Leto TII_V Celjn, dne 3. oktobra 1912._Št. 40.
NARODNI LIST
Izhaja vsak četrtek; ako je ta dan praznik, pa dan poprej. — Vse pošiljatve (dopisi, reklamacije, vprašanja itd.) je pošiljati na naslov: »Narodni Lisi" v Celju.- Reklamacije so poštnine proste. — Uredništvo: Dolgo polje Stev. 1.
Vabilo na
GLAVNI ZBOR NARODNE STRANKE,
ki se vrši v nedeljo 6. okt. 1912 ob 10. uri dop. v veliki dvorani Narodnega 'doma y Celja. Dnevni red:
1.	Nagovor predsednika narodne stranke.
2.	Poročilo o splošnem političnem položaju, o položaju in delu narodne stranke, o njeni organizaciji in njenem časopisju.
3.	Volitev izvrševalnega in glavnega strankinega odbora.
4.	Poročilo o štajerskem deželnem zboru.
5.	Razni predlogi.
Somišljeniki, udeležite se v velikem številu strankinega glavnega zbora!
Pozdravljeni, možje narodnjaki!
V petič Vas kličemo danes na glavni zbor narodne stranke. Razun enkrat sirio Vas doslej klicali vedno v bojnih časih, v katerih smo v volilnih bitkah izčrpali mnogo svojih moči. Letos Vas kličemo v mirnem časn, kateri bo, upamo, trajal še precej dolgo; ne kličejo vas bojne fanfare, ne kličejo vas volitve, ampak kliče vas mirno, stvarno in smotreno delo. Dan 6. oktobra naj bo pomenljiv dan v nadaljnem razvoju narodne stranke. .V mirnem času hočemo začeti zopet z večjo temeljitostjo graditi stavbo strankine organizacije; v to svrho je potrebno složno sodelovanje vseh, ki narodno čutijo po Spodnjem Štajerskem. Narodnemu delu, ljudski izobrazbi in napredku gospodarstva hoče stranka tudi v bodoče, še v večji meri kot doslej, posvečati vso svojo pozornost, Tega dela pa ne zmore le par vodilnih oseb v Celju, za to delo je potrebno tudi navdušenje naših somišljenikov in vseh, ki narodu hočejo dobro, po celi deželi. A ne le navdušenje, trenutno, nestalno, ki vplamti in ugasne, ampak navdušenje, ki naj polni človeško srce vse življenje: navdušenje do dela, navdušenje za dosego ciljev. Proč z malodušnostjo, ki pravi vedno, da se ne da nič napraviti! Bodimo od prvega do zadnjega optimisti, ki ljubimo svoje ljudstvo tako globoko, da vkljub spoznanju njegovih napak dvigamo in množimo njegove vrline z vztrajnim, neutrudljivim, četudi Da videz malenkostnim delom. Ne odtujujmo se ljudstvu sami, ampak približujmo se mu! Bodimo vsakteri izmed nas demokrati skozinskoz, polni zanosa za ljudski napredek, za njegovo gospodarsko in kulturno povzdigo! In na letošnjem glavnem zboru si podajmo roke po dolgem času narodnjaki iz vseh okrajev Spodnje Štajerske k sveti prisegi, da hočemo stremeti za onimi vzvišenimi cilji, ki smo si jih postavili na našem prvem glavnem zboru pred 6 leti.
Ne maramo v stranki hlapčevstva, ki suženjsko prikima k vsakemu početju stranke. Želimo si zdrave, plodonosne kritike strankinega dela. Nočemo pa imeti opravka z ljudmi, ki se trkajo na svoje prsi kot naprednjaki, pa se pri vsakem strankinem delu izognejo in stopijo v ozadje kot nepristranski, na drugi strani pa ob vsaki poklicani in nepoklicani piiliki brizgajo strup svojega brezplodnega in razdirajočega sarkazma na strankino delo. Zidati ne znajo, ampak le razdirajo. Disciplina v stranki — ki pa ni istovetna s slepo pokorščino! — je prvi pogoj strankinega in splošno narodnega napredka. Naj bo nedeljski naš pogovor vseskozi plodovit, naj pridobi narodni stvari neutrudljivih delavcev!
„Narodni List" stane ca celo leto 4 E, ca pol leta S K, ca Četrt leta 1 E. Za Ameriko in drage dežele na leto 6 E 60 vin. Naročnina se plačuje vnaprej. — Posamezna Številka stane 10 vin.
Pozdravljamo Vas v tem znamenju še enkrat, kakor pred 6 leti na tem mestu : „Pozdravljeni nam bodite, možje čistega rodoljubja! Ne ozirajte se na neprijaznosti nasprotnikov, ki večinoma sami ne vedo, kaj delajo. Brez strasti, brez misli na zasluženo plačilo obrekovalcem stopite k posvetovanju in Bog daj blagoslova Vašemu deln!"
VELIKA NARODNA SLAVNOST
se vrši v nedeljo 6. okt. ob 4. uri pop. v vseh gornjih prostiorih Narodnega Doma v Celju. Vstopnina 60 vin. za osebo.
Koncertni del slavnosti, pri katerem bodo sodelovali: vojaška godba 53. pešpolka iz Zagreba, salonski orkester žalski in celjski, več pevskih društev, več solistov s krasnimi točkami itd., bo nudil tako izvanredni užitek, kakor še doslej nobeden koncert v Celju.
Šaljiva enodejanka in mnogo šaljivih prizorov bodo spravili v občinstvo veselo razpoloženje v današnjih sicer žalostnih časih. Opozarjamo, da bo vspored slavnosti osobito glede koncerta nudil še mnogo več nego je povedano na lepakih, ki vise te dni po raznih lokalih. Mnoge točke bodo občinstvo naravnost iznenadile.
Srečolov bo izvanredno bogat na lepih dobitkih, katerih posamezni bodo vredni mnogo več nego bo vsakogar stal celi večer.
Vinska trgatev bo istotako nudila lep užitek, zakaj grozdje je prišlo iz najboljših spodnještajerskih vinogradov.
Ih razni šotori? Karkoli bo komu poželelo srce, bo našel bodisi v enem bodisi v drugem.
Vinska poskušnja bo pa privabila vse one, ki so prijatelji zdravih, naravnih vin iz naših slovenskih goric bodisi na severu bodisi na jugu naše lepe Spodnje Štajerske. Kdo bo v tekmi zmagal: ali ljutomerčan, ali haložan, ali bizeljanec, kdo ve?
Na plesišču, v veliki dvorani Narodnega Doma pa se bodo ob čarobnih zvokih vojaške godbe od 9. ure zvečer naprej pa pozno v noč sukali veseli pari vseh slojev, ki bodo prihiteli na slavnost.
Slavnost je ljudska, in delavec in kmet sta enako dobrodošla kakor meščan in uradnik. Narodni dom naj vidi enkrat vse naše slovenske sloje v demokratično celoto združene v neprisiljeni, pravi slovenski zabavi.
Vse pa nas naj žene na slavnost misel, da prl-pomoremo z obiskom veliki naši narodni stvari zopet za korak naprej do daljnih uspehov!
Še doneski.
Še majhen kotiček, gospod urednik, da izpolnim dano Vam obljubo.
Kaj mislim glede skupnega dela s klerikalci? Zdi se, da je odgovor na to že podan, zakaj klerikalno časopisje je dobromišljene besede Vašega prvega člankarja kratkomalo odklonilo. To je po vsem, kar se je zadnje čase godilo po Slov. štajerskem, tudi razumljivo. Le spomnite se na klerikalno gonjo proti slovenskemu tiskarniškemu podjetju v Celju, spomnite se, s kako besnostjo so klerikalci izrabili nemško gonjo proti vašemu voditelju dr. Kukovcu, in spomnite se končno, da je dr. Krek štajerskim klerikalcem letos na Jožefovo dal nov evangelij skrajnega, besnega sovraštva proti vsemu, kar diši po narodnem. — Boj do uničenja — je njihovo geslo, in da se bodo klerikalci, svesti si svoje moči, komurkoli na ljubo temu geslu izneverili, je neverjetno. O slogi, o združitvi obeh nasprotnih si slovenskih političnih strank more
Oglasi se računajo po 16 »inarjev ena petit vrsta. — Pri večkratnih objavah znaten popust po dogovoru. Priitoj bice ca oglase Je plačevati po poŠti na naslov: .Narodni List" r Celja.
danes sanjati le še človek, ki dela politiko za kvartopirsko mizo, ne pa med ljudstvom. In tudi sodelovanje, kooperacija obeh strank v narodnih vprašanjih je glede uspehov nemogoča do tistega "trenutka, dokler bodo klerikalci smatrali narodno stranko za strujo, ki se ji ima odrekati življenjska pravica. Še le takrat, ko bo klerikalna stranka 'izjavila, da smatra narodno stranko za enakovredno in enakopravno v narodnem organizmu (četudi ne enakomočno!), je dan pogoj za kooperacijo, za skupni nastop obeh strank v skupnih narodnih vprašanjih. Da bi bil tak skupni nastop v našem narodnem interesu velike važnosti, o tem ne dvomi noben pameten človek. Da se pa omogoči, je treba dobre volje na obeh, ne samo na eni strani. Potrebno je v prvi vrsti, da se časopisje obeh struj ogiblje, kjer se ne gre za načelna vprašanja, prask in bitk; pa tudi glede načelnih vprašanj naj bo boj stvaren in ne tako surov in oduren, kakor ga vodi klerikalno časopisje. Prenehati mora tista malenkostna politika smešenja, sumničenja, omalovaževanja in ovaduštva, prenehati pa morajo v prvi vrsti vsi osebni napadi v zadevah, ki nimajo s političnim življenjem opravka. Točno zasledujem časopisje obeh struj, in reči moram, da ste v Vašem listu zadnja leta upeljali stvaren in miren ton. Vem, da se imate v tem oziru boriti z našimi malenkostnimi razmerami, zakaj mnogokrat se zgodi, da Vam kak »odličen naprednjak« stavi nož na prsa, češ: to priobčiš, ali pa izstopim iz stranke, — pa Vam je poslal dolgo kolobocijo polno napadov na ljudi v svojem kraju, s katerimi se je slučajno spri. Hvalo Vam moramo vedeti, da v takih razmerah vzdržite ton Vašega lista na se-dajni višini dostojnosti in poštenosti. Naučili bodete sčasoma tudi svoje dopsnike, da je treba boj za ideje voditi s plemenitostjo in stvarnostjo, in ne kakor razposajen kmečki fant s kolom po glavi. Ce bo v celem našem javnem življenju, v časopisju in na shodih obeh struj prevladalo to mišljenje, potem ne bo težko, priti do skupnega nastopa v narodnih vprašanjih, kar bi bilo — kakor že povdarjano! — v velikem interesu našega narodnega obstanka in napredka.
In kaj mislim glede deželnega zbora? Ali odobravam stališče, ki ga zavzema narodna stranka po svojem časopisju in na shodih? Kratko rečeno: popolnoma. Sem pristaš najbrezobzirnejšega boja za naše narodne pravice v Gradcu in tudi obštrukcije me ni strah. Toda vsak boj mora biti dosleden. Tem doslednejši mora biti naš slovenski boj, zakaj neprimerno različne so slovenske in »emške bojne vrste. In če tako mala armada, kakor je naša, dela eno taktično napako za drugo, če ji sovražnik ob vsaki priliki in na vsakem koncu pride do živega, je kaka zmaga nemogoča. V rusko-japonski vojski sta si stali nasproti dve skoro enako močni armadi; toda podlegli so Rusi, ker so njihovi vojskovodji delali napake kar po vrsti in so se morali pobiti in poraženi umikati ne močnejšemu, ampak spretnej-šemu nasprotniku. Enako ruski je ponesrečena taktika naših klerikalcev. Stavijo zahtevo za zahtevo, pa vsako takoj zopet pustijo pasti in dajejo nasprotniku priliko neprestanih uspehov. Da takšnega načina klerikalnega boja, ki ne more nikdar peljati do uspehov, narodna stranka ne odobrava, je naravno in edino pravilno, osobito če vidi, da slovenskemu narodu ne le ne prinaša uspehov, ampak celo veliko škodo. S tem stranka še ni obsodila bojnega sredstva tj. obštrukcije kot take, ampak le in edino nedoslednost in brezuspešnost klerikalne bojne taktike. Klerikalni boj v Gradcu ne gre zn
Podružnica LJUBLJANSKE
KREDITNE BANKE, celje
sprejema vloge na vložne knjižice in jih obrestuje po W od dne vloge do dne dviga brez vsacega odbitka. — Rentsii davek plačuje banka iz svojega.
17 f^^Un obrestuje hranilne vloge počenši s	J* m
1 OSOJliniULV V^vlju prvim septembrom 1912 od dne	tlA
vloge do dne vzdiga po	JK s v lastni hiši NARODNI DOM ■ Rentni davek plačuje sama. su 20-8
nikakimi visokimi narodnimi cilji, klerikalci niso dozdaj še nikjer proglasili onega našega obsežnega narodnega programa, kateremu bi moral bo) v Gradcu veljati, največja njihova zahteva v do-zdajnem boju je bila, da se da njim strankarska koncesija; zato se tudi ne more in ne sme klerikalne obštrukcije proglašati za nikakšen narodni boj, in je torej stališče narodne stranke skozinskoz upravičeno. Orožje obštrukcije v drugih, spretnih političnih rokah mož, ki bi ne delali tako usodepolnih napak, bi bilo že davno peljalo do delnih uspehov. Da pa hočejo vse ali pa nič, tega načela tudi klerikalci do danes še niso proglasili.
Končno mi dovolite še, da spregovorim o neki stvari, o kateri ste sicer gotovo tudi Vi nameravali pisati; pa zdi se mi, da bo moja tozadevna sodba, ker izven Celja nisem tako neposredno v zvezi z vodstvom stranke, bolj nepristranska. Mislim namreč na članke v nekaterih nemških listih, ki so se bavili z glavnim zborom naše stranke in z njeno »reorganizacijo«. Kaj so tozadevno govorili, je brezpomembno, to bomo mi že sami s seboj opravili. A besedičili so tudi o neki »palastrevoluciji«, o nezadovoljstvu v stranki s taktiko njenega vodstva, posebej s taktiko dr. Kukovca itd. Čutim, kam pes taco moli. Dr. Kukovec je Nemcem še vedno najnepri-jetnejši nasprotnik, zato bi radi videli, ko bi ga pustila stranka pasti kot svojega predsednika. Na drugi strani pa se ne bom daleč zmotil, če trdim, da so dotične članke inspirirali slovenski klerikalci, ki jim je dr. Kukovčeva oseba tudi silno na potu. Saj sem že dostikrat kje slišal iz klerikalnih ust besede, da oni samo zaradi dr. Kukovca nočejo z narodno stranko nikakega kompromisa. In najdejo se celo nazvi-naprednjaki, ki si ta »nazor« brez globljega premisleka dajo nekako podtakniti.
Stališče vseh zavednih narodnjakov je enostavno: strankino vodstvo, ki je v tako težavnih razmerah in v tako težavnih bojih, v katerih smu sicer na zunaj morda kaj izgubili (če upoštevamo razne mandate!), vendarle umelo vzdržati in notranje konsolidirati našo napredno organizacijo, vodstvo, ki je v najhujših viharjih vztrajalo in množilo strankine vrste, tako vodstvo ne zasluži niti najmanjšega nezaupanja, nasprotno: brezprimerna taktična napaka bi bila, ako bi v tem trenutku kaj spreminjali; najmanj se pa sme zvršiti sprememba glede osebe strankinega predsednika. To je moje in mnenje vseh res iskrenih pristašev stranke, ki njenemu težavnemu delu sledimo z razumevanjem in simpatijo.
Toda zadnjič si pa grajal delo strankinih vodilnih krogov, poreče kdo. Res je, toda kdor me je razumel tako, da sem imel v mislih le vodilne osebe v Celju, me je slabo razumel. Povdariti moram, da se v demokratični organizaciji za vodilne kroge ne sme smatrati le par oseb n. pr. v Celju, ampak vsi, ki stoje v posameznih krajih na čelu strankinega gibanja. Dostikrat sem čul govoriti e-nega in drugega »ob priliki-naprednjaka«, češ Celjani nič ne store. Vse bi morali storiti Celjani. Celjani bi morali nedeljo za nedeljo laziti po vseh kotih naše domovine, odločilne osebe v posameznih krajih zunaj pa bi lepo sedele doma v zapečku aH pa v gostilni pri vinu ali kartah in bi — zabavljale na Celjane. (Če se pa priredi kak shod, še tja ne pridejo. Op. uredn.) Gospoda, to je nevzdržljivo. Vsi smo enako interesirani na prospevanju naše stvari, našega naroda, in zato moramo vsi enako delati. In stokrat več dela v enem kraju lahko opravi človek, ki je tam stalno nastanjen in je lahko vedno z ljudstvom v dotiki, nego kdorkoli iz Celja, ki lahko pride v kraj kvečemu vsake kvatre enkrat. To je bilo potrebno enkrat odločno in jasno povedati: ne pričakovati vsega dobrega in vsega političnega dela le od Celjanov, ampak vi narodnjaki zunaj po deželi, opravite tudi sami velik kos narodnega dela. Ni vam treba prirejati političnih shodov; sodelujte v izobraževalnih in gospodai-skih organizacijah v svojih krajih, če iih nimate, jih osnujte, prirejajte poučne shode iz vseh strok človeškega znanja, — in glejte, opravili bodete veliko narodno delo! — Celjani pa bodo kakor doslej tudi odslej — še morda v večji meri — hodili med ljudstvo, če bodo videli, da imajo zunaj v vodilnih osebah v posameznih krajih zaslombo in oporo.
In tako sem Vam, gospod urednik, napisal tu nekaj svojih misli glede stranke in njenega dela. Morda ne v škodo, ampak v korist stranki. Nedeljskim posvetovanjem pa želim obilo sadov!
Narodni gospodar — Roškar.
Iz Slov. Goric. Vsakdo, ki je kedaj pnfovai po Slov. goricah iz Maribora proti Sv. Antonu in naprej, se ni mog< i načuditi prekrasni naravni lepoti Mi kra ev.
Kdo ne pozna krasnega razgleda od Sv. Barbare, od Sv. Trojice, onega od Sv. Antona in najlepšega od Sv. Ane? In pri tem ni tukaj samo lep, krasen — ampak tudi jako rodoviten svet. Manjka pa mu eno, ki ne pušča priti do veljave ne krasoti — ne rodovitnosti — in to so prometna sredstva. V tem oziru so storili predniki neod-postljiv, zdaj skoraj nepopravljiv greh. Naravna, gospodarsko jedino pametna smer zdajšnje železnice Spielfeld-Ljutomer bi bila čez slovenske gorice v Maribor.
Toda kar je — to je. Človek bi mislil, da se je zdaj živeči vodilni rod spametoval. Kje pa! Žalostno je sicer, da naj vodi tako važno gospodarsko vprašanje popolnoma neizobražen človek kakor je Roškar. Jedini predlog — ki pa je ža-libog bržčas neizvedljiv — naprava železniške proge čez Sv. Lenart na Ptuj, je našel v očeh tega gospoda sicer milost. Kritikovati tozadevne korake Roškarja je za zdaj potrata časa — ker se, kakor kažejo znamenja, nagiblje ta načrt itak k svojemu trajnemu počitku.
Zraven tega predloga se je skušal že od več strani oživiti predlog ustanovitve družbe, katera bi upeljala avtomobilno zvezo predvsem med Mariborom in Sv. Lenartom. Ta cela zadeva f. se je že dognala od gotove strani tako daleč, da bi bil edinole potreden sklep tukajšnje okrajne | hranilnice, da daje državi potrebna sredstva proti jj 4procentnemu obrestovanju in amortizaciji, in 1 imeli bi brez rizika to tako potrebno in gospo- 1 darsko eminentno važno podjetje.
Toda kaj se je zgodilo ? Ne samo, da okrajna hranilnica, kjer ima Roškar, seve samo pri for-melnih sejah, vedno prvo besedo, ni niti daleč mislila na dovoljenje sličnega posojila, je sklenil okrajni zastop, kjer je zopet Roškar glava, da se avtomobilom sploh prepove vožnja po cestah okraja Sv. Lenart. Ta abderitski sklep je našel seve pri kratkovidnih njedovih pristaših popolno odobritev. S tem sklepom misli bržčas spraviti iz sveta od nerazsodnega kmeta sovraženi avtomobil, pozabi pa, da je s tem sklepom ne samo trgovino oškodoval od prometa itak izločeni domači okraj, marveč da je ravno konjerejen, kateremu se prilizuje, priz idjal najhujšo klofuto. Nikjer namreč ne sežejo ceste okrajnega zastopa Sv. Lenart do kakega tržišča. Nasprotno! Vsak kmet mora s svojimi konji na cesto, kjer švigajo — posebno na Leitersbergu — skoraj vsako minuto mimo njega avtomobili. Kaj pomeni to za voznika iz takega svetlenarškega okraja, ve presoditi samo oni, ki se je nahajal v jednakem položaju. Nasprotno pa kaže praksa, da se konj avtomobilu mnogo hitreje privadi kakor človek. Če konj enkrat pozna popolno nenevarnost avtomobilnega ropota, ga ne spravi nič več iz njegovega ravnotežja. Mesto zapiranja cest bi narobe kazalo ravno odpiranje cest za to prometno sredstvo.
V jednem pa bi imel okrajni zastop lepo polje — in to je, da bi strogo prepovedal prenaglo, ostalemu prometu tako škodljivo vožnjo. In tu bi ravno bil poštni voz oni, ki bi s svojim primeroma zmernim tekom v teku par tednov izučil vse konje okraja. Če bi res bil Roškar vse-gamogočen — avtomobila ne bi več videli.
Pred kratkim se je čitalo v časopisju, da se napravi te efonska zveza čez Cmurek v Ljutomer. Po Zgornjem in Srednjem Štajerju je že vse polao teh zvez. nekaj jih je tudi pri nas. Že prej omenjena oddaljenost od občnega prometa je napotila 20 interesentov — večinoma Slovencev obeh političnih struj, da so se obrnili na poštno ravnateljstvo za napravo prepotrebne zveze. Zvezal bi se naj trg Sv. Lenart s Trojico in ta zopet z Mariborom in ostalo svetovno mrežo. Če se enkrat ustanovi zaprošena stranska centrala, bi se lahko za malenkostni znesek dobile nadaljne postaje pri Sv. Rnpertu, Gočovi itd. Z lahkoto bi vsak kmet izvedel za stanje trga v Mariboru, bi poklical zdravnika, živinozdravnika, bi zvedel malenkosti od soduije itd. Kratko rečeno, prihranil bi si nešteto dragih hoj in voženj in bi na drugi strani marsikako delo bilo opravljeno pravočasno. Telefon kaže svoje krasne uspehe tam, kjer hiti cevna pošta, tebgraf, avtomobil in brzovlaki — kaj pa šele pri uas, ko še mudno prestavljamo blatne težke noge po do kolen ilovnatih cestah. Celi svet to uvidi — samo naš ,.inteligent", naš vodja Roškar ne. Boji se bržčas, da bi ga Ko-roš< c vf čktat za parado klical in da ne bi mogel uživati tega angeljskega miru — kakor zdaj. Če je zdaj doma, je večinoma ..bolan". Ko je namreč prišel od svojega „trnda pol nega" dela iz Dunaja domov, je izvedel, da se ie na prigovarjanja žnp-tiika v St. Lenartu v S'ov. Gor. podpisala tudi
okrajna hranilnica za — strmite — pol abono-menta, z zavezo 78 kron na leto. Takoj je moral ta v občno korist okraja, pa ne za Roškarjev žep ustanovljeni zavod preklicati svoj podpis, češ, da tega oni ne rabijo.
In to hoče biti poslanec, mož, ki bi moral dati pol svojih dijet za to, da bi čim hitreje izvedel za težnje svojih volilcev, da bi pohitel po najhitrejšem prometnem sredstvu na pomoč kmetu-trpinu, da bi v slučaju sile kar telefoni čno govoril z ministri in odločilnimi osebami in bi prišla pomoč še prej, kakor se podere hram. Tu je Roškar najlepše pokazal, kaj mu je za kmete, kaj za njegove volilce. Telefon ne straši konj, za telefon ni preozkih cest, telefon ne stane nobenega, tudi njega, ne vinarja, a to ne sme biti, ker hoče on v miru brez dela uživati svoje dijete.
Tolilei! To je Vaš poslanee!
Beležke.
Kako klerikalci vršijo narodno obrambno delo? Tako, da je n. pr. ljubljanski škof po celem Kočevskem odpravil dozdajne slovenske župnike in nastavil zagrizene Nemce.
Tridesetletnica slovenskega dež. gledališča v Ljubljani je bila v nedeljo 29. septembra. Ob tem jubileju bi bili klerikalci skoro zavod pokopali.
Jesenska umetniška razstava se je otvo-rila v nedeljo 29. septembra v Ljubljani v Jakopičevem paviljonu. 29 slovenskih umetnikov je razstavilo 252 slik. Razstava je ena največjih, kar smo jih imeli.
Zgodovinske razglednice slovenskega So-kolstva so prišle v soboto v promet. Založil jih je tajniški odsek III. slovenskega sokolskega zleta v Ljubljani.
Duhovniške spremembe. Gosp. dr. Anton Pinter je nastavljen za kaplana v Slov. Bistrico, iu gospod Ivan Ž^gar je pa prestavljen iz Slov. Bistrice v Vojnik.
Nudmarka je v zadnjih mesecih naselila 9 nemških rodbin s 43 otroci na slovenskem ozemlju: 2 v Cirknici pri Št. Ilju, 1 v Dobrenji, 1 v Kam-nici, 1 v Velenju, 1 v Studencih, 2 v Prager-skem, in 1 na Koroškem. Siidmarka dela sistematično in naseljuje v novejšem času samo take ljudi, ki imajo sami kaj denarja.
Klub slov. amater - fotografov je založil krasne brom. srebrne razglednice, katerih prva serija je sedaj izšla. Obsega slike: Triglav, Špik, Brana, Rjarina, Jalovec in Kredarica. Slovensko občinstvo naj seže po teh razglednicah!
Poroka. Dne 30. sept. se je poročil naš štajerski rojak, not. kandidat g. Franc Mastnak v Radečah, z gdčno Ivanko Turkovo iz Idrije. Mnogo sreče!
Slovenski obrtniki si naj vtaknejo za klobuk članek „Liberalci proti kmetu" v štev. 39. „Slov. Gosp." z dne 26. septembra 1912, in kadar se bodo klerikalni kolovodje zopet hlinili za prijatelje obrtnikov, naj jim ga vtaknejo pod nos. O tem, v koliko in če smo mi ,.liberalci" nasprotniki kmeta in kmečkih zahtev glede mizarske, tesarske in zidarske obrti na deželi, prepirati se s „Slov. Gospodarjem", nam niti v glavo ne pade.
Klerikalna maščevalnost se je zopet v lepi - luči pokazala v naslednjem slučaju. Neki sloven-jj sko štajerski živinozdravniški kandidat je imel S obljubljeno deželno štipendijo, brez katere ne bi j mogel naprej študirati. Klerikalci so to izvohali, l in so hitro poslali vohat kaplana tiste fare na ; dijakov dom poizvedovat, kakšnega mišljenja so ; ljudje pri tisti hiši. Ko so izvedeli, da naprednega, , so takoj začeli pri deželnem odboru spletka riti. " K sreči se je prišlo tem spletkam pravočasno ua ! sled in so se klerikalne nakane izjalovile. A vidi J se iz vsega, kako malo je klerikalcem mar, četudi uničijo eno eksistenco, da le zadoste svoji strankarski strasti.
Iz sodne službe. Premeščena sta: g. Ivan LOske, c. kr. pis. oficijal iz Šmarja pri Jelšah k okrožnemu sodišču v Celju in g. Franc B žičko, c. kr. pis. ofic. iz Slov. Bistrice k okr. sodišču v Šmarje pri Jelšah.
jtfarfljcrsHi oKraj.
Slov. gledališče v Mariboru. V nedeljo 6. t. m. ob pol 8. uri zvečer se predstavlja tri-dejanska drama „V dolini".
Pravico javnosti je podelil štajerski dež. šolski svet trirazredui šulferajnski ljudski šoli pri Sv. Lenartu v Slovenskih Goricah. Kako so
NaJIbolje sredstv© zoper želodčne iti drage ife^iesni
Vam svetuje J. ZAG AŽEN, Šmarjeta pi»i Celju, ako se obrnete pismeno na njega. Pismu za odgovor priložite lO vinarsko znamko.
nemškutarji to dosegli, je itak znano. Ker je I domačih „nemških" otrok bilo premalo, so si na- I roeili še razne „siroteH iz Dnnaja in drugod, s katerimi so napolnili šolo.
Ii Selnice ob Dravi. Dne 27. sept. je bil neki kmečki človek v trgovini nemškntarja Ja-gritsrha ter je razne stvari nakupil. Stopi za par tre-nntkov iz trgovine na pošto, ki je zraven, ko se vrne sta se komi in pa učenec na vso moč režala. Kmet se za to ni brigal. Ko pa je prišel domov in je iz torbe razkladal nakupljene reči, je našel med jestvinami tudi pol hleba plesnivega kruha, ki so ga prvo polovico že podgane odglodale. To sta mu v trgovini podtaknila v torbo, med tem ko je bil on na pošti. Kaj smo res že tako daleč na naših slovenskih tleh, da se moramo dati za-sramovati od smrkovcev pri tistih ljudeh, ki jim nosimo težko zaslužene krajcarje?! Ali so morda tudi take vrste ljudje že zahtevali od g. Sagaja, oziroma od njegove vdove cekin za svojo poštenost?!
Požar. V torek po noči je v Mariboru divjal požar, ki je uničil Badlovo usnjarno na levi strani Kopališke ulice ob Dravi.
ljutomerski okraj.
Lotmerk. Tii smo zlo potrti no žalostni. Mislite si: Komarof Mihalek se je to etan sprava na električni turen pa si je vse pakle opeka, zdaj pa nemre nič pisati. Mi pa bi radi zvedli, zake so naši starešini f studencih vodo iskali. Nosa sen Mihaleki pero f Hudo luknjo, pa je grata čemeren, ka bi me morti zadava, če ne bi meja zvezanih paklof. Jas sen ga gleda, on pa se je drja: le gleda j me, misliš, ka se siromakof tudi bojin? No, zake bi se me boja, sen reka, rajši nan za tvojo godovnč neke napiši. To maš pero pa bodi dobre vole. Te pa mi je resen obeča, ka de pisa, gda do jemi pakli zacelili.
Iz Ljutomera. Glede 40-letnice naše okrajne posojilnice vam še poročam, da so g. nadrevizor Pušenjak v svoji zgodovini pozabili omeniti, da so znašali upravni stroški za časa načelovanja pokojnega Ivana Kukovca 2020 K letno, danes ko je posojilnica postala bolj katoliška, pa že 7789 K letno. Lep napredek!
Sv. Juri ob Ščavnici. V pondeljek 7. t. niso vrši tukaj poroka Lovra Šijanca iz Grabšinec s Klarico Gorički z Jamne. Mlademu paru mnogo sreče!
V	Križevcih so ujeli 25 letnega potepuha Fr. Klemenčiča iz Vredove na Ogrskem, ki je bil zasledovan s tiralico. Neštetokrat je že sedel zaradi tatvin.
V	Ljutomeru je bil obsojen v zapor prakti-kant nemške šparkase zaradi prestopkov proti nravnosti z 10-letnimi deklicami.
Malanedelja. Da so med našimi patentiranimi klerikalci, ki želijo bralno drnštvo spraviti tako na kant, da bi „crknilo", zares hujskači prve vrste, to nam je dokazal poleg druzega tudi ples, ki ga je priredil gostilničar Korošak v Prece-tincih vsled prigovarjanja prvaka klerikalcev Hrašovca na dan veselice dne 25. avg. z očivid-nim namenom, da bi s tem odvrnil kar največ ljudstva od veselice. Ne dvomimo pa, da še je g. Hrašovec imel pri tem plemenitem delu na pomoč nekaj „priganjačev", ki so pod njegovim vplivom. Kljub tej in drugim ljuboznivostim smo pa imeli pri veselici hvala bogu povoljen obisk in tudi vspeh. Ponosni smo na to! Vi, klevetniki našega bralnega društva, pa se spravite o prvi priliki pri Sv. Duhu pod — zvonove!
Kapela. Vinogradi v okolici ne kažejo najboljše. Grozdna plesnoba je povzročila mnogo škode, poleg tega pa še dolgotrajno deževje, čigar posledice so bile, da je grozdje začelo pokati. Ker pogrešamo že par tednov solnčnih žarkov, smemo sigurno računati s tem, da bo letošnja kapljica kisla, mnogo manj vredna od lanske. Nekateri vinogradniki so jeli gnilo in plesnivo grozdje podbirati, kar je čisto pravilno. Z glavno trgatvo pa le še čakajmo, najmanj do 15. oktobra!
Sloftnjegrafti oKraj.
Šoštanj. Tekom svojega bivanja na Spod. Štajerskem sem našel toliko prijateljskih src, da se nisem mogel pred odhodom od vseh posloviti. Storim tedaj to tem potom z zatrdilom vernega, neomajnega prijateljstva tudi v naprej! Sedaj, ko sem daleč od teh vzljubljenih krajev, zazveni mi tako pogosto moja duša v spominu na Vas, prijatelji, z vsemi zvoki ter zašije z vso lučjo, saj so bili dnevi, prežiti med Vami, najlepši v moji zorni mladosti. Vas pa, dragi Šoštanjčani, gledam v zrcalu misli zmagovite pri nadaljnem narodnem delu in kličem temu delu iskren sokolski Nazdar! Vaš Tonče Kurnik.
Požar. Dne 27. septembra sta šla zakonska Vinc. in Marija Cesar iz Št. Brica pri Velenju k sodniji v Šoštanj na zaslišanje. Doma sta pustila tri otroke same. Med odsotnostjo staršev pride nek tuj mož in vpraša za starše. Ko zve, da so v Šoštanju, gre za gospodarsko poslopje. Kmalu se je začelo kaditi in požar je upepelil gospodarsko poslopje in hlev. Sosedom se je posrečilo rešiti živino. Zgorelo je več gospodarskih strojev in vsa krma. Škode je 15.000 K. Pokrita jo deloma z zavarovalnino.
Koniifti okraj.
Ljnbeznjivi sosedi. Ko je 26. septembra posestnica Marija Novak v Okoškem vrhu pri Konjicah v veži pripravljala hrano za svinje, sta naenkrat vstopili sosedi Marija Berle in Čila To-polčnik, oboroženi s poleni. Topolčnik je Nova-kovk» udarila s kamnom, ki ga je imela pod predpasnikom skritega, parkrat po glavi, da se je Novakova nezavestna zgrudila. Nato pa sta jo obdelovali s poleni, da sta ji piizadjali več težkih ran in ji zlomili levo roko. Baje sta se maščevali, ker ju je Novakova obdolžila tatvine.
V Oplotnici so nemškutarji osnovali nemško požarno brambo. Občina ji je dala 1150 kron podpore.
FtnJsKi okraj.
Zaradi uboja je bil pred mariborsko poroto dne 26. septembra obsojen viničarski sin Janez Sattler od Sv. Urbana pri Ptuju na 12 let težke ječe. Dne 1. junija t. 1. se je splazil v stanovanje viničarke Uršule Zelenko, ki je prodala 25. maja telico za 109 K, jo ubil s sekiro in vzel denar. Sum je takoj padel nanj. Našli so pri njem, ki je udan šnopsn in je vkljub mladosti bil že večkrat kaznovan, krvavo srajco in krvavo suknjo.
Zaradi uboja je bil dne 27. sept. pred mariborsko poroto obsojen na tri leta težke ječe kmečki sin Jožef Strelec iz Bukovec pri Ptuju, ker je dne 8. julija t. I. ubil kmečkega fanta Obrana.
Nevarnost požara. Malomarnost staršev, ki puščajo žveplenke kjer si bodi, zakrivi največ požarov. Tako bi se bila 25. sept. lahko zgodila velika nesreča v Prepolju in tudi v Staršah na Dravskem polju. V obeh krajih sc otroci zažgali kopice slame, ki so bile prav blizu poslopij. Le pogostemu deževju, hitri pomoči sosedov in v Staršah pri Lešnik-Zemljakovih še posebno domači požarni brambi se je zahvaliti, da je zgorela le kopica. Ker so poslopja v bližini s slamo krita, deloma lesena in prav blizn drugo poleg drugega, bi pogoreli najmanj 4 posestniki in to sedaj v jeseni, ko so skoro vsi pridelki spravljeni. Pozor torej, starši, na žveplenke in na otroke!
Ormož. (Dr. Oroslav Kristani.) One 29. sept. je umrl tukaj naš okr. zdravnik g. dr. Oroslav Kristan po daljši bolezni v 46. letu svoje starosti. Pokojnik je bil zelo delaven v vseh naših slovenskih društvih in podjetjih, in kot izvrsten zdravnik tudi pri naših narodnih nasprotnikih čislan in rad pozvan. Z njegovo smrtjo izgube ormoški Slovenci zavednega in značajnega sobojevnika. Pogreb je bil v torek dne 1. oktobra. Bodi mu žemljica lahka!
Brežifti okraj.
Iz kozjanskega okraja. Da je naš okraj s svojimi trgi in vasmi slovenski, je znano. Ni pa znano, kako se tu goji narodna zavednost in odločnost. Če pride popotnik blizu trga Planine, kjer se cepijo 3 ceste, se mora čuditi, kako je v popolnoma slovenskem kraju mogoče, da so cestni napisi, ozir. kažipoti samo nemški. Ce pa narodne odločnosti manjka pri starejših merodajnih čini-teljih, je manjka tudi pri mladini. To je dokazal fant iz Lopace pri Prevorju. Bil je nekaj časa v Nemčiji v rudniku in je prišel domu na nabor. Da pokaže, kako se je v tujini naučil zaničevati svoj materni jezik in pljuvati v svojo skledo, si je pripel na nezavedne prsi frankfurtarski znak. Da ga drugi slovenski fantje na tako izzivanje niso poučili o dostojnosti, je znamenje, kako malo je med njimi narodne zavednosti.
Iz Sevnice. Naši nemškutarji se v Štajercu" jezijo zaradi „Sokola" in pa zato, ker so pogoreli pri bolniški blagajni in požarni brambi. Pa vse nič ne pomaga, če bo Krč še stokrat po Sevnici govoril, da je ponosen na svojo stranko. „Dos is naša stranka, mi ole „Štajerc" lezen, Vinerajter geben niks zolst", tako razlaga ta steber nemštva po Sevnici. Ljubi Krč, tvoja stranka se strašno krči.
CetjsHi okraj.
Stavbo nove gimnazije v Celju na Otoku bodo letošnjo jesen začeli. Ministerstvo je proračun, ki znaša 400.000 K pregledalo in potrdilo.
Iz Celja. Na prodaj je hiša tik Celja za 20.000 K. Polovico je vknjiženega, polovico kupnine "oi se moralo plačati takoj. Hiša ima pet sob ter krasen vrt z brajdo. Ugodna bi bila posebno za male posestnike. V mestu je naprodaj več hiš z lepimi stanovanji. Pojasnila in informacije daje mo?ka podružnica „Branibora" v Celju.
Iz Celja. Tukaj slavi dne 5. oktobra popoldne pek in posestnik Vinc. Janič s svojo ženo Amalijo roj. Uhlich štidesetletnico poroke, obenem pa tudi štiridesetletnico, kar vodita pekarijo in vinsko trgovino. Istočasno pa slavijo tudi: Neža Miklavc 55 let, kar služi pri Janičevi hiši, Marija Povh 25 let, Jožefa Bratnik 25 let, Ana Turin 18 let, Andrej Klanjšek 18 in Vinc. Kolan 18 let. Tvrdka Janič obstoji v Celju od 1. 1849. Bila je svoj čas slovenska, v zadnjih letih je prešla v nasprotni tabor, vendar pa so Janičevi mirni.
Sestanek slovenskih trgovcev se vrši danes v četrtek, dne 3. oktobra v gostilni „Sokolski dom" v Gaberju pri Celju.
V	Celju je 30. septembra umrla na sušici 24-letna gospa Matilda Bajde, soproga jetniškega nadpaznika. Zapustila je dvoje otrok.
V	Mestinju se je 1. oktobra ustanovila poštna oddaja za tamošnji okoliš. Vodi jo gdč. Micika Smehova.
V	Št. Petrn v Medr. selu se je dne 29.
septembra sklenila ustanovitev javne ljudske knjižnice. Ustanovi se še letošnjo zimo.
Na Vranskem se je poročil sodnik dr. Ar. nold Pernat z gdč. Emo Šentakovo. Bila srečna!
Za »Sokolski dom" v Celju je podaril g. notar Hinko Požun v Gor. Radgoni namesto venca na krsto svojemu prijatelju g. Venturiniju 10 K.
Postajica Stranje na rogaški železaici med Šmarjem in Mestinjem se je otvorila s 1. okt. za promet. Obstajajo tam vsi vlaki rogaške železnice.
Sv. Štefan pri Šmarju. Pri nas se dne 10. oktobra ti. vršijo vendar že enkrat obč. volitve, katere bi se morale že 18. januarja ti. vršiti. Ker pa g. župan in tajnik nočeta poznati postav, kadar se gre za njihovo kožo, se je pa zavleklo do danes. G. Kotnik namerava sam glasovnice po domeh volilcev nositi in sam pisati na nje kandidate njegove stranke, ker se boji, da bi za župana bil drueri izvoljen in ne ta, ki je pustil celo vodstvo g. Kotniku. Volilci, ako pride Kotnik s takim namenom v Vaše stanovanje, pokažite mu mu vrata, in ga naznanite oblastvom. Se še dobro spominjamo leta 1908.
Za dijaško kuhinjo v Celju je daroval g. Iv. Kranjc v Celju 50 K in ne — kakor je bilo zadnjič pomotoma objavljeno — samo 5 K.
V	Petrov čah so se o priliki Slomškove slavnosti nazadnje na katoliški podlagi stepli. Nekaj bunk je dobil petrovški kaplan, in tndi celjskega nemškega pridigarja so baje nekaj povaljali po tleh. Vse po Slomškovih zgledih!?
Iz Št. Jurja ob juž. žel. Med tukajšnjimi naprednjaki vlada splošno začudenje, zakaj se celjski slovenski lovci, med katerimi je tudi precej sokolov, kadar prirejajo v naših krajih love, na Blagovni ustavljajo vedno pri Simončiču, kjer je gnezdo čukarije in imajo na mizah čukarske nabiralnike, namesto pri zavednem narodnjaku Slomšku, ki je tudi podpornik sokolstva?!
Povest o procesiji za lepo vreme. Pobožna ženica v Št. Petru na Medv. selu je poslala v minulih deževnih dneh k župniku sina s prošnjo, naj bi napravil procesijo za lepo vreme. Župnik se je fantu moško odrezal, da bo že, ko ne bo več tako blato! Kaj si je ženica mislila, ko ji je sin prinesel ta odgovor, ne vemo.
Vojska na Balkanu?
2e več tednov sem so prihajala z Balkana, kjer se vedno zbirajo nevihte polni politični oblaki, vznemirljiva poročila. Med vodilnimi političnimi krogi Bolgarske, Srbije, Črne Gore in Grške so se vršili neprestano važni sestanki, ki so, kakor pravijo najnovejša poročila, peljali do tega, da bodo vse imenovane štiri države nastopale enotno in skupno proti Turčiji. Čemu proti njej? Desetletja sem se ponavljajo zahteve imenovanih držav, naj Turčija ne ravna z Bolgari, Srbi in Grki, ki spadajo pod turško državo, kakor s sužnji, ampak kakor s polnopravnimi državljani. Desetletja sem se že ponavljajo obupni boji macedonskih Bolgarov proti turškim krivicam. Toda turške vlade niso storile in ne storijo tudi še danes ničesar, da bi dale tem narodom v okvirju svoje države človeka vredno in dostojno življenje. Ker Turčija tega ne stori tudi na odločno zahtevo gori imenovanih držav, so se te odločile, da bodo z orožjem v roki Turčijo k temu prisilile. In že pravijo najnovejša poročila, da so vse balkanske države mobilizirale svoje armade, in da lahko vsak hip izbruhne vojska, ena najbolj krvavih, kar jih je videl svet Zakaj tudi Turčija ne čaka mirno, ampak je tudi mobilizirala že vso svojo armado. Na obeh straneh, pri Turkih na eni, pri Bolgarih, Srbih in Grkih na drugi strani bo odločevala v tej vojski tista nepopisna strast, ki vodi kristjana v boj proti Turku-brezvercu, in seveda narobe. Kakor je danes razpoloženje, izbruhne vojska v najkrajšem času in je silno dvomljivo, da se bo zadeva rešila mirnim potem. Evo nekoliko poročil, ki slikajo položaj na Balkanu:
Dunaj, 30. septembra. V pozni uri zvečer so došla semakj silno vznemirljiva poročila z Balkana. Položaj je naravnost' obupen. Vsa prizadevanja velevlasti so se dosedaj izkazala kot popolnoma brezuspešna. Tukajšnji diplomatični krogi so trdno prepričani, da pade odločitev najpozneje tekom treh dni. Na Dunaju vlada v vladnih krogih velikansko vznemirjenje.
Belgrad, 30. septembra. Vojna stoji pred durmi. Pogajanja med Srbijo in Bolgarsko so se baje končala s popolnim uspehom. V Belgradu pričakujejo vsak trenotek, da izbruhne vojna.
Sofija, 30. septembra. Tu vlada velikansko navdušenje za vojno. Občinstvo je danes zopet demonstriralo po ulicah in zahtevalo vojno. Tudi vlada sama je odločno za vojno. V kraljevski palači se neprestano vrše seje.
Carigrad, 30. septembra. Tu vlada velikanska napetost. Mladoturški listi izjavljajo, da je vojna
neizogibna, ker ni od vlade pričakovati nobenih reform. Tujci so silno razburjeni in nameravajo zapustiti mesto, posebno pa Bolgari, Srbi in Grki, ker se boje napadov od strani Turkov.
Belgrad, 39. septembra. Rezervisti tretjega in drugega razreda so poklicani pod orožje. Vlada strogo molči o vseh pogajanjih, ki so se vršila zadnje dni z Bolgarsko. Vendar pa so tukajšnji parlamentarni krogi odločno prepričani, da so se pogajanja glede srbsko-bolgarskega vojnega dogovora popolnoma posrečila. Takoj kakor hitro napove Bolgarska Turčiji vojno, bodo tudi Srbi prekoračili mejo.
Cetinje, 30. septembra. Črna gora je mobilizirala celo armado.
Sofija, 30. septembra. Vlada je sklenila, da pošlje velesilam posebno spomenico, v kateri se bo s statističnimi podatki naslikal obupen položaj krščanskega prebivalstva v Makedoniji in se odločno zahtevala avtonomija Makedonije. Enako spomenico bo podala velesilam tudi srbska vlada glede Stare Srbije. Da podpreta svojo spomenico, bosta Srbija in Bolgarska te dni izvedli delno mobilizacijo.
Belgrad, 1. oktobra. Balkanska zveza Srbije, Črne gore. Bolgarske in Grške je gotova. Zveza namerava izročiti velesilam odločno noto, da naj v zadnjem trenotku zabranijo resen konflikt, sicer poda nova zveza turški vladi skupni ultimatum, kt zahteva, naj Turčija uredi tekom 48 ur razmere v Albaniji, stari Srbiji in Macedoniji, :;icer bodo pričele prodirati čete na turško ozemlje.
Berolin, 1. oktobra. »Lokalanzeiger« javlja, da se bodo car Ferdinand, kralj Peter, kralj Nikita in kralj Jurij postavili v vojni proti Turčiji na čelo svojih armad, ker upajo s tem sigurneje premagati Turčijo.
Sofija, 1. oktobra. Uradni listi prinašajo kraljev ukaz, ki se tiče splošne mobilizacije. Obenem pa proglašajo obsedno stanje nad celo Bolgarsko.
Atene, 1. oktobra. Iz Carigrada poročajo, da je Turčija odredila splošno mobilizacijo, in sicer na izrecni nasvet Angleške.
]Ya$a narodna obramba.
Vodstvo Cirll-Metodove družbe izreka vsem, ki so kakorkoli pripomogli k lepemu uspehu tržaške skupščine, najiskrenejšo zahvalo.
Ciril-Metodova družba je imela mesca sept. ti. 13.986 K 37 vin. dohodkov in 21.195 K 67 vin. stroškov, torej 7209 K 30 vin. primanjk.jaja.
Nekoliko popravka. Piše se nam: V poročilih o skupščini C. M. D. v Trstu sem iz taj niškega poročila prof. Šlebingerja razbral, da je lani bilo na Štajerskem ustanovljenih 9 novih podružnic, od katerih pa baje samo dve delata. Med naštetimi novoustanovljenimi in delavnimi pa pogrešamo eno najdejavnejših podružnic, žensko v Št. Pavlu pri Prebolda. Dalje pa tudi resnici na ljubo, in da se nikomur ne bo godila krivica, konštatiram, da je med novoustanovljenimi 6 že konstitniranih in delujočih in ne samo dve. V takih stvareh je pri znani slovenski občutljivosti pač potrebna točnost v tajniških poročilih.
PrnfNen« in druge prireditve.
Slov. delavsko podp. društvo v Celju priredi Izlet 13. okt. na Ostrožno k Fazarincu.
Iz Celja. Društvo za varstvo in oskrbovanje otrok v celjskem sodnem okraju ima svoj občni zbor dne 20. oktobra t. 1. ob pol 3. uri popoldne pri „Belem volu" z naslednjim sporedom: 1. Počilo predsednika, tajnika in blagajnika. 2. Nagovor predsednika. — Po občnem zboru priredi društvo veliko tombolo, ki bode vsakega obiskovalca kar najbolje zadovoljila z najrazličnejšimi in dragocenimi dobitki. Društvo pa tudi ni štedilo stroškov pri nabavi dobitkov. Med njimi ura, service, toaletni predmeti, mnogobrojne gospodinjske potrebščine, sploh toliko najlepših dobitkov, da bode lahko vsak obiskovalec odnesel svojega. Zato vabimo vse prijatelje tombole in lepih dobitkov, da pridejo na tombolo in že vnaprej pridno kupujejo tombolčne karte.
Veselico ln vinsko trgatev priredi v nedeljo, dne 13. oktobra 1.1. društvo požarna bramba v Gotovljah v prostorih gostilne g. Ivana Kač. Vstopnina za osebo 30 vin. Začetek točno ob 6. uri zvečer. Čisti dobiček je namenjen v prid požarne hrambe.
Vabilo na vinsko trgatev, katero priredim v nedeljo 13. oktobra ob 3. uri popoldne. Vstopnina 20 vin. Svira godba na lok. Preskrbljeno je za dobro, pristno vino in bizeljski mošt. Za mno-gobrojen obisk se priporoča Ivan Špajzer, gostilničar na Lavi pri Celju. — Posebna vabila se ne bodo razpošiljala.
^Slovanska Čitalnica v Mariboru" opozarja slavno občinstvo, da priredi s sodelovanjem vseh narodnih društev v Mariboru začetkom meseca decembra veliko ..Slomšekovo slavnost".
Ptuj. V nedeljo, dne 27. t. m. priredi naša Čitalnica dobroznano ljudsko igro ,.Brat Martin". Opozarjamo že danes na to predstavo in vabimo k njej vse od blizu in daleč.
Abiturijentom 1 Akad. tehn. društvo Triglav" v Gradcu, SchOnangasse 17.1., vabi vse one abiturijente, kateri se mislijo podati v Gradec na visoke šele, prav vljjdno v svojo sredino. Vsa potrebna pojasnila glede študij, vpisovanja itd. daje radevolje odbor.
„Slov. pevsko društvo v Ptuju* priredi v nedeljo 6. vinotoka 1912 ob 8. uri zvečer v či-talniški dvorani „pevski večer" s sodelovanjem čitalniškega tumburaškega zbora.
Iz Polzele. Narodna veselica tukajšnjega gasilnega društva je vspela zelo lepo. Došlo je devet bratskih društev in mnogo drugih gostov iz cele Savinske doline. Zahvaljujemo se vsem došlim gostom za prijazen poset in kličemo: Na svidenje!
Polzela. Gasilno društvo v Polzeli ima v nedeljo 6. okt. svoj XII. redni občni zbor z vo-litvijo načelnika in odbora. V nedeljo popoldne občnem z^oru je pa pri g. Cimpermanu domača salonska veselica z vinsko trgatvijo.
Sokolski nastop v Braslovčah se je konečno vendarle zamogel vršiti dne 15. o. m. Že je začelo popoldne zopet dežiti, a kmalu je nebo nekako osupnilo in naposled popustilo v svoji nagajivosti, videč, da se brhke „Sokolice" iz Šoštanja in Vranskega za gosto padajoče kaplje nič ne zmenijo ter kljub temu nastopajo k prostim vajam z obroči. Izvajale so se vse tri sestave jako dobro, za kar so žele „Sokolice" bnrno zahvalo od strani številnega občinstva. Ugajala je zlasti vzorna predtelovadba kazateljke, gdč. Verice Kolšekove iz Šoštanja. Članstvo je nastopilo pod vodstvom br. Farčnika s 4 sestavami ljubljanskih prostih vaj. Sodelovala so društva: Braslovče, Šoštanj in Vransko. Dasi so vaje za začetnike silno težke, vendar so pokazala omenjena društva, da se v njih pridno vadi in da bodo kos težki nalogi, ki jih čaka za Ljubljano, — če bodo še v naprej vztrajno vadila! — Ob točnejšem kritju bi pri hitrem tempu vaje izgledale dosti lepše! — Pri prostih vajah smo tudi tokrat pogrešali Žalčane! — Sledila je orodna telovadba z enkratno menjavo. Nastopila so društva: Braslovče, Šoštanj, Vransko in Žalec, vsako z eno vrsto. Telovadilo se je razven na drogu in bradlji tudi na konju na šir in metanje 15 kg težkega kamna. — povsod zelo živahno. Videl si izvajati z eleganco tudi vrhunške vaje, prevladovala pa je srednja izvežbanost. — Po telovadbi se je razvila na telovadnem prostoru zanimiva zabava. Lični in okusni šotori so ti bili pribežališče pred žejo in lakoto, plesišče pa te je vabilo, da si ogreješ od mraza otrple noge. Delavnemu braslovškemu „Sokolu" častitamo k vsestransko uspeli prireditvi ter mu želimo, da si kmalu pribori svoj lastni krov — „Sokolski dom". Nazdar!
Tovariši abiturijenti! Prihaja čas, ko je treba zapustiti domovino in si iti krepit duševne moči v pospeševanje narodovega in lastnega obstanka. Odločili ste se že za Prago, Dnnaj ali Gradec. Slednji Vas privabi le malo. Ali katere privabi, tisti najdete tudi tu skupino dijakov, ki stremijo za temeljito in smotreno vsestransko samoizobrazbo ter se s tihim delom pripravljajo, posvetiti svoje moči v korist domovine. V njih sredo Vas vabi akad. tehn. društvo „Tabor", ki ima svoje prostore v pritličju hiše Gartengasse 18. Za odbor društva „Tabor": phil. M. Kovači6, t. č. predsednik, iur. Vladimir Suša, t. č. tajn. namestnik.
Iz Selnice ob Dravi. Tvrdka Peter Majdič v Celju je darovala tukajšnjemu novoustanovljenemu odseku mariborskega „Sokola" ročko; gosp. Fran Jamšek, nadučitelj v Rajhenburgu, pa nam je poklonil 10 K. Iskrena zahvala!
3z raznih sloVensKih KfajcV.
Gradišče. (Sv. Duh na Ostrem vrhu)' V četrtek 26. septembra je bila volitev župana Izvoljen je bil enoglasno dozdajni napredni narodni župan Jakob Čepe. V sedajnem odboru sta samo dva odbornika, ki ne znata slovenski. — Občina Gradišče je ena največjih občin. Ker je v okraju Arvež, okr. glavarstvo Lipnica, uraduje nemško, vemo pa in smo prepričani, da bo gosp. Majcen kot odbornik zastopal narodne koristi občine.
Dva uboja pri vojaškem naboru v Črnomlju. Vojaški nabor v Črnomlju je zahteval dve žrtvi fantovske podivjanosti. Petorica fantov se je že po naboru začela prepirati med seboj. Tekom prepira je eden fantov udaril tovariša s planko s tako silo po glavi, da se je isti nezavesten zgrudil ter čez pol ure vsled otrpnjenja možgan umrl. Drugi pretepač pa je z njžem sunil enega svojih tovarišev proti vratu. In sicer mu je zasadil nož tako močno, da se je napadeni tudi takoj zvrnil na tla, pri čemur mu je iz globoke rane brizgala kri tako, da je takoj na licu mesta umrl. Kakor pripovedujejo, je ubijalec napadenemu prerezal odvodno žilo in je bila vsaka zdravniška pomoč brezuspešna.
Zmaga Hrvatov v Pulju. Dne 29. sept. se je v Pulju vršila nadomestna volitev za deželni zbor. Hrvaški kandidat Jos. Stihovič je dobil 404, italijanaš Antiševič pa komaj 231 glasov.
Književnost in umetnost.
„Pika" — edini slovenski satirično humo-ristični list, je zopet izšla. V. številka prinaša krasne slike v barvah in obilo humorja. Do novega leta bo ,.Pika" izhajala samo po dvakrat na mesec. Celoletno K 5'—. Naročajte, širite edini humoristični list.
Miljonska zbirka
za narodni skladi
Zadnji izkaz: 24.258 vin.; g. Mih. Jošt iz Go-tovelj je poslal na vsako dušo svoje fare 1 vinar, skupno 800 vin.; neimenovani v Celju 200 v; pri g. Brežniku v Št. Jurju ob j. ž. se je nabralo v družbi 304 vin.; g. notar Hinko Požun iz Gornje Radgone je poslal 1000 vin., ker se ne more udeležiti glavnega zbora. Skupaj 26562 vin.
Popisi.
Iz Rečice v Savinski dolini. Naš »slavnoznani«
občinski zastop je v svoji seji dne 7. septembra ti. zopet nastopil svoja samooblastna pota. Izdal je namreč razglas, da ne pripozna javnosti cesti, vodeči od Sp. Kosa čez Zavodice do mozirske meje, ker bi bilo vzdrževanje te ceste za občino predrago. — Dasi je deželni odbor z odlokom od 25. marca ti. št. 8705, spoznal to cesto kot javno, ker služi posestnikom mozirskih in braslovških Dobrovelj v prometni zvezi z občino Rečica itd. in to posebno pri spravljanju lesu, katero se pa sicer po posebni drči izvršuje, vzvidi se skrbnim občinskim očetom drugače ukrepatr. in »hribovce, katere naj vrag vzame« (kakor se je gospod občinski predstojnik pred nekoliko dnevi ljubeznivo izrazil!) prav po »rovtarsko« ob zajamčeno jim pravico spraviti, ia čudni razglas nasprotuje tudi določbi c. kr. pol. ekspoziture v Mozirju, ki je tozadevna cestna popravila že na občinske stroške oddala. Več nego smešna je dopustitev priziva v omenjenem razglasu na okrajni zastop, ki je vendar pred deželno-odbornim sklepom govoril. — Svetovali bi gospodom, naj se puste prej nego gredo takih kozlov streljat, o dotični postavi podučiti in tudi o tem, da imamo mi »hribovci« Iste pravice, kakor »dolinski magnatje«, ne pa samo davčne in druge dolžnosti. — Ceste so Vam res tudi drugod pri srcu, samo glejte, da Vas »gramoza obilica« ne notlači! — Prizadeti hribovci!
Iz Prevorja. Gospod župnik Skerbs! Nedavno ste ob priliki srečanja me namenoma prehiteli s pozdravom »Hvaljen bodi Jezus Kristus!«, zraven pa resno pristavili moj stranski priimek, dobro ve-doč, da me s tem razžalite in razdražite. Nisem hotel z Vami se prepirati, zavedajoč se resničnosti pregovora, da pametnejši odneha. Zavrnil sem Vas le, zakaj me obrekljivo pozdravljate. Rekli ste na to, da zato, ker poznate manire. Storili ste pač to iz sovraštva do mene, ker nočem v posvetnih zadevah trobiti v Vaš rog. Mar ne veste, da k pozdravu »Hvaljen bodi Jezus Kristus!« ne spadajo nikakšni, najmanj pa še žaljivi priimki? Ali ne veste, da vam božja zapoved prepoveduje imenovati božje ime po nevrednem? In po nevrednem je gotovo, kdor ga imenuje v sovraštvu! Tudi Judež Iškarjot je Kristusa pozdravil, ko ga je izdal, iz sovraštva in dobičkaželjnosti. Le naprej z Vašo maniro! Zavoljo podobne manire ste se že prtd letom imeli zagovarjati pred sodnijo in povrh še plačevati stroške. — A. Gubenšek.
Iz Maribora. (Na naslov g. dr. Korošca, kadar bode razpravljal o delazmožnosti staj. deželnega zbora.) Razmere v tukajšnji deželni bolnici silijo vse sloje, ki so interesirani na tem, da nastanejo v bolnici zopet človeške razmere, k poti v javnost kot edino rešitev iz neznosnih in obče škodljivih, slovenskim davkoplačevalcem pa naravnost v oči bijočih razmer. — Da ima uprava mariborske bolnice marsikatere nedostatke, ve vsakdo, ki je imel kedaj opraviti v tej bolnici. Posebno pa primanjkuje večkrat slovenskega jezika zmožne služinčadi. Tako se pogostoma zgodi, da je nameščen za strežnika trd Nemec, ki ne ume niti besedice slovenski vkljub temu, da je pretežna večina vseh bolnikov slovenske narodnosti. Pa kaj služinčad? Poglejmo si zdravnike, ki delujejo v bolnici in zdravijo v pretežni večini slovenske bolnike! — Vsi zdravniki, ki so nameščeni v mariborski bolnici, so ali trdi Nemci, ki slovenščine ne umejo ali nočejo umeti Iz narodnega sovraštva. Sedaj pa si predstavljajmo revnega slovenskega starčka ali revno slovensko mamico, ki prideta bolna v to vseskozi nemško bolnico. Ne glede na to, da je takšnemu zdravniku pravilna diagnoza silno otežkočena, če ne sploh nemogoča, ker bolnika ne razume, manjka v takšni zdravniški konzultaciji ono sredstvo, ki je v večini slučajev predpogoj, da človek zopet ozdravi, namreč zaupanje bolnikov v zdravnika. — Pa tudi v drugem oziru ni zdravniško osobje mariborske bolnice na višku svojega poklica. Kar se tiče izpolnjevanja službenih dolžnosti mariborskih zdravnikov v bolnici, so tukaj take razmere, da prekašajo morda celo one, ki vladajo v zaradi homatij prosluli Turčiji. Primarij kirurgičnega oddelka brez dopusta po sedem do štirnajst dni ne pride v bolnico in se sploh ne briga za bolnike. Ob takih priložnostih pošlje vkljub strogim odredbam navadnega medicinca brez doktorskega diploma, da ga nadomesti. Ta me-dicinec je namesto primarija v bolnici izvršil težke operacije, ki so se končale s smrtjo bolnikov. Kdor se hoče o tem natančneje informirati, naj povpraša ali v bolnici sami, ali pa pri g. Robiču, ki ima vrhovno nadzorstvo črez bolnice v deželnem odboru. Da je zdravniško osobje zgolj po političnem prepričanju nameščeno, osvetljuje sledeči slučaj. Ko st je šlo zato, da bi se izpraznjeno mesto internista na bolnici zopet izpolnilo, bil je med prosilci tudi zdravnik, ki velja kot zelo vesten in izboren v svoji stroki. Tudi zna slovenski in bi bil na bolnici izvrstna moč. Pa nemškemu »Volksratu«, ki edino
odločuje pri oddaji služb, je bil premalo nemški in namestili so mladega zdravnika, ki sicer ni pristen Nemec, Hoda strupen sovražnik Slovencev. Da bi bil kedaj slovenski medicinec na mariborski bolnici nameščen, se še ni pripetilo, odkar ta bolnica stoji. In vendar bi bil vsaj takšen slovenski medicinec, že s tem, da občuje z bolniki slovenski, prava sreča za bolnike. Kaj pa naj poreče k takim razmeram slovenska javnost, ki skoraj izključno poseča mariborsko bolnico in je v deželnem zboru zastopana sedaj edino le po različnih »Korošcih« in »Ver-stovških«? Javno vprašanje stavimo: ali se bode pri razpravljanju o delazmožnosti deželnega zbora stavila od strani kompetentnih slovenskih činiteljev zahteva, da se te turške razmere v bolnici temeljito odstranijo?!
Iz Središča. Tukajšnji klerikalni dopisnik razpravlja v »Slov. Oosp.« o kaplanovi zbirci. Pri tem zlobno omenja, da so Središčani dobri ljudje, da so dali kaplanu vkljub vsemu »liberalizmu« zbirco, da niso napredni, ampak da vlada tu strahovlada nekaterih maloštevilnih itd. O tem se prepirati tri bilo brezmiselno, ker kako je Središče sedaj, ve ves slovenski svet, kako pa bo, pokaže bodočnost, v kateri pa bodo odločevali drugi, večji, od sre-diških kaplanov neodvisni socijalni momenti. V članku zamenjuje dopisnik politiko in človekoljubnost. Res je, da so Središčani dobri ljudje, pomagajo vsakemu revežu in vsak berač dobi svoje. Zakaj potem kaplan ne bi? Kaplan je v tem slučaju berač, ki hodi z tnalho od hiše do hiše in prosi milo-darov. Dejstvo, da človek s takozvano akademičnu izobrazbo (ki pa se kaplanu sicer nikjer ne pozna!) mora beračiti, je samo na sebi žalostno; in kako mora biti še le žalostno, ako se mu zapirajo vrata. Kakor je resnica, da so dobrotniki to upoštevali, tako je resnica, da bi isto dobil vsak pomoči potrebni, ker priznano dobri Središčani ne morejo videti nikogar v pomanjkanju. Nadalje naj ve dopisnik in za bodoče g. kaplan, da je pri večjih hišah dobil iz samega kavalirstva, ki noče nikogar žaliti in nikogar ne žali, če kaplan poprej na prižnici prosi z* usmiljenje ali ne. Kaj ima pri zbirci opraviti politično prepričanje, nam je nejasno. Mogoče nam dopisnik prilično to razjasni. Pri isti priliki naj tudi razjasni svojim pristašem vsebino pojmov vera, cerkev, stanovski interesi duhovništva in narodnost, ker za pravo razumevanje takih in enakih člankov je pravo razločevanje prej omenjenih pojmov neobhodno potrebno.. G. kaplan, resnici na ljubo nam povejte, ali ste res hodili Središče preskušat in ne za svoj žep beračit? Verni kristjani smo sicer, v tako nesebičnost in politično požrtvovalnost pa vendar ne verujemo, osobito pri Vas ne. S kaplani se načeloma rad ne bavim; če pa berač, ki se danes vmuzne na dvor s klobukom v roki, jutri v javnosti svoje dobrotnike zasmehuje, presega to meje najpriprostejše človeške dostojnosti. In kakšna je izobrazba duhovnika, ki ne pozna najenostavnejših pravil dostojnosti? Vprašajte svojega kot dvornega kavalirja poznanega škofa, mogoče vas vendar pouči, kako se je obnašati proti dobrot-nikom-kavalirjem. G. kaplan, dam vam dober svet: ker je pestunja pri Vas zanemarila svojo vzgojno dolžnost, prosite s klobukom v roki od nas vseh spoštovano kuharico, da Vam, če Vas sploh smatra še vrednega svojega truda, naknadno opravi od pestunje zanemarjeno delo in tako napravi iz Vas mogoče še vrednega uda človeške družbe.
J
in modno blago za gospode in gospe priporoča izvozna hiša Prokop Skorkov8ky in sin
v Hnmpolcn (češko). Vzorci na zahtevo franko. Jako zmerne cene. Na željo dam tukaj izgotoviti gosposke obleke.
107 48-34
Gospodarji paberKi.
Pozor pred nakupom ogrskih vin!
„Neue Wein - Zeitung" piše:
„Kvalitativni uspeh vinske trgatve na Ogrskem je letos silno neugoden. Od dne do dne prihajajo slabša poročila: mrzlo vreme zadržuje zorenje; dež povzroča gnitje grozdja; potrebno je vedno podbirati. — Z eno besedo rečeno: vinska letina na Ogrskem je letos popolnoma ponesrečena!
Z ozirom na ta kritičen položaj opozarja ogrsko časopisje vinogradnike in vinske trgovce, da prosijo, sklicujoči se pri tem na neko tozadevno določilo vinskega zakona, za dovoljenje poboljšati si mošt s sladkorjem. S tem bodo zopet znanemu ogrskemu petiotu (pikoli) vrata odprta. Ugodne vinske cene k temu še bolj spodbujajo. Iz več krajev že prihajajo sedaj poročila, da producenti vkljub visokim cenam ne marajo svojega letošnjega kislega vinskega pridelka prodajati, ker si ga hočejo na umetni način s sladkorjem popraviti in ugodnejše spraviti v promet. Ogrska vinska postava sicer prepoveduje, da bi se smela s sladkorjem zboljšana vina prodajati pod takim naslovom, ki bi izključeval vsak sum o sladkorjevih dodatkih, ali tega se ogrski vinogradniki, še manj pa vinski trgovci po večini ne držijo".
Opozarjamo na to dejstvo naše gostilničarje in vinske trgovce, ki kaj radi zahajajo na Ogrsko po cena, dobra in pristna (!!) vina, po katerih gostov nikdar glava ne boli (?!).
Kupujte raje dobro kapljico iz naših štajerskih goric in pri domačih tvrdkah, kakor pri Vinarski zadrugi v Celju itd.
Prldevanje sladkorja b vinskemu mošta. Piše se nam: Vinogradniki povprašujejo, ali se sme letošnjemu vinskemu moštu pridjati sladkorja ali pa se mora naznaniti sladkanje na okrajno glavarstvo. Vinogradnikom naj služi sledeče pojasnilo: Paragraf 5 novega vinskega zakona dovoljuje, da sme vsak svoj mošt ali vino sladkati, če se izkaže za to potreba. Letos pa bo sladkanje potrebno, ker bo imelo vino izredno mnogo kisline v sebi, a malo naravnega sladkorja. Kdor hoče svoj mošt ali vino sladkati, mora prositi pristojno c. kr. okrajno glavarstvo za dovoljenje, navesti mora vzrok sladkanja, n. pr. zaradi nedozorelosti grozdja, gnilobe, toče itd. ter množino za sladkanje namenjenega mošta in sladkorja. Tozadevne prošnje, ki so kolka proste, vloži lahko posameznik za-se ali za več skupaj potom županstva, ali tudi naravnost na pristojno c. kr. okrajno glavarstvo, in sicer v času od začetka trgatve do konca novembra. Glavarstvo reši take prošnje po zaslišanju kletarskega nadzornika takoj ter jih tudi takoj dostavi prošnjiku potom pristojnega županstva, ali če prošnjik želi, tudi naravnost njemu po pošti. Prošnja, ki se vloži za sladkanje mošta in vina, se glasi približno tako-le: „C. kr. okrajnemu glavarstvu v Ljutomeru. Podpisani Ivan Rajh, posestnik na Cvenu, hiš. št. 16, nameravam osladiti svoj letošnji vinski pridelek, in sicer približno 30 hektolitrov z 1% (ali 2, 3) sladkorja ter prosim na podlagi par. 5 vinskega zakona tozadevnega dovoljenja. Vzrok: Nepopolna dozo-ritev grozdja, gniloba, toča in preobilna kislina (ali premalo sladkorja). Cven, dne 4. oktobra 1912. Ivan Rajh, posestnik na Cvenu, hišna štev. 16." — Kdor hoče letošnji mošt sladkati, naj prosi za dovoljenje vsaj 8 dni pred trgatvijo, prosto mu je potem, če hoče sladkati ali De. Vsak pa, ki je dobil oblastveno dovoljenje, mora najkasneje do 15. decembra ti. sporočiti zopet glavarstvu, če je svoj mošt ali vino sladkal ali ne, koliko hektolitrov ter koliko sladkorja je porabil. To naznanilo naj se glasi: „C. kr. okrajno glavarstvo v Ljutomeru. Podpisani Ivan Rajh, posestnik na Cvenu. hiš. štev. 16, naznanjam, da sem dodal svojemu moštu na 30 hI 2% pesnega (to je navadnega sladkorja). — Ali pa: Podpisani naznanjam, da sem opustil nameravano sladkanje. Na Cvenu, dne 25. novembra 1912. Ivan Rajh, posestnik hiš. št. 16." — Kdor bi sladkal mošt ali vino brez oblastnega dovoljenja ali napovedi ter bi pri prodaji to nalašč kupcem zatajil, se strogo kaznuje. Taka vina se ne smejo prodajati kot popolnoma pristna, marveč kot zboljšana vina. Sladkor, ki se prideva moštu ali vinu, ni davka prost.
Cene deželnih pridelkov iz Štajerskega, Avstrije in Ogrske.
Mesto
Celje . . . Ormož . . Gradec . . Maribor . Ptuj . . . Ljubljana
Mesto
Celje . . Ormož . Gradec . Maribor Ptuj . .
M
M
ce u
'3 ®
x» PL,
K
50
42
e« T3
K v
50
>N
K v
£>
o
pa
K v
75
a
®
s
>o a) l-S
K v
o
■M O T3 H OS
ž «
K v
co
O) >
o
K
N CS
f-C
o
M
K v
p ®
m •!—!
GG
M
K v
cS «ž
« e
® ce >n -i
P3 *
K v
o co o u PU
K v
50
>N cS
% S
K v
80
LETNI IN ŽIVINSKI SEJMI NA ŠTAJERSKEM.
Sejmi brez zvezdic so letni in kramarski sejmi; sejmi, zaznamovanimi z zvezdico (*) so živinski sejmi, sejmi z, dvema zvezdicama (**) pomenijo letne in živinske sejme.
Dne 7. oktobra v Pišecah**, okr. Brežice; v Ormožu**; v Kostrivnici**, okr. Rogatec; v Slov. Gradcu**; v mestu Celje*.
Dne 8. oktobra v Ljutomeru*; v Ormožu (svinjski sejem); v Rogatcu*.
Dne 9. oktobra v Št. Janžu* pri Spodnjem Dravogradu, okr. Slovenji Gradec; v Ptuju (sejem s ščetinarji); v Imenem (svinjski sejem), okr. Kozje; v Ponikvi* okr. Šmarje pri Jelšah; v mestu Maribor.
Dne 10. oktobra v Orešjn, okr. Brežice; na Bregu pri Ptuju (svinjski sejem); v Giadcu (z rogato živino).
Dne 11. oktobra v Rogatcu (sejem s ščetinarji); v Gradcu (z zaklano klavno živino).
Razne norosti.
Premog se podraži. Trboveljska premogo-kopna družba je poslala na svoje odjemalce pisma, s katerimi naznanja, da bo podražila premog vsled
—	podaljšanja plač. En vagon bo dražji za 10 K, pri t "»v, je Južna železnica podražila vožnjo za 6 K — torej skupno 16 K. Bliža se zima in kakor kaže sedanje vreme in kakor prerokujejo vremenski preroki — bo letošnja zima zelo huda.
Krvava svatba. V Melkahao na portugalsko-španski meji je nastal ua svatbi nekega posestnika vsled ljubosumnosti prepir, ki je končal s strašnim pretepom. 5 svatov je ostalo na mestu mrtvih, 20 pa so težko ranjenih odpeljali deloma v bolnišnice, deloma domov. Med teško ranjenimi ju tudi več žensk. Tudi ženin in nevesta sta dobila znatne poškodbe.
V Aziji žfvl mogočen, omikan narod, kateri ima v svoji državi na samosvoji podlagi razvito visoko kulturo. Četudi se lastnosti tega posebnega naroda
—	Kitajcev — čestokrat zasmehujejo, je veliko njihove govorice čisto logične in korektne. Ce se Kitajec sestane s svojim prijateljem, ga najprvo vpraša: »Ali ste z vašim želodcem zadovoljni?« — Nemotena prebava želodca je k popolnemu zdravju velikega pomena in na prvi pogled se lahko spozna, če je želodec zdrav, od česar je večjidel odvisno zdravje. Zato se naj pazi tudi na najmanjše nerednosti in se naj pravočasno cdstranijo. Pravilno prebavo želodca se more doseči le z uporabo izvrstnega dr. Rosa balzama za želodec iz lekarne B. Fragnerja, c. kr. dvornega založnika v Pragi. Isti se dobi v vseh tukajšnjih lekarnah. — Glej inserat!
Brzojavke.
Jnliet Illinois (Sev. Amerika) 2. okt.: Kaplan Berk je srečno došel sem čez širni Ocean in je prišel v našo lepo slovensko faro Illinois. Župnik Kranjec ga je sprejel za pomožnega kaplana, menda v zavesti, da je pridobil ž njim izborno šolsko moč za farno šolo, posebno za pouk deklic, pa seve tudi deklet in žen.
Gradee, 2. okt. Včeraj je imel klerikalni deželnozborski, „Slovenski klub", sejo, v kateri je sklenil, da predlogi kluba ustavovernega ve-leposestva ne nudijo dovolj poroštva za trajno, mirno delovanje deželnega zbora in ne morejo biti za podlago sporazumljenja.
Dunaj, 3. okt. Državni zbor se snide dne 24. oktobra.
Vojska na Balkanu.
Sofija, 2. oktobra. „Mir" poluradno glasilo bolgarske vlade, prijavlja članek, v katerem pravi med drugim: Nastopil je zadnji trenotek, ako se hoče ohraniti mir. Samo en Izhod imajo velesile, ako hočejo ohraniti mir, to je, da prlmorajo Turčijo, da Izvede popolno avtonomijo t Makedoniji in Stari Srbiji. Ako tega ne stori, je vojna neizogibna.
Berolin, 2. okt. Bolgarska je dala Turčiji danes nltimatum.
Carigrad, 2. okt. Zadnje vesti od turško-bolgarske meje poročajo, da je bolgarska armada prekoračila turško mejo. Tudi srbska armada je baje že na turškem ozemlju. (Ta vest menda še ne bo odgovarjala resnici. Op. ur.).
Stojte, ljuba gospa,
to vendar ni ta „pravi", katerega ste tukaj dobili; Vi bi bili morali paziti na tvorniško znamko.
Kavin mlinček je najzanesljivejši znak „pravega :Franckove-ga: pridatka za kavo",
jt znano izborne | kakovosti. — Tovarna v Zagrebu.
Č?
TvorniSka znamka.
im 114
Trije strašni umori na nemškem Štajerskem.
Trije grczoviti umori so se izvršili v minolem mescu na Srednjem in Zgornjem Štajerskem. Dne 17. tm. so našli umorjeno truplo nkega Artingerja pri Fiirstenfeldu, par dni pozneje truplo neznanega umorjenca pri Judenburgu, kateremu je bila odsekana glava, in prtečeni pondeljek pri Predingu truplo ustreljenega živinskega trgovca Mortha. — Glede umora v Judenburgu je s?daj ugotovljeno, da je morilec neki Polz in umorjeni neki Schwarz. Dne 26. sept. se je vršil pri Predingu pogreb umorjenega živinotržca Mortha. Žalostnega sprevoda se je udeležila nebrojna množica od blizu in daleč. Srce pretresujoč je bil prizor, ko so nosili krsto umorjenega Mortha njegovi štirje sinovi in jo z lastnimi rokami položili v grob. Nobeno oko pričujočih ni ostalo suho. Prvotno so bile oblasti mnenja, da je morilec pri Judenburgu isti kot zločinec pri
Predingu, toda najnovejša preiskovanja so dognala, da med umorom v Judenburgu in v Predingu ni nobene zveze.
Pri Lipnici so prijeli nekega Strobla, h kateremu je Polz delj časa zahajal. Oba sta se seznanila v jetnišnici. Ko je Strobel presedel svojo 51etno ječo, se je seznanil s hčerjo posestnika Slama pri Hasendorfu blizu Lipnice, kjer je tudi navadno bival. Tukaj ga je pa večkrat obiskal Polz. Dognalo se je, da je bil na dan umora pri Predingu, pretečem pondeljek, Polz ves dan pri Slamu in je pomagal na polju. Hiše ni tisti dan zapustil, zvečer so pa vsi trije, Slama, Polz in Strobel, kvartali. V sredo potem sta se pa podala Polz in Strobel proti Lipnici. Tukaj je Polz zvedel, da ga zasleduje policija. Šel je na kolodvor; spremljal ga je Strobel. Odpeljal se je z vlakom proti jugu. Zasledovali so ga do Št. Ilja, odkoder je zginil brez sledu.
Polz je tudi osumljen umora, storjenega na Juriju Artingerju pri Fiirstenfeldu dne 17. tm., ker je tamkaj delj časa služil.
O Strobelu, katerega so, kakor že povedano, v Lipnici zaprli, sodijo, da ima marsikaj na vesti. V Gradcu je imel tudi stalno stanovanje, in našli so pri njem kovčeg z obširno korespondenco, katero je imel s Polžem, tudi več srebrnih ur, verižic, tolarjev itd. Kakor se zdi, so dobile oblasti v roke dober plen v osebi Strobela. Preiskovanja o vseh treh umorih oblasti nadaljujejo z mrzlično silo. Upati je, da kmalu zasveti žarek svetlobe v te tri temne slučaje umorov.
En morilec ujet.
Oblasti so z neumornim trudom zasledovale morilca, ki je z nečuveno drznostjo letel tudi sam pravici v roke. Dne 28. sept. proti pol 9. uri pred-poldne je prišel v občinsko pisarno v Ljutomeru neki mož majhne positave in je prosil, naj mu napravi tajnik delavsko knjižico (pas) za potovanje na Ogrsko. Občinski tajnik Koiar je zahteval od njega, naj se izkaže s kakšnim dokumentom. Polz potegne iz žepa svoje dokumente, iz katerih je tajnik Kolar v svoje največje začudenje spoznal, da ima pred seboj morilca Polža. Napovedal mu je aretacijo in poslal po orožnike. V kratkem času so prišli trije orožniki, in sicer postajenačelnik Po-platnik, stražmojster Slivar in orožnik Kanič, ki so Polža takoj vklenili. In priznal je Polz svoje ime, toda o kakšnem umoru ni hotel nič vedeti. Orožniki so takoj odvedli Polža na okrajno sodišče v Ljutomeru, kjer je isto izpovedal, kakor poprej o-rožnikom. Pri Polžu so našli eno škatljo, v kateri je imel štiri velike mesarske nože shranjene in le 47 vinarjev denarja. Sodišče v Ljutomeru je takoj obvestilo o aretaciji Polža državno pravdništvo v Ljubnem in ob eni uri popoldne je spravila eskorta Polža na kolodvor v Ljutomeru, odkoder so ga odpeljali. Ob 4. uri popoldne je došla eskorta v Gradec. Na kolodvoru se je zbrala velika množica radovednega občinstva, ki je hotela videti groznega morilca. Ob 7. uri zvečer so dospeli v Ljubno; zbrala se je taka množica občinstva, da je morala eskorta spraviti Polža po drugi, kakor običajni poti, po velikih ovinkih na okrožno sodišče. Ljudstvo Je bilo tako razburjeno, da bi bilo linčalo Polža, in eskorta je imela mnogo truda, da je spravila morilca v voz. Ljudje so udrli šipe voza, v katerem je sedel in mu žugali s pestmi in palicami. Le izrednemu naporu orožnikov in policije se je posrečilo zabraniti nadaljne izgrede razjarjene množice. S povešeno glavo je brzo korakal skozi dvorišče okrožne sodnije v sprejemno pisarno, kjer ga je takoj zaslišal preiskovalni sodnik. Polz je bil popolnoma potrt, dobro vedoč, kaj ima na vesti, da tokrat ne bo ušel tako poceni zasluženi kazni.
Namesto ribjega olja
Koliko otrok mora piti ribje olje; gotovo mislijo starši dobro, otroci pa jim bodo hvaležni, če jim dajejo Scottovo emulzijo namesto olja. Kajti v tem izdelku se ne čuti več duh in okus olja, malim pa diši okusna mešanica večinoma tako, da pri pogledu na steklenico začnejo ukati in skakati veselja. Uspeh Scottove emulzije je — kakor nči izkušnja — pogosto tako presenetljiv, da slabotni otroci prekosijo svoje tovariše iste starosti i v telesnem i v duševnem oziru. Vendar vsikdar le prava Scottova emulzija, nikdar ponaredbe.
Cena originalni steklenici 2 K 50 v. Se dobi v vseh lekarnah. Če pošljete 50 v znamkah na Scott & Browne, d. z. o. z., Dunaj VII., in Ce se sklicujete na ta list, dobite peskusno pošiljate v od ene lekarne.
LISTNICA UREDNIŠTVA.
Malanedelja, Križevci, Kapele: Vse ostalo prihodnjič! — Arveški okraj: Vse ostalo prihodnjič! — Sevnica: Drugo preveč osebna zadeva! — Ljutomer: O drugi stvari smo, kakor ste videli, že zadnjič obširno pisali. Nekaj malega smo še danes omenili.
Učenca ali učenko
sprejmem takoj v mojo trgovino mešanega blaga, od poštenih starišev in z dobrimi spričevali. Kateri so se že učili, imajo prednost. Pavel Košenina Gomiisko.	609 2-1
Mala oznanila.
Vsaka mastno tiskana beseda stane 10 Vin., navadno tiskane pa po 4 Vin. Znesek se mora vposlati vnaprej, ker se sicer ===== inserat ne priobči,
!! 500 kron !! Učenca, sprejme
Vam plaCam, Ce moj zati- takojpod Ugodn^nipo-ralec koreninic ,Ria-mazilo' goji FRANC NOVAK, ne odstrani vaših kurjih Čevljar, Sv. Lenart V oCes, bradavic, roženice v gl0V. goricah. 598 3-2 3 dneh brez boleCin. Cena 1 lonCka z garancijskim pismom vred 1 krona. Ke-meny, Kaschau, I. Postfach 12/227 (Ogrsko). 512 30-8
De klica i stara 14 let, zmožna obeii deželnih jezikov, želi kot učenka v trgovino vstopiti. Cuček, Vurberg pri Ptuju.
589 3-2
Sprejme se prodajalka
vešča slovenskega in nemškega jezika. Vstop takoj ali pozneje. PlaCa po dogovoru. Vpraša se v upravništvu „Narodnega Lista". 597 3 2
Lepo	610
zimsko kegljišče
priporočam vsem, ki ljabijo to zabavo.
GREGOR PODGORŠEK, gostilna pri vožnji s čolni, S a vodna pri Celju.
Častna izjava
Podpisani Lucija Poteko, prodajalka, in Helena Oplotnik, posestnica, obe v Zabukovci, izjavljave s tem in obžalujeve, da sve g. Antonu Prazniku neosnovano in neopravičeno očitali slabo vago, ga prosive odpuščanja ter se mu zahvaljujeve, da je umaknil zoper naju vloženo obtožbo.	603 i
CELJE, dne 12. septembra 1912. Lucija Poteko i. r. Helena Oplotnik l. r.
POZOR! 50.000 parov čevljev!
4 pari samo K 9. 6111
Ker je veC velikih tovarn ustavilo plačila, sem dobil nalogo, razprodati veliko zalogo čevljev globoko pod izdelovalno ceno. Zato prodam vsakomur 2 para moških in 2 para ženskih Solnjev, rujavo ali črno usnje, galoširane, dobro okovane, jako elegantne, najnovejša fasona, velikost po št. Vsi 4 pari stanejo K 9'—. Pošlje po povzetju S. Urbach, razpošiljalna šolnjev, Krakov, St. 77. Zamenja se lahko ali pa denar nazaj.

Proda se posestvo
obstoječe iz 9 oralov zemlje; sadovnik, travnik, njive in gozd, zraven marof, preša in hiša. Cena 3600 K. Oddaljeno je 5 četrt ure od mesta Celja. Izve se pri Frančiški Pere, Schillerjeva cesta štev. 5.	608 2-1
SVETOVNOSLAVNA
je amer. 18-kar. zlata double 36 ur idoča rem. žepna ura z sidrom večkrat premirana znamka „SIRENA". Le ta ura ima prve vrste švicarsko kolesje in se ne razloči od zlate ure «a 100 K. Za točnost jamčim 5 let. I kos 4 K 85 v, 2 kosa 9 K 50 vin. Nadalje ponujam 1 gloria - srebrno žepno uro za 3 K 70 v. Vsaki uri se priloži eleg. pozlačena verižica zastonj. Brez rizika. Menja se lahko ali denar nazaj. Pošilja po povzetju 612 1
S. Kohane, izvoz ur, SJr.nSIS
Ženite v!
Zaradi službovanja v tujem se želi poročiti tem potom 32 letni državni uslužbenec in posestnik v lepem kraju z gospodično ali vdovo brez otrok, od 20 — 26 let, s primernim premoženjem. Pisma s sliko se prosi pod „Cordial" 912 na upravo tega lista; pisma se tajno vrnejo, Anonimna brez pomena.	606 3-1
Edina izvrstna ^S
prilika za naHup
za trgovce in krošnjarje.
Pošilja se tudi zasebnikom
40 do 50 m ostankov za 16 kron.
Flanel, za srajce in bluze, barhent, za obleke in bliue v modernih
vzorcih, prima kakovost, belo platno ža telesno in posteljno perilo,
olksford, za moške srajce, pisana posteljnina in plavi tisk
Dolžina ostankov 6—15 m. Ostanki so garantirano barvodržni in brez pogreška.
Izbrani ostanki, le težko lepo blago 18 K.
Pošilja se po povzetju in za neugajajoče se denar takoj vrne.
Vsak odjemalec lahko navede predmete.
SC+Ai'n tkalnica platna, Nahod
. ©tem, Cesto.	607 2-1
I	185
Lepa, velika mesečna soba
s posebnim vhodom, krasnim pohištvom, z dvemi okni na ulico, se odda takoj. Tudi z zajutrkom. Vpraša se: Celje, Dolgopolje 1 (pritličje).
z dobro šolsko izobrazbo, vešč slovenskega in nemškega jezika ter krepak fant, se sprejme takoj v trgovino mešanega blaga Vitus Mory v Pliberku na Sp. Koroškem. 581 3-3

Pozor!
605 20-1
jČitaj
Rastlinski eliksir
je napravljen iz najboljših zdravilnih gorskih rastlin in po zdravniških strokovnjakih preizkušen kot najboljše zdravilo proti vsem boleznim želodca, črev, jeter, ledvic in vranice. Zdravi najbolj zastarele bolečine v želodcu, odstranjuje krče, daje slast in pospešuje prebavo, Cisti kri, pomirjuje živce ter jači in krepi ves život. Zato naj ga naroči vsaka hiša. Na razpolago mnogo priznanic in za-hvalnic. Pošilja se po povzetju ali predplačilu zneska.
Prejela sem vaše steklenice, ker mi dobro delujejo, prosim, pošljite mi še tri velike steklenice .Rastlinskega eliksirja". Frančiška Potočnik, Kavče, p. Velenje (Štajersko).
3 vel. ali 12 mal. steklenic franko vsaka pošta 5 K 20 vin.
8 n » n ),	„ ,,
8,,80 „
JJ H	M	JJ	H j> «11
12 „80 „
Dobiva se samo pri meni, Prosim točno adre-sirati. Lekarna k Spasitelju, Koprivnica! (Hrvatska).


S882ZB388888SX53888

Veletrgovina z železnino „MERKUR"
Peter Majdič, Celje,
se pripororoča za naročila na vsakovrstno železnino najboljše kakovosti ter opozarja na svojo veliko zalogo poljedelskih strojev, kakor: slamoreznic, reporeznic, trijerjev, drobilnikov za žito, gnojničnih črpalk, žganjarskih kotljev ter železnih in bakrenih kotijev za krmo kuhati in brzo-parilnikov; nadalje nepremočljivih voznih plaht in pokrival za konje in komate, vseh predmetov za vodovode in vodnjake, kopalne peči in banje, klozete in pisoarje; za bližajočo se zimsko sezono veliko izbero vsakovrstnih modernih in priprostih peči, štedilnikov vsake izpeljave in veličine; nagrobnih ferižev, kame-nenib podstavkov za kpiže, Kristusovih teles, nagrobnih svetiljk itd.
Postrežba točna	583 3-3	Cene nizke!

s,
za ženske in sukno za moške obleke zadnje m« de razpošilja Najceneje
Jugoslovanska razpošiljalna _ R. Stermecki v Celju.
Vzorci ln cenik Jez tisoč strarl s slikami poštnine prosto.
			
	t>iU- v c v v- v.* w >>iv' »!*	1	
i Rastlinska destilacija „RADECKI" i
Ivan Čater v Celju
vas postreže priznano povsem_ najugodnejše pri nakupu vseh vrst likerjev 241	in žganja.	42-30
Špeeijalitete: „Radecki" grenki in sladki in Pelinkovac najboljši želodčni likerji, izdelki izključno samo iz rastlin. Bosanska in slavonska slivovka, ogrski kakor istrski tropinovec in vinsko žganje ter zajamčeno pristen v zdravilne namene priporočljiv kranjski brinovec. Zahtevajte v lastno korist brezplačno in poštnine prosto vzorce in cene.
gg Delikatesna trgovina 88
M. RAVTAR
Ljubljana, Jurčičev trg 3
priporoča razne delikatese, fine kranjske klobase, salame, hrenovke, pristna namizna in dezertna vina domačih in inozemskih kleti, kranjsko borovničevo vino, šampanjec, konjak, likerje itd. — SI. društvom posebno nizke cene. Za veselice dam blago tudi v komisijsko prodajo.	317 26-24
Slft=llfi
S!
Najboljši češki nakupni vir.
Ceno posteljno perje:
1 kg sivega, dobrega, puljenegu 2 K, boljšega 2 K 40 h; prima polbelega 2 E 80 b ; beleg8 4 K; belega, puhastega 5 K 10 h; 1 kg vslefinega,
suežnobelega, pnljevega n K 40 h ; 8 K; 1 kg pnha sivega 6 K; 7 K; belega. Snega 10 K. najfinejši prsni puh 12 K. — Kdor vzair-e 5 kg. 443	dobi franko.	50-12
Zgotovljene postelje
Iss gostonitega rdečega, modrega, belega ali rumenega nar kinga, pernica, 180 cm dolga. 120 cm široka z 2 zglavnikoma, vsak 80 cm dolg. 60 cm širok, napoljen z novim, sivini, jako stanovitnim pnhastim posteljnim perjem 16 K. napol puh 20 K; puh 24 K; same pernice po 10 K. 12 K, 14 K, 16 K ; zglavniki 3 K, 3 K 50 h. 4 K. -Pernice 200 cm dolge, 140 cm široke K 13—, K 14-70. K 17 80 in K 21—; zglavniki 90 cm dolgi, 70 cm širok K 4 50, K 5'20. K 5'70; podpernica iz mofnega rižastega gradlna, 180 cm dolga. 116 cm široka. K 12 80, K 14'80. Razpošiljanje po povzetju od 12 K naprej franko. Dovoljeno je zamenjati, za lieugajoče se povrne denar.
S. Beniscb v Dešenici, štev. 173 Češko.
Bogato ilustrirani ceniki zastonj in fiaflko.
Emil Brandeis
= komisijska trgovina s hmeljem =
Norimberk
Mestna hmelj arna št. 6.
se priporoča za prodajo hmelja po kolikor mogoče najvišji dnevni ceni.
Reelna postrežba. 513 20-8 Kulantni pogoji.
malisno štupo, suhe gobe, vinski kamen, med v satovju, satovje, VOSek, jabolka namizna in hruške za mošt, fižol, oves, pšenico, ječmen, bučne peške, koruzno slamo, smrekove storže, želod, krompir, sploh vse deželne pridelke, kakor tudi petrolejske in oljnate sode ter močnate, solne in otrobne vreče kupi vsako množino veletrgovina Anton Kolenc, Celje, Graška cesta 22. 554 52-6
bi8bisii9ri
)l9S999liaiII9giB3EEiiaRlIB»llllBaiia
£1 Svujrk svojim
Največjo trgovina in velikanska zaloga up, zlatnine,	i
■
srebrnine, verig, uhanov, zaponk, priveskov, prstanov z demanti,	J
brilanti in drugimi kamni. 68 51-39	■
Za ženine in nevesficeporo5ne zlat*prstane ter ženito	s
iimiiiiH m »MlIUUMUU vanjSka darila po najnižjih cenah.	;
ZALOGA očal. naočnikov, daljnogledov Itd.	;
Naročite cenike! Zastonj! Poštnine prosto!
R. Salmič, Celje, Narodni dom	jj
BSŠISS2i!3N2£dMjE3S33HBElBBBBBBffllSBBiSE9BHff8§nl
D ■ B
KB
■ P.B
>
o
co O
«
c3
<f>
C S
>
s es c
S N
e ®
m m
sbh js_h
ZVEZNA TISKARNA V CELJU.
Tiskovine v moderni obliki so dandanes, kakor znano, potreba vsakega podjetja, ki hoče uspešno delovati, kajti tiskovine brez učinka romajo navadno vsled pomanjkanja časa neprečitane v koš. Sleherni, ki to upošteva iu deluje v tem smislu, zamore vsak čas računati na dosežen uspeh, ker se prejemniku vsili nehote prepričanje, da deluje z vzornim podjetjem, katero se potrudi v vsakem oziru izvršiti naročilo skrajno natančno in z namenu potrebnim učinkom. Zavod, ustrezajoč vsem zahtevam na polju moderne tiskarske tehnike, je Zvezna tiskarna v Celju, Schillerjeva cesta štev. 3. Založena z modernimi črkami in okraski, kakor tudi opremljena z brzotisnimi stroji najnovejše konstrukcije in zlagalnimi pristroji je v položaju v polni meri zadovoljiti svoje cenjene stranke. — Cene nizke.
Lastna knjigoveznica.
•g-	O
o	®
S	g*
2.	5
p
er	—
*-s
B
S.	C><
s*	a
P	a
f	o
to	•
S t"r
to	hj
■ M IB
'■"A
Nič več beganja kadilcev cigaret
OTTOMAN
Ker so glasom razsodbe upravnega sodišča na Dunaju z dne 9. marca 1912 vse imitacije izbrisane.
335 52-23
V.
Šolske potrebščine
| kakor zvezke, svinčnike, peresnike, peresa, kamenčke, tablice, radirke, gobe, črnilo, torbice, barve, čopiče, barvane krede itd. ima v največji ■ izberi na zalogi tvrdka =
J
r

Lastna zaloga
ljudskošolskih zvezkov, risank, risalnih skladov ter vseh tiskovin za urade. — Zaloga raznega papirja.
Goričar & Leskovšek
Celje, Graška cesta št. 7.
26 52-40
»I
Zvezna trgovina
(Goričar & Leskovšek)
Celje, Rotovška ulica št. 2.

Najnovejša iznajdba!
zamore se lahko iu naglo pogasiti le s
Smekaievimi hrizgalnicami
t
40%
_ . .„ delavsk sile pomanjfasiim ravnotežjem nove sestave, koje od desne in leve strani vlečejo in mečejo vodo. — V vsakem položaju delujoče kretanje brizgalnic nepotrebno!
ar©!!
Skladišče vseli gasilnih predmetov, brizgalnic, ce«;, pasov, sekiric, sesalk in gospodarskih strojev tef motor-mlinov.	27b
Odplačevanje na obroke R^KJ 129 odlikovanj!
m m	vedno ie najooijso m najcenejšo pratiKo z imenom
UUPUlie »Slovenska Pratika"
5i910 7	^	za katol. ljudstvo mr 37. letnik Varstv. znamka Sv. Jožef
HTff^^ Zatožna tvrdka: KLEINMAVR & BAMBERG V LJUBLJANI. f^Kfl
rujave, za lahko in težko vožnjo, odda graj-ščinska uprava "V Šovneku pri Braslovčah. g93 2-2
Ceno češko posteljno perje |
1 kg sivega spulj enega 'Jt 2"—, boljšega K 240, polbelega K 3'60, belega K 4'80, prima mehkega ko puh K 6-—, še boljšega K 7'20, najboljšega K •-v 8-40,izrednofinegasnežno ■i belega K 9'60. 533 6-6 iz gostonitega, rudečega, modrega, belega ali rumenega nankinga, dobro napolnjene, 1 pernica ali podpernica 180 cm dolga, 116 cm široka, K 10, 12, 15, 18; 200 cm dolga, 140 cm široka K 13, 15, 18, 21, 1 zglavnik 80 cm dolg, 58 cm širok K 3, 3'50, 4; 90 cm dolg, 70 cm širok K 4-50, 5"50, 6. Neugajajoče se zamenja ali vrne denar. Obširni ilustrovani cenik gratis in franko. Benedikt Sachsel, Lobes 927 priPlznju (Češko).
GotoVe postelje
Čevlje
promenadne, lovske, telovadne, planinske in sploh vse vrste, izdeluje
Adolf Bursik v Celju
Cene zmerne.
Postrežba točna

Edino pristno ■ to
189 44-33
varstveno znamko
Hšsierjeva voda za zobe
najboljša za zobe. Se dobi povsod. Steklenica 72 vinarjev.
Trgovina s špecerijskim blagom
Glavna slov. zaloga, velika izbira kranjskega vrvarskega blaga n. pr. štrang, uzd, vrvi, štrikov za perilo, mrež za seno in za otroške postelje itn.
Zaloga žgane
sveže kave.
Slovenci! Zavedajte se!
Ivan Ravnikar
Celje
Grafika cesta štev. 21.
Na drobno in na debelo. Točna in solidna postrežba.
i&ztmmm
Trgovina z moko in :: želnimi pridelki
de-
Glavna slov. zaloga suhih io oljnatih barv, čopieev, :: firneža in lakov :: Kupujem vse deželne pridelke po najvišji W dnevni ceni. "VI
Zaloga rudninskih voda
i

Edino delniško pivovarn iško narodno podjetje
Delniška družba združenih piYOYaren Žalec in Laški trg
Svoji k STOjim!	v Ljubljani	Sv0j, gVOjlm!
priporoča svoje
izborno marčno, drojnomarčno, termalno in granatno piyo 126	t sodčkih in steklenicah.	47-35
347
Razpošiljalna zaloga
52-22
dalmatinskih vin
Glavni trg 8
Celje
Glavni trg 8
Ima v svoji veliki zalogi najboljša vsakovrstna dalmatinska vina in razpošilja na veliko in v steklenicah. Črno vino „Plavac" za slabokrvne in drnge vinske špecijalitete se tudi razpošiljajo. !!Zahtevajte cenik!! Piebivalcem v mestu in bližnji okolici se raznaša po hišah od 5 litrov naprej po zmernih cenah. Za naročila od 66 litrov naprej velik popust. Za naravnost vina se garantira. w Priporočam svoj vinotoč na drobno. -w
HH	nn
gg Južnoštajerska hranilnica v Celju gg
K
v Narodnem domu.
Oprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. do 12. ure dopoldne in jih obrestuje po	4 '/s °/0 ^Mi
ter pripisuje obresti vsakega pol leta h kapitalu. Rentni davek plačuje hranilnica sama ter ga ne odteguje vlagateljem. Za varnost vlog jamčijo okraji: Šoštanj, Sevnica, Šmarje, Gornjigrad In Vransko in rezervna zaklada, katera znašata vže nad 350.000 K. Ker nima namena iskati dobička, zato razdeli znatne svote v občekoristne in dobrodelne namene za gori navedene okraje.	92 52-26
.F
Tvosedaj je dovolila za dijaške ustanove 30.000 K, za napravo potov 5.000 K, različnim učnim zavodom in za ustanovitev slovenske obrtne strokovne šole 12.000 K, za podpore različnim požarnim brambam in v kmetijsko gospodarske namene nad 6.000 K, hranilnico ustanovivšim okrajem izplačalo okolo 45.000 K za dobrodelne namene, skupno tedaj nad 100.000 K. Sprejema tudi hranilne knjižice drugih, posebno neslovenskih denarnih zavodov in jih obrestuje, ne da bi se pretrgalo obrestovanje.
H H Slovenci, vlagajte v južnoštajersko hranilnico svoj cerkveni in ustanovni denar in kadar nalagate denar za mladoletne ali H Hj | m varovance. In zahtevajte pri sodiščih, da se naloži denar za mladoletne oz. za varovance izključno le v južnoštajersko hranilnico. ||| |gj
Priloga ,,Narodnemu Listu" št. 40*
LISTEK.
Češki otok pod nemškimi valovi.
Spisala Sokolova. — Poslovenil S. K.
(Dalje.)
V.
Pri Petričkovih je bilo vedno slabše. Čeprav je obšla Tona vse pletarne, nikjer ni dobila dela, a tudi stanovanja niso mogli dobiti nikjer.
Iskali so povsod, kjer bi bilo stanovanje pripravno za nje; a vprašali so jih po imenu, pogledali na neko polo — bil je popis Čehov, katerim su odpovedali stanovanja — in jim naravnost rekli, da njim ne dado stanovanja. Ko se je Petriček potožil nekemu mestnemu svetovalcu, je ta zmignil z ramo in dejal je, da ga nihče ne sili ostati v Ješt-iedu, da se čudi, zakaj se še ni preselil na Češko.
Za njega je bil Ještjed skoro gotovo na Pruskem.
Kolikokrat so že Petričku rekli, naj se izseli. Vedel je tudi sam, da bi se rešil, če bi se bil ob pravem času izselil in drugje nadaljeval svojo obrt, dokler je imel v rokah še nekaj kapitala. A on je hotel ostati, da brani pravo Čehov: da morejo živeti in pošteno delati kjerkoli v češki deželi, torej tudi tu. Saj je bil Ještjed vendar na Češkem, v njegovi domovini, a ne kje v inozemstvu, onstran mej. Tu v Ještjedu in v celi severni Češki je živelo, obogatelo toliko rodbin iz Prusije in Porenja; tu so zidali tvornice, pripeljavali seboj delavce iz Nemčije; vsi so našli dela na njegovih rodnih tleh, njihova trgovska mreža se je razprostrla po vsej Češki in Moravski; češka zemlja jih je redila, bogatela, in glej, on, sin te zemlje, nima pravice si služiti s svojim delom in svojim potom kruha sebi in svojcem .— in sedaj naj bode še izgnanec!
In kam naj gre sedaj, ko ie moral porabiti vse prihranke že davno? In sedaj se mora izseliti na stara leta, ko je trideset let tu delal in se mučil, pomagal s svojimi prejšnjimi mnogimi davki tudi temu mestu, ki ga sedaj izganja?
Težko, žalostno je bilo vsem pri Petričkovln. Tona se je trudila, da bi bila polna nad in zaupanja, da bode kmalu boljše; ali njeno bledo obličje, oči, pod katerimi so se širili modri krogi -- je kazalo, kaj se je godilo v njeni duši vkljub vsemu smehu.
Vedela je ceniti, ko ni Petrička v tej dobi, polm težav, nič več tožila, temveč postala nežna napram vsem, kakor da se je v sporazumu s hčerjo njena duša utrdila proti težkim nezgodam.
Prišel je dan, ko niso imeli ne skorjice kruha, ne krajcarja pod streho. Ko je prišel Vojteh iz šole, so ga poslali k nekaterim, ki so jim bili dolžni še plačilo; a ni prinesel nikakega krajcarja. »Poslali bomo«, se je glasil odgovor, s katerim odženejo o brtnika ne samo reveži, temveč tudi nemarni bogataši, ki ne pomislijo, da mu s tem mnogokrat od-jedo škorjico kruha.
Nobene nade ni bilo na kak zaslužek. Šest zdravih rok, ki rade delajo in ki so potrebne dela, je sedaj lenobo paslo. Koliko časa sta rabili mati ln hči, da sta pospravili stanovanje? Hitro je bilo pospravljeno malo stanovanje, kuhati že dolgo časa ni bilo kaj, zadovoljiti sO se morali s kavo — pravzaprav s kavino primesjo, pobeljeno z nekakšnim modrikastim mlekom. Nekaj starih oblek je bilo hitro zakrpanih, a da bi se dalo delati novo obleko, ni bilo ne blaga, ne denarja.
Ko se je Vojteh vrnil praznih rok, je iskala Petrička po stari škrinji za obleko in nato se je opravila... »Kam greš, mati?« je prašal Petriček. Ni hotela povedati resnice. A videlo se je, da je vzela prstan, ki ga je imela za spomin od starišev. Petriček in Tona sta se spogledala.
»Tako daleč smo prišli, da prodajamo kos za kosom, vse kar imamo in nazadnje pridejo tudi srajce na vrsto«, je težko vzdihnil Petriček in si podprl glavo z roko.
»Mamica, vzamite male uhane, katere sem dobila od svoje botre, ne nosite spomina od rajnke babice, ki vam je bila tako draga«, je prosila Tona, odpirajoč znova Skrinjo.
»Le imej to, kar imaš. Saj tako nimaš dosti. A moja mala, saj je vseeno, ali leži prstan tu ali tam, enkrat ga bomo že rešili«, se je hrabrila na videz mati, v resnici pa je trepetala pred križevim potom, ki jo je čakal.
Ko je odšla mati, je zavladala v sobi tišina. Oče je sedel na svojem trinožnem stolu, Tona pri mizi podpiraje si glavo. Vojteh je-na videz gledal v knjigo, v resnici pa je opazoval sedaj očeta, sedaj Tono in nehote krčil desnico. Tudi mali dve sestrici sta presenečeno molčali v kotu.
»Oče«, prične naenkrat Tona, ki je vstala in stopila k njemu ter mu gladila podprto glavo.. »tako dalje ne more iti. Žalostna sem, ko pomislim, da bom vas morala zapustiti v teh težkih časih; neprestano sem upala, da najdem vendar v Ještjedu kako delo. A sedaj ni nič. Grem v Prago, tamkaj si bom že poiskala mesto pri otrokih. Teta sicer nima mnogo, a me bode vendar toliko časa vzdrževala, dokler si ne najdem službe. Vi bodete imeli enu skrb manj, in odtamkaj vam boru ložje pomagala, nego od tu. A nekaj mi morate obljubiti: da bodete svojo nadlogo še naprej tako odločno prenašali, kakor ste jo do sedaj. Videli bodete, da bode vse dobro. Ni mogoče, da ne bi naša sveta stvar zma-
gala. Prav gotovo se bode nas kdo spomnil in vzel pod zaščito. Saj ne zahtevamo nič tujega, hočemo samo, da smemo v svoji češki domovini živeti kot Čehi — in to pravico ima vsak človek, tudi žival; ta in ona ptica prepeva v gozdu tako, kakor jo je naučil ljubi Bog. Samo sebe, oče, nikar ne karajte, videli bodete, da pridejo boljši časi.« In zopet je pogladila očeta po laseh.
»Ah, dete, ko bi le bilo tako! A težko je upati, kc vidiš na lastne oči, da nas na vseh straneh tlačijo Vedi, čestokrat moram misliti na severne slovanske brate, vedi, na polabske Slovane, o katerih smo čitali v oni knjigi od Tržebizskega. Bili so z nami ene krvi in enega jezika, pa sedaj se ne ve še za ime ne. Napadli so jih, da jim vsilijo krščanstvo, dali so jim vero, a vzeli so jim narodnost, jezik. Proti nam so bolj odkriti. Ne taje, kaj nameravajo z nami. Ali veš, kako je o nas govoril njihov nemški učenjak — ne morem se imena spomniti, — sen je na koncu imena.«
(Dalje sledi.)
MOJA STARA
izkušnja je in ostane, da za odpravo peg in za dosego in ohranjenje nežne, mehke kože in bele polti in boljšega mila kot svetovnoznano lilijno mlečno milo Steckenpferd, znamka jezdna palica, od Bergmanna & Co., Tetschen a. E. — En kos se dobi za 80 vin. v lekarnah, drogerijah in vseh enakih trgovinah. Ravnotako se obnese Bergmannova lilijina krema „Manera" čudovito pri ohranjenju nežnih, belih ženskih rok; dobi se v tubah po 70 vin. 135 40-34
Gospodarski pabcrki.
Kuga na gobcu in parkljih in boj proti njej.
(Dalje.)
2. POJAVI BOLEZNI. 3. ZIVINOZDRAVNIŠKI NASVETI.
Oskrba za kugo obolelih živali je zamudna in mučna. Največ je seveda uspeh odvisen od strokovnega zdravljenja in pridnega nadzorovanja. Pred vsem se priporoča, držati in hraniti živino po predpisih (dijetno). Dobro je, dajati bolnim živalim otrobov (pšeničnih), leneno moko in enake lehke reči. Tudi zelena krma in lehka otava se priporoča. Pri tem pa je treba hlev pridno zračiti, dnevno kidati gnoj in rabiti suho steljo. Obolelo živino odstraniti iz hleva, da ne bi prešla bolezen na zdravo, je brez pomena in naravnost nespametno, ker se tako okuži še drug hlev. Ravno tako malo uspeha si naj obeta, če bi hotel gospodar odstraniti iz hlev a na videz zdravo živino. Edino sredstvo proti bolezni je vestna nega živine, kateri treba mira in počitka. Če pa ima žival mrzlico, kar se pozna na suhem smrčku in suhem, krhljatem in temnem gnoju, potem se jej mora davati do izboljšanja vsak dan pu četrt kilograma Glauberjeve soli, raztopljene v precejšnji količini vode.
Nekatera živina se ljoti vode z Glauberjevo soljo kot napoja rade volje, drugi jo je pa treba vlivati. Obolele ude (gobec in parklje) je treba iz-mivati po potrebi in vedno vestno in temeljito. Najprej se kuga na gobcu zamori, če se izmiva gobec na dan do dvekrat z mehko cunjo, omočeno v galun ali lahek jesih. Galun se lehko dobi in na eden liter vode ga ie treba vzeti 3 dkg. Z druge strani se priporoča žganica (žganje). Pri negi je posebno pozornost obrniti na parklje in gledati, če se delajo dvojni podplati, ,ki živino hudo bole. Te je treba porezati, malo da ne do živega parklja in tako preprečiti hudo vnetje mesnih delov pod ro-ženico. Meseni podplat je treba dobro očistiti in živino postaviti na čisto, z mehko slamo nastlano zvišano stajo, kjer bo kmalu ozdravela.
Kugo na parkljih zatiramo brzo in po ceni s slabo raztopino kreolina (v vodi), s katero je treba dvakrat na dan z mehko cunjico izmivati kožo med parklji. Če so pa tvori globoko, potem jih je treba mazati s čopičem tenkotekočega katrana (tera).
Najbolje je, če se namažejo ranjena vimena s 3%nim salicilglicerinom, a priporoča se tudi bor-vazelin. Ta sredstva so brez vonja in so zelo leko-vita za to svrho. če pa so že vse živali ozdravele, še naj nikdo ne misli, da je sedaj dela konec. Ne, treba je občinskemu uradu in okrajnemu glavarstvu javiti, da so izginili zunajni znaki bolezni in pri tem se naj zahteva pregled živine in hleva. Od občine obveščeno okrajno glavarstvo prekliče nato kontu-macijo, kakor hitro se je izvršilo razkuženje hleva in se je dognalo popolno zdravje živine.
Kot sredstva za čiščenje in razkuževanje pridejo v pošiev: voda in vodene pare, milnica (žajf-nica), lug iz sode, jedko vapno v obliki praška ali zmešano z vodo, mleko iz klorovega vapna, pet-odstotna raztopina karbolove kisline, kreozolov* voda, premogov in drevesni katran. Čistiti se mora ves hlev in vse orodje v njem. ker sicer ne zaleže dosti tudi najbolj vestno razkuževanje. Najbolj se je treba potruditi za špranjami v tleh in stenah. Koti, razpoke in zboji so zelo sumljiva skrivališča okužila in najbolje je, če se prične čistiti na stropu, potem po stenah dol do tal.
Leseno orodje, gare in jasli, je treba začasno
odstraniti, a za čiščenje se naj rabi vroča voda. Prisušena nesnaga in z izmečki bolne živine umazana mesta je treba obdelavati z milnico ali z lu-gom. Vse hlevske potrebščine se naj zribajo in po-plahnejo s kropom, železne dele (verige itd.) pa je treba izžariti in osnažiti. Razkužuje se tako, da se vse prebeli z vapnenim mlekom in pod poplavi. Izdatna raba vapna se vobče priporoča. Zelezili ln leseni deli se lehko tudi prevlečejo s katranom, lakom ali oljnato barvo in jih ni ravno treba obdelovati z vapnenim mlekom. Gnoj je dobro s konji izvažati, ali vedno potresen z vapnom. Najbolj ga kaže takoj podorati, gnojišče in greznico pa iazku-žiti z vapnom. Naj še navedemo na tem mestu eno sredstvo, takozvano zasilno cepljenje, s katerim hočejo doseči umetno prekuženje, da bi skrajšali dobo kuge. Snov za zasilno cepljenje se jemlje od onih živalij, pri katerih se javlja bolezen v posebno milih oblikah. Cepi se tako, da se vzame nekaj vsebine iz mehurjev in slin potom gobe ali vlažne cunjice, ter se s tem drgne gobčna sluznica zdrave živine. Kuga na gobcu in parkljih je namreč prenosljiva na vse živali, a tudi človeka se včasih prime.
Naj še omenimo tu nekoliko migljajev, ki naj služijo pri omejitvi in zatiranju kuge. Upoštevanje teh besed je že samo na sebi koristno ter jamči za vestno izpolnjevanj^ zakonov o živinskj kugi in vseh tozadevnih odredb. Človek si s paznostjo lahko prihrani neprijetnosti in nepotrebno jezo.
Čujte torej! Prostor pred hlevskimi vrati in vrati na dvorišče in tlakana pota pri hlevu in na dvorišču je treba večkrat na dan politi z vapnenim mlekom. Razven gospodarja in onih oseb, ki živini strežejo (tudi živinozdravnik), ne sme nikdo v hlev, kupci, mesarji, mešetarji in rezarji pa že celo ne smejo blizu. Surovega mleka ne sme nikdo odda-vati, in da se ne prenese kuga na ljudi, kaže nHeko dobro prekuhati. Skušnja uči, da je previdnost tudi v tem oziru dobra.
Osebe, ki imajo v hlevu posla, se morajo vsakokrat po opravljenem delu očistiti in najbolje je, če ima služinčad za v hlev posebno obleko, ki ostane vedno samo za tam. Pred vhodom pa je dobro, če stoji škaf z vapnenim mlekom, da si vsakdo lehko oplahne čevlje, ko stopi iz hleva. — Lastnik bolne živine in njegovi ljudje ne smejo k sosedu, otrokom in šolarjem pa sploh ne kaže hoditi v hlev. Tuje prežvekovalce in svinje, če se pridejo potepat, je treba takoj nagnati. Neustrojene kože pa se smejo izvažati le, če so dobro posušene.
(Konec sledi.)
Pridelovanje in razpečavanje namiznega grozdja ter vzgoja trt na špalirju. To je naslov 12. zvezka »Kmetijske knjižnice«, ki jo izdaja c. Kr. kmetijska družba kranjska v Ljubljani. Knjižico je z znanb natančnostjo in zelo pregledno spisal g. Bohuslav Skalicky, c. kr. vinarski nadzornik za Kranjsko, ter jo je opremil z 41 podobami, tako da knjižica ne opisuje le vzgoje trt ter pridelovanja in razpeča-vanja grozdja, ampak vse to tudi nazorno kaže v podobah. Čudno je, da se v naših vinorodnih krajih, ki se že izdavna pečajo z vinstvom, še zmeraj tako pomanjkljivo ravna s trtnimi špalirji, za pridelovanje namiznega grozdja se pa vinogradniki tako malo zanimajo, da ga v veliki meri k nam uvažajo iz drugih dežel, celo v vinorodne kraje same. Kako se vse to umno uravna, je gospod Skalicky natančno opisal v svoji knjižici. Opisal je posamezne trtne vrste, pripravne za pridelovanje namiznega grozdja in za vzgojo na špalirju; potem ameriške podloge, ki so pripravne za te vrste; kako se pripravi svet za s«* ditev; kako se trte sade, goje, oskrbujejo in gnoje; kako se varujejo škodljivcev in bolezni; kako se grozdje trga, razpošilja in spravlja; in končno, kako se grozdje tudi rabi za zdravilo. Če je knjižica koristna že vinogradnikom, koliko bolj potrebna in koristna je onim ljubiteljem grozdja, ki si iz veselja goje po nekaj trt, pa ne vedo, kako z njimi ravnati. Iz te zadrege ga reši knjižica Skalickega. ki mu za vsa opravila nudi potrebnih navodil. — Navzlic temu, da knjižica obsega 64 strani in ima 41 podob, stane vendarle samo 50 h, da jo pač vsak vinogradnik ali ljubitelj vinske trte lehko kupi. Denar je treba naprej poslati, ker se knjižica na upanje ne daje, po povzetju pa preveč stane. Naroča se pri c. kr. kmetijski družbi kranjski v Ljubljani.
Ali se konji res ne smejo krmiti z otavo, kakoi nekateri trdijo? Da bi konjem ne prijala otava in bi jim v kateremkoli pogledu škodovala, je popolnoma neosnovana trditev. Otava je nežnejša od sena in je zato lažje prebavna. Redilne snovi v njej so lažje prebavne kakor v senu. Res je pa otava manj aromatična in okusna kakor dobro spravljeno seno. Pač se pa v mnogih krajih otava težko dobro spravi, kajti dež jo izlužuje in se težko dobro posuši, zato shranjena rada splesni in plesnjiva otava je zelo škodljiva. Odtod tudi bržkone trditev, da otava ni za konje. Ta trditev ima potem seveda nekaj za-se, a jo je treba prav razumeti.
Kam je najbolje spraviti čez zimo čebelne panje, če ni dobrega čebelnjaka? Če se ne da čebelnjak s kako rečjo dobro zavarovati pred hudim zimskim mrazom, potem se smejo čebelni panji tudi v hiši v kakem primernem prostoru čez zimo hraniti, kjer je mirno, suho, in kjer ne zmrzuje. Dotični prostor se spomladi ne sme prezgodaj segreti, zato radi hranijo čebelne panje v suhih kleteh, kjer pa seveda ne sme biti miši in podgan in tudi ne druge škodljive golazni.
Celje, Graška cesta
piiporoča svojo bogato zalogo stekla, porcelana, svetilk, raznovrstnih šip itd. Najnižje cene.
Prevzetje vseli steklarskih
50	del!	51-40
Na debelo! Na drobno!
MX>
B s
000068 ooooo oooo ooooo eeoeeeoe | f eeeeo- eeeee-a o oee-e eeee ee<»9 ooeae c ch?
Super fosfati
mineralični in animaliCni, naj preizkuše-nejša, najzanesljivejša in najcenejša fosforna gnojila za vse
iT vrste zemlje 'P
Vsebina strogo zajamčena.
Najsigurnejše in najhitrejše oživljenje pašnikov; bogata žetev krme. bogate 18 na fosfornokislih soleh. 30-29
Superfosfat iSl
povzroCi pri žitu in sočivju najpopolnejšo tvorbo zrn in poplemenitenje sadeža, tako tudi pri krompirju, repi itd. amonijakove, kalijeve in soliterne
WT" superfosfate
prodajejo vse tovarne umetnih gnojil, trgovci, kmetijske zadruge in društva. Osrednja pisarna: Praga, Pfikopi 17.


Slikar pleskar
I prevzame vsa v svojo stroko spadajoča dela kakor slikanje sob, : cerkev, gledaliških : odrov, črkoslikarstvo na steklo, les itd. — Zmerne cene. — Priporoča se za obilna naročila. Svoji ksvojim!
Viktor Bevc, Celja
90
Graška cesta št. S,
49-25
33
parnikov!
33
parnikov!
S Avstro-Amerlkana, Trst
Redno prevažanje potnikov in blaga v Severno in
Južno Ameriko, Grško, Italijo, Špansko. Dve samostojni zabavni vožnji na Špansko od 13. oktobra do 5. novembra 1912 s parnikom „Alice" in
od 19. oktobra do 15. novembra 1912 s parnikom nLaura"
Trst - Patras-Palermo-Alžir-Almeria - Gnadis - Granada •
Madrid-Barcelona-Napulj-Trst. Cene s postrežbo in hrano vred za I. razr. od 380 K višie, za II. razr. od 250 K višje (brez potovanja po suhem).
Podrobna pojasnila dajejo : ravnateljstvo v Trstu. Via Molin piccolo 2 in Kari Kiffmanna nasl.. Maribor.
Grajski trg 3.	584 3-3
Tomasova žiin
znamka
Stern
zvezda
540 4-2
!3
je najcenejše in skozi desetletja preskušano najboljše fosfornokislo gnojilo za travnike, pašnike in deteljišča, pomnoži dvakrat do trikrat pridelek ter izboljša tudi Kakovost, rastlin. Ako se sedaj v jeseni trosi, učinkuje vidno še spomladi. Svari se pred manj vrednim blagom. — Naročila na cele vagone in na drobno sprejema
we8eit«ffoiriiia z žeteznino „Mepkui"(<
v
kjer je zaloga in prodaja tvrdke Thomasphosphatfabriken, Berlin, W 35.
ANTON SO ČUVAN
Ring štev. 2 ^ CELJE Ring štev. 2
Priporoča svojo špecijalrao trgovino za prave švicarske vsszenine.
Vzorci poštnine prosti na razpolago! — Predtiskovine na platnu za šolo ju dom fn vsi v to stroko spadajoči predmeti. — Velika izbira perila in modnih predmetov za dame in. gospode. Klobuki in čepice za gospode in dečke. Tudi dežniki, svileni robci, moderci, šerpe itd. se dobijo po nizkih cenah.
Za mnogobrojni obisk prosi

Ant. Kocuvan, trgovec, Celje.
r.
TI ^ifc^ij, stavcem in umetni Ključavničar, * J. w caM l|CDf3nt vodovodni instalater (Poljska m. i«> g
se priporoča za napravo železnih ograj, vral, okesi, stopnic ter	|
za vsa konstrukcijska deia, štedilnike, vseh vrst vodovode, vod-	S njake, kopališča, izdelujem močne premoslne tehtnice (BrucKen-
wagen). — Vzamem v popravilo vsakovrstne tehtnice ln uteže.	,J
| Celje.	Vse po dnevnih cenah. 105 48-26	Celje, £
ki je najboljša namizna in zdradlua kisla voda in se naroča v Tolstem vrhu,
pošta Guštanj, železniška postaja Spodnji Dravograd, pošta in postajališče Guštanj, Koroško. Brzojavni naslov: Oset, Streiteben - Tam se nahaja tndi dobra gostilna fn prenočišče. Prazne steklenice drugih voda se sprejmejo v polnitev. Cene nizke. Plakati, prospekti ln ceniki na razpolago zastonj in franko. - Uporablja se kot zdravilna voda in namizna osvežujoča pijača. Več prlznalaih in pohvalnih pisem. — V lastni uporabi pri mnogih odličnih zdravnikih cele Avstrije. — Preurejen vrelec! Znižane cent?ž_462 1>M1
Naročajte, posmdite, zahtevajte in pijte le
stovrško slatine
r
Slavno p. n. občinstvo se vljudno opo zarja na veliko zalogo na novo došlega
modnega volnenega blaga
za obleke, bluze itd. — Krasne novodi
za jesen in zimo. Postrežba solidna! Svoji k svojim!
Najstarejša narodna manufafcturna trgovina
rol Wmmm
mdm dom. in drobno! Tcir-na sol. postrežba!
Velika zaloga barhenta In flanela v najnovejših krasnih vzorcih; ravnotako bogata izbira be lega barhenta za spodnje obleke po izjemno
nizkih cenah. Za gospode so došle krasne angleške novosti !
Vedno na novo: modni svileni In volneni robci, kravate, stezniki (moderci), perilo za gospode in gospe po nizkih cenah.
"1
i-fegristiPO^aaMia- kreditna i mu isifcjarirtoena. zadruga
zavezo G-JS.BlS3R.JliJ	CB1JU
z omejeno
sprejema hranilne vloge od vsakega, je član druge ali ne in jih obrestuje nepretrgano, to je
po pet od sto 5%
ne da bi se obrestovanje prenehalo.
62 51-40
Avstr. poštne hranilnice
račnn štev. 54.366, Ogrske |>ošt. hranilnice ratun štev. 26.283. Telefon št. 48.
Pisarna je v €elju, Rotovška ulica št. 12
xxxxxxxxxxxxxxx
Uradu je se vsak dan razuu nedelj in praznikov od 8,-12. ure XXX dopoldne. XXX