Uvodnik
doi:10.51741/sd.2023.62.1.3-4
Osebni angažma v službi skupnega
Prva številka revije Socialno delo v letu 2023 je zanimiv kolaž znanstvenih člankov, intervjuja in knjižnih recenzij. Znanstveni članki so tematsko različni ter raziskovalno in metodološko raznovrstni. Tamara Rape Žiberna v obsežnem članku z naslovom »0 multidisciplinarnosti timskega dela na centrih za socialno delo« prikazuje rezultate raziskave, ki jo je opravila z intervjuji med socialnimi delavkami in delavci centrov za socialno delo, ki ji je sledila anketa med zaposlenimi na centrih. Avtorica je raziskovala, ali je lahko v oblikah timskega dela, ki ga poznajo na centrih za socialno delo, mogoče prepoznati sodelovanje na ravni multidisciplinarnosti, saj so takšni timi tudi zakonsko zapisana dolžnost pri obravnavi določenih primerov. Odkrila je, da o multidisciplinarnem delu, če bi ga definirali kot skupino, v kateri sodelujejo različni strokovnjaki, sogovornice iz prakse govorijo kot o načinu povezovanja znotraj centra, ki je praviloma pogostejše od sodelovanja v strokovno mešanih tirnih zunaj centra. Tam, kjer je kolektiv dobro povezan in je podpora vodstev za timsko delo jasna, je takšno sodelovanje del vsakdanje prakse (tam so pogosto v tirne vključeni tudi uporabniki in uporabnice), kjer pa ni takšne klime, je tudi timsko delo redko in omejeno zgolj na izvajanje zakonsko določenih timskih obravnav. Z branjem članka dobimo jasnejši vpogled v prakse izvajanja ene od temeljnih nalog centrov, nagovori pa nas tudi kot strokovno skupnost in sproži vprašanja, ali si socialne delavke želimo sodelovanja z drugimi strokami in kako si sodelovanje predstavljamo na povsem osebni ravni.
Temeljna vprašanja pomena osebnih vrednot pri strokovnem delu si lahko postavimo tudi ob branju članka Sare Verderber. Raziskovala je vprašanje migracijskega procesa migrantk z visokošolsko izobrazbo na mikroravni in kako je selitev v drugo okolje vlivala na njihovo duševno zdravje. Pri tem se je predvsem osredotočila na osebni vidik doživljanja sebe, potem ko so se ženske preselile v imigracijsko okolje, kako se njihov položaj v tem okolju kaže v duševnem zdravju, kako so se s stiskami spoprijemale ženske same in kakšne so njihove strategije iskanja pomoči. Na podlagi kvalitativne analize intervjujev je tako zbrala 36 osebnih izkušenj žensk in odkrila, da jih več med njimi poroča o osebnih doživljanjih in izkušnjah, ki nakazujejo težave z duševnim zdravjem. Migracija je pomemben dejavnik stresa in v članku je pojasnjeno, kako so ranljive tudi ženske, ki imajo določene družbene prednosti. Avtorica zato opozori strokovnjake, ki delujejo na področju duševnega zdravja, naj bodo pozorni na mikroidentitete žensk, kulturo, socialno-ekonomske
dejavnike pa tudi na družbeno konstruirano podobo in vlogo ženske, saj, kot ugotavlja avtorica, je pri visoko izobraženih ženskah migrantkah izvor stiske intenzivno povezan z vprašanjem poklicne identitete.
Z vidika izpraševanja o lastnih strokovnih praksah pa je zanimiv tudi tretji članek, avtorja Primoža Rakovca. Z naslovom »Svetovalcev notranji dialog kot pomoč ali ovira pri vodenju svetovalnega razgovora« nas seznani z rezultati raziskave med udeleženci in udeleženkami izobraževanja za naziv magister/ magistrica psihosocialnega svetovanja, ki že samostojno izvajajo svetovalne pogovore v okviru supervizij. Na podlagi kvalitativne analize 25 intervjujev je na glavno raziskovalno vprašanje, kako je svetovalkin lastni notranji dialog povezan z učinkovitim vodenjem svetovalnega pogovora, odkril, da je pozitivni notranji dialog brez dvoma koristen, negativni notranji dialog pa je ne ovira, dokler ne sproži zelo intenzivnih negativnih čustev, saj takšna čustva svetovalko pri delu omejujejo. Njegovi udeleženci in udeleženke v raziskavi so zato, da bi učinkoviteje vodili svetovalne pogovore, poročali tudi o različnih tehnikah preoblikovana notranjega dialoga. Avtor sklene članek z razmišljanjem, da spretnosti zavedanja in spreminjanja lastnega notranjega dialoga lahko pomagajo socialnim delavkam pri vsakdanjem delu, na ravni skrbi zase in kot skrb za lastno varnost.
Tokratni številki daje poseben pečat intervju, ki ga je s priznanim profesorjem in nekdanjim glavnim in odgovornim urednikom revije Socialno delo Blažem Mescem ob 60-letnici publiciranja na področju socialnega dela v Sloveniji opravila Tamara Rape Žiberna. Intervju prinaša oseben pogled na prehojeno pot revije Socialo delo in njeno vlogo in pomen za teorijo in prakso socialnega dela. Revija je v času od nastanka prehodila zanimivo pot in Blaž Mesec nam v pogovoru opiše zanimivo zgodovino od začetkov publiciranja na področju socialnega varstva pa do ustanovitve časopisa z imenom Socialno delo, kakor se revija imenuje še danes. Pogovor z njim je bogat vir zgodovinskih dejstev, je pa tudi pomembno pričevanje o pomenu osebnega angažiranja in vztrajnosti tistih, ki so zaslužni, da imamo danes v rokah revijo s prepoznavno identiteto in jasnim poslanstvom.
Ko pogledamo na revijo danes, ne moremo spregledati dejstev, ki so neizogibno povezana s tehnološkim in znanstvenim razvojem in dogajanji v globalnem svetu. Danes sta urejanje znanstvenih revij in objavljanje v njih podrejeni logiki virtualnega sveta znanosti. Revije morajo s svojimi uredniškimi politikami upoštevati pravila objavljanja v digitalnem svetu, v katerem so vrata do znanosti široka in odprta. To zahteva nenehno prilagajanje tehničnih zmogljivosti in nenehno preudarjanje kriterijev znanstvene odličnosti, etičnosti in relevantnosti pri raziskovanju, pisanju in objavljanju. Revija Socialno delo še po 60 letih deluje kot majhno uredništvo, ki mora opraviti vse naloge, ki jih morajo praviti tudi velike založniške hiše. Pri tem sta odločilna vztrajnost in osebni angažma avtorjev in avtoric, recenzentk in recenzentov, članic in članov uredništva, ki s skupnimi močmi pripomoremo k ohranjanju poslanstva revije Socialno delo kot znanstvene revije. Kot lahko odkrijemo v tokratnih prispevkih, se skupno dobro v stroki in akademskem svetu zgodi le, ko si osebno prizadevamo za to.
Vera Grebene