I SOZD ZDRUŽENA PODJETJA STROJEGRADNJE 2&jg ,\)OVA 3,0 P * GLASILO DELOVNE ORGANIZACIJE TITO LETO XXI. li. JANUAR 1980 ROJ LJUBLJANA I 27. 9. 1977 odlikoval ST. 1 GOSPODARSKI RAZVOJ MORAMO POVSEM KONKRETNO IN OBVEZUJOČE OPREDELITI 27. 9. 1977 odlikoval Titove zavode Litostroj z redom dela z rdečo zastavo *- Zahtevne naloge v letu 1980 Pred vstopom v leto 1980 smo bili priče posebnega vzdušja in akcij. Na prvi pogled je bilo sicer vse podobno običajnim pojavom pred začetkom koledarskega leta: kakor po navadi smo pripravljali resolucijo o politiki uresničevanja družbenega plana Jugoslavije in resolucijo o politiki izvajanja družbenega plana SRS za leto 1980, obravnavali smo usmeritev za uresničevanje srednjeročnega plana razvoja, v tozdih smo pripravljali lastne letneplanc itd. Ves ta proces so spremljale običajne formalnosti. Predvidevali smo še naprej dinamično gospodarsko rast in razvoj, poudarjali potrebo po akcijskih programih za stabilizacijo, optimistično smo predvidevali ustvarjanje in delitev novega dohodka v korist standarda ta optimističnih razvojnih programov itd. Kako tudi ne bi bili optimisti, če smo pred dobrima dvema mesecema ob obravnavah rezultatov gospodarjenja v devetih mesecih leta 1919 ugotavljali dobre rezultate, velik novo ustvarjeni dohodek, v njem dobršen del za razširitev materialne osnove dela, za skupno in osebno porabo temeljne organizacije! Tudi za družbeno porabo smo namenili dokaj visoka sredstva. Dobri rezultati gospodarjenja niso bila značilni le za našo delovno organizacijo, temveč tudi za druge OZD, tako imenovanih »izgubašev-« na bilo veliko. Take -rezultate je spremljalo obsežno novo zaposlovanje, višji standard, predvsem družbeni, je sledil ugotovljenim rezultatom poslovanja. Skratka vse je kazalo, da kljub sicer zahtevnim pogojem gospodarjenja stvari potekajo običajno in da bomo po ustaljenih poteh tudi v 1980. letu, zadnjem v tekočem srednjeročnem obdobju, lahko dosegli zadovoljive rezultate. Prav pri takem gledanju pa bi lahko naredili veliko napako: prezrli bi določena dejstva, ki bi v tem letu lahko povzročila večje gospodarske motnje in močno Zavrla naš nadaljnji uspešni razvoj. Predvsem sta med številnimi okoliščinami pomembni dve dejstvi. Pogoji gospodarjenja so se sicer vztrajno in vedno bolj skokovito zaostrovali ter prav -sedaj predstavljajo najbolj zaostrene gospodarske rezultate v našem dosedanjem celotnem razvoju. Stopnjevala pa se je tudi neučinkovitost v obvladovanju zahtevnih gospodarskih razmer, vse premalo smo upoštevali gospodarske situacije, preveč smo se zadovoljevali z oblikovanji različnih stališč in sklepov, ki jih v praksi nismo uresničevali. Zaostreni pogoji gospodarjenja v letu 1980 so posledice tako notranjih kot zunanjih oziroma svetovnih gospodarskih razmer. Za notranje gospodarske razmere je ustrezno prestrukturiranje gospodarstva, njegova razdrobljenost, predvsem pa visoka poraba, ki ni v ustrezni odvisnosti od ustvarjenega dohodka. Med zunanje neugodne vplive pa je treba na prvem mestu šteti povečano delovanje in vedno večje vplive tako imenovanih protekcionalističnih ukrepov razvitih kapitalističnih držav, ko le-te onemogočajo normalno tržno konkurenco in normalni pretok blaga, ščitijo svoja tržišča pred dotokom tujega blaga in se notranje zapirajo, na tujih tržiščih (tretjih) pa nelojalno konkurirajo ter tudi tako otežkočajo vključevanje manj razvitih gospodarstev v svetovno menjavo. Vse to vedno bolj otežkoča tudi naš izvoz blaga na svetovna tržišča in terja posebno poslovno-gospodarsko ukrepanje za ustvarjanje potrebnega obsega mednarodne menjave naših proizvodov. Po drugi strani je očitno protekcionistično ravnanje tudi v tem, predvsem značilna visoka stopnja inflacije, ki je v letu 1979 dosegla stopnjo okoli 25 %. Za njo stoji visoka in z materialnimi fondi neusklajena denarna masa v obtoku, neučinkovit stari sistem obvladovanja in usklajevanja cen, nizka produktivnost družbenega deda v celoti, pomanjkljiva oziroma neusklajena vlaganja družbenih sredstev, nepravočasno in ne-da se blago razvitih držav, predvsem tisto, brez katerega je otež-kočeno gospodarjenje manj razvitih gospodarstev, kakršno je tudi naše, izredno hitro draži in tako povzroča manjšo konkurenčnost proizvodov in manj uspešno gospodarjenje. Omejen obseg izvoznih dejavnikov in s tem majhen iztržek iz izvoza za vsako ceno in veliki odlivi družbenega dohodka za drago uvozno blago imajo za posledico prelivanje 'našega ustvarjenega dohodka, dohodka našega dela, v tuje roke. Kolikor bolj narašča izvoz blaga za vsako ceno in na osnovi visokih stimulacij in kolikor je večji uvoz dragega blaga iz tujine, toliko več našega dohodka izgubljamo. Tako omejeni notranji in zunanji dejavniki med drugim potencirano zaostrujejo razmere, v katerih bomo gospodarili v tem letu, in terjajo večjo učinkovitost našega Obvladovanja teh razmer. CK ZKJ pa tudi organi ZK republik in pokrajin so oceniti, da po dosedanji poti zaradi posebnih gospodarskih razmer in zaradi dosedanje neučinkovitosti ne moremo več nadaljevati, temveč da je potrebno v dokumentih o uresničevanju in izvajanju politike gospodarskega razvoja povsem konkretno in obvezujoče ter z natančnimi količinskimi podatki opredeliti naloge za leto 1980 ter zaostriti odgovornost za njihovo uresničevanje. Zato sta to pot tudi resoluciji oblikovani veliko bolj konkretno in resnično, obvezujoče. Resolucija o izvajanju družbenega plana SRS za leto 1980 predvideva bistveno počasnejšo rast družbenega proizvoda, ki naj bi, enako kot tudi rast industrijske proizvodnje, raste! po stopnji 3—4 odst., za razliko od resolucij in stvarnih rezultatov v preteklih letih, ko so to bile vrednosti okoli 6 oziroma 7 %. Tako opredeljena rast družbenega proizvoda med drugim zelo zgovorno govori o tem, da pričakujemo velike notranje premike v našem gospodarjenju ter, da bomo kljub vsem prizadevanjem in ukrepom ustvarili minimalne osnove za nadaljnji razvoj. Tako nizka rast družbenega proizvoda ne dovoljuje 'l 1.0». ~~ i* mi“ Delavski zakonik v rimi. .... L idr« vm ur«»h>- deteti« a ;lototutia nemob S& ..... ssst . T . .- ti* f »j .m*™' Del rano. Ua h '• bil |»rcd» *«vtroj in , v*»le» i/ otK »ledtnajJ14, H it. 1» K** tridnevn član« odsek; ti nedein p, )'■ sodeloval inskem nr» ■ .... n'i i/-1 ..n v;i.. i . DElOVlšČi 'f.., HE S^N, organ«' »»Me ... »CA •STILO ih! ur«- «10 K) din na < casopfsa ■■s ~r=Sf=Iaj* II* tn posloviU-\ oh mojem družbeno- Skrili* tn poslovil m tor »la- odhodu v pokoj. i.-u.n to veliko uspeha ^ene< af Ja. : i e : e : cir 555 "‘"mu, »v -h« l X e : e : e i : : i : e LETO VELIKE AKTIVNOSTI, VARČEVANJA, VEČJE DISCIPLINE IN ODGOVORNOSTI, LETO JUBILEJEV SVOBODE IN SAMOUPRAVLJANJA V BORBO ZA BOLJŠI JUTRI Ob pričetku preteklega leta smo na tem mestu zapisali spodbudno parolo, kot napotek za devetinsedemdeseto leto: »Začnimo bitko za plan že prvi delovni dan v novem letu!« Ta smela ugotovitev bo glede na sedanje razmere v svetu in pri nas še bolj obvezujoča. V tem letu bomo morali k vsakodnevni bitki za uresničevanje sprejetih nalog dodati še intenzivnejša prizadevanja za boljše delo, za racionalnejše gospodarjenje, za vsestransko varčevanje itd. Vse to pa bomo dosegli seveda z ustreznimi samoupravnimi odločitvami. Za leto 1980 razmere napovedujejo težak gospodarski položaj, zato bomo morali našemu gospodarjenju posvetiti posebno pozornost. Letošnje leto je zadnje leto našega srednjeročnega načrta, ki bo pomenilo v zgodovini Litostroja pomembno prelomnico. Po tridesetih letih notranjega kvalitetnega razvoja smo prešli tudi v večjo desetletno investicijsko izgradnjo. Izgradnja novih tovarn in razširitev ter moderniziranje obstoječih proizvodnih zmogljivosti pa je doživela tudi širše družbeno priznanje. V tem srednjeročnem obdobju vsega, kar smo načrtovali v preteklih letih, še nismo mogli uresničiti — nekaj po naši krivdi, nekaj pa zaradi objektivnih težav, predpisov in razvoja ekonomske politike, ki se je kljub sprejetim srednjeročnim načrtom dokaj hitro spreminjala. Preostali del naših in skupnih družbenih srednjeročnih obvez bomo morali torej uresničiti letos, to bo moralo biti v ospredju naših skupnih prizadevanj. Letos pa bomo proslavljali tudi trideset let samoupravljanja v Litostroju. 1. septembra 1950 smo v novi tovarni, ki smo jo zgradili delavci sami, skupno z drugimi delavci širom po Jugoslaviji sledili Titovemu pozivu k samoupravljanju. Tako smo pričeli zgodovinsko oblast delavcev in kmetov oziroma delavskega razreda in s tem našo svojstveno pot izgadnje socialistične demokracije. Verjetno bomo trideseto obletnico samoupravljanja praznovali delovno in v boju za uresničevanje ustave in zakona o združenem delu ter z velikimi prizadevanji za stabilizacijo našega gospodarstva. Vsekakor pa bomo v letu 1980 z radostjo osvetlili našo tridesetletno samoupravno pot in mnoge delovne uspehe pri izgradnji nove Jugoslavije. Zavedati se moramo, da že 35 let živimo v svobodi in miru, V tem času smo doživeli vsestranski gospodarski in družbeni razvoj naše samoupravne socialistične družbe. Dostikrat se niti dovolj ne zavedamo pomembnosti prehojene razvojne poti in pa dejstva, da so za to, kar danes imamo, v narodnoosvobodilni borbi in socialistični revoluciji padle mnoge žrtve. Zato smo lahko ponosni, da živimo v tem intenzivnem razvojnem času, da v duhu samoupravljanja delamo in hkrati izvajamo samoupravno oblast. Vse to nas navdaja z optimizmom in nas prepričuje v trdno prihodnost. Vse porajajoče težave bomo premagali le notranje trdni in prepričani, da so vsa naša skupna prizadevanja pri delu in samoupravljanju usmerjena v naš skupni cilj, to je v borbo za boljši jutri, za srečno in svobodno življenje. Vse to pa je odvisno od nas samih, od samoupravi j alcev, od našega dela in samoupravljanja, od prizadevnosti in poštenosti v vseh naših namerah in nalogah. Leto 1980 lahko opravičeno imenujemo leto velike aktivnosti, varčevanja, večje discipline in odgovornosti pa tudi leto jubilejev svobode in samoupravljanja. K. G. t l • : : visoke porabe v nobeni njeni obliki, temveč zahteva omejevanje osebne porabe (OD), skupne porabe v O-ZD kot tudi vseh oblik družbene porabe za skupne in splošne namene ter omejevanje investicijske porabe. Konkretizacija resolucij sitih določil pa se pri teh omejitvah porabe izraža v tem, da se določene oblike porabe postavljajo v odvisnost od rasti dohodka, nekatere pa se omejujejo na vrednost, sorazmerno z doseženo porabo v preteklem letu. To pot se prvič v tekočem srednjeročnem obdobju z resolucijo omejujejo porast osebnih dohodkov tako, da lahko rastejo po stopnji, ki je za 25% počasnejša od rasti dohodka TOZD, pri tem pa naj bi izločanja iz dohodka za namene razširitve materialne osnove dela rastle hitreje kot OD. V neproizvodnih dejavnostih smejo rasti OD v letu 1980 le v sorazmerju z rastjo OD v proizvodnih organizacijah ter bodo tako tudi ti osebni dohodki odvisni od ustvarjenega porasta dohodka. Skupna poraba v OZD v letu 1980 ne sme rasti preko 15 % glede na doseženo raven v 1979. letu. Prav tako veljajo omejitve za investicijsko porabo, posebno za področje investiranja v negospodarstvu. Denarna masa v obtoku bo bolj usklajena s potrebami reprodukcijskega procesa, vsekakor pa bo (Nadaljevanje na 2. strani) t • e e e e • : e e ! : Ob zdravljenju tovariša Tita v kliničnem centru v Ljubljani, smo mu poslali naslednjo brzojavko: Dragi tovariš Tito! Delavci Litostroja, ki nosi Tvoje ime, Ti iskreno želimo, da bi čimprej okreval in nadaljeval delo za razvoj socialistične samoupravne skupnosti bratskih jugoslovanskih narodov in narodnosti in za mir v svetu. Zagotavljamo Ti, da bomo tudi mi za te cilje vložili vse svoje moči. Delavci Titovih zavodov Litostroj Zahtevne naloge v letu 1980 (Nadaljevanje s 1. strani) omejena, zaradi česar se bo poslabšala likvidnost poslovanja. Poseben poudarek je treba dati usmeriti resolucije, iz katere izhaja, da je nizko stopnjo gospodarske rasti možno doseči z bistveno večjo usmeritvijo. V izvozne posle. Zato je porast izvoza opredeljen z bistveno višjo stopnjo (6 %) kot velja za rast družbenega proizvoda v celoti. To dejstvo je trefba imeti pred očmi predvsem zato, ker izhaja iz ocen, da bodo omejevalni ukrepi na domačem tržišču bistveno znižali — ohladili pregreto konjunkturo in otežk očali ustvarjanje dohodka z usmeritvijo na poslovanje na domačem tržišču. Pomembna pa je tudi usmeritev v še večjo odvisnost možnosti uvoza reprodukcijskega materiala v letu 1980 od doseženih rezultatov pri izvozu, kar bo vsaj v začetku povzročilo zelo hude motnje v gospodarjenju. Ob tej priliki ni potrebno ponavljati vseh bistvenih elementov iz resolucije za ponazoritev posebnih pogojev, v katerih bodo potekali gospodarski tokovi v letu 1980. Potrebno pa je omeniti, da bodo predvidene usmeritve in njihove realizacije zagotavljali upravno administrativni ukrepi vse dotlej, dokler akcije vseh samoupravnih dejavnikov ne bodo oblikovane in konkretizirane tako, da bo njihovo izvajanje in uresničevanje dalo otipljive rezultate. Verjamemo v rezultate zavestnih odločitev subjektivnih dejavnikov samoupravljaicev in vseh naših občanov, zavedamo pa se tudi in si tudi lahko predstavljamo, kako bodo delovali administrativni ukrepi. Dostikrat doslej doslej smo to že doživeli in vemo, da to običajno predstavlja oviro pobude ter že tako zahtevne pogoje gospodarjenja še zaostruje. Zato resolucija predvideva, da bodo za gospodarjenje in ustvarjalne že v januarju pripravljeni ustrezni družbeni dogovori in sporazumi, s čimer bi zagotovili realizacijo osnovnih planiranih usmeritev. Dolžni smo se pravočasno in -temeljito pripraviti na naloge, ki nas čakajo, kar nas obvezujejo stališča ZK, določila resolucije pa nalagajo vsaki temeljni organizaciji in drugim organizacijam združenega dela, da vse usmeritve konkretno in dosledno vgradijo v svoje planske akte za leto 1980. To je gotovo prava pot, če hočemo doseči postavljene __ cilje. Tudi naša metodologija in že dokaj uveljavljena praksa pripravljanja planskih dokumentov v Litostroju, planiranja, ki izhaja jz planiranja potrebnega dohodka in planiranja njegove delitve za pokrivanje vseh potreb, pa je sedaj že tako razvita, da je možno uresničevati postavljeno načelo in konkretne usmeritve iz resolucije vključiti in konkretizirati v naših planih, ki tako morajo postati osnovni stabilizacijski dokument sleherne temeljne organizacije. V naši delovni organizaciji in vseh -tozdih ter v delovni skupnosti moramo realno oceniti, v kakšnem položaju smo glede na nove pogoje gospodarjenja, na osnovi temeljitih analiz moramo pravilno sestaviti naš plan za leto 1980 in vanj dosledno vgraditi resolucijska načela ter uskladiti naše želje, prijeme in možnosti za dosego stabilizacijskih usmeritev. Naš proizvodni program ni občutljiv na hitre spremembe v pogojih gospodarjenja, saj spremenjeni in otežkočeni pogoji v devetih mesecih preteklega leta še niso pustili vidnejših posledic na naših rezultatih poslovanja, čeprav so poslabšani pogoji gospodarjenja na različnejše načine že bili opazni. Občasna znižana likvidnost našega poslovanja, zaostreni pogoji uvoza nujnega reprodukcijskega materiala, znižan iz-plen ponudb na tujih tržiščih zaradi neustreznega obsega kreditiranja prodaje opreme in drugi primeri so le nekateri znaki spre- menjenih pogojev gospodarjenja. Zato smo ob koncu preteklega leta že izvajali posebne akcije, da smo omilili morebitne neugodne posledice. Gotovo bodo nekateri neugodni pojavi lahko imeli odraz v naših zaključnih računih za leto 1979. Bistveno zaostrene gospodarske razmere pa terjajo od vseh nas in slehernega posameznika zavestne in učinkovite ukrepe, le tako bomo še naprej zagotovili uspešno poslovanje in samo na tej osnovi nadaljnjo rast osebnega in družbenega standarda naših delavcev. Imamo ddbre izhodiščne osnove, saj smo dobro založeni z naročili, obseg zalog nam omogoča lažje preseganje občasnih zadreg glede na režimske ukrepe, v leto 1980 prehajamo s povprečno ugodnimi skladi, sredstvi za skupno in osebno porabo, povečana finaaizacija ob koncu leta 1979 za izvozno področje dela pa nam bo zagotovila pravice do nujno potrebnega uvoza. Kadrovsko smo -kljub potrebam za nove obrate in dejavnosti dokaj pokriti, postopna modernizacija naše proizvodnje ima značaj stalnega procesa, tudi glede samoupravne organiziranosti in uveljavljanja samoupravnih družbenoekonomskih odnosov vstopa v leto 1980 z novimi dosežki. Pripravili in obravnavali smo že -tudi gospodarski plan za tekoče leto. V ta plan smo vgradili, kot sicer vselej doslej, zelo zahtevne naloge in želje, kar izpričuje pripravljenost vseh za realizacijo takega načrta. Ob tem s-mo najbrž nekoliko podcenili zelo zaostrene pogoje gospodarjenja, brez resolucij pa so nam tudi -manjkali nekateri elementi, s pomočjo katerih bi bolje realno planirali. Zato smo sedaj dolžni ponovno analizirati naše planske opredelitve ter pripraviti realnejše plane. V planih bomo morali predvsem realneje opredeliti obseg novega, produktivnega zaposlovanja, kar bomo morali dosledno uskladiti z razmerji iz resolucije in upoštevati razpoložljive vire za pridobivanje novih nujno potrebnih sodelavcev. Na osnovi tega bo treba v naših planih bistveno znižati predvideno število nezaposlenih, pri tem pa zagotovili predvsem zaposlovanje proizvodnih delavcev, manjkajoče delavce v nekaterih strokovnih službah pa nadomeščati s prilagajanjem in izboljšanjem organizacije dela. V plane bomo -morali vgraditi tudi načelo, da mora željenemu porastu OD v primerjavi v preteklem letom slediti za 25% hitrejša rast dohodka in hitrejša rast čistega dohodka. Velikost sredstev za skupno porabo bomo morali omejiti na 15%, glede na sredstva, ki jih bomo v ta namen izdvojili po zaključnem računu 1979, čeprav imamo na tem področju velike cilje. V strukturo dohodka, ki ga načrtujemo za leto 1980, moramo vgraditi obseg sredstev za prispevke internih skupnosti in družbenopolitičnih skupnosti v takih velikostih, kot to predvideva resolucija. To so nižje vrednosti, kot smo jih planirali, ko smo izhajali iz že predvidenih prispevnih stopenj na osnovi sporazumov in izkušenj iz preteklega leta. Bilo bi normalno pričakovati, da dobimo od SIS in drugih dejavnikov konkretne podatke o novih prispevnih stopnjah, ki bodo odražali stabilizacijske umeritve, vendar bi v tem primeru gotovo morali čakati predolgo, saj bodo izračuni in analize ter usklajevanja zahtevale precej časa. V naših planih bomo morali posebno skrbno proučiti tisti del, v katerem obravnavamo stroške poslovanja, in zavestno predvideti ukrepe za čim nižje poslovne stroške. V tem delu plana se morajo odražati ukrepi varčevanja na področju materialnih stroškov kot posledica boljšega izkoriščanja materiala, boljšega gospodarjenja z materialom v nalogah itd. V tem delu plana naj se odražajo tudi ukrepi za boljše izkoriščanje energije in na ta način zniževanje poslovnih stroškov. Posebno bo treba proučiti režijske stroške v -tem okviru pa stroške transporta, PTT stroške, stroške vseh vrst vzdrževanja, obseg stroškov za službena potovanja, stroške obresti za kredite, nadomestila za izostanke z dela itd., ter tako prispevati k bolj ekonomičnemu poslovanju. Tudi obseg količinske proizvodnje, izkoriščanje proizvodnih zmogljivosti in delovnega časa bo potrebno opredeliti tako, da bo vsaki- naši temeljni organizaciji zagotovljen porast produktivnosti v odnosu na preteklo poslovno leto, da bo predvsem porast produktivnosti dela osnova za večji dohodek in njegovo ugodnejšo delitev. Ponovna proučitev in ustrezne spremembe v planskih postavkah morajo zagotoviti, da plan za leto 1980 postane bolj realen, še pomembnejši cilj tega je ta, da tak realen plan, podrobno analiziran in zavestno opredeljen, postane osnovi stabilizacijski program vsakega našega tozda in DO v celoti. Sprotno spremljanje takega plana in ukrepanje za njegovo uresničitev pa mora odražati našo stabilizacijsko naravnanost in naš prispevek k skupnim usmeritvam celotne družbe, usmeritvam, ki bodo zagotovile uspešno preseganje težavnih pogojev gospodarjenja v tekočem letu. Naloge, ki izvirajo iz gospodarskih usmeritev za leto 1980 in ki morajo dobiti svojo polno konkretizacijo in izraz -v sleherni celici naše družbe, so zahtevne, še bolj pa bodo zahtevne pri uresničevanju, da je naš sistem socialističnega samoupravljanja sposoben uspešno in učinkovito obvladati težak dolgoročen proces stabilizacije gospodarstva. Potrebno bo delovati drugače, kot smo navajeni, zavestno se bomo morali odreči nekaterim željam oziroma uresničitev želja in potreb bomo morali zagotoviti s še boljšimi rezultati poslovanja kot doslej. Le na tak način bomo lahko zagotovili nadaljnjo rast realnega osebnega standarda, modernizacijo naše proizvodnje, povišan družbeni standard in druge cilje. Tudi doslej smo prav mi poslovali v zahtevnih pogojih gospodarjenja in izpričali svoje sposobnosti. Verjamemo, da je sedaj nastopil čas, ko bodo zahtevni pogoji dela veljali za vse v naši družbi. Z. V. ■imnBniuTimi»iwmr«iniimmifm ume i Glasilo delovne organizacije Titovi zavodi Litostroj izhaja mesečno (s posebnimi prilogami) v nakladi 5800 izvodov. — Ureja ga uredniški odbor v sestavi : Stanislav Bradeško, dipl. inž., Milan Vidmar, Janez Oprcšnik, Vukosav Živkovič, Hrabroslav Premelč, Janez Stražišar, dipl. inž., Milan Jur-javčič, inž. in uredniki: odgovorni urednik Karel Gornik, urednik Marjana Habicht, tehnični urednik Estera Lampič, lektorira prof. Vesna Tome-Lamut. Telefon uredništva 556-021 (n. c.) interna 202, 246 — Poštnina plačana v gotovini — Tiska Tiskarna Ljubljana. Oproščeno prometnega davka po pristojnem sklepu 421-1/72. Zasnežena skulptura Dubc Sombolac PRIPRAVE NA VOLITVE Delavski svet delovne organizacije je na svoji 12. seji 10. januarja 1980 sprejel sklep o razpisu volitev v samoupravne organe, ki bodo 28. februarja istočasno v vsej delovni organizaciji. S tem v zvezi je potrebno pripraviti in izvršiti kandidacijske postopke za vse organe, ki jih bomo volili na volitvah, obenem pa pripravili možne kandidate za ostale organe in komislije, ki jih ne volimo tajno, vendar pa so ob konstituiranju novih samoupravnih organov potrebni in jih moramo izvoliti za nemoten potek dela teh organov. 1. Priprava in izvedba kandidacijskih postopkov mora steči čim hitreje in usklajeno, če hočemo, da ne bomo zašli v časovno stisko. Upoštevajoč stališča, da morajo izvršni odbori sindikata (kot nosilci postopka kandidiranja) izpeljati vse naloge v sleherni TOZD in DS, se je potrebno odgovorno in zavzeto lotiti aktivnosti, iti se bodo zaključile s kandidacijskimi konferencami. Kandidate za delegate, ki jih volimo na volitvah, potrjujejo delavci TOZD DS na kandidacijskih konferencah. Vse TOZD in DS imajo že potrjene liste evidentiranih možnih kandidatov. Tista TOZD ali DS, ki morebiti še ni potrdila liste evidentiranja možnih kandidatov, naj to 'takoj opravi na prvem zboru delavcev. Kadrovska komisija OO sindikata skupaj s kadrovskima komisijama OO ZK in OO ZSM pripravi predloge možnih kandidatov. Na kandidacijskih konferencah, ki jih skličejo osnovne organizacije sindikata, vsi prisotni obravnavajo predlog, ga dopolnijo ali spremenijo ter z javnim glasovanjem sprejmejo. Ob tem je pomembno, da pri kadrovanju upoštevamo kriterije samoupravne kadrovske politike, ki je opredeljena v dokumentih Zveze sindikatov Slovenije in družbenem dogovoru o uresničevanju kadrovske politike na območju mesta Ljubljane. Kandidacijske konference so lahko po delovnih samoupravnih skupinah ali enotno za TOZD, odvisno od možnosti, stanja in delovnih dolžnosti, najkasneje 15 dni pred volitvami oziroma dnevom glasovanja. Kandidatna lista mora zajemati zastopanost vseh delovnih samoupravnih skupin v vsaki TOZD ali DS s toliko delegati (za delavski svet TOZD in DS), koljkor je opredeljeno v statutih posameznih TOZD in DS. Osnovna organizacija sindikata sestavi kandidacijsko listo za delegate v delavski svet TOZD in DS. Pri tem je potrebno upoštevati, da sestavimo enotno kandidatno listo, posebej z navedbo kandidatov, za vsako delovno oziroma samoupravno skupino po abecednem redu. Na kandidacijskih konferencah istočasno izvršimo tudi kandidacijske postopke in predlagamo sestavo kandidatnih list za vse os- tale organe upravljanja, ki jih je potrebno izvoliti na tajnih volitvah. Za predlaganje vseh kandidatov se morajo na isti kandidacijski konferenci voditi ločeni postopki za vsak organ posebej. Osnovna organizacija sindikata pošlje volilni komisiji enotno kandidatno listo najkasneje 10 dni pred volitvami. Volilni komisiji je potrebno predložiti: — zapisnike iz kandidacijskih konferenc, — zapisnik iz seje IO sindikata in — pristanek vsakega kandidata, da sprejme kandidaturo. Volilna komisija pregleda kandidatno listo in jo objavi najmanj 5 dni pred dnevom volitev. 2. Pri pripravi kandidatov za vse organe, ki jih bomo volili tajno, je potrebno upoštevati dejstvo, da potrebujemo kandidate z liste evidentiranih možni n didatov tudi za druge organe in komisije, ki jih je potrebno cb konstituiranju organov samoupravljanja izvoliti, da bodo le-ti lahko nomalno delovali. Na tajnih volitvah bomo volili: — delegate v delavski svet TOZD in DS, — delegate v delavski svet delovne organizacije, — delegate v delavski svet SOZD ZPS, — delegate v disciplinsko komisijo, — delegate v samoupravno delavsko kontrolo TOZD in DS, delovne organizacije Litostroj in sestavljene organizacije ZPS, — delegate v organ notranje arbitraže (nadomestne volitve), — delegate v svet Izobraževalnega centra Litostroj, — delegate v svet uporabnikov TOZD IRRP. Za nemoteno delo samoupravnih organov potrebujemo še: 1. Delegate za upravni odbor delovne organizacije Litostroj. 2. Delegate za komisije delavskega sveta delovne organizacije Litostroj: — komisijo za štipendiranje, — komisijo za stanovanjska vprašanja, — komisijo za inovacije in realizacijo poslovanja, — komisijo za pohvale in odlikovanja, — komisijo za LO in DS, 3. Delegate za skupni organ. 4. Delegate za vse komisije v TOZD in DS, ki so bile že do sedaj formirane. Pri vseh kandidacijskih postopkih je potrebno upoštevati tudi zamenljivost delegatov, saj v istem samoupravnem organu ne more nihče kandidirati več kot dvakrat zapovrstjo. M. S. POSLOVNOST IN GOSPODARNOST - POGOJ NAŠEGA OBSTOJA Znano je, da ima Litostroj dokaj raznolik proizvodni program: vodne turbine in črpalke raznih vrst, žerjave in ostalo industrijsko opremo, dieselske motorje, preoblikovalne stroje, talna transportna sredstva, specialne odlitke — vse to so proizvodi, ki jih proizvajamo posamično. Teh proizvodov tudi ne prodajamo iz zalog, saj je njihova kasnejša uporaba točno določena šele ob podpisu pogodbe. Šele takrat pričnemo obravnavati naročila od projektantskih in konstruktorskih del, preko celotnega proizvodnega procesa tja do montažnih del in odprave proizvoda. Zato se v primeru, da moramo vsa naročila realizirati v pogodbeno določenih dobavnih rokih, znajdemo pred problemom, ki ni tako enostavno rešljiv, predvsem še, če se hočemo obnašati poslovno in hkrati gospodarno proizvajati. To pa moramo, kajti po slovnost in gospodarnost sta velelnika današnjega časa. Poslovnost je opredeljena z mnogimi prvinami: od skrbno sestavljenega poslovnega pisma pa tja do vljudnega sprejema kupca, od hitrega reagiranja na kupčeve želje in pozornosti od njega pa tja do zadovoljive realizacije naročila. Naročilo pa bo zadovoljivo realizirano le takrat, kadar bomo v celoti izpolnili vse pogodbene obveznosti, ki jih naročilo vsebuje. Glavni in bistveni elementi prodajne pogodbe pa so predvsem cena, količina, kakovost in dobavni rok. Toda pustimo tokrat cene; o njih le toliko, da sta kupec kot prodajalec lahko zadovoljna ali pa nezadovoljna, ali pa samo eden od njiiju. Ta občutek je običajno kratkotrajen lin hitro mine. Tudi količina in kakovost sta redkokdaj sporni. Kaj pa dobavni rok? Dobavni rok je običajno tisti pogoj v prodajni pogodbi, ki ga je najtežje izpolniti. Seveda mislimo pri tem na individualne proizvode po naročilu. Za zamude so sicer predvidene pogodbene kazni, toda praviloma pogodbena kazen nikoli ne povrne škode, ki jo s kasnitvijo povzročimo kupcu. Veliko škod pa povzročimo tudi sami sebi, saj v nekaterih primerih lahko kupec celo odstopi od pogodbe, pa tudi pogodbene kazni niso majhne. Največja škoda pa je izgubljanje poslovnega ugleda in očrnitev poslovnosti. Te splošne ugotovitve veljajo za ves poslovni svet in tako tudi za nas. Za Litostroj lahko trdimo, da je tem težavam in nevarnostim še bolj izpostavljen, deloma zaradi raznolikega proizvodnega programa, v zadnjem času pa so svoj delež dodali tudi pogoji gospodarjenja pri nas in v svetu. Toda medtem ko ugotavljamo, da se dokaj uspešno spoprijemamo s temi težavami in preneka-tere tudi uspešno premagujemo, pa ne moremo trditi, da smo povsod uspešni in da nikdar ne zamujamo z realizacijo naročil. Naš cilj je realizirati vsa naročila v pogodbenih dobavnih rokih! Ali je to sploh mogoče? Vsekakor (Ali se vsaj zelo približamo tako zastavljenemu cilju!) Morda bi omenili nekatere čeri, ob katere zadevamo pri realizaciji individualnih proizvodov po naročilu. Že ob sprejemanju naročil se lahko znajdemo v dveh različnih stanjih: ali je na tržišču veliko ali majhno povpraševanje po naših proizvodih. Obe stanji odločujoče vplivata na prodajne pogoje in dokaj težko je novo naročilo matematično natančno rokovno oziroma glede prostih zmogljivosti uskladiti z že obstoječimi naročili. To mnogi organizatorji predlagajo kot edino rešitev, ki kasneje prepreči zamudo realizacije naročila. Takšno previdno sprejemanje naročil bi nas kaj kmalu pripeljalo iz stanja velikega povpraševanja po naših proizvodih v stanje majhnega povpraševanja. O nas bi kupca govorili, da proizvajamo le od primera do primera. Pa tudi sami bi bili kaj kmalu razočarani nad našim izračunom zmogljivosti. Dotok naročil bi začel upadati, prav tako bi se izkoriščenost zelo poslabšala. Pri proizvodnji individualnih proizvodov se namreč srečujemo s pojmom ozkega grla. To je primer, ko so razpoložljive zmogljivosti manjše od potrebnih. Ta pojav pa ni statične narave, niti prostorsko in časovno opredeljen, temveč dokaj dinamičen sprehajalec v proizvodnem procesu. Pa tudi naše zmogljivosti so točno določene s stroji, ljudmi, prostorom in časom, ki so vsak naslednji trenutek v drugačnem medsebojnem odnosu. V zvezi s sprejemanjem naročil obstajajo še pomembna priporočila o točni evidenci izstavljenih ponudb in opcijskih rokih teh ponudb. Tudi te teorije, predvsem o opcijskih rokih niso kaj prida uporabne za nas. Lahko se namreč zgodi, da čakamo na naročilo, ki ga kasneje ne dobimo, za- radi njega pa srno odklonili drugo naročilo. Najboljša rešitev so izkušnje, ki jih moramo izoblikovati v enostaven itn dogovorjen sistem. Če hočemo odgovoriti na vprašanje »‘Koliko naročil lahko sprejmemo, da bomo zagotovili njihovo rokovno realizacijo?« lahko odgovorimo, da najmanj toliko, kolikor smo jih v preteklosti že realizirali. Seveda mora posamezno naročilo ustrezati izkustvenemu izdelovalnemu času, vsa naročila pa morajo biti časovno tako razporejena, da njihova količina ustreza količinski propustnosti podjetja, izraženi s tonami na leto ali tonami na mesec. Vse do sedaj smo govorili o tako imenovanem konjunktu rnem stanju, to je o stanju velikega povpraševanja na tržišču po naših proizvodih. Povsem drugače pa se moramo obnašati v, stanju majhnega povpraševanja ali v prizadevanjih za izvoz naših izdelkov. Takrat lahko marsikatero domačo teorijo odmislimo. Če se ne znamo poslovno in tržno obnašati, dobi naročilo tisti, ki je -boljši od nas! Trenutna založenost Litostroja z naročili je zadovoljiva. Morda je, gledano dolgoročno, premalo izvoznih naročil, predvsem na konvertibilna -tržišča. Zato ne bo odveč še nekaj besed o obravnavanju naročil, torej o našem ob- našanju potem, ko so naročila že v hiši. Prav gotovo nas k podpisu pogodbe nihče ne prisili. Vsaka pogodba je izraz volje dveh strank — prodajalca in kupca. Prodajalec želi ustvariti prihodek, kupec pa dobiti za dogovorjeno ceno kvaliteten proizvod v dogovorjenem roku. Vsako dejanje, ki je usmerjeno proti kateremukoli elementu iz pogodbe, se razume kot neposlovno dejanje, za kar so v pogodbi predvidene pogodbene kazn-ii. Omenili smo že, da pogodbena kazen nikdar ne nadoknadi škode, ki je povzročena npr. s kasnitvijo. Običajno je naš del opreme le del večjega objekta, ki logično nekompleten ne more de- SAMOUPRAVLJANJA ČASOPISA LITOSTROJ lovati ih vračati investirana sredstva. Vse to je dokazano. Toda ali sp tudi vsa naša -ukrepanja usmerjena k temu, da hi vsa obstoječa naročila realizirali brez zamud? Dejstvo je, da si mnogo prizadevamo za to, predvsem proti koncu, ko se dobavni rok že izteka. Mnogokrat pa poskušamo že nastalo zamudo čim bolj skrajšati. V takih primerih dosegamo neverjetno dobre rezultate. Vedno znova pa se tudi jezimo in sprašujemo, zakaj je to potrebno. To ni sistematično in organizirano delo, to je gašenje! Zakaj ne poprimemo že od vsega začetka? Tudi za obravnavo individualnih naročil obstaja mnogo različnih mnenj. Nekaj jih izhaja iz naših temeljnih organizacij, druga so posledica naše organiziranosti ali zagovarjanja samo nekega proizvoda. Mnogo konceptov prinesejo s seboj naši delavci iz raznih šol in tečajev. Vse to udari na dan -takrat, ko iščemo novo, boljšo rešitev za sistem obnove naročil. Težko je trditi, kdo ima prav oziroma katera rešitev je najboljša. Vedeti moramo namreč, da v Litostroju večino naročil predstavlja tako imenovani skupni proi-zvod, pri proizvodnji katerega sodeluje več temeljnih organizacij v različnem obsegu. Zato moramo omeniti, da dobra poslovna politika temeljne organizacije ni vedno najboljša za poslovno politiko Skupnega proizvoda. (Primerjajmo v tej zvezi posamično delo z združenim delom.) Prav tako je v zvezi z našim proizvodnim programom nespremenjena politika enega proizvoda. Če niso vsa proizvodi »enakopravni«, potem nezaželenega raje izključimo iz proizvodnega programa. Vse navedene kritične pripombe so morda bolj kritične, kot je potrebno z ozirom na dejansko stanje. Vseeno pa naj služijo kot izziv, da se čimprej dokopljemo do enostavnega in dogovorjenega koncepta obravnave individualnih naročil. V. N. ODOBREN KREDIT LJUBLJANSKE BANKE ZA GRADNJO FIESE IN TELOVADNICE Naš 12,5-tonski viličar pri delu v koprski luki. Viličar ima napravo za prečni pomik in prijemalo za prazne kontejnerje. Prijemalo je izdelal Metil z Reke (Foto: J. Jereb) V FIESI BOMO GRADILI V ponedeljek 14. januarja je zasedala skupščina stanovanjske banke Ljubljanske banke in med drugim sprejela tudi plan kreditiranja objektov družbenega standarda za leto 1980. Že v preteklem letu je prav ta banka odobrila kredit za izgradnjo počitniškega doma v Fiesi, ki ga pa nismo mogli koristiti zaradi neurejene dokumentacije in naših notranjih aktov. Prošnji TOZD ZSE, naj sc kredit prenese v leto 1980 ter odobri dodatni kredit še za izgradnjo telovadnice pri IC, je banka ugodila. Tako imamo danes urejene tudi -kreditne pogoje, saj nam je banka zagotovila 2,3 milijarde starih dinarjev za gradnjo počitniškega doma v Fiesi ter 1,5 milijarde za gradnjo telovadnice. Kako je z gradbeno dokumentacijo? Dokumentacija za počitniški dom Fiesa bo januarja. Čeprav je bil rok za izdelavo dokumentacije decembra 1979, je zamuda opravičena. Delno se je spremenil idejni projekt zaradi infra strukture, ki je bila po zazidalnem načrtu občine drugačna. Cesta bo speljana sedaj z vrha navzdol in ne kot je bilo prvotno predvideno od SAP navzgor do spodnjih prostorov doma. Tako sta sedaj v spremenjenem na- črtu restavracija in dovoz do nje v gornjem nadstropju, kjer bo tudi klubska soba, jedilnica in terasa. To pa ima tudi prednosti, saj tako v sobe ne bo prihajal duh po hrani, imeli pa bomo tudi lepši razgled iz restavracije na morje. In kako je s soglasji? Razen -dovoljenja SKIS občine Piran smo pridobili vsa soglasja. Skupščina občine Piran je pred dvema letoma sprejela sklep o prepovedi vsake gradnje na območju Fiese. Ta sklep je še v veljavi in ga ne bodo preklicali vse do sprejetja zazidalnega načrta Fiese. Zazidalni načrt izdeluje In-ves-t biro i-z Kopra, Id izdeluje tudi naše načrte, ter je pripravljen za -razpravo. Ta -razprava pa bo trajala nekoliko dalj, kot mi potrebujemo za pričetek gradnje. Glede na to, da se naš projekt vključuje v predvideni predlog, smo zaprosili skupščino občine Piran, da izvzame našo gradnjo iz prepovedi odloka občine. Pričakujemo, da bodo to obravnavali na prvem zasedanju skupščine in seveda upamo na ugodno rešitev, ki so nam jo že obljubili. In kako smo sprejeli samoupravni sporazum v Litostroju? Razen tozdov PZO, OB in DS PFSR so vsi zbori samoupravni sporazum potrdili, nekateri tudi z delno pripombo, naj se zaradi najnovejših omejevalnih ukrepov uredijo najprej finančne zadeve. Sedaj pričakujemo sklepe zborov omenjenih tozdov in DS PFSR in nato še ugotovitvenega sklepa DSP. Ta naj bi poleg ugotovitvenega sklepa imenoval še z zakonom predvideno investicijsko komisijo, ki jo bo predlagal TOZD ZSE za Fieso in TOZD IC za telovadnico. In kdaj naj bi zasadili prve lopate? Vse je odvisno od nas. Ureditev notranjih formalnosti ter formalnosti z banko lahko traja največ mesec dni. Drugič pa še o tem, kako potekajo priprave za gradnjo telovadnice. M. Vidmar Dogovori za odločne akcije V skladu s sklepom 5. seje centralnega komiteja Zveze komunistov Slovenije je posebna komisija centralnega komiteja pripravila predlog sklepov CK ZKS o nalogah komunistov pri uveljavljanju in nadaljnjem razvijanju političnega sistema socialističnega samoupravljanja, o nadaljnjem razvijanju demokratizcije odnosov ter kolektivne odgovornosti ter dela, v skladu s tem pa tudi o organiziranosti občinskih konferenc ZKS. Sledila je poglobljena razprava vseh osnovnih organizacij, ki je bila združena tudi z vsebino volilno programskih konferenc, obravnava pa je stekla tudi na 17. in 18. seji občinske konference ZKS Ljubljana-Siška, ki sta bili v mesecu novembru. Konkretne družbenoekonomske razmere ter številni razvojni in drugi problemi znova dokazujejo, da niti poskusi centralistično etatističnega urejanja niti tehnokratsko liberalistično pristopanje ne vodi k reševanju družbenoekonomskih problemov, ne krepi vloge pravic in odgovornosti delavcev in občanov v procesu družbenega odločanja, pa tudi ne socialne varnosti naše družbe in njenega delavskega razreda. Torej se problemi jasno odražajo tudi v političnem sistemu, predvsem pri uresničevanju politične oblasti delavcev in občanov. Izhajajoč iz te ugotovitve je Zveza komunistov med najbolj poklicanimi za to, da pravočasno in odločno preverja dosežke s področja izgradnje političnega sistema, se sooči s problemi in predvsem z vzroki za prepočasno uresničevanje in razvijanje demokratične narave političnega sistema in jih v konkretni družbeni praksi in sredini preprečuje. Razpave, ki so v zadnjem obdobju močno povečale aktivnost in izpostavile ključne idejnopolitične probleme, so v okviru osnovnih organizacij ZKS v Litostroju tako kakor v občini povečale aktivnost in akcije za odpravo nekaterih slabosti. Široko zastavljena aktivnost je dobila odsev v delovanju vseh vodstev družbenopolitičnih organizacij. Izdelana je vrsta ocen, analiz in poročil, katerih cilj je, da predvsem na osnovi ugotovljenih slabosti usmerjamo akcijo v nadaljnje poglabljanje socialistične samoupravne demokracije. Glede na sprejeta izhodišča, ocene, programe osnovnih organizacij in poglobljene razprave na zadnji seji občinske konference ZKS je bil sprejet akcijski program in izhodišča za delo vseh subjektivnih sil. Ob tem, da je potrebno dosledno uresničevati načelo demokratičnega centralizma, so sedanje naloge, sprejete na sejah OOZK in OK ZKS predvsem te: 1. Zveza komunistov kot vodilna subjektivna sila bo skupaj z ostalimi organiziranimi silami v demokratičnem dialogu utrjevala ekonomsko in politično oblast delavskega razreda z vključitvijo vseh komunistov pri izvajanju samoupravnih družbenih odločitev. Predvsem utrjevanje in čim boljši rezultat ter kazalci gospodarjenja, nadaljnje poglabljanje in razvijanje dohodkovnih odnosov, samoupravno sporazumevanje na vseh področjih združevanja dela in sredstev mora biti glavna naloga in vsakdanja praksa. Vse probleme, ki se pojavljajo v sredinah, moramo obravnavati in razreševati znotraj družbenopolitičnih organizacij, samoupravnih organov, delegatskih skupščin ter v delegacijah. V sleherni sredini je potrebno razvijati posebne demokratične metode delovanja. Delo mora biti široko odprto, izražanje interesov in stališč se mora prenesti do slehernega delavca v samoupravni delovni skupini. Akcijsko povezovanje komunistov med osnovnimi organizacijami mora biti bolj prisotno, če se želimo s široko razpravo in oceno stanja dogovoriti za enotno akcijo, ki mora nujno slediti. Akcijsko povezovanje mora biti stalna oblika dela, kajti demokratizacija odnosov mora temeljiti na dogovarjanju in poenotenju stališč ter v končni fazi na uveljavljanju v sleherni sredini. 2. Vse omenjene naloge v družbeni praksi še niso izvršene in cilji niso doseženi, zato je nujno, da odločno delujemo v tej smeri, da izkoristimo vse ustvarjalne možnosti, ki jih omogoča politčni sistem. Izhodišče za akcijo pa mora izhajati predvsem iz tega. da se dosledno izvaja aktivnost v procesu samoupravnega in delegatskega odločanja, okrepi vpliv osnovnih organizacij, predvsem v vsebini dela, zagotovi kolektivno delo in odgovornost in razvija demokratičen dialog. 3. Volilne programske konference osnovnih organizacij v Litostroju so problematiko v vseh sredinah dokaj celovito ocenile in sprejele programe dela za odpravo slabosti. Izpostavljeni so bili neki pereči problemi, predvsem pri odnosih dohodkovne povezanosti, izpolnjevanju planskih dogovorov posameznih TOZD na skupnem proizvodu, izpostavljeno je bilo reševanje nekaterih problemov, ki so se pojavljali v teku celega leta. Obravnavali smo svobodno menjavo v odnosu TOZD do skupnih služb, nadaljnji razvoj in delitev dela v sklopu slovenske strojegradnje, poudarili pa smo tudi nekatere krepitve TOZD, ki vodijo že v novo stopnjo organiziranosti in kar pred vse komuniste v Litostroju postavlja razmišljanja o nadaljnjem razvoju obstoječega stanja. Tudi programi dela, ki izhajajo na podlagi ocen v posameznih sredinah, so kratki, jasni, akcijski, in pred celotno članstvo nalagajo veliko novih nalog. Sekretariati so močno spremenjeni, predvsem pa preveva v vseh sredinah mlada struktutra vodstev. Že dolgo ni bilo v osnovnih organizacijah ZKS v Litostroju toliko mladih sekretarjev, kot jih je bilo sedaj izvoljenih. Podatek, da so se vsi sekretarji v Litostroju zamenjali, govori, da smo dosledno prestopili k samoupravni kadrovski politiki, ki je za Zvezo komunistov še posebej pomembna. Vse to kaže na to, da smo ravnali zelo odgovorno in v skladu s Titovo mislijo o večji zamenljivosti na vodilnih funkcijah. Tudi pristop pri izbiri kadrov je bil skoraj v vseh osnovnih organizacijah pravočasen in celovit, tako da so bile odločitve na sejah zgolj formalnost. Vse to kaže, da smo upoštevali vse principe in dogovore pri oblikovanju novih vodstev ter da je potrebno s tako usmerjeno kadrovsko politiko na razrednih principih odločno nadaljevati tudi v drugih družbenopolitičnih organizacijah. V začetku bo najbrž še nekaj težav, saj smo zadnje dve leti preveč zanemarjali to področje, kar se bo jasno odražalo v sedanjem in prihodnjem delu. Še druga pomembna ugotovitev je jasna, da že nekajletno usmerjeno idejnopolitično usposabljanje odpira nove možnosti selekcije in usmerjanje kadrov, saj imamo vsako leto v naj višjih stopnjah izobraževanja vsaj dvajset komunistov. Skoraj v vseh osnovnih organizacijah imamo dva člana, ki sta opravila celovit sistem usposabljanja, ob tem pa še celo vrsto drugih, ki so opravili osnovne seminarje. Prav zato letos ni bilo problemov pri izbiri sekretarjev, namestnikov in sekretariatov. Vendar pa moramo glede na veliko zamenjavo članov v sekretariatih kot prvo nalogo v tem mandatnem obdobju takoj začeti celovit sistem idejnopolitičnega izobraževanja, ga dopolniti z aktualno problematiko, nalogami in cilji, ki naj bi jih dosegli v tem obdobju. Novim sekretariatom moramo dati vso osnovo, da se čim hitreje vključijo v delo in izvrševanje sprejetih sklepov. To pa je zagotovilo, da bo Zveza komunistov trdno obvladovala situacijo in se takoj spopadla s problemi, če bo to potrebno, saj je mladost in usposobljenost vseh sekretarjev že dovolj velika, da lahko skupaj ob enotnem delovanju za skupne cilje napravimo nov korak v razvoju družbenoekonomskih in političnih odnosov. M. Sigulin PREDSTAVITEV NOVIH SEKRETARJEV OO ZK Glede na to, da se je zamenjalo vodstvo osnovnih organizacij Zveze komunistov, vam želimo predstaviti nove sekretarje. Zaradi. pomanjkanja prostora jih danes predstavljamo le nekaj, z ostalimi pa se bomo seznanili v naslednji številki. Novi sekretarji so odgovorili na naslednja tri osnovna vprašanja: 0 Koliko časa in kje delajo v Litostroju in katere funkcije so doslej že opravljali? 0 Kakšna je bila dosedanja programska usmeritev njihove osnovne organizacije in kakšna bo bodoča? 0 Kako nameravajo v čim večji meri aktivirati članstvo in ali nameravajo uvesti kaj sprememb v delu osnovne organizacije? Ivo Jarc — DS SSP V Litostroju sem se zaposlil leta 1959 po končanem šolanju v Izobraževalnem centru Litostroj. Prvih dvanajst let sem delal kot strugar v mehanski obdelavi, po končanem študiju ob delu na višji šoli za socialno delo pa sem bil premeščen v kadrovski sektor, kjer delam še danes. Sedaj opravljam delo vodje oddelka na področju kadrovanja. Poleg svojega rednega dela sem delal v samoupravnih organih in družbenopolitičnih organizacijah — v zadnjem letu predvsem v sindikatu. Zadnje mandatno obdobje sem bil predsednik IO DOS delovne skupnosti skupnih služb skupnega pomena. Na letni konferenci OO ZK naše delovne skupnosti pa sem bil izvoljen za sekretarja osnovne organizacije ZK. Mislim, da je bila sama programska usmeritev v preteklem obdobju dobra, vendar programa nismo uresničili tako, kot smo načrtovali. Vzrokov za to je verjetno več. Po mojem mnenju je eden ta, da v osnovni organizaciji, ki šteje 50 članov, komunisti nismo bil dovolj aktivni niti v osnovni organizaciji sami niti tam, kjer bi kot komunisti morali de- lovati — to je na delovnih mestih, v samoupravnih organih in drugih družbenopolitičnih organizacijah. Na ta vzrok neaktivnosti pa seveda lahko vplivamo vsi. Delo osnovne organizacije bo potekalo tudi v prihodnje tako kot sedaj, s tem, da bomo skušali vse člane organizirati tako, da bodo bolj aktivno delali — nekateri v sekretariatu, drugi v komisijah, vsi skupaj pa povsod tam, kjer opravljajo svoje delo ter v samoupravnih organih in ostalih družbenopolitičnih organizacijah. Pred nami so zahtevne in odgovorne naloge. Vsak dan beremo in poslušamo, da moramo v letošnjem letu doseči družbenoekonomsko stabilizacijo. Zunanjepolitični dogodki iz dneva v dan zaostrujejo položaj in ogrožajo mir v svetu. Zato je naloga vseh komunistov, da delujemo v tej smeri, da uredimo naš družbenoekonomski položaj, da delamo v skladu z našo zunanjepolitično usmeritvijo. V sami delovni skupnosti in delovni organizaciji pa moramo stalno delovati tako, da bo naše delo teklo normalno, tako kot smo si ga zastavili, ne pa da z lagodnostjo preko leta in z izrednimi ukrepi na koncu lovimo zamujeno. Ob začetku svojega mandata pričakujem konstruktivno sodelovanje vseh komunistov v delovni skupnosti, saj le na ta način lahko dosežemo naše skupne cilje. Ivan Brajak — TOZD IVET Kot strojni ključavničar sem se v Litostroju zaposlil leta 1958, član Zveze komunistov pa sem od leta 1960. Do sedaj sem opravljal funkcije predsednika ZSMS v TOZD IVET, predsednika IO OOS, predsednika kadrovskih komisij pri OO ZK in IO OOS, bil sem odbornik občinske skupščine Ljubljana-Šiška, večkrat pa tudi član delavskih svetov ter član raznih komisij pri samoupravnih organih in družbenopolitičnih organizacijah v svoji temeljni organizaciji. Doslej smo v okviru programske usmeritve skrbeli za planiranje in pridobivanje kadrov za delo v družbenopolitičnih organizacijah in samoupravnih organih v tozdu in na nivoju delovne organizacije, skrbeli smo za izobraževanje kadrov, sodelovali smo pri izdelavi naših delovnih načrtov in pri pripravi samoupravnih aktov ter se vključevali v delo oštalih družbenopolitičnih organizacij in samoupravnih organov. Glede na socialno strukturo članstva smo korenito spreminjali odnose in uspeli močno izboljšati politični položaj. V prihodnje bomo vse svoje delo usmerili v pravilno kadrovsko politiko, v programsko izobraževanje in izpolnjevanje programa dela osnovne organizacije, v katerem smo si začrtali naslednje naloge: — uveljavljanje dohodkovnih odnosov in svobodne menjave dela, — delovanje na področju ljudskega odpora in družbene samozaščite, — prizadevanje za čim boljše uveljavljanje delegatskih odnosov, — spremljanje in uresničevanje resolucij v stanovanjskem gospodarstvu, — spremljanje smernic temeljnega plana družbenega raz- voja od leta 1981—1985 ter za leto 1980, — spremljanje planskih nalog TOZD IVET za leto 1980, — spremljanje produktivnosti dela v našem tozdu in celi tovarni, — ugotavljanje uveljavljanja samoupravnih splošnih aktov v tozdu in v delovni organizaciji Seveda želimo ob tem doseči tudi boljšo aktivnost članstva, to pa bomo dosegli s konkretnimi nalogami za vsakega posameznega člana. Vključevali bomo tudi člane, ki ne delujejo v komisijah in tiste, ki nimajo konkretnih zadolžitev. Menim, da v naših vrstah ne sme biti neaktivnih članov, zato bomo morali pregledati aktivnosti posameznikov. V bodoče bo potrebno tudi aktivnejše sodelovanje med nami in mladinsko organizacijo, saj je tu mlad 'kader, ki bo v prihodnosti delal na samoupravnem in družbenopolitičnem področju ter ohranjal enotnost naše socialistične samoupravne družbe. Ob teh nalogah pa bo naša stalna skrb še spremljanje tekočih dogajanj v tozdu in delovni organizaciji ter na nivoju občine, republike in države in spremljanje ter obravnavanje perečih mednarodnih problemov. Obravnavati in reševati pa borno morali še tekočo problematiko, sklepe družbenopolitičnih organizacij in samoupravnih organov ter delati po smernicah občinske konference in centralnega komiteja Zveze sindikatov ter centralnega komtieja Zveze komunistov Jugoslavije. Nikola Pongrac — TOZD OB Že sedem let opravljam dela in naloge tehnologa za površinsko zaščito v TOZD Obdelava, v Litostroju pa sem že od leta 1965, ko sem se vpisal v prvi letnik našega izobraževalnega centra in se izučil za strugarja. Najprej sem delal kot pehalec zob, vmes pa sem končal še srednjo tehniško šolo in delam od leta 1972 v tehnološkem oddelku, kjer sem do danes opravljal že različne delovne naloge. Družbenopolitično sem bil najbolj aktiven v mladinski organizaciji, kjer sem opravljal funkcijo sekretarja osnovne organizacije ZSMS v TOZD OB ter sekretarja ZSMS pri koordinacijskem svetu ZSMS Litostroj. Bil sem tudi predsednik kadrovske komisije pri IO OOS, ob tem pa še član raznih komisij. Delo OO ZK je bilo do sedaj in bo tudi v bodoče usmerjeno k uveljavljanju vloge komunistov na samoupravnem, idejnopolitičnem in gospodarskem področju. Mislim, da nas v prihodnosti čaka veliko dela predvsem na gospodarskem področju. Zavzemali se bomo, da bo gospodarska politika tozda v skladu s politiko in načeli za stabilizacijo, za boljše iz- koriščanje delovnega časa, dviganje delovne storilnosti in izboljšanje medsebojnih odnosov v tozdu kot tudi med tozdi. Seveda pa ne smemo zanemariti dela na samoupravnem in družbenopolitičnem področju. Program dela, ki smo si ga zastavili v naslednjem mandatnem obdobju, nameravamo realizirati predvsem z delom v komisijah. Tako naj bi se aktivno v delo os- (Nadaljevanje na 5. strani) O lanskoletnem delu tozda Nabave Temeljna organizacija Nabava je v letu 1979 poslovala v izredno težkih pogojih, ki so bili odraz negativnih tendenc v našemu gospodarstvu in ukrepov za njihovo odpravo. ® Letošnjo dinamiko rasti proizvodnje v naši državi spremlja zmaterialom nezadostna in nekvalitetna preskrba s ključnimi reprodukcijskimi materiali in gotovimi izdelki na jugoslovanskem tržišču. Na področju gospodarski odnosov s tujino se kažejo problemi, izraženi v visokem deficitu plačilne bilance, ki so bili zaviralni dejavnik pri uvozu reprodukcijskega materiala in gotovih izdelkov. ® Še vedno je prisotno dokaj visoko neskladje med rastjo dohodka in vseh oblik porabe. ® Stopnja inflacije je zelo visoka, saj se približuje tisti iz leta 1974, in znaša 25 odstotkov. Statistični globalni rezultati s stališča celotne gospodarske dejavnosti in rasti industrijske proizvodnje so bili v letu 1979 nadpovprečni. (Nadaljevanje s 4. strani) novne organizacije vključilo večje število članov Zveze komunistov. S tem, da dajemo posebno težo delu v komisijah, kjer je vsak predsednik komisije član sekretariata, pa se želimo približati ideji o kolektivnem vodenju. Ivan Božič — TOZD PTS Opravljam delo oziroma naloge vodje analiz v TOZD PTS. V Litostroj sem prišel leta 1967 po končani IKŠ in nastopil delo v Montaži. V Servis sem prišel leta 1969, takrat je bil Servis še v sklopu Zunanje montaže. Moja prva odgovornejša funkcija v TOZD PTS je bila namestnik predsednika delavskega sveta, sledile , pa so še druge: predsednik samoupravne delavske kontrole, član delavskega sveta porabnikov TOZD IRRP, delegat samoupravne interesne skupnosti, sedaj pa aktivno delujem kot delegat v krajevni skupnosti Litostroj. Naša osnovna organizacija je doslej poskušala delovati kar najbolj aktivno na vseh področjih gospodarske in politične dejavnosti, prav tako je veliko prispevala k uveljavljanju zakona o združenem delu. V letošnjem letu je naloga OO ZK TOZD PTS nadaljevati z nekaterimi že zastavljenimi nalogami v preteklem obdobju ter z vso resnostjo in zavednostjo članov ZK izpolnjevati zastavljeni akcijski program za obdobje 1980 in 1981. Člani ZK se bomo morali še Posebej zavzeti za stabilizacijo in za uresničitev gospodarskega načrta v letu 1980. Seveda bo moral pri uresničevanju zastavljenih ciljev slodelovati sleherni član ZK v OO, v članstvo ZK pa b