
“Naročeno ti je bilo, da perilo natančno preiščeš”.
“No, ali ne vršim svoje dolžnosti? V dokaz, da jo vršim, bodi, da je bila včeraj najdena ruta z dvema vozloma; nesel sem jo k sveto-valstvu, ki je naročilo moji ženi, da jo razvozlja, zlika in zopet vrne gospe Kapet, ne da bi kaj omenila o tem.”
“Tison,” je rekel Santere, “tvoja hči je občanka, o katere patriotizmu ne dvemi nihče. Toda od danes naprej ne sme več prestopiti Templovega praga.”
“Moj Bog,” je vzkliknil Tison prestrašeno, “kaj mi vendar govorite? Tako, ali bom smel videti svojo hčer še le tedaj, ko zapustim Temple!?”
“Ti ga sploh ne zapustiš več,” je odvrnil Santerre.
Tison se je s plašnimi očmi oziral okoli sebe, a njegov pogled ni obstal na nobenem predmetu.
“Nikoli več ne bom smel odtod! Tako je torej? Toda jaz hočem popolnoma odtod. Jaz zahtevam svoj odpust, jaz nisem nikak izdajalec, nikak aristokrat, da me hočete i-meti tu ujetega. Pravim vam, da hočem proč odtod.”
“Občan,” je rekel Santerre, “pokori se ukazom občine in molči, ali pa ti bo slaba predla, opo-
kaj se godi! Pod nadzorstvom si. varuj se torej!”
Medtem se je kraljici, ki je mislila, da so bili nanjo pozabili, zopet zjasnil obiaz, in položila je sina zopet v posteljo.
“Pojdi,po ženo,” je ukazal u-radnik Tisonu.
Ta je ubogal brez besedice. San-terrove grožnje so ga napravile ponižnega kakor jagnje.
“Pridi sem, občanka”, je rekel Santerre gospe j Tison, “midva pojdeva v predsobo in medtem preiščeš ti jetnike.”
“Kaj praviš k temu, žena,” je rekel Tison, “hčerke nama nočejo več puščati v Temple.”
“Tako, hčerke nočejo več puščati k nama? Torej je ne vidiva več?”
“Tiho!” je zakričal Santerre. “Poklicali smo te sem, da preiščeš jetnike. Preišči jih, potem se zopet vidimo ...”
Nato so možje odšli.
“Moja ljuba gospa Tison,” je rekla kraljica, “verujte mi . . .” “Ne verujem ničesar, kakor samo to, da si ti kriva vse nesreče ljudstva, občanka Kapet,” je odvrnila grozna ženska škripajoč z zobmi. “Ako najdem kaj sumljivega pri tebi, ti že pokažemo.” 'Štirje možje so ostali pri vratih, da bi pomagali Tisonki, ako bi se kraljica upirala preiskavi.
Ženska je našla pri nji trikrat zavozljano ruto, ki je pomenjala bržkone odgovor na ono, ki jo je omenjal Tison; nadalje svinčnik, škapulir in pečat.
Vzlic vsem prošnja kraljevskih gospa je Tisonka poklicala uradnike ter jim izročila stvari, ki jih je bila našla pri kraljici; šle so iz roke v roko in bile predmet naj-raznovrstnejših domnevanj.
“Sedaj ti hočemo prečitati od redbo skupščine,” je rekel San-terre.
“Kakšno odredbo?” je vprašala kraljica.
“Odredbo, ki določa, da boš odslej ločena od svojega sina.”
“ Torej je res, da obstoja tak sklep ? ’
“Da, skupščini leži preveč na srcu tvoj sin, ki ji je bil od na roda izročen v varstvo, nego da bi ga puščali v družbi tako ničvredne matere, kakor si ti.”
Iz kraljičinih oči so švigale strele.
“Sestavite vsaj obtožbo, tigri! je vzkliknila kraljica, visoko vzravnana, bleda, ponosna v svojem ogorčenju, “sklicujem se na srca vseh mater.”
“Tiho! tiho!” je pripomnil u-radnik, “to je vse lepo in dobro; toda mi smo tu že dve uri in ne moremo zgubljati vsega dne. Vstani, Kapet, in sledi nam.”
“Nikdar, nikdar!” je zavpila kraljica, skočila med uradnika in mladega Ludovika in hotela braniti posteljo, kakor levina svoje mlade, “nikdar si ne pustim iztrgati svojega otroka”.
Toda vse prošnje so bile zaman. Ko pa je Santerre izjavil, da o-stane sin pri nji le v slučaju, ako izda zarotnike, si je ponosno obrisala solzo, ki je kakor diamant blestela pod njenim očesom. Odgovorila je ponosno:
“Zbogom, moj sin! Ne žabi nikoli na svojega očeta, ki je v nebesih, na svojo mater, ki se kmalu združi z njim; moli vsak večer in vsako jutro molitvico, ki sem te jo naučila. Zbogom, sin moj!” Pritisnila mu je zadnji poljub, mirno vstala in dejala neupogljivo :
“Ne vem ničesar, gospodje, u-krenite, kar 'hočete.”
Toda kraljica bi bila potrebovala več moči, nego jo zmore žensko srce in še posebno materino. Kakor uničena je padla vznak na stolico, medtem, ko so ji odnašali o-troka, ki je imel sicer solzne oči, a je molčal in ni dal glasu od sebe.
Vrata so se zaprla za uradniki, ki so odnesli kraljeviča in trojica žensk je ostala sama. Sledil je tre-notek obupnega molka, pomešanega z ihtenjem. Najprvo je spregovorila kraljica:
“Hčerka moja,” je rekla, “kaj je z listkom?”
“Sežgala sem ga, kakor ste mi li ukazali, mati.”
“Ne da bi ga bila prečitala?” “Nisem ga prečitala.”
“Zbogom torej zadnji žarek zadnjega upanja!” je zamrmrala princesa Elizabeta, svakinja Marije Antoinnette.
“Oh, prav imate, prav imate, sestra moja, to je preveč trpljenja. Toda, morda si videla vsaj pisavo, Marija?”
“Da, mati moja.”
Kraljica je vstala in šla pogle dat k vratom, da-li jo kdo opažu je. Na to je potegnila iglo iz las, stopila k steni, vzela iz neke špranje majhen košček papirja ter ga pokazala princesi rekoč:
“Zberi vse svoje spomine, pred-no mi odgovoriš, hčerka moja; ali je bila pisava slična tej?”
“Da, da,” je vskliknila prin česa, “znana mi je!”
“Hvala Bogu!” je rekla kraljica in goreče pokleknila. “Če je zamogel pisati danes zjutraj, po tem je rešen. Hvala! Moj Bog! — Hvala! — tako plemenit prijatelj je pač vreden tvojega čudeža.” “O kom govorite, mati moja?” je vprašala princesa. “Kdo je ta prijatelj? Povejte mi njegovo i me, da ga lahko priporočam Bogu v svojih molitvah.”
“Da, prav imaš, hčerka moja; nikoli ne pozabi tega imena, kaj ti nosi ga plemenit človek, pošten in pogumen. Ni mi udan zgolj iz slavohlepja, kajti doslej se je razodel samo v dnevih nesreče. Ni koli ni bil še videl francoske kra ljice, še manj je ona videla njega, toda on žrtvuje življenje, da bi jo obvaroval. Morda bo poplačan, kakor se dandanes plačuje vsaka čednost, namreč s strašno smrtjo. Toda, če on umre . . . Oh, tam gori, tam gori se mu zopet zahva lim . . . imenuje se . . .
* Kraljica se je nemirno ozirala okoli in rekla s pritajenim glasom :
“Imenuje se vitez iz Rdeče hi še . . . molite zanj.”
VII.
Maurice je nekoliko časa premišljal in konečno prišel do zaključka, kako mu je nadalje postopati.
Njegov načrt je bil zelo enosta ven. Na vseh vratih nabiti imen; ke; ti naj bi mu bili prvi kažipot. Potem bi povpraševal pri vratarjih in na ta način razkril vso taj nost. V svojstvu tajnika sekcije Lepelletier je imel vso pravico do tega. V svojem čudnem navduše nju je Maurice menil, da mora že po imenu spoznati, ali se skriva pod njim njegova lopa neznanka; menil je, da mora imeti tudi lepo, njeni zunanjosti odgovarjajoče ime.
Nadel si je karmanjolo iz debelega, rjavega platna, se pokril z rdečo, prazniško čepico in se na potil na poizvedovanja. V rokah je imel cepec, takozvano konstitucijo, orožje, ki je bilo v njegovi pesti močnejše nego Herkulov kij. V žepu j,e imel izkaznico na ime tajnika sekcije Lepelletier. Podal se je najprej v Viktorjevo ulico in tam ogledoval v svetlobi ugašujo čega dneva vsa imena na hišnih i-menikih.
Maurice se je že nahajal pri sto ti hiši, torej pri stotem imeniku, ne da bi bil našel kake daljne sledi svoje neznanke. Solnce se je jelo že nagibati k zatonu, in Maurice je imel še nekaj minut svetlobe.
Porabil jih je v to, da je šel najprej v eno ulico, potem v drugo; prijel je za vsaka vrata, preiskal vsak kot, pogledal čez vsako ograjo, se zavihtel na vsak zid, se ozrl v vsako omreženo okno, kukal, skozi ključavnice, potrkal slednjič po vratih kakega zapuščenega skladišča', ne da bi dobil odgovora, in zamudil skoro dve uri s tem brezuspešnim poizvedovanjem.
Odbila je že deveta ura. Nastala je popolna noč; čuti ni bilo ni-kakega šuma, vse je bilo tiho v tem pustem okrožju in zdelo se je, da je zginilo iz njega obenem z dnevom tudi življenje.
Maurice je jel že ves obupan misliti na povratek, ko je nenadoma na ovinku nekega ozkega hodnika uzrl luč. Zavil jo je takoj v ta miačni hodnik in ni opazil, kako je za nekim zidom, pred katerim se je dvigala skupina dreves, zginila neka radovedna glava, ki je
tt «*■* sm nnt&u******uztttx*un«g»*** ©«
a
I Ako-vas hrbet boli
H	vsled kakih obisnih nerednosti, ako so vaša jetra otrpla ali nedelavna, ako imate
madaže pred očmi in glavobol — rabite
^ SEVEROVO
Zdravilo za obisti in jetra
SEVERA’S KIDNEY AND LIVER REMEDY
Naprodaj
lekarnah
“Porabila sem eno steklenico Sevorovega zdravila za obisti in jetra ter sem si pridobila zaželjeno olajšbo. Zahvaljujem se Vam za to izborno zdravilo. Vsi, ki trpijo vsled kakih obist-nih neprilik bi morali rabiti to zdravilo, katero jim bo dalo hitro olajšbo in v kratkem pregnalo bolezen.”
Terezie Soukup, Portland, Mo.
Cena 50c
in
en dollar
Zelo uspešno učinkuje tudi v slučajih nadih ali dolgotrajnih neprilik jeter ali mehurja, v slučajih vnetja teh organov, pri zadrževanju vode, bolestnem puščanju vode, v slučaju oteklih nog, bolečine v hrbtu, zlatenice, kislega želodca in raznih drugih obistnih in vodnih neprilik.
Da si vredite čreva
ter s tem tudi pomagate zdravljenju raznih neprilik — rabite
Severov
Življenski Balzam
(Severa’s Balsam of Life).
kateri se je izkazal kot zanesljivo zdravilo. Priporoča se za zdravljenje raznih prebavnih neprilik. Okrepi tudi celi u-stroj. Cena 75 centov.
Da odpravite bolečine
katere -povzroča katerikoli vzrok — rabite
Severovo Gothardsko Olje
(Severa’s Gothard Oil)
katero so ji v prv vrsti med zdravilo za vnajno rabo. Poskusite ga zoper revmatične bolečine, krč v ramah in nogah, 0-tekline, rane, poškodbe in okorele sklepe. 'Cena 25 in 50 centov.
I
I
I
S
Severova Zdravila so naprodaj v vseh lekarnah. Zahtevajte samo Severova. Zavrnite nadomestitve. Ako jih lekarnar nima, naročite jih od nas.
W. F. Severa Co.
CEDAR RAPIDS IOWA
bila četrt ure opazovala vsako Mauricevo kretnjo. Malo sekund potem, ko je glava že zginila, je skočilo troje mož, ki so prišli skoz majhna, v onem zidu narejena vra ta, na hodnik, v katerem se je bil Maurice zgubil, a četrti je iz previdnosti zaprl vrata, ki so vodila na hodnik.
Maurice je našel na koncu hodnika dvorišče; na drugi strani dvorišča se je svetila luč. Potrkal je na vrata revne, samotne hiše ; toda že pri prvem udarcu je luč ugasnila.
Ponovno je trkal, toda nihče ni odgovoril, spoznal je, da mu nalašč nočejo odpreti; zato ni hotel dalje zgubljati časa brez potrebe, šel čez dvorišče in se vrnil v hodnik. Istočasno so zaškripala hišna vrata in stolpilo je ven troje mož, nakar se je začul žvižg.
Maurice se je ozrl in zapazil tri sence, ki so se nahajale za njim v daljavi dveh dolžin njegove palice.
V temi, pri siju svetlobe, ki jo vsikdar občutijo oči, vajene na dolgotrajno temo, so se zasvetili trije noži.
Maurice je spoznal, da mu je pot zastavljena. Hotel si je pomoči s palico, toda hodnik je bil tako ozek, da je palica zadevala ob zid. V trenotku ga je omamil močan udarec po glavi. Bil je nepričakovano napaden od onih štirih mož, ki so prišli skoz majhna vrata. Sedmero drugih je istočasno skočilo na Maurica, ga pobilo na tla vzlic temu, da se je obupno branil. Povezali so mu roke z vrvmi in mu zavezali oči.
Maurice ni črhnil besedice in tudi ni klical na pomoč. Moč in pogum zaupata vedno le samemu sebi in zdi se, kakor da bi se sramovala tuje pomoči. Zato je zbral vso svojo prisotnost duha in čakal, kaj bo.
Dali« prihodnjič.
Trgovina s pohištveni in pečmi
V. KOBZINA,
1849—1851 BLUE ISLAND AVE.
Tel. Canal 2054	Chicago, I1L
Rojaki podpirajte trgovino, ki podpira domačo obrt. Naše cene so nižje od drugih. Pridite in prebričajte se!
peninsular
Listnica upravništva.
C., Warrenville, O. — Sanjskih bukvić in “Kako se pišejo ljubavna pisma” nimamo.
STRANI OBSEGA
y| OVeliki Slovensko-AngleškiTolmač
¿L Vil jrirejen za slovenski narod na podlagi drugih mojih V	V/ slovensko-anglešk h knjig za priučenje
ANGLEŠČINE BREZ UČITELJA
Vsebina knjige je: Slov.-Angl. Slovnica, Vsakdajni razgovori, Angleška pisava, Spisovanje pisem, Kako se postane državljan poleg največjega Slov.-Angl. in Angl.-Slov. Slovarja.
Mnogobrojna pohvalna pisma od rojakov širom Amerike dokazujejo, da je to edina knjiga brez katere ne bi smel biti nobeden neseljenec. Cena knjige v platnu trdo vezane je $2, ter se dobi pri:
V. J. KUBELKA, 538 W. 145 St.
NEW YORK, N. Y.
Če hočete prispeti hitro in po ceni v staro domovino poslužite se parobro-dov.
Parniki vozijo iz New Yorka do Trsta samo 13 dni. Lepa prilika videti itt: -Afriko, Italijo in Grško.
Austro=Americana S. S. Co. itd.
Cene so do	Trsta ali Reke ................. $34.00
Zagreba.......................... $35.08
Belovara ........................ $36.10
Kaiser in Martha za........... $3.00 več.
Da potniki lepše in lažje potujejo je odredila Austro Americana S. S. Co. posebne sobe ali kajute z dvema ali štirimi posteljami, kar stane za odrastlo osebo $4.00, za deco pa $2.00 več.
PARNIKI ZAPUSTE NEW YORK:
kaTtra ............................ 8.	oktobra
Kaiser Franz Joseph	I., ..........11.	oktobra
Argentina ........................22.	oktobra
Parniki so opremljeni s brezžičnim brzojavom in rasvitljeni z elektriko. — Domača jed. Vsi vslu-žbenci od kapitana doli do navadnega mornarja govorijo hrvaško in deloma slovensko.
ooblaščeni agenti. Za nadaljna pojasnila se Šifkaret prodajajo vsi od nas p K. W. KEMF,	PHELPS BROS & CO.,
glavni zastopniki, glavni zastopnik za Zapad,
2 Washington St., New York, N. Y. 120 N. La Salle St., Chicago, lil.
^ °\
Ustanovljena leta 1908.	Inkorporirana leta 1909.
Qlavni urad na*- 11250 Indiana Ave., Chicago, III.
GLAVNI ODBOR:
ANTON MLADIČ, predsednik; 2348 Blue Island Are., Chicago, Ill-ANT. FISHER, .podpreds., 516 N. Bunker Hill St., Los Angeles, Cal. JOSEPH BENKO, tajnik; 11250 Indiana Are., Chicago, 111.
WILLIAM RUS, zapisnikar; 11224 Fulton Are., Chicago, 111. fOHN KALAN, blagajnik; 341 — 6th St., Milwaukee, Wis.
NADZORNIKI:
FERDINAND GLOJEK, (pred.); 453-53rd Ave., Milwaukee, Wis. ANTON DULLER, 238 — 136th St.. Chicago, 111.
MARTIN KONDA, 3622 W. 26. St ., Chieago, 111.
POROTNIKI:
AUGUST KUŽNIK, 8323 Connecticut ave., S. E., Cleveland. Ohio.
JOHN BATICH, Box 208, Claridge, Pa.
JOE CVETKOVIČ, 810 W. Forth St., Michigan City, Ind.
POMOŽNI ODBOR:
ANTON SLOCAR, 1307 — 58th ave., Chicago, 111.
JAKOB TIS0L, 11355 Fulton ave., Chicago, 111.
JOHN JEREB, 321 — 136. St., Chicago, 111.
FRANK GODINA, 1441 Fullerton St., Chicago, 111.
MOHOR MLADIČ, 2603 Lawndale ave., Chicago, 111.
VRHOVNI ZDRAVNIK:
DR. ALOIS M. ZAHORIK. 1846 So. Ashland Are. Chicago, 111.
Vsa pisma in vprašanja za pojasnila naj se izvolijo pošiljati na tajnika Jos. Benko, 11250 Indiana Ave., Chicago, 111. Denarne (odpošiljatve) pa na John Kalan, 341 —6th St. Milwaukee, Wis.
Uradno glasilo je “Glas Svobode”. — Seja gl. odbora je vsako zadnjo sredo v mesecu v Stastny-evi dvorani, 2005 Blue Island ave.
Novo pristopla društva.
Društvo št. 127 v Moundsville, W. Va.: M. Reven, 4961; P. Primožič, 4962; L. Tauchar, 4963; A. Rupar, 4964; J. Keržišnik, 4965; T. Reven, 4966; J. Lockner, 504r; A. Taučar, 5046; I. Debevc, 5047.
Društvo št. 128 v Skidmore, Kans.: P. Čeniažar, 5048; G. Sajo-vetz, 5049; V. Wirtisch, 5050; A. Jamnik, 5051; P. Padar, 5052; J. Lah, 5053; J. Zgonec, 5054; M. Jureeko, 5055; A. Ahlin, 5056.
Novo pristopli člani in članice.
K dr. št. 3: A. Kernič, 4967.—K dr. št. 6: A. Erjavec, 4968; J. Brodnik, 49 9; M. Ostrožnik, 4970; J. Tence, 4971; J. Mravljak, 4972; U. Anton, 4973; P. Marčič, 4974.—K dr. št. 10: A. Zorko, 4975. —K dr. št. 12: P. Debelak, 4976.—K dr. št. 20: J. Zabukovec, 4977; A. Selan, 4978; J. Selan, 4979; P. Šercelj, 4980; Francis Bedenk, 4981; Antonija. Istenič, 4982; J. Škulj, 4983; V. Beden, 4984; J. Vovk, 4985; M. Mramer, 4986.—K dr. št. 26: Jera Kunčič, 4987; A-lojzija Rozmarič, 4988; M. Mathaus, 4989; P. Kočevar, 4990.—K dr. *t. 31: J. Rafeevie, 4991.—K dr. št. 32: J. Nadler, 4992; E. Nadler, 4993,—K dr. št. 37: J. Jakoš, 4865,—K dr. št. 41: S. Cručič, 4994,— K dr. št. 47: Johana Zelnik, 4995.—K dr. št. 50: Cecilija Šek, 4996; Mary Šek, 4996,—K dr. št. 54: A. Pajnič, 4892; J. Toniše, 4893,—K dr. št. 55: Elizabeta Berlič, 4998; J. Jaushe, 4999; J. Skopec, 5000; -j Salamon, 5001.—K dr. št. 62: P. Matičič, 5002—K dr. št. 63: P. Rezeli. 5003; P. Turk, 4910.—K dr. št. 64: Dragica Silobat, 5004,— K dr. št. 65: J. Drenidk, 4912.—»K dr. št. 66: A. Raspet, 5005.—K dr. št. 68: P. Blaich, 5006; P. Plaular, 5007.—K dr. št. 76: A. Miklič, 5008; M. Koncesny, 5009; J. Ivančič, 5010; A. Komac, 5011.—K dr. št. 78: P. Franko, 5012.—K dr. št. 80: P. Parkelj, 5013; P. Pišek, 5014.—K dr. št. 81: P. Tometič, 5015; I. Ružič, 5016.—K dr. št. 84: Johana Umek, 5017; J. IŠiškar, 5018.—K dr. št. 87: J. Krznarič, 5019; R. Cerkvenik, 5020; J. Opara, 5021; J. Novak, 5022.—K dr. št. 90: P. Ermane, 5023.—K dr. št. 91: Ana Konšak, 5024.—K dr. št. 9S: J Vrbič, 5025.-411 dr. št. 100: J. Kromar, 5026.—K dr. št. 101: A. Jelovčan, 5027.—K dr. št. 106: J. Golob, 5028; J. Terbežar, 5029; J. Šubelj, 5030.—K dr. št. 108: A. Fuetsch, 5031,—K dr. št. 109: V. Miklavčič, 5032.—K dr. 111: Teresia Tershek, 503v.—K dr. št. 112: V. Sužnik, 5034; K. Vehovec, 5035; A. Vrečko, 5036; M. Škufca, 5037.—K dr. št. 113; M. Macango, 5038.—K dr. št. 115: A. Bertoncelj, 5039; P. Bernik, 5040.—K dr. št. 117: P. Perič, 5041; P. Perič, 5042.—K dr. št. 122: I. Gregorič, 5043.—K dr. št. 123: P. Klančnik, 5044.
Prestopli člani in članice.
Od dr. št. 2: J. Mihelič, 4696; A. Tušek, 3785 k dr. št. 86; B. Trček, 1008 k dr. št. 113; R. Hribar, 3784 k dr. št. 38.—Od dr. št. 3: V. Danek, 4513 k dr. št. 104; J. Unetič, 3535 k dr. št. 23; K. Prazni-kar, 3881 k dr. št. 53.—Od dr. št. 6: M. Ribnikar, 158 k dr. št. 115.— Od dr št. 15: L. Strbene, 770 k dr. št. 22.—Od dr. št. 18: J. Klešnik, 3276 k dr. št. 72.-4M dr. št. 29: P. Mesojedec, 679 k dr. št. 68,— Od dr št. 30: A. Renko, 689; R. Renko, 4544 k dr. št. 127.—Od dr. št. 45: J. Zaic, 4568; J. Musič, 4730; A. Zaic, 4729; P. Vilar, 4000; J. Peric, 3384; J. Perič, 2972 ,k dr. št. 117.—Od dr. št. 48: P. Klopčič, 3918 k dr. št. 94.—Od dr. št. 52: K. Ernožnik, 1286 k dr. št. 42.—Od dr. št 53: A. Dolenc, 2506 k dr. št. 67.—'Od dr. št. 55: J. Reven, 1348 k dr. št. 127; J. Gregorčič, 1366 k dr. št. 17; M. Koščak, 3380 k dr. št. 106 —Od dr. št. 59: A. Kveder, 4580 k dr. št. 20.—Od dr. št. 63: J. Zamida, 1552 k dr. št. 24.—Od dr. št. 65: F. Selan, 3664 k dr. št. 71; J. Lucjan, 2883 k dr. št. 71.—Od dr. št. 68: J. Urleb, 2923 k dr. št. 42—Od dr. št. 71: K. Guna, 4342 k dr. št. 13; J. Nastran, 3834 k dr. št. 116; P. Sedminek, 884 ,k dr. št. 107,—Od dr. št. 80: J. Kobe, 2990 k dr. št. 107; M. Močilar, 3607 k dr. št, 71,—Od dr. št. 83: P. Raženi, 2778 k dr. št. 43.—Od dr. št. 86: V. Jerševar, 4029 k dr. št. 89; P. Segš, 2809; A. Tomažič, 190; A. Bric, 2810 k dr. št. 67.-4M dr. št 105: J. Kukovič, 4611 k dr. št. 72.—Od dr. št. 107: J. Murgelj, 686 k dr. št. 86; P. Kodra, 4226 k dr. št. 112.—Od dr. št. 120: »lilija Kaučič, 4486; Uršula Tekave, 4477; Marija Rakar, 4474 k dr. št. 20,—Od dr. št. 123: J. Hren, 46633 'k dr. št. 24.
Potni člani in članice.
Od dr. št. 6: J. Pungartnik, 302; M. Moneta, 936; P. Jenko, 141. — Od dr. št. 10 : P. Slabe, 252; A. Stanonik, 256; L. Wessel, 1678.— Od dr. št. 14: J. Kavelar, 2546.—Od dr. št. 15: A. Glavač, 2710.—Od dr. št, 20: J. Škabar, 4292.—Od dr. št. 21: J. Aubelj, 519; J. Krajne, 4062.—Od dr. št. 33: P. Pliaizzotta, 130; J. Fink, 2158,—Od dr. št. 38: J. Klantshnik, 2868; P. Grili, 863; M. Fabjan, 868; P. Luznar, 962; J Jerman, 1932; W. Klanshnik, 3907.-—Od dr. št. 43: A. Pistotnik, 148; F. Zavrl, 147; J. Pistotnik, 149; A. Pelko, 989; M. Ho-raeek, 998,—Od dr. št. 44: J. Flajs, 1938.-AM dr. št. 46: J. Mavern, 1192; M. Horvat, 4440.—Od dr. št. 48: P. Jeršina, 1848.—Od dr. št. 50: Lina Baštelj, 1217,—Od dr. št. 52: I. Dolenc, 925; M. Kotar,
1854; R. Zobar, 1285; P. Režek, 1291; V. Kotar, 1288; P. Majnik, 1735; P. Sedlar, 2502; A. Kocjančič, 3391; Ig. Čeligoj, 3600.—Od dr. št. 35: A. Dolenšek, 1143; J. Terk, 2876; Terezija Terk, 3924.— Od dr št, 59: P. Krištof, 2170.—Od dr. št. 63: P. Rupnik, 3168.—Od dr. št. 69: P. Paulin, 1772,—»Od dr. št. 72: M. Šimec, 958; J. Režek, 3397.—Od dr. št, 75: Lizzie Rihtar, 2076; Maria Lusin, 2130,—Od dr. št. 77: A. Cizej, 2220,—Od dr. št. 78: J. Otrin, 2307,—Od dr. št. 83: S. Mrvoš, 3616.—Od dr. št. 85: P. Kovačič, 2797.—Od dr. št. — J. Obrezar, 3335,—Od dr. št. 101: -I. Klun, 4185.—Od dr. št. 106: P. Mnč. 3716; J. Klepo, 3782.—Od dr. št. 109: P. Golob, 2631.—Od dr. št. 112: V. Blatnik, 2223; P. Mlačnik, 3108; J. Blatnik, 4234; A. Mlačnik, 4617.
Suspendirani člani in članice.
Od dr. št. 6: J. Pogačar, 1578; J. Zupan, 2338; J. Božič, 2828; A. Blažič, 3265.—Od dr. št. 11: J. Urban, 2929; J. Končnik, 3231.— Od dr. št. 13: J. Javornik, 875; Luka Javornik, 1891.—Od dr. št, 15: R. Drulc, 424.—Od dr. št. 16: M. Primožič, 4282.—Od dr. št. 18: M. Rešek, 3797; J. Korošec, 4097,—‘Od dr. št. 19: P. Šuštaršič, 4423; Julija Tisol, 4285.—’Od dr. št. 24: P. Glojek, 584; P. Puncer, 1494; P. Jare, 1596; J. Klančnik, 3818; P. Zavle, 4296; J. Pesovnik, 4636. —Od dr. št. 26: A. Kužnik, 501; P. Urbančič, 2961; A. Globočnik, 2962; J. Stare, 3071; J. Smrdel, 3716; J. Poglar, 3732; J. Knafel, 4435.—Od dr. št. 27: J. Slapničar, 665; V. Gliha, 3574; I. Pajk, 3717; A. Leskovec, 3822; J. Slovar, 4109.—Od dr. št, 30: I. Plut, 694.—Od dl’, št. 32: S. Lasecky, 4311.—Od dr. st. 38: J. Lovše, 859.—Od dr. št. 48: J. Ule, 4131,—Od dr. št, 50: Josefa. Grabner, 2007; Mary Gnader, 3420; Pany Janežič, 4886.—Od dr. št. 58: P. Obrinski, 2383,—Od dr. št. 64: N. Stipančič, 1870 ; I. Miler, 2464,—Od dr. št. — M. Zalar, 2468,—Od dr. št, 70: L. Usnik, 2247; T. Ušenienik, 2296. —Od dr. št. 72: A. Dimeč, 3738,—Od dr. št. 73: K. Kolar, 1270; J. Vojtilla, 2124; A. Bitavft, 2578,—Od dr. št. 81: M. Dujmovič, 2614; A. Vidic, 2889.—Od dr. št, 82: P. Tomšič, 4349; P. Prijatelj, 4669. —Od dr. št. 83: M. Majnarič, 3751.—Od dr. ^t. 86: J. Rojc, 4354.— Od dr. št. 87: T. Hkavc, 2906; J. Bolta, 2899; A. Lekan, 2905; P. Rešak, 4001; J. Marolt, 4466; »J. Terk, 4167; P. Bukovie, 4166; »J. Oi. ara, 5021; R. Cerkvenik, 5020.—Od dr. št. 90: P. 'Sternišek, 3040; P. Brencelnik, 3896.—Od dr. št 97: J. Lazar, 2872; J. Leban, 3632; J. Grdene, 4362; G. Movrin, 4758; »J. Banovec, 4757.—Od dr. št, 103: J. Popovič, 3673; J. Eržen, 4368.—Od dr. št. 105: A. Grili, 3060.— Od dr št. 107: J. Sandolič, 4056.—Od dr. št. 116: V. Mance, 4377. —Od dr. št. 122: F. Jakše, 4506..
Črtani člani in članice.
Od dr. št. 12: J. Žmauc, 1898,—Od lr. št, 16: J. Baran, 453; F. Skok, 2370; J. Šimec, 4096.—Od dr. št. 53: P. Kozel, 1959.—Od dr. št, 58 r M. Frelih, 4330; P. ;Spal, 3726,—Od dr. št. 59: V. Car, 2663.— Od dr. št 64: M. Kovačič, 2463.—Od dr. št. 68: M. Flajnik, 2765.— Od dr. št. 81: Ana Osojnički, 4023.—Od dr. št, 82: -J. Torkar, 2692. —Od dr. št. 86: R, Štok, 4031.—Od dr. št. 97: F. Tomac, 3484; J. Vodopija, 3488; P. Dušic, 3492.—Od dr. št, 103: A. Kovač, 3671.— Od dr št 111: L. Pustoslemšek, 4216.
Umrli člani in članice.
Od dr. št. 51: A. Kralj, 1512.—Od dr. št. 92: J. Petkovšek, 3118. —Od dr. št. 100: P. Poje, 4182,—Od dr. št. 107: M. Jerman, 2546.— Od dr št. 74. Odpravnina iz usmrtnine, M. Štrukelj, 2173.
JOS. BENKO, glavni tajnik.
STATEMENT OF THE OWNERSHIP, MANAGEMENT, ETC.,
of Glas Svobode published weekly at Chicago, required by the Act of August 24, 1912.
Editor — Ljudevit Mayer....... 2656	So.	Crawford	ave.,	Chicago,	111.
Managing Editor — Ljudevit	Mayer,	2656	So.	Crawford	ave.,	Chicago,	11.1.
Business Manager — Martin V.	Konda	2656	So.	Crawford	ave.,	Chicago’	III
Publisher — Martin V. Konda	& Co.	2656	So.	Crawford	ave.'	Chicago^	111.
OWNERS.
Martin V. Konda, .................  2656	So.	Crawford	ave.,	Chicago,	111.
Mary V. Konda................. 2656	So.	Crawford	ave..	Chicago,	111.
Ljudevit Mayer, ................., 2656 So. Crawford ave.' Chicago, 111.
Known bondholders, mortgages, and other security holders, holding one per cent, or more of the total amount of bonds, mortgages, or other securities.
NONE.	Martin V. Konda.
Sworn and subscribed before me this 30tlh day of September 1913.
Emil J. Jeager, Notary Public. — My commision expires Dec. 30th, 1905.
ZVLECEK IZ 32. IN 33. REDNE SEJE GLAV. ODBORA.
32. redna seja se vrši v navadnih prostorih, dne 27. avg. 1913 in je otvorjena po br. predsedniku točno ob 8. uri zvečer. Na istej so prisotni sledeči bratje člani gl. odbora: Ant. Mladič, Jos. Benko, Wm. Rus, Ant. Duller, M. V. Konda, Ant. Slogar, Jak. Tisol, John Jereb in Pr. Godina.
‘Zapisnik zadnje seje se prečita, sprejme in podpiše.
Dr. št. 11 Staunton, 111. pošlje za br. Kocmana plačilno nakaznico ter objednim poročilo, da naj gl. odbor razsodi, ako je dotičnik, kateri je zadobit poškodbo pri tremipanju, deležen podpore ali ne. Skleme se najprvo poizvedeti iz kakega stališča je “trempal”, ter končno razsodbo odložiti na prihodnjo sejo.
Dr. št. 8 McGuire, Colo. pošlje poročilo o zadevi br. Berganta, katero se vzame na znanje in sklene še nadalje razvoj iste zasledovati.
Brat predsednik poroča, da je bil tu v Chieagi s spremljevalcem br. J os. Struna, član dr. št. 20 ’Cleveland, O. z namenom se pogajati za odpravnino. Ker se je skozi zdravniško preiskavo dognalo, da je on še ozdravljiv, ako vestno iz-polnuje zdravniška navodila, zato je pogajanje za odpravnino odpadlo; ipripoznala se pa je podpora v naprej do 8. septembra, to je do konvencije, radi slabih finančnih razmer v katerih se nahaja in to z pogojem, da se točno drži zdravniških predpisov.
Brat. L. Juraie, član dr. št. 31 Farmington, W. Va. se pritoži, ker mu je bila odvzeta bolniška podpora1. Pritožbo se ‘vzame na
znanje, ter se objednem sklene, jo prepustiti v rešitev konvenciji.
Dr. št. 58 Greenland, Mich. o-vadi nekega brata, da s simulacijo predolgo vleče bolno podporo; zakar se sklene, da je iste deležen le do časa, ko je bil tudi pri kom-panijskem zdravniku prilpoznan za bolnega.
Od br. M. Štrukel-na, člana dr. št. 74 Johnstoivn, Pa. se prejme list, v katerem povprašuje, kako je to, da ni še od vrhovnega zdravnika Zveze prejel nikakega navodila kako se mu je ravnati, ako hoče, da prejme odpravnino. Brat tajnik pojasni, da je on storil svojo dolžnost in dal vrhovnemu zdravOiiku potrebna navodila, kar potrdi za resnično tudi br. predsednik, pripomni pa še, da mu je nerazumljivo zdravnikovo postopanje. — Sklene se vrhov, zdravnika opomniti, da zadevo v najkrajšem času reši.
Dr. št. 104 iChicago, 111. ovadi br. Mariča, da se v njegovi bolezni ne ravna po pravilih. Sklene se zadevo poveriti br. Jereb-u, ¡da jo preišče.
Dr. št. 103 Homer City, Pa.: Radi br. Kovača, kateri si je sam odtrgal podporo od asesmenta, katerega bi imel poslati Zvezi se sklene, mu dati 30 dni odloga, da dotično svoto povrne društvu, a-ko pa isto ne stori se ga izključi iz S. S. P. Z.
Tajnik poroča, da se je ta mesec prijavilo k raznim društvam 139 članov in 15 članic, katere se vse, kojih spričeValal so v redu sprejmejo v Zvezo.
Dalje poroča tajnik, da je od dr. št. 31 Farmington, W. Va. u-rarl br. Ivan Seipak, kar se vzame na znanje in v znak sožalja vstane raz sedežev.
se
Nato se spre j mo računi, nakar zaključi seja ob 11. uri zvečer.
33. redna seja gl. odbora se vrši v navadnih prostorih dne 24. sept. 1913 in jo otvori br. pred sednik točno ob 8. uri zvečer. I-stej prisostvujejo sledeči bratje gl. odbora: Ant. Mladič, Jos. Benko, Wm. Rus, Ant. Duller, M. V. Konda, J. Tisol in J. Jereb.
Prečita se zapisnik zadnje seje, sprejme in podpiše.
Dr. št. 8, McGuire, Colo. Na-daljna pojasnila o zadevi br. Bergant in Wodenik se prečitajo, nakar se obema podpora odobri.
Dr. št. 12 Sublet, Wyo.: Ker se je prejela za br. Pr. Koblar-ja plačilna nakaznica, katera se nanaša še na bolezen z lanskega leta, zato se sklene v prvi vrsti vprašati društvo za vzrok, zakaj je bila šele sedaj poslana ,na gl. urad; in z tem se zadeva odloži na prihodnjo sejo.
Dr. št. 46 'San Francisco, Cal.: Radi br. Stariha, kateri se v svoji bolezni ne ravna po zdravniškem predpisu se sklene, mu plačati podporo za čas, ko se je nahajal v bolnišnici.
Dr. št. 72 Taylor Springs, 111.: Bratu Šabelnu se sklene podporo izplačati.
Dr. št. 84 Cumberland, Wash. Pregledale so se zdravniške izjave tičoče se poškodovanega očesa br. Medija. Ker so pa izjave dvoumne, zato se sklene iskati od zdravnikov direktne izjave, to je, da se direktno izrazijo ali je vid popolnoma izgubljen ali ne.
Dr. št. 104 Chieago, 111.: Po dal-šem poročilu od strani br. Jereba, se sklene br. Mariču podporo izplačati izvzemši enega tedna, katero se mu odvzame kot kazen za prestopek pravil.
Br. tajnik poroča, da so umrli sledeči bratje: Od dr. št. 51 Ra-vensdale, Wash. Louis Krai, cert. št. 1512, za sušico; od dr. št. 92 Cie Elum, Wash. br. Jacob Petkovšek, c. št. 3118, za sušico; od dr. št. 100 Pullman, 111. br. Pr. Poje, cert. št. 4182, dne 5. avg.; in od dr. št. 107 Matija Jerman, c. št. 2546, dne 9. septembra.
Poročila se vzame na znanje in izrazi sožalje.
Objednem poroča tajnik, da je izplačal br. Mihael Štrukel-nu, c. št. 2173 svoto $400.00 kot odpravnino, kar se vzame na znanje.
Tajnik poroča nadalje, da ste se v tekočem mesecu prijavila za vstop sledeča dva nova društva: Pod št. 127, društvo v Moundsville, W. Va. z 9 člani in pod št. 128, društvo v Skidmore, Kans. z 9 člani; k posameznim društvom pa se je prijavilo 66 članov in 12 članic, katere se, kojih spričevala so v redu sprejme k S. S. P. Z.
Sprejmejo se razni računi in o-dobre v izplačitev.
Dalje se vrši dalja debata o nakupu raznih potrebščin za Zvezo, kar se pa konečno preloži deloma na prihodnjo sejo, drugo pa do novega leta.
Dalje se vrši dalja debata v katero banko se naj v bodoče naloži denar. Sprejme se predlog br. Benko-ta, da se prihodnji znesek naloži obrestonosno v Kaspar State Bank, Chicago.
Seja zaključena ob 10. uri zveče«’.	Wm. Rus, zapisnikar.
Dr. B. K. Simoneti
ZOBOZDRAVNIK.
1669 Blue Island Avenue.
Tel. Canal 2127
Uradne ure: Vsaik dan od 9 jutro d« 6 ure večer; ob nedeljah od 9 do 11 ure predpoldne.
DEN/VT POŠIJAMO V DOMOVINO.
Po sledečih cenah:
Za	$ 10.35 ...... Kron	50
Za	$ 20.50 ....... Kron	100
Za	$ 30.85 _ _____ Kron	150
Za	$ 41.00 ....... Kron	200
Za	$ 61.50 ....... Kron	300
Za	$102.50 ....... Kron	500
Za	$204.50 ....... Kron	1000
Za $1020.00 ...... Kron	5000
Poštnina je všteta pri teh svotah. V tej banki se menja, kupuje Ir prodaja Inozemski denar. Austro-O gr skl denar se kupuje brez odbitka: za 5 kron plačemo en dolar.
Pišite po cene in pojasnila v slovenskem jeziku.
Kaspar State Bank
1900 Blue Island Ave., Chicago.
G VOKOUN
14Is VV 1 Stil St., Chicago.
V moji trgovini se dobe prve vrste cigare, dobre svalčice in raznoličen tabak iz vseh dežela.
Slovenci, oglašajte se pri meni!
Telefon Canal 2301
Popravljal-nica dežnikov in pip
Telefon: Canal 3014
NAZDAR!
S A L O O N
s kegljiščem
kjer točim vedno sveže pivo in drage raznovroA-ne pijače. Domače vino. Unijske citrar».
Potniki dobe pari meni čedna preno čiifia. Potre že m vsakemu točno in taborno».
MARTIN r OTOKAR
1625 S. Racine, pre j Centre av.
iiionmiiuM
kupite zdaj pri
M. KARA
1919 Se. HALSTED ST.
o«r. 19. Plača.
Novi spomladni vzorci
JOHN TANCEL
POGREBNIK in BALSAMOVEC
1921 Bine Island Ave.
Koči je oddaja in automobile za vse priložnosti kot pogrebe, svatbe, piknike, itd.
Tel.Canal IIOI,
GOSTILNA
kjer je največ e&bav® in majvel' vžitka za par centov s biljard» mizo na razpolago. Vse to «e d®M v gostilni
John Košiček
1807 Racine, prej Centre ave.
Telefon Canal 1439.
ODVETNIK
PATBWTI
GARL STROVER
(Soh* št.v 1009)
133 WASHINGTON ST. CHICAGO, I Til, 8489 HAIN
The Konrad Schreiet Cu.
Sheboygan Wis.
Varitelji najboljšega piva v sodih in steklenicah.
Edelbrau in Pilsen pivo iz naše pivovarne je najboljše.
i
Slovenskim gostilničarjem in trgovcem priporočam
BINGO CIGARE
CHARLES HLAVA, izdelovalec 2342 So. Kedzie Ave., Chicago.
Telefon Lawndale 5616
Dobra linijska Gostilna,’1,*'”
r“rr Jos. s. Stastny
2005 Blae Island Ave.
veliki Dvorana xa druitvone in unijske soj«, in draga dvorana za konoert«, žonitvo \m zabav«.
Phone: Canal 80.
R0ERIER’S CREAM 0F MALT
Martin Nemanich,
GOSTILNA
Vogal 22. lu Lincoln Streot
Prost gorak in mrzel prigrizek vsak dan.
i«
ff
Glas Svobode
(The Voice or Liberty)
WEEKLY
Published by ¡V| V. KONDA CSL CO 2656 So. 40th Ave. ^nicagv, Illinois
Subscription S2. 00 per veer.
Advertisements on agreement
Prvi svobodomiselni list za narod v Ameriki.	slovenski
‘©las Svobode’ izhaja vsaki petek	
SA AMERIKO: Za celo leto.				
»A EVROPO:	
za pol leta			
Naslov za dopisu in poSiljatve ir
GLAS SVOBODE
2656 So. 4 G til Avenue	CHICAGO, ILL
Pri spretne-mbi bivuli#&à prosimo uzročnik tla nam natančno naznanijo poleg Movis-ga tud jlf A.BI navio?.-	__________________
zgubili delo, katere je nadomestila nova iznajdena mašina in ki se zatečejo v te “čip” hotele, iščejo vsakojakega dela, opravljajo vse kar pride pod roke in konečno tudi oni. postanejd regularni Stanovniki teh hotelov. Na jesen gredo v šume, na zimo gredo na velika jezera, kjer sečejo, režejo in nakladajo led, po leti zoipet na po-, lje, kjer pomagajo spravljati pridelke. Stalnega dela nimajo. In tako delo, ki ne pozna domačega življenja kmalu uniči najblojšega moža, kajti izpostavljen je vsakovrstnemu vremčnu, vsled česar postane fizično nezmožen na kar je prisiljen iti v velika mesta, kjer dobi streho v teh “čip” hotelih.
Poznamo delavca, ki je bil preddelavec v neki tiskarni na deželi
ZGUBLJENI V MESTU CHICAGO.
Veliko se je pisalo o “slabih”, zgubljenih ženskah, ki so zgubile ono, kar diči pošten ženski spol, ono, kar jim daje pravico, da občujejo s poštenim elementom človeške družbe v poštenih hišah. —. “Zgubljena” ženska, nekoč redka prikazen v uljudni družbi, je sedaj skoro ravno tako vsakdanja prikazen, kot če bi zrli na ulico in gledali za belimi konji. Duhovniki raznih veroizpovedanj, reformatorji, pisatelji, družabni reševalci in razni mukarji vsake baze so si vzeli za svoj predmet diskuzije in rešenje žene in deklet iz slabih, zloglasnih hiš.
“Zgubljena” žena, bela sužnja ima trgovinsko vrednost. Nad dvajset milijonov dolarjev se potroši vsako leto samo v Chicagi na teh ženskah. To je samo njena fizična vrednost. Tisto pa kar je prinesla ta slaba ženska svojim izkoriščevalcem s prodajo -svojega telesa, s izpostavljanjem svoje o-blike pred kamero in na gledališkem odru in raznimi dragimi za pošteno in naolikano dražbo nemoralnimi orgijami, da ravno tisto, dobiček teh trgovcev z moralo in belimi sužnji pa se ne da pre-računiti in ga tudi nihče ni skušal preračuniti. Splošno pa se domneva, da komercijalna vrednost “zgubljene” ženske je jako, jako velika. In najbrž to je tudi vzrok, da je njena “slava” skrila v -svojo senco “slavo” zgubljenega moža ali mladeniča. Spodnji svet ima nebroj zgubljenih mož.
V sredini največjega in najbo-gatejega trgovskega in industri-jelnega, milijonskega mesta 'Chicago živi 32 tisoč teli “zgubljenih” mož. Vsako mesto večje obsežnosti ima svojemu prebivalstvu primerno število teh zgubljenih ijiož in žena, mož in žena brez do-' ma, brez dela, brez jela, brez i-men, ker -si navzamejo draga imena, brez upa in včasih tudi brez tistega, kar dela človeka podobnega človeškemu bitju.
Prebivajo v cenili in nesnažnih hotelih ali kakor jim navadno pravimo “lodging houses”, flops, kjer dobe prenočišče za 15, 20 ali 25e. Takih hotelov je v središču Chicage okoli 323 in vsi ti brlogi se nahajajo na štirih ali petih različnih ulicah.. To so številke posnete iz poročil, državne zdravniške komisije.
Če ste zgubili očeta, sina, brata ali kakega sorodnika, iščite ga po teh bezdnicah, mogoče ga najdete t*.i n Mogoče, da se mu ni posrečilo dobiti dela, mogoče da je zbolel, da ga je kaj pobilo ali pa mogoče da se je postaral, da je prekoračil “starostno” mejo (katera je 45 let) in znabit da je šel v e-den teh “čip” hotelov v nadi, da se zopet spravi na noge, dobi delo in postane zopet ugleden, kot je bi enkrat. In če se mu ni to posrečilo, se je znabiti odločil da postane “stalen” bordar in enostavni tam živi ,opra vi ja razna dela, ki jih semintam stakne in zraven zasluži par grošev,. da plača za prenočišče in si kupi kozarec piva v kakem salunu, kjer dajejo in pripravljajo veliko “fri iunča”.
Večino prebivalstva in Stanovnikov v teh “čip” hotelih imenujejo človeške razvaline, žrtve industrije. Oni prihajajo ponajveč iz vrst navadnih delavcev. Stotisoče delavcev je v Združenih državah, ki ne vedo več kaj je stalno delo in kaj pomeni beseda dom. Da celo med izučenimi delavci, mehaniki, mašinisti se dobijo taki, ki so
kjer je bil v službi že celih petnajst let. Nova mašina mu je podpisala potni list in ko se je zatekel v mesto, da tam najde delo, se je vstavil v enem teh “čip” hotelov, kjer je od tistega časa naprej živel, skoro vedno pijan in poln nesnage in mrčesa. Za vzgled imamo tudi nekdaj dobro stoječega trgovca, katerj. se je zaljubil v svojo stenografinjo. Posledica tega je bila, da se jfe njegova žena razpo-ročila in .dobila otroke, ki so se vsi obrnili proti očetu, vsled česar je vse zgubil. Nekaj časa je taval okoli v nadi, da se zopet postavi na noge in ko se mu le ni posrečilo, je šel, ko je bil 55 let star v e-■den teh “čip” hotelov, pustil svojo drugo ženo na cedilu in naprej sanjal, kako bi prišel zopet na to, kar je enkrat bil.
“Ampak ena stvar je, kar ne morete reči o teh “čip” hotelih,” tako se je izjavil nek patronat in zagovornik spodnjega sveta, “in to je, da ti hoteli niso napolnjeni s tatovi, zločinci, roparji, morilci, kakor si ljudje često domnevajo, kajti vsi današnji zločinci žive v boljših prostorih, kot pa so ti “čip” hoteli. Zločinci se navadno drže v boljših prostorih in ne postopajo v beznicah in takih ljuk-njah. Razume se, da ti lodging housi pospešujejo nizkotno življenje in vsakovrstne bolezni, ki zopet rode zločin. Res je, da se nahaja v njih na stotine, mogoče tudi na tisoče mož, ki imajo policijski rekord, ki so presedeli velik del svojega življenja v ječah,- to so eks-kriminali, ampak oni niso tukaj zato ker so ekszločinci, ampak zato ker so nekdaj bili možje, delavci in sedaj več niso. Oni so ostanki in smetje, vrženo na kuip iz naše narodne industrijelne delavnice.
"’In tako pride, da so ti “čip” hoteli postali zadnje pribežališče in zavetišče starih in dela nezmožnih ter onemoglih delavcev, za katere nima industrija nobene rabe več. Večina izmed teh je taka, da delajo, dokler se da delati in dokler morejo, večina so možje, ki bi radi delali, pa industrija jim ne da dela, jih odganja, ker ima dovolj mlajših, krepkejših moči, ki radi vzamejo njihova mesta za isto ceno.”
Naš sedanji industrijelni sistem stane človeštvo ogromno veliko. Ta industrijelni sistem, ki ga i-mamo sedaj poje in ugonobi najboljša leta tisočev in tisočev mož in potem jih vrže v srednji dobi njihove starosti na kup starine. Da, “zgubljeni” možje človeške družbe so; naši očetje, bratje, sinovi pomikajo utrujena bedra po prašni poti do siromašnega miro-dvora. In poleg njih stopa “zgubljena” žena. In vkljub temu si mogoče kedo misli, da “zgubljen” mož ni take škode za človeško dražbo, kot pa je “zgubljena” žena. Res je, da o zgubljenem možu se manj piše in manj bere, vendar pa je veliko večji problem, katerega bi morali najprej rešiti, ker s tem da rešimo tega, bomo zajedno do polovice rešili problem “zgubljene” ženske.- “Zgubljen” človek je nevaren, živ rak sedanjega slabo uravnanega industrijelne ga sistema. Samo v Chicagi imamo 32,000 takih “zgubljenih” mož, toraj ravno toliko število “zgubljenih” družin.
In vkljub vsemu temu se dobe ljudje, ki pravijo, da ne marajo družabnega preobrata. Kaj si mislite o takih indirektnih zagovornikih zločina in nizkotnosti?
! ! ! ! ! !ČE ŠE NISTE !!!!!! pošljite naročnino!
HONI SOIT QUI MAL Y PENSE.
če že moramo vrjeti sramežlji-vežem, tedaj pridemo do spoznanja, da se je stvarnik grozno zmotil, ko je iz blata delal prvega človeka, posebno pa takrat, ko je iz Adamovega rebra izklesal Evo. — Na podlagi izjav naših civiliziranih kritikov današnje človeške družbe, je • ženska oblika velika sramota za stvarstvo. Mesto za mestöm, po vSem združenem Trustu Amerike, vse ce pritožuje proti ženskemu oblačilu, ki razkriva katerikoli del ženske anatomije razve n rok in glave. Zgleda kakor da je stvarnik napravil precej dobro delo na ženskih rokah in glavi, vse drago pa je nesnažno, nesramno.
Tukaj je en sam vzgled o svetovni agitaciji glede razstave njenih délov iz pod oblačila. Dnevniki so prinesli vest, ‘da je mestni svet v Rochester, Pa. ravnokar izdelal ordinanco za regulacijo ženskih oblačil, potem ko je posebna komisija skrbno preiskala celo zadevo. Ta komisija je prečitala resolucijo, katera natančno popiše kako obleko smejo ženske nositi. Ta resolucija je povzročila mnogo skrbi in konečno so se le mestni o-četje zadovoljili s tem, da se takozvani “expose g-owni” popolno-na prepovedo. Räzpurki nad členkom, ki bi kazal} gorenji del noge so prepovedani, ravno tako ne smejo ženske nositi “prozornih” nogavic. Kiklje, ki hi kazale okrogle poteze ženske oblike, če dražijo oči čuvajev postave, so tudi prepovedane in ženske jih ne smejo nositi na ulici. Vsi vzorci morajo biti tako vrezani, da pokrijejo pleča in rame. Zenska, ki bi prišla na Ulico s golimi rokami ,=e pregreši zoper mestno odredbo.
Kedar je bog ustvaril krave, konje, prešiče in drage neumne živali jih ni ustvaril po nobeni ■‘prostaški’ 'obliki — toda ko, je nas ustvarjal — posebno pa ženske, kako preprosto delo je opravljal. Vsakdo' celo duhovnik in tudi tisti oznanjevalci morale, ki po salunih s psicami plešejo, lahko gleda na kravo, kobilo, svinjo in druge živali ne da bi čutil kako poželjenje, toda razpoka v ženskem krilu, ki kaže nogo nad členkom ali pa tako krilo, ki kaže okrogle poteze ženske forme je pa vse kaj druzega. In ni čuda, da grešni človek pade.
Ne dolgo tega se je iprigodil mičen dogodek v St. Louisu, Mo. Za jeden mestnih parkov je bilo sklenjeno postaviti kip, ki bi predstavljal “Golo Resnico”. To delo je dobil, neki nemški kipar. Naobra-ženi kritiki, katerih misli so vedno dostojne, so izjavili, da delo tega kiparja je klasično delo u-metnosti. Kipar je namreč sklesal majestetično figuro nage ženske, katera naj bi predstavljala “Golo Resnico”. Mr. Adolf Busch je bil eden med izbranimi, ki naj sodijo delo umetnika. Umetniški ženij tega gospoda je znan po vsih krajih dhžele. Bisere umetnosti, katere je nakupil in plačal zanje iz dobička, katerega je prejel iz žuljev delavcev v njegovi pivovarni, de-korirajo livado od Dana do Beer-sheba. Klasične slike Budweiserja vidimo vsepovsod kamor gremo ; tudi krasne slike Buck Piva najdemo skoro v vsakem tretjem salunu v deželi. Gospod Adolf Busch je na ta način primeren sodnik in kritik umetniškega dela. Celo njemu samemu se ni dopa del ta monument, predstavljajoč “Golo Resnico”. Vsekako dvomimo, če mu je pogled na to “Golo Resnico” pretresel mozeg in srce, mislimo pa, da je gospod igral dvojno vlogo, ker v to je prisiljen iz jed-nostavnega vzroka, ker celo največji svetniki v “suhih” državah skrivoma naročujejo njegov ječ-menovec. Mogoče si je mislil in to prav iz trgovskega stališča, da ta kip bi moral biti moški, ki bi imel vsaj nekaj obleke na sebi, ki bi imel brke in brado in ki bi zgledal vsaj približno podoben mogočnemu Gambrinusu. Tudi geslo “Pijte Budweiser” bi moralo biti napisano na širokem hlačniku. . . . Konečno pa je bilo sklenjeno, da kipar izdela monument iz črnega mramorja, ker to tako hudo ne bode oči sramežljivcev. Seveda gola ženska oblika izklesana iz belega marmorja, to pa že ne. Iz tega bi človek posnemal, da kedar je bog ustvarjal zamorko, da je imelj
čednejše delo, kot pa takrat ko je delal belo žensko.
Ali ste že kedaj pomislili ,kako vendar to pride, da civilizirano, krščansko kaukaško pleme producira bitja, ki se sramujejo lastne oblike? Ali veste od kod to pride, da postanejo nekateri ljudje kar divji ko vidijo nago obliko? — Vprašajte kakega učenega zdravnika — on vam bo povedal. To je radi tega ker je bil v teku več generacij spolni glad plemen sestradan od ekonomičnih položajev in je zabranjeval druženje spolov o pravem in godnem času. In ravno zaradi tega je danes civilizirani svet/ tako hitro ogrožen. To ni pohlevnost, ampak je edino potlačena strast. Ta zločin nad naravo ne ustvarja samo sram oži ji vce. in po-hotneže, ampak napolnjuje zdrava niške zavode za slaboumne. In ta zločin rodi bolezni, blodnjo duha, je strašna kletev nad človeštvom. Pod pravičnim družabnim sistemom, ko bodo življenska sredstva zagotovljena vsakemu, mladeniči in mladenke se bodo družili kedar jim bo narava velevala in slabe misli in želje, katere sedaj povzroča naše abnormalno družabno življenje, bodo zginile za vselej. Stvarnik.ni nikoli Vsadil teh stvari v človeško dušo — naša pagan-ska in zasužnjena družba s pomočjo poganskih religij, ki degradirajo ženo, so napravile spolne odpadnike, kojih duše so postale umazane s takimi gnjilimi spolnimi ¡pojmi, ki bi se prignu-sili celo najbolj divjim ljudožr-cem, ki še niso bili okuženi z našo gnjilo družbo in propadlimi verami.
“Žena,” pravi “sveti” Pavel, “se naj okinči s sramežljivostjo”. Vi možje, ki hodite po poti tega starega svetnika, dajte svojim ženam in hčeram za spomin medaljon z napisom teh žaljivih besed, da se bodo spomnile vsakokrat ko se ozro na njihovem vratu viseč znak, kako nizko jih ceni krščanska vera.
KAM PA SEDAJ, BACKI?
Vedno poudarjamo, da je vera samo plašč in sredstvo, ki se ga poslužujejo klerikalci, da drže neumne ljudi na vrvici. Marsikdo je sicer tako pameten, da obsoja klerikalno krivičnost, nasilnost ¡¡n pristranost, toda ostane pri stranki, ker misli, da mora kot .pobožen in veren človek ostati tam, kjer nosijo križ naprej in nastopajo v znamenju vere. To store ti hinavci in podleži, toda delajo pa ravno nasprotno, kar uči vera.
Radovedni p.a smo, kam ipojdejo taki backi, ko se bo izvršil razkol ! v klerikalni stranki. To bo prišlo na Kranjskem prej ali slej na vrsto, kajti ljudje, ki vodijo stranko, sovražijo drag drugega in le strah, da bi ne izgubili eno ali drago korito, jih zadržuje, da javno ne nastopijo.
Na Goriškem je ta razkol' že nastopil. Klerikalna stranka je razcepljena v dva tabora in tu se bojujeta dva dela stranke med seboj ter se sovražita nič manj ka kor pri nas klerikalci in naprednjaki. Na obeh straneh so duhovniki, na obeh straneh je vera glavno sredstvo in glavna točka programa. Oba dela se ipa v listu pobijata in sovražita, oba dela sta postavila svoje kandidate za prihodnje deželnozborske volitve.
'Zdaj pa nastopi za klerikalne backe, ki se vedno izgovarjajo, da so zato klerikalci, ker imajo ti vero in so pri njih božji namestniki duhovni, vprašanje, katera vera je boljša, ali ona, ki jo zagovarjajo starostrujarji s kanonikom dr. Gregorčičem na čelu, ali ona, ki jo pridigujejo novostrujarji z zdravnikom dr. Becljem na čelu? Na obeh straneh je enako veliko duhovnikov, toda kateri imajo bolj prav? Saj se mora sedaj zmešati ubogemu baCku, ker ne ve, na katero stran bi se obrnil.
Ta primer nam jasno kaže. da vera nima v politiki prav nič o-praviti. Vera niti za. klerikalce ni skupna vez. niti za duhovnike, ki bi jih morala trdno držati skupaj. Ali se ne morajo pri tem odpreti oči najbolj omejenim ljudem, da’ bodo pravično sodili in rekli: 'Če je vera tako postranska stvar, da celo onih, ki so poklicani, da jo varujejo in uče, ne more združevati, ampak da ,se v politiki ravno tako sovražijo med seboj, kakor druge stranke, čemu naj bi o-
stal pri takih ljudeh, ki jim ono ni sveto, kar je meni najbolj sveto in zaradi česar sem pri stranki?
Kako bi mogli potem še naprednjakom očitati, da so brezverci? Saj se jim bo vsak smejal in rekel : Kaj pa na Goriškem ? Tam so tudi v katoliški stranki brezverci, ker na vero niti toliko ne dajo, da bi se vsled nje ne stepli! Celo tožijo drug dragega pred sodiščem, ker se opravljajo in obrekujejo v (političnih stvareh.
Ta razkol na Goriškem bo kmalu prilfezel tudi na Kranjsko in Štajersko, kajti katoliška podlaga ne drži več, katoliška vera ni prav nič skupnega, kadar gre za politiko, oziroma za sebične in umazane cilje in namene enega ali dragega klerikalnega politika.
Zdaj so naši klerikalci na vrhuncu moči in naprej ne gre več. Cisto naravna posledica je, da pojde zdaj navzdol in da se bo vstran ki sami pričel razdor, da se bodo začeli tudi javno sovražiti in napadati, kar zdaj' še na tihem store. In kam pojdejo klerikalni backi? Zmešalo se jim bo v glavi, ker ne bo snovnega pastirja, in morali se bodo z glavo v zid zaleteti in si jo razbiti, kajti za njih neumno bučo ne ho drugega ostalo.
In oni možje in kmetje, ki so napredni, ki so ohranili svojo pa met ih možgane, bodo imeli največje zadoščenje, kajti uresničilo se bo, kar so vedno govorili, da so namreč klerikalni voditelji naj-večji sebičneži, ki le v svojo korist in v dosego svojih častihlepnih in materijalnih ciljev delajo in se hlinijo za vero in za križ. — Takrat bodo ti možje pokazali, kje je prava vera in kje poštenje in pravica.
Ta trenotek ni več tako daleč!
“Sl. D.”
NAZNANILO IN ZAHVALA.
Tem potom se zahvaljujemo vsem rojakom, kateri so darovali prostovoljne prispevke, za rojaka Pr. Malija, kateri je bil že več krat na vešala obsojen in sedaj je pomiloščen v dosmrtno ječo.
Nabiralca M. Mali in J. Brulc sta nabirala v Broughton, Pa. in okolici; darovali so sledeče: M. Zagore $10; Al. Gričar, M. Trkaj in Ed. Kesehman po $5; J. Šker-bec, Pr. Košele in A. Demšar po $2; po $1 so darovali sledeči: V. Luznar, G. Jauh, J. Kržišnik I., J. Zagore, A. Tomše, J. Peternel, P. Trkaj, J. Košele, P. Kurkelea in
F.	Možina; po 50e: M. Mlakar, P. Šiflar, J. Dolinar, J. Oblak, P. Jereb. F. Dolinar, P. Posega, J. Dolenc. F. Gašparšič, J. Kržišnik II., J. Bozovičar, J. Zupančič in J. Laurie; Neimenovani 30c ; po 25c :
G.	Kos, J. Lenaršič, L. Mlakar, A. Lekše, T. Raspet, L. Berlič, And. Klobučar, A. Frlic, L. Košir, J. Dolinar, A. Vidmar, P. Dolenc, J. Setnikar, F. Frelih, M. Čer^i, J. 'Ceferin, P. Moravec, J. Košir, J. Paidiga, M. Gustinčič. Skupaj nabrala $52.70.
Nabiralca J. Brulc in A. Petrovčič, v Broughton, Pa. in okolici; darovali so sledeči rojaki: J. Baškovič $2; P. Barlič $1.50; po $1: W. Iloltzhauser, M. Pfaifer, M. Trkaj, M. Rebernik; po 50c: M. Kokalj, J. Debec, P. Debelak, Neimenovani, P. Štricelj; po 25e: J. Turk, M. Oblak, P. Progar, A. Ci-rar, M. Klobučar, M. Jošt, J. Albin ; Fred Čampi 15c. Skupaj nabrala $11.90.
Nabiralca M. Mali in J. Brulc, sta nabrala na 'Willock, Pa.; da-rovai so sledeči: po $1.00: L. Dolenc, J. Maček; po 50c: Al. Šturm, Ant. Šturm, P. Sterle, T. Tušek, J. Debelak, P. Gigole, J. Šubic, J. Kerin, P. Fatur, Jos. Maček, J. Fatur, J. Godee J. Ambrožič, J. Pintar, M. Basel, P. Udovič, J. Molka, A. Sotlar, J. Fortuna, J. Miklavčič; po 25c: F. Knafelc, M. Just, P. Jelovčan, K. Konrad, A. Skubic, A. Sterbenc, J. Krakar, J. Krakar II., J. Kikel, J. Cigole, M. Miklavec P. Frlic, J. Skubic, J. Šifler, Ig. Vidmar, P. Sakeli, J. Obres, J. Zajec, P. Šturm, C. Gu-gelimo, J. Gorjuip, A. Kisovec; J. Pretič 20c; Simon 15c. Skupaj $18.10.
Na Midway, Pa. sta nabrala Anton Petrovčič in John Žitnik, skupna svota od rojakov v znesku $16.10 in na Large, Pa. ravno ista dva rojaka od rojakov, skupna svota v znesku $16.00.
Nadalje je nam poslala tvrdka Frank Sakser, iz New Yorka, svoto v skupnem znesku $14.50, katero so poslali na omenjeno tvrdko sledeči rojaki, And. Cufer in John Cufer,, St. Paul, Minn. po 50c. John Vodovnik, Milwaukee, Wis. 25c. Martin Petrič, NeAv York $1.00. Jos. Podgornik, Hery-jetta, Okla. 50e. Po Frank Maliju nabrana svota v Indianapolis, ind. $11.75, toraj skupaj od Fr. Sak-serja poslano v skupnem znesku $14.50.
Toraj vse svote skupaj se je na-kolektalo v znesku $129.30, za kar se vsem darovalcem prav lepo zahvaljujemo ker so se po svojej moči odzvali naši prošnji.
P. S. — Kolikor je kateri nako-lektoval je vsaki za se obdržal, le svoto, katero nam je poslala tvrdka Fr. Sakser, smo razdelili na sedem delov in smo imeli po enake svote, bilo je mas skupaj sedem mož, kateri smo plačali naprej vsaki po $100, skupaj $700, kakor vidite iz nakolektane, svote pa smo prejeli $129.30, a plačali pa smo advokatir $700, toraj imamo še celili $570.70 več izdatkov kakor pa dohodkov pri omenjenem kosilu.
Toraj kadar se hode še pripravil pisati Mali, ali pa, bolje rečeno kak duhoven,' in da bode Mali le njegove ime obesil spodaj, da so ga duhovni rešili, potem naj nam poprej povrnejo omenjeni $570.70 iii 'gotovo še tudi kaj rojakom po Moon Runu, ali drugje kjer so tudi kolektovali in šele potem lahko Mali, Zakrajšek in drugi porečejo, da so ga duhovni rešili, drugače so ga pa gotovo več socialisti rešili, kakor so pa pisali, da so ga le socialisti v nesrečo pripravi-
li.	Morda ga je krščanska sdciali-stinja, pa kaka?!
Toraj še enkrat vsim darovalcem iskrena zahvala za vsaki cent katerega ste nam podarili v pokritje naših velikih stroškov.
“The Roosevelt Saloon’*
ROCK SPRINGS, WYO.
A. Justin, lastnik
In trgovec z vinom, cigarami, mraH» pivom itd. — Se priporoča Slovencem
LOUIS VANA,
Izdelovalec
sodovice, mineralne vode in dragih neopojnih pijač.
1835-37 Fisk St. Tel. Canal 1405'
RAD BI VEDEL ZA NASLOV O-SEBE, pri kateri je bil moj ranj-ki brat Jakob Cesar na stanovanju. Jakob Cesar je živel v Win-terquarters, Utah, kjer je v rud-' niku ponesrečil od koder so ga prepeljali v bolnišnico v Salt Lake City, Utah. Pošljite zahtevani naslov na:: Math Cesar, 1900 W. 22nd St., Chicago, lil.
V ZALOGI IMAMO
veliko izbiro importiranih slovenskih grafofonskih plošč in Columbia grafo-fonov. Dalije ure, verižice in vseh vrst zlatnino in srebrnino.
A. J. TERBOVEC & CO.
Box 25,	Denver, Colo.
d. F. HALLER
GOST I 3_>2>T.A.
prve vr»t«.
Magnet pivo, mrzel in gorak prigrizek. Domail in importirani likerji.	Tel. Canal *00«.
2103 Blue Island Av. cor. 21.St
"NoWork-No Pay" The W orkingman's Problem
Zanemarjen prehlado
Dr. Richterjev PAIN-EXPELLER
odstrani nevarno posledice, ako se pravočasno rabi po predpisih, ki so natisnjeni na omotu. 25c. in 50c. steklenice. — Pazite na ime in sidro na omotu.
!-■ AD. K i o n l" ufl de CO.
n„7D?vy!2:h.ins,on S'"1"'	Nc*
Ur. Richterjeve Congo Pilulo olajšalo. ____	<-5o. aliSOr.l	K
#
Slovenska Delavska Podporna in
Družba
Penzijska
Ustanov.
«S. nov. 1909
Inkorp.
15. marca I91U.
MA t>IS*OIN , P E	YL V ANI A
GLAVsNI ODBOR:
PREDSEDNIK: Martin Jager, L.-Box 102, Conemaugh, Pa. PODPREDSEDNIK: J. Zakrajšek, R. R, 3 Box 57 Cokumbms, Kans. TAJNIK: Jos. Hauptman, Box 110, Darragh, 'Pa.
ZAPISNIKAR: Jos. Mostar,. L. Box 351 Staunton, 111.
BLAGAJNIK: John Gantar, Box 2S6, North Chicago, 111.
NADZORNI ODBOR:
ALOJZ FLERE, predsednik, Box 121, Adamsburg, Pa.
MATH PETRICH, I., Box 183, Cliff Mine, Pa.
HENRY LAMUTH, II., Box 114, Marianna, Pa.
POROTNI ODBOR:
JOHN LEKŠE, predsednik, Box 73 Black Diamond, Wash.
ALBERT ŠVAJGAR, II. Box 146, Livingston, 111.
JOHN GOMILAR, III., R. F. D. No. 3 Box 144A, Johnstown, Pa.
POMOŽNI ODBOR:
MARTIN HORVAT, Box 140, Darragh, Pa.
ALOJZ ŽAGAR, Herminie, Pa.
MARTIN PUMPE, Box 130 Adamsburg, Pa.
VRHOVNI ZDRAVNIK: Dr. Geo.Boehm, Arona, P*.
. Glasilo je “Glas Svobode.”
Vsem društvam oziroma dr. uradnikom na znanje, da v poslej #o«Ijajo denar na sedanjega blagajnika.
IZ STARE DOMOVINE.
(KONEC.)
Dežela je sezidala v Ljubljani novo deželno palačo in v njej krasno stanovanje za deželnega glavarja. Zdajšnji deželni glavar je to novo stanovanje dal na stroške dežele predrugačiti in to je stalo deželo šestdeset tisoč kron. Dež. odborniki najbogatejših dežel in na j omikane jših deželanov, ne bi tako nastopali. Tudi ako n. pr. kranjski dež. glavar želi, da mu gratulirajo občine in mu dajo zaupnice, se vozijo na dež. stroške odborniki okolo po agitaciji, da krotijo kake občinske odbornike, ki še niso hlač slekli.
iZdaj je advokat dr. Šušteršič dež. glavar na Kranjskem. Kranjska je kmetijska dežela in Šušter-■ šič nič ne razume o kmetiji. — Ta je tudi načelnik one posojilnice v Ljubljani, v katero dosti kmetskih ljudi, na komando duhovnikov polagajo svoj denar. Ta Šušteršič si je izposodil pred leti par sto tisoč goldinarjev od te posojilnice in kupil boštanjsko graščino ob Sabi. To je čez nekaj časa z velikanskim profitom naprej prodal. Tako je prišel do bogastva ta kranjski dež. glavar. Advokat .dor. Hudnik v Ljubljani je tudi z denarjem neke posojilnice kot njen načelnik trgoval, pa slabo kupčeval in napravil zgubo, tega so potem zaprli zaradi goljufije na tri leta. Mož je pač imel smolo! —
Zvedlo se je po neki Dunajčan-ki, ki je občevala z našimi kranjskimi drž. poslanci, da je dr. Šušteršič tako prišel brez dela — do bogastva. To so vedli vsi duhovniki. To bi branilo, da je postal dr. ■Šušteršič dež. glavar kranjske dežele. Za na vadnega človeka ni nič nečastnega v tem, ako dobi od kake posojilnice par sto .tisoč goldi-nai-jev na svoj oseben kredit in ž njimi kupčuje; bogat dež. glavar, — bogastvo je tudi dobra pritiklina dež. glavarstvu — bi moral
pridobiti bogastvo po svojem delu, če ga ni podedoval. — To je že tako. Pa ta dr. Šušteršič je tudi državni poslanec kranjskih kmetov in on vodi vse slov. klerikalne poslance in tudi isterske, dalmatinske v državnem zboru na Dunaju. Precej je teh poslancev in dosti dobrega bi se dalo v zvezi s poslanci družili avstr. Slovanov v korist nas Slovencev doseči. Nikoli še niso slov. poslanci imeli v dunajskem parlamentu toliko prilike, da se uveljavljajo, ker so nemške stranke needine in jih je več. — Ti naši poslanci so sklenili, da delajo proti zdajšnji eislaj-tanski vladi opozicijo, če ta vlada ne pomaga, da se odpravi na Hrvaškem banov namestnik Čuvaj, ki je vladal za Madjare grdo proti Hrvatom. Taka opozicija je bila hvalevredna. Ali dr. Šušteršič je ni zaradi tega, cla pomagajo naši poslanci Hrvatom, nasvetoval in! vodil opozicijo, ampak zaradi tega, da našo vlado prisili, da. njega priporoča cesarju za dež. glavarja na Kranjskem. Duhovniki in drugi so namreč najsposobnejšemu človeku med klerikalci, Šuk-ljetu ogabili dež. glavarstvo, na katero mesto so ga kratek čas prej postavili in Šuklje je odstopil. Na te mesto je hotel priti dr. Šušteršič. On je ministru Stuerku rekel, da odnehajo kler. slovenski in kler. dalmatinski poslanci od o-mejene opozicije, ako ga minister priporoča cesarju za dež. glavarja. Dež. glavarje imenuje, cesar, seveda iz stranke, ki ima največ poslancev7 v7 dež. zboru; dr. Šušteršič je pa čutil, da je naš cesar v izberi dež. glavarjev natančen, on išče može, katerim potem tudi lahko podari plemstvo. — Dr. Šušteršič je ustavil opozicijo v drž. zboru, postal dež. glavar. Kranjski deželni glavar ima občiti s poslanci veleposestva : nekaj je grofov, baronov še na kranjskih graščinah, vladni namestnik je tudi baron. — tedaj pe gre drugače, da je dež. glavar vsaj “plemeniti”.
—	Pri nas še veljajo take neumnosti.— Dr. Šušteršiču je skomi-nilo po baronštvu. In zdaj pride presneta ženska z Dunaja, ki je živela na Dunaju v nekem razmerju z našim merodajnim duhovnikom, dr. Krekom, profesorjem v ljubljanskem lemenatu in ker jo je dr. Krek ujezil, ko jo je hotel obesiti staremu Pavšetu, dež. odborniku, je povedala, kar ji je na Dunaju dor. Krek, ki je drž. poslanec, povedal o dr. Šušteršiče-vem delovanju, o pridobitvi bogastva,^ o opustitvi opozicije in bog zna o čem drugem še. Seveda so bili naši časopisi polni o teh ljubeznjivostih naših prijateljev našega kmeta. Dr. Šušteršiču seveda to ni bilo po godu in je iskal po vsej deželi zaupnice pri občinskih odborih. Izmed meščanskih jih je dobil v Višnji gori, v Krškem in Černomlju in v več kmetskih' občinah, v veliki občini ,St. Mihael — Stopiče pri Novem mestu pa ne. Odbor te občine, v kal teri so doslej bili kmeti najhujši klerikalci, so rekli ne in zopet ne, ko je drugikrat moledoval za zaupnico.
Tako otročje se pri nas oskrbujejo dež. stvari, ki toliko denarja stanejo, vse za otročjo igračico,
—	le za osebne koristi. Kmet to izve, pa najboljši kmeti so po večjem v Ameriki, drugi pa so zadovoljni, da jim še farji pustijo par grošev za špirit, za nakup zelene flaše špirita. — In tako so se dobrikali odbornikom šmihel-stop-škega občinskega odbora duhovniki in kler. posvetnjaki, da bi jih pomirili, ko niso hoteli dati zaupnice dr. Šušteršiču! — Kako so odbornike ponižno pozdravljali in se jim dobrikali! Kmeti naj vzdignejo glave po konci in far leži na kolenih pred njimi. •— Škoda je, da bo dr. Krek moral vsled odkritja. tajnosti dr. Šušteršiča in njegovih, odstopiti od javnega delovanja; ta duhovnik je namreč jako nadarjen, se je dosti učil in dosti ve. Po njegovi izgoji bi bil rajši soc. demokratski voditelj, kakor pa zvezan kat. pop. Tudi kat. pop je pod kožo krvav in to bi mu ne škodilo, če je imel kaj posebno gorkega znanja z navedeno Dunajčanko, ali ako bo moral
{Jlr. Šušteršič odstopiti, potegnil bo tudi dr. Kreka seboj. Ti ljucL je se namreč med sabo na skrivnem prav po krščansko sovražijo in eden drugemu odjeda dober kruh.
VABILO
na veliko veselico, katero priredi
dr. „Slavija“ št. 1. S. N. P. J*
prigodom desetletnice svojega obstanka DNE 5. OKTOBRA 1913
v Pilsen Auditorium, 1661 Blue Island ave., blizu 18. ceste, Chicago, lil.
ZAČETEK TOČNO OB 2. URI POP.
VZPORED:
1.	Korakanje po sosednih ulicah.
2.	‘Pozdrav”, govori predsednik druš. ‘Slavlja’, brat Matija Kure.
3.	‘‘Slavnostna zmaga”, deklamira gdč. Rozi Raček.
4.	‘‘Veteranom”, govori preds. S. N. P. J., oziroma njegov pooblaščenec.
5.	‘‘Hej Slovani”, igra godba “Sokol”.
G. Prosta zabava, šaljiva pošta in ples do 7. ure zvečer.
Drugi del: — Začetek ob 7. uri zvečer.
1. “Serenada”, poje Slovenski Pevski Zbor “Slovan” iz So. Chicago, 111. 2 “Življenje ni praznik”, deklamira gdč. Helena Cvenkel.
3.	Slavnostni govor, govorita I.. Žvanut in J. Verščaj.
4.	“Mornar”, deklamira G. F. Škof.
5.	“Pogled v nedolžno oko”, igra na piščalko G. F. Škof.
6.	Igra:	“PFAVICA SE JE IZKAZALA"
Burka v dveh dejanjih. Prvo dejanje se vrši na dvorišču; 2. na travniku
OSEBE:
Ferjan, krčmar ................... ........ brat Anton Jalovec
Kruljec, berač, ............................. brat Ivan Žvanut
Peter in Pavel, dijaka, ......brat Slave Trošt in brat Fr. Švab
Janez in France, popotna rokodelca, brat Ant. Pengol in brat Fr. Aleš Abraham in Izak, Žida krošnjarja, brat I. Andlovič in brat N. Mencinger Vstopnina za osebo 25c. Dame v spremstvu moških in korporativna društva so vstopnine proste. — Za obilno udeležbo vabi ODBOR.
Tako je tedaj ta naša duhoven-ska vlada več na sramoto, kakor čast dežele in plačevali bodemo dež. davke, da bo joj. — Kaj hočemo, naš kmet, ki voli farovške, tako hoče! On vozari rad če? veliko lužo, — no kaj je, če še več šiht napravi ipod zemljo za njegove vladarje na Kranjskem! — Tega kmeta se res malo prime, česar bi se naučiti mogel v velikem svetu. po katerem hodi in dela. Nič ne vidi, kako ga vodijo za nos ljudje, ki nič davka ne plačujejo, ali če ga, jim daje za plačilo istih in več druzega potrebni denar po večjem on, kmet. — Ali se zamore kaj zboljšati na Slovenskem! —
eah, kamor je peljal radovedne ljudi k svetnici. — S tem je pojasnjeno zakaj v sobi svetnice in posebno njena čudežna postelja tako smrdi. O tem smradu smo že pisali v “Narodu”. Vzrok je, da rabi staro kri in zato večkrat vlada tam tak smrad, da ne smejo nikogar pustiti v ujeno sobo. Takrat je zamaknjena. To (potrdita že omenjena izvosčka in še tudi nekaj drugih izvoščkov, ter hotelski sluga ipri “Slonu”, znan pod imenom Francelj, ki je bil tisto jutro tudi navzoč, ko je najela Jo-haaea voz. Na klavnici vedo, da je bila tam in kupila kri. Za izvosčka je plačala: 2 kroni. Na klavnici je govorila s hlapcem Martinom in s služkinjo Lombarje vo.
Tako poroča “Sl. Narod”.
Vprašajte po Vae. Donat sodo-viei, je najboljša na trgu, 1529 W. 19th St., Chicago, 111.
NAZNANILO IN VABILO!
SLEPARIJA S ČUDEŽNO JO-HANCO IZ VODIC.
Dne 10. m. m. zjutraj okoli 6. ure je prišla pred hotel pri “Slonu” mlada, slabotna, kmetsko o-blečena, z ruto pokrita ženska. — Najela si je izvoščka, voznika podjetnika Planinška, ki ima svoj hlev v Cerkveni ulici. Izvošeku je naročila, naj jo pelje v mestno klavnico, kjer ima strica, katerega hoče obiskati. Izvošček jo ni poznal in jo je peljal na klavnico. Tam je dobila steklenico, ki drži približno pol litra, telečje krvi, od teleta, ki so ga slučajno preje zaklali, kot se prične klanje živine. Napolnjeno steklenico je vzela sabo in rekla izvošku in do-ti enemu mesarju, da rabi kri za klobase, ker obhajajo ta dan pri nji doma “ofcet”. Izvošček jo je pripeljal nazaj pred “Slona”, kjer je izstopila in odšla po Dunajski cesti. Ko je ženska: odšla, je povedal izvošček, da se mu zdi čudno, da je ta ženska preje rekla, da 'gre v klavnico obiskat strica, v resnici pa je kupila tam kri, in rekla, da jo rabi za klobase. Izvošček Ažman, ki je bil zraven, mu je povedal, da je vozil Jo hanco, svetnico iz Vodic. On jo pozna, ker je bil že 4krat v Vodi-
Stem ste vabljeni vsi rojaki, kateri, stremite po boljšem življenju, neodvisnosti, samostojnosti in u-živati sad svojega truda, da si pridete pogledati, lepe in obilne pridelke tukajšnjih rojakov in far-merjev, ter se prepričati na lastne oči in potem soditi po svojem premisleku, kje da je bolje za vas, mučiti se in garati po zaduhlih tovarnah, rudokopih in enakih zdravju škodljivih krajih, za par dolarjev, kar komaj zadostuje za boro življenje in vsakdanje potrebščine, ali pa biti samostojen, in neodvisen, sam svoj delodajalec in gospodar na zdravem in svežem zraku v prijaznem in rodovitnem kraju kjer se Vaše delo stotero izplača in kjer si v par letih po marljivem in dobrem gospodarstvu napravite eksistenco, postanete od vsakega neodvisen, sam svoj gospodar, ter premožen farmer katerega vsakdo časti in se mu ni treba uklanjati bosom, za iste krvav pot potiti ter njih žepe polniti, ki Vas v zahvalo za to, v slučaju bolezni in onemoglosti brezsrčno odšlo ve in Vaše mesto z novimi močmi nadomestijo, ne o-ziraje se na vas, in vaše usodo. — Pomislite nekoliko pripravite si boljšo bodočnost, da bodete enkrat uživali sad svojih žuljev in truda, da Vam ne bode potreba na stara leta skrbeti kje bodem spal? Kaj bodem jedel? in kaj bode z mojo družino v slučaju da obolim ali celo umrjem? Še je priložnost in čas se takih skrbi rešiti in pripraviti sebi in svoji družini boljše življenje-in brezskrbno bodočnost.
Kupite si kos dobre in rodovitne zemlje v prijaznem in lepem kraju IVausaukee, Wis., kjer i-toam še precej rodovitne zemlje naprodaj po zelo nizkih cenah iu ugodnih malih napiačilih, tako da si vsakdo, ako ravno je pri malem denarju lahko zemljo kupi in si boljšo bodočnost preskrbi kjer bode brezskrbno med rojaki v tej slovenski farmerski naselbini sad svojega truda užival in kjer je v zadnjih 4 mesecih že nad 80 rojakov svoja posestva kupilo, kar je jasen dokaz, da je zemlja rodovitna, kraj prijazen in zdrav, dobra in čista voda, ugodno podnebje in klima kjer še ni bilo nikdar slabih letin in kjer je vedno dober trg ter izvrstne železniške zveze z vsmi večjimi mesti in trgi.
Kdor želi imeti posestvo v tem prijaznem in ugodnem kraju, naj pride naravnost sem v Wausau-kee, Wis. Ako pa želi poprej kakih natančne jih informacij, naj piše takoj na
A. MANTEL,
L.	Box 221 Wausaukee, Wis.
katere dobi takoj in brezplačno.
V dodatek naznanilu stem naznanjam vsem rojakom, ki so mi pisali da pridejo v teku tega meseca, kakor tudi onim, ki so že kupili a se še ne naselili, da sem svojo pisarno iz Chicago preselil sem, ter se tudi sam tukaj za stalno naselil, tako da bodem lahko vsaki čas rojakom na razpolago in v pomoč v vseh možnih ozirih in potrebščinah. Ko se odločite sem priti kupite vožnji listek direktno do Wausaukee, Wis. in mi svoj prihod naznanite, da Vas tukaj na postaji pričakam in se za Vas zavzamem.
(Advertisement)
Naivečja in najstareja leVarn» v Chieagi!
C. G. FOUĆeTk
Lekarnar 25 let
1801 Center ave., vogal 18. cesta.
Kedar potrebujete zdravila, ali |e-karsko pomoč pridite k meni, kjer Vam najboljše postrežem.
V	moji lekarni uradujejo skušeni češkl-slovenski zdravniki in njihove recepte izgotovim natančno.
V	moji lekarni se nahaja pošta že nad 14 let in v katerem času sme odposlali nad 10 milijonov kron. Prejemam hranilni vložke in plačam 3% obresti. Denar dvignete kedar hočete.
€. G. Fouček
1801 S. Centro av. CHICAGO, ILL.
Prodajam šifkarte za vse linije in izdelujemo vse notarske po-sie, kot: pooblastila, kupne pogodbe, pobotnice, potrdila itd. Vselej se obrnite do nas z zaupanjem.
prihodfo
zimo.

Vogal Blue Island Avenue, in 18. cesta
JELINEK & MEYER, lastnika
Obleke ali suknje
Pasite in obiščite Atlas, ker nobena druga prodajalna nima tako velike izbere, dobrega kroja in prikladnega blaga. Cene so zelo zmerne in blago vse garantirano.
NAJVEČJA SLOVANSKA TISKARNA V AMERIKI JE
MRODM TISKARNA
2146-50 BLUE ISLAND AVE., CHICAGO, ILL.
TEI_.;C AN AL 44S
Mi tiskamo v Slovenskem, Hrvaškem, Slovaškem, Češkem, Poljskem, kakor tudi v Angleškem in Nemškem jeziku. Naša posebnost so tiskovine za društva in trgovce.
Možjeozdravljeni v Sdneh ilflt
Ozdravim vsacega, kdor trpi na Varicoceli, Structuri; dalje ozdravim nalezljivo zastrupljanje, živčno nezmožnost, vodenico to bolezni tičoiirh se moških. Prilite k nam vsi, ki ste se nevspeSoo zdravili p i 'drugih zdravnikih. Moja 15 letna praksa vam je na razpolago in jamči pop dno omrafljenie. Govorimo v vseh jezikih.
Ozdravim pozitivno želodec, pljuča, ledlce In neprilike v Jetrih.
(Za neuspešno zdravljenje ni treba plačati)
TAJNE MOŠKE BOLEZNI
GUBA NAGONA,BOLEZ-Z 1 V LEDICAH IN JETRIH
zdravim hitro za stalno to tajno. Živčene onemoglosti slabost, napor, zastrupljanje to zguba vode.
PLJUČ A naduho. Bronchitis, srčne bolezni to pljučne zdravim po moji najno vejši metodi
Nasvet zastonj.
STALNO OKREVANJ E
SPECIJALIST ZA MOŠKE IN ŽENSKE.
ZASTRUPLJEN-JE KRVI
to vseh drugih kožnih bolezni, kakor prišče, luči j e, onemoglost itd.
ŽENSKE
BOLEZNI
beli tok, bolečine v oza ture, garje, oteMIne, podju to druge organske bolezni zdravim za stalno.
Preiskovanje zastonj.
DR. ZINS, 183
Odprto od 8 zjutraj do 8 zvečer. Ob nedeljah od 8 z] utr. do 4 oop.
st Chicago
I2l:

M. A. TVEISSKOPF, M. D.
Zdravnik in Ranocelnik = Urad 1801 So. Ashland Ave., CHICAGO, ILL. =
Ted1, v uradu: Canal 476	Tel. v stanovanju: Lavmdalle 8996
URADNE URE SO: Od 10. do 12. ure dopoldan vsak dan in od 7. do 9. zvečer razen ob sredah in nedeljah.
DR. WEISSKOPF je gl. zdravniški nadzornik S. N. P. J.


DOPIÖI
Roundup, Mont.
Tu delamo vsaki dan, vendar pa ne bi rojakom svetoval, da bi sem hodili za delom, ker se jako težko dobi. V številki 313 Proletarca smo čitali dopis iz Roundupa, ki je bil pisan za javnost po znanem paragrafu hinavščine in laži in katerega je stvaril duh človeka, ki je po noči socijalist, podnevi pa nežen golobček. Ta katoliški vratar se je izrazil, da vlada v tej naselbini sloga in zastopnost. Res je sloga, toda če bi bili vsi tako složni kakor je dopisnik in njegov odvetnik, potem bi morali sezidati tako visoke ograje kot so hiše same ali pa take kakor jih vidimo v Deer Lodge, kjer je ječa in norišnica. Žal nam je, da nismo vsi pošteni delavdi in spoštovani ljudje, in kako nas bodo spoštovali ko vsak dan ne hodimo v derkev in ko se med nami dobi samo eden, ki opravlja ta zveličavni posel za re-šenje svoje kosmate duše. Pa tudi samo eden Slovenec je tu, ki trdo dela za svoj kruh in da se pošteno preživi, vsim ostalim pa teče med in mleko v grla, ne da bi se taknili krampa in lopate. Omenjeni dopisnik dolži tukajšnje fante, kako smo tukajšnji golobičici, krasni Roziki, ponujali vročo ljubezen. E, Miha, vprašamo te, ali imate v vaši cerkvi tudi “zahod”, kamor mečete vaše laži? Naj odgo-Arorim na ta spodtikljaj in naznanim kateremu so skoro oči v solzah izplavale in komu je nabijalo srce ljubezni za krasno Roziko, zaradi katere je moral skakati čez .plotove, zaradi katere je v svoji navdušenosti razbijal šipe po oknih in skozi razbito okno pri ‘svitu bledega; meseca ponujal svojo vročo ljubezen in ki se je od pritiska sladkih besedij od oboževane skoro stopil kot sneg na vročem soln-eu. Veš dragi prijatelj, da vse kar si pisal o tem vasovanju je tvoja podla izmišljotina in če moreš dokazati, da je vse res, kakor si Ti opisal, potem pa dobiš nagrado. Toliko pa vemo, da si slabo informiran ,da ne veš ali pa ne maraš vedeti kedo je svoje srce razodeval in zato te poživljamo, da prideš z resnico na dan in če tega ne storiš in dokažeš v javnosti kar si pisal, potem te imenujemo navadnega rimokatoliškega lažnjiv-ca, ki se je s pametjo skregal in kateremu so se možgani zvodeneli. Ako se hočeš komu prikupiti, to lahko storiš na drug način, nas napredne ljudi pa na miru pusti, ker nismo nobeni svetohlinci, da bi za sveto Mico po kolenih plazili in da bi cerkveni pometači brisali svoje grde roke v naše obraze, ker nismo zato prišli v deželo svobode. Če tebe boli srce za to nežno bitje, te le naj, nas prov nič ne boli, ker imamo na Billingsu dosti lepših deklet, kakor jih je kedaj bilo na Roundulpu. Vemo da bo zopet veliko presenetenje, ko jih privedemo na Roundup in da bodo zopet nekateri pivci, čivkali kot vrabci na strehah.
Čuli smo, da bo cerkev na prodaj ; morda jo kupi okraj za o-kra.jno norišnico, kamor bomo pošiljali zaljubljene norce. Veš kam to vleče? Toraj, dragi prijatelj, kedar hvališ druge ljudi, nč delaj tega na rovaš takih, ki nimajo s tem nobenega stika. Ne imej popolnoma nedolžnih ljudi za kuhalnico, s katero bi mešal otrobe drugih ljudi in jim slikal lepa, rdeča lica, okroglo, vitko telo in take ženske vrline, ki jih sploh nimajo. Prosimo te, da se nas izogneš, ker mi nimamo golobjih duš in ne medenih obrazov, o katerih bi bilo vredno pisati. Priporočali pa bi ti, da še enkrat napišeš tvoj “nauk” o socijalistih, o katerih trdiš, da kedar pridejo oni na površje, da bodo morale delavske družine od gladu umirati. Naj zadostuje, če boš pa še kaj več farbal, ti bomo pa jezik z rožnim vencem zavezali.
Pozdrav vsim slobodašem, rimskim pripadnikom pa malo “waš sode”, da si svojo pamet operejo, da jim ne bo stala vedno na enem mestu 'kot spomenik Marije Terezije na Dunaju.
Naročniki iz Kerope št. 3.
Hot ‘Springs, Ark.
Kar se tiče delavskih razmer nimam kaj poročati od tukaj, ker tukaj ni nobenih industrijskih podjetij, pač pa je veliko letovišče in kopališče.
Dne 5. septembra smo imeli velikanski požar. Ogenj je izbruhnil v nekem zamorskem hotelu v predmestju. Usoda je hotela, da je ravno tisti popoludne veter hudo pihal in koder je veter vlekel je o-genj vse uničil. Kar vsebuje dvesto akrov sveta je vse uničeno. Pogorelo je okoli sedemsto hiš, veliko trgovin in hotelov; razdejan je Park Hotel, ki je stal pol milijona dolarjev, Moody Hotel, ki je tudi stal približno toliko, zraven tega je uničena mestna elektrarna, železniška postaja Iron Mountain in Southern železnice, okrajno sodišče, vseučilišče, 5 cerkev in veliko drugih poslopij. Škoda se ceni na deset milijonov dolarjev, a zavarovalnina pa znaša komaj dva milijona dolarjev. Malo se je dalo rešiti, ker se je ogenj z neznansko brzino širil. Človeške žrtve ni nobene. Kar je glavnega mesta, kopališč in velikih hotelov in trgovin je ostalo nedotaknjeno; pogorelo je le južno predmestje, čuje ■se, da bodo zgradili na pogorišču veliko in krasno predmestje.
Kako je razvidno bo sedaj tukaj veliko dela za zidarje, tesarje in druge take rokodelce. Ako bi kateri rojak, vešč tega dela, želel priti sem, se mu sedaj nudi prilika, ker tu se lahko dela zimo in poletje ,ker je vreme vedno ugodno. — Poznam enega avstrijskega kon-traktorja, ki mi je povedal, da bo rabil veliko zidarjev ter mi je zagotovil, da mu je ljubše ako dobi Avstrijance kot pa tujce.
Ako bi kateri rojakov želel sem priti ali hotel imeti več pojasnil naj se slobodno name obrne in pismu priloži znamke za pisalne stroške in poštnino in jaz bom poizvedel in mu natančno odgovoril. Pozdrav! John Koenig,
Over Sorrells Drug Store.
De Pue, 111.
Redko kedaj se sliši iz tukajšne slovenske naselbine in vse zgleda kot da bi bila izumrla ali ni tako, mi gremo po svoji začrtani poti naprej. Aprila meseca smo ustanovili socijalistični klub, ki dobro napreduje in bo še bolj, ko hitro se rojaki malo bolj sprijaznijo z našim programom. Nekateri mislijo, da le prispevajo, pa je že vse dobro. Ravno tako je pri društvenih bratih, ki se premalo brigajo za seje in poduk. Nekateri rojaki so dobrega mišljenja, ampak poduka nimajo. Toda kako se pa naj delavec vadi in podučuje. Vsak se naj naroči na delavsko, napredno, časopisje in naj marljivo prebira te časnike kot so recimo Glas Svobode in Proletarec. Kdor ‘bo čital ta dva lista, se mu bodo gotovo o-či odprle. ‘Sprevidel bo kako zgleda svet. Če bo šlo še en par let tako naprej, potem nas bodo žive pokopali, zato je pa dolžnost vsakega delavca, da si sam pomaga, ker pri sedanjih razmerah se ne more in niti ne sme zanašati na druge. V tej deželi je precej naših rojakov, ki še nimajo nobenih državljanskih pravic in to je jako žalostno, da se tako malo brigajo. Rojak, ako nisi državljan nimaš nobenih pravic, po milosti pa ti dovolijo da smeš garati za kapitaliste, ki te na prav grd način izkoriščajo.
Delavske razmere niso nič kaj u-godne. Tukaj so nesreče na dnevnem redu, kajti vsaki dan koga pobije, mu zlomi nogo ali roko, mu odtrga prste ali se tako nevarno opeče, da več ni sposoben za nobeno delo. Delamo vsakevrste; včasih šest ur, potem 8 ur, 9 in tudi 12 ur na dan. Plače pa so tudi različne, tako da nekateri več zasluži na devet ur kot pa njegov sosed na dvanajst. In to je po nazoru kapitalistov povsem pravično.
¡Za eno istvar moramo biti zadovoljni v tej naselbini in to je, da imamo nebeški mir pred črnosuk-nježi. Včasih pride kolektat, ko pa vidi da gre z prazno malho domov, pa nas dalj časa na miru pusti, mi pa tudi njega.
Jože Pavliha.
Somerset, Colo.
Ker se ni že dolgo časa nobeden oglasil iz tega medvedjega brloga, toraj bom jaz nekoliko popisal tukajšnje» razmere. Dozdaj smo delali en par mesecev še dosti dobro, ali sedaj v tem mesecu pa se je na slabše obrnilo, ker smo začeli delati samo po tri in štiri šilite na teden, tako, da bomo komaj toliko zaslužili da bo za hra-
no. Delo je pa jako težko in nevarno.
Dne 28. junija smo imeli igro in ples v prid Slovenskega Zavetišča. Naše slovensko ljudstvo se jako malo briga za to važno narodno napravo. Tukaj v kompanijskih poslopjih stanuje približno 30 družin in samo osem jih je prišlo na veselico. In po tem lahko sklepamo kaka sloga in zadružnost vlada med nami. Seveda to moramo povdarjati, da če bi iz Afrike ali A-zije prišel kak igralec s par opicami, bi se pa nič ne gledalo za par grošev. In vkljub temu se je nabralo za Zavetišče $19.95 katero •svoto smo poslali na blagajnika S. Z. Ne vem če se bo dalo še kaj nabrati za Zavetišče, ker večina pravd, da oni in njihova družina ne bo’do potrebovali Zavetišča, zopet nekateri pravijo, če bi hoteli vzeti v Zavetišče vse slovenske pohabljence, potem bi rabili deset zavodov. Pomislite koliko besed mora človek potrošiti predno zabije dobro misel samo enemu človeku v glavo. Višek vsega pa je to, ko nam je ena oseba, katero smo povabili ustmeno in pismeno, da naj pride na igro, odgovorila, da to so same neumnosti. Kaj ne cenjeni rojaki, kedar bo na Somersetu vprizorjena igra svetega rožnega venca in kedar bo prišel kak čr-nosuknež, takrat pa se bodete preganjali in tekmovali, kateri mn prvi žep zaflikal.
Pozdrav zavednim rojakom!
Stari naročnik.
La tSalle, 111.*)
V nekem dopisu v jolijetski cunji so tukajšnji katoliški backi sklanfali veliko laž o meni, ko so trdili, da sem jaz ukral NOVE čevlje, da so me aretirali zaradi tega itd. Vse kar je bilo pisano v tistem listu je velika laž, resnica pa je sledeča:
Jaz in moj prijatelj Anton Pavšič sva šla proti postaji na sprehod. Moj prijatelj me je opozoril na en star čevelj in rekel: Glej tukaj je pa en čevelj. Jaz sem sunil čevelj z nogo in mu odvrnil, da je za nič, nakar je on rekel, da tam je še eden in ga je tudi pobral. Ko sem mu še enkrat rekel, da čevlji niso nič vredni, mi je rekel, da za silo bi še bli, ker bi se jih lahko potamplalo in malo za-flikalo. Na to sem mu odgovoril: No pa jih vzemiva, ko bom imel čas'jih bom sfiksal in če se nekateri nameri, da bi jih kupil, pa bova skupieek skup zapila, saj dosti tako ne bodo vrgli. Tu naj o-menim, da ti čevlji so bili na cesti in da v bližini ni bilo nobenega človeka. To nam je dalo povod, da sva si tolmačila, da te čevlje kateri nalašč stran vrgel, ker si je morda nove čevlje kupil in se je tu sezul stare in jih stran vrgel. Seveda čevlje sva pobrala, zavila, v papir in odnesla domov. Eno u-ro kasneje prideta v mojo delavnico dva nepoznana človeka in me vprašata, ako sem jaz pobral čevlje na cesti, na kar sem jima povedal, da sem. Delavec mi je bil hvaležen in je rekel, da je nove čevlje kupil in da je stare tam pustil, češ da jih bo že kasneje domov odnesel ker za en par krat bodo še, če jih da popraviti. To je cela zgodba o vsi tatvini in o tem lahko priča tudi Anton Pavšič, ki je bil zraven. To vse kaže kaki iažniki so ti krščanski glodači. Vrzi jim kost in oglodali jo bodo, da bo čista kot sneg. Njihovi strupeni jeziki so hujši kot kačji pik, zato pa ni čuda, da se jih vse ogiblje.
Matija Strohen.
Gorenji dopis je popolnoma resničen, bil ‘sem zraven in ravno tako se je zgodilo, kakor je gori o-pisano in na to prisežem vsaki čas.
Anton Pavšič.
Waukegan, 111.
'Cenjeni urednik: — Veste več reči sem že čital v časopisih, tudi od čudežev in božjih potov. Veste jaz sem bil 201et star ko sem se odpravil na božjo pot na Limbarsko goro k sv. Valentinu. Zgodil se je velik čudež in to ni bila nobena šala, ampak gola resnica. Namenil sem se, da jo potegnem tja doli na Krašno, potem pa gori v hrib do svetega Valentina. Denarja v resnici nisem imel veliko, vendar takrat se mi je zdelo, da sem bogataš ko sem imel celih 18 kronic.
*) Ta dopis se je pomotoma zamešal in zato ga nismo pravočasno priobčili.
2656 So. 40. Avenue, Chicago, 111
Vsem društva ", obrtnikom, trgovcem, gostilničarjem, kakor tudi posameznikom se priporočamo za nabavljenje
'Vsakovrstnih Tiskovin
kot: Zavitke in papirje z firmo, za zasebnike in urade, račune in vse v to stroko spadajoče tiskovine. Priskrbimo tudi
drtiJtVena pravila in prevode
iz tujih jezikov na slovenski jezik in obratno. Naročnikom lista
dajemo vsa tozadevna pojasnila zastonj, samo poštno znamko za 2c se naj priloži za odgovor.
Račun sem tudi že naredil. Zraeu-nil sem, da 5 kron dam vozniku in meni jih pa ostane še 13. Ko se pripeljemo v Ljubljano so rekli vozniki, da morajo konje napojiti in tudi sami so bili strašno žejni; mene ni žeja prav nič privijala in zadovoljil sem se z jednim kozarcem piva. Ko sem pivo izpil, sem sklenil, da si grem Ljubljano pogledat, ne da bi mislil kako stvar kupiti. Ko sem prodajal zijala po razložnih oknih sem opazil lepe samokrese, ki so se mi takoj do-padli. Konečno sera se odločil, da enega kupim, zraven tudi potrebne patrone, kar vse skup lepo zavito vtaknem v žep. Ko se vrnem do voznikov so že zapregovali in kmalu smo šli naprej. ’Svojim prijateljem, bilo jih je šest, nisem prav nič povedal kaj sem kupil. Na poti do Krašne smo se pogovarjali kaj bi dali sv. Valentinu v dar in ker je bila ravno sobota smo se takoj ko smo dospeli do cerkve podali k spovedi. Jaz seveda nisem šel k spovedi ker nekaj me je mikalo, da prej poskusim kako se strelja s tem revolverjem. Sel sem doli pod cerkvijo po neki stranski poti ali bolje rečeno po samotni stezi, bilo je že okoli pete ure popoldan in ko sem se že precej oddaljil od cerkve, prišel sem se na ravno, kjer je vladala mirna tišina. Tam je stalo veliko košato drevo in velik grm, ki je bil ves oplet z vinkovino ali divjim grozdičevjem. In sedaj se je pripetil velik čudež. Jaz ne misleč, da bi kako živo bitje imelo skrivališče v tem osamljenim grmiču, sem potegnil samokres iz žepa, ga nabasal, pomeril grm in dvakrat sprožil. Glejte čudo! Grm se je začel majati in jaz sem bil že v strahu, da bom zagledal rujavega kosmatinca in srce mi je skoraj padlo v hlače in toliko, da nisem moško pokazal hrbet in brze pete. K sreči imel sem še več streliva im mislil sem si da se postavim pošasti v bran. Se sem strelih Ta strel je privabil črnega (!) srnjaka iz grma. V eni roki je imel cilinder v drugi pa črn frak, bel o-vratnik se je svetil pod čisto obrito brado. Za njim jo je udarila si-vošekasta srna s sivo ruto na glavi. Kmalu je došla srnjaka in skupno sta drla čez strn. Presenečen, sem ponosno vtaknil samokres v0 žep in šel nazaj proti cerkvi. O tem čudežu nisem nikomur nič o-menil. Ko sem zopet prišel k svojim prijateljem smo po kratkem času šli skup v cerkev. Jaz sem ‘bi najzadnji, ker sem bil še vedno bled od strahu pred tem čudežem. Šli smo v farski mlin, eden za drugim in ko smo se po cerkvi ozirali sem opazil, da malen na desni najhitreje melje in kmalu smo jo vsi udrli proti njemu. To je bil zopet čudež.	Pobožni Romar.
DENAR IN ČAS Sl PRIHRANIŠ AKO SE BRIJEŠ Z
Benko Rus & Co. Safety razor=jem
Naši safety razorji so izdelani iz najboljše kovine imajo lepo obliko, ter se radi svoje popolnosti in trpežnosti odlikujejo od ’ vseh drugih izdelkov te vrste.
Rezila so napravljena iz najboljšega švedskega jekla, katera bodejo v kratkem radi svoje kakovosti svetovno znana.
Mi izdelujemo 3 vrste Safety razorjev, kateri se razlikujejo le ▼ tem, da ena vrsta od druge obstoji iz boljše kovine in finejšega izdelka Im sicer:
Št. 1. Močno posrebrnjeno držalo In niklasta glava z 7 rezili v lepi
škatuljl ........................................... $1 .ck»
St. 2. Močno posrebrnjeno držalo in pozlačena glava z 13 rezili v fl-
nej skatuIji .....^.................................$2.oo
St. 3. Fino izdelano z 22 karatnim zlatom preoblečeno držalo In glava, z 25 rezili v elegantni škatuljl...................$j.oo
Vsa naročila se pošiljajo le proti predplačilu, poštnine prosto/ "
BENKO RUS CO.
11250 Indiana Ave. Chicago, Illinois
Compagnie Générale Transatlantique
Iz New York ▼ Avstr!)« ¿m Havre Basel.
Potniki tretjega razreda dobivajo brezplačno brano na parnikih družbe, snažne postelje, vino in razna jedila.
C. FRANZ
krojač
Čistim in likam moške in ženske obleke. Izdelujem tudi ženske obleke, kakor tuli dežne plašče (rain coats).
19 Jefferson Ave. Canonsburg, Pa.
Pristanišče 57 Worth River vznožje 15th St., New York
cm
HITRI POŠTNI PARNIKI odplujejo vsak
S. S. France ‘nov dvovijak) S. S. La Lorraine
sredo obio. uri zjutraj: S. S. La Provence S. S. La âavoie
Najboljše udobnosti v III. razredu.
Odplujejo vsako soboto ob 3. pop.
J. C. HERMANEK
Lekarnar
4016 W. 26th St., 7 vrata zapadno od Crawford Ave. (40th Ave.)
S. a. Rochambeau (nov. dvovijak)	S. S. Chicago
S. S. Niagara	S. S. La Touraiae
Glavnizatop na 19 State St., New York.	MAURICE W. KOZM1RS&I,
glavni zastopnik za zapadu, 139 N. Dearborn St. Chicago, 111.
CHICAGO, ILL.
“THE SIXTH CITY”.
Cleveland je industrijelno mesto. Malo je mest na svetu, ki bi se mogli ponašati s takim razvojem. Tam, kjer je še pred dobrim stoletjem pela sekira drvarjev, se dviga danes ponosno mesto s 700,000 prebivalci. K temu je največ pripomogla lega kraja, ki je jako ugodna razvoju industrije. Cleveland je pa tudi zajedno največja slovenska naselbina. Število Slovencev cenijo do 20,000 duš. Večina izmed njih si služi svoj vsakdanji kruh v tovarnah. Drugi se bavijo s trgovino. Jako dobro uspeva tudi Slov. Zadružna Zveza, ki se je v kratkem času svojega obstaja lepo razvila. Tudi marsikateri obrtniki si je pridobil sicer skromno, toda dostojno eksistenco. Mi se bavimo z izdelavo moških, kakor tudi ženskih oblek. Cena moških oblak je odi $15 dalje. Popravljamo, likamo, čistimo in barvamo vsakovrstne moške in ženske obleke. Jamčimo za vsako delo. Prepričajte se!
I. SMUK, krojač,
4706 St. Clair Ave. Cleveland, O.
Najstarejša slovanska tvrtka
EMIL BACHMAN
1/19 So. Racine Ave.. Chicago, lil,
(Prej Centre, sedaj Racine ave.)
Se priporoča vsim Slovanskim dmštvam za izdelovanje društvenih znakov, gumbov, zastav in vsakerih potrebščin. Izdelek je najfineji in najokusneji, uti tem pa zelo zmerne cene.
Neštevilno zahval in pripoznanj Jamči za pristnost in okusni izdelek naročenih potroMCftn.
Pišite v svojem jeziku za vzorce in cenik.
I Solidna slovenska trgovina
1
?
i
j
V	zalogi imam vso zlatnino in srebrnino, kar jo-spada v to stroko. Popravljam tudi ure in drugo.
V	zalogi imam tudi gramofone, s lovenske, hrvaš ke, nemške in angleške plošče. Se priporočam.
Za vse pri meni kupljeno blago jamčim.
FRANK ČERNE
6034 St. Clair Ave.	CLEVELAM), O. |
C-J
Pošiljamo denar v Domovino
Kaspar State Bank
1900 Blue Island ave, CHICAGO, ILL.
PRIMORSKO.
RAZNO IN DRUGO
KRANJSKO.
V vodnjaku je utonil. Iz Postojne poročajo, da je poslala pred nekaj dnevi Marija Turko va iz Erzelja svoje tri vnuke po vodo k občinskemu vodnjaku Petletni Liberat je padel pri za jemanju vode v vodnjak in uto nil, ker ni bilo pravočasne pomo ei.
Pasite na otroke! Dne 9. m. m
se je igral dveletni sinček tovar niškega delavca Babnika v Lad jah pri Medvodah v veži. Deček se je zadel ob škaf z vročo vodo in padel vanj. Prepeljali so ga deželno bolnišnico, kjer je našle dnji dan vsled hudih opeklin u mrl.
Velik ogenj. 7. septembra okolo pol osmih zvečer je začelo goreti v kozolcu posestnika Jožefa Zur-ca v Logu, občina Mokronog. O gen j se je zelo hitro razširil in u-pepelil Zurcu hišo, hlev, pod, svinjak in še en kozolec. Zgorelo je tudi pet prešičev in ena kobila, Jožefu Obini je zgorel pod, hlev, kozolec in svinjak. Tudi hiša je pričela goreti, a so jo še pravočasno rešili. Janezu Kovačiču je zgorela hiša, hlev, pod, kozolec in dva prašiča. Antonu Kovačiču je uničil ogenj kozolec. V hlevu po sestnika Janeza G-orupa se je u-trgala telica in drvela naravnost v ogenj, kjer je poginila. Vsem je pogorelo mnogo žita, mrve, po ljedelski stroji, več vozov, obleke in skoraj vsa hišna oprava. Sad no drevje je silna vročina tako ožgala, da se bo posušilo. Skupna škoda znaša nad 60,000 K, zavarovalnina vseh pogoreleev le 7390
K.	Na pogorišče je prihitelo pet požarnih hramb, ki so delale naporno, da se ni razširil ogenj še bolj. Kako je nastal ogenj, še ni znano, sumijo, da je nekdo nalašč zažgal.
V penzijon jih podi. Škof dr. Jeglič ni samo fanatik, ampak zna biti tudi — zloben. iČe kak duhovnik neče plesati po najno-vejših klerikalnih notah, pa ga zapodi v — pokoj. Zdaj sta šla dva mlada župnika, v pokoj, ki bi bila lahko še dvajset let služila. Pred kratkim je šel na migljaj iz škofije župnik iz Št. Janža Ne-manjič, v Št. Vidu pri Lukovici pa je prosil za pokoj administrator J. Gregorič. Ta ima že 2 leti župnijski konkurz, pa škof ni hotel fare razpisati, da bi jo temu podelil, samo zato, da jo bo dobil kak kričav duhoven, ki po škofovem okusu rogovili.
ŠTAJERSKO.
Neznana zver v Labodskih planinah. V Labodskih planinah, zlasti ob štajersko-koroški meji zapadno od Voitsberga, se klati že vse poletje neznana zver, ki je po planinskih pašnikih podavila že več stotin ovac, telic in krav. Vse dosedanje zasledovanje te neznane zveri je bilo brezuspešno. Kakor pravkar piše inženir Hans mann v graških listih, gre po vseh znamenjih za kakega leoparda ali jaguarja z mladičem. Deželna vlada je poslala okrajnega komisarja dr. Hofferja v planine, da organizira lov na to škodljivo žival in reši prebivalce velikega strahu. (Op. ur. Nemški listi poročajo, da so iz nekoga cirkusa V Gracu pobegnili levinja z mladiči, dva leoparda in hijene.)
Dol pri Hrastniku V majhni fari se resi časi hitro izpreminja-jo in ž njim tudi kaplančki. Drugače je sicer v fari zelo mirno. Po hribih so klerikalci v dolini pa liberalci. Zadnje čase so pa začeli celo hribovski klerikalci zabavljati čez župnika, da: je joj. Šteti morajo namreč svitle kronice za novo cerkev in prepotrebni fa-rovž. Pri denarju se pač neha prepričanje. Kratkomalo začeli so se slabi časi za fajmoštra. Ker vidi nasiprotstvo na Vseh straneh, se je zaletel na prižnico, kjer razklada namesto besede božje svoje osebne bolečine. Najprej je pripovedoval, da ni on kriv, ker je moral kaplan iti proč in da tudi ni on pisal nič škofu, pač pa je imel nalog od škofa, da pazi na kaplana. Tudi s sodnijo je grozil. Tisti, ki uče, ljubi svojega bližnjega kakor sam sebe, se sovražijo. Potem naj pa tem blagoslovljenim kdo veruje. Ljudje pripoveduje
| kaplan kakor pes in mačka. Vzrok nesoglasja med namest, božj. so baje tretjerednice ter kuharica, ker jih kaplan ni dovelj čislal. Fajmošter pa kot pokorni sluga, mora tudi kuharico poslu sati. Zgodilo se je celo, da so ga te tretjerednice bojkotirale. Pri zadnji maši na Dolu mu niti niso hotele peti. Ko bi mu ne prišel na pomoč dolski liberalni pevski zbor bi moral pač mrmljati tiho mašo. S tem so najlepše pokazali da so “svobodomiselni” od teme na do pete in da z enakim navdu šenjem lehko prepevajo zjutraj "Tantum ergo” zvečer pa “odpi raj dekle kamrico”. Tudi lepo resnično lepo so gospoda kaplana spravili iz Hrastnika. Na pred večer so mu priredili podoknico (zopet isti liberalni pevski zbor) drugi dan so mu izročili velik šo pek okinčam z trobojnico itd. Pa naj še kdo poreče, da liberalci ni so “liberalni”?
KOROŠKO.
Neznan ponesrečenec. V jarku blizu Podkloštra je našla stara ženica, ki je nabirala suhljad truplo neznanega moškega. Ponesrečenec je srednje starosti, čedno oblečen, pri njem pa niso našli ničesar, kar bi pojasnilo njego vo identiteto. Truplo bodo zdravniško preiskali, da se dožene ali se je neznanec ponesrečil, ali če se je izvršil zločin.
Samomor Turka. V Celovcu se je obesil v neki gostilni, kjer je prenočeval 221etni Sabitai Medina iz Carigrada. Izvršil je samomor iz otožnosti.
Žena je ustrelila moža. Dne 9. m. m. zvečer je ustrelila v Celovcu na Velikovški cesti žena kurjača Zicha svojega moža. Ustrelila je nanj s samokresom od zad in ga je zadela v glavo. Smrtno ranjenega moža so prepeljali v bolnišnico, žena pa je pobegnil in jo doslej še niso našli. Sumijo, da je izvršila samomor. Doma so ostali 4 nepreskrbljeni otroci. Nesrečo je povzročila žena sama Ko je namreč mož, ki je pet lat mlajši od nje, in zelo zvest in dober oče, očital, da se premalo bfi ga za otroke, preveč pa za nekoga, za katerega bi se ne smela, je postala žena sirova. To je ujezilo tudi moža in vnel se je prepir, med katerim je žena izvršila v svoji togoti zločin. Osirotele o-troke podpirajo dobri sosedje.
Požar v tovarni. V nedeljo 7. m. m. ob 5. zjutraj je izbruhnil požar v tovarni za železnino E. Veher v Mlinem pri Beljaku. O-ge-nj je nastal vsled preveč zakurjene peči v sušilnici. Kljub takojšnji pomoči gasilnih društev, je tovarna skoro popolnoma pogorela. Škoda je zelo velika in krita z zavarovalnino.
Nesreča na vojaški vaji. V Velikovcu je bil nastanjen povodom vaj poskusne baterije poljskega havbienega polka št. 2, topničar Martin Pribitzer na visokem skednju. Pribitzer je padel med spanjem s skednja in si je pretresel možgane. Poškodba je smrtno nevarna, ponesrečenca so odpeljali v celovško bolnišnico.
Najdena utopljenka. Dne 18. julija letos je videl ob Dravskem bregu -pri Beljaku delkvec gospo sko oblečeno žensko, ki je skočila preko nasipa v vodo. Istega dne je izginila žena železniškega otfi-cianta Karolina Beranek. Seveda so takoj sumili, da je samomorilka Beranekova. Iskali so jo dolgo časa, toda zaman. Šele pred neki dnevi so našli utopljenko pri Grabštajnu. Truplo je bilo že tako isiegnito, da ga ni bilo več spoznati. Konstatirali so identiteto Beranekove po koscih obleke in po uhanih.
Zastrupil se je v Celovcu 331et-ni zidarski pomočnik Franc Blažke. Pil je lisol, prepeljali so ga bolnišnico.
Ponesrečena otroka. Soproga železniškega delavca Ivana Cvet-ni-kova v Rožni dolini je polila lonec vrele vode, ki ji je padel po nesreči iz rok, na 17mesečno gojenko Marijo Konrad. Otrok, ki se je priplazil, ne da bi ona opazila k njenim nogam, je dobil take poškodbe, da je drugi dan u-mrl. — Posestnikova hčerka Ana Gugenbergerjeva je pustila samega svojega polletnega bratca, katerega bi morala varovati. Ko se je vrnila k otroku, ga je našla mrtvega. Otrok se je obrnil z o-
Iz Soče pod konjedercem je potegnil v pondeljek 8. m. m. popoldne neko 171etno dekle iz Pevme tehnik Ciril Cej. Dekle je bilo mrtvo in vsi poizkusi, oživeti jo, so bili brezuspešni.
Ubil se je na Livadi mizar Erjavec, mož v starejših letih: padel je s hodnika.
Požar v Šturijah pri Ajdovščini. Dne 8. m. m. zvečer je Štorijah zgorel hlev g. Bajerja. Živino so rešili. Precejšnja škoda je krita z zavarovalnino. Bila je velika nevarnost, da se zbog vetra požar razširi, pa se je k sreči omejil na eno zgradbo.
Ponesrečen parnik. Parobrodua tvrdka Tarabocchia i. dr. v Trstu je dobila brzojavno siporočilo, da je nasedel njen parnik “Alpha pri Freuchreefu na pečine. Moštvo parnika se je rešilo, kake poškodbe je dobil parnik, še ni znano.
Samomor narednika. V Pulju se je ustrelil z vojaško puško narednik 6. saperskega -bataljona T. Tatzl. Vzrok samomora še ni znan.
Aretacija. V Gorici so aretirali 291etnega inženirja Feliksa Fischerja, doma iz Štajerskega, ker je zakrivil pri nekem industrijskem podjetju v okolici, pri katerem je bil uslužben, več goljufij-
Ponesrečen poštni avtomobil.
Med vožnjo iz Zadra v Benkovac je postalo šoferju poštnega avtomobila nedaleč od Benkovca nenadoma slabo. Mož je izgubil za \est in avtomobil je trčil v neko drevo in se prekucnil tna to cestni jarek. Izmed potnikov sta se poškodovala dva, šofer je ostal nepoškodovan, vendar so ga mo rali odpeljati v bolnišnico. Težko poškodovan pa je avtomobil.
jo, da sta se gledala fajmošter in brazom v blazino in se zadušil.
RAZNO.
Kako se pomnožujejo svetniki po smrti. Vsi vemo, da nosi cerkvi kupčija s svetniškimi ostanki že stoletja in stoletja lepe dobičke. Čim več svetniških ostankov je v cerkvi, tembolj drve ljudje tje, pričakujoč od teh svetinj” čudežne pomoči. Ker pa ima vsak svetnik in vsaka -svetnica le po eno telo, po dve roki in nogi in ker je bilo mnogo svetnikov raztrganih od divjih živali, da ni nič ostalo po njih, mnogo sežganih, da je ostal le kupček pepela, zato je cerkev telesa in u-de Svetnikov po njihovi smrti “restavrirala”, da ne bi bila nobena cerkev v zadregi. Ludvik Lalanne pripoveduje, da vlada za svetni ške ostanke med cerkvami huda konkurenca, ki je že tako huda, da imajo danes že inventar telesnih delov svetnikov. Ta inventar izgleda tako-le: v različnih cerkvah imajo od sv. Andreja 5 teles, 6 glav, 17 rok in nog; od sv. Antona 4 telesa, 1 glavo; od sv. Ane 2 telesi, 8 glav, -6 rok; od sv. Barbare 3 telesa, 2 glavi; od sv. Bazilija 4 telesa, 5 glav; od sv. Blaža 1 telo, 5 glav; od sv. Klementina -j telesa, 5 glav; od sv. Elikvija 2 telesi, 3 glave; od sv. Štefana 4 telesa, 8 glav, 1 roko; od sv. Jurija 30 teles; od sv. Helene 4 telesa, 5 glav; od sv. Hila-rija 8 teles; od sv. Janeza Krstnika 10 glav; od sv. Julijane 20 teles, 26 glav; od sv. Leodegarda 5 teles, 10 glav, 12 rok; od sv. Pankracija 30 teles; od apostola Lukeža 8 teles, 9 glav; od sv. Filipa 3 telesa, 18 glav, in od sv. Boštjana 4 telesa, 5 glav in 10 rok. — Da bi spravili vsaj nekoliko v sklad telesa in ude, zakaj svetnik z enim telesom in petimi glavami je vendar čuden prikaz.
Samomor špiona. Iz Rovereta. poročajo: V hotelu “Dolomiti” v Pian della Fugacca se je privatni uradnik Anton Rambello iz Schia britvijo prerezal vrat. Govori se, da je bil špio-n v prospeh Avstrije in da se je sestal z nekim avstrijskimi častnikom onstran meje. Samomor je izvršil iz kesa.
Kardinal — astronom. Iz Rima poročajo: Kardinal Mazzi, pisan-ski nadškof, je eden izmed najslavnejših živečih astronomov. — Pred kratkim je dokončal ogromno delo o astronomiji, ki je je spisoval vse svoje življenje. Svoje delo je predložil v presojo papežu. Kardinal Mazzi rešuje nove probleme o solnenih marogah, formacijah megel, o atmosferi planetov itd.
če hočete zgubiti prijatelja posodite mu denar!
Kedar prosi, zlata usta nosi,
Kedar vrača, hrbet obrača!
Takih dobrih prijateljev je jako malo. Ako se hočete izogniti neprili kam zaradi posojila denarja takim napačnim prijateljem in če ne marate zgubiti svojega denarja tedaj naložite svoj denar obrestonosno na varno banko. Če to storite se Vam ni treba bati, da bi vam ga tatovi ukradli ali ga pa ogenj vničil. Vloge prijemamo od $1.00 naprej. Iz malega raste veliko. Isto tako vljudno Vam postrežemo kedar prinesete samo on dolar, kot če bi prinesli več. Od vlog plačamo 3% obresti na leto. Obresti so plačljive vsakega pol leta. — Pričnite hraniti še danes.
Ameriška Državna Banka
1825 1837 Blue Island ave., Vogal Loomis St, Chicago, IH.
hraniteljica vladnih poštnih vložkov
GLAVNICA IN VLOGE $1.850.000.00
JAN KAREL, predsednik,	j. f. ŠTEPINA, blagajnik,
od”^ ^opoltoe^do0!^1^©' opofdan.^^0^516’ ^ SobotaJh do 9 u're zvečer> ob nede)‘
Denar pošiljamo v Evropo po veliko nižjih eenah kot pa pošta.
Govorimo vse slovanske jezike.
W'
Nered
v
Prebavi|
Da se ohranimo v dobrem zdravju, ne smemo dovoliti nobenega nereda v naši prebavi, ker to je vedno znak kake bolezni, ki zadene celo telo ali pa samo nekatere organe. Brez pravilnega vzivanja in pravilne prebave, ni življenja. In ravno radi tega je potrebno m jako važno, da imamo pri rokah kako zdravilo, katero bo v slučaju nereda v prebavi dalo takojšnjo pomoč. V takih slučajih lahko vsakemu priporočamo dobro znano, zanesljivo in hitro delujoče
Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino
To ^stno zdravilo bo izčistilo prebavni sistem popolnoma, ne da bi povzročilo kako grizavico ali druge težkoče; isto bo povečalo apetit, dalo moč črevam in odstranilo zaprtje m vse težkoče združene s tem. To vino naj bi se rabilo kadarkoli se slabo počutite.
Imejte to Zdravilo vedno v hiši in
JOSEPH TETNEE’a
.«EGISTCRE»
ga rabite za ZAPRTJE,
GLAVOBOL, BOLEČINE V DROBU, SLABOST, NERVOZNOST,
SLABO PREBAVO, ZGUBO APETITA, ZLATEN0E,
SLABOSTI PO OBEDU.
Nikar ne odlašajte radi tega, ker si morda mislite, da bo ta stvar sama od
sebe odšla. Ako se pravilno ne zdravite, bodo ti neredi vedno oslabeli organe ________
Najboljše zdravilo v vsih takih slučajih je
TRINERJEVO AMERIŠKO ZDRAVILNO GRENKO VINO.
V LEKARNAH.
JOS.
NE SPREJEMAJTE PONAREDKOV
TRINER
Vvaževalec in Izvaželavec.
1333-1339 So. Ashland. Ave.
•®®®®®®®®®®®® #® ® M®
Ghicago, 111.
§®®®®#¡§
ZAPISNIK.
tretjega glavnega zborovanja'S.
S. P. Z. v Milwaukee, Wis.
5. seja, sredo dopoludne 10. sept.
Predsednik otvori sejo točno ob osmi uri.
Čitanje delegatov in odborni-•kov ; navzoči vsi.
Čita se zapisnik tretje in četrte seje. Zapisnik se nekoliko popolni, nakar se sprejmeta oba zapisnika.
Čitanje brzojavk in pismenih pozdravov.
Brzojavka iz Oregon City, Ore.,
9.	sept. 1913.
Josip Benko, Milwaukee, Wis. Obilo sreče in dober vspeb vam želi društvo št. 34 SSPZ v Oregon City, Ore.	Jakob Sajovic.
Brzojavka iz Aurora, Minn., 9. sept. 1913.
Konvencija S'SPZ, Milwaukee,
Wis.
Delujte za združenje in jeđna-kopravnost. iNe pozabite, da ste zastopniki mezdnih sužnjev. Živeli!	Dr. Delavec št. 17.
Pismeni pozdravi:
Farmington, W. Va., 7. sept. ¡Slavnoj konvenciji SSPZ. Veselim s rde e m i puna m nadom •želimo »dobar vspeb i marljiv rad za SSPZ i za članstvo. Pozdrav delegatu št: 31 M. Špehar i celi konvenciji. Jos. Probio, blag Ivan Markovič, elan Denver, 'Colo., 6. sept. 1913. Društvo št. 101 SISPZ priporoča 'delovanje v korist vseh naših Slovencev. V složnem delovanju bode vspeb naše organizacije po-Fr. Šrabec, preds. §t. Praznik, taj., J. Prijatelj, blag. Trestle, Pa., 7. sept. 1913. Iskreni pozdrav konvenciji od dr. :t. 100. V pismu je več pripomb za nova pravila, kar se bode vpoštevalo pri točki pravil. Olaridge, Pa., 8. sept. 1913.
Dr. št. 2 pozdravlja konvencijo in želi, da se dela v smislu bratstva “vsi za enega, eden za vse”.
John Turek.
Pittsburg, Pa.
Pozdrav delegatom gl. zborovanja. Naj se delà v smislu naprednega duha, za napredek delavstva.
John Germ, preds. J1SKJ. Vsem pozdravom se zakliče trikratni “Živijo!”
Ker je veliko dopisov, ki nasvetujejo marsikaj dobrega za nova pravila, se imenuje poseben član, ki bo prevzel vse take dopise in jih predložil konvenciji pri sestavi pravil. Ta predlog je sprejet in je soglasno izvoljen Ang. Au-čin. On sprejme to nalogo.
Konveneni preiskovalni odbor poroča o nesporazumu med gl. u-pravnem odboru in porotnim odborom. Njih sklep je, da ni noben odbor kriv in sta se oba držala v smislu pravil. Poročilo se brez de bale sprejme.
Na vrsto pride predlog za pregled pobotnic vožnje 'delegatov in gl. odbora. Pregledovalni odbor i' ma urediti vozne stroške. Ta odbor ima vse potrebno urediti, da se vsem splača vožnja, kolikor jo je kateri v resnici plačal. Kdor ni mogel dobiti vožnjega lista za obe strani, temu se plača za vožnjo toliko, kot je plačal za vožnjo na konvencijo. 'Kakor Ihitro ima od bor vse v redu, se bode vožnja izplačala. .Sprejeto. Ker je pa član I. Smuk pri temu odboru se postavi n,a njegovo mestu Grošelj ker je 'Smuk vposlen pri zapisniku.
Nadaljevanje s čitanjem gl. zapisnika. Pri tem zapisniku se vzame v pretres ukrep glavnega odbora, ki je sklenil plačati gl. odborniku M. Kondu '$5.00 za vsako novo vstanovljeno društvo. Debate se vdeleže :	Kužnik, Potočar,
Balant, Mladič, Konda, Ker je splošno mnenje, da je imel brat Konda veliko stroškov pri vsta-n ovijanju društev, se mu nagrade, katere mu je določil gl. odbor tudi od konvencije ¡pripozna-jo. Le v jednem slučaju mora povrniti $5.00, ker se je dotično društvo po njegovem odhodu vsta-novilo. Konda obljubi svoto povrniti.
(Sledi odmor 15 minut.
Po odmoru se nadaljuje s čitanjem zapisnika. Poe čitanju pride navrsto zadeva bivšega člana, A. Trošta. Prebere se oni članek, dobra šola, ki ga je pisal v glasilu, da konvencija pride do jasnosti, je li bil gl. odbor upravičen ga izključiti. Po prečitanjiU' se razvije debata, v katero posežejo:	del.
Muhvič, Glojek, Balant, Kalan, 1-vanšek, Marn in Hočevar. Sklene se, Trošta pripustiti na konvencijo, ako v to prosi. Ker se pa on sedaj ni na konvencijo pritožil, se o stvari dalje ne razpravlja.
Nadaljnje se s čitanjem zapisnika. Del. Kovačič pojasnuje zadevo društva št. 48 v Breezy Hill, Kan. Zadeva je bila sledeča: Po nekem ženitvo-vanju sta bila dva člana imenovanega društva obstreljena in odpeljana v bolnišnico. Gl. odbor je oba člana vsled tega izključil. Pozneje se je pa dognalo, da je prvi elan po imenu M. Ulepič nedolžen pri stvari in je krivec J. Klinkon, 'ki je tudi iz naselbine pobegnil ko je prišel iz bolnišnice. 'Čez deset tednov je ¡prišel obstreljeni brat M. Ulepič iz bolnišnice in je zvedel, da je iz Zveze izključen. On se je temu vprl in nastopil pot tožbe. Kovačič zatrdno pove, da se je Ulepiča po nedolžnem izključilo zahteva, da konvencija vzame to zadevo v pretres in jo reši, da bo M. Ulepic zopet sprejet v Zvezo kot stari elan. Tiste stroške, ki so narasli pri tožbi, pa nikakor ne more trpeti društvo. Poročilo se vzame naznanje in se sklene o zadevi razpravljati pri popoldanski seji.
Predsednik zaključi sejo točno ob 12. uri.
6. seja v sredo popoludne 10. sept.
Predsednik otvori sejo točno ob pol dveh pop. Čitajo se imena delegatov in glavni odbornikov. Navzoči so vsi.
Čitanje došlih pozdravov : Brzojavka iz 'Clevelanda, O., 10. sept. 1913.
(Cenjeni delegatje ! 229 članov in članic dr. št. 20 SISPZ ima vpr-te oči v vas, mili bratje ; delujte v bratski slogi, kakor dosedaj za bodoči procvit naše dične Zveze in vas pozdravljamo in zagotavljamo naše globoke hvaležnosti.
A. Grobolšek, tajnik. Brzojavka iz (Scofield, Utah, 9. sept. 1913.
Josip Benko, Milwaukee, Wis. We wish your Third Convention all brothers and lele gates wish the best friendly greetings from number 6, many 'hurrahs, and sisters of number 49, wish you all prosperities.
Yal. Orae, sec’y of No. 6 Pismeni pozdravi:
De Pue, UL, 7. sept. 1913. Društvo št. 3 pozdravlja konvencijo in ji želi veliko vspeha. 'Milwaukee, Wis., 10. sept. 1913 Društvo 'Sloga št. 16 (SNPJ po zdravlja konvencijo in ji želi obilo plodonosnega dela.
Oonemaugh, Pa. 6. sept. 1913 Zaupnik SDPZ želi konvenciji odločnih ukrepov v korist slov. proletariata. Andrej Vidrih Cleveland O. 8. sept. 1913.
Član št. 20 Anton Jankovič, čestita konvenciji.
■Sheboygan, Wis., 9. sept. 1913 Živeli delegatje ! Delajte za korist in procvit slov. naroda.
Josip Pirc, tajnik št. 63 Oonemaugh. Pa... 8. sept. 1913 Društvo št. 59 ¡SSPZ pozdravlja konvencijo in ji priporoča združitev vseh slov. podp. organizacij.
Martin Jager.
Collinwood, O.. 8. sept. 1913. ‘Član št. 26 (SSPZ John Lokar želi konvenciji -obilo vspehov. Darragh, Pa., 8. sept. 1913. Pozdrav od SDP&PD !
Josip Hauptman, gl. taj. Vsem uozdravom se zakliče trikratni: Živijo!
Prebere se pismo od bivšega čl. A. Trošta, v katerem prosi, da bi ga konvencija zaslišala v zadevi njegove izključitve, v namen, da razjazni in pojasni vso zadevo. K besedi se oglasijo : Duller, J. Hočevar in A. Kužnik. Zadeva se odloži za toliko času, da se prej reši zadeva br. M. Ulepiča. Še prej pa gl. tajnik prebere brzojavko, katero pošlje konvencija na društvo št. 97 v Calumet, Mieh. Glasi se: Western federation of Miners:
The delegates to the Convention of the Slovénie Progressive Benefit Society in Convention as-sambled at 'Milwaukee, Wis., assure yon of our sympathy and moral support in your efforts to better your condition urge you to stand fast for the principles for which von are fighting.
Nadaljuje se z -zadevo br. Ulepiča. Stavi se več predlogov, kako bi se rešilo celo stvar. Po daljšem pojasnilu del. Kovačiča se razvija (živahna debata, iz katere se razvidi, da Ulepič ni ničesar zakrivil, vsled česar ga je gl. od-
jušii. V debato so posegli: Kovačič, Fric, Kalan, Kos. Mladič, Benko in M. Hočevar. — Stavi se predlog, da se M. Ulepiča sprejme nazaj v Zvezo, kakor starega člana. Predlog sprejet. Tožne stroške nosi Zveza.
Na vrsto pride zadeva A. Trošta. Dovoli se vstop in se mu podeli beseda. Zagovarja svoje stališče in pojasnjuje celo afero. Povdar-ja, da ga ni sodil porotni odbor, pač pa gl. upravni odbor, ako prav je društvo št. 1 sklenilo s 15 glasovi proti 1, da se ga obdrži v Zvezi. Po zagovoru in odhodu rojaka Trošta, se o stvari razvije živahna debata. K besedi se oglasijo : Hočevar, Kužnik, Benko, Muhvič, Kos, Mladič. Ivanšek in IG-lan. Stavi se predlog, da se roj. Trošta sprejme v Zvezo kot novega člana, ako Trošt stvar, to je kritiko, v toliko popravi, da je bil v nekem oziru napačno informiran, v drugem oziru pa, da se je njegovo kritiko preostro razume-
lo.
Predsednik Mladič izjavi, da je proti temu, da se take člane sprejema v Zvezo.
¡Stavi se proti predlog, da se Trošta ne sprejme v Zvezo. K predlogu se oglasijo:	Muhvič.
Kužnik, Konda, Kos. Marn, Golob, Da se zadeva še jasnejše razjasni, se prečita še pritožba Trostova poslana na gl. porotni odbor. N to se stavi vrhovni predlog, da se Trošta sprejme kot starega člana brez vstopnine. K vrhovnemu predlogu govore: Hočevar, Ben ko, Kalan, Balant, Jurak, Kos Fric, Glojek. P. Kočevar, Kaučič Konda in Muhvič. Debata se za ključi.n Predlog dpbi 43 glasov proti 21 glasovom.
Preide se na glasovanje pred logov. Predlog, da se ga sprejme v Zvezo kot novega člana, dob večino nad drugimi predlogi. — Trošta se sprejme v Zvezo kot no vega člana z izjavo, da da zado stil o gl. odboru.
Nadaljuje se s čitanjem gl. za pisnika. Del. Kovačič vpraša, ka ko je to, da se zvezne znake ra čuna po $1. ko so se vendar veliko ceneje nabavili. Gl. tajnik pojas nuje. zakaj so se znaki računali po tej ceni; namreč: Je sploh na vada, da se znaki računajo po tej ceni. Ker je pa Zveza mlada in potrebuje denarja, je glavni od: bor gledal, da je naročil znake čim cenejše jih je bilo mogoče dobiti. Pojasnilo se sprejme.
Seja se zaključi ob pol šestih popoludne.

30,000 KNJIŽIC
V DAR LJUDEM.
Vsa\(i Kjljižica 1. * > edna £10.00 -VsaKemu bolnemu čloOeKu.
, v _ »
Mi zelisno, da /saki oolni čta/ik pišs x> našo urejano zdravilno knjižico. Ona anjižica s/etuje v poljudnem jeziku, kako da se doma v peš no zdravi: Sifilis ali Zastrupljena kri, slabotni život, zgubitek mo :i, re,matizem in trganje v kosteh, spalne bolezni, kakor udi bolezni v želodcu n, vranci, ledvicah in v mehurju. Ako ste zgubili nado in ako /am priseda zabadav denar dajati, tako pišite po ono zdravilno knjižico, katero vam nemi iona pošlemo in bodite uverjeni da o-zdravite Na tisoče ljudi je ozdravilo po navodilu te prekoristne knjižice. Ona vsebuje znanost, ktero bi moral znati, vsaki človek Zapominite si, da se ona knjižica razpošilja popolnoma brezplačno, ter tudi mi plačamo poštnino. Izpolnite dolenji odrezek in ga nam poš ite in mi vam pošljemo popolnoma brezplačno ono knjižico.
IZPOLNITE ODREZEK SE DANES IN POSLITE GA NAM.
Dr. JOS. LISTER & CO., Aus. 708 Northvvestern Bldg.; 22 FifthAve., Chicag, 111.
Gospodje:	Mene zanima ponudba, s kojo pošiljate brezplačno zdravilno knjižico, ter vas prosim, da m
tako pošlite.
Imet .......................
Pošta.
. Država.
7.	seja v četrtek dopoludne 11 sept. 1913.
Konveneni predsednik otvori sejo točno ob 8. uri dopoludne.
Čitanje delegatov in glavnih odbornikov: navzoči so vsi, razim del. J. Potočarja, ki pa pride 20 min. pozneje. Potočar se opraviči in konvencija ga oprosti.
Čita se zapisnik 5. seje z dne 10. sept. 1913, ki se brez ugovora sprejme. Nadalje se čita zapisnik
6.	seje istega dne popoludne. -Sprejme se z malim dodatkom pri točki glasovanja za sprejem roj. Trošta.
Čitanje pozdravov.
Brzojavke:
Bradley, 111., 10. sept/1913,
John Kalan, Milwaukee, Wis. Pozdravljeni delegatje in slavna konvencija. Delujte v prid posameznih članov in naše slavne organizacije, mnenje našega društva je, da en mož ne zastopa več kot dva društva.	Društvo št. 95.
Ely, Minn., 10. sept. 1913. Slavna zbornica! Želi se vam mnogo vspeha v korist in povzdi-go naše dične organizacije ¡S. S. P. Z. Živeli delegatje! Vsi člani društva št. 54. Jos. Bolka, taj. Barberton, O., 11. sept, 1913. Josip Benko, Milwaukee, Wis. Pozdravljeni delegatje tretje redne konvencije! Delujte složno in premišljeno za korist Zveze in nje napredek. Trudapolno vaše delo naj rodi obilen sad. Delujte za združenje naprednih Jednot in Zvez, ker le v združenju je moč. Le močno združeni bomo pokazali svojo moč nazadnjaškemu sovragu. Živel socijalizem, živeli delegatje ! Živela S. 'S. P. Z.!
Geo. Kos, Mart. Železnikar. Farmington, W. Va., 11. sept. Slavna konvencija! Vsekupno članstvo pričakuje od vas boljo bodočnost organizacije. Živeli de-egatje in gl. odborniki!
Mileshinic in Kubin od št. 31. Pismeni pozdravi:
Pozdrav konvenciji!
Za društvo št. 70, August Samec, tajnik, Alojzi Strle, preds.
Za društvo št. 83 sv. Barbare, August Samec, tajnik.
Za društvo Zarja Svobode S. D. P. Z., Alojzij Sterle.
Za društvo Vrtni Raj S. N. P. J., Anton Poje.
Hermenie, Pa., 9. sept. 1913.
Slavna konvencija! Društvo št, 80 'S. S. P. Z. bratsko pozdravlja vse delegate.
Frank Osterman, taj.
Calumet, Midi., 10. sept., 1913.
Cenjeni delegatje! V daljšem pismu se posebno priporoča, odločnega koraka proti skebom — grobokopom trpečega delavstva, j Le pošteni možje, odločni borilci J za delavsko pravo naj imajo biti člani naše S. S. P. Z.!
Leon Junko, tajnik., Anton Gešelj, elan št. 97. j
Vsem pozdravom se zakliče tri- j krat.ni Živijo!
Nadaljuje se s čitanjem zapisnika gl. odbora.
Pri zapisniku 19. redne seje gl. odbora se oglasi več delegatov k besedi radi homatij pri št. 20, ker se čuje splošna želja in ista glasno izraža, naj se radi dragega časa in važnega dela, ki ga konvencija i-ma z’ drugimi važnimi deli, naj se osebni ponos umakne celotnemu dobrobitju naše mlade organizacije. To se vpošteva in se preide brez ugovora na drugo točko.
Pri računu gl. porotnega odbora se debatira in končno sklene predložiti račun v pretres konven-čnemu preiskovalnemu odboru. Sprejeto.
Glede fotografiranja članov konvencije se prepusti del. Lenku in Komeršeku, da ta dva preskrbita vse potrebno in če le mogoče, naj se to napravi v soboto popo-ludne. Sklep seje ob 12. uri. (Dalje prihodnjič.)
Dajte zdelati mvoje tiskovine pri
“SPRAVEDLNOST”
1825 Loomis St. Telefon Canal 1015
Cene zmerne	—o—	Delo solidno
‘SPPAVFHI \fVšT” EDINI ČEŠKI, UN1.ISKI DNEVNIK 'Jlr rv.-A v I^L/UtUJ I STANE 10C. NA TEDEN.
ATLAS BREWING C0.
s uje na dobrem glaau, kajti ona prideluje najbolje piv® iz češkega brnel ja in izbranega ječmena.
| / LAQER r MAQNgr | GRANAT H|
Razvaža piyo v steklenicah na vse kraje.
Kadar otvoriš gostilno, ne žabi se oberoiti do nas, kajti mi te bodemo zadovoljili.
m
ti
Različni ljudje.
Pozor Slovenski Gostilničarji:
"”Moja tvrdka je prva slovenska in edina te vrste v Ameriki, ki importira žganje naravnost iz Kranjskega. Poskusite enkrat en at oj, >12 steklenic in sicer: brinjevec, tropinovec, slivovecin gren-i-o vino. Jamčin, da boste zadovoljni. Dokaz temu je, da nisem v osmih letih še nobenega odjemalca zgubil. Prodajam po oeni oda samo na debelo.
A. H or*) at, Joliel, III.

Med ljudmi je velika razlika Vsak ima nekaj na sebi, ki ga razlikuje od drugih. Nekateri ljudje so tako trdni, da strpijo vsako vremensko premembo in ne obolijo tako hitro, medtem ko drugi zopet veliko trpijo. Navadno je, da zbole na pomanjkanju a-petita in moči in takimjjudem želimo priporočati v vsakem takem slučaju Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino, da jih sčisti in ojači. Po daljši rabi tega zdravila bodo postali prebavni organi moč-neji in bodo v stanu odbiti vsak napad bolezni. Rabite to zdravilo, ko hitro počutite kako slabost,, zgubo apetita, zaprtje, glavobol -a-1 pa bolečine v členih, nervoznost, rabite ga vselej, kedar se dobro ne počutite. V lekarnah. Jos. Tri-ner, 1333 —1339 S. Ashland Ave., Chicago, 111. Kedar imate revmatične bolečine, in opahline vam to odstrani hitro Trinerjev Liniment.
(Advertisement).
Bernardova Vinarna
in veletrgovina
S Californijskimi in Importiranimi vini, žganjem in likeri se nahaja na
1903 Biue Island Avenue
Tel. Canal 842
Imamo samo čista prirodna vina.
Specijaliteta: MT. BLANCHE CHAMPAGNE.
Razpošiljamo na vse dele Združenih Držav in samo proti ipredplači z naročilom. Pišite ¡po cenik.
Vsa pisma naslovite na
JOS. BERNARD,
1903 BLUE ISLAND AVE.	CHICAGO, ILL.
Hrani danes!
Da boš imel jutri! Prični še nocoj!
Ni Vam daleč do nas, pridite! Ob sobotah večer imamo odprto od 6. do 8. ure.	i ¡j *•;
INDUSTRIAL SAV1NGS BANK
murni 2007 BLUE ISLAND AVE.
Obisti
so najvažnejši organi človeškega ustroja. Ako niso v redu, sledi veliko število drugih neprilik: bledost, omotica, bolečine v hrbtu, voda bo postala bolj temna, oteklost nog, zlatenica in vodenica. — Kadar opazite katere gori omenjene znake, pričnite zdravljenje takoj s Severovim Zdravilom za o-bisti in jetra (Severa’s Kidney and Liver Remedy), katero se riporoča za zdravljenje raznih o-bistnih, jetrnih in vodnih neprilik. Cena 50 centov in $1.00 v lekarnah. W. F. Severa Co., Cedar Rapids, Iowa.
(Advertisement'
Varnost, priročnost in vljudnost.
22 let v businessu. Govorimo v vseh jezikih.
10 Cigarettes
Zakaj ne kadite najbolših?
1VIEBO
JL ^ CORK TIP
CIGARETTES Ni jim enakih. “Neznansko dobre”