SLOVENIJA THE SLOVENIA The only South Slavic Newspaper in Wisconsin OFFICIAL ORGAN OF THE SOUTH SLAVIC BENE V OLENT*SOCIETY “SLOGA** OF WISCONSIN. URADNO GLASILO JUGOSLOVANSKE PODPORNE ZVEZE “SLOGA” V WISCONSINU. “Entered sa^second - class mattcr De cember 22, 1915, at the post office at Milvvaukee, Wisconsin, under the Act of March 3, 1879.” NO. 7. ŠT. 7. MILWAUKEE, WIS., FEBRGARY 14. 191£) — 14. FEB. 1919 VOL. 5. LETO 5. NA NASLOV EKSEKUTIVE S. R. Z. Mnogo naročnikov Slovenije nas je do; sedaj že vprašalo, sigurna je bila eksekutiva o tem, da pošlje delegata na mirovno konferenco, da je šla pred konvencijo SNPJ in tam zahtevala pod¬ poro zanj. Zakaj sedaj ni delegata, ko so bila. sredstva na razpo- zakaj naš list ne agitira za milijondolarski fond SRZ, čeravno je|lago v ta namen? Ali je morda res, kakor se sliši iz raznih strar bila Slovenija eden izmed ustanoviteljev te organizacije in je ni, da SRZ še vedno nima toliko kredita v Washingtonu, da bi zagovarjala z vso vnemo idejo Jugoslovanske federativne repu- j moglo dobiti en sam potni list? Ali je res, da je SRZ v Washing- blike. Drugi naročniki nas vprašujejo za naše mnenje o tem!tonu smatrano še vedno za nekako ne-bodi-je-treba organizacijo? fondu, q vrednosti in namenu istega. Vsem tem vprašateljem od- Do sedaj smo posla t ja že več deputacij v Washington in te de- govarjamo, da uredništvo Slovenije danes ni na jasnem glede legacije, oziroma delegatje, so nam vedno vedeli toliko povedati tega fonda, čeravno .se je trudilo, dobiti jasno sliko na podlagi in¬ formacij, izdanih od eksekutive SRZ in na podlagi tistih prizo¬ rov, ki se vršijo za kuisami, o katerih naše časopisje malo in nejasno, ali pa celo nič ne poroča. Ta dva vira raznih takih po¬ datkov, na katerih si človek more ustvariti zanesljivo sodbo,sta si po našem spoznanju popolnoma nasprotna, to je, da vsak iz¬ med njih stavi delo SRZ v drugačno luč. To bi se reklo na krat¬ ko, da igra eksekutiva SRZ dvo-obrazno vlogo, eno v javnosti, drugo za kulisami. To je le naše mnenje; morda se motimo in celo želimo, da bi se motili, kajti organizacija nam je preveč pri srcu, da bi se ne bali zanjo. To je tudi vzrok, da smo se do sedaj vzdržali kri¬ tike, ozirqma obelodanjenja našega mnenja,. Toda sedaj je pri¬ šel čas, ko smo prisiljeni podati svojim citate jem jasen odgo¬ vor na njihova vprašanja in pomisleke. Toda, ker naša želja ni¬ kakor ni podirati, temveč pomagati pri delu, zato stavljamo na eksekutivo SRZ nekaj vprašanj in jo prosimo, da na iste takoj o svojih vspehih pri ameriški vladi. Kje so ti vspehi? Ali je res, da eksekutiva nima dostopa do vlade v Washingtonu brez posre¬ dovanja, oziroma priporočila Narodnega Veča,? Ali je bil res kompromis med Narodnim večem in SRZ samo “kamufladž”, da skrije SRZ svoje popolne nevs^ehe pri naši vladi in da si s po¬ močjo prejšnjih nasprotnikov SRZ ,skrije svojo impotentnost pri izvrševanju svojega programa? 4) Prosveta piše v epi izmed zadnjih številk: “Govori se le o Reki in Dalmaciji, toda o Trstu, Gorici in Notranjskem ni ni¬ kjer besede. Ali je usoda teh slovenskih krajev že zapečatena?..” Kaj se godi za kulisami?” Tu Prosveta sama jasno priznava, da ne ve, pri čem je, in urednik je vendar član eksekutive SRZ. Nih¬ če izmed na,s v Ameriki nev e, pri čem da je. Zakaj eksekutiva SRZ s popolno gotovostjo trdi v svojih cirkularjih za milijondo¬ larski fond, da bo naredila to in to, da bo rešila Slovence itali¬ janskega žre’a, ko niti ne ve, če je usoda slovenskih krajev že za¬ pečatena. ali ne? Ali je potem pravilno in taktno zahtevati od jasno in stvarno odgovori ter tako razkadi meglo, ki visi v o-j ljudi denar pod tako dvomljivimi pretvezami, kakor je ravno zračju ameriške javnosti. In ako bo ta odgovor zadosten, da po- rešitev tega vprašanja? Ali nismo mi nasprotnikom vedno oči- bije vsa ta nasprotna mnenja in obdo'žitve, se bomo z vso vne¬ mo zopet oprijeli agitacije v korist te organizacije in v zagovor njene eksekutive. Ta vprašanja so: 1) Če je mitijon-dolarski fond resnično namenjen za proti¬ italijansko propagando, bi bila ta propaganda vendar mnogo- mnogo vspešnejša, in fond sam toliko večji, če bi pri tej akciji sodelovali vsi ameriški Slovenci. Saj nam je vendar bilo poroča- no, ko se je delal kompromis med Narodnim večem v Washing- tonu in SRZ, da bosta organizaciji postavi.i skupno fronto proti italijanskim imperialistom. Ako je torej eksekutiva SRZ spozna¬ la, da je milijonski fond dobra in potrebna stvar, zakaj ni sku¬ šala zanjo pridobiti Slovencev v nasprotni organizaciji? A'i bi ne bil upliv te akcije na Italijane, zlasti pa na vlado Združenih dr¬ žav za 100 odstotkov večji, če bi vsi ameriški Slovenci nastopili kakor en sam mož? Kdo je kriv, da. se ameriški Slovenci prepira¬ mo za oslovsko senco v takem važnem in odloči.nem času, ko se odločuje usoda enega milijona naših bratov v domovini? Vsi smo tali, da obljubujejo ljudem nekaj, za kar ne vedo, če bodo mo¬ gli dati ali ne? Ali ni eksekutiva SRZ danes prav na isti nečed¬ ni poti? Kje je doslednost? 5) V kakšen namen se bo porabil milijondolarski fond v slučaju, da se izkaže, da je S. R. Združenju nemogoče kaj upli- vati na pravično rešitev slovensko-italijanskega vprašanja in ta¬ ko ne bo mogoče izvršiti namena, za katerega je bil v prvi vrsti nabran? Odgovor, da je treba denar za demokratiziranje Jugo¬ slavije, je zelo klavern vspričo dejstva, da so se v Jugoslaviji sa¬ mi že do sedaj ustanovile organizacije, ki so bolj demokratične kakor*so pa naše v Ameriki in o katerih bi bilo bolje misliti, da naj bi prišle one k nam v Ameriko nas demokratizirat kakor pa da bi mi hodili nje. Ali ni vojna naše rojake v starem kraju ta¬ ko visoko demokratizirala, da bodo smatrali nas za pravi ame¬ riški “joke”, ako jim bomo povedali, da smo jih prišli učit de¬ mokracije pri tem, ko bodo oni od nas pričakovali kruha? 6) Ali da je eksekutiva kako zagotovilo, da se milijondolar¬ ski fond ne bo porabil v kake strankarske namene, če bi se iz¬ prati italijanski grabežljivosti in z malo izjemami vsi za republi-j ka-zalk), da so sedanji nameni nedosegljivi ali nepraktični. Ako ko: zakaj potem ne delamo skupno? j je milijondolarski fond res namenjen samo za dobrobit vsega 2) Ako je res, da bo eksekutiva uporabi a milijondolarski | nar(M j a , za kaj se eksekutiva SRZ nikakor noče izraziti, da se bo fond za proti-italij.ausko propagando, potem mi prav iz srca ze- !j- a denar porabil za najbednejše med bednimi rojaki, temveč se limo vedeti, kedaj bo s to propagando pričela; menda ja ne po-, izgovarja samo na demokracijo in svobodo, ki lahko pomeni sto tem, ko bo mirovna konferenca že zapečatila usodo Slovencev, o-. ra.zličnih stvari. Zakaj se eksekutiva SRZ izogiblje jasnosti v ta- ziroma Jugoslovanov. Do sedaj nismo čitali še enega samega j j^ 0 važnih vprašanjih? članka od eksekutive SRZ v angleškem časopisju. Zakaj se na- j 7) Ali ni način nabiranja milijonskega fonda skrajno ne- brani denar ne uporab"ja tudi v ta namen, ko je vendar znanoš demokratičen, čeravno je fond sam deloma namenjen za demo- da so vse Združene države , to je časopisje, uplivnejši posamez- ^racijo? Ali ni reven rojak izvršil svojo narodno “dolžnost” v i- niki, organizacije itd. poplavljene z italijanskimi članki, brošura- mer j, a ^o je daroval v ta. fond en sam dolar, kakor premož- rnfin mapami. Zakaj se The Slovenian Review, sedaj Jugoslav | ne jši rojak, ki je daroval $50. Zakaj naj ima eden več “časti”, Review (v angleščini) pošilja v to ikem številu ljudem, ki angle- jkakor drugi, zakaj naj ima potem eden tri zvezde, eden pa no- ščine sploh ne razumejo ne in ki so o tem vprašanju poučeni že:b ene ? Ali je to socialna pravičnost? Ko so se prodajali Liberty t iz slovenskega časopisja? Zakaj se The Slovenian Revievv ne po- j jj^di je dobil vsak kupec enak znak ne glede, če je kupil za šil ja na vse ameriško časopisje ter se tako skuša podati uredni-: a jj za $50,000. Ali je to demokratično, da se uporabljajo kom jasno sliko jugoslovanskega vprašanja? Kje je in kakšna je še druga obrambna propaganda? Kaj in kako misli SRZ o proti- nemški propagandi, katero omenja v svojih cirkularjih? grožnje, črne knjige in druga taka teroristična sredstva za izsi¬ ljevanje denarja od naših ljudi? Ako so naši ameriški rojaki res tako navdušeni za SRZ, zakaj sfe jih potem skuša terorizirati? 3) Dokler mirovne konference še ni bilo na vidiku^ tedaj je j ah hoče eksekutiva SRZ s terorizmom in diskriminacijami učiti eksekutiva SRZ nabrala večjo svoto denarja pod pretvezo, da po-!j n propagirati demokracijo? šlje svojega delegata na mirovno konferenco in da ustanovi svo¬ je urade v Washingtonu, Švici itd. Zakaj nima SRZ svojega dele¬ gata v Parizu, ki bi pomagal drugim tamkajšnjim jugoslovanskim zastopnikom pri njihovem delu in P-miz seznanil z razpoloženjem in zahtevami ameriških Slovencev in drugih Jugoslovanov? Tako 8) Zakaj odvrača eksekutiva SRZ naš narod od prispevan¬ ja za Jugoslovanski pomožni sklad (Jugoslav Relief Fund) med tem, ko glasila te organizacije same poročajo o nepopisni bedi in potrebi, v kateri se naš narod v starem kraju nahaja. (Dalje na 4. strani.) ? SLOVENIJA IZ NASELBIN MILWAUKEE IN OKOLICA Čitanje je pot do izobrazbe! Dobre knjige dob'te v Čitalnici, ki se nahaja v Iliria dvorani. U- radne ure od pol 8. do 9. zvečer ob sredah in od pol 9. do pol 12. ure dopoldne ob nedeljah. Pri¬ stopnina je 50c in mesečnina sa¬ mo 20c. Postanite član, ako še niste! farmarja prijel ter mu vzel sto dolarjev. Curtis to zanika ter priznava, da je vzel s amo $14.95 katero vsoto bi mu bil moral farmar plačati. S'ovenska šola za državljan¬ stvo, katero je organizirala STo- j venija, prav dobro napreduje. Vpisalo se je v njo že 30 roja¬ kov, tako, da so sedanji prostori že premajhni. Veliko ogorčenje je vladalo ! zadnji teden v Kenoshi, ker so I delodajalci odtrgali delavcem,ki 1 ne mislijo ostati v Združenih dr- j žavah, od njihovega zaslužka da- ■ vek. Od let-a 1913 je namreč v J veljavi postava, da mora plačati vsakdo; ki ni državljan ter ne misli ostati v Združenih državah 2 odstotka davka od svojega za¬ služka, kateri znesek mora od¬ tegniti delavcu delodajalce. Prvi papir va s ne oprosti tega davka, ako ne mislite ostati tukaj. Ako se hočete izogniti tega davka, morate izjaviti, kadar ste za to vprašani, da mislite ostati tukaj stalno in prosti ste, čeravno ni¬ mate prvega papirja. -o- Minnesota. DULUTH. — Pet oseb je bi- so ga skoraj vsi, pa so mislili, da' lo obsojenih vsak na 60 dni na V ponedeljek 10. t. m. zjutraj okrog pete ure je neki neznan zlikovec,kateremu so morale bi¬ ti razmere znane, se splazil v gostilno in stanovanje rojaka J. Orešnika na Reed St. ter prei¬ skal in izpraznil žepe spečim “borderjem” in gospodarju ter nato vse zaklenil, da niso mogli iz stanovanja. Tatu je najbrže dišal gostilničarjev denar, kate¬ rega je imel v cigarni škatulji pod- zglavjem, toda k sreči je škatulja zlezla izpod zglavja ob zid, kjer je ni našel zlikovec. V njej se je nahajalo 700 dolarjev. Ker ni tat našel denarja, je vzel izpod zglavja revolver. Tat je | skušal srečo ravno ob času, ko j je zvonila ura za vstati; slišali SLOVE. IZKUŠENA TEREZIJA 313—3rd AVE BABICA I N BOLNIŠKA POSTREŽNICA M. K R A P S H E. TELEFON HANOVER1605 The First National Bank o t Milwaukee DEPOS1TOOY S Glavnica ^Preostanek $ M-, oo o ,oo o •* • na hranilne Vloge Plača "yo S Hranilne vloge vložene prvih, pet ; uradnih, dni v rriesecu se obrestujejo od prvecta dneva v mesecu hodi po sobah kdo domačih, ki je že v s tal. prisilno delo, ker so se pregreši¬ li zoper “suho” postavo. Med nji¬ mi so John Bolanich in D. Rako- Od 1. marca naprej bo stal vich. v Milvvaukee kvart mleka 12 c j —Smolo je imel L. Mandich. mesto 13 kot sedaj. Tako so iz- Policaj mu je ponudil, da kupi javili prodajalci mleka, ker so se j vstopnico za dobrodelno zabavo pobotali z pridelovalci mleka za redarjev in Mandich s e je pridu- nižjo ceno. ; šil, da nimaTTenarja i'ekoč, “pre- - ! iščite me” in dvignil roke. Poli- V petek je trčil dr. Fr. A.; caj ga je ubogal ter pri njem na Ma’one iz Waterford s svojim šel nabit revolver ter ga zato a- Velika razprodaja alkoholnih avtomobilom v avtomobil B. B. Weber-ja na 21 in Greenfield Ave. Weber je bil na mestu mr¬ tev. Z Malonejem sta se peljale | Mr,s. Jacobsen in Bahr, ki ste bile prepeljane v bolnišnico, Na retiral. Med potom mu je ponu¬ ja' $20, da ga izpusti. Na sodi¬ šču se je izkazalo, da je bil Man¬ dich aretiran 2. okt., ker je na¬ jel G. Offerta, da bi ta ubil T. Rudulovicha in da je bila obsod- Mrs. Bahr so zdravniki izvršili! ba preložena na 1. marca. Bi! je cezarsko operacijo. Dete je bilo! obsojen sedaj na 1 leto. popolnoma nepoškodovano. Ma- ! CHISHOLM. — Občinski svet ti bo ozdravila. Priče so izpove- da e, da je dr. Malone vozil pre¬ hitro, radi česar je obdolžen u- mora. Zdravnik je bil le malo poškodovan. V nedeljo 9. t. m. je umrl na svojem domu 319 — lst Ave Frank Remic na pljučnici in špa n^ki influenci. Pokojnik je bil star 46 let, doma iz Pustopolja pri Rečici na Sp. Štajerskem. Bil je član dr. Sloga št. 1 J. P. Z Sloga. Zapušča ženo in eno hčer¬ ko.. Pogreb se je vršil v torek 12 februarja. je imenoval Frank Gouže-ta,bla¬ gajnika Merchants in Miners banke za odbornika pri “park board” za tri leta. GILBERT. — Umrl je Frank Komotar, star 25 let na influen¬ ci. Doma je bil od blizu Kamni¬ ka, — Smrt je pograbila tudi mladega Len Ravnikar-ja. — Starišem John Kraker je umrla 14 mesečna hčerka. — Po dol- © © y- p i j a c Ker hočem zmanjšati svojo veliko zalogo razno¬ vrstnega žganja, prodajeni najboljše žganje, ki je “bonded 100 proofs” v steklenicah po pri¬ mernih cenah. Plačate lahko z “Libertv hondi” in z “VVar Sav- ing Stampsi”. I Jožef Tratnik 9«, s FIRST AVENIJE f Spomin iz preteklih časov. To se je dogodilo in sicer prav zares. Stariši na Slovenskem pri Metliki so imeli edinega sina z imenom Ivan. Ko je bil star 18 let, je dobil veliko veselje do samokresa ali podomače pištole. Za¬ to je prosil mater večkrat, naj mu da denar za njega. “Beži, be¬ ži”, je dejala mati, “pa bodi pameten! še soli nimam za kaj ku¬ piti!” Cez nekaj dni je zopet prosil mater, da mu ga kupi. “Kaj pa boš s samokresom?’ je jezno vprašala mati “Strela, bom za veliko noč”, odgovori nadebudni sin. “Ali ne veš, da tega ne pu¬ ste orožniki?” pravi mati. “Saj me poznajo,” je rekel Ivan, “ker smo sosedje. Ne bo nič hudega!” Mati pa je tarnala, da nima de¬ narja in da je treba kupiti koruze in škornje. Sin pa je pa je si- Charles Sonnenberg, star 40 let, mašinist, je bil obsojen na 35 let ječe od sodnika A. C. Ba- ckus, ker je zlorabljal svojo lastno 12 letno hčerko. Pri ob¬ sodbi je Sonnenberg dete. Skube, doma iz Zivčja pri Ribni¬ ci. VIRGINIA. — Aretiran je bil Mihael Grevich, obdolžen, da je zaklal 17. novembra Mihaela Malkovich-a, katerega se je za- kopa’o brez preiskave, češ, da se je bil ponesrečil. Truplo Mal- kovicha bodo najbrže izkopali. HIBBING. Poroča George Curtis, “yel!o taxi” voznik je vozil v pondeljek pono¬ či farmarja J. Hollorn, katere¬ mu se je zdel račun za vožnjo previsok, radi česar je Curtis gem bolehanju je umrl Peter !il ,e sv °J e ‘ n rekel: “Pomagati vam hočem do denarja.” Mati ga gleda začudeno in vpraša: “Kako, ljubi sinek?” Ivan prične govo¬ riti o svojem načrtu rekoč: “‘Grem v Škrbec in hočem nasekati voz bukovih drv. Drva bova prodala v Metliki, pa mi boste dali goldinar In pol. Ta drugo naj bo vaše, kar se dobi več.” Rečeno storjeno. Da bi ga bili videli, kako veselo je sekal Ivan drva. No¬ beno drevo ni bilo pretežko za vzdigniti. — Cez par dni sta mati in sin imela drva na metliškem trgu naprodaj. Pride neki Metli¬ čan, ogleduje si drvai n vpraša: “Koliko hočete za drva?” “štiri goldinarje”, odgovori mati. “Kaj mislite,” se norčuje Metličan, se, da sej “saj jih dvakrat lahko vse odnesem.” “Ako jih odnesete, vam jih jokal kot bori 'John Golob S smrtjo v Fort dam zastonj,” odgovori mati. “Ce hočete, vam dam tri goldinarje Snelling. Ranjen je bil na Fran- j in pol,” pravi Metličan. “Drva so prodana”, odgovori hitro nato coskem. I žena. — Ivan si je kupil samokres in veselo streljal za veliko noč-. —Spoznani s o bili krivim, daiPredno je odšel v Ameriko, je pišto'o očistil rekoč: “Naj bo na so prodajali alkoholne pijače omari, dokler ne pridem iz Amerike nazaj. — Ivan še danes rad sledeči: Tomaž Jugovich iz Buhi, j strelja v Ameriki, namreč kozle, samokres pa je skoraj gotovo John Grivich iz Mountain Iron, i že bil vzet po onih, katerim je vojna odbila perutnice. N. Sova iz Virginia in drugi. i Šiba, SLOVENIJA 3 DOPISI -o - — Biwabik, Minn. Cenjeni urednik:— Prosim priobčite v vaš list nekoliko iz naše naselbineš Mrzlo je kot v ruski Sibiriji; burja piše kakor po divjem Wyomingu; snega pa je preveč celo zame, ki delam devet čevljev dolge korake. Sedaj ga imam do polovice, potem pa ve¬ ste, da ga je dosti. Kar se tiče pijače, je pa bolj žalostno, ker je ni mogoče dobiti javno, ampak toliko je pa je, da je sedaj več pijancev kot jih je bilo preje, ko smo še imeli gostilne. Domače¬ ga vina ne manjka nikjer. Pravijo mu podomače “Praskavec” in nekateri mu pravijo tudi “Galileje”. To vam je kapljica! Ako iz¬ pije človek eno steklenico, nima dovolj, ako pa izprazni dve, po¬ tem je pa dva dni neumen; meša mu glavo in bogvari, kdor je slabega želodca, kajti on mora biti vedno pripravljen za najhuj¬ še! Vsakdo menda ve, kaj mislim in zato mu pravijo praskavec. Uboge gospodinje, koliko morajo sedaj pretrpeti s pijanci in z galilejcom. Poznam nekoga, ki je že bedast od tega vina, odkar so saluni zaprti. Bog odpusti grehe tistim, ki so delali za prohi¬ bicijo. No, sedaj pa še hočejo prohibicijo za tobak. Jaz bi jim sve¬ toval, da še naj prepovejo meso, krompir in druga jedila za de¬ lavca, kapitalist pa naj imal vsega dosti, delavec pa koruzne žgan¬ ce in zelje, kramp in lopato ter koplji za kapital. Oni žive svo¬ bodni, ali nam ne puste živeti! Z delo mgre tudi bolj .slabo, ker se ne dobi dela nikjer, kaj¬ ti obrtoval je en sam rudnik, pa še ta je sedaj prenehal za nedo¬ ločen čas. — Ker ne počiva nesreča nikdar, je tako tudi v soboto l. feb. izbruhnil ogenj v rudniku Belgrad, kateri je zahteval eno žrtev, rodom Italijana, Francesco Rolly, kateri zapušča ženo in 5 otrok. Danes je šestega, pa še niso ognja pogasili, akoravno je mnogo “Safety First” oseb z okrožja na delu z rešilnimi maska- m. i — Tako se nam kaže prav slabo ta zima; pride pa vsak me¬ sec prvi, ko delavec šteje, koliko; je zaslužil. Tedaj se rudarji shajajo na ofici; eni preklinjajo, drugi pa so zopet zadovoljni, to je oni, ki so še prilično zaslužili s kontraktnim delom. Poznam skupino, od katere je zaslužil vsak po $8.17. Toi je največ; drugi zaslužijo manj, 7, 6, 5 in pol, toda preklinjali so tisti ki so zaslu¬ žili samo po $4.90, pa so morali še bolj delati kot oni za 7 ali 8 dolarjev. To je kontrakt, toda rudar zasluži še manj, če ne dela kontrakta kot oni delavci, ki delaju na vrhu, kjer je plača $4.94. Jaz sam delam za to plačo. Enkrat sem delal v Missouri Pa¬ cific Round House v Pueblo, Colo. za $1.25 po deset ur; za hrano in stanovanje pa sem plačal 20 dolarjev na mesec, nekaj za peri¬ lo in druge drobnarije ter sem moral biti vedno suh brez denar¬ ja od plače do plače. Vse to je minilo-. Ako sedaj plača $50 za hrano in stanovanje, še vedno ostane po $100. Bil sem v nmogih krajih na zapadu, posebno v Colo (Leadville) in Utah. Delal sem že vsakovrstna dela za pasjo plačo, hrano pa .pla¬ čeval drago. Ko sem delal v Leadville, Colo. in stanoval na 317 Elm St. sem služil tedaj po $3.50 na dan, to je po 13 ur dnevno. Sedaj sem toliko na boljšem, da delam le. po 8 do 9 ur, če delam ali ne, ker imam plačo na uro. Toda tako delo se dobi tukaj le prav redko, ker ti povsod ponudijo kramp in lopato, katerega: o- rodja sem se izogibal že od nekdaj. — Pozdravim vse čitateljice in čitatel je Slovenije (citate! jicam dam vedno prednost). Klativitez. (Le oglasite se še!) ^ -o- Skrben mož bo vprašal ZA NASVET BANKIRJA O DENARNIH ZADEVAH KER TO JE STROKA BANKIRJA. VI STE DOBRODOŠLI V NAŠI BANKI RAVNO TA- KO Z MALO VLOGO KOT VELIKO. MOŽ, KI NAPRAVI MNOGO MALIH VLOG BO IMEL NEKEGA DNE VELIKO VSOTO. Napravite to banko vaš biznesdom AMERICAN EXCHANGE BANK ' ARCADE BUILDING Miteliell St. in 3. Ave. National Ave. in Reed ST. Zakaj bi kupovali ČEVLJE | na Grand Ave, kjer morate Iplačati visok dobiček, če jihf dobite po nižji ceni pri ANTON PUSHAVAR 441 — 51st Ave (1-1|2 bloka severno Nat’l) Vzamem za plačilo tudi w. S. S. |Pri meni so še bili vsi zado voljni.Prepričate se lahko prif onih, ki so že; kupili pri meni! Postala je narodna banka. Z veseljem naznanjamo, da se je “German Bank”, ustanovljena kot državna banka leta 1856 sedaj v RAD BI IZVEDEL kje se nahaja moj prijatelj MARTIN JELENC Slišal sem, da me je iška! po li¬ stih. Če bo čital teh par vrstic, naj se oglasi na spodnji naslov. ANTON ERZNOŽNIK LLOYDELL, PA. SECURITY NATIONAL BANK OF SHEBOYGAN z dovoljenjem čarterja št. 11150 od kontrolerja denarja v Wash- ingtonu, D. C. s privoljenjem, da pričnemo poslovati kot narodna banka z dnem 21.februarja 1918. ; Security National Bank je pre¬ vzela poslovanj e_German Bank j s kapitalom.$250,000.00 s preostankom.$250,000.00 j z nerazdelj. dobič. .. $ 65,000.00 j z hranil, vlogami $3,750,000.00 Vsi uradniki German banke so ; obdržali iste svoje urade v no- ; vem podjetju. Zahvaljujemo se našim mno- | gim prijateljem za poset in zau- j panje, katerega so stavili v sta¬ ro pionirsko podjetje ter se pri¬ poročamo za nadaljevanje istega SECURITY NATIONAL BANK v Sheboygan. Greensburg, Pa. Cenjeni urednik:— Prosim malo prostora v vašem listu.Ci- tam dopise od vseh krajev, le iz naše naselbine se malokdo ogla¬ si in zato hočem opisati jaz nekoliko naše razmere. — Na društ¬ venem polju napredujemo dobro; imamo štiri različne organizaci¬ je zastopane in vsa društva dobro napredujejo. Zima je bila lepa. Dobili smo malo snega, ki pa je takoj hitro izginil, da imamo vreme kot spomladi, med tem ko smo imeli lansko zimo hud mraz. Take zime že ni bilo od leta 1907 kot je letošnja. Delavske razmere soi se pa zelo poslabšale, ker delamo v premogokopih le po tri dni na teden. Izgleda skoraj tako slabo kot leta 1909 ter izgleda, da bodemo tudi letos prišli do tega, da bodemo šli v aprilu na štrajk. Ne želim ubogemu delavcu in tr¬ pinu slabih časov, želim pa, da bi se vsi zedinili in delali skupaj kot en morž in ena glava in da bi se zavedali svojih pravic, da bi ne mogli kapitalisti vedno prežati naših moči ter da bi imeli pra¬ vice, ki nam gredo. Naši kapitalisti ne poznajo osemurne postave, ki je bila narejena v Washingtonu, kajti delati moramo sedaj od šeste ure zjutraj do pol pete popoldne, to je celih deset ur na dan. Vidi se, da nas hočejo izkoriščati nas proletarce ter nas za¬ kopati na dnu zemlje. Delavec, zdrami se ter se zavedaj svojih pravic in svojih dolžnosti do sebe in svojih sodelavcev! — Ne sve¬ tujem nikomur hoditi semkaj za delom, ker jih je že itak tukaj dovolj brezposelnih. Kadar se bodo razmere izboljšale, bom že poročal. Pozdrav vsem čitateljem, listu pa mnogo naročnikov. Naročnik. West Allis, Wis. Cenjeni rojaki, Rečičani in Kokarčanii! Nehala je teči člo¬ veška kri in naši rojaki v starem kraju trpe veliko pomanjkanje, ker jim je štiriletna vojna vzela vse; nimajo obleke, niti tečne hrane; otroci prosijo zastonj svoje lačne matere za košček kruha; mnogi kličejo zastonj za svojimi očeti, ki so prej skrbeli zanje; naši očetje, matere, bratje trpe med njimi! Mislimo, da ni med nami rojaka, kateremu bi se ne smilili. Mi, ki ne poznamo tukaj pravinzaprav pomanjkanja, jim kot posamezniki ne moremo po¬ magati, pomagati jim pa zamoremo skupno zelo mnogo. Ako zdru¬ žimo naše raztresene moči vsi Rečičani in Kokarčani, zamoremo olajšati gorje sirotam v naših občinah. Poglejmo rojake iz obči¬ ne Ljubno, ki je od nas oddaljena samo poldrugo uro, kako so o- ni tukaj požrtvovalni; za sirote že imajo blizu tisočak, čast jim gre, ker se spomnjajo, od kod so prišli in kje je njihov rojstni kraj. — Tako moramo tudi mi! Ali bi ne bilo lepo. če bi se mi iz rečiške in kokarske občine združili, segli vsak v svoj žep in daro¬ vali za uboge sirote. Naš narod umira lakote in je torej pomoč nujno potrebna. Naša sveta dolžnost je, da jim priskočimo na po¬ moč. Zbralo se nas je nekaj rodoljubov, da se lotimo tega dela In gato' vas vabimo' na shod v nedeljo 16. februarja ob 9. uri do¬ poldne v Harmonie dvorano. Apeliramo na vse Kokarčane in Re- čičane, da pridejo na ta shod, kjer se bo razpravljalo, kako bi se zamoglo najuspešnejše pomagati našim sirotam. Vabimo tudi ves ženski spol! John Turk in John Ocvirk. 4 Slovenija “SLOVENIJA” The Slovenia Tednik. Izhaja vsaki petek. ijateljt Družba Slovenija. First Ave Milwaukee, Wis Telefon Hanover 1648 Naročnina: Vse leto.$1.50 Pol leta. $..75 I mesece.$..40 “THE SLOVENIA” Weckly. Publisher Slovenia Publsh. Co. Ovmed by F. X. Veranich. 383 First Ave., Mihvaukee, Wis. Subscription. One year . $1.50 * months.$-.75 - months . $-.40 Posamezna številka 5 centov poročil ali očrnil pri dr. Korošcu v Parizu, to ve samo on in tega ne bomo izvedeli tako hitro. , -.i 18 Š1BRE. (Piše Silopik.) Koliko prahu je zopet dvignil v Ameriki Trošt s svojim priho¬ dom! Koliko potrebnega in ne¬ potrebnega krika! Šel je v Evro¬ po v službi Združenih držav, da širi protiavstrijsko propagando, mesto da bi bil šel na srbsko fronto, kamor se je, kot je za¬ trjeval, vpisal kot prostovoljec. ❖ ❖ ❖ Ako bi nekateri gospodje po¬ gledali dobro ma’o nazaj, bi vi¬ deli, da tasti, ki se najbolj jeze, bi oni sami lahko bi šli čez nje¬ ga, gospoda Trošta ter zares do¬ segli prave uspehe in ameriške Slovence postavili v boljšo luč. Kdo. se ne spominja, da je bilo na konvenciji SRZ predlagano, da bi se poslalo, če mogoče s pomočjo Združenih držav, agita¬ torja v Italijo, da bi širil tamkaj protiavstrijsko propagando. Ali ne vidite sedaj vsi, kako na mestu in potreben je bili ta pred log, kajti, če bi se bilo SRZ za¬ vzelo za tak korak, bi bil v Ev¬ ropo poslan zastopnik SRZ in ne Trošt in bi danes ne bilo treba tega krika in vika! i'fi H« Gotovi gospodje imajo sedaj prav lepo priliko, da študirajo svojo vsegavednost in trmo! Kadar se bo pisala zgodovina Sedaj je krik prepozen, go¬ spoda! Preko vaših glav in vaše volje je delal. Kako nas je pri-'predsednika Wilsona. NA NASLOV EKSEKUTIVE S. R (Nadaljevanje s 1. strani) Tu smo navedli svoje pomisleke, ki nas za sedaj odvračajo od agitacije za milijondolarski fond. Teh besed nam ni nare¬ kovala nikaka strankarska strast, temveč jih je narekovala zgolj ljubezen za naš trpeči in umirajoči narod v starem kraju. Zato bomo tudi efcsekutivi iz srca hvaležni, ako nam dokaže, da smo v zmoti. Ako pa ona tega noče storiti, bomo primorani smatrati molk za priznanje obdolženih napak in zmot. -o-- ITALIJANSKE ZAHTEVE SO IMPERIALISTIČNE. UPLIVNI POZNAVATELJI RAZMER SO PROTI ITALIJI. Reka je potrebna. Ako v najslabšem slučaju postane Trst laški pod pogoji, da je dovoljen ekonomičen dostop Češki in krajem okoli Dunaja, ka¬ terih krajev se ne sme odrezati od morja, potem ne more posta¬ ti na noben način pristanišče Reka italijansko, če se hoče, da se ne da Jugoslovanom povoda za provociranje in povzročanje tež- koč. Pogled na zemljevid bo prepričal vsakega, da je Reka edino pristanišče ob vzhbdnem obrežju Jadrana in da ga Jugoslovani sploh ne morejo pogrešati. Demokratizirana Ogrska in vzhodna Češka morajo imeti ekonomičen prehod skoz Reko, ki je edini iz¬ hod do morja. Pravice Jugos’ovanov na celem vzhodnem obrežju Jadrana so tako vidne, da, ako mirovna konferenca ustreže italijanskim imperialističnim težnjam v tem delu sveta, da bo posledica ban- kerot entente. Druga posledica pa bo, ako ne bo narod dobil pra¬ vice, katera mu gre, da ne bo vsled tega ameriška intervencija v Evropi uspešna in ne bo dosegla cilja, ki poveličuje v zgodovini velikost ameriškega vstopa v vojno. Med ligo narodov in jugoslovanskim problemom je zelo tes¬ na vez. Vidno je, da če 3 ali 4 odstotki Italijanov, ki so v Dalmaci¬ ji dado Italiji pravico, da ,se nastani v Dalmaciji ter tako onemo¬ goči življenje 96 odstotkom tamkajšnjim Jugoslovanom, ki se za¬ vedajo popolnoma svojih narodnih aspiracij in pravic, potem ne bo problem družbe narodov nobena politična rešitev. Problem svobode morja je direktno prizadet v jugoslovan¬ skem vprašanju. Ali bi ne bila krivica prepovedati 35 milijonom prebivalcev v centralni Evropi dostop do morja s tem, da se Ita¬ liji dovoli, da bi zasedla ne samo Istro, ampak tudi obrežje Dal¬ macije, sedaj, ko se splošno zahteva v javnem interesu svoboda na morju po vsem svetu. š č Ako bi taka politika bila dovoljena, je jasno, da bo svoboda S ovencev, bodemo čitali v njej morja velika ničla ravno tako kot liga narodov. tudi sledeče: “V Ameriki je bi- Sporazum potom medsebojnih koncesij. valo za časa svetovne vojne in Jugoslovanski problem bo ugodno rešen samo tedaj, če po- rojstva Jugoslavije skoraj ena p US t e Italijani in Jugoslovani. Ako se ne dovoli Italiji, da lastuje četrtina evropskih Slovencev. Jadransko morje v politijnem smislu, potem je popolnoma na¬ ravno, da mora biti njena pozicija na Jadranskem morju zasigu- rana, kar se zamore doseči, če se da Italiji razen Gorice in Gra¬ diške pol Istre. Ker je prebivalstvo tega ozemlja slovensko, bi ta rešitev bila velika koncesija od strani Jugoslovanov. Ta koncesi¬ ja bi dala Jugoslovanom pravico, da popuste ravno tako Italijani, to je, da se Italija odpove vsem zahtevam temu ozemlju ter pusti pomočjo! S! ovane tamkaj popolnoma svobodne. Potem, ko sem študiraj različne rešitve tega vprašanja, sem -■ | prepričan, da bo ta geografična rešitev še najbolj mogoča v pra- | vici, ker se upošteva interese obeh strank, namreč politične inte- jrese. Rešitev bi se zamogla doseči z najmanjšimi težkočami ter bi bila s tem omogočena rekonstrukcija centralne Evrope spora¬ zumno z obema, z interesi in z ideali zaveznikov. Skoraj brez dvoma bo najbrž konferenca sprejela rešitev italijansko-jugoslovanskega problema, katerega sem omenil. Z o- zirom na na nekompromisno zadržanje italijanskih imperialistov, se mora vsekakor moč javnega mnenja slišati takoj brez odlaša¬ nja. Kdor študira argumente obeh strank, mora videti, da je re¬ šitev mogoča kot je pred meseci priporočal senator Lodge in Th. Roosevelt, za katerim žalujejo vsi misleči Francozi. - o - NOVICE S PRVIH DNI JUGOSLAVIJE. Mnogi bi nam bili radi pomagali do svobode, toda narod je imel voditelje, ki so narod cepili, da se je narod prepira! in ni mogel doseči ničesar. Osvobodili so sej Slovenci izpod avstrijskega jar-J ma na lastno pest s Z. (Piše Arne Cheradame) • (Konec.) ; Italijanske zahteve po Reki in Dalmaciji so še bolj nerazu- mjlive, če se upošteva dejstvo, da so nasprotne pravim in stalnim interesom Italijanov samih, kot se zamore to lahko dokazati. Z vojaškega stališča ne more biti jugoslovanska država s svojimi 12 milijoni prebivalstva nevarna Italiji, niti s svojo armado, niti s svojo mornarico z ozirom na Italijo z njenimi 36 milijoni prebi¬ valstva. Jugoslovani nimajo nobenega interesa, da bi prakticira¬ li z ofenzivno politiko. Vrhu tega tudi nimajo sredstev. Vso nji¬ hovo delo bo koncentrirano v bodočnosti v urejevanju nove drža¬ ve. Ekonomično imajo Italijani največ vzroka, da so v prijateljs¬ kem razmerju z Jugoslovani. Če bi ti Italijani zagotovili Dalma¬ cijo, bi bila ta takoj primorana, da vzdržuje veliko armado, ki bi držala v pokorščini slovanski narod, kar bi gospodarsko Italiji zelo škodovalo. Poglejmo sedaj, če bi Jugoslavija bila Italiji potrebna. Vsakdo se zamore o tem sam prepričati, če pogleda na zemljevid nove Evrope, da je jugoslovanska država z ozirom na geografično stališče namenjena kot ščit Italije proti pangermanskim težnjam ter bi ščitila laško trgovino v vzhodni Evropi proti tekmovanju nemških industrialcev. Vzamimo to vprašanje v pretres z evropskega stališča. Ako se Italijanom dovoli, da ostanejo stalno v Dalmaciji, bo imelo to zelo slabe posledice. Mir se ne more skeniti na pogojih trajnosti ter bi bilo popolnoma nemogoče prenoviti centralno Evropo na delavnem temelju, ki je potreben pogoj stalne zmage zaveznikov. Mariborsko sodišče popolnoma s’ovensko. — Pod tem naslo¬ vom se poročajo imena tistih nemških in nemškutarskih uradni¬ kov, ki so se zaobljubili za Nemško Avstrijo, odrekli pokorščino navodilom našega poverjeništva za pravosodje in prostovoljno za¬ pustili službo. Ker jih Marburger Zeitung proslavlja kot mučeni¬ ke nemške misli, moramo ta seznam izpolniti, da jih poznamo. Naknadno so namreč prostovoljno zapustili službo še pisarniški o- ficiali Erjawetz, Woschitschko (nekdaj Božičko!) in Druschko- iwitsch. Višjesodni svetnik dr. Wokan je že prej prosil za vpokoj. Mariborski magistrat uraduje slovenski, ako želi kaj živil iz slovenske okolice. Odvisen je namreč Maribor glede prehrane po¬ polnoma od Slovencev. Vsak grižljaj kruha in mesa je slovenski. V drugih slučajih pa še mariborski očanci ne bi radi znali sloven¬ ski. Da, še vedno zabavljajo čez slovenske uloge, celo zavračajo jih ali trgajo. Tako jim smrdi slovenščina, toda. slovenski kruh jim diši. Očividno so še v Legatovi šoli, ki sicer zdaj s polno paro uči slovenščino in s tem veliko zasluži, se niso dovolj naučili slo- jvenščine. Potreben bo za nje poseben slovenski kurz. j Kakor da bi jih drli na meh kriče Nemci 6 jugoslovanskih nasilstvih. In vendar uživajo Nemci (ali bolje rečeno nemčurji) v Jugoslaviji toliko svobode, kakor je nismoi uživali mi nikdar v 'Avstriji. Ta nemčurski krik naj bi bil naši narodni vladi opomin, da začne postopati s to zalego kakor zasluži. Kričali bodo tako in tako vedno. Čemu torej obzirnost? Šulvereinske šole na Štajerskem zapirajo. — Maribor, 5. dec. Zaprli so dve šulvereinski šoli in sicer v Pekrah pri Maribo¬ ru in v St. Lenartu v Slovenskih goricah. SLOVENIJA 5 NOVICE S PRVIH DNI JUGOSLAVIJE. Pregnali .so se. — Sodni uradniki mariborskega okrožnega j sodišča, ki so izjavili, da nočejo uradovati slovensko in da raje: prostovoljno zapuste službo, že začenjajo uvidevati, da so se pre-; naglih. Nemška Avstrija, za katero so se zaobljubili in kamor so jih že davno vlekle njihove srčne želje, jih ne mara. Kako tudi; neki? Večina njih ni nemškega rodu, kar že pričajo njihova ime¬ na in za renegate se nikdo ne poteguje. V nemški Avstriji jih zlasti sedaj ne marajo, ko imajo toliko lastnih rojakov, ki ,so brez kruha. Omenjamo samo uvodnik v “Tagespošti”, v kateri profe¬ sor graške univerze Hanausek protestira proti sklepu, da v Nem¬ ški Avstriji vsled preobilice uradništva. nikogar ne sprejmejo v državno službo. Nemci si tarejo glave, kam naj spravijo svoje ab- solvirane juriste, ki so se štiri leta borili za domovino 1 — za nižje uradnike se niti ne brigajo. In teh je največ!- Sedaj pa se jim ho- \ če vsiliti še toliko uradnikov nemškega pokoljenja iz jugoslovan- ! skih krajev, ki ne pomislijo, da je doba nemških volksratov in protežiranja nemškutarjev minila. Odločno pa se moramo že tu¬ di mi vnaprej izjaviti, da ljudje, ki so nam v najbolj kritičnem! času odpovedali službo in se zaobljubili Nemški Avstriji, ne sme-, jo biti sprejeti nazaj v našo službo, tudi če se vrnejo kot skesani grešniki. Skrbeti moramo v prvi vrsti za lastne rojake, ki nam; ne bodo ob prvi priložnosti odpovedali zvestobo. Boljšega kruha j moramo dati tudi s'ovenskim invalidom. Bolgarija se pridruži Jugoslaviji. — Po poročilih iz Sofije sej sedaj vrši v Bo-gariji veliko političo gibanje. Stranka, ki zahteva, j POZOR! PREMISLITE IN UKRENITE! Zgoraj zamorete videti pravo sliko kiropraktorja G. G. VVasisco, njegov X žarčni laboratorij, opremljen z 2 X žarčnima najboljšima strojema v Mihvaukee. Ako želite dobiti dobro X žarčno sliko, pridite k temu slovensko 'govorečemu prof. kiro- da postane Bolgarija ljudovlada ter da se pridruži Jugoslaviji, do-j praktike> ki je ozdravil mnogo bolnikov, ki se niso mogli ozdra¬ viti nikjer drugje. Ako imate hrbtobol,revmatizem. glavobol, bo¬ lečine v ledvicah, jetrih, pljučah, želodcu, srcu ali črevesju ali drugo bolezen, obiščite tega doktorja kiropraktike, k> ima naj¬ boljši X žarčni laboratorij v Mihvaukee. G. G. Wasisco, D. C. Ph. C. 306-7 Juneaii Bldg., vogal lst Ave. in Mitchell Str. Uradne ure: Od 9. do 11. dop. in od 3. do 8. popoldne Ob nedeljah od 10. do 12. — Tel. Hanover 1398 biva vedno več moči. Ker se je tudi kralj Boris izjavil, da je on j načeloma za spremembo vladne oblike, ni izključeno, da bo kralj Boris odstopil in bo proglašena Bolgarija za ljudovado ter iskala pridružitev k Jugoslaviji. Italijani na Vipavskem. : — Iz Št. Vida nad Vipavo se nam poroča: Tudi naš vinorodni kraj je zasedel Italijan. Menda misli tu za vedno ostati, ker je začel s pravcatim utrjevanjem. Kako težko čutimo pri nas trdo, brutalno tujčevo pest, ki gospodari tu samovoljno, brezobzirno, ne meneč se za aše vzdihe, proteste in pritožbe. — Ljudstvo, ki je že enkrat okusilo sladkost svobo¬ de, ki je že bilo rešeno izpod jarma nemške birokratske vlade, žali Bog za prav malo časa, je sedaj grozno potrto. To je gren¬ ko: Mora, ki je prej tiščala naše ljudi, je bila zmagovito poraže-j| na — ljudstvo je prosto dihalo — pa prišla je druga, še hujša || — italijanska mora. Kajti kar Lahi počenjajo z nami, presega že vse meje. Izvršujejo najkrutejše rekvizicije sena, živil in le¬ sa. Ljudstvo stoji pred prepadom strašne katastrofe! Izvršujejo pa tudi druga nečloveška dejanja. Tako je pred 14 dnevi ustavi¬ la italijanska patrulja župnika, ki je nesel bolniku sv. Popotni¬ co in ga gnala z nasajenimi bajoneti nazaj. Šolski pouk je po¬ polnoma prenehal. Učitelji namreč ne smejo poučevati slovenski ampak smeli bi samo italijanski. To je naravnost norostno! V čisto slovensko ljudsko šolo naj bi kar čez noč uvedli samoitali- janski jezik. In naši možje ter. mladeniči! S kakim veseljem so « se ti vračali domov, veseleč se, da so sedaj prosti trdih okov | militarizma, da so si rešili življenje v tej svetovni moriji! S sol- $ zami v očeh je pozdravila mati svojega sina, ki ga je pričako-j| vala dolga , doiga leta. Iskreno sta se pozdravila mož in žena , 1 1 bratje in sestre. Vriskali so ti krasni borci, ki so se vračali pro-j® sti v prosto domovino! Ali le malo časa so^ bili prosti: Prišel jeli Italijan in jih je s silo odvedel tja proti Gradiški — v sužnjost— Krvavelo je srce materi, ko so ji odgnali .sina, krvavelo je srce S ženi, ko so jig nali moža, ki se je komaj vrnil! Toda v nas še tli! upanje, da se bo zlomil ta. blazni italijanski imperializem, kot se je nemški, da bo kmalu nastopila srečna demokratična doba,! ko bomopr osto odločali o svoji usodi, ne pa kak nemčur ali ita-1 lijanaš! Upamo, da bo zmagalo od predsednika Wlsona prok!a-[ mirano načelo samoodločevanja narodov in plebiscita, da bomo j zopet dihali pod svobodnim solncem v Jugoslaviji, po kateri smol tako hrepeneli in hrepenimo, za katero so umirali naši fantje in 1 možje, da so jo obvarovali pod navalom sovražnih trum, ki pa ! sedaj zdihujejo v ujetništvu! O, pridi Jugoslavija, in reši nas ne-'bilo jih je okoli 200 — ki so sprejeli resolucijo, katera zahteva Vabilo na veliko maškaradno VESELICO katero priredi Dr. SLOGA ŠT. 16, S. N. P.J. V soboto 15. februarja 1919 V HARMONIE DVORANI' NAJLEPŠE MASKE DOBE NAGRADE V GOTOVINI Nagrade se razdele točno ob 11. uri zvečer. Vstopnina v predprodaji 25c Pri vr-atih 35c znosnega bremena! Ponesrečen nemški in socijaldemokratičen štrajk. takojšnjo odstranjenje nemčurskih in socialdemokratičnih huj- V skačev iz železniške službe. Obenem so sklenili, da protestirajo petek dne 29. nov. opoldne so nemški in socijaldemokratični že-1 proti neopravičenemu štrajku nemških železničarjev in da na- lezničarji kar naenkrat ustavili delo. Enako tudi nemški poštni‘stopijo vsi skupaj danes zopet Islužbo. Naši železničarji so posla- in brzojavni uradniki. Zakaj.... Hudovali so se, ker so Slovenci li posebno odposlanstvo h generalu Maistru in so izjavili, da bo- vzeli Nemcem vodstvo sodnije in pošte iz rok. V kurilnici in de- do izvrševali vsak svojo službo tako, da bodo nadomestili dva lavnici na koroškem kolodvoru, na Tezni in na glavnem kolodvo- nemška železničarja. Obenem je obljubljena pomoč iz Ljublja- ru so emški socijaldemokratični hujskači točno ob 12. uri s su- ne. V soboto dopoldne so slovenski železničarji začeli zopet vo- rovo silo prisilili železničarje, da prenehajo z delom. Kmalu na žiti v redu. Tudi pošta je dobila pomoč z dežele in Ljubljane. Če to je prišlo odposlanstvo nemškonacijonalnih in socijaldemokra- sodimo po sedanjem položaju, se je štrajk nahujskanih železni- tičnih železničarjev in poštnih uradnikov k poveljniku jugoslo- čarjev in poštarjev ponesrečil. Iz nastopa nemškosocijaldemokra- vanske armade na Sp Štajerskem, generalu Maistru. General je tičnih železničarjev in poštarjev je razvidno, da so se popolnoma takoj izjavil, da ne prizna njihovih zahtev ter se z njimi ne ma- udinjali nemškim nacionalcem. Vse to govori zopet jasno, da so ra pogajati. Tako so morali iti z dolgim nosom. Telefonirali so socialdemokratki voditelji plačani od nemškonacinalnih velika- ' takoj v Celje, Gradec, Zidanmost in Pragersko, naj se jim ta- šev. Ljudstvo, tudi velika večina Nemcev, ostro obsoja izdajalski mošnji uradniki in uslužbenci pridružijo. Od 12. ure opoldne v nastop nemške socialne demokracije v Mariboru. — Oni nemški petek do sobote zjutraj ob 8. uri res ni vozil noben vlak. Popol-ištrajkarji, ki se niso vrnili na delo so bili odpuščeni iz službe ter dne so v Narodnem domu zborovali jugoslovanski železničarji—'so tako olajšali delo Narodnemu svetu, da je ščistil nemčurstvo. 6 SLOVENIJA Shebovgan, Wis. Že parkrat se ni nikdo oglasil v našem listu Slovenija in za¬ to sem se jaz okorajžil iz naše lepe slovenske; naselbine Sheboy- gan. Glede zime ne morem kritizirati, kajti take zime še nismo imeli, kot jo imamo letos, čeravno smo že precej na severu, smo vendar vzlic temu brez snega. Gotovo se bodete tudi zanimali za naše delavske razmere. Dela se tukaj še dosti dobro, le delo se težko dobi in tudi plače so začeli delodajalci zniževati novim de¬ lavcem. Zaradi tega ne svetujem nikomur hoditi semkaj za de¬ lom. Kadar se bodo razmere izboljšale, bom že poročal. Mnogo čitam sedaj v časopisju, kako se Slovenci po vsej A- meriki zanimajo za Jugoslavijo in tudi mi ne spimo in ne bomo spali, dokler ne bo rešena naša domovina. V ta namen bodemo imeli dne 23. februarja v cerkveni dvorani sv. Cirila in Metoda . veselico s predstavo “Turški križž”. Ves dobiček te igre je name¬ njen za Jugoslavijo, za našo lepo domovino. Zatorej ste vablje¬ ni vsi rojaki, da nas poletite v obilnem številu ta večer z ges: lom: “Položi dar domu na altar! Odpri roke in srce, otiraj brat¬ ske solze!” Nikomur ne bo žal, kdor se bo ude'ežil te zabave! Razen igre boste slišali tudi lepo- izbrano domačo pesem. Pozdrav vsem rojakom po Ameriki Valentin Kal. - o - —• West Allis, Wis. Kakor je že znano slov. občinstvu, je uprizoril Slov. Narod. Izobraž. Klub Jugoslovan v nedeljo 19. jan. svojo prvo igro Naša Kri. Kot se je videlo pri tej predstavi, se Slovenci v Milvvaukee in iz We,st Allisa zelo zanimajo za predstave, kajti Harmonie dvo¬ rana je bila nabito po na. Največje veselje igralcev je, če imajo pred seboj polno občinstva; to je plačilo za njihov trud in požrt- vovanje. — Zahvalim se v imenu kluba vsemu cenjenemu občin¬ stvu za tako mnogoštevilen obisk. — Nadalje gre hvala tudi hva¬ la dekletom, ki so se žrtvovala pri igri ter starišem, ki so pustili svoje mlade hčerke in sinčke, da so smeli igrati. Pozabiti tudi ne smem našega rojaka L. Zakrajšeka, ki nam je šel zelo na roko in nam pripomogel k vspehu, akoravno ni bil režiser. Delavske razmere so se sedaj poslabšale. Po nekaterih to¬ varnah odslovljajo delavce, na drugi strani pa dajejo delo novim za nižjo plačo. Kaerney in Tracker družba; je odslovila več Slo¬ vencev in Hrvatov, od katerih so nekateri že delali po celih enajst let pri družbi. Nekateri so izgubi i delo, ker niso hoteli delati ob nedeljah za navadno plačo; drugi so bili zopet odpuščeni, ker ni¬ so hoteli igrati vloge kompanijskih petolizcev. Odpuščen je bil nek preddelavec (Slovenec), ker se je potegnil za delavca, ki je bil poškodovan v tovarni. Pozdrav vsem F. P. - o - Milwaukee, Wis. Veselica, katero je priredil Slov. Pev. Klub Zvon v nedeljo 9. feb. je nad vse dobro izpad a. Precej prostorna dvorana je bi¬ la napolnjena do zadnjega kotička. Zvon se vsem rojakom za ta¬ ko veliko udeležbo najprisrčneje zahvaljuje. Ob prilik vam drage volje vrnemo. Najlepšo hva'o na tem mestu izrekam vsem, ki ste sodelovali pri zabavi kot dram. in pevs. odsek Soc. pev. zbora Naprej, cenjeno pevsko dr. Danica iz Sheboygana, Wis. ter hrv. pevski zbor Vijenac. Najlepša hvala tudi vsem delavnim članom ter društvam, ki so nas poseti a korporativno kot Lilija, Venera ter west alliški društvi Sestre Slovenije in Naprednost Sloven¬ cev. Sploh so bila vsa društva dobro zastopana. S tem je cenjeno občinstvo pokazalo, kako da ceni delo izobraževalnih društev, ka- - ko ceni slovensko pesem in dramatiko. Se enkrat vam kličem vsem hvala; vsi ste nam bili dobrodošli. Za “Zvon” M. Kramer. MI VABIMO delavca, da vloži svoje prihranke v to banko ter mu za¬ gotavljamo največjo varnost in postrežbo. Marshall & Ilsley Bank South Side Branch 374 NATIONAL AVE £1! SJ LSIl£J l£l EJ LSJ [°l iHl 0ISJ L5J LSI Ul El 121 LSI n | Prva slovenska trgovina I 302 OKOVE STREET H (Med So. Pierce St. in National Ave.) S pričetkom novega leta bomo prodajali, kar oj nam je ostalo zimskega blaga, po znižanih cenah p kot na primer zimske kratke površnike (mack- □I inaws), zimske tople hlače, tople čevlje, nogavi¬ ci ce itd. Se priporočam 1 J. BREZNIK 3®ll]0f^l^l^lHlfnir51fi51IHllplfnl!olfalIol[Dl[5]ilfDlfo!ril[5]l£ll£l u 131 je protekcija za vlagatelje v West Alliški državni banki. Vrhu zadostnega premožen¬ ja in odgovornega vodstva, je to podjetje kot član narodne¬ ga bančnega sistema pod ne¬ posrednim nadzorstvom vlade Združenih držav. lBimig||!iHg|!g!Hi!H[ini!H[illHg!]Hg!H@gHG MASK A R A 1) A S tako močjo in priložnostjo za poslovanje se priporočajo u- radniki občinstvu te okolice za naklonjenost. — V našem hranilnem oddelku se govori SLOVENSKO in HRVATSKO. W E S T ALLIS STATE BANK 53rd & National Ave. VVEST ALLIS WISCONSIN Dr. SLOGA St. 1, J. P. Z. S i V SOBOTO ZVECEK 22. FEBRUARJA | Društvo ‘‘Sloga” vedno prva H Maškarado priredi H Dvaindvajstega februarja d V znani hali “Harmonie” _ II _ Do sto dolarjev razdelilo II H Se med lepe maske bo d Za vse druge pa obilo d Druge še zabave bo. d Poj in pleši duša zlata, [11 Dokler je predpustni čas, d Saj potem ne bo več špasa Pj Ko bo prišel postni čas. “ Svira slovenska orkestra ^ Hdddddddddddddddlldddddlldddd NAZNANILO !N ZAHVALA Žalostnim srcem naznanjamo da nam je nemila kruta s mrt u- grabila; našo ljubljeno mater JOZEFINO BENDA dne 6. februarja v starosti 48 ret. Zahvaljujemo se Pevsk klubu Zvon za v sroe segajočo žalostin- ko. Nadalje naša najiskrenejša zahvala za krasne Vence društvu Naprednost Slovencev št. 3 J. P. Z. S., društvu Sestre Sloveni¬ je št. 9 J. P. Z. S., prijatefjcem iz West Allisa, družini Maver, družini John in Mary Ermenc, družini Brenkuš, družini Hren, Ferdinandu in Mary Glojek,dru¬ žini Kramer, Mrs. Remsko in Mre. Bastet, družini Vodušek, družini Albin in Mary Glojek, družini Oblak, družini Sluga, Mrs. Bevec, družini Joe in Ana Ermenc, družini Krolnik, Mrs. F. Ambruš, družini Kodel, druži¬ ni Wacak, družini Jelenc, druži¬ ni A-jnik, družini Anton Benda in družini Schmidt. Frank, John in Olga, otroci Rlary Bačun hči. Fr. Bačani, zet West Allis, 12. februarja 1919 SLOVENIJA 7 I I Izvrstno vino! f Doma pridelana kapljica! I Louis Bewitz | GOSTILNA l 3226 National-av West Allis | Toplo priporočam roja- t kom svojo popolnoma na no- I ro urejeno gostilno, kjer lač- t ne napojim in žejne nasitim. l P r i p o- r o č a m slavne¬ mu občin¬ stvu svoj zavod, kjer boste zadovolj - ni. Prvi slovenski pogrebniški zavod Avto-; mobile do! bite .z a^ vse potre-! be, zlasti | za slučajef krstov po-1 rok in po-f grebov. FRANK FRANČIČ f UNDERTAKER 311—2 n d AVE. v. Telefon stanovanja: Hanover 4109-X — Office Hanover 4497 Z f Na pozive se posluži vsaki (jas ponoči in podnevi. Kadar me rabite, oglasite se ali telefonirajte!! Obuvala za vso družino. 355 GR 0 VE STREET GEO. A. SLATTER) Pogrebnik 6418 Greenficid Ave, W. Allis Telefon \Vept Allis 24G-X PRIPOROČILO. | Otvoril sem novo | GOSTILNO in restaurant S na 541 Park Street I (vogal 5th Ave) | |ter se priporočam rojakom| |za .dobrohoten poset. | FRANK MARKELC § ? N A Z N A N I L O | j j Cenjenim rojakom naznanjam, ? da sem prevzel $ , DELIKATESXO TRGOVINO IN SLAŠČIČARNO 5123 NATIONAL AVENUE (vogal 52 Ave na West Allis) Telefon West Allis 551-L kjer imam v zalogi vsake vrste sladkarije, tobak, cigarete iu ci¬ gare, kakoršne kdo poželi ter mehke pijače in delikatese. 5 E R A N K 15 E N I) A \ El STE BOLANl? IKE KIRN 309 Ellen-st. vogal Russell-av Vzamite Delaware karo na Clinton Telefon Hanovdr 2152 GOSTILNA Za čašo piva rumenga Pri men’ rojak le nike! da Rojakom, prijateljem in znancem j naznanjam, da sem Otvoril na novo j »rejeno GOSTILNO 2 jer bodem lačne napojil in žejne na PROŠNJA. Jaz, Joe Gogala, se obračam do svojih rojakov za podporo. 16. maja 1916 sem se ponesrečil j v Meadow Mine, Aurora, Minn. j 31 o š k i DR. LYTLE ZDRAVI NA ZNANSTVENI NA- i CIN MNOGE BOLEZ¬ NI MOŠKIH, i Drugi vzrok, ki na- | pravlja mnoge bolezni ! je zastrupljanje krvi, | kaf~žahteva ne samo, da se človek takoj oz- | dravi, ampak da rabi j najboljša zdravila; v | mnogih slučajih je po- j treben glasoviti Dr. Ehrlichov lek, za kate j rega je dobil Nobelovo, nagralo. Ta zdravila so poznana pod imenom“Salvarsan”in Neo Salvarsan. Dr. Lytle zdravi tudi druge bolez¬ ni kot zastarane bolezni živcev, krvi, srca, jeter, mozeg, reumatizem para¬ lizo, zaprtje, neprebavljanje, naduho katar, hemoroide, prisad, neuralgijo in slaba prša. Vse bolezni se zdravijo po najnovejših metodah in hitro. POZOR! jpKEISKAVA ZASTONJ ženske Vsaka žena, ki pozna svoje stanje, se zamore počutiti dobro, biti močna ter imeti lep čist obraz, imeti lepo telo in vse, kar jo de¬ la krasno. V sedanjem času imamo malo žen, ki ne trpe na kaki bo- lezn, največ na ženski bolezni. Zato je mnogo vzrokov kot na primer slabo zgrajen sistem, vedno delo in skrb, ki muči mnoge. Je pa tudi mnogo dru¬ gih vzrokov kot slabi živci, ki povzro čajo druge bolezni, največ ženske bo- lezn.i Znaki bolezni so sledeči: glavo¬ bol, vrtoglavica, zaprtje, bolečine v križu plin v želodcu, bljuvanje, izpu¬ ščaji in rane na koži, revmatizem kašelj in naduha. ■Ako pronajdemo, da "ne moremo o- ždraviti va.še bolezni, vam bodemo to povedali. Po naših novih siUl. Poleg velike čaši pive in fine'i Od stropa se je utrgalo nekaj! “ etodah s f° ozdravili mnoge bolezni za katere so rekli drugi zdravniki Staguze, sovam na razpolago izvrst- L„ de ki m j m D2(li , na „ ]av0 da ^ozdravljive, ker so rabil. pr. zdravljenju svoje stare metode __,-^toi-r.rv. n.-;. 1 uue m mi je pačila na gia\0 in Ozdravili smo na stotine bolezni.Zakai-bi se ne ozdravili vi. Dr. I »e smodke. Cenjenim rojakom se pri- ,. . . poročam za blagohoten obisk. v oči. .Posledica tega je bi.a, da 1501 so. Sth ^StrecL°Slieboygaii, MD. Sel f iz S ubil vid POPOjnoma in 'sedaj sem — slepec. Imel nem ’* tedaj prihranjenih nad 1500 do- Telefon Grand 3112 aiolMife Parobrodna agentura Jugoslovanski notar. ; V zvezi z izvrstnimi odvetniki 124 — 5th STREET . . MILWAUKEE, WIS. 1 ar jev in od kompanije sem do- ! j bil 500 dolarjev. Od vsega tega je vzel advokat $160, a drugo sem potrošil za zdraviva, zdrav- ! nike in za dosedanje življenje. I Sedaj sem brez vseh sredstev Ozdravili smo na stotine bolezni.Zakaj-bi se ne ozdravili vi. Dr. L.vtle vas vabi, da pridete k njemu takoj, da vas preišče brezplačno. Pri njem se zamorete razgovoriti v vašem jeziku. 230 GRAND AVE. soba 6 3 IILWAUKEE, WIS. Uradne ure: Od 9. dopoldne do 8. zvečer.Po nedeljah od 9. do 12. dopoldne. ZdUlv/i CtL I iti V V aot/lll JgZI KU. Dr. LYTLE bomo imeli zahvaliti \Vilsonove- mu odločnemu nastopu. Tega dej s tva se Jugoslovani v starem m docela navezan na tujo po- , . , ,. , . Tr , . , ~ v , , - . ... kraju tudi zavedajo, vs.ed tega l moc. Zato se obračam do svojih . . , . . ... . ! je naravno, rojakov s prošnjo, da bi mi po- . .... \ ... ... „ 1 Wilsona izvolili ,magaii, ce jim je mogoče. prodaj ali zamenjati 20 sob “boardiaghottše”] l gostilno in ‘Pool Hall-o’ Najboljši vogal za obrtj na West Allisn. Vzamem] cottage ali fiat za delnoj odplačilo. Vprašajte pri] Wm. MIRGELER <224 National Ave 0 Avg ->nr, r-n uni . n a [j varjal in branil. Ta načela se v OSt g ’ prvi vrsti nanašajo na ligo naro- Doma sem iz Studenčice na Gorenjskem. Delal sem tudi na Ely, Minn. in v Racine, Wis. Vsak cent se s hvaležnostjo sprejme in bo izkazan v časopi¬ sih. Joe Gogala, 383—lst Ave, Mihvaukee, Wis. WILSON RAZSODNIK MED JUGOSLOVANI in ITALIJAN! Predsednik Wi!son je ostal zvest svojim demokratičnim na- da so si oni ravno zasvojega raz¬ sodnika. Iz Pariza se namreč po¬ roča, da je predsednik Wlison zadnji torek prejel noto, v kate¬ ri je naprošen, da bi služil kot razsodnik med Italijani in Jugo¬ slovani. Ta notajeposledica zad¬ njih razgovorov, ki jihje imel Wilson z jugoslovanskim zunan¬ jim ministrom Trumbičem in i- talijanskim ministrskim pred¬ sednikom Orlandom. Poročio zatrjuje, da jeTrumbi zahteval vso Istro, Reko in Dalmacijo.Na noti na predsednika so bili pod¬ pisani Nikola Pašie, prejšnji srb- GOSTILNA IN PALM GARDEN 500 National Ave., Mihvaukee, !Yis. PLES VSAKI DAN- Imam na razpolago posebne sobe in prenočišča za potnjoče rojake. Točna in dobra postrež- ba. — Telefon Hanover 3277 iQ3l čelom. Do sedaj ni zamudil no-j ski min - Predsednik, dr. M. Trum bene pri.ike. da bi istih ne zago-i b ' b ' n dj - ^ esr ”č. si bski poslanik na Francoskem. Ta dejstva kažejo.da je jugoslovan¬ sko vprašanje v odločilnem sta¬ diju in da je faktično “zadaj” cc=r I dov in na interese malih naro- jdov. Med te slednje spadamo tu di mi Jugoslovani Nas on neust¬ rašeno brani proti italijanskemu pohlepu." Kod bo šla naša meja, ne more še danes nihče reči.Naj brže ne bomo dobili vsega, kar želimo, a kohkor preporne zem¬ lje bomo pač dobili, za toMko se ze rešeno.: . Cafumei protestira proti Italijanom. Jugoslovani iz Calurnetaske- ga bakrenega okrožja, broječi nad 6,000, so storili hvale vre¬ den korak s tem, da so sklicali velik ljudski shod, ter na tem shodu sprejeli rezolucijo in jo poslali v Pariz in sicer predsed¬ niku Wi'sonu, francoskemu mi¬ nistrskemu predsedniku Clemen ceau-u in dr. Antonu Korošcu. Telegram predsedniku Wilsonu vsebuje med drugim sledeče: “Junaštvo in mučeništvo Srbije, ki je bila prva in zadnja v vojni, žrtve Jugoslovanov za zavezni¬ ško star, načela pravice in samo¬ odločbe nam dovoljujejo prositi vas, da rešite naše domove pred neopravičeno italijansko invazi¬ jo in okupacijo.” Telegram na Clemenceau-a pa vsebuje med drugim tudi tele krepke besede: “Principi narodnosti, ki se upo¬ rabljajo pri Alzaciji in Lotaringi ji, se morajo uporabiti tudi pri združenih Jugoslovanih,ki so kot zavezniki trpeli in krvaveli za skupno stvar. Niti en čevelj ju- j go,slovanske zemlje ne sme spre j meniti svojega gospodarja. Ju¬ goslovani zavračajo vse tajne po godbe, ki so bile sklenjene brez njihovega dovoljenja. Dnevi po¬ litične sužnjosti s o minuli....” SLOVENIJA J ugoslov. Zveza Podporna “Sloga" VSTANOVLJENA L. 1914 INKORPORIRANA L. 1913 Sediž: Milwaukee, Wis. UPRAVNI ODBOR: Predsednik John Camernik, 620 National Ave, Milwaukee, Wis. Podpredsednik: Leop. Zorko, 827 Indiana Ave., Sheboygan, Wis. Tajnik: John Krainc, 408 Park Street, Milvvaukee, Wisconsin. Blagajnik: Ralf Čeplak, 504 Mineral St., Milvvaukee, Wisconsin. Zapisnikar: Frank Čandek, 454 — 53rd Avenue, West Allis, Wis. NADZORNI ODBOR: I. nadzornik: John Ocvirk, 448 — 51st Avenue, West Allis, Wis. II. nadzornik: Ignac Kušljan, 229 — lst Avenue, Milwaukee, Wis. Tli. nadzornik: John Lenko, 300 — lst Avenue, Milvvaukee, Wis. POROTNI ODBOR: I. porotnik: John Rezel, 5122 National Avenue, West Allis, Wis. II. porotnik: Anton Zorman, 1016 Ky. Avenue, Sheboygan, Wis. III. porotnik: Fr. Zakrajšek, 117 Webster St., Pt. Washington, \Vis. POMOŽNI ODBOR: Martin Rop, 379 National Avenue, Milvvaukee, Wis. Anton Sem, 298 — 4th Avenue, Milvvaukee, Wis. Joe Krainc, 369 First Avenue, Milvvaukee, Wis. Vrhovni zdravnik: Dr. P. Langland, National Ave. in Grove St. Seje gl. odbora se vrše vsako tretjo sredo v mesecu ob 8. popol¬ dne pri tajniku John Krainc, 408 Park St. — Pri J. P. Z. Sloga se lahko zavarujete za §1000.00, §500,00 ali §250.00 posmrtnine in za §1.00 ali §2.00 dnevne bolniške podpore ali le za posmrtnino. * Uradno glasilo: SLOVENIJA. VESELJE V VSAKI HIŠI Ako nameravate kupiti gramofon, ni¬ kar ne plačajte visokih cen, predno ne vidite strojev, ki jih imam jaz na izbiro Cene so 33 ondstotkov nižje kot kjerko¬ li drugod; stroji pa prekašajo vsak dru¬ gi izdelek na trgu v kakovosti dela in glasu od malega namizne¬ ga pa do velikega parlor modela. W S S in Liberty bolide vzamem kot denar. J. A R N J a 390 1 Ave Demarkacijska črta. Med generalom Majstrom in nemškim polkovnikom kot pooblaščencem nemškega Wohlfartsausschussa v Gradcu so se vršila pogajanja g'ede demarkacijske črte med Jugoslavijo in Nemško Avstrijo na štajerskem in Koroškem. Do- govorjena je bila sledeča črta: Radgona, Gornja Purkla, Brunn- S see, Št. Vid na Voglu, Arnovž, Zagože, Ivnica na Štajerskem; j | Št, Pavel Grebinj, Slov. Šmihel j, Feldkirchen, Beljak, Šmohor S ter od tod naravnost jušno proti italijanski meji na Koroškem, f Na Štajerskem se umaknejo Nemci do Wildcina in ostane torej if nevtralno ozemlje z Wagno, Lebringom in Štrosom. Južno od ISIMONC CLOTHING 1 416 NATIONAL A V E §j Za nedoločen čas smo se namenili razprodajati J našo veliko zalogo zimskega blaga do 20 odstot- H kov nopusta v našo škodo in v vašo korist, g V zalogi imamo zimske suknje in sicer: §= Prejšnja cena $12.50 sedaj $ 8 . SO ŠE Prejšnja cena $20.00 sedaj $16.50 Prejšnja cena $25.00 sedaj $19.50 E= Prejšnja cena $30.00 sedaj $24.00 == Imamo v zalogi obleke za moške in dečke, zi- =2 EŠ msko spodnjo obleko, srajce, Union Suits, pol =5 ■■ jEj volneni sveterji vredni $3.50 sedaj samo $1.90. S E= Posebnost pa imamo v čevljih, katere proda- == :E= jemo sedaj po $3.50, fini moški za praznik,za de- §= L SE lo pa po $2.75. Pri vsem blagu je znižana cena =5 : SE za 20 odstotkov. Pridite in oglejte si našo veliko =5 i= zalogo. Za dobro postrežbo jamčimo. =E V račun vzamemo tudi Liberty honde. j , %iii!l!l!!i!ill!lilllili!ll!llišll!!l!llillll!ll!llllil!llllllillli!!li!!l!!ll!!!i!i!lllll!!liilii^l Rojakom na West Allisu in okolici se priporočam za izde- \ lovanje in čiščenje oblek vseh vrst. o Ii n Meze obrtni krojač 5122 National Ave., West Allis, Wis. VSAKOGAR SE ZADOVOLJI in DELO GARANTIRANO Telefon West Allis 456-L. te črte nimajo Nemci več pravice do rekvizicij. Jugoslavija priznana. Državni tajnik Jdruženih dr- trezna in kompromisna .politika ... , , iin kam vodi fanatizem in brez- zav je po navodilu predsednika I , Wi!sona priznal Jugoslavijo kot | ‘ 1 ^_^ zedinjenje Slovencev, Hrvatov in Srbov s Srbjio pod srbsko di¬ nastijo. -o—- Ebert predsednik nova nemške F II A N K P R A H GOSTILNA in Boardinghouse 870 Kinnickinnic-av (vogal Soutli Bay St.) Telefon Han. 3242-R Se priporočani rojakom | :za blagohoten obisk. Frank Ermenc 300 MINERAL ST. Edini slovenski pogrebnik Na razpolago po dnevi in po noči. AUTOMOBILI za pogrebe, krste in poroke. Cend nižje kot kje drugje. Tel. Han. 2686-Y. H- it A Z P K 01) A J A republike Prvič v zgodovini si je nem¬ ški narod sam določil vladarja. Runtunski kralj napaden. Kakoi poioča iz Dunaja po-j eao tretjino znižana cena sebna brzojavka, je v celi Rumu POHIŠTVO, PREPROGE, PEČI, niji vzplamtela revolucija. Kra j IN posteljnina | je hotel pobegniti iz Bukarešte z " vsako »»n«sro se srhrautlru in dostn- s svojo famiiijo, a revolucionar¬ ji so zablokadirali ceste in prisi-, lili .kralja, da se je vrnil. Pri na-' To se je zgodilo v Weimar-ju, , . .. . „ . , .. , . . , , .v , padu na kraljevo, palačo je bi: i kjer je tam zborujoča nemška T . , , narodna skupščina izvolila Fri¬ derika Eberta za svojega prvb- ga predsednika. Ebert je po svo jem poklicu sedlar, v političnem mišljenju je socialist,'pripadajoč oni skupini, ki je podpirala kaj- zerja za čas vojne, torej je bil naravno tudi Liebknechtov na¬ sprotnik. Čeravno socialist je E- bert uvidel, da vojni čas ni čas za radikalne gospodarske izpre- membe, temveč da je treba iste uvesti počasi, od časa do časa.V tem se on temeljito razlikuje od boljševikov, ki hočejo cel dru žavni red kar čez noč izpremeni- ti. Ta treznost in dalekovidnost Eberta in njegove stranke je re šila Nemčijo žalostne usode Ru¬ sije. Nekateri naši vročekrvneži hujskači in kričači naj si vzame- ja za vzgled Nemčijo in Rusijo in videli bodo, kam vodi zdrava kralj obstreljen. Ljudstvo za¬ hteva javno, da se vladajoča di-j nastija odpove prestolu yi da se j proglasi republika. Nekatera po' ročila zatrjujejo, da je ta revo¬ lucija v zvezi z boljševizmom, j Vsekakor pa poročila niso zado¬ stna za jasno sodbo. More se le toliko reči, da je rumunskemu kralju najbrže odpinkalo in daj bo skoraj gotovo v kratkem sle¬ dil vzgledu svojega “vi s okega” j sorodnika Viljema ter šel na j kak varen kraj drva žagat. _ j RAD BI IZVEDEL ZA NASLOV FRANK KAUZIČA in LOUIS RUSS. Prosim, da se mi javita sama ali če kdo ve za rt jun na¬ slov. FRANK SEDMAK, 860—32 St. Milwaukee, Wis, ua (lom. BADGER FURNITURE ANI) RUG KOUSE 306 GROVE STREET pol bloka severno od National Ave PRIPOROČAM PRI¬ JATELJEM IN RO¬ JAKOM, DA KUPIJO ŽGANJE SEDAJ, PREDNO PRIDE NA NJEGA NOV DAVEK VZAMEM ZA PLA¬ ČILO TUDI VOJNO- VARČEVALNE ZNA¬ MKE IN LIBERTV BONDE. LOUIS B E WIT Z 5226 National Ave vogal 53rd Ave SLOVENSKI SOKOLI! Hrvatski “Sokol” poziva Slovence, ki se zanimajo za- telovadno društvo “Sokol” da se jim pridružite. Hr¬ vatski in slovenski narod v starem kraju se je združil, da je izvojeval svobodo, za¬ kaj bi se mi tukaj ne? So-v kol je bil isti, ki je mnogo, pripomogel k osvoboditvi Jugoslovanov. Naš ‘Sokol’ ima vežban- je vsak torek in petek od 8. do 10. ure zvečer v Har- monie dvorani. Seje se vr¬ še vsak prvi torek istotam. Informacije tudi lahko dobite pri g. L. Zakrajšeku v Harmonie dvorani. HRVATSKI SOKOL. Telefon Hanover 2410 ir. E0WARD CASEV Zobozdravnik Odprto tudi zvečer od 7.-9. 204 Stumpf & Langhof Bldg (Grove sl, in National ave) HM