V TEJ ŠTEVILKI:
—Mladinski koncert v Sydneyu —O dvojnem državljanstvu; o konzularnih predstavništvih RS po svetu —Obletnice
—Humoristki Tonca in Vancu v Avstraliji — Medicina, znanje in razvoj
PROVINCIAL POLIKARP BROLIH DOBRODOŠEL V AVSTRALIJI
19. MLADINSKI KONCERT
Versko središče Sv. Rafael SYDNEY, 25. september 1993
SPOMIN, KI
OPOMINJA
Fotografije: Matija Cestnik
Folklorna skupina Lipov cvet. Kew-Melbourne Spodaj levo: mladi kitarist iz Sydneva, Mathew Kosorok; spodaj desno Kristina Cestnik iz Melbourna
Spodaj levo in desno: najmlajša folklorna skupina Mladi Prešeren, Slovensko društvo Sydney V sredini Lenti Lenko. Melbourne
14-DNEVNIK CENA $2.00
Leto 1 / št. 12
13. OKTOBER / VINOTOK 1993
AKTUALNO Z UREDNIŠKE MIZE
ŠEL JE POPOTNIK SKOZI ATOMSKI VEK...
V tokratni, 12 številki našega časnika, sem osmo in deveto stran posvetila predvsem pravkar umrlemu znamenitemu Slovencu Mateju Boru Nisem se mogla i2ogniti želji, da njegovo pesnitev ¿>e/ je popotnik skozi atomski vek ne zapišem in se zaradi njene dolžine (14 daljših kitic) ne odločim za nadaljevanke Rada bi, da bi se z njo seznanili tudi mladi, in ker angleščino obvladajo bolje, je tu še angleška verzija
Zakaj ta pesnitev?
1.	Tudi zaradi osebnega občudovanja, saj sem si njene misli in besede zapisovala v svoj dnevnik kot najstnica- kot dijakinja... Pred menoj je že takrat stal tisti biti ali ne biti! ki ga je prinašal, kot pravi pesnik Matej Bor, atomski vek. Strah pred katastrofo je nam, mladim, že v tistih letih grenil življenje
2.	Ne spominjam se datuma - bilo je prejšnji teden, ko je pričela Kitajska ponovno z nuklearnimi poskusi -mislim, da bi si ga morali vsi dobro zabeležiti v koledarje, saj po moje pomeni novo prekretnico med tistim včeraj in jutri, ko smo se kljub številnim vojnim grozodejstvom, ki se trenutno dogajajo po svetu, vseeno malce oddahnili od straha, da bo neki norec kar na lepem pritisnil gumb...in poslal človeštvo k vragu. Pa niti ne tako daleč. Milijone bo pred tem pahnil na onkološke oddelke bolnic, kjer za bolezni raka ne bo pomoči. Kitajski bo sledila Francija, pa ZDA. v države bivše Sovjetske zveze niti ne dvomim in njim se bo tekmovalno pridružil še kdo Atomski veki
In ponovno postajajo aktualne Borove misli: Šel p popotnik skozi atomski vek,,
3.	Ob odločitvi, da posvetim Mateju Boru v našem časniku več prostora kot komu drugemu, sem iskala opravičilo, marsikdo izmed vas ve zakaj. Vprašala sem se in sprašujem vas: kdaj bo slovenski narod, brez grenke sline v ustih in kritičnih pripomb dosegel tisto stično točko, ko bo naše znamenite Slovence, z leve ali desne, s partizanske ali domobranske strani jemal kot celoto - kot nekaj Našega - slovenskega (in nič drugega!)? Prenesemo še kvečjemu Prešerna, Cankarja. Župančiča., tu se ustavimo, morda gremo še za kak korak naprej in našega znanja, spoštovanja, spominjanja, toleriranja je konec! Neštete stvaritve velikih slovenskih mož in žena gredo mimo nas, včasih in največkrat tudi zato, ker niso "na naši strani". Tako je bilo z Balantičem, Mauserjem, Kajuhom, Vorancem, Brumnom, Kocbekom, Borom...da jih naštejem le nekaj, za desetine in desetine pa ni tukaj niti mesta
Kot sem dejala. Borova pesnitev šei je popotnik skozi atomski vek je dolga, ima 14 kitic, ki vam jih bomo upajmo priobčili v nadaljevankah v obeh jezikih Končuje se z besedami, ki kot krik opominjajo - takšna bo tudi vaša usoda, ki se sovražite in se nesmiselno, do iztrebitve bojujete na zmodernizira nih (morda jutri tudi atomskih! poligonih toga sveta .! Pesnik Matej Bor, s pravim imenom Vladimir Pavšič je zapisal na koncu svoje pesnitve Šel je popotnik skazi atomski vek leta 1957:
"In ko so mu prinesli potni list/ m se je rampa vzdignila,/ je pobral kovček, / v katerem je nosa svoje življenje, / in stopil tja čez/. Stražar pa je snel kirurško masko/ in prižigaje cigareto rekel: / Skoda, bil
je še mlad."	^
// x ___
Vaša urednica 4< Stanka Gregorič
PIŠEJO NAM ...
Veseli me, da se je v Glasu Slovenije začelo glasno razpravljati o vprašanju števila Slovencev v Avstraliji, dasiravno na to vprašanje nihče ne more dati natančnega odgovora. Naj mi bo dovoljeno, da dodam nekaj svojega komentarja k besedilu gospe urednice (št. 9, str.2). Strnil bi ga v tri točke:
1.	V oporo podatku o številu Slovencev so navedeni podatki o številu govorcev slovenskega jezika (na ta način Australian Bureau of Statistics pogosto zavaja javnost, ker pač nima na voljo nobeni/i natančnejših podatkov). Število govorcev določenega jezika namreč ni v nikakršni neposredni zvezi s številom pripadnikov določene etnične skupine. Pustimo ob strani otroke mešanih zakonov: dejstvo je, da mnogo pripadnikov druge generacije Slovencev v Avstraliji ne govori slovenskega jezika, to pa seveda še ne pomeni, da niso Slovenci.
2.	Navaja se podatek, kije prišel na Veleposlaništvo
R Slovenije s strani g. John Duck-a (Ethnic Affairs Policy and Projects Section). G. Duck naj bi se skliceval na knjigo, ki jo je uredil James Jupp (The Australian People, 1988) in zatrjuje, daje tam najti podatek, da živi v Avstraliji 11 000 Slovencev. V resnici knjiga navaja podatek 10 500 (str. 124), kar predstavlja 0.06% avstralskega prebivalstva. Z drugimi besedami, g. Duck je v svoji birokratski fantaziji sproduciral ex nihilo dodatnih 500 Slovencev ( s tem seveda ne trdim, da jih ni vsaj toliko, ampak bolj opozarjam na logiko, kije v ozadju njegovega početja).
3.	Dejstvo, da nekateri enačijo število govorcev slovenskega jezika s številom Slovencev in da nekateri v maniri rokohitrstva proizvajajo Slovence ne oziraje se na kakršnekoli biološke zakone, kaže na to, da je tovrstno preštevanje zelo relativna zadeva. Slovencem zatorej preostane le troje:
1.	Pristati na uradno statistiko, ki bo skušala operirati s podatki, ki bodo najbolj po volji tistemu (n.pr. etnične radijske postaje), ki z informacijo streže in verjetno najmanj po volji Slovencev.
2.	Slovenci lahko pričnejo z alternativnim štetjem, ki pa mora biti izpeljano previdno in organizirano.
3.	Katerakoli od zgornjih alternativ je utemeljena na dejstvu, daje vprašanje po številu Slovencev v Avstraliji predvsem politično vprašanje, ki zadeva (vprvi vrsti) materialno blagostanje le-teh. Preprosto se pozablja, da je pravična in optimalna odmera od državne pogače namreč nekaj kar Slovencem pripada kot državljanom Avstralije in ne nekaj za kaj morajo prositi.
Zlatko Skrbiš
/
¡L
i
MNENJA IZRAŽENA V TEM ČASNIKU NE PREDSTAVLJAJO VEDNO
MNENJA UREDNIŠKEGA ALI UPRAVNEGA ODBORA V CELOTI. AVTORJI SAMI ODGOVARJAJO 7.A SVOJE PRISPEVKE. VSA PISMA ■ PRISPEVKI NAJ BODO KRATKI -OMEJITEV JE DO 230 BESED
GLAS SLOVENIJE JE NE- DOBIČKONOSEN ČASNIK. NAMENJEN
SLOVENSKI SKUPNOSTI V AVSTRALIJI
***
THE VOICE OF SLOVENIA IS A NON - PROFIT NEWSPAPER IN THI'i SERVICE OF THE SLOVENIAN COMMUNITY IN AUSTRALIA
ISKRICE
Svoboda in zdravje sta si podobna; njuno pravo vrednost spoznamo šele takrat, ko ju izgubimo. Henri Becque
Pretepaj osia, kolikor hočeš, konja ne boš naredil iz njega. Afganistanski pregovor
Diplomatsko-konzularna predstavništva RS v tujini
a.	VELEPOSLANIŠTVA
1.	Bera (odpravnik poslov Ivan Martelanc)
2.	Bonn (veleposlanik dr. Boris Frlec)
3.	Bruselj (veleposlanik Jaša L. Zlobec!
4.	BudimpeSta (veleposlanik dr. Ferenc Hajos)
5.	Buenos Aires (le ukaz o odprtju)
6.	Canberra (odpravnik poslov Aljaž Gosnar)
7.	Dunaj (veleposlanica dr. Katja Boh)
8.	Kairo (veleposlanik Peter Toš)
9.	London (veleposlanik Matjaž Šinkovec)
10.	Madrid (veleposlanik Franco Juri)
11.	Moskva (veleposlanik Sašo Geržina)
12.	Ottawa (veleposlanik Marijan Majcen)
13.	Pariz (veleposlanik dr. Andrej Capuder)
14.	Praga (veleposlanik Zvone Dragan)
15.	Peking (veleposlanik Ivan Seničar)
16.	Rim (veleposlanik Marko Kosin)
17.	Skopje { prvi sekretar Boris Jeiovšek)
18.	Stockholm (veleposlanik Ivo Vajgl)
19.	Vatikan (veleposlanik dr. Štefan Falež)
20.	Teheran (veleposlanik dr. Jože Kunič)
21.	Tokio (odpravnik poslov Janez Pre-može)
22.	Varšava ( le ukaz od odprtju)
23.	Washington (veleposlanik dr. Ernest Pe-trič)
24.	Zagreb (veleposlanik Matija Malešič)
25.	Atene (le ukaz o odprtju)
26.	Tel Aviv (le ukaz o odprtju)
27.	Singapur (le ukaz o odprtju)
V postopku je odprtje veleposlaništva v Kijevu
b.	STALNE MISUE
1.	Stalna misija pri OZN v New Yorku (vodja veleposlanik dr, Danilo Tiirk)
2.	Stalna misija pri uradu OZN v Ženevi (vodja veleposlanik dr. Anton Bebler)
3.	Stalna misija pri ES v Bruslju (vodja veleposlanik dr. Boris Cizelj)
4.	Stalna misija pri Svetu Evrope v Strasbo-urgu (vodja veleposlanik Andrej Novak)
e. GENERALNI KONZULATI
1.	Celovec (generalni konzul Jožef Jeraj)
2.	Miinchen (generalni konzul Andrej Gras-selli)
3.	Trst ( v.d. generalnega konzula Jože Su-šmelj)
4.	New York (generalni konzul Matjaž Ko-
vačič)
5.	Strasbourg
d. KULTURNO-INFORMA1WNI CENTER
1. Berlin (Se ne deluje)_
-BOJ ZA AMBASADE
IZ DIPLOMATSKO KONZULARNIH PREDSTRUNIŠTEU RS
informacija o dvojnem državljanstvu
Več predstavnikov slovenskih organizacij in posameznikov nam je poslalo vprašanja v zvezi z novo zakonodajo o dvojnem državljanstvu. V ta namen smo zaprosili Ministrstvo za zunanje zadeve za obrazložitev, kij o podajamo v celoti.
"Trenutno je v obravnavi v slovenskem parlamentu osnutek Zakona o preprečevanju dvojnega državljanstva. Namen omenjenega Zakona je, da se tisti državljani Slovenije, ki so slovensko državljanstvo pridobili z naturalizacijo in se svojemu prvotnemu državljanstvu niso odrekli, opredelijo za eno od državljanstev. Preperečevanje dvojnega državljanstva naj ne bi veljalo za tiste državljane Slovenije, ki so državljanstvo pridobili po rodu, to velja še posebno za vse nase izseljence.
Ker je Zakon šele v fazi osnutka ni možno dati več podatkov o načinu reševanja dvojnega državljanstva. Odločitev o tem bo sprejel slovenski parlament v naslednjih mesecih."
Na podlagi zgoraj povedanega je razvidno, da osnutek žakona o preprečevanju dvojnega državljanstva ne predvideva izgube slovenskega državljanstva Slovencem, ki živijo v Avstraliji in ki imajo dvojno državljanstvo. V ogromni večini primerov so Slovenci v Avstraliji pridobili slovensko državljanstvo po rodu, kar pomeni, da so državljani Slovenije od rojstva naprej in da njihova pravica do državljanstva nikoli ne ugasne. Aliaž Gosnar
Odpravnik poslov Veleposlaništva RS, Canberra
RAZPORED KONZULARNIH DNI ZA NOVEMBER 1993
VELEPOSLANIŠTVO RS - CANBERRA
SYDNEY
1.! 1.1993 od 10h do !3h v Park Royal hotelu, 30 Phillip Street Pärräiiiärtä
1.11.1993 od 15 h do 18h v Slovenskem društvu Sydney MELBOURNE
2.11.1993 od 10h do 13h v Park Royal hotelu. Ill Little Collins Street, City
2.11.1993 od 15h do 18h Slovensko društvo Planica 3.11. 1993 od 10h do 14h Versko in kulturno središče Kew, v prostorih Slovenskega narodnega sveta VIC
(T
MLADINA piše: Medtem, ko Slovenija, Hrvaška, Makedonija in Bosna v tujini kupujejo in najemajo draga veleposlaništva ter rezidence, Srbija in Črna gora še zmeraj rapolagata s 120, skoraj 550 milijonov dolarjev vrednimi, nepremičninami nekdanje SFRJ. Mladina v obsežnem članku še pojasnjuje kako zapletena so in bodo pogajanja skupine, ki se ukvarja s sukcesijo nepremičnin nekdanje SFRJ in med drugim objavlja intervju z dr. Miranom Mejakom, vodjem slovenske pogajalske skupine, ki pravi tudi sledeče:" Srbska in črnogorska delegacija poskuša, na podlagi "disparitete cen" od leta 1965, izračunati, kdo je imel največ koristi od tega, da je kupoval poceni vojvodinsko žito, kupoval poceni surovine in jih preprodajal za Zahod. In nazadnje seveda pride do sklepa, da ne samo, da bi morali od jugoslovanskega premoženja kaj dobiti, pač pa bi ZRJ morali celo plačati!" Nepremičnine nekdanje SFRJ v Avstraliji: ambasada vredna 1, 330 milij. dolarjev; generalni konzulat vreden I, 640 milij. dolarjev; -rezidenca 1. 314 mil i i. dolarjev.
VBLEPOSLAN1STVO REPUBLIKE SLOVTjNUE EMBASSY OF SLOVENIA
Advance Bank Centre-Lcvci 6.60 Marcus Clarke street. Canberra Cilv. tel.:(06) 243 4830 fax¡(06) 243 4827.Pisma in drugo pošlo pošljilc na nasiov: Embassy of Slovenia. P.O.Box 284, Civic Square, Canberra ACT 2608. Veleposlaništvo je odprto vse delovne dni od 9.00-17.00 ure: uradne ure pa so od 10.00-14.00 ure. Odpravnik poslov: Aljaž Gosnar: upravno konzularni referent: Tina Omahen.
KONZULAT BKPlIBUKIi SI.OVEN1IL NOVA ZELANDIJA Eastern Hurt Road, Pomare, Lower Hurt (Wellington), častni konzul 13u£an Lajovic, Let.: (04) 567 0027. fax: (04) 5671X124 PoSlrti flSslov:
P.O.Box 30247, Ix»wcr Hut. New Zealand Naslov v Avstraliji: 78 Victoria Street. Smilhfield, Sydney. NSW 2K4 , tel.: (Oil 604 5133: fax: (021 604 009 PoŠtni naslov:
P.OBox 5, Smithfidd. NSW 2164
KONZULAT RKPfJBUKR SLOVENIJI": AVS1HALUA (NSW in VIQ
21 Judge Street. Randwiek. Sydney. NSW Častni konzul Alfred B mini It
Oblak urada izključno po dogovoru (Ry appointment only) Tel.: 102) 3145116: Fax: (02) 3996246 Postni naslov:
P.O.Box 188. Coogee. fiSW 2034
J
Slovenija
DOLENJSKE TOPLICE
SLO-68350 Dolenjske Toplice
tel.: + 386 68 65 703 fax: + 386 68 65 663
DOLENJSKE TOPLICE
Njihova podoba ie čedalje lepša. Novozgrajeno Zavetje zdravja, ki so ga odprli letos .septembra je še en ponos Toplic, s katerim so pridobili 3.600 kvadratnih metrov novih sodobno opremljenih zdravstvenih prostorov. Prostori so vredni 8 milijonov mark.
V Dolenjskih Toplicah zdravijo predvsem revmatične bolezni in druga degenerativna obolenja sklepov in hrbtenice.
SVETOVNI DAN TURIZMA LETOS PRVIČ PRAZNOVALA TUDI SLOVENIJA
27. september Svetovni dan turizma je letos prvič praznovala tudi R Slovenija. Marjan Rožič, predsednik Turistične zveze Slovenije, je ob tej priložnosti med drugim dejal, da se želi tudi
Slovenija vključiti v svetovne turistične tokove.
*
ASTA HVALI SLOVENIJO
New York — Konec septembra je bil v St. Louisu v ZDA Svetovni turistični kongres, katerega se je udeležilo 4 500 delegatov iz 125 držav. Slovenijo so^predstavljali predstavniki turističnih podjetij in drugi posamezniki. Povedali so, da se je pri slovenskem jDredstavitvenem pultu oglasilo že več ameriških turističnih operaterjev, kar tudi napoveduje večji dotok ameriških turistov v Slovenijo.
Slovenija je avgusta na Bledu gostila upravni odbor Aste in prav zato je bila tudi edina konkretno imenovana država - zlasti pa Bled, za katerega je predsednica v uvodnem govoru rekla, da je "eden najlepših krajev na svetu". O Sloveniji, kot oazi miru je govorila tudi bivša predsednica britanske vlade Margaret Thatcher, ki se je prav tako udeležila kongresa. Predsednica svetovnega turističnega združenja ASTA Earlene Causey pa je o Sloveniji še dejala:
"Obstaja prijateljska, napredna, obetavna in nadvse čudovita dežela, ki smo jo v potovalnem in turističnem poslu povsem spregledovali, ker smo bili preveč osredotočeni na majavo jugoslovansko gospodarstvo zadnjih dveh desetletij in se nismo zavedali zadosti jasno, kako daleč stran od Slovenije je vojna v Bosni..."
*
MARIBOR — GOST TUR '93
V	četrtek, 30. septembra, seje v Mariboru začel 1. mednarodni sejem gostinstva in turizma na Slovenskem. Prireditev je trajala do 4. oktobra in udeležilo seje je okoli 220 razstavljaicev, od tega 65 tujih (iz 16 držav). Predstavili so svojo kulinariko, gostinsko opremo, domačo obrt in podobno. Najpomembnejša dejavnost sejma je bil 40. gostinskoturistični zbor Slovenije, na katerega je prišlo kakih 500 udeležencev.
ŠTATENBERG
Y	gradu Statenberg je bila pretekle dni na ogled razstava Človek, narava divjad, ki jo je pripravila zveza lovskih družin iz Maribora, ki združuje kar 62 lovskih družin s Koroške in s Podravja. Lovske družine na tem območju imajo kar 218.000 lovišč, v teh pa je najbolj ogrožena jerebica.
MARIBOR
Mariborski škof dr. Franc Kramberger je blagoslovil vodnjak, ki so ga Mariborčanom poklonili prebivalci mesta Sv. Andraž v Laboaski dolini na avstrijskem Koroškem. To je v bistvu kopija vodnjaka, ki stoji pred stolnico v tem mestu. Skof Anton Martin Slomšek pa ga je leta 1859 prenesel v Maribor. Zgodovinarji in drugi predstavniki obeh mest so s kopijo oroginalnega vodnjaka hoteli poudariti nepretrgan obstoj lavantinske škofije.
*
OSILNICA, PRELESJE Ljudje ob Kolpi so rahlo obupali nad razvojem turizma v svoji dolini,
>e posebej zdaj, ko cestne povezave s severom postale I problematične. Prepričani so, da bi le čudež pričaral turizem v
Dolenjske Toplice so bogatejše za 3.600 kvadratnih metrov sodobnih zdravstvenih prostorov.
njihovo odmaknjeno, od vseh pozabljeno samoto. Mladi so že zdavnaj odšli, le ostareli se še ubadajo s krpami skope zemlje, od katere se ne da živeti, živijo pa od podpore svojcev, ki so raztepeni po Sloveniji in v tujini.
MOST NA SOČI
Nad muzejskim vlakom so navdušeni tako domači kot tuji turisti. Tako pisk "hlapona" opozarja domačine, da v te kraje prihajajo novi gostje, ki jih na železniški postaji sprejme folklorna skupina in "obvezna" kruh ter sol. Izletniki si lahko ogledajo Most na Soči, kraj z bogato zgodovinsko preteklostjo,
navdušeni
muzej
fiapon" je ob četrtkih vozi! od Baškega jezera v Avstriji prek Jesenic do Mosta na Soči le do konca septembra, nadaljevali pa bodo z izrednimi prevozi.
POSTOJNA, LIPICA, PORTOROŽ
Teden posvečen kraškemu svetu - strokovnjaki so konec septembra pripravili kar tri mednarodna strokovna srečanja na to temo.
V LIPICI je bila kiasoslovna šola, ki sta jo priredila Jamarska zveza Slovenije in Inštitut za raziskovanje Krasa pri Znanstvenoraziskovalnem centru Slovenske akademije znanosti in umetnosti.
Strokovnjaki iz številnih držav so predstavili svoje najnovejše izsledke o kraških pojavih v Nemčiji, Turčiji, na JCavkazu in
seveda v Sloveniji. Veliko-----------
jamam, podzemskem N
Turčiji, na K. pozornosti so namenili Škocjanskim toku reke Reke in nastajajočem Notranjskem parku.
V POSTOJNI je potekal mednarodni simpozij Človek in Kras, ..i	n 70-Ietnici akademika dr. Ivana Gamsa
U pa je bil strokovni mednarodni posvet z če""; J---- "-----' i <
kije bil posveče V PORTORO: naslovom Kras
eraj m danes. Posvečen je bil* dvestoti obletnici rojstva gozdarja in izumitelja Josipa Ressla.
RUŠE
bilo
Tudi v občini Ruše so se pridružili prizadevanjem, da bi b leto 1993 leto slovenskega turizma. S turističnim vodnikom so opozorili na znamenitosti in lepote, ki jih v teh krajih in pod Pohorjem ne manjka. Vodnik prikazuje gostinske objekte, planinske domove, ruško vinsko pot, športne objekte, cerkve, _etno gledališče in še in še. Posebnost pa je prav gotovo'
pragozd Sumik in prelepa Lovrenška jezera.
*
KAMNIŠKE IN SAVINJSKE ALPE
r,
Ficko, je posvetil svojo knjigo trem pomembnim planinskim jubilejem v Sloveniji, m sicer stoletnici Slovenskega planinskega društva m njegove savinjske podružnice ter prvega slovenskega planinskega vodnika Vodnik za Savinjske planine in najbližjo okolico, ki sta ga napisala Fran Kocbek in Miha
Kos m je izšel leta 1894 v Celju,
*
KAMNIK
Ob častitljivi obletnici Planinskega društva Kamnik so tamkajšnji planinci izdali Zbornik 1893 — 1993. Urednik Aleksander Samavskv je želel pokazati doslej še ne objavljeno gradivo. Pri tem mu je pomagalo štiriindvajset avtorjev, različni zbiratelji in arhiv planinskega društva. V Zborniku je celoten opis Kamniških Alp in okolice, zgodovine društva in začetkov pred sto leti pa vse do danes. Zanimivi so podatki o razvoju alpinizma in gorske reševalne službe.
PODRAŽITVE...
Vlada je zavrnila podražitev motornega bencina in kurilnega olja, ki ga je predlagala lendavska rafinerija. Zato pa se je od I. oktobra za 26 odstotkov podražila elektrika, ker je začel veljati zimski tarifni sistem.
NOVI DIREKTOR SOVE
Slovenska varnostnoobveščevalna agencija SOVA je dobila ponovno novega direktorja, saj je Silvan Jakin, ki ie bil na tem mestu kratek čas ponudil predsedniku vlade dr. Janezu Drnovšku svoj odstop. Njegovo mesto je prevzel pred tem imenovani namestnik Drago FerŠ. Pri tem je zanimivo, da so Ferša junija administrativno upokojili, vendar le za mesec dni.
50. OBLETNICA KOČEVSKEGA ZBORA
V	prenovljenem SeSkovem domu v Kočevju je bila proslava 50-letnice Kočevskega zbora. Pripravila sta jo državni zbor in občina Kočevje, slavnostni govornik pa je bil predsednik državnega zbora Herman Rigeinik. Na proslavo je prišla tudi delegacija 30 od stotih še živečih odposlancev državnega zbora, na katerem so v takrat okupirani Sloveniji sprejeli vrsto pomembnih sklepov, med drugim tudi sklep o priključitvi Primorske k Sloveniji.
ANKARAN - KAKŠNA BO MLADA ZDRUŽENA EVROPA
V	Ankaranu se ie konec septembra zbralo pribižno trideset predstavnikov mladinskih svetov iz Slovenije, Hrvaške, Avstrije, Italije, Madžarske, Češke, Slovaške, Velike Britanije in Finske, Na srečanju pod naslovom Evropski mladinski teden so se pogovarjali o mladinskih strukturah v okviru dvanajsterice (Evropskega sveta in Sveta Evrope). Slovenci se zavzemajo za mladinsko koordinacijo v skupnosti Alpe- Jadran in v okviru Srednjeevropske pobude.
PO LJUBLJANI PLINSKI AVTOBUSI
S plinskimi nizkopodnimi avtobusi, ki bodo vozili na nekaterih ljubljanskih progah se bo mogoče voziti od sredine oktobra letos. Zdaj urejujejo 5e plinsko polnilnico v Kosezah.
DR. JANEZ DRNOVŠEK IN LOJZE PETERLE V ZDA NA ZASEDANJU GENERALNE SKUPŠČINE ZN
Dr. Janez Drnovšek, predsednik slovenske vlade, je nastopil na prvem delu rednega jesenskega zasedanja'generalne skupščine Združenih narodov. Govoril je o današnji situaciji na Balkanu, o težavah Slovenije s 70.000 begunci in o drugih aktualnih vprašanjih današnjega časa. Sestal se je tudi z ameriškim podpredsednikom Alom Gorom.
Slovenski zunanji minister Lojze Peterle pa se je na dvotedenski poti po ZDA srečal tudi s Slovenci v Člevelandu in Chicagu, Los Angelesu in San Franciscu. Seveda je bila najpomembnejši dogodek njegovega obiska v ZDA udeležba na zasedanju generalne skupščine ZN.
SESTALA STA SE DR. ALOJZIJ ŠUŠTAR IN MINISTER ZA ŠOLSTVO IN ŠPORT DR. SLAVKO GABER
Razpravljala sta o nacionalnem programu vzgoje in izobraževanja in uvajanja pouka o religiji (ne verouka) in etiki v osnovne in pouka o religiji in kulturi v srednje šole. Iskala sta vzroke, ki so zadnje čase razburili slovensko javnost pri čemer je dr.
DR. PETER VENCELJ O SKRBI ZA SLOVENCE PO SVETU
V	pogovoru s Slovencem je dr. Vencelj dejal, da se bo s sprejetjem zakona o vladi sektor za Slovence po svetu v okviru Zunanjega ministrstva preoblikoval v urad za Slovence po svetu. Poudaril je glavno nalogo, da se informacijsko poveže Slovence z vsega sveta in se dejal, da je ob sprotnem delu tudi njihov glavni namen homogenizirati - povezati tudi slovenske izobražence po svetu. Teh je veliko, vendar se navadno ne udejstvujejo v društvih...
DR. PETER VENCELJ NA PRIREDITVI SLOVENIJA DANES V REGENSBURGU
V	dneh od 14. do 24. oktobra bo v Regensburgu prireditev Slovenija danes pod pokroviteljstvom slovenskega ministra za kulturo Sergeja Pelhanaln bavarskega državnega ministra za izobraževanje, kulturo in znanost Hansa Zehetmeirja. Tako bo dr. Peter Vencelj sodeloval v okviru tega srečanja 22. oktobra na slovensko-bavarskem partnerskem večeru, v soboto, 23. oktobra bo srečanje Slovencev, v nedeljo bo slovesna maša v regensburški katedrali. Somasevala bosta ljubljanski n^škof in slovenski metropolit dr. Alojzij Šuštar in Vinzenz Guggenberger.
MISS SLOVENIJE '93 NAJLEPŠA JE METKA IZ POSTOJNE Metka Albreht (v sredini), osemnaistletna dijakinja iz Postojne je na velikem finalu v portoroškem hotelu Metropol postala Miss Slovenije '93. Njena prva spremljevalka in hkrati Miss Casinoja je enaindajsetletna Tanja Krstič iz Maribora, druga spremljevalka pa osemnajstletna Sergeja Heric iz Maribora. Tekmovalo je 300 deklet. Metka je dobila avtomobil Alfa spider, ker pa še nima vozniškega dovoljenja, jo je domov odpeljal njen fant. Metka bo tako konec leta v Južnoafriški republiki zastopala Slovenijo na izboru za
NOV ZAČETEK DELA KOMISIJE ZA POBOJE
Pred kratkim je imela svojo prvo sejo vnovič ustanovljena komisija za raziskavo množičnih pobojev in pravno dvomljivih procesov. Komisija, ki jo vodi dr. Jože Pučnik bo imela preiskovalne pristojnosti. Dr. Pučnik meni, da bo glede smernic komisije njeno delo težavno, zato se ne "bo mogla ukvarjati s podrobnostmi. Po 9.5. 1945 seje v Sloveniji dogajalo "marsikaj" in zdaj je vprašanje ali po direktivah ali samoiniciativno. Treba bo upoštevati zgodovinske okoliščine, ostaja pa tudi vprašanje ali bodo vodje pobojev sploh kdaj znane. Pojavilo pa se je tudi vprašanje ali se bo komisija ukvarjala tudi z medvojnim dogajanjem v Sloveniji.
SEPTEMBRSKE POKOJNINE VIŠJE ZA 3,2 odstotka. Najnižja 9953 tolaijev.
XS-HAD0VUI«
IZ SLOVENIJE
GRB RADOVLJICE
Podoba radovljiškega grba izhaja iz najstarejšega mestnega pečata iz 16. stoletja. Tudi na njem so govoreči' simboli, in sicer: mož, ki stoji, drži v desni roki kolo, v levi pa mesto. Grb se je v zgodovini nekajkrat spremenil. Linhart je menil, da ie upodobljeni moški slovanski bog Radecast po katerem naj bi mesto dobilo ime
Šuštar poudaril, da se Cerkev ne zavzema za uvajanje verouka v šole, ampak želi, da bi v šole uvedli poseben pouk, ki bi učil o religiji.
NO U ICE
STAVKE V SLOVENIJI... V Sloveniji napovedujejo stavke celo take institucije, pri kakršnih tega nikakor ne bi pričakovali. N.pr. Narodna in univerzitetna knjižnica v Ljubljani, saj je zašla v kopico težav, ker ima velike izgube, že eno leto pa je tudi brez direktorja.
Tudi Maribor je živel v znamenju stavke delavcev Metalne, stavkajo slovenski policaji in še kdo...
""i ' v, A">' "e^odhr
■'iï&tr Ti as	•
T,SK >$$?<>>■
PO SUETU
ZNANI SODNIKI SODIŠČA ZN ZB UOJNE ZLOČINE U NEKDHNJI JUGOSLRUIJI
Generalna skupščina Združenih narodov je sestavila mednarodni zbor, ki bo sodil vojnim zločincem na področju nekdanje Jugoslavije. Slišati pa je že nezadovoljstvo nekaterih, češ, da Anglija in Francija ne kažeta dovolj volje, da bi sodelovali in da baje ščitita Srbe.
Izvoljeni sodniki so iz ZDA, Kanade, Italije, Egipta, Kitajske, Francije, Malezije in Avstralije.
Avstralski sodnik je 70-letni Sir Ninian Stephen,do leta 1982 sodnik višjega sodišča, od 1982 do 1989'je bil generalni guverner Avstralije, leta 1992 je predsedoval pogajanjem o Severni Irski med britansko in irsko vlado.
KITAJSKA - DRUGA JUGOSLAUIJA?
Po smrti vsemogočnega voditelja Denga Xiaopinga se bo kitajska zaradi rastočega regionalizma razletela tako, kot se je to zgodilo z Jugoslavijo. To sta v šestinosemdeset strani obsegajočem internem poročilu zapisala politolog Wang Shaoguang in ekonomist Hu An gang. Kot rešitev sta predlagam ameriški stil federalizma, s katerim naj bi socialistična država z okornim parlamentom postala bolj demokratična, spori med Pekingom in provincami pa bi oslabeli.
SMATONOSNA REUŠČINR
Odkar je v nekdanji Jugoslaviji izbruhnila vojna, se vse več starejših občanov v Srbiji odloča za samomor. Pravijo, da njihove pokojnine zadoščajo le za zanko za obešanje. Vsak dan stori samomor en starejši prebivalec Srbije, samo v Beogradu pa dva do tri na teden.
OBDAUČENI UIKENDI U ISTAI
Lastniki več kot dva tisoč počitniških hišic in stanovanj na območju nekdanje občine Pulj bodo te dni dobili položnice za plačilo davkov za obdobje od 1. novembra 1992 do 31. oktobra 1993. Za počitniško hišo, ki se uporablja manj kot deset let, bo treba plačati n. pr. 24 mark v dinarski protivrednosti, za stavbe, ki se uporabljajo preko petdeset let bo treba plačati 4 marke na kvadratni meter. Največ lastnikov teh stavb je iz Slovenije in pri plačevanju nimajo popustov.
NOU UDAAEC ZA TRŽRŠKE SLOUENCE
Tržaška pokrajinska poštna uprava je svojim uslužbencem prepovedala sprejemati obrazce, izpolnjene v slovenščini. Pred dnevi je hotel izpolniti položnico zavedni Slovenec Samo Pahor v slovenščini. Prišlo je do prerivanja s policisti, ki so ga surovo odrinili od okenca. Pahor in policist sta bila rahlo poškodovana. Pahorja so odpeljali v zapor, a na sodišču je bil oproščen obtožb. Sodniki so ugotovili, da je imel ustavno pravico izražati se v slovenščini. Po tej razsodbi so začeli na poštah sprejemati obrazce v slovenščini,'vendar so jih kasneje ponovno prepovedali. Samu Pahoiju pa naj bi spet sodili...
SLOUENIJA HOTELA PODPAETI OLIMPIJHDO U PEKINGU?
V Slovencu je bilo zaslediti v rubriki bralcev protestno pismo predsednika Slovenskega narodnega sveta NSW Marjana Kovača, ki pravi, daje po neuradni poti izvedel, da nameravajo delegati Slovenije v Mednarodnem olimpijskem komiteju s svojim glasom podpreti olimpijske igre leta 2 000 v Pekingu. Marjan Kovač pravi, da bi bili avstralski Slovenci s takim dejanjem osramočeni, saj je bila Avstralija med prvimi zanoanimi državami, ki so priznale novo državo Slovenijo. Koliko je Slovencev v Pekingu in koliko v Avstraliji, se sprašuje Kovač in navaja še druge politične vzroke zakaj slovenski delegati ne bi smeli voliti Peking. Ali so njegov apel slovenski delegati uslisali ali ne do sedaj še nismo uspeli izvedeti. Za koga so torej volili?
SLOUENEC
Podatki o številu Slovencev po svetu so različni, večina številk pa se giblje med 500.000 in 600.000. Če tej številki prištejemo se dobrih 100.000 Slovencev v zamejstvu (približno 85.000 v Italiji, dobrih 14.000 v Avstriji, do 5.000 na Madžarskem in več tisoč v republikah nekdanje Jugoslavije), ugotovimo, da živi zunaj matične domovine okrogla tretjina slovenskega naroda. Pri Slovencu smo se zato odločili, da bomo temu živemu delu narodne skupnosti namenili posebno pozornost. Odslej bo v vsaki sobotni številki stran za Slovence po svetu...stran bo izključno informativna in dogodkov ne bo komentirala...
POLITIKA
Pisec prispevka v beograjski Politiki navaja, da Slovenija še nima vojaškega letalstva in ne vojaške mornarice, kopenska vojska pa je omejena na središča za uijenje nabornikov in na tisto, kar je Sloveniji ostalo od nekdanje JLA, zato da vidi prihodnost svoje varnosti v jamstvih zveze Nato ali v članstvu v tej zvezi. Toda Lazanski trdi, da je ta zamisel nerealna in da nobena nekdanja jugoslovanska republika nima možnosti za vstop v Nato v bližnji prihodnosti. Na koncu opozarja Politika, da bi lahko bili vojaški izzivi na območju nekdanje Jugoslavije v prihodnosti zelo nevarni.
IL PICC0L0
Tržaški časnik je objavil prispevek o razmerah v Srbiji in podal krajše poročilo o Bataljonu Garibaldi, skupini italijanskih prostovoljcev, ki naj bi se urili v nekem kraju v Italiji, da bi nato z vojaškimi akcijami proti hrvaški vojski pomagali Istri in Dalmaciji k vnovični vključitvi v Italijo. List se sklicuje na izjave srbskega kapetana Dragana, ki jin je dal za beograjsko Borbo, kjer potrjuje, da je inštruktor omenjenih prostovoljcev, vendar trdi, aa Italijane usposabljajo v diverzantsko-izvidniških središčih v Srbski krajini in ne v Italiji. Tako diverzantske skupine novofašistov, skupaj s Srbi čakajo na primeren trenutek za poseg v Istri. S tovrstnimi "uspeni" se oaha tudi tržaški novorašistični tajnik Roberto Menia , znan tudi v Kopru in Piranu, kjer je v zadnjih dveh letih priredil dve napol javni predstavitvi akciji z letaki, zastavami in govori na Tartinijevem trgu.
MLADINA
Delavci mariborske Metalne, Tovarne investicijske opreme (TIO) so zasedli za nekaj dni tovarno - to naj bi bila oblika stavke. Na delo so prihajali, čeprav niso imeli kaj početi. Revoltirani delavci so ob vhodu v Metalno TIO zapisali: "Vse iucoviče na cesto!" Zmago Jelinčič (tako naj bi namreč dejal Jelinčič). Delavci pa so še dodali: "...Tam ni več prostora, tam smo že mi...", vaši cenjeni volilci.
UECER
V komentarju tedna v sobotni prilogi mariborskega Večera Milan Predan med drugim piše:
"...Najhuje je, da smo Slovenci spet začeli molčati. Kot nekoč v najtrših komunističnih letih. Redki si denimo danes še upajo kritizirati ljOdi, ki so že dokazali, da imajo za seboj pravo propagandno in obveščealno mašinerijo, kakršne se ne bi sramoval niti Orwellov Veliki brat - in so jo brez pomislekov pripravljeni uporabiti za mazanje osebnega življenja svojih pravih in namišljenih nasprotnikov...No, seveda ne molčijo tisti, ki so začutili svojih pet minut, potem, ko so bili domnevno štirideset let zatirani, in v (podpisanih, v glavnem pa anonimnih) pismih bralcev, v telefonskih Klicih in celo na ulici branijo demokracijo s tem, da zmerjajo one, ki jih imajo za sovražnike države...In v takšni razviti demokraciji seveda med drugim ni več dovoljeno objavljati intervjujev z ljudmi, ki lahko 'vznemirjajo javni red in mir'...treba je samo zaželeti, da bodo sadovi te demokracije kmalu padli na glavo tudi njim..."
GOSPODARSKE NOUICE
RUSTRRLSKI SLOUENCI -SLOUENSKI DRŽRULJRNI, POZOR!
CERTIFIKRTSKI RRČUNI ODPRTI
V	našem časniku (11. številka) smo na strani gospodarskih novic že pisali o lastninskih certifikatih - vrednostnih papiijih v RS. Prosimo vas, dragi bralci, aa naše kratko poročilo ponovno preberete. Kot poroča STA (Slovenska tisokvna agencija) ie vlada RS, potom Uradnega lista, Končno seznanila slovenske državljane, da so njihovi certifikatski računi odprti. Pravico do certifikata ima vsak državljan Slovenije, tudi MI IZSELJENCI!
SUETOUNI SEJEM U SVDNEVU
Kot dalje poroča STA se bo tudi Slovenija lepo predstavila na svetovnem sejmu v Syaneyu od 5. do 9. februarja 1994 v organizaciji Svetovnega trgovinskega središča (WTC). Za ta nastop vlaaa precejšnje zanimanje, kot navaja slovenska tiskovna agencija STA, tudi po zaslugi Alfreda Brežnika, častnega konzula Slovenije v Avstraliji. Po njegovih besedah se za nastop zanimajo Adna Airways, Kompas, Iskra Optika in številna druga podjetja. Slovenija naj bi se v Avstraliji predstavila tako gospodarsko kot turistično in znanstveno.
METRLNR TIO IN TKN U STEČAJ, POSLOUODSTUO
ODSTOPILO
V	Mariboru in Novem mestu so predložili sodišču stečajni postopek, so sporočili iz Sklada RS za razvoj, vodstvo pa je nepreklicno odstopilo.
PRPIRNICR UEUČE
PRRZNUJE 158 LET
Papirnico je leta 1842 ustanovil Fidelis Teipinc, junija 1843 pa je iz nje že prišel
Ervi strojno izdelani papir v Sloveniji, ►anes papirnica izdela letno 75.000 ton grafičnega papirja in ga skoraj 80 odstotkov izvozi v 40 držav.
NOUOSTI Z ZRSEDRNJR DRŽRUNEGR ZBORR RS
Poslanci slovenskega parlamenta so po hitrem postopku sprejeli pet zakonov s področja mednarodnih odnosov. Ratificirali so sporazum med Slovenijo in Mednarodno banko za obnovo in razvoj ter zakon o članstvu Slovenije v 'Medameriški razvojni banki, zakon o ratifikaciji sporazuma med vlado RS in Velikega vojvodstva Luksemburg o cestnem prevozu ter podobni sporazum med slovensko vlado in Rusko federacijo o | vzajemnem ustanavljanju i trgovinskih predstavništev. ! čas za uskladitev zakonodaje z novo ustavo so podaljšali, saj je fizično nemogoče uskladiti 170 zakonov do konca 1993.1.
BROŠURA 0 BODOČEM
GOSPODRRSTUU U MRRIBORU
Brošura predstavlja edinstveno študijo reobrazbe regionalnega gospodarstva v loveniji in morda doslej največji vložen napor za spremembo socialističnega gospodarstva v tržno usmerjeno. Ta študija podrobno razlaga, kako preobraziti obstoječo mariborsko indrustriio in pospešiti porajajoči se storitveni sektor v že neodvisni deželi. Prav tako daje napotke nacionalni in lokalni politiki, kako naj bi se podjetja gospodarsko preobrazila in katere komponente družbenih podjetij naj bi postale zasebna podjetja. Ponuja tudi priporočila za izvajanje izobraževalnih programov za prebivalce te regije in za izgradnjo novih skupnih ustanov za pripravo izobraževalnih programov in programov tehnološkega razvoja. Za več informacij se lahko obrnete na samo županjo mesta Maribora: Magdalena Tovornik, Skupščina občine Maribor, Heroja Staneta 1, 62000 Maribor, Slovenija, tel.: 227 771, fax: 20 175
ali na SRI International, Steven A. Waldhorn, Center for Economic Competitiveness, 333 Revenswood Avenue, Menlo Park, CA 94025 tel.: (415) 859 6015, fax: (415) 859 4687.
LJUBLJRNSKR BRNKR ZE IZDRJR KARTICE EUR0CRRD/ MRCTERCRRD
Ljubljanska banka je začela redno izdajati mednarodno plačilno kartico Eurocard/Mastercaid. V Sloveniji so štiri banke, ki jim je Europay International podelil licenco z izdajanje teh kartic. Eurocard/Mastercard je plačilno sredstvo na sedmih milijonih prodajnih mest in na 145.000 bančnih avtomatih v 172 državah po vsem svetu, v Sloveniji pa na okoli 3.500 prodajnih mestih in prihodnje leto tudi na okoli stotih bančnih avtomatih LB. Lastnik kartice ne potrebuje več deviznega računa, saj mu bo banka 'nakupe v tujih valutah konvertirala v tolarje na dan plačila. Kako zahtevna je bila priprava na izdajo kartice pove podatek, da zaradi preobilice dela 50 zaposlenih v LB, ki so se ukvarjali s tem projektom letos ni bilo na dopustu.
NOUA TAGOUSKA HIŠA U
SLOUENJ GRRDCU
Slovenj Gradec bo do konca leta dobil nov, velik in za razvoi mesta ter ^islinjske doline pomemben objekt -Koroški trgovski center s približno pet tisoč kvadratnimi metri površin. Center so poimenovali po lepem koroškem imenu KATICA, izhaja pa tudi iz kratice KTC.
BO SLAUNIK OSTRL
SLOUENSKI?
Kot vse kaže bo Slavnik, natančneje del podjetja Slavnik International d.d. ostal tudi po stečaju v slovenski lasti, večinoma
Frimorski. Odkupiti ga nameravajo ntereuropa d.d., Istra-Benz d.d., Slovenica d.d. in Interzav d.d., zdajšnji Slavnikovi upniki.
FINOR IŠČI LASTNIKE ZA
PRIMORSKA PODJETJA
Nove lastnike naj bi čim prej dobili izolski Mehano, sežanski Krasmetal in Vinakoper.
P0G0U0AI 0 GOSPODAASKEM
SODELOUANJU Z ITALIJO
V Rimu je prišlo do pogovorov slovensko-italijanske delovne skupine za gospodarstvo in finance. Med obravnavanimi temami so ili blagovna izmenjava, višje oblike sodelovanja in zlasti obmejno sodelovanje na podlagi
goriškega in tržaškega sporazuma, iovorifi so tudi o prometnih in telekomunikacijskih povezavah prek Slovenije na Vzhod in v druge dele Evrope.
SLOUENSKR DELEGACIJA U UIRSHINGTONU
Slovenska delegacija pod vodstvom finančnega ministra Mitje Gasparija se je v Washingtonu udeležila redne letne skupščine Mednarodnega denarnega sklada in Svetovne banke, Tokrat prvič kot polnopravna članica zoora mednarodnih finančnikov.
CESTARSKI DNEUI
Rogla - 13. in 14. oktobra je na Rogli bienalno srečanje slovenskih cestnih strokovnjakov pod imenom Cestarski dnevi '93. Osrednja tema letošnjega srečanja so racionalizacija pri razvoju in ohranjanju slovenskega cestnega omrežja, poglavitno pozornost pa bodo posvetili projektu pospešene gradnje avtocet, ki ga ie na vladni predlog sprejel državni zbor Kot del narodnega programa gradnje avtocest.
NEKAJ CEN AAZNIH PAIDELKOU S SLOUENSKIH
SEJMI SC
Dobro domače žganje je po 400 do 450 tolarjev liter, meter drv okrog 3.500 tolagev, krompir za ozimnico aajeio po 30 tolarjev za kilogram, neškropljena kmečka jabolka so do 40 tolarjev za kilogram.
Trdijo, da je letos dobro obrodilo meso za reveže, se pravi, gob je dovolj. Jajca za zraven so na kmetih po 12 tolagev.
SLOUENIJR, LET'S DO BUSINESS
Pred kratkim je bila v Svetovnem trgovinskem središču v Ljubljani predstavitev novega biltena za j mednarodno poslovno komuniciranje j Business. PrinaSa praktične nasvete in l informacije strokovnjakov za komuniciranje z vsega sveta. Izhajal bo šestkrat na leto, dvojezično, v angleščini in slovenščini, na malem formatu. Izdaja ga Wagner&Associates iz Ljubljane.
TEČAJNA USTA -slovenskih tolarjev (SIT)
Oktober 1993	|
DRŽAVA VALUTA NAKUPNI PRODAJNI	|
Avstralija 1AUD 74.1383 74.5845	I
Nemčija 1 DEM 71.1841 71.6125	i ZDA 1 USD 115.3112 116.0052
STO LET PTUJSKEGA
MUZEJSKEGA DRUŠTVA Ob jubileju se želi jo Ptujčani še posebej izkazati in osrednje dogajanje so postaviti v drugo polovico letošnjega oktobra. Tudi Ljudska in študijska knjižnica proslavlja letos svojo stoletnico. V ptujskem minoritskem samostanu so pred dnevi že odprli razstavo Littera scripta manet(Napisana črka ostane), ki je bila posvečena 200-letnici tiskarstva in knjižničarstva na Ptuju.
350. OBLETNICA ANTONIA FARS IE (1643—1722) V KOPRU Septembrske slovesnosti ob praznovanju tristopetdesete obletnice rojstva Antonia Tarsie, koprskega organista in skladatelja italijanskega rodu so se iztekle. V času slovesnosti so predstavili med drugim tudi kulurni utrip Kopra v 17. in 18. stoletju
KITAJKA UČI SLOVENCE
SLIKATI NA TEKSTIL
Kitajska akademska slikarka Wang Huiqin živi v Sloveniji že deset let. Slikanje na svilo je kitajska tehnika, ki je stara že več kot tisoč | let. Wang Huiqin pripravlja za vse, ki bi se radi likovno izrazili na tkanini posebne tečaje. Večina ljudi ima seveda že osnovno znanje o slikarstvu.
MALIBU- BISTRIŠKA EKSOTIKA OSVAJA Petčlanska skupina Malibu igra skupaj skoraj tri leta, v tem času pa so postali ena vodilnih komercialnih skupin v Sloveniji. Skoraj vsi so iz Ilirske Bistrice, le basist se redno vozi na vaje iz Kopra. Priljubljeni so povsod, še posebej pa na drugem koncu Slovenije, v Prekmuiju. Njihov prvi hit je Mi Primorci, to je bila nosilna pesem njihove prve kasete. Na drugj kaseti Slovenija Grand Mix so "zmiksani" hiti slovenske popevke zadnjih 30 let. Zdaj so že blizu zlate kasete in lepo bi bilo, ko bi jih končno imeli priložnost slišati tudi mi v Avstraliji na naših radijskih oddajah. Skupina je tedne in tedne vnaprej razprodana, pripravljajo pa se že tudi za snemanje tretje kasete februarja 1994.
Za tiste, ki bi radi skupini Malibu pisali objavljamo naslov njihovega fan-cluba: Fan Club MALIBU, Topole 59A, 66250 Ilirska Bistrica.
KULTURA
IN MEMOR1AM
MATEJ BOR
( 1913- 1993)
Radovljica, 29. september 1993 - umrl je slovenski pesnik in pisatelj, dramatik in esejist Matej Bor, s pravim imenom Vladimir Pavšič. Pisal je pesmi, pripovedno prozo, drame, kritike, eseje, prevajal iz angleščine in prevedel Številne Shakespearove drame v slovenščino. Napisal je več filmskih scenarijev, leta 1954 so po njegovi predlogi posneli film Vesna.
Mateja Bora se bomo v zadnjem času najbolj spomnili kot enega od avtorjev knjige VENETI NAŠI DAVNI PREDNIKI, iz katere je med drugim razvidno tudi to, daje bil Bor tisti, ki je razvozlal etruSčansko pisavo.
Matej Bor in njegova rojstna hiša
Rodil se je v Grgarju blizu Nove Gorice. Ze od vseea začetka se je pri Študiju posvečal jezikoslovstvu in leta 1937 je diplomiral iz siavistike. Med NOB je deloval Kot pisatelj in dramaturg. Po vojni je nekaj let vodil Dramo Slovenskega narodnega cledališča.Nekaj iet je bil predsednik društva slovenskih pisateljev. Zveze pisateljev Jugoslavije ter slovenskega PEN centra. V letih 1947 in 1952 je prejel Prešernovo nagrado za delovanje na področju kulture. Bilje redni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Matej Bor sodi med prve pobudnike gibanja za varstvo okolja v Sloveniji,
KNJIŽNA IZDAJA O SVETI GORI PRI GORICI Knjižica je opremljena z lepimi fotografijami Rafaela Podobnika in z besedilom Irene Bratina Zuljan. V njej je najti tudi tale pozdrav svetogorski Mariji velikega Tržačana Alojza Rebule: "In videla si človeka v tej pokrajini, kmetico pri Svetem, kamnaija v Nabrežini, ribiča v Križu, pastiria na Pivškem. A videla si tudi, kar se je imelo skozi stoletja zgrniti na ta prostor in ga napojiti z bridkostjo. Videla si kuge in vpade, videla si veliko vojno, kije nastlala celo Skalnico, tvoj sveti hrib, s tisoči trupel padlih Slovencev in Italijanov, Bosancev in Poljakov, Čehov in Madžarov. In po pol stoletja si videla še drugo krvavenje, po pri goriški fronti še d rušo, v bliskanju hitlerjevskih tankov in drdranju strojnic. In potem si videla žalost, kije legla na ta izmučeni Kras, v odmiranju vasi in tlačenju duhov. In danes vidiš porabniško epidemijo, ki tukaj pustoši duše kakor povsod, v malikovanju materije in čedalje hujšem občutku praznine in nesmisla..."
NAJSTAREJŠE DOLENJSKE ORGLJE Brusnice— Orgle na koru župnijske cerkve v Brusnicah, so bile izdelane leta 1764 za frančiškansko cerkev v Novem mestu in so delo Janeza Jurija Eisla,enega največjih orglarskih mojstrov baročnega obdobja na Slovenskem. Svoj vrhunec so dosegle v baročnem obdobju, imele so 16 registrov, ki so še do danes ohranjeni in so neprecenljive vrednosti. Ob 230. obletnici izdelave seje župnija Brusnice odločila, da ta instrument obnovi, saj se ni oglasil že skoraj dve desetletji. Tako obnovljene bodo ena njavečjih dragocenosti v 500-letni zgodovini orglarstva na Slovenskem.
RAZSTAVA TELEVIZIJSKE SCENOGRAFIJE
V ljubljanski Moderni galeiji so 5. oktobra odprli razstavo Televizijske scenografije Jožeta S pacala. Razstava prikazuje avtorjeva ustvarjalna prizadevanja, za oblikovanje nove podobe televizijske slike v Sloveniji. V sklopu razstave prirejajo v Ljubljani še mednarodni simpozij na temo Sodobna televizijska scenografija.
SEL JE POPOTNIK SKOZI ATOMSKI VEK
Matej Bor (1913- 1993)
Pesnitev "Šel je popotnik skozi atomski vek" predstavlja enega najizrazitejših literarnih ustvarjalcev na slovenskem Parnasu: lirika, epika in dramatika Mateja Bora. Pesnitevje bila prevedena v nekaj tujih jezikov, Boru seje zasnovala leta ¡957. Ta pesnitev je po svoji tematiki in vizionami izpovednosti EDINSTVENA V SLOVENSKI IN NEMARA CELO V EVROPSKI POEZIJI. Nastala je iz Borovega globokega humanizma, ki korenini v resni zamišljenosti v usodno špojenost človeka in narave ter v protislovja današnje civilizacije; z združitvijo emocij in kritičnega uma se upira možnostim, ki tičijo v današnjih vojnih pripravah med žarišči nacionalnega in socialnega sovraštva...
Zato je ta Borova grozljiva pesniška vizija, prihajajoča v svet iz malo znanega slovenskega kulturnega kroga, slikovito svarilo vsemu današnjemu človeštvu - svarilo s simbolnimi podobami antisveta, kakršnega bi mogfa prinesti današnja in bodoča tragična nasprotja in
Zapisal v uvodu Božidar Borko leta 1970/
A WANDERER IN THE ATOM AGE
Matej Bor (19913- 1993)
The poetic work "A wanderer went through the Atom Age"' presents one of the most expressive literary creators on the Slovene Parnassus: the Ivrical epic and dramatic poet Matej Bor. The poem has been translated into several languages and was conceived by Bor in the year 1957. This poetic work is in its thematic and visionary frankness UNIQUE IN SLOVENE AND PERHAPS EVEN IN EUROPIAN POETRY. It was born of Bor's profound humanity, which has its roots in a serious contemplation of the fateful unity between man and nature; in its blend of emotion with a critical mind it repudiates the possibilities latent in contemporary military preparations amidst growing national and social animosities...
Hence Matej Bor's terrifying poetic vision which comes into the world out of the little-known Slovene cultural realm, is a coloured warning to contemporary humanity - a warning with such symbolic imagery of the anti-world as could have been brought about only bv actual "as well as imminent tragic contrasts and contradictions, /Written in introduction by Božidar Borko, year 1970/
Sel je popotnik skozi atomski vek in gledal,
kako so drevesa bežala iz njega.
Pohitel je za njimi:
Drevesa, nikar!
Ce poj de te ve,
pojdejo tudi vaše sence,
in če pojdejo,
kam naj ležem jaz popotnik,
truden od hoje
skozi atomski vek?
Drevesa pa so s svojimi sencami
bežala naprej.
—	Nikar, nikar!
je klical za njimi popotnik.
—	Ce pojdete ve, pojdejo tudi vrtovi,
saj se jim bo tožilo po vas,
in če pojdejo vrtovi,
pojdejo tudi ptice,
saj se jim bo tožilo po njih,
in če pojdejo drevesa, vrtovi In ptice,
pojde tudi ljubezen,
in če pojde ljubezen —
Vendar drevesa ga niso poslušala
in so bežala naprej,
zapuščajoč atomski vek.
Sel je popotnik skozi atomski vek in ko je bil že dovolj visoko, se je ozrl navzdol, kjer je ležal atomski vek: vsepovsod,
kamor je segalo oko, beton in železo, železo in beton v najrazličnejših oblikah, ki so ob neonskih lučeh metale dolge, negibne sence skoz čas. Popotnik je gledal vse to in ko je pomislil, kako nepotrebno je njegovo srce sredi vsega tega, se mu je utrnila solza. Pala je na tla
in ptiček, ki je stal tam, jo je popil. In ko jo je popil, je rekel: Grenka je tvoja solza Zakaj je tako grenka? In še preden mu je popotnik mogel reči svoj običajni: Ne vem — je ptiček umrl. Vzel ga je v roke
in ga odnesel tja dol, kjer je ležal atomski vek, da ga pokoplje. Vendar zaman:
vsepovsod sam beton in železo, samo železo in beton,
in niti toliko zemlje, ki rodi rože in ptice, ¿a bi najel grob za ptico in zasadil rožo nanj.
Angleški prevod:Janko Lavrin Ilustracije: Nora Lavrin
English transitu ion: Janko Lavrin Ilustrations: Nora Lavrin
A wanderer went through the atom age and watched,
how the trees were flying away from it. He hurried after them: »Don't go, trees! If you go,
your shadows too will go, and if they go,
where would I, a wanderer, rest,
weary of walking
through the atom age?«
But the trees with their shadows
fled and fled.
"Don't go, don't go!«
the wanderer called after them,
»If you go
the gardens too will go,
since they will long for you;
and if the gardens go
the birds will also go,
since they will long for them;
and if trees, gardens and birds go
love too will go;
and if love goes —«
Still the trees did not listen;
they fled and fled
abandoning the atom age.
II
A wanderer went through the atom age
and once he was fairly high up
he looked down
where the atom age lay:
everywhere,
far as the eye could reach,
concrete and iron,
iron and concrete
in all sorts o£ shapes,
which in the neon lights were casting
long immovable shadows across time.
The wanderer was watching all this
and when he thought how
useless his heart was
amidst it all
he shed a tear.
It fell upon the ground
and a bird which stood there drank it.
And having drunk it, said: »Bitter is your tear.
Why is it so bitter?«
And before the wanderer could say
his usual »don't know« —
the bird was dead.
He took it in his hand
and carried it down where the atom age lay
to bury it.
But all in vain:
everywhere concrete and iron,
only iron and concrete,
and not enough earth breeding flowers and birds to make a bird's grave and plant a flower upon it.
Se nadaljuje
To be continued
Gl AS SLOVENIJI-: smw 9
IZ SLOUENSKE SKUPNOSTI
OBLETNICE SLHULJENCEM NAŠE ČESTITKE
25. let - slovenska cerkev Sv. Cirila in - Melbourne
IN ŠE O MLADINSKEM KONCERTU V S YDNEYU
Piše Lend Lenko
Dragi bralci,
Zelo uspešen 19. Mladinski koncert je za nami. Udeležili smo se ga.Slovenci iz vseh delov Avstralije v Sydney 25. septembra, v Slovenskem Verskem in kulturnem središču v Merrvlandsu. Kot vedno, so bili organizatorji slovenska verska središča v Avstraliji, letos pa še s pomočjo 'Slovenian Youth Productions' iz Sydneya.
Na sporedu je bilo Šestnajst točk. Nastopajoči so prišli iz Sydneya, Melbourna. Geelonga in Adefaide. Nastopali so kot sojo pevci in instrumentalisti, folklorni plesi pa so bili letos najmočneje zastopani. Videli smo tudi ples v modernem ritmu. Dvorana v Merrvlandsu je bila polna, vsi so bili navdušeni nad programom. Slovenska mladina v Avstraliji je zopet ponosno predstavila svoje korenine.
Vsi iz Melbourna smo bili veseli in presrečni, da smo lahko s Sydneycani praznovali dobljene olimpijske igre leta 2 000, Imeli smo še en vzrok več za veselje do ranih jutranjih ur po mestu. Prisrčna zahvala gre 'Slovenian Youth ProductionsSlovenskemu Verskemu središču v Merrylandsu, obema kluboma (Triglav in Slovensko društvo Sydney), ki so nas tako prisrčno sprejeli in vse dni gostili. Hvala vsakomur, kije kakorkoli prispeval, da smo se vsi tako dobro imeli. Obenem pa še naše čestitke organizatorjem koncerta za njihov trud. To je bil še en uspeh mladine v Avstraliji. Upam, da se vidimo na 20. Mladinskem koncertu drugo leto, dobro pripravljeni in z novimi idejami.
Vsem bralcem časopisa Glas Slovenije lep pozdrav!_
Metoda, Kew 20. let - slovenska cerkev Sv. Rafaela, Merrylands
- Sydney
SLOVENSKA MLADINA PRIPRAVLJA ČASOPIS V ANGLEŠČINI
Z Mladinskega koncerta v Sydneyu je prispel letak s sledečo vsebino:
Pater Valerijan Jenko 30 let bivanja med avstralskimi Slovenci
THE AUSTRALIAN SLOVENIAN REVIEW will hit the streets shortly. The Review will be a newsletter for all Australian Slovenes, written in English with young people in mind. It will focus on social events in the Slovenian community, Australia wide, as well as general items of interest about Slovenia.
We are looking for Articles. Like to help? Want to know more? MAIL: Australian Slovene Review, C/-Slovene Cultural Centre, PO Box 280 Merrylands, NSW 2160. Fax: (02) 674 4583
Some people to contact for more information: Joe Andrejas (045) 736129; Henry Stariha (02) 624 6 i 32; Ciril Kosorok (o2) 675 2396;Dorothy Kobal (02) 674 4583; Marieti Bolko (02) 644 7562; Irene Stariha(02) 871 8641.
HUMORISTKI TONCA IN VANCA V AVSTRALIJI
Piše Muriza Ličan Spoštovani rojaki, dragi prijatelji!
Sporočam vam, da bodo gostje avstralskih Slovencev igralki Tatjana Turk (Tonca) in Ingrid Verk (Vaoca) iz Trsta ter njun režiser Livio Crevatin s soprogo Adrijano iz Kopra. Mecl nas prihajajo na lastno odločitev ali željo. Radi bi se srečali s Slovenci v Avstraliji m si pridobili novo gradivo za njihovo ustvarjanje, pa tudi dežela jih vabi. Igralki, poleg nastopov v gledališču, redno sodelujeta tudi na Radiu Koper. Potne stroške (letalske karte) so že sami poravnali. Ne pričakujejo nekih denarnih izkupičkov s predstav. Prosijo pa za stanovanje in prevoz.
V	Sydney prihajajo 20, oktobra. V soboto, 23. oktobra nastopajo v Klubu Triglav, v nedeljo. 24. oktobra po maši (cca lih) v Verskem središču Merrylands. Načrtov za ostale dni še nimamo, vsekakor pa je vikend 30. in 31. oktober rezerviran za Viktorijo.
V	Slovenskem društvu Sydney bodo gostje nastopali 6. novembra,7. novembra pa v klubu Planica v Wollongongu.
Kot je razvidno iz pisma režiserja prikazuje gledališka predstava vsakdanje življenje na tržnici in je v primorskem narečju. Predvajali bi tudi dokumentarno-reportažne televizijske oddaje, ki prikazujejo Kras, severno in južno Istro. Primorsko in zamejstvo.
Tonco in Vanco pozna večina avstralskih Slovencev že iz radijskih oddaj in sta torej že naši stari znanki. Upamo, da bodo nastopi gostujočih kulturnikov iz domovine obiskan< v velikem številu. -■—

rMEDICINH
ZNANJE IN RRZUOJ
PRVA ENDOSKOPSKA OPERACIJA NA PLJUČIH V SLOVENIJI
MARIBOR, SEPTEMBER 1993 - "Za Slovenijo je to revolucionarna novost, ki oznanja, da so tudi v slovenski torakalni kirurgiji časi velikih In bolečih rezov mimo S tem je odprta pot za različne posege v prsni koš.." je dejal dr Jože Antonič, vodja zdravniške ekipe, ki Je nedavno v mariborski bolnišnici prvič v Sloveniji izvedla endoskopski operativni poseg na pijučih; v zdravniški ekipi so bili še anestezistka dr Ani Vandjal, dr. Gregor Pivec in dr. Anton Črnjec. Ekipa je na ta način odstranila tumor v pljučih 52-letnernu pacientu Metoda je zelo draga in so zanjo potrebne razne drage aparature
KDO JE SLOVENSKI HIPOKRAT?
Težko je reči kdo je oče slovenske medicine? Za ta laskav naziv bi lahko izbrali zelo zaslužnega moža slovenske medicine Marka Gerbca (16S& - 1718), doktorja filozofije in medicine ter predsednika takratne Akademije Operosorum v Ljubljani, ki je odkril motnjo v prevajanju impulza med preddvorom :n prekatom srca in to imenoval a trio-ventrikularni blok Marko Oerbec je bil veliki mislec, točen in zanesljiv opazovalec ter trezen diagnostik, ki je zapustil za takratne čase izredno bogato knjižnico v Ljubljani, ki obsega tudi znamenita dela Hipokrata, Gaiena, Aristotia, Vesaliusa in Valvasorja Domačini Šentvida pri Stični rojaka dobro poznajo in SAZU le njegovo rojstno hišo opremila s spominsko ploščo, šentviški dijaki prejemajo po njem imenovane štipendije, mladinsko otroško okrevališče za revmatične in srčne rek on va le sc en t, e v kraju pa se tudi ponaša z njegovim imenom Na žalost je ta velik duh tokom stoletij 2bledel v zgodovinskem spominu Slovencev
V medicinskem muzeju v Padovi zavzema njegov lik častitljivo mesto, skraini čas pa je, da njegovo ime populariziramo tudi med Slovenci Dr Zvonka Zupanu* -Sla vse
PRVA PRAVA SONČNA VAS V KAMNICI PRI MARIBORU
V Kamilici pri Mariboru naj bi že v tem času začela nastajati Sončna vas, novo naselje zasebnih stanovanjskih hiš (petnajst jih bo), kar bo nemara impulz za pravo revoluciomranje ustaljenih idej in prakse stanovanjske gradnje v Sloveniji. In ne samo v Sloveniji. Po besedah prof. dr. Ludvika Traunerja, diplomiranega gradbenega inženirja in novega dekana Tehniške fakultete Univerze Maribor, ki je tudi vodja projekta, imenovanega Optimiranje sistema Marles hiš 2000 oz. iz njega izpeljanega projekta Sončna vas, je zadeva referenčna za ves prostor Alpe-Jadran, zato je dobila tudi potrebno podporo meddržavne skupnosti. Vodilo pro jekta je 5E: Estetika, Energija, Ekologija, Ekonomija in Evropa. Med gradbenim materialom bo zelo pomemben les, kot prvinsko gradivo. Gre torej za naselje prihodnjega tiočletja, usklajenega z ekološkimi in ekonomskimi pogoji časa, ki prihaja. Nosilci projekta so izključno domače institucije, namreč Tehniška fakulteta in Ekonomsko poslovna fakulteta Univerze Maribor ter Marles Holdmg d.d.
ALI JE PORTOROŽ V ANGLIJI ALI V SLOVENIJI? Pred dnevi je prejel nekdo razglednico iz tega prelepega slovenskega obmorskega kraja. Zelo je bil začuden, kot sam pravi v DELU, ker je spredaj na lepi razglednici velik napis PORTOROŽ BY NIGHT. No, si je mislil, spodrsljaj pač; bo pa zadaj pisalo v slovenščini. Toda ne. Tudi zadaj so pojasnila v angleškem jeziku: Riviera cards. Copy right Hari Izola — Printed by tiskarna VEK Koper — Capodistna. Majhna tolažba pa je bila le to, dodaja pisec, da sta bili obe poštni znamki slovenski.
gorenje pacific
One of the leaders in refrigerators, freezers, stoves, ovens, washers & dryers.
Domestic Appliances
0285'IITTLE & ASSOC.
MM*
AUSTRALIA
Uli
euro international ptyitd.
EURO FURNITURE
Wide range of colonial furniture from Slovenia Dining Settings	Bentwood Chairs
Rocking Chairs	Modern Bedrooms
Available at all leading furniture retail stores
EURO TRADING
Trading with Slovenia in chemical commodities, pharmaceutical products, metals, machinery, sporting equipment, food products and a variety of other products
SHOWROOM ADDRESS: 3 Oalmore Drive Scoresby VIC 3152 Ph: (03)764-1900 Fax: (03) 764 -1461
SYOCY BRANCH
2A Bessemer Street Blacktown NSW 2148 Ph.: (02)671-5999 Fax: (02)621-3213
A KONCU SE NASMEJTE...
Kaplar vpije nad rekrutom:" Ti si menda trdil, da je naš poveljnik idiot. Ali ie to res?
"Vojaških skrivnosti ne smem izdajati."
"Poglej, draga, v časopisu piše, da je neumnost
dedna."
'To pa res ni lepo, dragec, da se vedno zgovarjaš na svoje starše."
ŽALOSTNI EPIGRAMI	j Politične metamorfoze
Igor Torkar	Stare stranke nagnanci
dol - Dol-anci!
Opozorilo opoziciji in poziciji	Nove stranke izbranci
Odsluženi tovariš in izvoljeni gospod, gor - Gor-anci! NAJBOLJ zaidemo, ko mislimo, da Ostajajo le Mački in Kameleoni, nam je znana pot!	ki jim čez noč se spremene le barvni
***	toni.
TEREZIJA
-ßODOVNlKV
Simon in Juda
LUCIJAN
1>S£ NAJBOLJ&E


Gl AS SmVENUE
Založnik-ZaJožba GLAS Ustanovitelji in upravni odbor-Dušan Lajovic, Alfred Brežnik. Štefan Merzel in Stanka Gregorič Upravnik-Štefan Merzel. 265 Nicholson Str. Footscray, Vic 30i 1; telefon (03) 6875176 Glavna in odgovorna urednica-Stanka Gregorič. 2/15 Allandale rd. Boroma. Vic 3155; telefon (03) 762 6830 Uredniški odbor-Draga Gelt. Toni Gržina. Lojze Košorok. Vinko Rizmal. Ljenko Utbančič Tehnično oblikovanje in umetniška izdelava-Draga Gelt in Stanka
Gregorič; Logo-Frances Gelt: Distribucija- S JZ.Gregorič Informacije: STA - Slovenska tiskovna agencija, OBVESTILA SLOVESSKEGA VELEPOSLANIŠTVA iz Canberre in SLOVENSKEGA KONZULATA iz Sydneya, MM. FLANEUR, SLOVENIAS' BUSINES. SLOVENEC, DELO, DRUŽINA, VEČER, BROŠURE O SLOVENIJI, NEDELJSKI DNEVNIK, DELO, MLADINA. NAŠA SLOVENIJA. RODNA GRUDA, REVIJA SLOVENIJA v angleščini. Radio SBS. 3 ZZZ
^	/J
LE NAROČILNICE IN ČEKE POSOJATI NA NASLOV UPRAVNDCA(Stefana Merzela), VSE OSTALE PRISPEVKE PA NA NASLOV UREDNICE (Stanke Gregorič)
Naročam GLAS SLOVENIJE
PRILOŽEN ČEK ZA: letno naročranert 50 XX) ali polletno $30.00
d
NASLOV: GLAS SLOVENIJE 265 Nicholson Street Footscray, Victoria 3011
Podpisani(a).......................
Ulica in kraj ........................
Država.................. Poštna St<
^Podpis.............. .....Datum ............ .....^
TISK: Bounty Prim. 65 Heathcrdale Rood, Ring wood, Vic. 3134