Poštnina plačana v gotovini
Sped. in abbon. postale - II Gruppo
Leto XX. - Štev. 44 (1024)
•st«
Katoliški
UREDNIŠTVO IN UPRAVA:
34170 Gorizia, Riva Piazzutta, 18 - tel. 3177
PODUREDNIŠTVO:
34135 Trieste, Vicolo d. Rose, 7 - tel. 37603
Polletna naročnina..............L	1.250
Letna naročnina.................L	2.500
Letna inozemstvo................L	3.500
Poštno čekovni račun : štev. 24/12410
Gorica - četrtek, 7 nov. 1968 - Trst
Posamezna številka L 50
Velikanska je bila škoda, katero nam le kot posameznikom in kot skupnosti Povzročil fašizem, že nekaj let po priključitvi (po prvi svetovni vojni) so bile {fobo prelomljene obljube, vsebovane v kpakih, katere je bila nabila po javnih Prostorih vojaška oblast kmalu po prihodu italijanske vojske v te kraje. Po zadnji svetovni vojni pa smo se morali dolgo koriti za priznanje, da smo narodna manjšina in ne kakšna etnična, odnosno lingvistična skupina, kot npr. Albanci, Grki itd., Sveči v notranjosti Italije. Nekateri krofi nam še danes to lastnost zanikajo. Slovenci v Italiji smo aktivno in s Prašnim krvnim davkom sodelovali pri Jk Uporniškem gibanju ter podprli italijan-■I *ke protifašistična sile. Po koncu druge ■Vetovne vojne, zlasti med pariško konferenco za sklenitev miru med Italijo in ^tiagovitimi državami smo posebno takrat, ko je šlo za nove meje, večkrat slišali, da Italija dala vse pravice slovenski manj-Sini, ki pride pod njeno suverenost. Slišali smo tudi obljubo, da bo v naših krajih prav zaradi prisotnosti slovenske Oarodne manjšine ustanovljena dežela s Posebnim avtonomnim statutom, ki bo med drugim ščitil našo narodno manjšino. Avtonomna dežela Furlamja-Julijska kra-
val- lina je bila leta 1964 res ustanovljena, to-■M 4a njen statut Slovencev sploh ne omenja, »tnpak govori le na splošno o enakosti ni® Pravic in ravnanja z vsemi državljani ne dif Žlede na jezikovno skupino, h kateri pri-Padajo ter o zaščiti njihovih etničnih in e* Kulturnih značilnosti. Iz prakse vemo, da ■M ležela ne sme izdati nikakšnega zakona zaščito Slovencev, ker vlada in ustavno g(0 'odišče tega ne dovolita. Vlada si lasti j?, 'so pristojnost glede narodnih manjšin.
3 Obljuba, da bo slovenska narodna manj-iina zaščitena z avtonomnim statutom, to-fej ni bila izpolnjena.
Pa ne samo to! Slovenci živimo na Tržaškem ozemlju ter v goriški in videmski Pokrajini. Povsod smo deležni drugačnega Favnanja, kar pomeni, da smo razdeljeni str? na |kategorije. Na Tržaškem ozemlju las poleg ustave ščiti Spomenica k Londonskemu sporazumu, ki pa je bila doslej Pri nas v Italiji uresničena le v kolikor tovori o razmejitveni črti in v nekaterih drugih točkah (npr. glede števila sloven-skih šol), ostale bistvene točke glede slo-venske narodne manjšine pa še niso bile spolnjene. Slovence v goriški pokrajini Ščiti ustava in malenkostno tudi mirovna Pogodba. Slovenci v videmski pokrajini H morali biti deležni vsaj tiste zaščite, jo vsebuje ustava, toda njihove etnične 'n jezikovne pravice še danes niso pridane.
Po drugi svetovni vojni smo Slovenci v Italiji z izjemo videmske pokrajine, ki je danes naša največja boleča točka, dosegli ''ekalere splošne demokratične svoboščine, katere uživamo enako kot italijansko govoreči državljani (zasebno lahko govorimo svojem jeziku, lahko imamo lastne kul-'Urne, gospodarske in politične organiza-c*je, lastno časopisje itd.), uživamo torej formalno enakopravnost, nismo pa še do-volj zaščiteni. Kot smo pisali že v zadnjem članku, pa edino posebno zaščita ^hko zajamči naš narodni obstoj in našo "hranitev. Ako nismo zaščiteni, smo nujno Podvrženi pojavu, ki ga imenujemo asimilacija ali raznarodovanje. O tem pa več Prihodnjič.
slg
ri.
SARAGAT V TRIDENTU IN TRSTU
Italija praznuje vsako leto 4. novembra »Dan zmage«. Po 42 mesecih krvave vojne, v kateri je padlo 600.000 njenih mladih sinov ter zrelih mož in ki je imela svoj zmagoviti zaključek ob reki Piavi, je prišlo konec oktobra 1918 do splošnega razsula avstrijske fronte, posledica notranjega razpada avstro-ogrske monarhije. Dober teden pred 4. novembrom, 28. oktobra 1918 so Čehi in Slovaki proglasili svojo državno neodvisnost, naslednji dan pa je bila ustanovljena v Ljubljani prva slovenska vlada.
Dnevi po 4. novembru 1918 so bili za Italijo dnevi velikega zmagoslavja. Italijanski rodoljubi so mogli slaviti svoj stoletni sen : Tri-dent (Trento) in Trst sta se vključila v italijansko državo. Italijanske čete pa so tedaj zasedle tudi ozemlje, kjer so živeli nemško govoreči Južnotirolci in Slovenci ter Hrvatje na Goriškem, Notranjskem, Tržaškem in v Istri. V iskanju »naravnih« in »varnih« mej je nastala sedanja meja na Bren-nerju, na slovenskem ozemlju pa je do leta 1943 obstala na črti Reka - Postojna - Idrija - Triglav, Vršič in Jalovec.
Vsa ta dejstva so našla določen odmev tudi v govorih, ki jih je imel predsednik italijanske države Saragat v mestih Tridentu in Trstu, ki jih je 3. in 4. novembra obiskal v zvezi s proslavami 50-letnice njih priključitve Italiji.
V	TRIDENTU
»Vojna kot taka — je dejal Saragat v Tridentu — je bila strahotno brezno, v katerega so se zagnali evropski narodi v svojem bratomornem klanju. Povzročila je neštete žrtve, bolečine in razvaline. Toda prav v takih trenutkih, ko pride nad narod bodisi po naključju ali zaradi napak ljudi voj-
ni bes, se pokaže pogum in moralna moč ljudstva, ki se mora z vojno soočiti. Italijanski narod je dal dokaz za tak pogum, saj ni klonil niti tedaj, ko so mu bili vojni dogodki nasprotni in si je zato znal zaslužiti zmago. Prav tega duha žrtvovanja proslavljamo v teh dneh.«
Saragat je našel tudi trezne besede za južnotirolsko vprašanje, ki še vedno kali sožitje dveh različno govorečih narodov v bocenski pokrajini na Južnem Tirolskem. »Rad bi poudaril — je rekel Saragat — da mi priznavamo in spoštujemo pogum naših nasprotnikov od tedaj; želim izrabiti povrh to priložnost, da pozdravim avstrijski narod. Mi poznamo posebne okoliščine, ki so značilne za tridentinsko deželo. Sedanje meje so sicer za nas nedotakljive, toda znotraj teh meja je naša moralna dolžnost, da absolutno spoštujemo pravice tako posameznikov kot skupin, kateri so naši državljani. Zato je v proslavljanje obletnice zmage vključen tudi poudarek na
Motno Mik vode v LoioMui
Otvoritev novega sedeža državnega arhiva
V	nedeljo so v novi zgradbi v ulici La-umora v Trstu otvorili novi sedež državnega arhiva. Uradne otvoritve bi se mo-fal udeležiti tudi notranji minister Resti-vo. ki pa zaradi slabega vremena ni mo Sel prispeti v Trst. Uradni govor je zato lrtiel predsednik pokrajinske uprave dr. Wona. Staro zgradbo državnega arhiva v ulici 30. oktobra bodo porušili in zgradili ^ovo, v kateri bo sedež raznih pokrajinskih '*radov.
Že nekaj let zapovrstjo v začetku novembra silna neurja pustošijo razne predele severne Italije. Vzrok so vlažni vetrovi, »široko« imenovani, ki od obal severne Afrike zapihajo proti verigi Alp, na njihovih pobočjih odlože težke oblake in dvignejo gladino morske vode, tako da se vodovje rek, (ki bi se moralo izliti v morje, obrne nazaj proti celini ter povzroči nepričakovane poplave.
Letos je ito neurje kakor pred dvema letoma mesto Firence zadelo predvsem ob-gorska področja Ligurije, Piemonta in Lombardije. Najbolj je bila prizadeta okolica mesta Biella v provinci Vercelli vzhodno od Turina. V torek zjutraj, 5. novembra so bile znane sledeče številke: 93 mrtvih, 48 ranjenih in 13 pogrešanih. Največ škode je neurje povzročilo tekstilnim tovar-nam, ki jih je v okolici Bielle zelo veliko ler zaposlujejo nad 8000 delavcev. Samo kak kilometer od naselja Campore je pritisk vode dobesedno razpolovil tekstilno tovarno Albino Botto, v kateri je delalo nad tisoč ljudi.
Prizadete kraje je takoj obiskal ministrski predsednik Leone, za njim pa so prihiteli še notranji minister Restivo, minister za promet Scalfaro in minister za javna dela Natali. Predsednik vlade Leone je naročil, naj oblasti izrabijo zakon za pomoč oškodovancem do skrajne meje, minister Restivo pa je dejal, da je treba predvsem vzpostaviti prometne zveze, saj je moč mnoge kraje doseči le po zraku. Globoka plast blata pokriva ceste, izginili so mostovi, na številnih mestih je prišlo
do zemeljskih usadov. Na športnem igrišču v iBielii so organizirali zasilno letališče za helikopterje, ki prevažajo v poplavljene kraje hrano, mleko, odeje, zdravila in drugo. Mesto Biella je poznano tudi nam primorskim Slovencem. Je izhodišče za božjo pot v Oropi. Leta 1965, ko smo poromali v Oropo, je vlak naše romarje pripeljal prav do postaje v Bielli. Blizu Milana so doživeli nevihto, ki pa ni imela za pokrajino hujših posledic, le naši romarji so prispeli na cilj z večurno zamudo.
V	Indiji prevzemajo domačini vodstvena mesta v Cerkvi
Indijska škofovska konferenca je priporočila, naj bi prenesli lastnino tujih misijonov, ki obstajajo v deželi, na indijsko osebje. Nasvet so izdali na koncu seje glavnega odbora konference, med katero so razpravljali tudi o zadržanju vladnih oblasti do tujih misijonarjev. V uradnem poročilu, ki so ga objavili ob zaključku del, omenjajo stike, do katerih je prišlo
o	tem vprašanju med predsednikom škofovske konference, ki je bombayski kardinal Gracias in indijskim notranjim ministrom Chavanom. Ko priporočajo predstojnikom redovnih ustanov, naj pravilno razlagajo znamenja časov, jih v uradnem poročilu hkrati vabijo, naj dajo večji poudarek domačemu osebju s tem, da pospešujejo njihovo vključitev na odgovorna mesta v šolah, semeniščih, zavodih in v izobraževalnih ustanovah.
idealih miru, ne pa vojne, povezanosti in ne razprtij, z eno besedo: idealov napredka in civilizacije.«
Je pa doživel državni predsednik v Tridentu tudi nekaj nevšečnega. Skupina nezadovoljnih študentov sociologije, ki jim v Italiji pravijo »i contestatori« (tisti, ki oporekajo), je hotela protestirati proti obstoječim razmeram tako, da se je pet ali šest deklet oblečenih v hlače in s škornji na nogah, vrglo pred avtomobil, v katerem se je vozil Saragat. Seveda jih je policija hitro odstranila. Kasneje je po mestnih ulicah še večkrat prišlo do spopadov med temi študenti in veterani iz prve svetovne vojne, ki so korakali po mestu z godbo in s prapori.
V TRSTU
Predsednik Saragat je nato odpotoval v Trst, kamor je prišel s posebnim vlakom v nedeljo, 3. novembra na večer. Spotoma se: je ustavil še v mestecu Vittorio Ve-neto, kjer je podelil odlikovanje skupini borcev iz prve svetovne vojne ter se zahvalil vsem, ki so pripomogli k tedanji zmagi.
V	Trstu je v ponedeljek dopoldne najprej obiskal županstvo, kjer mu je župan izročil spominsko kolajno »Trst 68«, nato pa je imel slavnostni govor v gledališču Verdi. Medtem se je razvijala zunaj vojaška parada, v kateri je sodelovalo 7206 mož, 70 letal in 15 vojaških godb.
Misli, ki jih je Saragat razvijal v Trstu, so bile podobne tistim, ki jih je izrekel v Tridentu. Zmago od 4. novembra 1918 in priključitev Trsta Italiji je povezal z vojno, ki je tem dogodkom odprla pot. Zavrnil je trditev, da je vojna osnovni in večni zakon sveta. Če bi sledili v naši dobi — ki je doba atomskega orožja — tej trditvi, bi človeštvo obsodili na uničenje. Vojna nikakor ni neka neizogibna nujnost, temveč je rezultat pomot in zmot ljudi. Zato z grozo odklanjamo vsako kršitev mednarodnih zakonov. Pri tem je Saragat omenil »plemenito državo, v katero so nedaleč od naših meja vdrle tuje armade«, se dotaknil Bližnjega Vzhoda, ki je prepoln klic novih spopadov, ter izrazil svoje veselje nad odločitvijo predsednika ZDA Johnsona, da se preneha bombardiranje Severnega Vietnama. Izrekel je željo, da bi Italija živela v miru z vsemi narodi zemlje ter pri tem poslal prisrčen pozdrav prijateljski jugoslovanski državi. Na koncu svojega govora je Saragat pozval Tržačane, naj bodo na vzhodnih mejah Italije izraz in svedoki italijanske kulture in civilizacije.
Popoldne se je Saragat udeležil slovesnega »Te Deuma« v stolnici sv. Justa, se ob 16,40 na trgu Oberdan poslovil od predstavnikov Trsta, nato pa še obiskal vojaško pokopališče v Redipugli, kjer je položil lovorjev venec na skupni grob stotisočev padlih na fronti na doberdobski planoti. Še isti večer se je potem vrnil v Rim.
Čeprav sta slovesnostim v Trstu botrovala na splošno čut za realnost in strpnost, pa ni mogoče iti mimo naslednjega dejstva: v obilju besed ni bilo niti enkrat omenjeno, da tod živita skupaj dva naroda, italijanski in slovenski in da je to dejstvo z vsemi svojimi nerešenimi problemi eno temeljnih značilnosti v deželi Furlanija-Julijska Krajina ter v tržaškem mestu.
Proslava petdesetletnice slovenske neodvisnosti v Aroeotioi
Na izredno slovesen način je slovenska skupnost v Argentini proslavila 50-letnico proglasitve slovenske neodvisnosti. Brez dvoma je bila do sedaj to najbolj mogočna prireditev te vrste. Poseben poudarek je dala vsem svečanostim prisotnost bivšega ministra, sedanjega predsednika Narodnega odbora za Slovenijo v zdomstvu dr. Miha Kreka, ki je povabljen od Slovencev prihitel iz ZDA v Argentino.
Pripravljalni odbor za jubilejne slavnosti je najprej priredil med dr. Krekovim bivanjem v Argentini tiskovno konferenco, ki je bila 24. oktobra v veliki dvorani Slovenske hiše v Buenos Airesu. Z njo je bila tudi združena likovna in tiskovna razstava. Tiskovne konference so se udeležili predstavniki največjih in najvplivnejših argentinskih dnevnikov. Zanje je dr. Krek pripravil dva referata, nato pa odgovarjal na stavljena vprašanja. Glede Jugoslavije je dejal, da drži, da je Titov režim do neke mere liberalnejša komunistična diktatura, a da je še vedno nastop kake politične skupine poleg komunistične izključen in nemogoč. Vsak poizkus združevanja ljudi v politične namene pomeni še vedno najkrajšo pot v ječo.
Jubilejne proslave slovenskega narodnega praznika in slovenske zastave so se začele v Buenos Airesu v soboto, 26. oktobra z akademijo in slavnostno večerjo. Dr. Miha Krek je v govoru orisal vojno s komunisti v Vietnamu, razčlenil politiko Kremlja, se ustavil pri napadu na Češkoslovaško in potem govoril o ciljih slovenske protikomunistične skupnosti v tujini. Slavnostne večerje se je udeležilo nad tristo gostov, katerim je streglo trideset fantov in deklet.
V nedeljo, 27. oktobra dopoldne je slovensko zastopstvo z dr. Krekom na čelu položilo venec k spomeniku argentinskega osvoboditelja generala San Martina. Otroci, fantje in dekleta — bilo jih je preko sto —, so temu polaganju prisostvovali v narodnih nošah. Pri tem so poročevalci listov, fotoreporterji ter filmski operaterj: televizijskih postaj posneli mnogo prizorov.
V kapeli Slovenske hiše je bila nato popoldne v počastitev Kristusa Kralja 'in za vse, ki so se žrtvovali za svobodo slovenskega naroda sveta maša. Opravil jo je msgr. Anton Orehar. Sledilo je slavnostno zborovanje, na katerem je znova govoril dr. Miha Krek. Svoje misli je posvetil 29. oktobru, prazniku naše narodne zavednosti. Povedal je nekaj spominov iz tistih zgodovinskih dni ter pozval ob primeru češkega in slovaškega naroda, v katerih Sovjeti niso našli izdajalca, k slogi in enotnosti vseh Slovencev v zdomstvu. Prvo pravilo nam mora biti: složno ohraniti in čuvati, kar smo si kot narod pred petdesetimi leti pridobili: Končnemu in čim popolnejšemu uresničenju idealov Zedinjene Slovenije gre ob njenem zlatem jubileju naša prva obljuba zvestobe in ljubezni; ostvaritvi demokratične, vsakega tujega vpliva svobodne slovenske države pa je treba posvetiti vse naše moči in napore.«
Nixon je zmagal
Letošnje volitve za predsednika ZDA, ki so se vršile v torek 5. novembra, so prinesle zmago republikanskemu kandidatu Richardu Nixonu. Dolgo časa se je zdelo, da niti Nixonu niti njegovemu tekmecu demokratu Humphreyu ne bo uspelo doseči števila 270 volilnih mož, ki so potrebni, da je kandidat proglašen za predsednika Severne Amerike. Toda popoldne v sredo je končno prišla vest, da je Nixon presegel odločilno številko 270. Po osmih letih demokratske vlade bodo ZDA zopet imele predsednika iz republikanskih vrst.
Razmišljanje ob petdesetih letih prve slovenske vlade
V Pragi da, v Ljubljani ne
pravljati, kaj šele jih svobodno uveljavljati. Ko bo Slovenija dosegla svobodo političnega razpravljanja ter svojo državno suverenost, ne bo več potrebno, da bi o ključnih problemih slovenstva Slovencem v Sloveniji govorili Slovenci v svetu.
Dr. Ciril A. žebot avtor zbirke »Slovenija včeraj, danes in jutri« Broširane natise tega sestavka je moč dobiti v knjigarnah v Celovcu, Gorici in Trstu.
Sto let misijonske družbe
Misijonska družba Belih očetov slavi stoletnico svojega delovanja. Družba šteje trenutno 3690 članov. Beli očetje delujejo v Afriki. Njihov misijonski delokrog se
Ljubljansko Delo je posvetilo petdesetletnici obstoja češkoslovaške republike mnogo pozornosti in se je je spominjalo s toplimi besedami. Takole smo brali:
»Češkoslovaški narodi slavijo 50-letnico ustanovitve republike... Letos praznujejo prvič po vojni 28. oktober tako slovesno, saj je poprej veljalo, da je republika, ki je bila ustanovljena pred petdesetimi leti, le meščanska tvorba. Sedaj, ko so dobili dogodki ves svoj zgodovinski in družbeni pomen, pa slave 28. oktober kot dan, ko je dobilo ljudstvo Češkoslovaške svobodo, samostojnost in neodvisnost... Predsednik Svoboda, oblečen v uniformo armadnega generala, je opozoril na zgodovinske in druge razmere ob nastanku Češkoslovaške in govoril o petdesetletnem razvoju. Izrekel je pri-
razteza na 60 škofij.
iiiiimuliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiMiiiiiiiiii
Razgovor v kartuziji Pleterje
znanje za zasluge, ki jih imajo za republiko nekdanjim predsednikom države Tomažu Masaryku, Edvardu Benešu, Klementu Got-waldu in Antoninu Zapotockemu.«
29. oktobra 1918, torej prav tako pred petdesetimi leti je bila v Ljubljani sestavljena prva slovenska vlada in oklicana samostojnost slovenskega naroda. Brez tega dejanja bi bili bržkone Slovenci zgubili za vselej možnost za uveljavljenje svojih pravic kot suverenega naroda. Brez 29. oktobra bi ne bilo prišlo do poznejše Jugoslavije v sedanji obliki, Slovenci bi bili ostali razdeljeni med tri države: Italijo, Avstrijo in Madžarsko. Zgodovina Slovencev kot samostojnega naroda se torej ne pričenja s 1. decembrom 1918, ko smo se vključili s Srbijo v kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev, niti ne z 29. novembrom 1945, ko je postala Jugoslavija »Ljudska demokratična federativna republika«, ampak prav 29. oktobra 1918. Naravno bi bilo zato, da bi slovenski komunisti, ki so našli v svojem dnevniku Delo tako tople besede za češkoslovaški 28. oktober 1918 in za ustanovitelje te države Masajka in Beneša, prav tako proslavili tudi 29. oktober 1918 ter može kot so bili dr. Janez Evangelist Krek, dr. Anton Korošec ali škof dr. Anton B. Jeglič, ki so nemalo pripomogli k izstopu iz av-stroogrske monarhije in k ustanovitvi prve slovenske vlade v Ljubljani, s hvaležnostjo omenili.
Toda ne! Kar velja za Prago, se ne sme povedati v Ljubljani. V Ljubljani se ves čas po vojni 29-oktober ne sme praznovati, ker Še vedno velja, da je bila slovenska vlada pred 50 leti le »buržoazna* tvorba in nič več. Za slovenske komuniste 29. oktober še vedno ne velja za dan, ko je dobilo slovensko ljudstvo svojo svobodo, samo-stojnost in neodvisnost. Med slovenskimi komunisti se še ni p0-javil general Svoboda, ki bi bil toliko pogumen, da bi dal prizna; nje tvorcem slovenske suverenosti pred petdesetimi leti. V tem ožim so sedanji vodniki v matični drža' vi še daleč za češkoslovaškimi to; variši. Daleč za njimi pa je tudi naš slovenski zamejski tisk, ki i2 čudne solidarnosti do Ljubljan® ni smatral za potrebno, da proste vi petdesetletnico dneva, ki pofflf ni afirmacijo slovenske suverenosti. Se je treba tega mar srafflO" vati ali kali?
P. S. - Medtem ko je uradna Slovenk ignorirala 29. oktober 1918, pa smo v botni prilogi ljubljanskega »Dela« zasled® članek o tej obletnici, ki ga je spi^ Lojze Ude, v prvi Jugoslaviji odločen bor# zoper beograjski centralizem. Njegove & sli so izredno tehtne in zanimive ter # bomo k njim še vrnili, zaključi pa jih tor takole: »Prav je, da se spominja# 29. oktobra 1918 tudi v socialistični Ji# slaviji kot dneva osvoboditve izpod tis^' ■letnega nemškega gospodstva in kot za#*' nega dneva, široke, čeprav kratkotraft politične svobode slovenskega naroda.
ItllllllllllllllllllltllltlllllllllllltllllllllltllllllllltlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllltllllllllllllltllltllllltllllllllllllllllllflllllllllllllllllllllllllllllllllllllllliiMiiiiiillllll^
Izpoved vere Pavla Vl<
Petdesetletnica prve slovenske narodne vlaae pada v čas, ko so razmere v povojni siovenski republiki te znamo ugodnejše. V gospodarsKih, pokucnm m kulturnih organizacijah — v kohKor le-te smejo obstajati in delovati — se je uveljavila mera samoupravljanja in notranje demokratičnosti. V slovenskem tisku — kolikor je dovoljenega — je opaziti večjo infor-mativnost in različnost mnenj. Cerkveno Življenje ima večjo prostost, kot jo je imelo v prejšnjih letih po vojni. Slovenske meje so odprte navzven in navznoter.
Še vedno pa je javno razpravljanje in merodajno odločanje o osnovnih političnih vprašanjih slovenskega naroda in družbe — v kolikor je to sploh v pristojnosti Slovenije — pridržano Zvezi komunistov kot edini samostojni politični organizaciji, ki pa niti sama ni neodvisna od Beograda niti demokratizirana, in imajo zato preostali stalinistični elementi v slovenski partiji še vedno moč zaviranja in celo zanikanja potrebnega slovenskega razvoja.
»Federalna« vlada v Beogradu si po svoji ustavi in zakonih še vedno pridržuje toliko centralistične oblasti in finančnih sredstev, da ostaja Sloveniji le malo samostojnih pristojnosti in gospodarske moči. V ljubljanskem časopisju pa tudi še vedno beremo, kako si »federacija« dejansko lasti celo pristojnosti, ki daleč presegajo ustavni okvir.
Tesno omejena pristojnost in sredstva slovenske republike ter pomanjkanje svobodnega političnega razpravljanja in demokratičnega odločanja sta dva osnovna ostanka povojnega stalinističnega totalitarizma in jugo-centralizma, ki še danes bistveno omejujeta slovensko samoodloča-nje in napredek. Kako slabe in daljnosežne so raznovrstne posledice tega, še vedno osnovno nesuverenega in nedemokratičnega značaja republike Slovenije, je moč sklepati iz najnovejših ugotovitev strokovnjakov pri Združenju slovenskih poslovnih bank, da ima slovenska industrija 43,3 % odpisanih (t. j. tehnološko docela zastarelih) osnovnih sredstev, leta 1970 pa jih bo imela kar 54,6 %, in da je tehnična opremljenost na delavca v Sloveniji že za 15 % pod jugoslovanskim povprečjem. Ti porazni pokazatelji pričajo, kako jugo-tezni centralizem »federacije« Slovenijo izrablja, domači politični monopolizem partije pa jo zanemarja.
MINIMALNI SLOVENSKI PROGRAM
Zato bo razvoj k slovenski suverenosti in politični demokratizaciji treba mnogo bolj odločno pospešiti. Solvenska republiška skupščina in vlada bi poleg ukrepov za rehabilitacijo žrtev in narodno spravo predvsem morali uzakoniti in dejansko omogočiti tudi svobodo političnega razpravljanja preko tiska in drugih javnih občil. Bližnji kongres Zveze komunistov Slovenije bi moral z vodilnih položajev v partiji odstraniti stalinistične ostanke. Da se pospeši nujno potrebni politični preporod slovenskega naroda, bi poleg demokratizacije slovenske partije morali omogočiti tudi neodvisno organizacijo nepartijskih Slovencev. S temi osnovnimi spremembami bi bili položeni temelji za vseslovensko sodelovanje v borbi za suverenost Slovenije in konstruktivno tekmovanje za njen demokratični družbeni napredek. Slovenski predstavniki bi tudi morali pripraviti, objaviti in politično uveljavljati izčrpen osnutek za dosledno zvezno preosnovo Jugoslavije, ki bi paritetno sestavljenim zveznim organom dala samo take pristojnosti, ki bi bile v pogodbeno ugotovljeno skupno korist vseh republik. Dosedaj izvedene in predlagane ustavne spremembe niso konfederativnega značaja ne po postopku ne po vsebini.
Sovjeti so zasedli Češkoslovaško, ker sta se češka in slovaška komunistična partija v interesu svojih narodov bili odločili, da predložita zvezno preureditev Češkoslovaških odnosov in razvoj njih socialističnega gospodarstva kritičnemu razmišljanju, svobodnemu razpravljanju in demokratičnemu odločanju enakopravnih Čehov in Slovakov. Sedaj je na Jugoslaviji, ki je izven območja sovjetskega nasilja, da svetu pokaže, ali sta zvezno sožitje narodov in socialistično gospodarstvo zmožna zadovoljiti potrebe in težnje svobodnih ljudi in suverenih narodov. To je edina humana in veljavna preizkušnja vrednosti družbenih sistemov.
To je minimalni slovenski program ob petdesetletnici ustanovitve prve suverene slovenske vlade in oblasti. Da o Sloveniji o njem govorijo Slovenci po svetu, je zato, ker v republiki Sloveniji o teh osnovnih rečeh še vedno ni mogoče svobodno raz-
V začetku oktobra se je pojavila na slovenskem knjižnem trgu knjiga »Sveti Bruno« s priporočilom za nove redovniške poklice v kartuziji Pleterje. Skoro istočasno ali malo prej pa so se širili glasovi, da bodo kartuzijo Pleterje razpustili; o tem smo brali tudi v nekaterih časopisih. Da bi zvedeli resnico, srno napravili obisk v Pleterje in tam nam je prijazni pater Ciril, samostanski ekonom, na naša vprašanja tako odgovarjal:
Slišali smo in brali, da bo Slovenija, izgubila še zadnjo kartuzijo. Kako je prišlo do te novice?
Po domače bi odgovoril, da so naši visoki samostanski zidovi še prenizki in številna vrata slabo zaklenjena. Okrog zaprtih in obzidanih samostanov je vedno veliko radovednosti in domišljije. Sedaj nimajo naši predstojniki več namena, da bi samostan razpustili; o tem se je govorilo sicer v preteklosti, sedaj pa želimo za vsako ceno samostan pomladiti z novimi redovniki.
Koliko redovnikov živi sedaj v kartuziji? Kdaj je bilo število večje? Koliko kartuzijancev more samostan sprejeti?
Prav sedanje nizko število redovnikov je dalo povod za govorice in predloge o spremembi samostana. Sedaj nas je tukaj le šest duhovnikov-menihov in 14 bratov. Pred vojno je bilo v tej kartuziji 25 duhovnikov in 40 bratov. Pleterski samostan more sprejeti največ 30 duhovnikov in 45 bratov.
Ali ste v samostanu samo jugoslovanski državljani. Kaj mislite o redovnikih iz tujih krajev? Kje so vaši samostani? Koliko vas je?
Kartuzija v Pleterjah na Dolenjskem: pročelje - cerkev - meniške celice
Sedaj so v samostanu vsi bratje Slovenci in Hrvati; duhovniki pa smo trije Slovenoi, dva sta Hrvata in eden je Nemec. Skušnja kaže, da vsak redovnik-me-nih najlaže živi v svojem izrednem poklicu v domačem kraju. Zato je cilj vsakega našega samostana, da ima svoje člane iz dežele, kjer samostan stoji. Tu omenim, da so Pleterje edini naš samostan v Jugoslaviji. Nekaj kartuzij imamo še v Italiji, Španiji in nekaterih državah Zapadne Evrope. Sedaj pripravljajo kandidate za prvo kartuzijo v Severni Ameriki. Vseh redovnikov nas je okrog tisoč.
Vidim, da sprejemate ob ponedeljkih in četrtkih veliko turistov. Kaj jim kažete v kartuziji? Kaj pravijo o samostanu številni turisti, dijaki, delavci, ki vas obiskujejo?
Našim obiskovalcem pokažemo glavne zanimivosti kartuzije: predvsem menihovo celico, za katero se najbolj zanimajo; dalje veliko knjižnico s 30.000 knjigami, križne hodnike, kapelice, glavno cerkev in seveda tudi samostansko pokopališče z lesenimi križi brez napisov, brez cvetja. Ob slovesu navadno turisti pravijo, da je vse lepo in dobro in prav, seveda samo za — en dan!
Naše bralce bo zanimalo, kako pridobivate nove kandidate za samostan, kaj mislite sedaj ob tako majhnem številu napraviti, da bi se zbudilo zanimanje za kartuzijo v Pleterjih?
Tu bi vam moral kaj več povedati, a kmalu se bo oglasil samostanski zvon in moram tudi jaz k molitvi skupnega brevirja. Torej kaj mislimo napraviti? Mi v samostanu ne mislimo nič posebnega napraviti, ker ne moremo, ker po pravilih ne smemo. Kartuzija v vsaki deželi je last in skrb in ljubezen vseh dobromislečih vernikov. Na te dobre ljudi tudi mi računamo. Ce bodo dušni pastirji dali naše knjige v roke plemenitih fantov, če bodo dobri verniki veliko tudi za samostanske poklice molili in žrtvovali, če boste v semeniščih in zavodih, kjer imate že dosti dijakov-pripravnikov, govorili tudi o velikem pomenu molitvenega in delovnega življenja v samoti kartuzije, tedaj trdno upam, da se bo naše število kmalu dvignilo in naša slovenska kartuzija bo zopet zaživela.
Še eno vprašanje: kako je bilo v kartuziji med zadnjo vojno?
O vojni vsi neradi govorimo in najboljše bi bilo, da se vse hitro pozabi, odpusti in nikoli več ne ponovi. Kratko pojasnim tako: Naš samostan leži pod Gorjanci, ločen od sveta, sam zase med hribi in gozdovi. Kdor je kdajkoli — tudi med vojno — potrkal na naša vrata, smo mu odprli, smo ga poslušali, smo mu pomagali, čeprav je nad porto za vse prošnje jasno napisano: prosimo za razumevanje (za razumevanje namreč, da vsega ne zmoremo). Resnično nismo vsega zmogli, a kar smo mogli, smo naredili. 2e med vojno smo po razmerah hiše na samem začeli dobronamerni predkoncilski dialog z vsemi, ki so se nam približali. Tako delamo vedno in tako mislimo z dobro voljo nadaljevati.
Hvala vam, pater Ciril, za lepi razgovor. Mnogi rojaki na Primorskem in po svetu bodo z veseljem in hvaležnostjo brali, kar sva govorila, kar ste predlagali in pojasnili. Vsi iskreno želimo, da bi se ta edina kartuzija na Vzhodu pomladila, da bi molitev in pokora iz tega mirnega kraja pod Gorjanci bila še naprej velik in stalen blagoslov za vso našo domovino.
Razgovor zapisal F. Štuhfec SDB
Pretekla leta so bila za Cerkev leta plodovitih iskanj, a bila so tudi leta motenj. Tista, na koncilu izražena zaupljiva spodbuda k iskanju na področju krščanskega življenja in teologije, je rodila poleg vsega dobrega tudi nemalo zlorab. Včasih se zdi, da teologi v opoju koncilske svobode niso doumeli, da svoboda vključuje odgovornost. Je nekaj podobnega kakor pri tistih mladostnikih, ki jim je tajitev istovetna z nečim dognanim. Nastal je dvom o vsem — od bivanja Boga pa do vstajenja Kristusovega telesa ali resnične Gospodove navzočnosti v sv. Evharistiji. Učinek tega je velika zmedenost med krščanskim ljudstvom.
BESEDA O PRAVEM CASU
Vera, ki jo je izpovedal papež Pavel VI., je napravila konec pokoncilski zmedi. Ta izpoved vere je slovesno dejanje, izredno važen dogodek v izvrševanju cerkvenega učiteljstva. Celota kristjanov ga je pozdravila z veseljem in z globoko hvaležnostjo.
Ta tekst odst ran ja nekatere predsodke, ki so razširjeni v določenih vrstah moderne inteligence. Tekst najprej zatrjuje, da je človekov razum, razsvetljen po božjem razodetju, sposoben spoznati realnost in da se takšno spoznanje realnosti stvari imenuje »biti ali bivati v resnici«. To pa je nasprotje od tega, kar mislijo mnogi slabi učitelji našega časa. Ti učitelji menijo, da je nemogoče doseči kakršnokoli gotovost o tem, kar presega področje neposrednega izkustva in da torej na področju, ki zadeva najvišje realnosti, obstoje samo zanesljiva znamenja. Iz tega pa sledi, da more vsakdo misliti tisto, kar se mu hoče, in da so vsa mnenja enako veljavna ali neveljavna. Ta relativizem, ta subjektivizem pa mnogokrat zastruplja kristjane, da si ne upajo več Izpovedovati svoje vere kot resnice, katero morajo priznati vsi ljudje in ki bo zažarela pred očmi vseh, ko se bo tema razpršila in se bo luč presvete Trojice v polnosti razodela.
Dalje zatrjuje Pavel VI., da je predmet vere prav objektivna stvarnost božjih dejanj v odrešenje človeštva. V tem pogledu danes nekateri kristjani niso nič več vedeli, kaj Je treba pravzaprav verovati. Videti je bilo, kako se pod pretvezo znanstvene eksegeze, hermenevtike, literarnih vrst praktično razkraja celotna vsebina »apostolske vere«. Temeljne trditve evangelija: deviško spočetje, vstajenje Kristusovega telesa, Kristusov vnebohod, njegova vrnitev ob koncu časov — vse to je bilo v holandskem katekizmu zabrisano. Prikazane so bile te temeljne evangeljske trditve ne kot nekaj, kar izraža zgodovinske realnosti, marveč kot nekaj, kar v določenem kulturnem okolju izraža religiozna izkustva, ki jih je treba prevesti v drugačen kulturni svet. In vendar je vsa kr-
ščanska vera ravno v tem, da Bog resnih posega v našo zgodovino, včeraj, danes ^ jutri.
Pavel VI. dalje zatrjuje, da so dog^ (verske resnice), s katerimi je v teku ifl dovine Cerkev nezmotljivo razjasnila t katere vidike razodetja, integralni del v«1*' Veroizpoved z dne 29. junija 1968 je * tem pogledu dokument izredne važnost Naslanja se na nicejsko veroizpoved. A i® spopolnjuje s tem, kar so pozneje defi^ rali vesoljni cerkveni zbori in papeži gl^( izvirnega greha, transubstanciacije (sp1* menjenja kruha in vina v Gospodovo tel# in kri), Marijinega brezmadežnega spf četja in vnebovzetja. S tem je zavmje^ zmota tistih, ki bi hoteli sv. pismo od(f gati od izročila in ki ne priznavajo delf vanja Sv. Duha v Cerkvi, kadar gre ** to, da ta Cerkev nezmotljivo razlaga ** klad božjega razodetjaa.
Jasno je, da to, kar vera uči, zadeva & mnoge predsodke današnjega človeka. T* da zmotno bi bilo misliti, da to ni odbijal* včerajšnjega človeka. Zdi se, da nekat^ mislijo, kakor da so krščanske dogi"1 sicer ustrezale predznanstvenemu mišli( nju, ko so ljudje živeli v ozračju nadfl* ravnega in čudežnega. Po njihovem mJ1* nju bi bilo tem dogmam treba dati At1 gačno razlago, tako da bi ustrezala mis^ nosti modernega človeka; to se pra'’ videti bi bilo treba v njih simbol doloff nih zgolj človeških zadržanj.
BREZ VERE JE ČLOVEK SAM SEBl
UGANKA
Toda treba je tudi dostaviti, da se d* nasilji ljudje začenjajo zavedati dejstv* da znanstvena misel, iz katere so bili i>* redili malika in v katere imenu so Izja' ljali, da nič več ne morejo verovati, r3* kriva svojo nezadostnost. Ta znanstvi misel je prav tako nesposobna razloži* kaj je človek, kakor je nesposobna, da 1 mu dala srečo. Tako modemi razuin vsem dvomi in ničesar ne prinaša, ^ pa ostaja na ravni nagonov in gonov. I pušča modernega človeka prav pred tisti* breznom, katerega ne more zakriti ali f premostiti. Moderni človek ostaja sam ** bi uganka.
Prav tu se nam veroizpoved Pavla V* pokaže v svoji aktualnosti. Kajti resni( vere je vedno nova, v tisti meri nova, kateri je presenetljiva in čudovita. Kar 1 dejal pesnik Apollinaire pred pol stolči) o Piju X., to moremo ponoviti tudi o Pa^ VI. Moderni človek se namreč duši v kl{ ki, v katero ga je hotela znanost zapre1 Orientirati se hoče v breznih, ki so sor^ merila z njegovim srcem. Toda samo v d razsvetljuje te prepade, ki jim metode z<* nosti ne morejo seči do dna.
Francoski teolog Daniel1’
Spomenica Slovenske skupnosti predsedniku Saragatu
Slovenska skupnost se obrača na Vas kot predsednika republike in vrhovnega čuvarja ustave, vnetega branilca demokratičnih načel in svoboščin, zagovornika človeških pravic in moža, ki je osebno okusil fašistično preganjanje ter je sodeloval v odporniškem gibanju. Zato se z zaupanjem obračamo na Vas ne samo kot državnega poglavarja, ampak tudi kot človeka, čigar preteklost nam jamči, da bo pokazal razumevanje za naše potrebe in težave.
Slovenska skupnost bi Vam, gospod predsednik, rada prikazala, da se ne izpolnjujejo v celoti tista določila ustave, ki se nanašajo na narodne manjšine. Gre za čl. 6 in 3 ustave, ki ščitita narodne manjšine kot celoto in njihove posameznike. Z nami pa se često dogaja, da ne uživamo niti enakopravnosti z ostalimi državljani, kaj šele zaščito, ki nam je po ustavi zajamčena. Takšno stanje je med drugim posledica dejstva, da parlament še ni sprejel ustreznih zakonov in da vlada precejšnja nejasnost glede izvajanja Spomenice k londotiskemu sporazumu iz leta 1954. Doslej je parlament odobril samo zakon o šolah s slovenskim učnim je-flikom (zakon z dne 19. julija 1961, št. 1012).
Za nas sta, gospod predsednik, boleči Zlasti dve točki. V znatni meri še ni bila popravljena škoda, ki nam jo je povzročil fašizem z namenom, da nas uniči. Še danes se čutijo za nas škodljive gospodarske posledice, dalje posledice v določeni protislovenski miselnosti in v določilih nekaterih fašističnih zakonov, ki še danes niso bilo odpravljeni. Druga točka pa je delitev Slovencev v italijanski republiki na tri kategorije: na Slovence na Tržaškem ozemlju, ki uživajo sorazmerno največ pravic, na Slovence v goriški pokrajini, ki imajo že manj zaščite in na Slovence v videmski pokrajini, ki sploh niso priznani kot narodna manjšina in nimajo priznanih nobenih jezikovnih ter etničnih pravic.
Druga važnejša vprašanja, ki še niso z zakoni urejena, so:
Uporaba slovenščine v krajevnem javnem življenju, v odnosih z organi in uradi javne uprave, ki imajo sedeže v Deželi;
Uporaba slovenščine na sodišču in zemljiškoknjižnem uradu;
Namestitev sorazmernega števila Slovencev v javne urade, zlasti tiste, ki imajo opravka s slovensko javnostjo;
Toponomastika;
Dokončna ureditev slovenskih šol;
Prispevki za kulturno delovanje in zaščita zgodovinsko-kulturnega bogastva slovenskega prebivalstva;
Ureditev razlaščevanja, da ne bi več industrializacija in urbanizacija spreminjali etničnega značaja slovenskih krajev;
Kazenska določila za žalitev narodnih manjšin.
To je, gospod predsednik, nekaj bistvenih primerov, kjer se določila ustave še ne izvajajo. Slovenska skupnost je čutila za svojo dolžnost, da Vam je z občutkom globoke spoštljivosti do Vašega visokega položaja kot najvišjemu čuvarju ustave predočila te probleme v največjem zaupanju, da bo našla pri Vas razumevanje in potrebno zaščito.
Dovolite, gospod predsednik, da Vam Slovenska skupnost še enkrat zagotovi izraze svoje spoštljive vdanosti.
Trst, 31. oktobra 1968
P. S. - Izvedeli smo tole: K izjavi dolinskega župana g. Dušana Lovrihe Slovenska skupnost pripominja, da je prišel njegov predlog za skupni dokument, ki bi ga predložili predsedniku republike, prepozno, ko je bila izjava Slovenske skupnosti že odposlana. Ako bi bil njegov predlog pravočasen, bi ga Slovenska skupnost upoštevala, ker je v važnih zadevah vedno za skupne nastope. Tako pa je njegov napad v Primorskem dnevniku na devinsko-na-brežinskega dn repentabrskega župana ne-osnovan. Omenjena župana sta se takoj po preijemu predloga obrnila na svet Slovenske skupnosti, ki pa, kot je že rečeno, prepoznega predloga ni mogel upoštevati, saj je bilo v dveh dneh praktčno nemogoče sestaviti skupno besedilo, dobiti skupaj vse slovenske župane, odbornike, občinske svetovalce in druge izvoljene predstavnike dn še poslati dokument v Rim, da bi ga dobil državni poglavar v roke pred odhodom na proslave.
Boljunčani še vedno brez odškodnine
Pred časom je svetovalec liste Slovenske skupnosti dr. Drago Štoka vložil na deželni odbor vprašanje v zvezi s pripravljalnimi deli za gradnjo tovarne Grandi Motori v Boljuncu. Kmetje so bili s temi deli namreč zelo prizadeti: pri izravnavanju zemlje so jim buldožerji uničili trte, nedozorelo grozdje na njih, sadno drevje, oljke itd. Svetovalec je zahteval takojšnje izplačilo odškodnine, ki so jo buldožerji povzročili vinogradnikom. V odgovoru je odbornik Comelli dejal, da gre za nujna in neodložljiva dela in da je bilo zato nemogoče počakati z začetimi deli do trgatve. Rekel je tudi, da je odborništvo za kmetijstvo uradno posredovalo pri pristaniški ustanovi in pri tržaški prefekturi, da se razlaščenim kmetom izplača odškodnina.
Svetovalec dr. Štoka je dejal odborniku
1111 m 11 m 11 m 11 m i m i m m m 11111111 ■ 1111111111111111 im 111111111111111 ii =	GORIŠKA	MOHORJEVA	DRUŽBA	\
Z	Odbor GMD sporoča, da bodo v kratkem izšle Mohorjeve knjige za leto ~
-	1969, in sicer:	I
=	1. KOLEDAR 1969	I
2. Mirko Kunčič: PISANI VRTILJAK, pesmi za mladino in vesele zgodbe -Z	za mlade ljudi	-
I	3. Lojze Kozar: PAJKOVA MREŽA, povest	-
E	4. MISIJONSKI ŠKOF I. FRIDERIK BARAGA	E
I	Ljubiteljem knjig bosta na razpolago še dve dodatni knjigi:	I
r	1. Trstenjak: HOJA ZA ČLOVEKOM	I
I	2. V. Kavčič: ZAČARANI VRT	I
-	Lepo prosimo poverjenike, ki tega še niso storili, da pošljejo čimprej -
I	sezname rednih	članov in istočasno naj javijo, koliko izvodov	mohorjevk bodo	-
-	prevzeli v razdeljevanje,	da lahko ustrežejo tudi tistim	mohorjevim čitateljem,	-
I	ki se ne čutijo, da bi se vpisali med redne člane, a ki knjige bodo vseeno vzeli.	-
I	Prav tako naprošamo rojake, ki	živijo izven Primorske, v raznih itali-	-
-	janskih mestih in raztreseni po svetu,	da naročijo knjige (Mohorjeva pisarna,	-
I	Riva Piazzutta 18 - 34170 Gorizia). Ce	bi bilo v kakem kraju kaj več naroč-	-
-	nikov, naj nam	sporoče	isti naslov za vso skupino.
I	GORIŠKE MOHORJEVKE V SLEHERNO HIŠO!	E
f I II I I I I I I I I I I I I I t I I I I I I I M I I I I I 1 I ■ I I I I I I I I 1 1 I I I I III I | | III | | | | | t | | | | | | | i | | | | | | | ■ 7
Rešnjega Telesa s slovesnim zaključkom ob 5h popoldne. Sklepni govor je imel p. Karel iz Kostanjevice pri Novi Gorici. Tudi petje je bilo ubrano in obisk pri posameznih urah še kar zadovoljiv.
Prihodnjo nedeljo bo ob 10. uri peta sv. maša s »Te Deumom« v zahvalo za vse prejete dobrote v minulem letu. Po maši bo na trgu pred cerkvijo blagoslov poljedelskih strojev.
Z GORIŠKEGA
Comelliju, da ni posredovanje deželnega odbora do danes rodilo uspeha, ker pač kmetje še niso dobili odškodnine za izgubljeni pridelek, kakor jim je bilo zagotovljeno od odgovornih organov (tako je npr. prefekt Cappellini zagotovil v razgovoru s svetovalcem Štoko dne 3. septembra letos, da bo odškodnina izplačana še pred koncem septembra ali kvečjemu oktobra meseca). Ponovno je poudaril, da je težko verjeti, da ni bilo mogoče počakati z deli vsaj dvajset dni, da bi lahko kmetje zadnjič v miru pobrali sad njihovega celoletnega truda. Še enkrat je nato odločno ponovil, da bi tovarno lahko zgradili pri Orehu in s tem prihranili ogromno škodo Boljunčaoom ter slovenski narodni manjšini posebej. Na koncu svoje intervencije v deželnem svetu je dr. Štoka pozval deželni odbor, oz. pristojnega odbornika, naj stori potrebne korake, da se boljunškim kmetom takoj izplača odškodnina za ne-pobrano sadje in da se tako pri pripravljalnih delih kot pozneje v novozgrajeni tovarni zaposli domačine.
Naše čestitke
Pred kratkim je slavil 75-letnico rojstva priznani glasbenik prof. Karel Sancin, ki je več let poučeval na slovenskih šolah v Trstu.
Vernih duš dan na Tržaškem
Na vernih duš dan so bili v vseh cerkvah žalni obredi. Ljudje pa so poromali na pokopališča in okrasili grobove dragih rajnih. Predstavniki Slovenske skupnosti so položili venec na bazoviškem strelišču in v ulici Ghega. Isto so storile tudi druge organizacije.
Posojilo Acegatu
Tržaški občinski svet je z 31 glasovi potrdil sklep občinskega odbora o najetju dveh posojil občinskemu podjetju Acegat. Posojilo znaša skupno 4 milijarde 555 milijonov lir. Zupan je v svojem govoru izjavil, da potrebuje podjetje toliko denarja, ker namerava okrepiti električne, vodovodne in plinske naprave. Opozicija je ostro nasprotovala najetju omenjenega posojila, ker da ima podjetje Acegat že sedaj preko deset milijard, t. j. deset tisoč milijonov lir primanjkljaja.
Krščanske Cerkve v Grčiji
V	Grčiji, ki ima nad 8 milijonov prebivalcev, pripada ogromna večina pravoslavni Cerkvi, ki je bila vse do puča polkovnikov lanskega leta do katoliške Cerkve neprijateljsko razpoložena. Rimskokatoliška, grško-katoliška in armensko-ka-toliška Cerkev imajo skupno 47.000 članov, za katere skrbi okrog sto svetnih in redovnih duhovnikov. Pravoslavna Cerkev obsega 67 škofij s 5500 farami, preko 7000 duhovnikov, 1220 menihov in 1700 redovnih sester. Mohamedancev je v Grčiji 120.000, brez vere pa se je označilo 150.000 Grkov.
Redovniška kongregacija za domačine iz Afrike
Leta 1927 je ustanovil nadškof Henry Streicher, ki je pripadal misijonskemu redu Belih očetov, posebno redovno kongregacijo, v katero naj bi vstopali le domači kristjani iz črne Afrike. Danes ima ta kongregacija 145 redovnikov, ki so povečini iz Ugande. Zaščitnik omenjene redovne družbe je sv. Karel Lwanga, eden izmed 22 ugandskih mučencev, ki jih je papež Pavel VI. leta 1964 proglasil za svetnike. Kongregacija afriških redovnikov se predvsem posveča izobrazbi domačinov s tem, da vodi različne šole v deželi.
Zahvalnica v Štandrežu
Prihodnjo nedeljo, 10. novembra se bo na pobudo vaškega Kmečkega društva slovesno praznoval Dan zahvale dobremu Bogu za vse poljske pridelke. Najprej bo v cerkvi zahvalna daritev sv. maše, pri kateri bodo fantje in dekleta prinesli k oltarju simbolične darove raznih pridelkov, vsi verniki pa svoj dar pri ofru. Nato bo pred cerkvijo blagoslov pridelkov, postavljenih na lepo okrašenem vozu in obenem tudi blagoslov traktorjev ter drugih kmetijskih strojev. Sledila bo v dvorani skuipna zakuska, na katero je odbor Kmečkega društva povabil vse svoje člane ob priliki 184etnice svojega obstoja dn tudi v priznanje članom za njihovo sodelovanje pri vaškem »prazniku špargljev« ob začetku letošnjega poletja.
KRATKE NOVICE
Podgora
Preteklo nedeljo je naša fara proslavila zavetnika sv. Justa. S tem praznikom je bilo združeno tudi celodnevno češčenje sv.
Svetovni dan varčevanja
Ob priliki svetovnega dne varčevanja je bila pretekli teden v prostorih glavnega sedeža Tržaške hranilnice svečanost, na kateri so podelili več nagrad in štipendij dijakom. O pomenu varčevanja je spregovoril zbranim predstavnikom oblasti predsednik upravnega sveta hranilnice dr. Jaut. Sedem zaslužnih šolnikov je prejelo zlato kolajno. Nagradili so tudi 36 marljivih dijakov, med katerimi so trije, ki obiskujejo slovenske šole: Milena Abram iz srednje šole »Igo Gruden« v Nabrežini, Nadja Legiša iz trgovske akademije in Peter Franza iz znastvenega liceja.
Štiri leta priprave na prvo sv. obhajilo
Z novim šolskim letom so v osmih škofijah pariškega okrožja stopile v veljavo nove smernice glede prvega sv. obhajila. Prvo sv. obhajilo naj bi prejeli le tisti, ki so že štiri leta obiskovali pouk katekizma. Ta pouk naj bi ne slonel izključno na duhovnikovih ramenih, temveč naj bi učinkovito sodelovali tudi starši. Za otroke, ki žive v nekatoliškem okolju, se pripravlja poseben katekizem.
Odlikovana misijonarka
Zaradi zaslug, ki si jih je pridobila m.
Adelaida iz kongregacije hčerk Modrosti za prebivalstvo države Malawi v Vzhodni Afriki, jo je malawijska vlada odlikovala z redom neodvisnosti Malavvi. Imenovana redovnica je prva katoliška misijonarka, ki je prejela to odlikovanje prav za 50-let-nico svojih redovnih obljub.
   ................................................  Hlinili...Hlinim.........................................................................    umi..........im............................................................................mtiimmiimmiimim
ITALIJANSKA TELEVIZIJA
Spored od 10. do 16. nov. 1968 Nedelja: Prvi: 11.00 Sv. maša. 12.00 Verske vesti. 21.00 Smrt nekega trgovskega potnika, drama A. Millerja (I. del). — Drugi: 21.15 Skrito zlato, tv film. 22.10 Športne vesti.
Ponedeljek: Prvd: 21.00 Velika vojna, film. — Drugi: 21.15 Amerika in Evropa, dvajset let odnosov. 22.15 Koncert.
Torek: Prvi: 18.45 Verski problemi. 21.00 Smrt nekega trgovskega potnika, drama A. Millerja (II. del). 22.30 Policijski film.
—	Drugi: 21.15 Glasbena srečanja, serijska oddaja.
Sreda: Prvi: 21.00 Od Kobarida do Vit-toria Veneta. 22.00 šport ob sredah. — Drugi: 21.15 Luči v zimi, Bergmanov film. Četrtek: Prvi: 21.00 Politična tribuna.
22.00 Sodni primer Montuni. — Drugi: 21.15 Glasbeni pregled filmov. 22.05 Zoom.
Petek: Prvi: 21.00 TV 7. 22.00 Uspehi vrh uspehov. — Drugi: 21.15 Glasbeni program. 22.15 Kronika iz filmskega sveta.
Sobota: Prvi: 19.35 Duhovna misel za nedeljo. 21.00 Canzomissima. 22.15 Aktualnosti. — Drugi: 21.15 Srečanja. 22.15 Grof Montecristo (ponovitev).
★
SLOVENSKA TELEVIZIJA
Spored od 10. do 16. nov. 1968 Nedelja: 9.30 Dobro nedeljo voščimo. 12.30 Filmska matineja: črni biseri. 18.00 Saga o Forsytih. 19.05 Juliette Greco, film.
Ponedeljek: 17.30 Skrivnosti narave. 17.55 Po Sloveniji. 18.25 Kako se otroci učijo. Vzgojna problematika. 19.20 Vokalno instrumentalni solisti. 20.35 J. Anouilh: Valček toreadorjev.
Torek: 18.05 Sodobna prehrana. 18.35 Torkov večer. 19.05 V središču pozornosti: Turizem. 20.40 Za dva solda upanja - film.
Sreda: 18.00 Pisani trak. 19.05 Perunika, poljski film. 20.35 Razpotja in odločitve.
21.20 Nogomet Manchester United : Ander-'lacht - posnetek.
četrtek: 17.30 Račka - lutkovna igra.
18.00 Po Sloveniji. 20.35 Saga o Forsytih. Petek: 19.05 Na poti od Ljubljane do
Otočca. 20.50 Uporniško gibanje v filmski upodobitvi: Smrt se imenuje Engelchen. Sobota: 18.20 Saša Škufca: Trnjulčica.
19.20 Sprehod skozi čas. 21.50 Sedem milj slabe ceste - film.
t Msgr. Janez Hladnih
2 V SLUŽBI CERKVE IN NARODA
(SPOMINI )
Bila je tudi stara dekla Mina. Več kot imena se nanjo ne spominjam, vendar kot vem, je bila ena tistih dekel, ki jih sedaj ni več, ki je živela s hišo in za hišo in želela biti koristna v vsem, kjer je mogla. Zato sta pa tudi oba imela pri hiši svoj užitek, ko sta onemogla.
Ko sem imel štiri leta, bilo je to 1906., so predelavah hišo. V prvotni hiši je v nadstropju bilo malo prostora. Bila je pa tam »gospodova soba« v kateri so bile razne skrivnosti, zlasti knjige s slikami in marsikaj, kar je nas otroke mikalo. Tisto leto so podrli krilo hiše in dvignili nad celo ostalo staro stavbo gornje nadstropje. Gornja zgradba je dobila novo streho.
Na strehi je stal dimnik, kateremu smo rekli »mož«. V moji otroški domišljiji je bilo to nekaj skrivnostnega. Tolikokrat
sem gledal »moža« od spodaj, a vedno sem ga želel videti od blizu, z vrha.
Ko so neki dan bili delavci pri južind. sva jo s Petrčkom ubrala na streho. Stale so lestve, tiste lestve senenih vozov s široko razmaknjenimi klini, ki so segale prav na vrh, na višino desetih metrov. Tiho sva lezla kvišku, vse do vrha in sva videla »moža«, ki na strehi sedi pa fajfo kadi... Srečno sva prišla tudi doli in naravnost v kuhinjo povedat materi: »Moža sva videla!« Začudeno so naju mati gledali, kakšen da je ta mož, pa sva povedala, da sva mislila tistega na strehi.
»Za božjo voljo, otroka, kaj vama je padlo v glavo!« Vedela sva sicer, da je nama prepovedano hoditi po lestvah, toda ili na streho, zakaj ne bi šla kot gredo vsi drugi, ki so veliki?
»Hvala Bogu,« so rekli mati. »Zahvalita se angelčku varhu, da se vama ni ničesar hudega zgodilo!«
PRVE HLAČE
Nihče se ni pohujševal in bilo je samo po sebi umevno, da smo tudi fantki ho-
dili v krilu, do neke dobe seveda. Pa so mi določeni dan nadeli hlačke. Čeprav so mi dopovedovali, da so hlače za moža, se je meni zdelo to velika krivica. Omejevanje svobode! Protestiral sem na najbolj konkreten način, ki si ga lahko vsakdo zamisli. Seveda so mi takoj slekli hlačke in me natepli. Ko so bile oprane, so mi jih spet oblekli, a tedaj sem že razumel, da so hlače čast! To mi je dopovedal hlapec Jernač z besedo: »Janezek, ali misliš res biti baba celo življenje?«
»Ne, ne! Baba pa ne!« Pa sem oblekel hlače. Od tedaj naprej pa se začno spomini množiti.
Bila je velika noč in šli smo k božjemu grobu. Na tiho nedeljo je bil v Rovtah semenj. Meni in Petrčku so kupili zelene klobučke z vrvico okrog za »k maši«. Seveda je prišla tudi k temu trda učna ura: »Ce imaš klobuk, se moraš odkriti! Kje se boš odkril?« so me vzeli mati v šolo. Pa sem povedal: »Pri Petrovčevi kapelici in pri Janeževem pilu.«
»Le dobro poglej, pob, da bo vse prav.«
Pa smo šli k božjemu grobu in sem gledal, kje naj se odkrijem. Sestra Tona
je bila pa oblast. Pod Klancem mi pokaže na hišo, kjer je visel velik križ. Pa sem takoj vedel: tudi tukaj se moram odkriti! Tako sem se odkril trikrat na poti v Rovte.
Pobožno smo bili pri molitvi, ko so gospod peli in je mežnar ugašal svečo za svečo, nazadnje pa snel vrhnjo in jo odnesel na oltar. Tedaj so pa gospod udarili s palico in je zagrmelo s kora. Seveda je bil to višek velikega tedna, razen procesije, ki je bila v soboto popoldne. Tedaj sem šel z novim gvantom in klobukom ter prvič doživljal: »Zveličar naš je vstal iz groba, vesel prepevaj, o kristjan!«
MOŠKA IN ŽENSKA DELA
Kmalu so mi hlače postale v ponos. Moje delo je bilo v hlevu, pri živini in na polju. Strašno rad bi spal v hlevu s pastirjem. Pozimi je bilo tam tako toplo. Povsod sem bil zraven, najbrže več za na-potje kot za korist.
»Janezek, stavim, da se ne upaš obesiti se čedetu na rep.« čede je bil velik, hud
vol. Bal sem se ga le od spredaj, kjer je imel roge, zadaj se mi ni zdel nevaren. Pa se obesim za rep.
Kot bi trenil sem odfrčal in obležal na kupu gnoja. Za pastirja in hlapca je bil to užitek, zame pa ne. Imel sem polna usta govna in... joj, kaj bodo mati rekli. Utajiti seveda tega ni bilo mogoče. Prišlo je materi najprej na ušesa, potem pa tudi na oči. Pa me je manj bolela šiba dn nič me ni bolel padec, kot me je bolela sramota. Naučil sem se pa že tistikrat, da je treba pogledati na vse strani, kje je nevarnost.
Takele stvari so me učile, da je tudi v hiši kaj dela zame. In ga je bilo veliko: treba je hilo nositi drva v kuhinjo, nagnati vode — z ničemer se nisem materi bolj prikupil kot s tem, da sem »nagnal vode«. To je bilo neprijetno delo, črpanje vode iz vodnjaka, ki je bila napeljana v kad. Drugo delo je bilo varovati mlajše bratce in sestrice. Za to delo so mi morali mati kaj posebnega obljubita, da ni bilo treba zapovedati z ostro očetovo besedo.
(Se bo nadaljevalo)
K
Spomnili smo se naših rajnih
Že na praznik Vseh svetih zjutraj je bilo na goriškem pokopališču zelo živahno. Vedno bolj se množijo grobovi naših ljudi in vsi smo se čutili kot ena družina, ko smo obiskovali >te grobove. Člani SKPD »Mirko File j« so položili venec na grob Lojzeta Bratuža, člani Zveze slovenske katoliške prosvete pa na grob prof. Mirka Fileja. Tudi drugi grobovi naših slovenskih ljudi so bili okrašeni s cvetjem in svečami.
Popoldne se je naval ljudstva na pokopališče še povečal. Goriški nadškof msgr. Cocoldn je opravil molitve za rajne in imel priložnostni govor, nakar so se duhovniki razvrstili po pokopališču za običajni blagoslov grobov. Tudi na drugih, podeželskih pokopališčih je bilo zelo veliko ljudi, kjer so krajevni duhovniki opravili molitve za rajne.
Goriški nadškof je po obisku go riškega pokopališča odšel še na pokopališče v Pevmi, kjer je blagoslovil grob tragično umrle Milene Kristančič por. Mikuluš, za kar so mu bili vsi domači in sorodniki zelo hvaležni.
Intervencija dr. Štoke v korist sovodenj ske občine
Kot smo že poročali, je občinski svet v Sovodnjah pri Gorici 25. oktobra letos soglasno odklonil gradbeni načrt ceste Vil-lesse—Gorica, po katerem bi nova cesta razpolovila Sovodnje v dva ločena dela in povzročila s tem nepopravljivo škodo na socialnem, gradbenem in gospodarskem področju.
Deželni svetovalec dr. Drago Štoka je takoj po odklonitvi gradbenega načrta sovodenj ske občine vložil interpelacijo na odgovornega odbornika deželne uprave, v kateri ga poziva:
1. naj takoj posreduje v smislu koristi sovodenjske občine;
2. naj upošteva tisto varianto gradbenega načrta za novo cesto, ki jo je priporočil sovodenj ski občinski svet in naj
3. čimprej sporoči, katere primerne korake namerava napraviti pred pristojnimi oblastmi in družbami, da bodo ostale zavarovane koristi slovenskega prebivalstva sovodenjske občine v smislu člena 3 deželnega statuta.
Življenjski jubilej
Pretekli teden se je srečal z Abrahamom prof. Martin Kranner. Jubilant se je rodil v Žabnicah v Kanalski dolini. Pozneje se je družina preselila v Ljubljano, kjer je končal gimnazijo in univerzo. Med vojno se je vrnil na Goriško, kjer živi še danes. Kot dober telovadec je dobil mesto profesorja telovadbe na slovenskih šolah v Gorici in kasneje postal tudi reden profesor telovadbe. Razen na slovenskih je poučeval telovadbo tudi na italijanskih srednjih šolah. Z letošnjim šolskim letom je postal profesor telovadbe na italijanskem tehnično-industrijskem inštitutu.
Razen za šolo se je jubilant vedno zanimal tudi za politiko. Bil je dalj časa v vodstvu Slovenske demokratske zveze za Goriško in bil na njeni listi na zadnjih volitvah izvoljen za pokrajinskega svetovalca. Gospodu jubilantu tudi naše čestitke !
Širite »Katoliški glas"
Podivjani bik sredi goriškega mesta
Na »Dan zmage« 4. novembra so bile goriške ulice skoro prazne; še običajnih veteranov iz prve svetovne vojne ni bilo dosti videti, saj so se v glavnem letos zbrali v Trstu. Enoličnost dopoldneva, ki ga je v obilni meri zalival dež, je prekinil mlad bik, eno leto star, ki je ušel iz vagona na goriški postaji ter pridirkal mimo občinske hiše vse do cerkve sv. Ignacija na Travniku. Gorica se je za nekaj trenutkov spremenila v areno za bikoborbe. Za bikcem so se poganjali gonjači in mestni stražniki, pred njim pa so se prestrašeni umikali maloštevilni ljudje na ulicah. Kljub temu je podivjani živali uspelo napasti mimoidočega 70-letnega Ivana Trobiza, lastnika hotela pri »Treh kronah« ter ga z rogovi podreti na tla. Trobiz je zadobil hude podplutbe na stegnu ene noge in so ga naglo prepeljali v bolnišnico, varnostnim organom pa je uspelo nagnati bika v vežo Figljeve gostilne, kjer so mu dobro odmerjeni streli pretrgali nit življenja.
Goriška stolnica je zadnjo nedeljo sprejela pod svoje oboke vokalno komorno skupino iz Ljubljane — zbor madrigalistov Slovenske filharmonije. Kot smo že najavili v našem listu, so imeli slovenski madrigalisti na sporedu izključno dela Jakova Gallusa. Nedeljskega koncerta se je udeležilo res veliko ljubiteljev petja in glasbe, med katerimi smo opazili tudi razne predstavnike italijanskega javnega življenja. Na koncert v goriško stolno cerkev je prihitelo tudi precej slovenskih tržaških glasbenikov in pevcev ter s tem pokazalo zanimanje za izredni umetniški dogodek.
Prvi del sporeda je obsegal Gallusove moralne skladbe iz zbirke »Harmoniae mo-rales«. Slišali smo deset skladb z različno tematiko in strukturo, od štiriglasja do šesteroglasja. Ljubljanski pevoi so podali naslednje »madrigale«: En ego campana -Dulcis amica mea - Heu, crucior certe - O homo - Nemo placet stultis - Quid sis, quid fueris - O mors - Odi et amo - Per-multos liceat cuculus - Musiča noster amor. V vseh naštetih skladbah se kaže skladateljev intimni odnos do moralnega življenja nasploh. V svoji glasbeni govorici je hotel Gallus podati veren odraz teksta z etično vsebino, zaradi česar je sam dal vsem tem sicer svetnim skladbam naziv »Maralia«. Glasbeno ima Gallus precej podobnosti oziroma zveze z drugimi sodobniki tako zlasti z Lassom, Hassler-jem, VVillaertom (kjer pride do izraza posebno tehnika odmeva, ki se tudi javlja v nekaterih kompozicijah nedeljskega sporeda) nato še z Lechnerjem, Sweelinckom in Praetoriusom. Tako piše o njegovem kompozicijskem delu naš muzikolog Dragotin Cvetko: »V načelu in praksi velja tudi za Gallusa, kar velja z redkimi izjemami za skladatelje vseh razvojnih dob. To namreč, da je moral ustvarjalec ali mora imeti kar najširši razgled po kompozicijski tehniki, ki naj bi je ne omejeval ozko na svoj čas. Seči mora nazaj in spoznati še to, kar je in nastaja, če hoče na novo iskati kar je že bilo in je in če želi od tega še naprej.« In res, prav Gallus je
S P
R T
VII. »Memorial Mirko File j 1968«
Pretekli teden se je zaključilo lahkoatletsko tekmovanje. To je bila prva športna manifestacija letošnjega obširnega programa, ki si ga je Športno združenje 01ym-pija začrtalo za tradicionalni Memorial. Tekme so se vršile na šolskem stadionu v Gorioi. Udeležba je bila zelo velika, zlasti prvi dan. Škoda, da se niso mogli udeležiti tekem tržaški fantje in dekleta; v istih dneh se je namreč vršil odbojkarski turnir.
Letos so tekme vodili uradni sodniki Italijanske lahkoatletske zveze in uradni časomerilci Italij. zveze kronometristov, in to iz razumljivih razlogov:
a) da se da tekmam večji poudarek in uradni značaj; sodniški zbor pošlje namreč rezultate pristojnim športnim organom; tako so tudi veljavni rezultati tekmovalcev, včlanjenih v Lahkoatletsko zvezo kot tudi morebitni viški;
b) da odpade vsak dvom glede na točnost, pravilnost, nepristranost in podobno;
c) da se pokaže športnim forumom, da je društvo sposobno organizirati športne masovne manifestacije; to je velike važnosti pri podeljevanju gmotnih podpor;
č) pomanjkanje požrtvovalnih in primernih oseb za sodniški zbor je bilo vedno zelo občutno.
Zaradi pomanjkanja prostora objavljamo samo uspehe četveroboja in troboja, saj so celotni podatki bili objavljeni že drugje.
Lahka atletika.
CETVEROBOJ (višina, 200 m, krogla, 1000 oz. 1500 m): 1. Kranner Marjan (145 cm 444 t.; 25"5 515 t.; 10,34 m 553 t.; 3’03”9 414 t.) 1926 točk. 2. Fantini S. (155 cm 540 t.; 25"5 515 t.; 8,81 m 430 t.; 3'02”8 429 t.) 1914 točk. 3. Špacapan Peter (150 cm 493 t.; 27”8 344 t.; 11,44 m 629 t.; 3’16’’2 267 t.) 1733 točk.
TROBOJ (samo naraščajniki: višina, krogla, 300 m):
L Špacapan Mirko 1363 točk; 2. Tommasi Pavel, brez teka na 300 m) 1937 točk.
Prehodni pokal za leto 1968 (samo za
REVIJA TRŽAŠKIH CERKVENIH PEVSKIH ZBOROV
bo v nedeljo, 17. novembra ob 17. uri v Marijinem domu v Rojanu
pokazal za to izredno dovzetnost. O tem smo se lahko še bolj prepričali na nedeljskem koncertu.
Drugi del koncerta je prikazal Gallusovo ustvarjanje na področju religiozne glasbe. Tako smo lahko poslušali vrsto motetov, osem po številu, in sicer: Ecce cjuomodo moritur justus - Obsecro, Domine - Resonet in laudibus - Mirabile my-sterium - Diffusa est gratia - Planxit David - Ave Maria in Pater noster. Tudi v motetih kaže Gallus veliko raznolikost po zgradbi in slogu, ko gre od homofonije k polifoniji ter obratno. Med vsemi bi se rad samo bežno zaustavil ob motetu »Mirabile mysterium«, tej skoraj za Gallusa že nenavadni skladbi, ki po svojih drznih modulacijah spominja tu in tam že na prijeme moderne glasbe. Za to skladbo je predvsem značilna izredna kromatika, ki uvaja še poltonske postope. Zato se v njej javljajo izrazite disonance, ki so v glavnem tuje renesančnim avtorjem. Ta motet so posebej študirali različni glasbeniki, od katerih so eni zagovarjali skoraj nesmisel raznih mest, drugi pa poudarjali lepoto istih. Nenavadne modulacije tega moteta so dale povod še raznim drugim tolmačenjem. Verjetno je hotel Gallus s tem najbolj zvesto slediti tekstu. Na vsak način pa njegove presenetljive harmonske zveze naravnost presenečajo. Zato je bila dognana izvedba moteta »Mirabile mysterium« za večino poslušalcev gotovo pravo odkritje.
Zbor Slovenskih madrigalistov je z veliko sigurnostjo in subtilnostjo vodil Janez Bole. O samih pevcih, t. j. o glasovnem materiali, lahko rečemo, da so pokazali izredno zlitost in primemo umerjenost v interpretaciji posameznih skladb. S svojim izvajanjem so dokazali, da jim je poli-fonska glasba še posebej kongenialna. Nedvomno je to ansambel, ki je v Sloveniji edini te vrste in ima zato še posebno plemenito poslanstvo v gojitvi in razširjanju polifonske vokalne glasbe med čim širšimi plastmi slovenske publike.
a. b.
slovenske tekmovalce) si je priboril Kranner Marjan. Prehodni pokal za najboljši tehnični rezultat (samo za slovenske tekmovalce) je zmagal Špacapan Peter: met krogle 6 kg 11,44 m 629 točk). Najboljši tehnični rezultat je dosegel Marangon G.: met diska 2 kg 44,12 m 765 točk.
Opomba ured.: Ob zaključku prvega dela letošnjih tekmovanj za pokal »Mirko Filej« moramo beležiti tudi glas iz vrst tekmovalcev in občinstva, namreč da tekmovanje ne služi svojemu prvotnemu namenu, ki je dajati možnost, da se med seboj pomeri predvsem slovenska mladina. Zdi se namreč, da je bilo preveč neslovenskih tekmovalcev. Nimamo nič zoper to, da se na športnih igriščih srečuje med seboj slovenska in italijanska mladina, vendar v ta namen ni bil zajnišljen »Memorial Mirto Filej«. Slovenski atleti so bili zato neprijetno presenečeni, da so na letošnjem tekmovanju bili zlasti jezikovno zapostavljeni.
Tiv RADIO
T H 8 T A
Spored od 10. do 16. nov. 1968 Poročila: 7.15 (samo ob delavnikih), 8.15, 1130 (samo ob delavnikih), 13.15, 14.15, 17.15 (samo ob delavnikih), 20.15 in 23.15 Dejstva in mnenja: 14.15 (samo ob delavnikih).
Šport: (dnevno) ob 20.00 uri.
Nedelja: 9.00 Sv. maša iz župne cerkve v Rojanu. 11.15 Oddaja za najmlajše. Dramatizirana zgodba. Malot: »Brez doma«. Drugi del. 12.00 Nabožna glasba. 12.15 Vera in naš čas. 12.30 Za vsakogar nekaj. 13.30 Odmevi tedna v naši deželi. 13.30 Glasba po željah. 15.30 Cortese: »Vsakdo ima svojo postavo«. Rad. drama. Prevedla Jadviga Komac. 18.45 Operetne melodije. 19.15 Sedem dni v svetu. 19.30 Klasiki lahke glasbe. 20.30 Iz slovenske folklore. Rehar: »Sodarji«. 22.10 Igra Zagrebški godalni kvartet.
Ponedeljek: 11.35 Šopek slovenskih pesmi. 12.10 Kalan: Pomenek s poslušalci. 12.20 Za vsakogar nekaj. 13.30 Glasba po željah. 17.20 Za mlade poslušalce: Car glasbenih umetnin. 17.35 Vaše čtivo. 17.55 Kako in zakaj. 18.30 Goriški polifonski zbor vodi Seghizzijeva. 19.00 Harmonikar Nuarez. 19.20 Priljubljene melodije. 21.05 Zgodbe prve svetovne vojne: Kozak: »Znamenja«. 21.25 Romantične melodije.
Torek: 11.35 Šopek slovenskih pesmi.
12.00 Iz slovenske folklore: Rehar: »Sodarji«. 12.30 Za vsakogar nekaj. 13.30 Glasba po željah. 17.00 Tržaški mandolinski ansambel. 17.20 Za mlade poslušalce: Plošče za vas. 19.10 Cankarjeve črtice (7) »Tič-nica«. 19.45 Moški zbor iz Velikega Repna.
20.35 Turchi: »Dobri vojak Švejk«, opera v 3 dejanjih z epilogom.
Sreda: 11.35 Šopek slovenskih pesmi.
12.10 Brali smo za vas. 12.20 Za vsakogar nekaj. 13.30 Glasba po željah. 17.20 Za mlade poslušalce: Ansambli na Radiu Trst.
17.35 Ne vse, toda o vsem. 17.55 Ščepec poezije. 18.30 Iz potne torbe Milka Mati-četovega. 19.10 Lupine: Higiena in zdravje.
20.35 Simfonični koncert. Vodi v. Matačič. Četrtek: 11.35 Šopek slovenskih pesmi.
12.00 Finžgar: »Mirna pota«. Drugi del. 13.30 Glasba po željah. 17.20 Za mlade poslušalce: Razkuštrane pesmi. 17.35 Moj prosti čas. 17.55 Kako in zakaj. 18.30 Ši-vic: »Požgana vas«, kantata. Simf. orkester in komorni zbor RTV Ljubljana. 19.10 Pisani balončki, radijski tednik za najmlajše. 20.35 Wilde: »Kako važno je biti resen«. Komedija v treh dejanjih.
Petek: 11.35 Šopek slovenskih pesmi.
12.10 Lokar: »Blagoznanstvo za domačo rabo«. 13.30 Glasba po željah. 17.20 Za mlade poslušalce: Glasbeni mojstri. 17.35 Ne vse, toda o vsem. 17.55 Slovenščina za Slovence. 19.10 »Kaj je državljanska vzgoja«. 19.45 »Beri, beri rožmarin zeleni«.
20.50 Koncert operne glasbe. 22.00 Italijanske skladbe 16. in 17. stoletja.
Sobota: 11.35 Šopek slovenskih pesmi.
11.50 Na elektronske orgle igra Gregor.
12.10 Tul: »Iz starih časov«. 12.20 Za vsakogar nekaj. 13.30 Glasba po željah. 16.10 »Das grosse Wiener Ballorchester« izvaja Straussove valčke. 16.45 Otrokov pravljični svet: »Zamerljiva luna«. 17.20 Cerkev v sodobnem svetu. 17.30 Za mlade poslušalce: Od šolskega nastopa do koncerta. 17.45 Lepo pisanje, vzori in zgledi mladega rodu.
18.00 Moj prosti čas. 18.30 Slovenski oktet.
19.00 Folklorni ansambel »Kolo«. 19.10 Theuerschuh: »Družinski obzornik«. 20.35 Teden v Italiji. 20.50 J. Tavčar: »Iz ljubezni«. Radijska kriminalka.
ZA KMETOVALCE
Gomolji mečkov za polovično ceno
Kmetijsko nadzorništvo v Trstu sprejema za svoje področje od 5. do 20. novembra 1.1. naročila za gomolje gladiol (mečkov), za katere je deželna uprava dala 50% prispevka. Naročilo velja za najmanj 1000 gomoljev na osebo. Z ozirom na razpoložljiva denarna sredstva lahko nadzorništvo skrajša omenjeni rok an spremeni najmanjše obvezno število gomoljev.
★
Kako razmnožujemo lilije?
Lilije lahko sami razmnožujemo. Najbolj preprost način je delitev. Ko je lilija končala svojo vegetacijsko dobo, to pomeni, da se je nadzemni del zasušil, izikopljemo čebule. Opazili bomo, da so se ob njih razvile nove. Odkrhnemo jih dn dovolj velike, ki nam bodo dale cvetje, posadimo kot smo že omenili. Manjše čebulčke pa posadimo na posebnem mestu, kjer jih gojimo nekaj let, da se primerno odebelijo. Važno je, da se čebule čimprej vrnejo spet v zemljo; zato jih takoj posadimo.
Koristno uporabimo tudi čebulčke tigraste lilije, ki jih najdemo v pazduhah listov. Naberemo jih še preden odpadejo. Posadimo jih v lahko zemljo 3 do 5 cm glo-
SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU
bo gostovalo v Katol. domu v Gorici v soboto, 9. novembra ob 20.30 in v nedeljo, 10. novembra ob 16. uri Na sporedu je drama v štirih dejanjih A. P. Čehova
TRI SESTRE
Režiser: Bogdan Stupica
Prodaja vstopnic eno uro pred pričetkom predstav pri blagajni Katoliškega doma v Gorici.
Dvojna številka revije »Most«
Izšla je dvojna 18. in 19. številka revije; »Most« z naslednjo vsebino: Rekvijem za. veliko iluzijo (Rafko Dolhar), Pri koreninah našega življenja (Jakob Šolar), Dialog z Borisom Pahorjem (Aleš Lokar), Sončna prgišča (Peter Kovačič), Tragedija humanizma (Jacques Maritain), Pesmi (Vili Stegu), Fotografija in »jaz« (Marjan Rožanc), Naselbina idolov (Irena Žerjal Pučnik), Samomorilca (Marjan Rožanc), Slovenski filmski scenariji 1948-68 (Irena Žerjal Pučnik), Meje arhitekture {Fedor Žigon), Jakob Šolar (Miran Razor), »Primavera a Trieste« (A. L.), Dogodek v mestu Trentu (prevedel A. L.), Primorska ima le dve reviji (Vr.), Glose neučakanega Evropejca (Janko Musulin), Anketa o zamejskih tednikih.
DAROVI :
Po
Za Marijin dom v ul. Risorta v Trstu:
Božič Anka 10.000 lir, N. N. iz Sv. Križa
3.000 lir, N. N. 30.000 lir, Lazar Roza v hvaležen spomin na pok. s. Urbano 10.000 lir, družina Metlikovec 10.000 lir, N. N
10.000 lir, Jerič Marija 1.000 lir, nabirka 212.095 lir, Štefančič Marija 6.000 lir, N. N. 50.000 lir, Marija	Vitez	iz Avstralije
30.000 lir in Delost Fani 5.000 lir.
Za Alojzijevišče: F. Doles v spomin pokojne matere ravnatelja dr. Rožiča l.OOfl lir.
Za Katoliški dom:	N. N.	3.000;	N.	N.;
5.000; N. N. 2.000; N. N.	2.000;	N.	N.
2.000; N. N. 6.000; N. N. 4.000; N. N. 4.000; N. N. 3.000; Bremec Štefanija 4.000; N. N. 2.000; N. N. 2.000; N. N. 2.000; N. N. 1.000; N. N. 1.000; N. N. 1.000; N. N. 1.000; I. P 5.000; N. N. družbenica .5.000; V. V. 5.000; Mar. družba 10.000;	K. C.	5.000;	M.	C.
7.000; N. N. 50.000; Briško v spomin pok. moža 2.000; Milka Velikonja 1.000; N. N. 5.000; U. Z. 6.000.
Vsem plemenitim darovalcem Bog po■ vrni, pokojnim pa daj večni pokoj!
OPENSKA DRAMSKA SKUPINA »TABOR«
priredi v nedeljo, 10. novembra v kino dvorani v Bazovici veseloigro Ivana Artača
PIPČE SE ŽENI
Na prireditvi nastopi tudi openski cerkveni pevski zbor. Začetek ob 17. uri. Med odmori srečolov.
boko in 8 do 10 cm narazen. V hudi zimi jih pokrijemo z zastirko. V dveh ali treh letih bodo dovolj debeli in takrat jih uporabimo za pridobivanje cvetja.
Za razmnoževanje lahko uporabimo tudi debele luske, iz katerih je sestavljena čebula. Posamezne luske odkrhnemo tako, da se jih drži še košček osnove. V zabojčkih pripravimo lahko peščeno zemljo in vanjo posadimo luske 2 do 3 cm globoko. Ob dnu luske se bodo razvile nove čebulice, ki bodo šele čez precej let sposobne za proizvodnjo cvetja.
Lilije razmnožujemo tudi s semenom, ki je glede kaljivosti precej delikatno. Le kdor 'ima rastlinjak ali zaprte grede in je pri delu vesten, se lahko loti tudi tega načina razmnoževanja.
Ce hočemo lilije presaditi, jih moramo takoj, ko so odcvetele. Le tako bodo spet cvetele prihodnje leto. Kasnejše presajanje bi nam prineslo razočaranje, ker bi presajene lilije cvetele šele čez dve leti.
Ko sadimo lilije, mislimo še na burjo. Ker so visoke en meter in več, jih brezobzirni sunki vetra lahko polomijo. Zato jim izberimo zavetje in če treba, stavimo opore.
Inž. Janko Košir
KONCERT LJUDSKIH PESMI
Prihodnjo soboto, 9. novembra bo v mali dvorani Kulturnega doma v Trstu nastopil domači zbor »J. Gallus« s programom slovenskih narodnih pesmi. Slišali bomo tako preproste kakor tudi zahtevnejše koncertne priredbe skladateljev Adamiča, Bajuka, Deva, Boštjančiča, Flajšmana, Merkuja, Vrabca in Žirovnika. Začetek ob 21. uri.
Le
1
i
v i
Prt
je
Po
lij:
>
tol
asi
rili
i
bi
dir
5k<
Ptt
dai
dlc
kai
Po<
val
vei
Ha:
slu
ro<
mc
Pol
da:
žal
sm
dn
Obl
ne’
na:
ski
Pri
)
ne'
ka
ki
bo
na
Jei
vel
je
:«k.
to
slo
ga
Pr;
sli
žu
*ai
bri
Iz
Sti
Vei
la
ftii
tni
di,
na
lik
»ji
st*
no
So
lal
ho
  «j
Ha
Slov. Vincencijeva konferenca v Trsti^
prireja tudi letos naslednje izpopolnjeval^ ne tečaje za: strojepis, nemščino in sr^0.ln hrvaščino. Tečaji so namenjeni zlasti z^ mladino, ki je končala obvezno srednji
S
šolo in se pripravlja, da vstopi v poklic Vpisovanje in informacije vsak delavni!
od 17. do 19. ure do vključno 15. novem bra v Trstu, ul. S. Nicolo, 31/11., telefoi 62-972. — Vodstvo tečajev.
-------------------——----------------------te;
Vajenko in izvežbano za trgovino išč^1
knjigarna in papirnica Vittorio Fortunatc?0
ul. Paganini 2, Trst - Tel. 38096.	^
va
-------------------------------------------de
OGLASI	„e
Za vsak mm višine v šinni enega stolpca^
trgovski L. 70, osmrtnice L. 100, več 89|ll(
davek na registrskem uradu.	^
V
Odgovorni urednik: msgr. dr. Fr. Močni\ Tiska tiskarna Budin v Gorici S|(
Izdaja Katoliško tiskovno društvo ^