Leto IV.
V Ljjubl;ani9 dne 13. decembra
Velikanske kofcčine ledu so se počasi pomikale proti doKrd. V poletnih dneh se čez dan led sicer nekoliko raztopi, čez noč pa že radi mraza, ki ga oddaja ledenik sam, zopet pomrzne.
Nekateri ledeniki so dolgi po 15 km in imajo debelino celih 300 m. Kjer končajo veliki ledeniki, navadno izpod njih izvirajo celi potoki V ledeniku, posebno na dolnjem koncu, so večkrat velike leden« jame.
Ledeniki pa so bih pred davnimi leti mnogo številnejši kakor dandanes. Posebno v davni ledeni dobi so krik velik del sveta ledeniki, o katerih najdemo še danes sledi in ne morda ledu, pač pa tvorbe,
to je razno nakopičeno kamenje, ki je r teku tisoč let se pomikalo z višin v doline.
Največ ledenikov je danes v severnih krajih, kakor tudi po vseh visokih gorah. Najdemo jih na vseh delih sveta. Ogromni ledeniki, neprelazmi so v mogočnem gorovjn Himalaje. Baš ledeniki so navadno največje ovire v gorovju, ki človeku zabranjuje dostop na visoke vrhove.
Mnogo planincev je že našlo v večnem ledu ledenikov svoj mrzli grob, aH vendar se človek ne pusti od njih odvrniti. Večkrat jo prisiljen jih prekoračiti, navadno pa izvabijo bribolaz-ce v ledenike, kakor ž« omenjeno, njih prirodni čari, ki ostanejo nepozabni tistim, ki so jih imeli priliko občudovati Kaj rado pa se dogodi, da hribolazci lezejo v kraje o katerih jim je znano, da so zelo nevarni, ali hočejo se postaviti, da so jih obiskali, odnosno preplezali in se pri taki priliko srečajo z belo ženo smrtjo.
Ledenike pa obiskujejo kaj radi tudi znanstveniki in sicer radi različnih raziskovani Še dandanes ni prav jasno kako se širijo in kako nastajajo. Najbolj pa zanima znanstvenike premikanje ledenikov, ki so se ▼ davnih časih hitreje gibali kakor v sedanji dobi. To sklepajo po velikih skalah, ki jih najdejo jnočno oglajene ob ledenikih in v krajih .kjer so bih ledeniki v davnih časih. K premikanju pa pomaga gotovo tudi voda, nastala od raztopljenega ledu.
Zopet drugi se zanimajo za vsebino materijala, ki so ga ledeniki povlekli s seboj. Poleg kamenja najdejo tudi ostanke okostja raznih živali, ki so živele v davnih časih v naših krajih. V večnem ledu so ostali dobro ohranjeni, pač kakor v kaki veliki ledenici.
Tako vidimo, koliko zanimivega nam nudijo ogromne ledene gorske reke, včasih pravi ledeni veletoki, ledeniki.
Kamor koli na svetu pogledamo, najdemo stvari, ki jih človeški um raziskuje ln razmišlja, ali nikdar vsega ne bo doumel, kljub veliki iznajdljivosti.
Z vsakim nadaljnjim odkritjem, se mu odpre tisoči ln fisoč noviH 5e bolj zapletenih vprašanj, ki ga vzpodbujajo k novemu dekw
Med bistvene dele visokih gora spadajo tudi ledeniki Kakor imajo doline reke, tako imajo visoke gore ledenike, ki se počasi, skoraj neopaženo pomikajo proti dolinam.
Pri nas, v naših gorah, ima pravi ledenik samo očanec naših planin, mogočni Triglav. Prične se pod vrhom na severo-zapadnl strani in se vije proti znani severni »Triglavski steni», ki je zahtevala največ žrtev med našimi prijatelji večno lepih planin. Dolg je kakih 250 m in širok kakih 150 m. V ledeniku, v reki ledu, so na več krajih globoke razpoke, včasih do 10 m, ki postajajo posebno nevarne, kadar ledenik pokrije sneg. Sploh pa je prehod čez ledenike tudi drugače nevaren in to radi gladin. Hribolazd sekajo v ledenik s posebnimi cepini stopinje, da se tako zavarujejo pred nevarnimi padci. Ako hribolazcu na ledeniku spodrsne, mu preti velika nevarnost, da se sploh ne ustavi več. Drči po ledeniku tako dolgo, da se pogrezne v globoko ledeni-
čez strme
di ledenik. Radi varnejšega prehoda če« ledenik, zabijajo v debelo ledeno plast želazne kline, in sicer na več točkah, jih zvežejo z dolgimi vrvmi, katerih se oprijemijejo pri nevarnem prehodu.
Nevarni ledeniki pa so včasih nepopisno lepi. Pomislimo samo na ledene sveče, ki v ziimskih dneh visijo z našihh streh, kako da so lepe, kadar jih obsije solnoe. Sedaj pa sd predstavljajmo velikanske količine ledu, na mnogih točkah čiste kakor planinski studenec, kako zažare, kadar jih obsije solnce, ali oblije čarobna luč blede mesečine. Zelenkasti led se spreminja v vseh barvah, včasih ga vidimo pestrega kaikor mavrica. Da se tako nepopisno lepo spremlja je vzrok tudni to, ker je led ledenika sestavljen iz nebroj iglastih, ledenih kristalov, v katerih se lomi luč in tako povzroča omenjene čarobne barve. Čarobne barve ledenikov privabijo mnogo planincev v višine. Nikdo, ld je le enkrat prisostvoval takemu lepemu prizoru, ne bo nikoli pozabil na veličine ledenika. Nikoli mu ne bo žal truda in potu, ki ga je prebil, ko je hodil in pleeal, večkrat po smrtno nevarnih krajih, na pohodu k ledeniku. Žal, da planinec ni tako srečen, da bi večkrat naletel na take prizore. Kaj rado se zgodi, da ledenik pokriva sneg, ak pa megle ovirajo luč božanstva, da ne more pozlatiti svojih prijateljev gorskih velikanov in njihovih krasiteljev, nevarnih ledenikov.
Kakor že omenjeno, je pri nas samo en ledenik, ali še ta je ▼ primeri z ledeniki drugih pokrajin pravi pritlikavec. Čim višje so gore in čim severnejše leže, kjer je bolj mraz, tem večji so ledeniki. Ledeniki, ki so nastali v visokih gorah, segajo včasfc daleč proti dolinam, v dele, kjer Je gora opasana z bujnoeelenimi gozdovi.

T« dni je pmedfl v Ljubljani krasen koncert zbor moravskih učiteljev. Prav tako kakor naša Glasbena Matica slovi omenjeni zbor
po vtem »vetu, kjer prednaša svojo lepo pesem.
Dr. Ivan Regen, rojen na Trati pri Poljanah, svetovno znani pri-rodoslovec, ki službuje v tujini. Je te dni praznoval 601etnico svojega rojstva.
Člani bolniške blagajne samostojnih mojstrov v Ljubljani s svojim ve!»zaslužnim predsednikom Aleksandrom Ojudorn, ki so fe dni praznovali Štiridesetletni jub'lej njenega obstanka.
Vrhnika rojstni kraj našega naj-Tečjega pisatelja Ivana Cankarja, ki je umri pred desetimi letL
Y sredini: Hiša, kjer so usodile »ojenice ternjevo pot Ivanu Cankarju.
PoKojni priljubljeni vuuju .1 oo-veijskih rudarjev A. Zupančič x družbi prijatelja Perca-
Zdravko Deleja se je te dni zar*» dl omenjenega »ločina zagovarjal pred ljubljansko poroto, ki ga Ja pa oprostila.
UdMca Lflcarjeva. ki jo je t pretočeni pomladi ustreJU njen fant Zdmvko Deleja ta se na to, boleč Izvršiti samomor težko ranil.



Hajdališi most na sveto. Iti je bil pred krat« kam zgrajen v Zedinjenih državah. Dolg jO P km. Veže Mariland s polotokom Virgin ijo. Stal je 7 milijonov dolarjev. t
Ha levi največji jez na Češkem. Gradijo ga pod razvalinami slovitega grada Schirekett« •teina na reki Lahi. Jez bo dvignil vodno •tanje nad 5 m in tako omogočil plovbo veli* kih ladii
Velikanske goljufije francoskega denarnega zavoda. Ljudje oropani sa kakih 600 milijonov frankov. Nasedli so tudi visoki cerkveni dostojanstveniki Zgoraj vodi dvilni policaj enega glavnih krivcev, na desni preiskovalni sodnik, v sredini množica, zbrana pred preiskavo, spodaj voditeljica zavoda v spremstva dvRmh policajev.
Zgoraj na desni: Vdika dvorana goljufivega francoskega podjetja.
Zgoraj: Na Francoskem čakajo štiri nesrečnice na strašni trenutek, ko bodo izročene rablju, da zagospoduje nad njihovim življenjem. Prva od zgoraj je Slovenka Pepca Kureševa, druga M. Aaa David, ki je zadavila neko deklico, tretja Blanka Vabr radi umora svojega pastorka hi Julka Bruce pa radi umora moža.
Na desnh dr. Mfldas, novoizvoljeni predsed. avstr. repubUke
Novi predsednic Zedinjenih držav Hoover pri vstopa na motorni čoki, ki sa je popeljal na oklopnico, s katero je odpotoval v Južno
Ameriko.
Ha desni: Slavnostne prireditve med kronanjem japonskega cesarja.