KA či 3 KAMNIŠKI občan
Kamnfški (jBCAN
St. 13
Občinski svet s 6. seio zaključil spomladanski del zasedanja
Občinski svetniki v prvi obravnavi zavrnili sprejem ureditvenega načrta za kamnolom v Rudniku
V sredo, 2. julija, so se občinski svetniki zbrali na 6. seji občinskega sveta, zadnji pred poletnimi počitnicami. Sejo, katere se je udeležilo 28 od 29 svetnikov in svetnic, je vodil podžupan Demitrij Perčič.
Na 13 točk obsegajoč dnevni red so v drugi obravnavi uvrstili spremembe občinskega statuta in poslovnika o delu občinskega sveta, odlok o kategorizaciji občinskih cest v občini Kamnik, spremembo odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča in pravilnik o dodeljevanju občinskih sredstev za
učinkovito rabo energije in izrabo obnovljih virov energije v gospodinjstvih.
Prvo obravnavo pa so svetniki opravili o pravilniku za vrednotenje in sofinanciranje programov športa v občini Kamnik, o predlogu odloka o ustanovitvi javnega zavoda splošne knjižnice Knjižnica Kamnik ter o dveh prostorskih aktih: o zazidalnem načrtu območja K 26 Schlenk in o ureditvenem načrtu območja R 070 Rudnik. Dopolnili so tudi program prodaje občinskega premoženja.
S predlaganega dnevnega re-
da so na predlog Ivana Pristov-nika, direktorja občinske uprave, umaknili predlog sklepa o brezplačni odsvojitvi deleža občine Kamnik v Delavskem domu v Kamniku, na predlog Antona Kamina, vodje oddelka za družbene dejavnosti, pa so na dnevni red uvrstili sklep o izvensodni poravnavi med občino Kamnik in SGP Graditelj ter o sanaciji strehe na telovadnici OŠ Šmartno v Tuhinju.
Obravnavali in sprejeli so tudi Razvojni program CRPOV za območje KS Motnik in Špitalič.
Več na 3- strani
Zavetišče postaje GRS Kamnik na Zelenem robu
V pestrem in prijetnem kulturnem programu so sodelovali citrar Tomaž Plah u I ti ik, basist Rok Lap, Podokničar (Franc Pestotnik) in pa Stegn (Janez Vrenjak)
Ob 110. obletnici organiziranega planinstva v Kamniku in eno leto po 80. obletnici ustanovitve gorske reševalne službe na Kamniškem, je postaji GRS Kamnik uspelo zgraditi lastno zavetišče na Zelenem robu. Zavetišče je postavljeno na zelo vidnem mestu nasproti gostišča na Zelenem robu, tako da ga je skoraj nemogoče zgrešiti.
Zavetišče so zgradili večinoma člani GRS sami, saj so v izgradnjo vložili več kot 3000 prostovoljnih delovnih ur. Glavna pogonska sila je bil na-
čelnik postaje Janez Podjed, poleg njega so se še posebej izkazali Jernej Koritnik, France Obreza, Franc Pohlin in Ivo Rostan.
Veliko stvari pa je bilo potrebno tudi plačati. Sama postaja GRS ni imela posebnih sredstev, vendar se jih je le nabralo toliko, da je bilo možno plačati najnujnejše in je bilo zavetišče zgrajeno v dveh letih.
Osnovni namen tega zavetišča bo za preventivo, skladišče opreme in materiala, za dežurstva v visoki sezoni in s tem za zmanjšanje odzivnega
Odprto od pon. do petka od 8. do 19. ure, sobota od 8. do 13.ure
Moste 88A, Komenda
Znižanje cen obutve in tekstila
do 50% od 21.7. do 9.8.
časa v primeru potrebe.
Odprtja so poleg predstavnikov sosednjih postaj GRS (Celje, Kranj, Radoljivca in drugi), predsavnikov planincev in reševalcev iz pobratene občine Trofaiach, predstavnikov PD Kamnik, PRD Rigelj, Komisije za GRS pri PZS udeležili tudi pastirji z Velike planine in planinci izpod kamniških planin in drugi. Med njimi je bil tudi kamniški župan Tone Smolnikar, ki je v svojem pozdravnem nagovoru posebej poudaril pomembnost ohranjanja narave, da bomo ohranili planine takšne kot so, saj so pomemben dejavnik tudi s svojim bogastvom zdrave pitne vode.
BOJAN POLLAK
42. leto
Kamnik, 11. julija 2003
PLANINSKO DRUŠTVO KAMNIK -LEGENDA SLOVENSKEGA PLANINSTVA
S slavnostno akademijo je Planinsko društvo Kamnik v soboto, 21. junija, v Domu kulture proslavilo 110-letnico društva. Tradicijo prve podružnice Slovenskega planinskega društva, ki je pred stodesetimi leti štela 28 članov, skrbno in uspešno nadaljujejo, saj danes društvo združuje pod svojo streho kar 1700 članov. Več na 9. strani
Slovesnost nove maše pri frančiškanih v Kamniku
P. Tadej Inglič bo v soboto daroval novo mašo
Bilo je prijetno hladno popoldne, eno tistih sredi poletja, ki jih ohladijo blagodejne dežne kaplje.
Na vratih frančiškanskega samostana na Tromos-tovju me je pričakal Tadej Inglič - letošnji novomašnik iz Kamnika, ki bo novo mašo daroval v nedeljo, 13. julija, v frančiškanski cerkvi , sv. Jakoba v Kamniku.
To je bil razlog za srečanje in pogovor, ki ga objavljamo na 4. strani.
Nova maša p. Tadeja bo v frančiškanski cerkvi v Kamniku spet po 64. letih. Pred njim je imel novo mašo imel davnega leta 1939 pater Pavlin. Tudi to je razlog za veselje in povabilo, da se slovesnosti udeležite.
Nove maše v Kamniku:
Leta 1926 msgr. dr. Vilko Fajdiga, profesor na Teološki fakulteti v Ljubljani, umrl leta 1984.
Leta 1939 Oskar Heybal (pater Pavlin), brat operne pevke Valerije Heybal, umrl leta 1984.
Leta 1998 Boris Žerov-nik, sedaj župnik v Begunjah pri Cerknici.
Zunanji bazeni Term Snovik vabijo...
Zunanji rekreacijski bazen Term Snovik je v tem tednu gostil prve kopalce, ki so navdušeni nad velikim bazenom s 470 kvadratnimi metri vodnih površin s plavalnimi progami, z gejziri, ki ustvarjajo valove, vodnimi topovi in penjalnimi mrežami. Posebna atrakcija so tobogan z 80-metrskim rovom in 20-metrski drči z dvema skakalnicama. Vsekakor več kot dovolj možnosti za vodne užitke vseh okusov.
Nora Kamniška noč...
Pa naj še kdo reče, da se v Kamniku nič ne dogaja! Da to drži kot pribito, smo mnogi lahko videli in doživeli pretekli konec tedna, ko je veliko število Kamničanov in obiskovalcev od drugod plesalo, pelo in pilo v ritmih domače, pop. in ročk glasbe. Prva prireditev Kamniška noč, ki se je odvijala pretekli petek in soboto, je marsikoga navdušila, zato lahko le upamo, da ni bila zadnja. Vreme je zdržalo, temperatura je bila previsoka le na plesišču in v preveliki množici, prireditelji pa so poskrbeli za prav vsak okus. Za otroke so bile pripravljene različne delavnice, v petek zvečer so prišli na račun ljubitelji domače zabavne glasbe z Veselimi Štajerkami, v soboto pa je na začetku razgrela množico nova miss Kamnika, sledil pa je veliki žur do jutranjih ur s skupinama Ritem planet in Arche ter Piko Božič.
Več na 7. strani
8
11*1*^1
Preddopustniška številka Kamniškega občana bo izšla
v četrtek, 24. julija. Članke oddajte najpozneje do srede,
16. julija; oglase in zahvale pa do ponedeljka, 21. julija v našem
uredništvu v Kamniku, Glavni trg 23
(stavba med občino in sodiščem, I. nadstropje),
tel.: 01/83 91 311,041/662 450, faks: 01/83 19 860,
elektronski naslov: sasamejac@volja.net.
Uredništvo odprto do 23. julija:
ponedeljek od 8. do 15. ure, torek od 9. do 13. ure,
sreda od 8. do 12. in od 13. do 17. ure.
1000757
Dan državnosti v Kamniku
Že na kresni večer se po nekaterih krajevnih supnostih v kamniški občini goreli kresovi (Mekinje, Nevlje) in ljudje so se ob žarečih zubljih živahno pogovarjali in ob zvokih harmonike tudi zapeli. Prijazno srečevanje se je nadaljevalo v predpraznično vzdušje naslednji dan, pred dnevom državnosti, na Glavnem trgu v Kamniku. Slovesnost v čast prazniku je privabila veliko obiskovalcev. Za vse je bilo dovolj prostora, saj je občina poskrbela, da so bile na trgu sredi mesta mize s klopmi, z odrom in paviljonom v ozadju, kar je dajalo vtis zaokroženega prireditvenega prostora. Pred odrom je bila razporejena kamniška pihalna godba s svojim praporom. Brez nje si ne bi mogli zamisliti prazničnega vzdušja. V programu je sodeloval tudi ansambel Vlharni-ki. Po pozdravnem nagovoru gospoda župana Toneta Smolnikarja je Kamničankam in Kamničanom spregovoril letošnji slavnostni govornik gospod poslanec in prvi predsednik slovenske vlade Lojze Peterle. Gospod Peterle je v Evropi gotovo naš najbolj upoštevan politik, saj je član predsedstva konvencije za prihodnost Evrope, v evropskih krogih pa se govori, da bi lahko kandidiral za predsednika evropskega parlamenta.
Tudi v svojem govoru je dokazal širino svoje politične mi-
selnosti in povezal dogodke pred dvanajstnimi leti s sedanjo
Na podlagi 21. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, Št. 72/93, 6/94, 45/94, 57/94, 20/95, 63/95, 9/96, 44/96, 26/97, 70/97, 68/98, 74/98, 12/99, 16/99, 59/99, 70/00 in 100/00), 16. člena Statuta občine Kamnik (Uradni list RS, št. 47/ 99, 40/01) in Odloka o proračunu občine Kamnik za leto 2003, (Ur. list, RS št.34/03) in Pravilnika o sofinanciranju humanitarnih programov (Ur. list RS, št. 57/03) župan Občine Kamnik objavlja
JAVNI RAZPIS
za zbiranje predlogov za sofinanciranje humanitarnih programov društev, ki jih bo občina Kamnik sofinancirala iz občinskega proračuna v letu 2003
1. Občina Kamnik bo v letu 2003 sofinancirala naslednje programe društev:
- programe redne dejavnosti izvajalcev;
- programe izobraževanja članov;
- program socializacije članov;
- rehabilitacijske programe, ki jih izvajalci izvajajo za svoje člane (npr. terapevtske skupine, organizirana športna vadba in podobno);
- programe pomoči članom (postrehabilitacijska pomoč, organizacija tematskih delavnic, organizacija delavnih delavnic in podobno);
- programe samopomoči, namenjene odpravljanju socialnih stisk.
2. Na javni razpis se lahko prijavijo društva, ki so registrirana za izvajanje humanitarne dejavnosti in izpolnjujejo naslednje pogoje:
- imajo sedež v občini Kamnik ali imajo člane društva iz občine Kamnik;
- prijavijo program, ki je predmet razpisa;
- program izvajajo na območju občine Kamnik ali izven in v njem aktivno sodelujejo člani društva, ki izhajajo iz občine Kamnik;
- so registrirani in imajo humanitarno dejavnost oziroma dejavnost socialnega varstva opredeljeno v svojih aktih;
- imajo zagotovljene materialne, prostorske, kadrovske in organizacijske pogoje za uresničitev prijavljenih programov;
- imajo izdelano finančno konstrukcijo, iz katere so razvidni prihodki in odhodki izvajanja programa, delež lastnih sredstev, delež javnih sredstev, delež sredstev uporabnikov in delež sredstev iz drugih virov.
3. Obseg razpoložljivih sredstev:
Občina Kamnik je za sofinanciranje programov v letu 2003 namenila sredstva v višini 4.596.900,00 tolarjev.
4. Razpisno dokumentacijo s priloženimi obrazci dvignete v tajništvu Oddelka za družbene dejavnosti občine Kamnik, Glavni trg 24, 1240 Kamnik, soba št. 51 v času uradnih ur, od dneva objave javnega razpisa, do izteka razpisnega roka za oddajo prijav.
5. Rok za prijavo na javni razpis je petek 8. 8. 2003, do 12. ure. Za pravočasne se bodo štele vse vloge, ki bodo do roka prispele na sedež financerja.
6. V roku prispele popolne in pravilno izpolnjene prijave bodo ovrednotene v skladu z merili za sofinanciranje humanitarnih programov na področju občine Kamnik. Merila so sestavni del razpisne dokumentacije.
7. Predlagatelji bodo o izidu razpisa obveščeni najkasneje v 15 dneh od odpiranja vlog s sklepom urada župana Občine Kamnik.
8. Z izbranimi izvajalci humanitarnih programov bo župan sklenil pogodbe o sofinanciranju humanitarnih programov.
9. Predlagatelji morajo oddati svoje predloge v zapečatenih ovojnicah, na naslov:
OBČINA KAMNIK, Oddelek za družbene dejavnosti, Glavni trg 24, 1240 Kamnik
V spodnjem levem kotu mora biti oznaka: »ne odpiraj - Javni razpis - humanitarni programi v letu 2003«. Na hrbtni strani ovojnice morata biti naziv in naslov predlagatelja.
10. Podrobnejše informacije lahko dobite na Oddelku za družbene dejavnosti Občine Kamnik, pri ge. Marjeti Benkovič
(tel.: 8318-111)
ANTON TONE SMOLNIKAR ŽUPAN
Proslava Dneva državnosti v Kamniku - ob igranju himne v ospredju z desne: župan A. Smolnikar, osrednji govornik Lojze Peterle ter iz OO NSi Kamnik Janez Leskovec (predsednik) in Matej Tonin (tajnik)
zgodovinsko situacijo, ko se spet povezujemo z Evropo, ki v nas prebuja vrednote, ki smo jih Slovenci že živeli. Ni pozabil omeniti prispevka Kamnika ob zgodovinskih dogodkih v preteklosti, ob osamosvajanju in tudi sedaj se med ljudmi čuti ustvarjalni utrip.
Pred dvanajstimi leti smo ujeli »kratek nasmeh zgodovine, da smo uspeli uresničiti večstolet-ne sanje naših prednikov. Smo generacija, ki je te sanje izsanja-la«, je poudaril pomembnost tistega zgodovinskega časa. Prihodnost Slovenije je odvisna od kakovosti medsebojnih odnosov in skupne volje ljudi, ki naj bi dosegali nove uspehe na vseh ravneh družbenega in gospodarskega življenja. Nenazadnje se vidi vzpon ljudske volje tudi v športu, kar je očitno po osamosvojitvi (ob tem je čestital Kamničanom za uspehe v odbojki). Prvo merilo je kakovost življenja posameznika in skupnosti, za to ni pomembna velikost države in število njenih prebivalcev. Kraj in čas zaznamujejo ljudje. V politiki in zgodovini je dostikrat nemogoče -mogoče. Za primer je gospod Peterle izbral Kamničana, generala Rudolfa Maistra. Ob koncu 1. svetovne vojne je bil kot general realno pred nemogočo situacijo - upreti se nasprotniku z maloštevilno vojsko. Toda Maister je bil pesnik in je videl dlje, zavedel se je svojega poslanstva in videl stisko svojega naroda. Uresničil je nemogoče: izboril je severno mejo naše Slovenije, ki
je ostala do današnjih dni. Omenil je presežno junaštvo alpinista Tomaža Humarja, ki stopa čez meje, ki jih drugi ne zmorejo prestopiti. Poudaril je, da je počaščen, da lahko Kamničanom govori o njihovih izjemnih ljudeh. Ni pozabil omeniti tudi Slovencev, ki ne živijo z nami v skupni državi, ampak so po svetu na različne, tudi presežne načine, pomagali pri priznanju naše nove države. Spomnil nas je na Slovence, ki so v New Yorku ustavili promet in manifestiral za Slovenijo.
Gospod Peterle pa je tudi opozoril na gospodarske razmere v Evropi, kjer je trenutno recesija. Zatoje pomembno, da naša vlada in vsi, ki kakorkoli delujejo na odločilnih področjih v našem gospodarstvu delajo složno in učinkovito. To je pomembno za naš sedanji čas. Doslej smo bili opazovalci dogajanj v Evropi, zdaj smo igralci na evropski sceni, skupaj z drugimi državami. Tudi v Konvenciji o prihodnosti Evrope je bilo o tem veliko razprav, o čemer priča tudi nova ustavna pogodba, je sporočal gospod Peterle kot neposredni in soodločujoči član konvencije.
Sodeč po aplavzu in poznejših odmevih med poslušalci je govor gospoda Peterleta prebudil v navzočih zavest, da smo lahko ponosni Kamničani- in Slovenci, državni praznikpa naj bi nas povezoval v veliko slovensko družino, ki z optimizmom zre v prihodnost.
SLAVICA NAVLNŠEK
Na kresovanjih je bilo lepo
Ob dnevu državnosti so zagoreli vsi napovedani kresovi v naši občini. V Mekinjah in Nevljah so po tradiciji kresovali že na sam kresni večer, 23- junija. Na obeh krajih so se veselili lepega obiska. Za pogostitev je poskrbel Odbor za oživljanje starih običajev pri 00 NSi Kamnik, za požarno varnost neveljski gasilci. Požrtvovalni harmonikarji pa so vzpodbudili lepo ljudsko petje-
Neposredni organizatorji se zahvaljujejo vsem, ki so pomagali pri izvedbi teh prireditev, tudi obema KS, postavljalcem grmad, Svetičevim in Gamsovim za uporabo zemljišč in seveda tesarstvu Štebe iv Žej, ki nam je tudi tokrat priskrbelo in pripeljalo kurjavo.
Na predvečer dneva državnosti pa so kamniški socialdemokrati po tradiciji zakurili lep kres tudi na Starem gradu in s tem še dopolnili proslavljanje osrednjega praznovanja na Glavnem trgu.
Iz Odbora za oživljanje starih običajev
Kamniški občan - Izdajatelj Bistrica, cl.o.o., Kamnik.
Odgovorna urednica Saša Mejač, unlv. dipl. ekon. Tehnični urednik Franci Vidic Na podlagi mnenja Ministrstva za kulturo sodi časopis med proizvode informativne narave, za katere se na podlagi Zakona o DDVobračunava davek na dodano vrednost po stopnji 8.5%. Medij Kamniški občan je vpisan v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo RS, pod zaporedno številko 333. Kamniški občan izhaja dvakrat mesečno v nakladi 10.200 izvodov in ga prejemajo gospodinjstva občine Kamnik brezplačno. Naslov uredništva-. Kamnik, Glavni trg 23 (zgradba med občinsko nišo in sodiščem), tel.: 01/83-91-311, 041/662-450, fax: 01/8.3-19-860. Nenaročenih člankov in fotografij ne honoriramo. Rokopisov in fotografij ne vračamo. Grafična priprava Oelo - TČR, d.d., tisk Set d.d., Ljubljana dne 10.7.2003
Območno združenje borcev in udeležencev NOB Kamnik, vabi vse občane, še posebej pa udeležence NOB, na
spominsko srečanje
ob 62. obletnici oborožene vstaje proti okupatorju, ki se je na Kamniškem začela v noči 27. na 28. julij 1941. leta.
Srečanje bo v soboto, 26. julija, ob 18. uri
pri spomeniku padlima Mlakarju in Miklavčiču, pri Titanovi brvi v Kamniku.
Regijske ambicije na področju rekreacije in športa
V prejšnji številki Kamniškega občana smo predstavili projekte, ki so v zvezi z varovanjem kamniških naravnih vrednot zajete v Regionalnem razvojnem programu LUR (RRP LUR). Na Regionalni razvojni agenciji Ljubljanske urbane regije (RRA LUR) se namreč zavedajo, da so v regiji na voljo številne možnosti za rekreacijo in šport ter njihovo uspešno trženje, še posebej v povezavi z lokalnimi kulturnimi, etnološkimi in zgodovinskimi znamenitostmi ter gostinsko ponudbo. Zanimivi deli regije, kot so Kamniške Alpe, Barje, Polhograjsko hribovje, hriboviti svet Rašice, vzpetine Posavskega hribovja, Krim in Šmarna gora, ponujajo številne možnosti za aktivno preživljanje prostega časa za širok krog obiskovalcev. Vendar pa zgoraj navedena, bolj ali manj že poznana rekreacijska območja še zdaleč niso edina, ki jim RRP LUR v okviru prednostne naloge »Ekološka in kulturna mreža«posveča pozornost. Eden od skupno 48 izvedbenih projektov v RRP LUR je namreč namenjen mreži vodnih poti regije. V tokratnem prispevku se zato še posebej posvečamo Kamniški bistrici, ki bi lahko postala rekreacijska os Ljubljanske urbane regije.
Reke kot povezovalni člen
»Reke na območju LUR so povezovalni člen med posameznimi občinami in celotno regijo. Zavedamo se tako njihovega okoljske-ga kot tudi rekreativnega in gospodarskega pomena,« je povedala Lilijana Resinovič, direktorica RRA LUR, in dodala, da v LUR po-vodja rek Save, Kamniške bistrice, Ljubljanice in Krke doslej v rekreativne namene skorajda nismo uporabljali. »Nekaj občin se je lotilo priprave posebnih ureditvenih načrtov za rabo posameznih rek, vendar celovitega pristopa rabe rek še nimamo izdelanega. Prav to je ena pomembnejših nalog našega RRP LUR.«
Določitev razvojnih funkcij rek
V okviru podprograma »Razvoj možnosti za rekreacijo in šport«, je tako v RRP LUR (celotno besedilo programa, njegov povzetek in aktualne informacije v zvezi z delom RRA LLIR lahko najdete na spletnih straneh www.rralur.si) zajet tudi izvedbeni projekt »Mreža vodnih poti regije«. »Predvideno je, da za porečja na območju LUR določimo njihove možnosti za rekreacijska območja, opredelimo potenciale za uporabo vode za namakanje, zaščito pred poplavami in funkcije površin ob rekah,« poudarja Resinovičeva.
Nekateri projekti so se na ravni posameznih občin začeli pripravljati in izvajati že pred leti. Ponekod je bilo opravljenega že precej dela; na RRA LUR so prepričani, da se bo pod okriljem izvajanja RRP LUR delo lahko še hitreje nadaljevalo in nadgrajevalo.
Primer projekta, ki je že v teku, je ureditev Kamniške bistrice kot rekreacijske osi regije, ki teče pod vodstvom Inštituta za celostni razvoj in okolje (ICRO) iz Domžal, v sodelovanju z Občino Domžale in Turističnim društvom Radomlje, pridružili pa sta se tudi Občina Kamnik in Občina Dol pri Ljubljani. V nadaljevanju predstavljamo nekatere zanimive vsebine iz projekta »Kamniška bistrica: rekreacijska os regije« (več o projektu najdete na spletnih straneh www.radomlje.si. točka Razno), pri čemer se še posebej osredotočimo na tiste, ki zadevajo območje Kamnika.
Kamniška bistrica - rekreacijska os regije
Kamniška bistrica privablja številne ljubitelje rekreacije in pla-ninarjenja, saj je zaradi svoje lege pomembno izhodišče za izlete v kamniške planine. Zlasti v svojem zgornjem toku nudi ogled številnih naravnih znamenitosti, sprehod po Koželjevi poti, ki poteka ob reki, kolesarjenje in celo spust s kajakom po kristalno čisti reki. Od Stahovice naprej teče Kamniška bistrica po ravnini, vendar je od tu naprej manj izkoriščena za rekreacijske dejavnosti. Zeleni pas, ki sicer pripada sami reki, bi zato bilo smiselno nekoliko razširiti in izkoristiti za neagresivne oblike rekreacije. Kot je še zapisano v projektu »Kamniška bistrica: rekreacijska os regije«, ki ga je pripravil ICRO, bi bilo treba urediti peš povezave in kolesarske poti od izvira do izliva Kamniške bistrice, kar bi predstavljalo osnovno hrbtenico rekreacijskega programa.
Ob tem ozkem zelenem pasu ob Kamniški bistrici so že danes nanizani različni športno-rekreacijski programi, ki bi jih lahko dopolnjevali še z drugimi, predvsem športnimi programi in jih povezali s širšim območjem ter drugimi športno-rekreacijskimi objekti in turističnimi točkami v regiji.
Prednosti in priložnosti za občino Kamnik
Dolino Kamniške bistrice lahko v vsej njeni lepoti občudujemo prav v občini Kamnik. Do vodotoka je mogoče priti le v severnem delu Kamnika, zato je za tisto območje predvidena ureditev intenzivnejše parkovne poteze s sprehajalno potjo vse do starih kostanjev na posestvu nekdanjega zdraviliškega centra. Območje pod Kamnikom, od Šutne prek Perovega in Bakovnika do Duplice, je močno industrializirano, zato je predvidena izpeljava krožne kolesarske poti, in sicer neposredno ob vodotoku, tako da se izognemo industrijskim objektom in gosto prometni cesti.
Zakaj regijska ureditev?
S povezavo rekreacijskih programov ob Kamniški bistrici v enoten sistem, pri katerem bi sodelovale vse občine, ki ležijo ob tej reki, bi lahko zagotovili nepretrganost kolesarskih in peš povezav od izvira Kamniške bistrice do njenega izliva v Savo. Glede na lego Kamnika ob Kamniški bistrici lahko torej ta občina veliko prispeva k skupni, regijski ureditvi; hkrati pa, ko bo le ta zaživela, od tega tudi veliko pridobi. Regijska ureditev Kamniške bistrice kot rekreacijsko in športno privlačnega območja torej predstavlja izziv tako za občine, ki ležijo na njenem območju, kot tudi za RRA LUR kot koordinacijsko telo, zadolženo za spodbujanje in pospeševanje izvajanja projektov, ki so jih občine že pripravila in pričele izvajati.
MOJCA DREVENŠEK
Prihodnjič: Podrobneje o RRP LUR in vzpostavitvi regijske mreže kolesarskih povezav
Podajte svoje mnenje, pripombe, predloge: Regionalna razvojna agencija LUR www.rralur.si
e-pošta: lur@liubliana.si  tel. 01/30619 02 faks: 01/30619 03
Kamniški OBČAN
URAD ŽUPANA - OBČINSKI SVET
11. julija 2003
3
Občinski svet s 6. sejo zaključil spomladanski del zasedanja
Občinski svetniki v prvi obravnavi zavrnili sprejem ureditvenega načrta za kamnolom v Rudniku
V sredo, 2. julija, so se občinski svetniki zbrali na 6. seji občinskega sveta, zadnji pred poletnimi počitnicami. Sejo, katere se je udeležilo 28 od 29 svetnikov in svetnic, je vodil podžupan De-mitrij Perčič.
Na 13 točk obsegajoč dnevni red so v drugi obravnavi uvrstili spremembe občinskega statuta in poslovnika o delu občinskega sveta, odlok o kategorizaciji občinskih cest v občini Kamnik, spremembo odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča in pravilnik o dodeljevanju občinskih sredstev za učinkovito rabo energije in izrabo obnovljih virov energije v gospodinjstvih.
Prvo obravnavo pa so svetniki opravili o pravilniku za vrednotenje in sofinanciranje programov športa v občini Kamnik, o predlogu odloka o ustanovitvi javnega zavoda splošne knjižnice Knjižnica Kamnik ter o dveh prostorskih aktih: o zazidalnem načrtu območja K26Schlenk in o ureditvenem načrtu območja R 070 Rudnik. Dopolnili so tudi program prodaje občinskega premoženja.
S predlaganega dnevnega reda so na predlog Ivana Pristovni-ka, direktorja občinske uprave, umaknili predlog sklepa o brezplačni odsvojitvi deleža občine Kamnik v Delavskem domu v Kamniku, na predlog Antona Kamina, vodje oddelka za družbene dejavnosti, pa so na dnevni red uvrstili sklep o izvensodni poravnavi med občino Kamnik in SGP Graditelj ter o sanaciji strehe na telovadnici OŠ Šmartno v Tuhinju. Obravnavali in sprejeli so tudi Razvojni program CRPOVza območje KSMotnik in Špitalič.
Po krajši obrazložitvi Antona Hočevarja, predsednika statutarno pravne komisije, je občinski svet brez razprave v drugi obravnavi sprejel spremembe in dopolnitve statuta občine Kamnik in Poslovnika o delu občinskega sveta občine Kamnik. Oba akta je bilo namreč potrebno uskladiti s spremembami predpisov o lokalni samoupravi. Spremembe se nanašajo predvsem na določitev mandatne dobe članov občinskega sveta, izvoljenih na predčasnih volitvah, mandatno dobo župana, izvoljenega na nadomestnih ali predčasnih volitvah, na določila o prenehanju mandata občinskim funkcionarjem in podobno.
Vsekakor je treba posebej omeniti določilo o uvedbi samoprispevka. Odločitev je namreč sprejeta, če zanjo glasuje večina volilcev, ki so glasovali. Glasovanja pa se mora udeležiti najmanj polovica volilcev z območja občine ali dela občine, za katerega se bo samoprispevek uvedel.
Sprejet ureditveni načrt območja KIK-a
Precej razprave med svetniki pa je povzročil predlog odloka o zazidalnem načrtu K26 Schlenk. Gre za okrog 4 hektare veliko zemljišče na območju nekdanjega KIK-a, kjer naj bi se v skladu z nedavno dopolnjenim prostorskim planom občine uredile industrijske površine. Prestrukturiranje gospodarstva in sprememba lastništva narekuje novo smotrnejšo uporabo še prostega zemljišča. Aleš Škorjanc, vodja oddelka za gospodarske javne službe, je poudaril, da je župan že razpisal 45-dnevno javno razgrnitev in javno obravnavo tega akta. Občinski svetniki, še posebej svetniška skupina NSi, v imenu katere je Marjeta Humar poudarila dilemo, ali bomo na tem območju razvijali turizem ali pa industrijo, so poseben poudarek dali varstvu okolja, saj gre v teh obratih za predelavo aluminija še vedno za okolju neprijazno proizvodnjo. Humarjeva je med drugim spomnila na pred leti sprejet sklep občinskega sveta, po katerem bodo morali leta 2012 ukiniti varnostni pas oz. ga omejiti za ograjo KIK-a. »Ne nasprotujemo novim delovnim mestom, vendar se zavzemamo za normalno življenje ljudi v okolici,« je še poudarila.
Svetniki (Perčič, Štrajhar, Ambrožič, Golubovič, Spruk, Rotova, Repanšek, Dobov-šek, Kovačič, Hočevar) so v
razpravi opozorili tudi na potrebno ureditev parkirišč, vendar ne na račun zmanjšanja parkirišč pri Domu kulture, na ureditev zidane ograje in kolesarske steze ob njej, dovozne ceste na regionalno cesto, na uresničevanje sklepa o ustrezni odškodnini lastnikom zemljišč in objektov v okolici, na skrb za varstvo podtalnice, na vprašanje, čemu bo namenjen ostali kompleks znotraj KIK-ovega zidu in podobno.
Kot je poudaril Borut Ulčar, predstavnik izdelovalca projekta Regijske razvojne družbe d. o. o. Domžale, je predvidena ureditev tega območja in njegova namembnost v celoti usklajena z dolgoročnim planom občine Kamnik. Povedal je, da so zahtevali tudi vse meritve vplivov na okolje, ki so vsakemu zainteresiranemu na vpogled. Poudaril je tudi, da firma Schlenk nima nobenega varnostnega pasu.
Po razpravi je občinski svet odlok o zazidalnem načrtu v prvi obravnavi soglasno sprejel. Občinski svet je nato brez razprave sprejel odlok o kategorizaciji občinskih cest. Pri drugi obravnavi sprememb odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča so svetniki upoštevali veljavno zakonodajo, ki določa, da se pri ugotavljanju površin, od katerih se plačuje to nadomestilo, upošteva tudi zemljišče, na katerem stoji stavba in ne samo stanovanjske ter poslovne površine. Na vprašanje Marjete Humar, kako namerava občina priti do potrebnih podatkov za odmero, je Aleš Skorjanc odgovoril, da bo občina z javnim razpisom izbrala izvajalca, ki bo vsa ustrezna zemljišča obdelal v digitalizirani obliki. Svetniki tudi niso imeli posebnih pripomb k pravilniku o dodeljevanju proračunskih sredstev za spodbujanje učinkovite rabe energije, saj je predlagatelj nekaj pripomb upošteval-že v prvi obravnavi. Po tem pravilniku bodo lahko občani prejeli nepovratna sredstva ali subvencijo za nižjo obrestno mero za vgradnjo toplotnih izolacij na fasadah, zamenjavo oken, obnovo ogrevalnega sistema, za vgradnjo sončnih ko-lektorjev itd.
V znanem zapletu v zvezi z nekvalitetno izvedbo strehe na stavbi osnovne šole v Šmart-
nem v Tuhinju se je del zgodbe po devetih letih od podpisa gradbene pogodbe z Graditeljem zaključil z izvensodno poravnavo med občino Kamnik in Graditeljem. Občina je namreč vložila odškodninsko tožbo do projektantske organizacije Slovenija projekt in doSGP Kamnik kot drugotože-ne stranke in sicer za višino sredstev, ki jih je občina namenila za sanacijo in izboljšavo osrednjega dela šole, ki ni bil predmet druge gradbene faze. Ker se sodni postopki lahko vlečejo več let in njihovega izida ni mogoče napovedati, so poiskali možnost izvensodne poravnave. Streha telovadnice je zaradi neustrezne kritine razpadla, kar bo Graditelj odpravil kot reklamacijo. Ker je treba zaradi slabega projekta upoštevati tudi odpravo teh napak, bo treba po posebej izdelanem projektu sanirati tudi strop in streho telovadnice. Ta naložba bo vredna okrog 22 milijonov SIT. Občina bo k tem delom prispevala 8 milijonov SIT iz proračunske rezerve, vsa ostala sredstva pa prispeva Graditelj, ki bo dal tudi novo desetletno garancijo.
Proti prvotoženi stranki, torej projektantski organizaciji, pa bo občina tožbo nadaljevala. Po mnenju Gregorja Konclija naj bi občinska uprava občinskemu svetu predložila poročilo o skupnih stroških gradnje te šole. Zvone Cvek pa je bil mnenja, da nadzorni organ, ki je nadzoroval gradnjo te šole, v naši občini nima več kaj iskati.
Park z nosorogi kot nosilec razvoja Motnika in Špitaliča?
Čeprav so nekateri svetniki z neko ironijo na začetku ocenje-
tev planinskih poti, oživitev kmetijstva, ureditev Motnika itd.
Sama izdelava programa je stala okrog 2,4 milijona SIT, k čemur je občina prispevala polovico. Skupna vrednost izdelave vseh 12 projektov, razen parka nosorogov in varovanih stanovanj, pa je ocenjena na okrog 36 milijonov SIT.
K predlaganemu pravilniku za vrednotenje in sofinanciranje programov športa v občini Kamnik v prvi obravnavi (obrazložila ga je Mira Resnik) je odbor za družbene dejavnosti predlagal občinski upravi, naj pripravi predlog srednjeročnega plana razvoja športa in srednjeročni plan vzdrževanja in gradnje športnih objektov v občini Kamnik. Sicer so svetniki dali še nekaj pripomb in predlogov, predvsem glede jasne opredelitve statusa strokovne službe, ki jih bo predlagatelj upošteval pri pripravi predloga za drugo branje, oziroma odgovoril, zakaj jih ni mogel upoštevati.
Za ureditev
(legalizacijo)
kamnoloma
v Volčjem Potoku
premalo podatkov
Po zelo razgibani razpravi o predlogu odloka o ureditvenem načrtu R 070 Rudnik so
svetniki s štirimi glasovi za in z osmimi glasovi proti zavrnili akt v prvi obravnavi. Zanimivo, da delovna telesa (odbori) niso imeli nasprotujočih mnenj. Odbor za komunalno ureditev in infrastrukturo je predlagal, naj občinski svet predlog odloka sprejme.
Vendar so bili občinski svetniki in svetnice na seji drugačnega mnenja.
Predmet urejanja naj bi bilo 5,45, hektara veliko zemljišče s parcelno številko 178, k. o. Volčji Potok. Na njem se že nekaj let pridobiva dolomitni agregat za potrebe gradbeništva. S sprejetjem odloka naj bi omogočili oziroma zagotovili postopno sanacijo kamnoloma, ki naj bi bila, kot je dejala predstavnica izdelovalca akta PA Arhing Ljubljana
Zadnjo sejo spomladanskega zasedanja je vodil podžupan Demitrij Perčič, ki je prvotno napoved zaključka seje prekoračil samo za pet minut. Seja je bila končana ob 16.35 uri.
vali predlog razvojnega programa CRPOV za območje KS Motnik in Špitalič, so ga
po razpravi z večino glasov sprejeli. Nekatere je namreč motil zapis v gradivu, kjer je med glavnimi razvojnimi priložnostmi na prvem mestu zapisan nosorog kot element identitete in jedro novega razvojnega cikla. Svetniška skupina NSi je s posebnim amadmajem predlagala, naj se iz programa izloči ureditev parka z nosorogi, ker je to predraga in tvegana rešitev. Vendar so ta amadma, ki ga občinska uprava ni podprla, pozneje umaknili. Sicer pa program, ki ga je pojasnjevala tudi Urša Šole iz družbe Oikos, ki je program pripravila, predvideva tudi izgradnjo naselja z varovanimi stanovanji, oskrbo naselij s kakovostno pitno vddo, uredi-
Vlasta Mikelj Golob, zaključena v petnajstih letih. Povedala je tudi, da so pridobljena vsa strokovna mnenja in presoja vpliva na okolje.
Svetniki (Marjeta Humar, Vilko Dobovšek, Brane Golubovič, Janez Leskovec) so izrazili vrsto pomislekov, med drugim, da gre v bistvu za legalizacijo »črnega« kamnoloma, da ni dovolj razčiščeno, kako bo z varnostjo pri delu, s prometno varnostjo in vplivom prevozov na okolico, da je priključek na kamniško obvoznico neustrezen, da bo z oljem onesnažena voda tekla proti arboretumu, da je treba odlok uskladiti z zakonom o rudarstvu, da bo to urejanje potegnilo za seboj ureditve še druge infrastrukture izven tega zemljišča, da gre za veliko rano v naravi, ki jo je moč videti
že z Mengeškega polja in nazadnje tudi, da je za odločanje premalo podatkov.
Če že sprejemamo nov odlok o ustanovitvi javnega zavoda splošne knjižnice Knjižnica Kamnik, potem se odločimo še za novo ime, po enem izmed kamniških književnikov, je v prvi obravnavi tega odloka dejala Marjeta Humar in dodala, naj bi v svetu knjižnice sodelovali kot predstavniki uporabnikov tudi naši občani. Sicer pa je nov odlok potreben zaradi uskladitve z novim zakonom o knjižničarstvu.
Občinski svet je letni program prodaje občinskega premoženja, ki je bil sprejet skupaj z letošnjim občinskim proračunom, dopolnil s tem, da je vanj vključil tudi razna zemljišča za potrebe zaokrožitve funkcionalnih kompleksov, v skupni izmeri okrog 5000 m2 in za vrednost 10 milijonov SIT., o čemer pa za vsak primer posebej odloča občinski svet. Občinski svetniki so na seji postavili tudi več pobud. Skupaj z odgovori nanje bomo o njih poročali prihodnjič.
FRANC SVETELJ
Vi sprašujete, župan odgovarja
Občanka M. N. iz Kamnika sprašuje župana, ali lahko krajani tudi v tem letu pričakujejo izvedbo ukrepov za umirjanje prometa na občinskih cestah?
Kot je znano, smo na občinskih cestah v preteklem letu zgradili kar nekaj fizičnih ovir za umirjanje prometa (tako imenovanih grbin), predvsem pred osnovnimi šolami in vrtci na območju mesta Kamnik ter v primestnih naseljih. S tem smo v glavnem že zadostili določbi Zakona o varnosti cestnega prometa. Vseh predlogov ob omejenih proračunskih sredstvih žal ni bilo mogoče realizirati, zato bomo projekt umirjanja prometa nadaljevali. V letošnjem letu se bodo na nekaterih ulicah in cestah, ki so v občinski pristojnosti, na novo pojavile grbine, vendar le tam, kjer bodo za izvedbo tovrstnih ukrepov izpolnjeni vsi zahtevani pogoji; med katerimi velja omeniti izrecno zahtevo po obvezni osvetlitvi grbin. Glede na reakcije tako krajanov, ki so se prisiljeni prilagoditi dokaj radikalnim spremembam, je odločitev za nadaljevanje omenjenega projekta vezana predvsem na predhodno stališče samih krajanov in obstoječe karakteristike cest ter seveda na realne možnosti proračuna. To pomeni, da kljub načelnemu soglasju krajanov grbin ne bo mogoče zgraditi na tistih lokacijah, kjer niso izpolnjeni vsi pogoji. Vsekakor pa si bosta župan in občinska uprava prizadevala, da se promet umiri na prometnicah, kjer potekajo živahne šolske poti.
Čeprav so odločitve o izvedbi ukrepov fizičnega umirjanja prometa izrazito strokovno vprašanje, bomo tudi v prihodnje pred sprejetjem dokončne odločitve k sodelovanju povabili neposredno za-
interesirane krajane. Predvsem zato, đa se ne bi ponovili primeri, ko so pobudniki stali za pobudo le do trenutka, koje bila sprejela strokovna odločitev o konkretni lokaciji, pozneje pa ob dejstvu, da bo zgrajena grbina pred lastno in ne sosedovo hišo motila nočni mir, postali odkriti nasprotniki. Potrebno bo določiti prioritetni vrstni red uresničevanja projekta in ob tem upoštevati tudi aktivno finančno udeležbo samih krajanov. V kar nekaj primerih so si namreč pobudniki ob seznanitvi z višino stroškov premislili. Zavedati se je treba, da je izvedba ukrepov v prid večji prometni varnosti izrazito ekonomska kategorija. Pripravljenost pokritja dela stroškov pa je navsezadnje tisti pokazatelj, ki odraža prometno ozaveščenost in dejansko zainteresiranost za krepitev varnosti v svojem ožjem bivalnem okolju.
Čeprav bi si morali prizadevati, da bi ceste za vse udeležence v prometu predstavljale čim manjšo nevarnost, se bomo očitno morali tudi v prihodnje pred prehitrimi vozniki braniti z ukrepi, ki nimajo zgolj pozitivnega učinka, na kar izrecno opozarja prometna stroka in s čimer se je potrebno sprijazniti po tem, ko je ukrep umirjanja prometa že izveden.
ANTON TONE SMOLNIKAR, župan
Novo vodstvo MKK
Na skupščini Meščanske korporacije Kamnik (MKK), ki je bila v maju, so bili izvoljeni tudi novi člani v organe MKK. V častno razsodišče so bili izvoljeni Dunja Cerer, Marta Grčar in Nikolaj Žvokelj, v nadzorni odbor pa Marija Danijela Aparnik, Majda Kobav, Avgust Lap, Andrej Mejač in Vekoslav Ponikvar. Najpomembnejši organ je pa gospodarski odbor (GO). Ta je na svojem prvem sestanku izvolil tudi svojega predsednika, kije hkrati tudi predsednik MKK. To dolžnost bo naslednja tri leta opravljal Milan Desinger. Blagajnica bo Božena Možina, generalni tajnik pa Bojan Pollak. Ostali člani so Janko Grašič, Franc Krajne, Tone Štele in Boris Vučko.
Poleg tega je novi odbor sprejel tudi konkretne smernice za prihodnje delovanje. Poleg osnovne in najbolj aktualne naloge - vračanje odvzetega premoženja, izvajanja sklepov skupščine, dopolnitev članskih spiskov, bodo pripravili tudi programe za ujmivljanje s premoženjem in za drugo delovanje MKK. To naj bi izvajali preko petih komisij. Komisijo za gospodarjenje s kapitalom in komisijo za lovsko dejavnost bo vodilJanko Grašič, komisijo za gozdno-gospodarsko in lesno-j>redelovalno dejavnost bo vodil mag. Franc Krajne, komisijo za turistično dejavnost bo vodil Tone Štele, komisijo za informativno dejavnost Jaro Pirnat in komisijio za pravne zadeve Milan De-isinger. Preko poletja naj bi vodje komisij pridobili člane posameznih komisij in pripravili programe delovanja, ki bi jih jeseni začeli izvajati. Novost, ki bo zanimiva predvsem za člane MKK, bodo tudi dežurstva članov gospodarskega odbora, kise bodo začela jeseni. V času teh dežurstev-bodo lahko zainteresirani dobil dodatne informacije o MKK.
B. POLLAK
Slovesnost nove maše
pri frančiškanih v Kamniku
Bilo je prijetno hladno popoldne, eno tistih sredi poletja, kijih ohladijo blagodejne dežne kaplje.
Na vratih frančiškanskega samostana na Tromostovju me je pričakal Tadej Inglič - letošnji novomašnik iz Kamnika, ki bo novo mašo daroval v nedeljo, 13. julija, v frančiškanski cerkvi sv. Jakoba v Kamniku.
To je bil razlog za najino srečanje in pogovor.
Najprej iskrene čestitke tudi v imenu bralcev Kamniškega občana!
Bralce bo verjetno zanimalo, če jim boste odstrnili košček svoje zasebnosti in povedali kaj o svojih spominih na otroštvo in šolanje?
Dobro se spomnim, da sem hodil v varstvo k neki'gospe na začetku Podgorja. Male šole se spomnim bežno, imam pa lepe spomine na osnovno šolo. Proti koncu osnovne šole sem že raz-
dovnim bratom Janezom čas tudi za interesne dejavnosti. Jaz sem se posvetil orglam in nekoliko manj italijanščini.
Vsak red ima svojega ustanovitelja. Duhovni oče frančiškanov, kapucinov in minoritov je sv. Frančišek Asiški. Iz njegovega življenja poznamo veliko zgodb. Katera je vam še posebej všeč?
Okusi so različni. In če že moram izbrati eno, bi se odločil za zgodbo o treh razbojnikih. Vsebina pa je na kratko naslednja.
Tadej (drugi z desne) med redovnimi sobrati v času študija v frančiškanskem samostanu na Tromostovju v Ljubljani.
mišljal o svoji poklicni poti, vendar sem dokončno odločitev še nekoliko odložil s tem, da sem šolanje nadaljeval na gimnaziji v Kamniku. V zadnjem letniku gimnazije sem bil sprejet v po-stolat.
Verjetno sva na tem. mestu dolžna bralcem dati pojasnilo. Predno ste poslali duhovnik, ste stopili v redovno skupnost frančiškanov. To se je zgodilo v zadnjem letniku gimnazije. Prva stopnička na poti redovništva se imenuje postolat.
Natanko tako. To uvajanje v redovno življenje je trajalo potem še ves prvi letnik teološke fakultete. Nato sem študij za,eno leto prekinil in odšel v noviciat na Sv. Goro nad Gorico. Noviciat je trajal eno leto in v tistem času sem poglobljeno spoznaval frančiškanski red, njihovo duhovnost, redovna pravila in poslanstvo, predvsem pa pri sebi odkrival svojo poklicanost v re-dovništvo. Seveda sva imela z re-
Frančišek je v samostanu Monte Česale zvedel, da je predstojnik spodil od vrat tri zloglasne razbojnike, ko so prišli po hrano. Frančišek je menil, da bi bil dobrosrčen pristop krščansko bolj primeren. Predstojniku je dal vrečo s hrano, ki jo je tisti dan nabral, in mu naročil, da poišče razbojnike in jim izroči hrano. Predstojnik je storil, kot je naročil Frančišek. To dejanje ljubezni je ganilo srca razbojnikov. Zapustili so rokovnjaško življenje, prišli k sv. Frančišku in postali dobri redovniki. To je zgodba, ki ima močno naglašeno mirovniško načelo nenasilnega reševanja konfliktov. Za duhovnost sv. Frančiška je značilna nenasitnost tako do narave kot do ljudi. Sam je do žive in nežive narave ter do ljudi imel odnos podoben tistemu, ki se vzpostavi med brati in sestrami v družini.
Po letu noviciata sle verjetno nadaljevali študij?
Pred mano je bilo takrat pet let
Kulturno društvo Miran Jarc Škocjan vabi
v Poletno gledališče Studenec pri Domžalah na
III. Kulturni poletni festival Studenec
Premiera domače gledališke predstave ŽENITEV (N. V. Gogolj) sobota, 19. julij, ob 21. uri
Simpatična dramaturška stvaritev komedije sega v čas stare Rusije. Režija in priredba komedije Alojza Stražarja vključuje tudi ples in petje s klavirsko spremljavo v živo ter še več drugih spektakularnih zanimivosti. V predstavi
Ženitev bodo nastopili že znani domači igralci in prijatelji našega gledališča: Tadeja Capuder, Pija Brodnik, Momka Jeretina, Stane Maselj, /ure Sesek, /Con,'/' Pižorn, Rajko Majdič, Janez Hafner, Primož Krt, Stane Pele, Tone Ipavec, Mari Vilar, Mateja Pirnat, Vida Kovač, Stane lem-Ijarič, Jože Prašnikar, pianist Vladimir Mlinaric, plesalci, otroci, meščani in še mnogi drugi.
Ponovitve: nedelja, 20. julij, ob 21. uri; petek, 25. julij in sobota, 26. julij, ob 21. uri in ob 24. uri (polnočna predstava); nedelja, 27. julij, ob 21. uri; petek, 1. avgusta, sobota, 2. avgusta ob 21. uri In zadnja predstava 3. avgusta ob 21. uri.
Prodaja vstopnic (Vstopnice so oštevilčene): VELE, trgovska družba, tel.: 01 721 83 31, Trgovina Nakup Kamnik,
Šutna 48, tel.: 01 839 70 81, KAVARNA VERONIKA, Kamnik, tel.: 01 839 11 43 in dve uri pred predstavo v poletnem gledališču.
študija, vmes pa sem šel še na civilno služenje vojaškega roka. Tega sem opravil v Kliničnem centru, kjer sem bil dodeljen v pomoč bolniškemu duhovniku.
V lepem spominu so mi iz teološke fakultete ostal številni laični študenti. Teh je približno polovica. Dobro smo sodelovali in si tudi medsebojno pomagali. Najraje sem imel predmete, povezane s sv. pismom, zelo me je zanimalo cerkveno pravo, ki ureja zakonsko zvezo.
Lani me je ljubljanski nadškof v Novem mestu posvetil v diako-na (diakon lahko opravlja številne duhovniške naloge, še vedno pa ne spoveduje in ne mašuje).
V tem letu sem opravljal pastor-lano prakso, najprej v župniji Ljubljana Bežigrad, potem pa v župniji sv. Marija v Mariboru. V Ljubljani je versko življenje ljudi
/" N Nova maša p. Tadeja bo v frančiškanski cerkvi v Kamniku spet po 64. letih. Pred njim je novo mašo imel davnega leta 1939 pater Pavlin. Tudi to je razlog za veselje in povabilo, da se slovesnosti udeležite. Nove maše v Kamniku: Leta 1926 msgr. dr. Vilko Fajdiga, profesor na Teološki fakulteti v Ljubljani, umrl leta 1984.
Leta 1939 Oskar Heybal (pater Pavlin), brat operne pevke Valerije Hevbal, umrl leta 1984.
Leta 1998 Boris Žerovnik, sedaj župnik v Begunjah pri ^Cerknici.
bistveno bolj zaznamovano s strukturami kot v Mariboru. So pa Mariborčani dosti bolj veseli ljudje.
Letos sem bil tudi na strokovni ekskurziji v sv. deželi. Med Izraelci in Palestinci so razmere zelo napete. Strah povzročajo samomorilske akcije, zato nekateri na ekskurzijo niso šli. Meni ni bilo žal. Pot smo začeli v Egiptu. Na gori Sinaj, kjer je Mojzes dobil deset božjih zapovedi, smo si ogledali jutranji vzhod sonca. Potem smo odpotovali v Jordanijo, kjer je name naredilo velik vtis mesto Petra. Bil sem eden tistih, ki se nismo mogli upreti kopanju v Mrtvem morju. V Jeruzalemu so bili zelo poostreni varnostni ukrepi, kar pa ni bistveno zmanjšalo lepih doživetij. Nekaj krajev je takih, kot si jih predstavljamo iz poročil v sv. pismu. Marsikaj pa se je v dva tisoč letih spremenilo. Tako Božji grob ni zunaj mesta, ampak je danes v samem mestnem središču.
Novomašnik si navadno izbere duhovno misel - nekakšen moto svojega duhovniškega poslanstva. Ali nam ga lahko zaupate?
Na priložnostne podobice sem dal natisniti del 42. psalma: »Kakor hrepeni jelen po potokih voda, tako hrepeni moja duša po tebi, o Bog.« Jelen je sicer večja žival, toda je plašen. Voda je za preživetje bistvena. Ljudje za svoje notranje — duhovno preživetje tudi rabimo vodo. Jezus je Samarijanki ob Jakobovem vodnjaku obljubil duhovno vodo, po kateri ne bo nikoli žejna.
Gospod novomašnik! Želimo vam, da bi, tako kot ste zapisali v moto, prinašali ljudjem tretjega tisočletja duhovno vodo, kijih bo notranje odžejala in bodo tudi sami za okolje, kjer živijo, postali izvir take vode. In tako kot j>ra-visv. Frančišek: »Mir in vse dobro!«
DANIJEL BEZEK
ŽELEZNA POROKA
V DOMU STAREJŠIH OBČANOV
Hribar Marija-Mici in Pavle in njunih 70 let skupnega življenja
14. junija 1933 sta se poročila v Nevljah, sedaj živita v Domu starejših občanov Kamnik. Te dni je minilo že polnih 70 let njunega zakonskega stanu.
V dvorani Doma starejših občanov v Kamniku se je zbrala velika množica ljudi, stanovalcev, prijateljev, znancev in
ki si je ob tej slovesnosti nadel občinsko lento je slavljence-ma podaril tudi košarico različnih dobrot. Po podpisu prič je bil železni zakon polno veljavno sklenjen. Prijetnemu dogodku sta se pridružila še predsednik Društva upokojencev Kamnik in predsednica
Železnoporočenca Marija in Pavle Hribar s pričama in matičarko
sorodnikov. Prišli so, da bi jima ob visokem jubileju železne poroke stisnili roko in zaželeli še veliko zdravih let. Ob lepem priložnostnem programu je župan Kamnika Tone Smolnikar opravil obred železne poroke s pričami in svati. Ob tako slovesnem trenutku, ko sta 90-letna nevesta Mi-ci in 94-letni ženin Pavle sprejemala čestitke prisotnih, so se, marsikomu orosile oči. Župan,
socialne komisije Marjana. Slavljencema sta izročila posebno diplomo, cvetje in polno košarico.
Župan Tone Smolnikar je v pozdravnem nagovoru orisal težko življenjsko pot slavljen-cev. Mici-Marija je bila rojena 19- maja 1913 v vasi Hrib. Doma je živela kot kmečko dekle. Med vojno je veliko prestala, ostala je brez strehe nad glavo in s kopico otrok. Mož
Pavle je namreč leta 1943 odšel v partizane, januarja 1945 pa so Nemci ustrelili starega očeta in požgali domačijo. Vse tegobe in težave je znala premagati in vseskozi je skrbela za dobre odnose s sorodniki.
Pavle Hribar je bil rojen 26.6. 1909 v vasi Pirševo. Izhaja iz družine 12 otrok. Že kot 12-letni deček je odšel služit in pozneje se je izučil za mizarja. Doma je prevzel kmetijo, v službo pa se je vozil s kolesom, celo v Ljubljano, pozneje pa v Kamnik. Po končani vojni sta oba Mici in Pavle začela obnavljati domačijo. Skupna življenjska pot, trde preizkušnje, ki so ju spremljale, niso zlomile upanja v boljše čase, niti niso omajale prepričanja v družino in življenje.
Danes sta Mici in Pavle ponosna na svojih 12 vnukov in 31 pravnukov, morda jih je ta trenutek že več. Tudi oni se veselijo jubileja, ponosni so na svoje korenine, na babico in dedka.
STANE SIMŠIČ
Tovarišu Mihu Učakarju v zahvalo in spomin
Spokojno in Uho dolino Špitali-ča so v juniju predramili zvonovi župnijske cerkve. Naznanjali so, da je nepričakovano dokončal svojo življenjsko pot naš tovariš Miha Učakar. Novica nas je toliko bolj pretresla, ker je bil še dan pred smrtjo poln energije in vitalnosti. Bil je gonilna sila tega kraja, ker je bil sposoben organizator in pobudnik raznih družbenih dejavnosti. Bilje ustanovni član našega gasilskega društva leta 1910 in gaje kot predsednik uspešno vodil 26 let. Za njegovo vztrajnost in požrtvovalnost v gasilstvu gaje naše društvo imenovalo za častnega predsednika, prejel je odlikovanji Gasilske zveze Slovenije in več priznanj Gasilske zveze Kamnik. Bil
je tudi v težkih življenjskih preizkušnjah, toda moral in znaljih je premagovati. Tudi vsem nam je posredoval svoje znanje in znal v vsaki kritični situaciji zgladiti morebitni nesporazum. V svojem življenju sije nabral bogato znanje, tako v splošnem pogledu, družbenih dejavnostih, kakor tudi iz kmetijstva. Kar je vedel in znal, je rad prenašal na nas in nam pomagal v težavah in dvomljivih odločitvah.
Na njegovi zadnji poti smo ga v velikem številu pospremili gasilci, krajani in znanci. Za njegova dobra dela v dobrobit gasilskega društva in tudi širše so mu ob grobu govorili sedanji jjredsednik društva, Danilo Li-povšek, predstavnik Krajevne
skupnosti Mirko Železnih, predstavnik gasilskih veteranov iz Kamnika Alojzij Konda ter predstavnik cerkvenega pevskega zbora in ključarjev cerkve Tomaž Lipovšek.
Za vsa njegova dela čutimo gasilci Špitaliča dolžnost, da mu \weko glasila Kamniški občan izrečemo javno zahvalo in ga ohranimo v lepem spominu.
Pogrešali ga bomo tako gasilci, kot krajani, saj je bil vedno pripravljen svetovati in pomagati. Aktiven je bil v življenju celotne krajevne skupnosti, dobro desetletje ključar naše cerkve, spomnimo sega tudi kot igralca gledališke skupine iz Špitaliča v sedemdesetih letih.
PGDŠpitalič
Miha Učakar (sedi drugi z leve) med svojimi gasilskimi tovariši.
Spomini na Turkovo Kati z Gojške planine
Marjeta Keršič - Svetel, profesorica zgodovine in diplomirana etnologinja, je svoja najzgodnejša otroška leta pogosto preživljala na Gojški planini v pastirskem stanu. Kot pravi njen oče Marjan, ki je, žal, pred mesecem dni umrl, vendar bo njegov prispevek v knjigi v celoti objavljen, je čas Katine druščine v poletju 1965 prinesel v Marjetino življenje in razvoj posebno obdobje. Sicer bo tisto jesen Marjeta morala začeti obiskovati prvi razred, vendar ga je to, glede na njeno doživljanje planine in planšarske druščine, napeljalo na odločilno idejo: podaljšal ji je obdobje
predšolske svobode za eno leto, ker ji kot dekliču v poznejših letih ne bo treba služiti vojakov.
Takole se spominja Marjeta Keršič - Svetel, ki se je spominjamo iz televizijskih oddaj o planinah:
»Moja predšolska otroška leta so bila nekaj tako čudovito lepega, da si današnji otroci - žal - tega sploh ne morejo predstavljati. V Ljubljani smo s prijateljički istih let raziskovali Grajski hrib, ki se je takrat zdel velik in skrivnosten, s starši smo hodili na izlete po gozdovih in gorah, predvsem pa preživeli veliko časa na »naši planini« - se pravi na Gojški pla-
Agencija za razvoj turizma in podjetništva v občini Kamnik - javni zavod Turistično-informacijski center
Tomšičeva 23, 1241 Kamnik tel: +386 1 839 14 70 fax: +386 1 831 81 92 e-mail: infocenter.kamnik@siol.net http: //turizem. kamnik.si
KOLEDAR PRIREDITEV
ARBORETUM VOLČJI POTOK Volčji potok 3, Radomlje Tel.: 01 831 23 45 Razstava cvetja
Ta čas v parku cvetijo vrtnice, lokvanji, hortenzije in astilbe
Informativne razstave
Najpogostejši ptiči v Arboretumu Volčji Potok Labodja družina se predstavi Dvoživka v Arboretumu Volčji Potok
So
Program prireditev za otroke Drevesa govorijo, iulii 2003 VSAKO SOBOTO
Program v primeru slabega vremena odpade
ob   17h    - Lumpijeve ure pravljic in igranje igric ob   18h    - Ročne ustvarjalnice Knjigarne in papirnice Forum, Izdelovanje z
ob19:30    - glino, servet tehnika, gubanje (vetrnica, živali, klobučki)
K)
VSAKO NEDELJO
ob   17h    - Joga in zgodbica za najmlajše
ob 17:45    - Nagradno žrebanje med prijetnimi pravljičnimi
zemljevidi in Lumpijevo nagradno tekmovanje ob 17:15   - Cicibanova in Cicidojeva delavnica spoznavanje narave.
Korenine, poganjki ter Spoznajmo žuželke ob   18h    - Ustvarimo in pobarvajmo z VVoodijem. ob 19:30   - Pobarvajmo lončke ali sestavimo svojo hiško
»o
MLADINSKI CENTER KAMNIK Šutna 38, KAMNIK GSM: 041/957 609
Ponedeljek, torek, sreda. 14. -16. julija od 10.00 -11.30
NOČNO USTVARJALNE DELAVNICE
Poslikava majic, serviet tehnika Prispevek za material: 400 sit dnevno
Sreda in četrtek. 16. in 17. iuliia od 16. do 18. ure
IZDELAVA ZAPESTNIC IZ PERLIC
Prispevek: 400 sit dnevno
Ponedeljek - petek. 14. -18. iuliia do 18 ure
»MALA ŠOLA RISANJA«
Figura, portret Prispevek: 300 sit dnevno
OBVEZNE PRIJAVE NA: 041/957-609 Če bo interes, bomo delavnice ponavljali!
MAG IC ARENA V MERCATORJU, julij in avgust Informacije v Direndaju (Mercator Kamnik)
so
MATIČNA KNJIŽNICA KAMNIK Ljubljanska 1, Kamnik, tel.: 831 12 17 E-mail: mkk@kam.slk.si http://www.kam.slk.si
do petka. 11. iuliia. od 9.30 do 14.30 v dvorani Matične knjižnice Kamnik:
POČITNIŠKA USTVARJALNICA V VILI ČIRA-ČARA - uživali bomo v novih načinih slikanja na svilo, bombaž in steklo, v oblikovanju gline, nakita in mozaika. Cena: za štiri dni je 15.000 SIT, za en dan pa 4.500 SIT (material, potrebni pripomočki in malica). Prijava na pionirskem oddelku tel.: 831 -12-17 ali 723-74-60 oziroma GSM 040/838-570 (Rosana). Vabljeni! - 90
KULTURNI CENTER KAMNIK
MUZEJSKA POT 3
Tel.: 8317-662, 8317-647
e-mail: marko. kumer@auest.arnes.si
Petek. 18. iuliia. ob 20.30 na dvorišču gradu Zaprice (v salonu, če bo slabo vreme)
Koncert: Jadranka Juras & Jazz Trio (Rok Lopatic - klavir, Matej Hotko - bas in Janez Gabrič - bobni)
Vstopnina: 1000 SIT, otroci brezplačno.
SO
KRAJEVNA SKUPNOST ŠMARTNO V TUHINJU
Šmartno 27, 1219 Laze
V_nedelio. 13. julija, ob 14. uri
Pri spomeniku v Gradišču
OB PRAZNIKU KS ŠMARTNO V TUHINJU
vas vabimo na proslavo s krajšim kulturnim programom.
nini, kjer smo imeli najeto Uzov-čevo bajto. Tam, na planini je bilo res imenitno življenje - pa naj je šlo za pomlad, ko je vsa planina v cvetju, jesen, ko je žarela bukova hosta, ali zimo, ko smo delali izlete na smučeh do Jarške koče, kjer so imeli zmeraj sveže dišeče hrenovke (zame kot otroka dovolj mikavna nagrada, da se je bilo vredno prekopati čez zamete do tja!). Ampak najbolj imenitno je bilo pa na planini poletje, ko so prišli pastirji in živina.
Pintarjeva bajta, v kateri je vsako poletje pasla Turkova Kati, je bila v neposredni bližini naše in tako sem kot radoveden otrok seveda kar naprej silila k njej. In Kati ni imela nikoli nič proti -nasprotno, z veseljem me je »vzela v uk« in me naučila molsti krave, jih klicati, jim dajati sol, jih iskati po planini in kar je še takih umetni), ki sicer o njih mestni otroci nimajo pojma.
Kati je bila ena sama vedrina. Sploh ne pomnim, da bi bila kdaj slabe volje - tudi takrat ne, ko ji je šlo vse narobe. Takrat se je znala od srca nasmejati sama sebi. Zelo dobro se spomnim, kako se ji je nekega dne primerila zelo neprijetna nesreča: v shrambi se je podrla zgornja polica, na kateri je imela posode s kislim mlekom in vrečo moke. Vse skupaj
se je usulo nanjo, zaropotalo je in treščilo, da se je slišalo prav cio naše bajte. Potem je bila nekaj trenutkov sumljiva tišina in pohiteli smo pogledat, kaj se je zgodilo. Iz bajte je stopila Kati, vsa bela od kislega mleka in moke, in se je od srca prešerno zasmejala: »Zdejb'blopa ta bol, če b'me kr' svina polizava!«
Malo nižje pod nami je imela bajto Debevčeva Zefa, ki je bila poosebljena modrost in umirjenost, Kati pa je bila ena sama energija, prvinska in iskriva, polna domislic pa tudi številnih modrosti. Rada je nabirala zelišča in neznansko sem bila ponosna, če mi je dovolila, da ji pri tem pomagam. Ravno takrat smo gledali film o Kekcu, v katerem je Ruša Bojčeva, sicer igralska kolegica moje mame, igrala Pehto. Tudi Peh ta je nabirala zelišča, ampak Pehta je bila precej strašljiva oseba - zaradi te vloge Boj-čeve, ki je bila sicer prav prijazna gospa, ki sem jo srečevala v Mestnem gledališču, nisem nikoli marala. Kati pa ni bila prav nič podobna Pehti. Njeno zeliščar-stvo in nabiranje čajčkov se mi je zdelo na moč čarobno in imenitno. Naučila me je, da je šisernik, ki raste po planinah predvsem okoli bajt, vsega spoštovanja vredna rastlina: če te opeče son-
ce, pomagajo njegovi sveži listi. Če vanje zaviješ maslo ali skuto, se ne pokvari. In stebelca imajo prijeten okus za grizljanje. »Šisernik bi blo treba vikat!« je rekla Kati. Naučila me je občudovati rosnik, ki v svoje liste lovi jutranjo roso. »Tale čaj je dober, tud če je kdo že zlo bolan!« je rekla za čaj iz posušene hribje rese ali rosnika,- kot rastlini rečejo na Planini. Nekoč sem si pošteno potolkla koleno. Takrat me je Kati naučila, da pri odrgninah pomaga trpotec... Naučila me je tudi, katerih rastlin se je treba izogibati, ker so strupene. »A veš, kako krave vejo!« je pripovedovala o čemeriki in podobnih strupenih rastlinah, ki jih živina res nikoli ne popase. »Ti sam glej, kako so pametne!«
Debevčeva Zefa je ustvarjala sama zase - ni imela rada, da jo ljudje gledajo, ko je rezbarila. Kar prikazala se je z izgotovljenim primežem za vrata - nikoli ni o svojem delu razpravljala kaj dosti, sploh pa ne z nami, otročaji. Kati pa je z veseljem dovolila, da sem sedela zraven, ko je risala razglednice. Moje vtikanje v njeno ustvarjanje je ni niti najmanj motilo -je pa žrtvovala nekaj že pripravljenih kartončkov in rekla: »Veš kaj - ti naris soje, jest bom pa soje!« In sva risali skupaj.
Kati je imela močan, prodoren glas in kadar je klicala svoje krave, se je slišalo čisto po vsej pla-
nini: »Gautroža, Fjola, su, su, su!«
Moja mama je to izkoristila in v naši družini je veljal dogovor, da se lahko potepam po planini, ko pa Kati začne klicati krave, moram domov. Nemogoče se je bilo izgovarjati, da klicanja nisem slišala...
Eno najbolj pretresljivih doživetij mojega otroštva je bila smrt Pintarjevega vola. Nekega dne je izginil in Kati je bila vsa iz sebe. Potem smo ga vsi iskali in šele tretji dan smo ga našli. Kavri in muhe so pomagali pri tem... Nesrečno se je prevrnil čez skale nekje za Dovjo gričo, kdo ve, kako je prišlo do tega. Takrat sem edinokrat videla Kati presunljivo jokati. Bila je neutolažljiva.
Zdaj redko kdaj zaidem na planino. Vse se je tako zelo spremenilo, da me preveč boli srce - od planine, tiste čarobne planine mojega otraštva, je le malo ostalo. Mimo naše nekdanje bajte vodi cesta, za divjimi prašiči nihče več skrbno ne obrača preorane travnate ruše in pred bajtami namesto krav stojijo avtomobili... A kadar vendarle zaidem tja gor in pogledam Pintarjevo bajto, ki je še zmeraj taka, kot je bila, pred njo kar vidim Kati z ruto na glavi, izpod katere silijo njeni kodri, njen modri predpasnik, potiskan z drobnimi rožicami, in širok, dobrodušen smehljaj na njenem okroglem obrazu.«
(nadaljevanje prihodnjič)
Obnova fasade starih objektov
Danes si bomo vzeli oddih med ogledovanjem starih kmečkih domov, vrednih ohranjanja. Vemo, da ima marsikateri bralec sam doma hišo, kaščo ali gospodarsko poslopje, vredne ohranjanja in se tega tudi sam zaveda. Dopustniški čas je tudi čas za manjša ali večja domača popravila, zato se nam zdi potrebno povedati nekaj bistvenih napotkov pri obnovi fasad na starih objektih.
Fasada, potrebna obnove, je v največji meri prizadeta v prvem metru od tal in na delih, kjer nanjo zaradi slabega napušča ali pokvarjenega žleba zateka voda. Na-pušč in žleb enostavno popravimo v funkcionalno stanje in vzrok zamakanja je odpravljen.
Več pozornosti zahteva obnova fasade v pasu do višine enega metra od tal oz. do višine poško-dovanosti. Vzrok poškodb je v največji meri vlaga, ki na fasado prihaja iz tal preko zidu. Zmotno je mišljenje, da največ škode naredi vlaga - kaplje, ki se ob dežju odbijajo od tal v fasado. Vlaga od zunaj se potem, ko med deževjem pride na fasado, po prenehanju padanja dežja hitro posuši ter na fasado nima več vpliva.
Talna vlaga, to je vlaga, ki, se na fasado prikrade po zidu iz tal, ima za fasado dolgoročnejše posledice, ki se pokažejo šele po določenem času. Oglejmo si, zakaj je tako.
V tleh je vedno vlaga. Vedno je nekje in potuje od tam kjer je več, tja kjer je je manj. Prej ali slej najde pot do kamnov in fug starih zidov, ki neizoliran in z ničemer zaščiteni nosijo objektni. Stare fu-te so narejene iz zelo vodovpoj-nih materialov, ter vlaga po njih zlahka potuje navzgor po zidu. Nekateri kamniti zidovi so narejeni iz zelo vodovpojnih kamnin, kar pot vlagi še olajša.
Vlaga se dviga po zidu počasi, a zanesljivo. Od tam, kjer je je več, tja kjer je je manj. Dvigala se bo vse do točke, ko ji bo izsušitev v ozračje lažja, kot nadaljnja pot po zidu navzgor.
Na tem mestu je sedaj potrebno omeniti ravnanje naših prednikov. Zidove so zaščitili z apne-nim ometom in pobarvali z apne-no barvo. Temeljna lastnost apna je, da je paropropusten, da »di-
ha«. Tako se je vlaga, ki je prilezla po zidovih navzgor od nivoja zemljišča, lahko skozi apnen omet in barvo izsušila.
Nekdaj je bila to podoba naše dežele: Zeleni griči in bele, z ap-neno barvo barvane hiške med njimi. Morebitne poškodbe fasad, so ljudje pokrpali z apnenim ometom in pobarvali z apneno barvo. Nato so prišli novi časi in novi materiali. Cement, pomešan med apneno malto je nudil trdnejša krpanja fasad. Vedno več fasad se je popravljalo s cementno malto. Vendar pa ima cement eno lastnost, ki za stare zidove ni primerna - ni paropropusten ter zato onemogoča izsuševanje vlage iz zidov.
Povrnimo se k vlagi, ki je prilezla po zidu navzgor. Na zunanji strani zidu je sedaj cementna fasada. Cement je za vlago nepropusten in vlaga se ne more izsušiti. Vlaga v zidu dočaka zimo in nizke temperature zamrznejo vlažen material. Njegova prostornina se poveča in pritiska navzven. Pod ometom je povečan prostor. Do naslednje zime tja prileze še več vlage. Najkasneje v daigi zimi je pritisk premočan tudi za cementno malto. Omet razpoka in počasi začne odpadati.
Na tej stopnji se pri popravilu odpadajoče fasade mnogokrat izbere napačen način: Grdo cvetočo fasado v talnem pasu se zamenja s trdnejšim materialom, najraje kar z betonom, ki naj bi pripomogel še k trdnosti zidu, ali pa se »cokl« obleče s kamnitimi ploščami.
Zakaj je to napaka? Poglejmo spet k vlagi, ki je po zidu prilezla navzgor. Obloga iz betona ali kamnitih plošč je močna, in je pozimi zamrznjen vlažni material pod njo ne poškoduje. Spomladi odmrznjena vlaga nadaljuje svojo pot navzgor. Potuje počasi in zanesljivo. Od tam kjer je je več, tja kjer je je manj. Nekaj v notranje prostore in nekaj naprej navzgor. Naslednjo zimo je vlaga že nad višino »cokla«, kjer vlažen material spet zmrzne in povečan volumen pritiska navzen. In fasada nad »coklom« prične pokati in odpadati. To je današnja podoba premnogih starih objektov.
Kako obnoviti takšno fasado? Nadaljnja napaka bi bila vi-
Poškodovan omet nad betonskim »coklom«
sanja »cokla« v obliki betonske ali kamnite obloge. S tem vlago prisilimo, da se še nadalje dviga po zidu navzgor oz. jo vleče proti notranjim prostorom.
Postopkov za obnovo takšnih fasad je več. Vsem je skupno to, da je fasadi v talnem pasu potrebno omogočiti izsuševanje vlage, ki je v zidu. Postopek, ki ga boste izbrali je odvisen od obsega del, ki jih nameravata opravili. Minimalno je za popravilo fasade, ki ima obložen »cokl« in nad njim vlažne madeže ali odstopajoč omet potrebno storiti naslednje:
1. Odstranimo vse obloge in ves omet do višine poškodova-nosti zidu. Zid pustimo odprt nekaj časa, da se izsuši.
2. Odstranimo tudi druge poškodovane dele fasade (ponavadi so to krpe iz cementne malte) in jih nadomestimo z apnenim ometom.
3. Z apnenim ometom omeče-mo fasado na prej poškodovanih delih.
4. Pas zidu ob tleh pustimo odprt, neometan, izdelajo se le fuge iz parapropustnega materiala.
5. Če odprt zid na pogled ni lep in želimo pogled nanj zakriti, je to možno izvesti z zračeno oblogo -kamnite plošče obesimo na odprt'zid na razdalji 1,5 cm-3 cm od fasade tako, da je prostor med zidom in oblogo zračen. Pri tem moramo pri tleh in na vrhu obloge pustiti zračno odprtino in izdelati odkap med fasado in oblo go (primer na Delikatesi na Glavnem trgu v Kamniku).
V praksi se uporablja tudi postopek z industrijsko pripravljenim sanirnim ometom, ki ga na-nesemo na zid s katerega smo
odstranili vse obloge in poškodovane omete. Ta omet se nanaša tudi v talnem pasu, ker ima sposobnost sprejemanja vlage.
V navedenih postopkih pridejo v poštev še vmesni postopki (pranje fasade, premazi, podlage ...), ki se razlikujejo glede na proizvajalce materialov, zato se je pri obnovi s sanirnimi ometi potrebno posvetovati s predstavnikom proizvajalca.
Pri obnovi starega objekta ne smemo prezreti obdelave notranjih sten. Za njih je primeren le apnen omet in paropropustna barva. Oblaganje zidov z notranje strani (kombi plošče, barvanje z olnjato barvo) ni dobro, ker vse to zapira morebitno vlago, ki nato pozvorča propadanje zidu in značilen vonj po vlagi. Sprejemljive so obloge, pod katerimi je omogočen pretok zraka.
Dobro je tudi, da se okoli objekta naredi drenaža, ki morebitne večje količine vode kontrolirano speljuje stran od objekta. O tem in o možnostih sanacije temeljev kamnitih in opečnih zidov lahko dobite dodatne informacije na Zavodu za varstvo kulturne dediščine, območna enota Kranj (04/280 7311), kjer prav tako lahko dobite podatke o objektih, ki so registrirani kot kulturna dediščina in njihova obnova potrebuje posebno pozornost.
Za konec naj ponovimo najvažnejše: Izdelava kamnite obloge, prilepljene na fasado ali betonskega »cokla«, ki na prvi pogled nudijo lepši videz fasade, so najbolj uničujoči posegi za fasade starih objektov.
SAŠA LAVRINC in ROMAN VRTAČNIK, ZVKDS OE Kranj
Iz torbe Krištofovega Pepeta II
Bo udaril še kamniški seznam CATV net...?
Zetošnji praznik Dan državnosti so glasbeno najbolj po častili Podgorci. Zakaj? Zato, ker je na državni proslavi na Trgu republike pred najvišjimi predstavniki Slovenije prepevala Podgor-čanka Irena Vidic, na občinski proslavi na Glavnem trgu v Kamniku pa so pogovoru Lojzeta Peterleta, predsednika prve samostojne slovenske vlade, zaigrali podgorski Viharniki. Pa naj še kdo reče, da Podgorje ne postaja glasbena vas...
Zjubljanska županja Danica, kamniška rojakinja, je na osrednji proslavi ob 110-letnici društva spregovorila kamniškim planincem v Domu kulture Kamnik. Naš župan Tonti sedaj pričakuje, da bo kot slavnostni govornik povabljen na srečanje ljubljanskih upokojencev v Mostecu, otvoritev ljubljanskega stadiona ali pa vsaj na otvoritev tramvajske proge Kamnik - Dolgi most, če mu ne bo prej potekel mandat...
Y£o smo že pri upokojencih, J\.je naš Vinko kot predsednik slovenskih upokojencev zadnjič na srečanju upokojencev v Prek murju spet razburil tiste, ki ne marajo ničesar več slišati o tako imenovanih svinčenih časih. Drznil si je namreč predlagati, naj bi 26. junij postal dan slovenskih upokojencev v spomin na leto
1946, ko je bil sperejet zvezni zakon o pokojninskem sistemu. Po zabil pa je predlagati, naj bi za ta praznik upokojenci dobili regres za letni dopust v višini ene penzije. Mogoče pa bo to še predlagal, čega bodo ponovno izvolili za šefa slovenskih upokojencev. To je pa že drugo vprašanje, saj je toliko časa pozival, najsejavi še■protikandidat, da seje ta res javil. To da Vinko se ga ne boji, čeprav mu je v društvenem glasilu zadnjič nekdo prijateljsko svetoval, naj raje odstopi. Tega pa ne sme še enkrat storiti, saj je nedavno že Janezu odstopil predsedniško mesto...
Po našem mestu pod planinami zadnji čas krožijo neki seznami dolžnikov kabelske televizije, kijih pošilja neka štajerska izterjevalna agencija. Menda se na tem seznamu najde tudi kak vidni občinski funkcionar, ki bi moral poskrbeti, da bi rekli bobu bob in ne mešali mlačne vode, pa tudi kakšen direktor. Zato sedaj spet lahko pričakujemo vroče debate in polemike o tem, kaj pravzaprav je zavod Catv in kaj storiti z drugo (slabšo) polovico solastnikov in njenim deležem na omrežju. Kot pravijo, je prav teh na »izvršilnem seznamu« največ, nekateri celo po dvakrat. Alije sedaj res rešitev, da se
seznam »dolžnikov« objavi na svetovnem spletu, kot grozijo »štajerski rubežniki«? Ti pred po šiljanjem poltretje stotnije seznamov po Kamniku najbrž niso prebrali zakona o varovanju osebnih podatkov. Ali ne bi bilo bolje, če bi se najbolj odgovorni občinarji in krajevniki vsedli skupaj in poskušali razrešiti ta kamniški gordijski vozel. Ali pa morda nekateri čakajo na sodno prakso alijudikat, kot se temu reče učeno, ki naj bi spet bil vzorčni primer za vso Slovenijo. Samo, da to ne bo tako kmalu in tudi ne poceni. Seveda, če se res ne znamo in ne moremo drugače zmeniti...
Žepa je ta, sedaj bomo pa na občini začeli šparati kar pri citrah, je zadnjič godrnjal Frtavč-kov Guslel, ko je slišal, da novopo ročencev v poročni dvorani ob skoku v zakonski stan ne bodo več spremljali mili glasovi citer, ker da država (pa tudi občina) ne more več spraviti skupaj tistih nekaj fičnikov za to kamniško »specifičnost, kije dajala samemu obredu poseben čar in lepoto«, kot je zapisano v uradni obrazložitvi... Predlagal je, naj bi občina, če res ne gre drugače, razmislila o razpisu posebnega krajevnega samoprispevka za ta namen. Samo potem ne jamrajmo, da vedno več mladih živi na koruzi, pa
še ta bo letos zaradi suše slabo obrodila ...
rhhinjski in Motniški dolini se v prihodnje obeta nesluten turistični razcvet. Po Snoviških termah se bodo še letos začeli sprehajati nudisti, kot učeno pravijo nagcem. Zanje bodo zgradili poseben tonf na robu gmajne, od koder bodo skakali vanj. Nudisti bodo pomenili tudi velik prihranek na infrastrukturi, saj zanje ne bo treba postaviti kabin za preoblačenje, kijih v Snoviku tako primanjkuje. VMotniku pa se v imenu slavnega programa CR-POV nameravajo odreči sedanjemu trškemu simbolu polžu. Zamenjati ga nameravajo z živimi (pritlikavimi?) nosorogi. Z njiho vo prodornostjo (pravijo, da ga ustavi samo železobetonska ovira) kanijo lažje priti do občinskih sredstev kot pa s prepočasnim polžem. Kot stoji v uradnem dokumentu, bo nosorog letno pojedel najmanj za 3 milijone. Ali to velja za potomca motniškega pritlikavega nosoroga, kije tod živel pred milijoni let ali pa za širokoustne-ga afriškega, pa niso zapisali... Tuhinjcem in Motničanom je za njihovo korajžo vsekakor treba čestitati, saj bodo v nekdanji Kur-haus zasanjanim meščanom po kazali, kako se dela turizem!
KRIŠTOFOVPEPEII.
SMA - MNENJA - ODME
MNENJA
Trenutek za resnico (2)
V začetku junija sem zvedel, da je naš župan povabil na letošnje praznovanje Dneva državnosti v Kamnik Lojzeta Peterleta, predsednika prve vlade države Slovenije. Ko sem to novico posredoval prijatelju iz 00 NSi Kamnik sem dobil odgovor: »lepo, predlog iz naših vrst županu je torej rodil sad«. V času proračunske razprave je bila namreč iz NSi svetniških vrst omenjena županu želja za vsaj skromno finančno pomoč kresovanjem ob Dnevu državnosti.
Občina vsako leto že organizira in financira tovrstno proslavo na Glavnem trgu za vse občane in vsi, tudi tisti z vzporednih proslav (kreso-vanj), so povabljeni na to osrednje praznovanje v mestu - seje smiselno glasil županov odgovor.
Ob tem je bila iz vrst NSi županu smiselno izražena še želja, da bi na to osrednjo proslavo tokrat povabil za glavnega govornika nekoga ne iz kontinuitete, temveč takšnega, kije od začetka z vsem srcem odločilno prispeval k ustanovitvi naše države.
Na osnovi gornjega je sledil moj zapis v Kamniškemu občanu 13-junija 2003, kjer bi bilo res bolj prav, da bi stalo: ... »na predlog iz OO NSi Kamnik«....
Če gospod župan Anton Smolnikar trdi, da ga omenjeni predlog iz vrst OO NSi Kamnik nikakor ni »navdihnil«, bo to moralo obveljati. Jaz pa si lahko še vedno mislim svoje; seveda ob veselju, da je do obiska in odličnega govora g. Lojzeta Peterleta prišlo in ob priznanju za to g. županu, ki sem ga izrazil, tudi po mnenju glavne urednice, že v mojem prispevku 13- junija.
MILAN WINDSCHNURER Odbor za oživljanje starih običajev pri OO NSi Kamnik
Dopisni tečaj zgodovine o delovanju TIGR-a
V Kamniškemu občanu štev. 12/03 seje Milan Windschnu-rer obširno razpisal kot »ekspo-ze« za magisterij o delovanju organizacije TIGR-a. Sporno vprašanje je samo v tem, ker je zapisal v Občanu z dne 25. aprila 2003 kot glasi stavek »To, da ni bila 27. aprila ustanovljena tkim. Osvobodilna fronta (OP) za boj proti okupator ju, je večali manj znano že nekaj časa.« To je odkril v knjigi avtorice Mire Cenčič, v kateri opisuje delovanje te organizacije na okupiranem ozemlju Primorske. Nihče ne trdi, da TIGR ni deloval protifašistični raznaro dovalnipolitiki, kije začela z etničnim čiščenjem Slovencev. Bili so prvi, ki so se uprli italijanskemu fašizmu, ki se je širil po Evropi kot se v današnjem času širi AIDS. Ljudi zavajati pa tudi ni pošteno, ker večina predvojne in še posebej povojne generacije ne ve, da je obsto jala ta organizacija in kakšen je bil njen program. Člankar ali užaljenci niso pristojni popravljati zgodovine, niti nimajo zato poklicnega znanja. Tudi midva nimava pravice trditi drugače, kakor tako kot je v demokratičnem postopku in z večino glasov sprejel slovenski parlament, da je 27. april 1941 dan vstaje Slovenskega naroda in ga z zakonom razglasil za državni praznik
Ne misliva odgovarjati na take demagoško izsiljene dokaze, za katere pisec poudarja, da so »znanstveni«. Pred drugo svetovno vojno sploh ni vedel kdo so to Tigrovci, ker je bil še premlad. To, kar piše, samo prepisuje iz povojne pisarije o Tig-rovcih. Poznamo take vsevede in političarje njegovega kova. Nerazumljivo pa je, od kot takšno sovraštvo do NOV in partizanov. Njemu je realsocializem omogočil šolanje in potem delo ter dobre položaje. Res je bil odličen organizator pri kamniški odbojki, politik pa je tistega ko-
va, da ves žolč zliva na osvobo ditelje Primorske. Upa se trditi, da so Tigrovci dvignili upor po okupaciji Nemcev in Italijanov v Jugoslaviji. Naj pogleda v slo var tujk, pa bo zvedel, kaj je demagogija in kdo je pravi demagog. Dokaže naj, da je bil pomemben sestanek Tigrovcev v Narodnem domu v Ljubljani 7. 4. 41 in to naj bo za njega dan vstaje. Kdo so bili tisti Tigrovci, ki so bili takrat v domu in dvignili vstajo? Samo masovnost je pomembna in ne posamezne osebnosti. Profesorja dr. Lava Črmelja sem osebno poznal in študiral skupaj z njegovo hčerko. Zato dobro vem, daje bil med prvimi organizatorji TLGR-a na Primorskem pod Italijo. Leta 1941 se je kot zaveden Slovenec pridružil narodni vstaji pod vodstvom OP. Morda bi bilo nekaterim bolj prav, da bi razglasili za državni praznik dan, ko je Hitler v spremstvu generalov korakal po mariborski glavni ulici in vzkliknil »Napravite mi to deželo spet Nemško«?
Pomirite se, Milan, in ne pišite tja v en dan in ne prepisuje-
te o Tigrovcih že znane stvari. Avtorja tega prispevka že 60 let vesta kaj je pomenila kratica TIGR in poznata tudi okvire njenega delovanja. Imela so priložnost videti in slišati med vojno, ko smo se srečevali z borci iz tega področja, ki so pripo-vedali o boju za obstanek tega dela Slovenije.
Citirava zadnji del vašega pisanja v kamniškem občanu: »Prav je, da se praznuje dan upora proti okupatorju, a ta datum bi morali čimprej spremeniti. Spremeniti zato, ker naj bi ta dan po nedavnem pisanju v medijih simboliziral tudi vso slo vensko uporno držo od Karantanije, preko narodnega gibanja v 19 stoletju, do zadnje vojne za osvoboditev leta 1991«.
20. stoletje ste prespali, ker ste zamolčali NOV in partizane, čeprav so izbojevali zmago in ta del ozemlja priključili matični domovini. Mislite in pišite po svoje, če se ne morete pomiriti z zgodovinskimi dejstvi, midva pa zaključujeva polemiko o tej temi.
Dr. NIKOLAJ SADNI KAR Jur. ALOJZIJ KONDA
ZELENI KOTIČEK
Z veseljem in vedno znova ugotavljamo, da Zeleni kotiček uspešno odigrava vlogo, ki mu je. namenjena. Vedno več ljudi se obrača na nas s svojimi problemi. Resda so tudi taki, ki nimajo veze z okolje varstveno problematiko, večino pa le skrbi narava in naše okolje.
Čeprav nimajo izvršne moči, je že opozarjanje na probleme, seznanjanje javnosti in sodelovanje z občinskimi službami korak naprej k uspešnejšemu in hitrejšemu reševanju problemov.
Tokat so se na nas obrnili prebivalci ulice Na Produ. Tare jih kar nekaj problemov.
Ob sanaciji oziroma regulaciji Kamniške Bistrice spomladi letos je izvajalec del seveda posekal tudi vsa drevesa, ki so se zarasla v strugi. Istočasno so ta drevesa nudila naravno zeleno zaveso pred hrupom in smradom z obvoznice. Že davno tega je bilo prizadetim prebivalcem obljubljena »zelena zavesa«, ki je bila odstranjena ob izgradnji tretjega voznega pasu - zavijanje desno na Šolsko ulico. Žal je ostalo le pri obljubi. Upamo, da ne bo ostalo le pri obljubi tudi sedaj, saj nam je načelnik Oddelka za okolje in prostor g. Mlakar zagotovil, da bo do realizacije prišlo v najkrajšem možnem času. Upamo in čakamo.
Vsem mimoidočim sprehajalcem gre v nos kar precej zanemar-jenja in umazana okolica. Bivše prostore Alprema zasedajo novi najemniki, ki pa za svoje in verjetno tudi prinesene odpadke ne poskrbijo. Če k temu dodamo še ropotijo na nasprotni strani ulice, je slika kaj klavrna.
DROGE IN ZASVOJENOST Z NJIMI
Droga in zasvojenost z njimi že dolgo niso več tabu tema ali nekaj, o čemer se govori na tihem. Problem je pereč tudi v Kamniku. Zato pri uradu župana deluje Lokalna Akcijska Skupina, bolj znana po kratici LAS. V njej delujejo različne službe, institucije, posamezniki in društva, ki želijo posamezno in skupaj pomagati zasvojencem in njihovim družinam, predvsem pa delovati preventivno, da do zasvojenosti z drogami sploh ne bi prišlo.
Župnijska Karitas Kamnik je v sredo, 28. maja, v dvorani nad kavarno Veronika pripravila srečanje z Zvonetom Horvatom, ki se pri slovenski Karitas poklicno ukvarja z zdravljenjem zasvojenih v komunah po Don Pierinovi metodi.
Srečanje je imelo dva dela. Najprej splošni uvod in nato okroglo mizo, kjer je bilo mogoče postaviti vprašanja, soočiti poglede na problem zasvojenosti z mamili ali povedati svoje izkušnje.
Srečanja se je udeležilo petnajst ljudi. Ko je nekdo od navzočih povprašal gosta za komentar na domnevno slabo udeležbo, je povedal, da niti ni slaba. Nižja udeležba je značilen spremljajoč pojav okolij, kjer je problem drog in zasvojenosti že prisoten. Ljudje namreč poskušamo problem poenostaviti tako, da ga minimi-ziramo in ne iščemo pomoči širše skupnosti. Lažno verjamemo, da bomo problemu kos sami.
Problem drog se začne, živi in se lahko razreši v družini
Droga ne zaznamuje samo določenih družin in posameznikov. Danes je to splošen pojav, ki ni vezan na spol, izobrazbo ali premoženjsko stanje. Iskanje vzrokov nas pripelje do tega, da se problem drog in zasvojenosti pogosteje pojavlja v družinah z mehko in v družinah s trdo vzgojo. Značilno za prvo vrsto družin je odsotnost razpoznavnih pravil in smernic, vse je prepuščeno trenutnim nagibom, otroci so zelo dovzetni za vpliv sovrstnikov (prezgodnja spolnost, oblačenje, moda, kajenje, alkohol, mamila), obnašanje otrok in staršev je pogosto čustveno pogojeno (razočaral si me, ne bom se več pogovarjal in podobno).
Čeprav je stil vzgoje v trdih družinah nekoliko drugačen, so učinki na otroke podobni. Za trdo družino je značilno oblastništ-vo, dolg spisek pravil (red, disciplina, čistoča, točnost), uveljavljanje pravil s nasiljem in grožnjami, veliko je tekmovalnosti, družina ne čuti potrebe po zunanji pomoči.
Manj primerov zasvojenosti najdemo v družinah s prožnim vzgojnim stilom. V taki družini obstaja velika podpora otroku (zaupam ti; vem, da ti to zmoreš), na demokratične odnose se otroke navaja izkustveno, spodbuja se k ustvarjalnosti in odgovornemu delovanju, v družini vladajo jasna in enostavna pravila, veliko je vedrega razpoloženja in humorja, ljubezen je brezpogojna in družina je pripravljena sprejeti pomoč. Tudi v takih družinah prihaja do zasvojenosti, vendar je možnost, da bo prišlo do ozdravitve, večja, saj je družina odprta in sprejema pomoč od zunaj.
Nobena družina v svojih odnosih in vzgojnem delovanja ni čista v smislu razvrstitve, ki smo jo navedli zgoraj. Vendar se v vsaki družini kažejo določeni prevladujoči elementi, po katerih se družina uvršča bolj v en tip kot drugi.
V družini moramo biti pozorni na nekatere spremljajoče znake, ki kažejo na to, da družinski član jemlje drogo. Strokovnjaki govorijo o izdajalskih znakih, ki nas najprej opozorijo na jemanje drog (kronično vnetje oči, grla in kašelj; laž in ne-odkritosrčnost; novi nepoznani prijatelji; kraje; hladen odnos do družine; nihanje v razpoloženju; utrujenost in umik v samoto; zanemarjen videz; sprememba v prehranjevanju in spanju; izguba zanimanja za konjičke, ki jih je nekdo imel raci; težave v šoli). Največ pa seveda povedo neposredni znaki (pripomočki za vbrizgavanje in kajenje; semena rastlin; posest mamil; vonj po mamilih; sledi vbodov in kožne bule; vdihavanje hlapov bencina in lepil).
In kako reagirati? Dobro je upoštevati nekaj pravil, ki jim lahko rečemo kar zapovedi: ne reagirajmo panično, ko smo soočeni s problemom; dajmo se poučiti; poskušajmo ugotoviti, kdo je otroku najbližji in to osebo prosimo za pomoč; začnimo miren dialog z otrokom; jemanje mamil je zunanji znak drugih problemov, zato bodimo pošteni in realni do sebe in izkoristimo priložnost, da ob problemu mamil spremenimo odnose v družini; če problemu nismo kos, poiščimo pomoč strokovnjakov in se povežimo v skupino staršev, ki imajo podobne probleme.
Čas je v odprtem pogovoru hitro minil. Izredno močno je na nas delovala izpoved ozdravljene zasvojenke. Brez olepševanj nam je zaupala in razkrila svojo pot ozdravljenja, ki ji je prinesel drugačno podobo o sebi in nov smisel življenja, ki ga poskuša živeti v družini.
DANHEL BEZEK
Prebivalci ulice Na Produ imajo resen problem tudi z izvozom na »glavno« cesto, saj je križišče, zaradi visoke žive meje in parkiranih avtomobilov vse prej kot pregledno in vključevanje v promet zahteva že kar nekaj poguma. Želijo, da si pristojni ogledajo opisano situacijo in predlagajo ustrezne rešitve. Mogoče bi bila rešitev že namestitev ogledala.
Ob vsem naštetem pa dodajmo še svoja razmišljanja. Že ob gradnji, sedaj pa vedno bolj, se nam porajajo nekatera vprašanja.
Kakšna in predvsem kdaj bo rešitev prometne infrastrukture omenjenega področja?
Ker predvidevamo, da bodo v omenjeni soseski kupovale stanovanja predvsem mlade družine, nas skrbi kam z otroki. Prostora v vrtcih ni dovolj, ob obveznem uvajanju devetletke pa z žalostjo ugotavljamo, da bodo že za obstoječo populacijo zagotovljeni le minimalni pogoji za delovanje. Verjamemo, da ima Oddelek za družbene dejavnosti pripravljene ustrezne rešitve in upravičeno pričakujemo, da bo z njimi seznanil tako sedanje prebivalce, kakor tudi nove in potencialne kupce teh stanovanj oziroma vse občane.
Spoštovani občani. Želimo si vašega sodelovanja, želimo vaše opozarjanje na okoljevarstvene probleme. Več nas bo, glasnejši bomo in prepričani smo, da bomo tudi uspešnejši, i Vaša vprašanja, predloge, ideje nam lahko posredujete na e-na-slov: zelenikamnika @email.si ali pa na tel: 83910 01, kjer pa vas bo žal največkrat pozdravila avtomatska tajnica. Zagotavljamo vam, da bomo vsa sporočila temeljito predelali in po naših zmožnostih tudi posredovali pri razreševanju.
Predsednik Zelenih Kamnika MIHA PROSEN
NORA KAMNIŠKA NOC
Pa naj še kdo reče, da se v Kamniku nič ne dogaja! Da to drži kot pribito, smo mnogi lahko videli in doživeli pretekli konec tedna, koje veliko število Kamničanov in obiskovalcev od drugod plesalo, pelo in pilo v ritmih domače, pop in ročk glasbe. Prva prireditev Kamniška noč, ki seje odvijala pretekli petek in soboto, je marsikoga navdušila, zato lahko le upamo, da ni bila zadnja. Vreme je zdržalo, temperatura je bila previsoka le na plesišču in v preveliki množici, prireditelji pa so poskrbeli za prav vsak okus. Za otroke so bile pripravljene različne delavnice, v petek zvečer so prišli na račun ljubitelji domače zabavne glasbe z Veselimi Stajerkami, v
Andreja in Vida:
Zelo lepo, da se v Kamniku končno kaj dogaja, predvsem za kamniško mladino. Malo je po-nagajalo vreme, saj je nekoliko premrzlo, pa tudi udeleženke tekmovanja za miss Kamnika bi lahko bile starejše, izbranka pa bi lahko imela bolj športno postavo. Sva se že odločili, da se bova prihodnje leto prijavili, (smeh)
Renata in Ines:
Mega. Super, da se v Kamniku končno kaj dogaja. Moti naju le neorganizirana množica, tukaj je živčno obsedeno stanje. Vsak nekaj išče. Ni čisto pravega žura. Pa tudi preveč komercialne glasbe, vse bolj v stilu glasbe na terasi na morju. Pogrešava tudi kakšne družabne igre, drugače bova pa prišli, saj se pri nas premalo dogaja, zato moraš izkoristiti vsako priložnost.
Davor in Jan s Petro in Sandro: Se
dogaja, sploh če imaš fajn punce pred sa-bo. Kamnik potrebuje več prireditev. Aja, v Kamniku so punce zakon.
Grega z Majdo: Tukaj je enkratno. Punce so super, glasba je dobra, Arche je zakon, kaj hočeš drugega! Sem iz Ljubljane, a obvezno še pridem, ko bo spet kaj tako luštne-ga kot nocoj.
Martin in Slavi: Prišla sva pogledat Miss Kamnika in Piko Božič. Miss nama je bila všeč, nasploh se nama zdi, da je prireditev dobra ideja, ki se mora razviti in nadaljevati tudi v prihodnje. Ljudje in mesto potrebuje več prireditev, saj razen v času srednjeveških dni in narodnih noš v mestu vlada mrtvilo. Včasih so bile vsaj še karaoke. Sedaj ni nobene zabave, za kakšno dogajanje se moraš peljati v Ljubljano ali kam drugam.
Tina in Teja:
Tukaj nama je zelo všeč, prišli sva z mamicama poslušat Piko Božič. Komaj čakam, upava, da kmalu pride in zapoje!
soboto pa je na začetku razgrela množico nova miss Kamnika, sledil pa je veliki žur do jutranjih ur s skupinama Ritem planet in Arche ter Piko Božič. Organizatorje lahko le pohvalimo za dobro idejo in prireditev, manjša pripomba pa leti na Piko Božič, na katero je čakalo veliko otrok, na oder pa je na žalost stopila že v jutranji uri. Veliko Kamničanov je navdušeno prisluhnilo domači ročk skupini Arche, ki pa je morala predčasno zapustiti oder, saj jo je skupina Ritem planet na ne prav lep način poslala z odra. Noja, vsak ima pač svoj glasbeni okus, a o tem kdaj drugič, veliko zanimivega pa so povedali tudi obiskovalci Kamniške noči.
Kamniška noč in Arche
Rory Skopek: Kamnik se mi zdi zelo lepo, čisto in umirjeno mesto. Prav tako zelo uživam v Kamniški noči s prijatelji. V San Diegu v Kaliforniji, kjer živim, ni veliko prireditev za celo mesto, ki bi imele prost vstop, zato sem tukaj nad vsem navdušen.
1   s ,
Randy Dresar: Prihajam iz Kanade, letos sem tretjič v Sloveniji. Mama prihaja iz Kamnika, oče je iz Medvod, na Kamniško noč pa me je pripeljal bratranec Marko. Kamnik in tudi sama prireditev mi je zelo všeč, je zelo drugačna od zabav v Kanadi, kjer nimamo takih uličnih festivalov. Super je!
Urša: Ful mi je všeč ideja prireditve, da se nekaj dogaja, da lahko mladi kam grejo, vendar bi lahko bilo več glasbenih skupin. Ta prireditev bi lahko postala tradicionalna, upam, da se še vidimo. Morali bi razmisliti tudi o prostoru, saj letošnja izbira ni posrečena, ker ni prostora za plesat, ne vidi se dobro odra, pa še ljudje so preveč natlačeni.
Špela in Mojca: Super se nama zdi. Prišli sva zaradi miss Kamnika in Pike Božič. Ta prireditev se mora nadaljevati vsako leto, saj je zelo popestrila poletje v Kamniku
Mitja: Prireditev je prvič uspela, super žur in veselje. Sem Kamničan in se mi zdi, da Kamnik to obvezno potrebuje, zato se vidimo naslednje leto, Če imajo svojo noč druga slovenska mesta, zakaj ne tudi Kamnik.
Bojan: Prireditev se mi zdi dobra, vendar smo prišli bolj pozno, saj smo prišli poslušat Arche. Končno se le nekaj dogaja v samem centru Kamnika, to ali nekaj podobnega bi lahko ponovili večkrat letno, sploh pa v poletnem času.
Na koncu mi preostane le še ... Kamnik zagotovo ni mrtvo mesto, zato SE VIDIMO PRIHODNJE LETO!
BOJAN KLEMENC
Dvajseti dan kamniških planin
DOBIMO SE
NA KAMNIŠKEM SEDLU
Jubilejno leto 2003 pomeni za kamniške planince posebno čast in hkrati odgovornost. Zato ne bo obeleženo le s proslavami, ampak predvsem delovno. Društvo bo zagotovilo varno hojo v gore ob spoštovanju planinskih meril, organiziralo bo reševanje pomembnih ekoloških problemov, zadostno oskrbo obeh planinskih postojank, vzdrževanje koč itd.
Na Kokrskem sedlu bo v skrbi za čisto okolje postavilo Ve-ternico za proizvodnjo električne energije. Društveni delavci bodo zagotovili vse potrebno za dobro počutje obiskovalcev koč na Kamniškem in Kokrskem sedlu.
Na Kamniškem sedlu bo še posebno živahno 20. julija, ko bo ob 11.30 vsakoletno srečanje planincev, poimenovano DAN KAMNIŠKIH PLANIN.
Posebnost tega srečanja bo tudi začetek rednega delovanja veternice, ki poskusno obratuje že od lanskega leta.
V kulturnem programu srečanja bodo sodelovali pevci Lire, Kamniški koledniki, harmonikar Božo in drugi.
Na srečanje bo poleg mnogih planincev Kamnika in širšega območja prišlo tudi 40 planincev iz prijateljskega avstrijskega mesta Trofaiacha, ki se bodo na sedlo povzpeli iz Logarske doline preko Okrešlja.
Za to srečanje bo obnovljena tudi cesta do Jermance.
Osebje koče na Kamniškem sedlu bo udeležence sprejelo gostoljubno in odprtih rok. v___ STANE SIMŠIČ
Pol stoletja prostovoljnega krvodajalstva
Ob pomembnem jubilejnem praznovanju krvodajalstva v Sloveniji je tudi Območno združenje Rdečega križa Kamnik organiziralo slovesnost.
V prostorih restavracije Stol na Duplici se je 7. junija zbralo veliko število krvodajalcev, aktivistov
i l i   i ffli       d£ M
Alojz Kuhar je kri daroval že 109-krat.
RK in drugih gostov. V kulturnemu programu so sodelovali Mešani pevski zbor Društva upokojencev Kamnik in vokalno instrumentalna skupina učenk in učencev iz osnovne šole Stranje pod vodstvom Karle Urh. Program je povezovala Marjani Kepic. »
Predsednik OZ RK Kamnik dr. med. Vladimir Breznik je v svojem nagovoru opozoril na pomembnost krvodajalstva, na njeno humano vlogo in poslanstvo. Krvodajalstvo je tudi v Kamniku pognalo globoke korenine. Rednih in izrednih krvodajalskih akcij se z našega območja udeležuje
zelo veliko krvodajalcev, kar nas uvršča v zgornjo polovico občin. Vsem se je zahvalil za dosedanje aktivnosti in jih povabil, da tudi v prihodnje ohranjajo enak človeški odnos do krvodajalstva.
Strokovni sodelavec RK za krvodajalstvo Boštjan Novak je poudaril izredno pomembno vlogo krvodajalstva in njen vpliv na zdravje ljudi. Vsem se je zahvalil za dosedanje sodelovanje in jim čestital ob jubileju.
Srečanje s krvodajalci Območnega združenja je bila tudi priložnost za podelitev posebnih priznanj.
Za 20-kratni odvzem krvi je dobilo priznanja 25 krvodajalcev, za 30-kratni odvzem 18, za 40-krat-ni odvzem krvi 7 krvodajalcev in en krvodajalec za 50-kratni odvzem.
Posebej je potrebno poudariti, da so bili med prisotnimi tudi krvodajalci, ki so darovali kri že več kot stokrat. Boris Dolenc je daroval kri 101-krat, Janez Repanšek 108-krat in Alojz Kuhar 109-krat. Alojza Kuharja iz Sovinje Peči, ki je zaposlen pri Varnosti Mengeš, smo povprašali zakaj se odloča za to humano akcijo. Pravi, da čuti odgovornost do soljudi in jim želi pomagati. S krvodajalstvom bo nadaljeval še naprej, vse dokler mu bo zdravje dopuščalo, je še zagotovil. Spominja se, da je v enem letu daroval kri kar 11-krat.
Najbolj prizadevnim aktivistom RK in članom Območnega združenja so bile na predlog krajevnih organizacij RK podeljene posebne Diplome častnega člana RK.
STANE SIMŠIČ
Nastop vokalno instrumentalne skupine osnovne šole Stranje pod vodstvom Karle Urh.
100 KOLESARJEV
NA KLANCIH PO AVSTRIJI
Pred dvema letoma je kolesarje popeljal en avtobus na Grossglock-ner, lani dva v Dolomite, letos pa so kar trije avtobusi odpeljali 105 glavo množico športnikov na kolesarjenje po dveh avstrijskih narodnih parkih - Nockberge in Maltatal.
En avtobus se je napolnil v Stranjah, drugi v Kamniku, tretji je v Mostah naložil potnike iz Podgorja, Most in Ljubljane, pred Kranjem pa še iz Gorenjske. ,
Kmalu po izhodu iz Karavanškega predora, na Osojskem jezeru, so iz prvega avtobusa izstopili otroci v spremstvu dveh vzgojiteljic. Dan so preživeli na bližnjem gradu Landskron, kjer so si ogledali predstavo z vragolijami orlov in sokolov ter park opic ter se kopali na jezeru.
Odrasli smo se odpeljali do Bad Kleinkirchheima, kjer so najvztrajnejši (to so bili skoraj vsi) zajahali svoja kolesa in se pognali po začrt-ni trasi na 120 km dolgo pot, ki je na svojih klancih nudila 3200 m višinske razlike. Spremljajoč avtobus je bil skoraj vedno v bližini kolesarjev, da jih je servisiral s hrano, pijačo in oblačili in jih v primeru padca motivacije pobiral v svoje »naročje«.
Nekateri bolj previdni so startali s prvega grička visokega 2042 m, se spustili v dolino in zagrizli v zadnji 1930 visok klanec do jezera Maltatal.
Vsak je torej lahko težavnost proge prilagodil svojim sposobnostim in imel še vedno možnost, da odstopi ali podaljša kolesarjenje.
Vreme nam je služilo optimalno, saj so se izmenjavala sončna in oblačna obdobja, tako da ni bilo pretirane vročine in ne mraza.
Po štirih do šestih urah vrtenja pedal so bila telesa kolesarjev prijetno utrujena, noge tik pred napadi krčev, obraz in roke zagoreli od sonca, na ustih pa nasmehi in zgodbe s čudovito zaključenega dne.
In seveda obljube, da se drugo leto spet podamo na kolesarski izlet s Trisportom. MIRO
Naša potepanja po svetu
NEKAJ UTRINKOV Z NEPALA (II.)
SUZUKI SAN
Posebno »zabavo« smo imeli z enim od tečajnikov, Ang So-namom. Ta je na poti proti Ma-nangu zbolel in bil tako slaboten, da je moral jahati konja. Ker je bil tudi prehlajen, si je s šalom pokril usta, na glavo nataknil platnen klobuk. Ker pa ima izrazito japonske poteze (kolegi so mu nadeli ime »Suzuki San«), so ga domačini, ker fe jahal na konju, spraševali, če je Japonec. Počasi jim je odkimal, pa so ga vprašali, če je Korejec. Spet jim je počasi odkimal. Bil je namreč veličastno počasen in izredno »racionalen« v gibih, tako da smo imeli tudi pozneje, ko si je opomogel, zaradi njega po več ur zamude. Hodil je pa kot Charlie Chaplin - pokonci, kot bi požrl kol, s palico v eni roki in prednjim delom stopal, navzven -kot racak, toda bistveno počasneje.
A v vsej tej svoji počasnosti je bil izredno prisrčen, tako da mu človek tega ni mogel zameriti. In na koncu je sprejel tudi
vzdevek Suzuki San za svojega, saj se je začel tako tudi neuradno podpisovati. Je bruc, ki je vpisal študij znanosti na nekem inštitutu v Katmanduju in se je tečaja udeležil predvsem zaradi tega, ker je želel (kot še nekaj drugih, med njimi tudi eden, ki je končal študij me-nedžerstva!) spoznati tudi to plat življenja in Nepala. Mogoče bodo ravno taki kot je on, ki se bodo s planinstvom oziroma alpinizmom ukvarjali bolj iz notranje potrebe kot pa iz potrebe za preživetjem, kot to počne večina drugih Nepalcev, dvignili zavest in kvaliteto ne-palskega alpinizma na višjo raven. In na koncu tečaja nama je z Matjažem vsakemu posebej napisal prav ganjljivo pisemce v slovo, ker se ni mogel osebno posloviti od naju.
OSLI SO PRENAŠALI TOVORE
V Manangu domačini praktično ne nosijo več za tujce, ker se raje ukvarjajo z gostinstvom. Tovore pa prenašajo osli - vsaj
»Katmandujskt frajerji« po končanem tečaju v Best Sahari. Prvi z leve je »Suzuki San«, ostala dva pa tudi do tega tečaja še nikoli nista bila v planinah.)
tako jih imenujejo, oziroma konji (poniji) ali pa mule. To je po svoje še bolje in hitreje, če so razmere normalne. Če pa je le malo drugače kot običajno, pa lahko hitro nastanejo problemi. Ti so tudi nastali, ker osli, ki so nosili tovore na sedlo Kang La oziroma z njega, zaradi shojenega snega niso mogli sestopiti do tovorov, ki so bili kakšnih 30 višinskih metrov niže na drugi, severni strani. Pri tem bi se vodja pomožne ekipe tečaja skoraj stepel z »donky managerjem«. Mi smo svoje tovore znosili na določeno mesto, zdaj pa jih je moral on s svojo ekipo prestaviti kakšnih 30 m više. Vendar je zadaj bilo verjetno še kaj: gonič oslov je menda hotel imeti plačana dva oziroma tri dni, pa nekaj ni» štimalo« pri dogovarjanju in verjetno še kaj. Posledica tega pa je bila, da je oprema prišla pozno ponoči oziroma šele drugi dan in smo skoraj morali » bivakirati«, ker pač nismo imeli rezervnih spalnih več.
HIMALAJSKI MARATON
Posebna zbodba je bila tudi pozdrav himalajskemu maratonu. Tekmovalci naj bi tekli mimo šole 7. novemba. Postavili smo jim transparent, pripravili toplo limonado in piškote za okrepčilo in jih čakali in čakali in čakali... nato jih pa videli, kako tečejo po drugi strani doline. Samo zadnji in pa spremljevalci so prišli mimo naših transparentov ... Med njimi je bil tudi Padam Ghale, ki je bil leta 1982 udeleženec osnovnega tečaja, vendar že kot pomožni inštruktor oziroma udeleženec nadaljevalnega tečeja. Na tem tekmovanju pa je bila njegova trekinška agencija Mandala Trekking glavna organizatorica spremljevalne ekipe.
Ta himalajski maraton, ki je sicer tretji po vrsti, vendar prvič po tej trasi, se je začel 31. oktobra v baznem taboru pod Anapurno in po 23 etapah končal v baznem taboru pod Sagarmato (Mount Everest, 5.450 m visoko). Od 30 tekmovalcev iz petih držav (Francije, Grčije, Italije, Nepala in Švice) je okoli 1.100 km dolgo pot, ki je potekala čez sedem prela-
zov, uspešno končalo 27. Med moškimi je bil prvi Datsiri (Dachhiri) Šerpa, Nepalec ki živi in trenira v Švici, s časom 108 ur, 8 minut in 48 sekund. To je čas za občudovanje, saj pomeni povprečno hitrost več kot 10 km/uro. Pri nadmorskih vi-šihah to sicer ni nič posebnega, a tu je tek potekal v povprečju čez 3000 m nad morjem. Prva med ženskami je bila Francozinja Corrine Favre, ki je bila sicer v skupni konkurenci še.sta. Priznanja je razdelil francoski ambasador v Nepalu, Claude Ambrosini.
TEČAJ JE BIL BREZ ZDRAVNIKA, A NE BREZ NEZGOD IN BOLEZNI
Za sam tečaj nam ni uspelo, da bi se ga udeležil tudi zdravnik iz Slovenije. Tudi Nepalcem ga ni uspelo najti za primerno ceno. Vendar se nas zaradi tega bolezni in nezgode niso izognile. Imeli smo kar nekaj sreče, pa tudi znanja in izkušenj, za skrajni primer pa tudi zdravnico v naselju Ma-nang, kakšno uro in pol od šole oziroma dober dan z višinskega tabora. Na koncu tečaja smo bili vsi živi in zdravi, čeprav so trije tečajniki dobili višinsko bolezen, eden od njih celo pljučni edem, en kuhinjski pomočnik se je zastrupil s plinom (verjetno ogljikovim monoksidom in dioksidom). Uporabljali so kerozinske kuhalnike, pri tem pa zaradi mraza (zunaj je bilo takrat okoli -15° C) skoraj neprodušno zaprli šotor, v katerem so kuhali. Pomagalo je takojšne ukrepanje, ko je padel v nezavest in pa dodatni kisik, ki smo ga zaradi vaje, pa tudi za vsak primer, imeli s seboj. Tudi zviti gleženj drugega kuhinjskega pomočnika se je z mrzlimi ob-kladki uspešno pozdravil, pa žulji, manjše rane in prehlad nas niso dotolkli.
WALTER IZ SIDNEYA
Ko smo se vračali iz Manan-ga, smo med potjo srečevali obilico turistov - trekingarjev. Po lepi slovenski planinski navadi, sva jih vse po vrsti pozdravljala. Nepalce z »namaste«, tujce, bilo je največ Francozov, pa kar z »dober dan«. Večina je tudi odgovorila, seveda je pa bilo tudi nekaj takšnih, ki so naju samo zabodeno pogledali. In ta-
Po dveh prespanih nočeh v nižji višinski bazi nam bodo poniji prenesli tovore na greben, dobrih 5300 m visoko)
ko se je zgodilo, da nama je starejši možakar, ko sva korakala proti Pisangu, odgovoril z »dober dan!«. Sicer s tujim naglasom, vendar povsem razločno. Seveda smo se ustavila in takrat se je pokazalo, da je 72-letni
Walter, ki je doma v Sidnevu, že bil tudi v Sloveniji, kjer mu je bilo zelo všeč. Spomni se predvsem Bohinja. Seveda je bil pa namenjen na Vzhodni Čulu.
BOJAN POLLAK Nadaljevanje sledi
Jarška cesta 11, 1230 Domžale Tel: 01/72-99-000
KO PESEM SRCA VNAME
Srečanje pevskih zborov in skupin
Od Čedada do Monoštra v Arboretumu Volčji Potok
Drugo junijsko nedeljo je enega najlepših kotičkov kamniške občine - Arboretum Volčji Potok napolnila pesem preko 600 pevcev 23 pevskih sestavov, ki so se udeležili tradicionalnega srečanja pevskih zborov z naslovom Ko pesem srca vname, že sedmega po vrsti. V vseh teh letih je okoli 4000 pevk in pevcev preživelo mnogo le-
Keltiki, nekoč pomembni stari trgovski poti.
Letos pa se je organizator -Kulturno humanitarno društvo Alvador odločilo za srečanje v čudovitem okolju Arboretuma Volčji Potok. Prijetna in dobrodošla novost je tudi večje zanimanje in odziv nastopajočih, letos so prišli iz Slovenije, Hrvaške, Italije, Avstrijske Koroške in
ti iz Moravč in Folklorna skupina KD Miško Kranjec iz Velike Polane s prikazom pesmi in plesov iz Prekmurja. Preko 600 nastopajočih in kar lepo število obiskovalcev prireditve sta pozdravila Rudi Simac, predsednik Zveze severnoprimorskih zborov in Tone Partljič, pisatelj in poslanec. V imenu Kamnika je nastopajoče pozdravil dirigent
V prijetnem nedeljskem glasbenem popoldnevu je v čudovitem ambientu Arboretuma Volčji Potok uživalo okrog 600 nastopajočih pevcev iz Slovenije, zamejstva in tujine, ki so se udeležili že sedmega srečanja pevskih zborov in skupin, ki je letos nosilo podnaslov Od Čedada do Monoštra. Med njimi smo opazili prav posebnega gosta -Janeza Bitenca, najbolj znanega slovenskega skladatelja otroških zborovskih pesmi in glasbenih zgodbic, ki je v lanskem letu praznoval 50-letnico svojega umetniškega delovanja. Z veseljem je prišel v Arboretum in v Kamnik, saj je bil njegov oče Peter Bitenc ustanovitelj in prvi ravnatelj Glasbene šole Kamnik.
Pevsko srečanje so popestrili Leseni rogisti iz Moravč...
...in stranjski godbeniki s svojimi posebnimi instrumenti. V ozadju pevci Lire, ki so z Mešanim pevskim zborom Odmev zastopali kamniško občino
pih trenutkov ob glasbi in tkalo čudovita prijateljstva v Cerknem. Dolgoletnemu pevcu iz Cerknega Petru Razpetu se je namreč pred sedmimi leti porodila zamisel o prijateljskem srečanju pevskih zborov. Še isto leto je s pomočjo prijateljev in somišljenikov organiziral prvo srečanje Ko pesem srca vname, tedaj še s podnaslovom Od Čedada do Logatca, saj so nastopili zbori iz krajev ob nekadnji
tudi z Madžarske, kar je prireditvi spremenilo podnaslov - Od Čedada do Monoštra.
Pevsko srečanje so začeli otroci iz gledališke skupine OŠ Marije Vere iz Kamnika z ekološko igrico Do tiste stezice. Popestrili so ga tudi gostje: Godba na pihala iz Stranj, otroški pevski zbor Vrabčki iz Kamnika, Jože Prezelj in Janez Koželj na instrumentu avstralskih domorodcev didgeridoo-ju, Leseni rogis-
najstarejšega slovenskega pevskega društva Lira mag. Andrej Misson. Iz nagovorov je bilo razbrati velik pomen slovenske pesmi za ohranjanje naše kulture in slovenskega naroda, še posebej na naši poti v Evropo.
Posebni gost letošnjega srečanja je bil Janez Bitenc, najbolj znan slovenski skladatelj pesmic za otroke, ki je v lanskem letu - praznoval petdesetletnico svojega umetniškega delovanja. Med več kot tristo njegovimi pesmicami so nam prav gotovo poznane Kuža pazi, Naša četica koraka, Metuljček Cekinček, Zajček Dolgoušček...
V programu, ki je povsem ne-tekmovalnega značaja, je nastopilo 23 pevskih sestavov in skupin iz Slovenije, zamejstva in tujine s po dvema svojima pesmima, ob zaključku srečanja pa sta zadoneli še skupni pesmi vseh nastopajočih - vsakoletna himna srečanja Vstala Primorska pod vodstvom zborovodkinje Vere elemente Kojič in Triglavska Marija, Ave, pod vodstvom zborovodja Andreja Missona. Nastopajoči so se poveselili še na prijateljskem srečanju in se razšli z željo, da bi srečanje tradicionalno ostalo v Volčjem Potoku.
VERA MEJAČ
Planinsko društvo Kamnik -legenda slovenskega planinstva
Malo je mest, ki bi živela tako kot Kamnik v sožitju s svojimi gorami, ki so pognale nad širnim poljem med Ljubljano in Kamnikom iz porečja Bistrice, Savinje in Kokre. Mnogi pravijo, da je Kamnik srečno mesto, starodavno človeško gnezdo, spleteno v naročje alpskega sveta, s katerim živi v sožitju. Kamnik pomeni Grintovce, ki jih je na široko, slovesno in zanosno odprl pred stodesetimi leti z ustanovitvijo Slovenskega planinskega društva in njegove prve podružnice v Kamniku.
Pisalo se je leto 1893, ko so 27. februarja »piparji« v Ljubljani ustanovili Slovensko planinsko društvo - SPD. Da bi utrdili slovenstvo tudi v čarobnosti planinskega sveta, so se kmalu začele rojevati podružnice. Niti pet mesecev ni minilo, ko je 19. julija 1893 v Kamniku izšla okrožnica takratnega kamniškega župana Josipa Močnika, listino kamniški planinci skrbno hranijo v svojem arhivu, naslovljena na kamniške narodnjake z vabilom na sestanek v gostilni Kenda ob pol osmih zvečer. V okrožnico je takratni župan med drugim tudi zapisal: »Da vam je narodnost prva stvar sem uverjen, nadejam se radi tega z gotovostjo, da se današnjega dneva polno udeležite«. In res so se ga in tega dne v Kamniku ustanovili prvo podružnico Slovenskega planinskega društva. Tedaj je štela 28 podpornih članov, danes, 110 let pozneje, se lahko pohvali s kar 1700 članicami in člani. Razvoj organiziranega planinstva na Kamniškem, ohranjanje dediščine in naravnih lepot, ki so ljudem postale varno dostopne, so plod nepozabnega dela številnih generacij kamniških planincev, ljudi, ki so iz nič ustvarjali bogastvo, ki ga uživamo danes, ljudi, ki so brezpogojno pomagali, pregarali mnogo ur ali celo dali svoja življenja v želji pomagati sočloveku in stopiti v čarobnost planinskega sveta. Vseh njih smo se spomnili na slavnostni akademiji v počastitev prve podružnice Slovenskega planinskega društva v Domu kulture 21. junija. Ob številnih čestitkah gostov, planincev iz drugih planinskih društev in iz pobratenega avstrijskega mesta Trofaiach, je Planinsko društvo Kamnik ob tej priložnosti prejelo plaketo Planinske zveze Slovenije, zlato plaketo zveze borcev Slovenije in veliko plaketo Zveze društev upokojencev Slovenije.
Kot je ob odprtju akademije poudaril dolgoletni predsednik Planinskega društva Kamnik Dušan Štefula, njihovo društvo ni le najstarejše društvo, temveč je tudi med največjimi v Sloveniji. Ima vse odseke, ki vzorno opravljajo svoje naloge in za vse, kar so dosegli, so vsekakor zaslužni člani, ki velik del svojega prostega časa namenijo društveni dejavnosti, s tem pa omogočajo obiskovalcem planin varno hojo po planinskih poteh in prijetno počutje v planinskih domovih. Kokrsko in Kamniško sedlo sta danes najprijetnejši zavetrji prijateljevanja, zbliževanja in utrjevanja dobre planinske volje in srčnosti. Kamniški planinci so tu zgradili sodobni planinski postojanki z urejeno tovorno žičnico in ekološko sodobnimi napravami.
Predsednik častnega odbora in župan občine Kamnik Tone Smolnikar je izrekel vse priznanje aktivnostim društva za razvoj planinstva v vseh teh letih in povedal, da smo v Kamniku ponosni na dve legendi, ki že več kot stoletje bogatita kamniško zgodovino. Ob 110 let starem Planinskem društvu Kamnik je tu še 120 let staro Prvo slovensko pevsko društvo Lira, ki je nastopilo tudi na tej slavnostni akademiji, saj društvi tesno sodelujeta.
Ob visokem jubileju je članom društva v imenu Planinske zveze Slovenije čestital predsednik Franc Ekar in predsedniku PD Kamnik Dušanu Štefuli izročil plaketo PZS. Slavnostna govornica, Kamničanka, aktivna članica Planinskega društva Kamnik in ljubljanska županja Danica Simšič je poudarila, da je kamniško planinsko društvo svojevrstna legenda slovenskega planinstva, ki ima pred seboj svetlo prihodnost, saj ima med člani zelo veliko mladih. Pozdravila je predlog, ki je zapisan tudi v jubilejnem
Ceneta Griljca z naslovom Osem-tisočaki, ki se jim je pridružilo nekaj motivov Kamniško-Savinjskih in Julijskih Alp.
Planinska volja in sreča, srčnost in pomembnost so bili pred stodesetimi leti dodeljeni prav kam-
Ob številnih čestitkah gostov in planincev iz drugih planinskih društev je predsednik Planinskega društva Kamnik Dušan Štefula v imenu društva prevzel zlato plaketo Zveze borcev, ki mu jo je izročil Janez Stanovnik.
V preddverju Doma kulture so bile razstalvljene makete planinskih koč Kamniško-Savinjskih Alp, ki jih je izdelal Aleksander Sarnavsky, in likovna dela Ceneta Griljca.
Zborniku, da bi legendi Grintovcev Valentinu Slat-narju - Bosovemu Tinetu v Kamniški Bistrici postavili spomenik v naravni velikosti. Po njenem prepričanju je za ta del Slovenije vsaj tako znamenit kot je za Julijce in Trento Julius Kugy.
Praznični jubilej slovenskega in kamniškega planinstva je poleg podelitve spominskih plaket zaslužnim članom, društvom in drugim ustanovam spremljal prijeten kulturni program, ki ga je povezoval Tone Ftičar. Nastopili so Liraši, Kamniški koledniki, Ansambel bratov Poljanšek, Jožica Kališnik in Božo Ma-tičič, Mestna godba Kamnik, Folklorna skupina DU Kamnik in planinska skupina Osnovne šole Stranje. V preddverju Doma kulture pa so pripravili razstavo maket planinskih koč v Kamniško-Savinjskih Alpah Aleksandra Sarnavskega in likovna dela
Najstarejšemu in drugemu največjemu planinskemu društvu v Sloveniji je ob pomembnem jubileju v imenu vlade Republike Slovenije čestital Jakob Bernarik, državni sekretar za šport. Ob tej priložnosti je poklepetal z županom Smolnikarjem o življenju in razvoju kamniške občine tudi na drugih področjih.
Planinsko društvo Kamnik ob svojem 110-letnem jubileju, 19. juliju, ISKRENO ČESTITA vsem planincem, ljubiteljem gora in drugim obiskovalcem gorskega sveta ter občanom Kamnika. Vsem se hkrati zahvaljuje za njihov delež pri razvoju društva. Društvo želi vsem pohodnikom obilo planinskih užitkov v neokrnjenem naravnem okolju, varno hojo po strminah Kamniško-Savinjskih Alp in srečno vrnitev domov.
niškemu planinstvu. Dejstvo, da. so bili Kamničani že takrat tako aktivni, narodno zavedno pripadni slovenskemu planinstvu in krovni planinski organizaciji, je rezultat dela, dosežkov, vzponov in trajnih vrednot, izjemno pomembnih za slovensko planinstvo, ki je še danes v močnem porastu in napredku. Kamniški planinci, gorski reševalci, alpinisti, markacisti, naravovarstveniki, gospodarstveniki so ogledalo skrbnosti do varovanja gorskega sveta in zanesljivosti.
Naj bo 110-letna tradicija organiziranega slovenskega in kamniškega planinstva vzpodbuda, da obiščemo gore, da nas vodijo po svojih poteh, ki so nam v veselje, srečo in v pomoč pri osebnem zorenju in izbiri cilja. In ko nas povabijo, se jim usedimo v naročje!
SAŠA MEJAČ
Kako dobro poznamo svojo občino?
Na sliki'v 12. številki Kamniškega občana je bil Domžalski dom na Mali planini, 1534 m nad morjem. Letos praznuje 50-letnico zgraditve oziroma odprtja. Ob začetku gradnje so zbirali sredstva na razne načine, med drugim tudi z razglednicami, za katere je motiv narisal znani kamniški planinski slikar Maks Koželj. Ta si je pri slikanju bodočega planinskega doma vzel malo umetniške svobode in stavbo zasukal za okoli 90 stopinj glede na današnjo lego doma.
Po zbranih informacijah naj bi ta dom prvotno gradilo kamniško PD oziroma PD Ljubljana matica skupaj z Domžalčani namesto po-žgane koče na Veliki planini, vendar sta imeli obe društvi preveč drugega dela, tako da so nato dom zgradili domžalski planinci. To je bil za mlado planinsko društvo kar precejšnji gradbeni podvig, saj je bila za gradnjo doma zgrajena tovorna žičnica in napeljana tudi elektrika. Elektrika je ostala, ekološko zelo ugodno žičnico je pa zamenjala ekološko sporna cesta. Gradnja doma se je začela v letu 1951, svečano odprtje je pa bilo 9. avgusta 1953.
Zaradi velikega obiska so v naslednjih letih začeli graditi depandanso za povečanje prenočitvenih kapacitet, vendar so se po dograditvi in obnovitvi po požaru spremenile navade velikoplaninskih obiskovalcev. Razen ob novem letu in ob obisku večjih skupin ima dom vedno na voljo prosta prenočišča, saj je zaradi cest, ki pripeljejo zelo visoko, pa tudi zaradi spremenjenega odnosa in »večnega« hitenja in hlastanja za vedno nečim novim, večina sedanjih.obiskovalcev samo enodnevnih. Dom je lepo izhodišče za ture po sami planoti Velike planine, lahko pa tudi za prečenje Konja in nadaljevanje do Korošice in osrednjega grebena Kamniških in Savinjskih planin. V zimskem času pa je zaradi oddaljenosti od žičniških sistemov sedanjemu modernemu turistu, ki je razvajen in navajen, da se pripelje od svojega doma prav na smučišče, nezanimiv. Zato pa bolj
ustreza tistemu, ki si zaželi sprehodov na smučeh po zasneženi planoti Velike planine in mu ni težko iti tudi kakšne pol ure (od zgornje postaje sedežnice) ali dve do tri ure peš (iz doline).
Do Domžalskega doma je najlaže priti tako, da se pripeljemo z žičnico na Gradišče, nato pa v slabe pol ure hoje mimo pastirskega naselja (Veliki Stan) prispemo do doma. Če nam je žal denarja za žičnico in raje onesnažujemo okolje, se z avtom pripeljemo do Marjani-nih njiv, od koder je do doma okoli tri četrt ure. Podobno je tudi s Ki-sovca, le da je tu precej hujši Vzpon. Malo daljši je dostop od Volovljeka (Kranjski Rak), ki zahteva že dobro uro in pol. Nekdaj zelo popularni dostop od Jurčka zahteva okoli dve uri in pol, če pa gremo s Stahovice čez Pasjo peč, moramo računati s tremi urami, kakor tudi s Kralovega hriba čez Rigelj. Tudi dostop s Kopišč čez Dol in Konjščico zahteva skoraj 4 ure, če bomo šli čez Presedljaj in Konja bomo morali za pet ur kar dobro stopiti. Do Domžalskega doma je možno priti tudi naravnost iz doline Konjske, pa tudi od drugod, vendar so ti dostopi v glavnem neoznačeni in zato za večino pristopnikov neustrezni. Do doma sicer vodi cesta, vendar je ta namenjena samo za oskrbo doma, ne pa za dovoz obiskovalcev!
V poletnem času (od 1. junija do
30. oktobra) je Domžalski dom stalno odprt, v ostalem času, razen novembra, pa ob koncih tedna. Da ne bomo ne lačni in ne žejni bo poskrbela prijazna oskrbnica Bernarda Gradišek.
Domžalski planinci bodo imeli 11. tradicionalno srečanje članov in članic PD Domžale (na katerega so pa seveda vabljeni tudi drugi!) združeno s proslavo 110. obletnice ustanovitve SPD (Slovenskega planinskega društva) in 50-letnice odprtja njihovega doma v nedeljo,
31. avgusta, z začetkom ob 11. uri pred Domžalskim domom na Mali planini. V kulturnem programu, ki ga bo povezovala Marjeta Ker-šič-Svetel, bodo nastopili Moški
pevski zbor Janko Kersnik z Brda pri Lukovici, Godba Domžale, oktet bratov Pirnat, slavnostni govornik bo pa predsednik PD Domžale Borut Peršolja. Poleg tega bo slovesna predaja planinskih poti PD Bajtar in razstavljena bo tudi vpisna knjiga, ki je bila odprta samo na dan odprtja pred petdesetimi leti. Po proslavi bodo igrali Veseli planšarji. Izdali bodo tudi knjigo »Domžalski dom na Mali planini (1953-2003)«, ki bo imela
Malem Vršiču predana svojemu namenu lesena razgledna roža.
V soboto, 19- julija, pa bo prav tako v okviru prireditev ob 50-let-nici Domžalskega doma strokovna ekskurzija »Tri tisočletja Velike planine - kultura pastirjev« pod vodstvom dr. Toneta Cevca z začetkom ob 19- uri pri Domžalskem domu.
Izmed prispelih pravilnih odgovorov je žreb izbral: MARIJO SENOZETNIK Z VELIKE-
Ob dnevu državnosti
Večer na Gori pri sv. Miklavžu
Dvanajsto obletnico dneva, ko smo Slovenci zmagoslavno razglasili svetu, da hočemo živeti v svoji samostojni državi, smo praznovali tudi na Gori pri sv. Miklavžu. Slovesno pri-trkovanje v zvoniku, kije odzvanjalo v okoliške vasi, je kljub temno grozečim oblakom in močnemu vetru privabilo precejšnje število ljudi. Veliko jih je prišlo peš, nekateri so se pripeljali z avtomobili, pogumni pa so kar prikolesarili.
naslednjo vsebino: Velikoplanin-ska planota, dostopi na Veliko, Malo in Gojško planino, ustanovni občni zbor in ideja o gradnji, začetek gradnje, gradnja tovorne žičnice v Črni, otvoritev Domžalskega doma, gradnja depandanse in požar, kasnejše posodobitve, podatki o nočitvah, oskrbniki, načelniki gospodarskega odseka in gospodarji doma, žigi in razglednice Domžalskega doma, gorske nesreče na Veliki planini, pastirsko življenje in obiskovalci o planini.
Dan prej, to je v soboto, 30. avgusta, bo pri Domžalskem domu od 11. do 15. ure tudi akcija »Zdravi v gore«, ki je namenjena usposabljanju naključnih obiskovalcev s temeljnimi postopki oživljanja in seznanjanje z osebno in tehnično opremo za varnejše gibanje v gorah.
V njej bodo sodelovali predvsem vodniki PD Domžale in postaja GRS Kamnik. Ob 18. uri bo na
GA HRIBA la V TUHINJSKI DOLINI. Nagrado - enkratno presenečenje za dve osebi v Domžalskem domu na Mali planini lahko izžrebanka izkoristi do konca letošnjega leta. Potrdilo o nagradi prejme po pošti.
Tokrat smo spet v dolini in sprašujemo po imenu naselja na sliki. Slika je bila sicer posneta v času, ko ni bilo ravno vroče, saj bi se danes zaradi olistanega drevja naselje slabše videlo. Kraj leži slabe štiri in pol kilometra od Kamnika v smeri severa in zahodno od enega od krajev, ki je bil letos že tema te rubrike.
Odgovor pošljite na dopisnici do 15. julija 2003 na naslov: Kamniški občan, Glavni trg 23, SI-1240 Kamnik. Izmed pravilnih odgovorov bo žreb izbral prejemnika knjižne nagrade, ki jo podarja trgovsko podjetje VELE.
Turistično društvo Gora sv. Miklavž, Šmartno v Tuhinjski dolini, je na predvečer dneva državnosti, 24. junija, organiziralo sv. mašo za domovino in krajši kulturni program. Mašo je daroval naš ro-jak-misijonar Jože Grošelj, ki deluje v Slovenskem misijonu Malawi v Afriki. Povedal je, da je vesel, ker lahko ob tako pomembnem dogodku bere sv. mašo za domovino v domačem kraju, med svojimi ljudmi.
Po končani maši je prisotne pozdravil predsednik TD Jože Korošec. Izrazil je zadovoljstvo ob opravljenem delu ter željo po nadaljevanju začrtane poti in dosegu željenih ciljev.
Zahvalil se je krajanom, članom TD, sponzorjem in domačemu župniku za pomoč pri obnavljanju mežnarije s črno kuhinjo - arhitekturne dediščine, ki je pomemben pričevalec preteklosti v našem kraju. Vloženih je preko tisoč delovnih ur.
Sledila sta nastopa Helene in Marte z recitacijami Vodnikove pesmi, DRAMILO, Mi-nattijeve NEKOGA MORAŠ IMETI RAD in Vrbovškove MIMOHOD, pevci pa so zapeli priložnostno pesem.
Praznovanje smo nadaljevali ob prigrizku in pijači v ob-
novljeni mežnarjevi izbi. Nizek lesen strop, krušna peč, majhna okna in bogkov kot je bil enkraten ambient za prijeten klepet. Starejšim je takšna podoba kmečke izbe - hiše zelo blizu. Počutili smo se mlade, odmaknjene v preteklost. Pogovarjali smo se o starih običajih in navadah, značilnih za naš kraj. Posebna zanimivost je bila tudi pripoved Staneta, enega od dvanajstih Gorskih otrok, katerega družina je do pred štiriinštiridesetimi leti stalno prebivala v tej hiši.
Govorili smo tudi o tem, kaj je vsak posameznik pričakoval pred dvanajstimi leti, ko je skupina navdušencev v Sido-lu pri Prevalšku kurila kres. Kako je imel takratni lokalni poveljnik civilne zaščite Lojze govor in kakšen strah smo doživljali naslednji dan, ko so nas na poti v službi zadrževale barikade. Še hujše pa je bilo, ko smo zvečer na TV videli tanke, ki so prešli vojaške ograde.
Medtem, ko se je pogovor nadaljeval, se nam je pridružil ansambel »Ofirarji« in zaigral* nekaj domačih viž. Ob zvokih harmonike in lepih pesmi je druženje trajalo pozno v noč.
Ob letu osorej pa se zopet srečamo na Gori pri sv. Miklavžu.
ŠTEFKA LEGEDIČ
mesto V
BOSNI
KILOMETER
NASILNI VLADAR
PODZEMELJSKA VOTLINA NA KRASU
Z MARKACIJAMI
OZNAČENA POT V GORAH
AROMATIČNA Z0RAVILNA RASTLINA
NAJMANJŠI DELEC SNOVI
ALAN HRANITELJ
VRSTA GRŠKE ZGANE PIJACE
VZH. NEM. NEKDANJA GRAMOFONSKA TVRDKA
TANJA ODER
MANJŠAL-NICA OD IGRE
ŽIGA SAKSI0A
ZDRAVILO PROTI VROČINI
POBUDNICA NARODNIH
NOŠ V KAMNIKU
PUCELJ
0BER
VRSTA POTICE
FILIPINSKI PREDSEDNIK
REPUBLIKE (FERDINAND]
VEDA 0 LETALSTVU
VZDEVEK RADKA POLIČA
AFRIŠKO DREVO S CENJENIM LESOM
KARTAZANSKI VOJSKOVODJA
NAPLAČILO
POSODA NA DALJŠEM ROČAJU ZA ZAJEMANJE TEKOČINE
JUŽ. AM. GRM ZA KOKAIN
VNAŠANJE SEMEN V RODILA
KIP V NEWY0R-SKEM PRISTANIŠČU
PLOŠClNSKA MERA
NAPRAVA ZA
DOLOČANJE POLOŽAJA
LADJE IN
ZVEZD
PREVRE-TEK
VEČJA POSODA ZA KUHANJE PRAŠIČJE HRANE
ST. PERZIJSKI KRALJ
IZUMRLI CLEN0N0ZEC
GERMANSKI OREL
BIVŠE IME ZA JEZERO MALAVI
ŠP. VIOLIN. VIRTUOZ (PABL0 de)
TOVARNA ZDRAVIL V ZEMUNU
M0SKI POTOMEC
IZGUBLJENI GENIJ
desna stran bilance
KRAJ PRI LJUBLJANI
INK0VSKI BOG VETRA
SADNI ŠKODLJIVEC
OSJE GNEZDO
PESEM SREČKA KOSOVELA
VAS PRI LJUBLJANI
AM. IGRALEC (FERNANDO)
KRAJ PRI DOMŽALAH
RUSKA BALERINA PAVLOVA
ULIČNA ZAPREKA,
OVIRA (DVOJINA)
zadnji del
Živalskega telesa
SLOVENSKA PISAVA
SKRB, BRIGA
VEŠČINA ČAROVNIKA
IGOR BERGANT
JUNAŠKI EP
REKA V SEVERNI NEMČIJI
PTICA UJEDA
GR. MIT0L. BIVALIŠČE MRTVIH
VAS PRI PTUJU
AZIJSKO LJUDSTVO
PODEŽELSKO NASELJE
ŠPICA PRI KOLESU
OTOK V PRE-SPANSKEM JEZERU
DEL CEVOVODA
BASKOVSKA IGRA Z ŽOGO
SL. KARTOGRAF (JOŽE)
ELDA VILER
HUNSKI POGLAVAR
KLIC, POZIV
MAJHEN NOS
JUŽNI SADEŽ
KRAJ PRI POREČU
KOSMATA ODEJA
ARABSKI STAREŠINA
ING0 PAS
GRŠKA ČRAKA
STRUPENE KAČE
PRIPRAVNIŠKA DOBA
ZVEZEK, PISANKA
VRTNO JAG0DIČJE
MORSKI SESALEC
VLADARSKI NASLOV V TURČIJI
GRAFIČNA DEJAVNOST
ZAKOVICA (LJUD.)
TANTAL PAR
NIZEK GOZD, GAJ
MEDMET IZRAŽEN S PRSTOM NA USTIH, TIŠINA
KORALNI OTOK
RASTLIN0-SL0VEC
ŠTEVILO, KI GA PRIŠTEJEMO
GAŠPER ERMAN
FIGURA IZ ČETVORKE
NADA TASS
DIVJI LOVEC IZ FILMA KEKEC
0ZIRALNI ZAIMEK
VRT Z JAGODICJEM
VELEMESTNA
ŠIROKA ULICA
PESEM HVALNICA
PUŠČAV-NIK0V0 BIVALIŠČE
SLOVARČEK: AV0DIRE - afriško drevo s cenjenim lesom; Boem - izgubljeni genij; EPOPEJA - junaški ep; KAID - arabski starešina; PEL0TA - baskovska igra z žogo; SARASATE, Pablo de (1844-1908) - španski violinski virtuoz; TRILOBIT - izumrli členonožec
Kamniški OBČAN
MED MLADIMI
Tudi dež ne pokvari veselja!
www.studentski-klub.com
Vroče poletje so oznanile že visoke temperature, tista prava napoved poletja in počitnic pa ponavadi pride v obliki Pool party-ja. In tako je bilo tudi tokrat. Že peto leto zapored smo se zbrali ob domžalskem bazenu in pozdravili zasluženo počitniško obdobje. Najbolj neučakani so začeli že sredi popoldneva, ko so se tudi uradno pričele športne igre, od odbojke na mivki, streetbala in iger brez meja. Vsi udeleženci so poskrbeli za vroče - hladno športno ozračje, začinjeno s tekmovalnim duhom. Ker je bila vročina res huda, je bil bazen z mrzlo vodo kot naročen ... Da nam ni bilo dolgčas je bila ves čas prisotna dobra glasba, z vrhuncem pozno zvečer. No, za malce strahu je vmes poskrbel stari dobri dež. Ulilo se je kot iz škafa, vsi prisotni pa smo trepetali ali bomo sploh dočakali glavne
Fantje so prišli igrat košarko...
zvezdnike večera - skupino Kingston. Usoda je bila tokrat na naši strani, čez nekaj časa se je vreme umirilo, žur pa se je na veliko olajšanje organizatorja, nadaljeval s polno paro pozno v noč. Koktajli so gasili suha usta, kljub hladnejšemu ozračju pa je bila ves časa prisotna žurerska vročica. Skratka, zopet nepozaben party, katerega naslednje leto nikakor ne smete zamuditi. Če drugega ne, ste vsekakor zamudili izvrsten nastop kamniških fantov na košarkarskem dvoboju, kjer so tekmecem spet pokazali, da z njimi ni heca'. Najžlahtnejše odličje in nagrade so šle torej v prave roke.
Kot smo napovedali že prejšnjič, bomo klubovci poleti malo manj aktivni. Tudi mi bomo odšli na dopustniško poležavanje, nabirali moči za
... dekleta so se prišla sončit...
prihajajoče projekte, napolnili baterije, ter mrzlično razmišljali o še boljših idejah, kako čimbolj izkoristiti študentsko življenje. Če si boste vseeno zaželeli naše družbe, ste še vedno vabljeni na našo spletno stran www.studentski-klub.com, kjer boste našli tudi vse opise preteklih dogajanj in še marsikaj zanimivega. Vsem klubovcem želimo, da bi preživeli nore počitnice, spoznali nove kraje, nabrali nove izkušnje, predvsem pa doživeli čimveč nepričakovanega.
ŠPELA MOČNIK pr-kamnik@studentski-klub.com
Dan vzgoje v ZUIM Kamnik -združeni v drugačnosti
V ZUIM Kamnik smo letos v okviru doma že tretjo leto pripravili Dan vzgoje. Prireditev smo organizirali v sredo, 21. maja, pod naslovom Združeni v drugačnosti. Celotno dogajanje v ZUlM-u je bilo posvečeno evropskemu letu invalidov. Bistveni poudarek pri tem je bil, da se zaščitni odnos do invalidov spremeni v spodbujanje enakih možnosti za invalide.
Za ta dan smo v goste povabili predstavnike Dijaške organizacije Slovenije (DOS) in kot osrednjo točko tega dneva pripravili soočenje med predstavniki Domske skupnosti ZUIM-a in DOS-a. Pogovor je bil zanimiv in pester, zlasti naši fantje in punce so bili zelo odprti in pripravljeni povedati svoje mnenje. Glavno vlogo pri tem je odigrala Domska skupnost, ki je drugače »vrhovno telo« mladostnikov v Domu Zavoda. Njena mentorica je zdaj že četrto leto vzgojiteljica Simona R. Ožek, prof. soc. ped.. Predsednik Domske skupnosti je seveda iz vrst mladostnikov, Bojan Markovič. Namen Domske skupnost je predvsem v aktivni vlogi mladostnikov pri soodločanju o njihovem življenju, delu in sprostitvi v Domu Zavoda.
Drugi del druženja v okviru Dneva vzgoje je potekal v bolj zabavnem stilu. Najprej je bilo na vrsti kosilo, nato pa Zmenkarije in koncert glasbene skupine, kjer smo tudi zaplesali. Zmenkarije so potekale v mešani sestavi, tako da smo na koncu dobili zelo zanimive pare, ki so pozneje odšli na zasluženo večerjo. Čez dan so se naši mladostniki in DOS-ovci zbirali v skupinice in navezovali nove stike. Nekateri fantje in punce so še vedno v stiku in tako nadgrajujejo medsebojno spoznavanje ter druženje.
Na tem mestu bi predstavili tudi sklepe in ugotovitve soočenja med ZUIM in DOS:
1. Vsi mladostniki, ne glede na gibalno oviranost, imajo podobne cilje, želje in ideje.
2. S soočenjem in druženjem smo uspeli zmanjšati strahove dijakov dijaške organizacije do populacije gibalno oviranih.
3. Dijaška organizacija se zavezuje, da bo v svoje dejavnosti in aktivnosti še bolj vključevala gibalno ovirane mladostnike.
4. Dijaška organizacija se zavezuje, da bo oblikovala skupino znotraj organizacije, ki se bo posebej ukvarjala s problematiko gibalno oviranih ter opozarjala na probleme.
5. Oblikovali smo idejo, da bi ZUIM in DOS v jeseni skupaj pripravila tabor z delavnicami v ZUlM-u z namenom predstavitve Zavoda in populacije. Na koncu bi dodali še to, da smo za ta poseben dan v okviru Doma izdali bilten, ki zajema nekaj bistvenih misli povezanih z evropskim letom invalidov, ki so jih napisali nekateri vzgojitelji, delavci in mladostniki Doma. Tako je mladostnik Alen Krančan med drugim zapisal: »Ta svet sestavljamo ljudje, ki smo si od zunaj zelo podobni. Čeprav se naše zunanjosti tako malo razlikujejo, ima vsak svojo notranjost... Živimo in ustvarjamo isti svet.
Mojca Semen, prof. def., vzgojiteljica Rufad Sadikovič in Jože Pirh, mladostnika
Leo club Ljubljana Tivoli prijetno presenetil otroke ZUIM - a
Midve čakava na Kingstone!
matična knjižnica kamnik
Cenjene uporabnike Matične knjižnice Kamnik obveščamo, da je knjižnica
julija in avgusta odprta: ponedeljek:   13. do 19. ure torek: 13. do 19. ure
sreda: četrtek: petek: sobota: J
9. do 15. ure 9. do 15. ure 9. do 15. ure \ zaprto
f     J J
Dislocirani enoti v Šmarci in na Duplici ter potujoča knjižnica so julija in avgusta zaprte.
BEPOP za otroke ZUIM - a.
Daje pomoč bližnjemu še kako potrebna, so 12. junija dokazali člani Leo Club Ljubljana Tivoli, ki so v športnem parku zavoda za usposabljanje invalidne mladine v Kamniku priredili koncert skupine Bepop za vse otroke, kise tam šolajo oziroma stanujejo. Dobrodelna akcija je ob delni pomoči novoustanovljenega Leo Cluba Domžale izvrstno uspela, saj smo ob koncu koncerta videli vrsto nasmejanih in zadovoljnih obrazov.
LEO Clubi so podmladek LI-ONS Clubov, vsi skupaj pa smo povezani v Dislrikt 129 - Slovenija, ki pripada svetovni organizaciji Lions Clubs International. Skupno nam je, da se ukvarjamo z dobrodelnostjo pomoči potrebnim ljudem. Leo Clubi združujejo mlade med 16. in 30 letom.    V svetu deluje 5.650
klubov preko 141.000 člani v 139 državah sveta. Organiziramo akcije na različnih področjih, od inštrukcij za srednješolce, ki jim v šoli ne gre najbolje pa do finančne pomoči za nakup opreme, knjig in zvezkov,.... Pomembno je, da ni vedno potreben denar, ampak večkrat zadostuje že prijazna in vzpodbudna beseda, ki daje energijo za naprej.
Leo Club Domžale je zaenkrat zadnji v nizu tovrstnih klubov pri nas in je deseti po vrsti, ob tem naj spomnim, da bo gibanje, kot ga imenujemo Le-oizem, v Sloveniji letos star že deset let!
Koncert, kakršen se je odvil v Kamniku, je lahko zgled dobrega sodelovanja med ljudmi dobre volje, ki so pripravljeni pomagati soljudem.
PETER RIBIČ.
Še zadnji Maticev pogled skozi okno Kušutnika po Veliki planini. Potem smo se z obljubo, da se drugo leto spet vrnemo, napotili v dolino.
Varovanci VDC Sožitje Kamnik na Veliki planini
Nabiranje kondicije za specialno olimpiado Slovenije
V priprave na tekmovanja smo vložili mnogo truda skozi celo leto. Poleg tedenskega dve-urnega jahanja v ZUIM in daljših sprehodov smo v našem VDC-ju uvedli vsakodnevno telovadbo z elementi fizioterapije. Društvo Sožitje nam je omogočilo rednej-šo uporabo bazena v Termah Snovik. Ob tem se moramo vodstvu Term toplo zahvaliti za trideset brezplačnih vstopnic. Te pozornosti so bili naši fantje in dekleta zelo veseli, staršem in strokovnim delavcem pa je ta humana gesta dala nov zagon v
vse do Jarškega doma. Med potjo smo slišali mnogo vzpodbudnih besed, toplih pozdravov in tudi občudovanja, saj so se morali nekateri med nami krepko potruditi pri premagovanju skalnih poti. Zvečer smo se ob svečah igrali razne družabne igre, Vidki, ki je prvič spala zdoma, smo pred spanjem zapeli pesmico, z njo pregnali vse strahove in zlezli v spalne vreče. Pozno ponoči, ko je zamrl šepet na skupnih ležiščih, se je koča pogrezni-la v globok spanec. Zbudili smo se v čudovito jut-
Rezultati Kamničanov na dveh športnih tekmovanjih v okviru SOS, olimpiade oseb z zmernimi in težjimi motnjami v duševnem razvoju, so nadvse presenetljivi. Na SO Gomjske v Škofji Loki in na Atletskem mitingu v Mariboru so osvojili naslednje uvrstitve:
Med žogice: Matevž Navinšek - dvakrat 1. mesto, Darja Kališnik - 4. in 2. mesto.
Tek na 50 m: Tomaž Pire - 3- in 2. mesto, Zoran Hribar - 4. in 1. mewsto Vesna Berlec - 2. mesto, Vida Kadunc - 3. mesto. Skok v daljino: Maja Mravlje - dvakrat 1. mesto, Marjan Burja -1. in 3- mesto, Matic Žirovnik -2, in 4. mesto.
iskanju možnosti za boljšo kvaliteto življenja odraslih z motnjami v duševnem razvoju.
Višek vseh priprav pa so bili kilometri in kilometri prehojenih poti na Veliki planini. Naše izhodišče za pohode po planini je bila občinska koča Košutnik, ki je dva dni nudila prijetno in toplo zavetje šestim varovancem VDC in trem spremljevalkam.
Nič ni kvarilo dobrega razpoloženja, morda za hip le izgubljena spalna vreča, ki so nam jo pomagali iskati prijazni žičničar-ji. V koči smo si sami kuhali in pekli, pomivali, pospravljali, kurili, sekali drva in pripravljali trske. Z odpadki smo ravnali kot pravi okoljevarstveniki. Že 1. dan, ko smo se z gondolo pripeljali na planino, so na sedežni-ci kraljevali le naši nahrbtniki, polni hrane, vode in rezervnih oblačil. Mi smo jo peš mahnili do Zelenega roba in nato naprej do koče. Prijetno nas je presenetila s svojo prostornostjo, veseli smo ugotovili, da je na razpolago dovolj vode in da kljub mračnim napovedim deluje tudi elektrika.
Se isti dan smo po dolgem in počez prehodili Malo planino,
ro, z gorami na dosegu roke, svežim zrakom in tišino z velikimi črkami. Po zajtrku smo se odpravili do manj obljudene, zato pa bolj naravne planine Konjšči-ce. Željno smo pogledovali še nižje, do planine Dol, vendar je bila pot za nas pretežka, poleg tega nas je čakalo temeljito čiščenje koče.
Popoldne smo se s precej lažjimi nahrbtniki odpravili proti Šimnovcu in nato zopet z gondolo v dolino.
Za ta dva čudovita dneva v strokovnih knjigah obstaja izraz »doživljajska pedagogika«. Naj bo kakorkoli, mi smo doživeli toliko novega in lepega, da bo to postala ena izmed večnih tem naših pogovorov v varstveno delovnem centru na Lokah.
Zato hvala vsem, ki ste nam to omogočili, pristojnim na občini za uporabo koče Košutnik, upravi žičnice za popust pri prevozu in uslužbencem žičnice, ki so znali priskočiti na pomoč, ko je bilo treba, ter nenazadnje staršem, ki ste nam zaupali svoje otroke, čeprav odrasle.
Za VDC IRENA, SANDRA, KSENJA
TA HITRE
m   ^r^^     ■ ■ ■   ■   ■ ■ Ml ■    ■ ■ ■
Smola kolesarjev Calcita na največji domači tekmi
Noč najhitrejši v Kamniku ob belem dnevu
Z dvojno zmago gorskih kolesarjev Uni te-ama Lenarta Noča in Blaže Klemenčič se je v organizaciji KD CALCIT v Kamniku končala mednarodna dirka gorskih kolesarjev v krosu »6. Kamniški kros«, v koledarju mednarodne kolesarske zveze LICI E 2. Klemenčičeva je zmagala zlahka. »Škoda ker ni več deklet. Proga mi je všeč, lepo speljana. Zahtevna, to mi bo prišlo prav na tujih dirkah,« je pojasnjevala prva dama slovenskega kolesarstva, 47. na lestvici UCI.
Fantje so se v popoldanski vročini bolj valjali po tleh. Prvi favorit Radovljičan Miha Šolar je imel na tehnični progi s startom in ciljem v starem delu Kamnika po treh od sedmih krogov že dobro minuto prednosti pred Jeseničanom Lenartom Nočem, a je grdo padel, k sreči brez poškodb. Tako se je pot do zmage odprla Jeseničanu Lenartu Noču. Ob vprašanju Noču, kakšna je bila pot do zmage, je bil kratek. »Nem vem. Dokazal pa sem, da se znam voziti po koreninah,« in potem s povsem svežo modro pričesko v barvni niansi modrega dresa poprosil, če gre lahko takoj na obisk h komisarjem antidoping kontrole. Brez te na velikih kolesarskih dirkah ne gre.
Za drugo mesto sta se na vzponu na vroči Kalvariji v zadnjem krogu udarila Kranjskogorec Grega Miklič in vrhunski tuj kolesar Romun Oprea Ovidiu-Todor. »Zame in za večino je to najbolj popolna, najlepša proga v Sloveniji,« je pojasnil izkušeni Miklič, letos večno drugi. »Krči, vročina so me zdelali v zadnjem krogu. Ko bi pri nas imeli take dirke. Pri nas je MTB drag šport. A če hočem na olimpijske, igre, moram v Evropo na mednarodne dirke,« je pojasnjeval Romun Oprea Ovidiu-Todor, najboljši balkanski gorski kolesar. Med mlajšimi člani je slavil Anže Bizjak, varovanec legende cestnega kolesarstva Bojana Ropreta, med mladinci pa Hrast-ničan Miha Halzer, ki je bil po mnenju vseh 500 gledalcev na odseku spusta čez skakalnico drz-nejši in hitrejši od vseh članov. »Letel sem pol po zraku, zato števec ni pokazal več od 62 km/ h,« je pripomnil Halzer. Domačini, kolesarji KD Calcit, so tokrat na domačem terenu, kjer so /" ' x
Zmagovalci krosa v Kamniku in najboljše uvrstitve Kamničanov:
1996, ženske (slovenski pokal): 1. Špela Pere (Stop LJ), 3. Nives Sitar, elite: 1. Sandi Srdar (Calcit), 2. Boštjan Brelih (Črni vrh), 3. Metod Močnik (Calcit), do 23 let: 1. Matej Pistor (Maribor), 5. Jure Golčer,
1997 (slovenski pokal) ženske: 1. Andreja Mali, 3- Nives Sitar (obe Calcit Kamnik), člani elite: 1. Marjan Jauk (MB) do 23 let: 1. Matej Pistor,
2000 (pokal Alpe Adria), člani elite: 1. Mauro Bettin (Italija), članice: Blaža Klemenčič (Scott), mlajši člani do 23 let: 1. Tadej Trobevšek, 2. Boštjan Les, 3. Luka Pus-toslemšek (vsi Calcit),
2001 (državno prvenstvo) - člani: l.Jure Golčer (Mb), članice: 1. Blaža Klemenčič, mladinci: 1. Luka Kodra (Calcit) prvak med mlajšimi mladinci 2002 (UCI E 2), člani: Rok Šolar (Svvateh) in Nina Homovec (Čr* ni vrh), med st. mladinci: 1. Boštjan Hri-bovšek, ml.mladinci: 1, Luka Kodra (oba
ICalcit)
vedno blesteli, ostali brez zmage. Prvič doslej na kamniški dirki (glej spodaj zgodovino). Pred startom so kar trije, Mohor Vrhovnik med mlajšimi, Luka Kodra med starejšimi mladinci in Mitja Muhvič med amateriji, veljali za prve favorite, saj so vodili v skupnem seštevku slovenskega pokala v svojih kategorijah. A Kodra se je odločil za tekmo evropskega pokala na Nizozemskem in zmago prepustil Halzerju. Ostali so imeli veliko smole. Vrh jvniku je ponagajala veriga, tako je bil le osmi. Muhvič je v napetem zaključku zaostal za Matejem Pistorjem, ki je slavil na prvi dirki v Kamniku. Na tradicionalni trasi ob velikem in pohvalnem razumevanju domačinov na Žale, Mili vrh, trim stezo, Zapricami, Stre-liško ulico, železniško postajo, pod Mali grad je med člani Primož Grkman osvojil 9- mesto, Luka Pustoslemšek je bil 11. Med starejšimi mladinci je bil peti Žiga Trampuž in David Vogrin osmi, kot tudi peti Metod Močnik med master-
si, kjer je zmagal Boštjan Brelih. Drugo mesto si je med dečki privozil Aleks Sedušak, ter četrto Domen Vogrin. Kolesarje Calcita,ki so trenutno v skupnem seštevku slovenskega pokala na drugem mestu, sedaj čaka državno prvenstvo, ki bo v nedeljo, 20. julija na Jezerskem.
Luka Kodra peti v evropskem pokalu
Uspešni gorski kolesar kolesarskega kluba Calcit Luka Kodra na domači mednarodni tekmi v krosu v Kamniku ni nastopil. V istem času je bila tudi četrta tekma evropskega pokala Gre-osebeeku na Nizozemskem. Čeprav je želel nastopiti na obeh tekmah, se je nazadnje s težavo odločil za Nizozemsko in tam dosegel svoj največji uspeh. Na razmeroma ravninski progi, ki mu bolj ustreza, je osvojil peto mesto in se z novimi točkami (doslej je nastopil na vseh tekmah v Belgiji, Nemčiji in Švici) zavihtel na skupno četrto mesto za Belgijcem Gillesom Devillersom, ter Nizozemcema Jordijem Luismanom in Hansom Beckingom, ob tem pa ima veliko možnosti, da na zadnji tekmi 27. julija v dolini Val di Sole blizu Trenta poseže tudi na zmagovalne stopničke, saj so razlike izredno majhne. Ob tem je reprezentančna kolegica Nina Homovec s Črnega vrha nad Idrijo že teoretično zmagovalka evropskega pokala.
Bliža se tek na Grintovec
Je možno hitreje, kot je lani tekel Andrej Mesner 1,21:17?
Napoved o teku tekov v naših gorah, tek na Grintovec, začnimo klasično. Kje so meje, misli večina planincev, gornikov, ko izve za čas 1,21:17 rekorderja Andreja Mesnerja in pozna markirano planinsko pot iz Kamniške Bistrice (601 m) do vrha Grintovca (2558 m) po planinskih tablicah normirano na 5 ur? V nedeljo, 27. julija, s startom ob 9. uri v Kamniški Bistrici bo najtežji gorski tek v naših in tudi v srednjeevropskih gorah doživel šesto izvedbo. Kljub temu, da tek po svoji izjemnosti - v vsega 9,6 kilometra se dvigne za 1958 metrov - sodi v ekstremno kategorijo, velja za pokal Slovenije. Le da bo za mladince in ženske običajni »popust« s ciljem na Kokrškem sedlu (5,9 km -1190 m) na višini 1793 metrov, kjer je tudi rezervni cilj v primeru slabega vremena. Znova bo na sporedu tudi »baby« Grintovec« za otroške kategorije dečke in deklice na spodnjem delu teka. Bo udeležba presegla lanskih 200 tekačev, oziroma 198, kolikor se je na prazniku gora zbralo lani, 11 iz tujine Hrvaške, Italije in Avstrije, od tega na Grintovec 128 tekačev? Tek po svoji izjemnosti in lepoti ter tudi po organizaciji v rokah Mire in Dušana Papeža seže daleč preko kamniških meja. To je izziv, tekma leta, boj s samim seboj.
Na prvem gorskem teku na Grintovec 20. septembra leta 1996 je v belini na vrhu slavil Marjan Zupančič (1,29:45) pred tremi domačini Ivanom in Ladom Urhom ter Metodom Močnikom. Med ženskami je bila najhitrejša Marija Trobec (1,52:24). Naslednje leto, 14. septembra 1997, je prvo od štirih zaporednih zmag dosegel Igor Šalamun in postavil čas 1,25:22, pred Zupančičem in Ivanom Urhom (1,26:20). Med ženskami prva Olga Grm. Igor Šalamun ne bi bil to kar je, če ne bi v tretji ponovitvi na Veliki šmaren 1998 čas popravil na 1,24:03. Zupančič znova drugi z zaostankom 21 sekund. Marija Trobec pa je ženski čas izboljšala na 1,51:30. Nato organizacijski ti-*me out, leta 2001 pa najhitrejši Igor Šalamun (1,27:22) pred Matejem Krebsom in Marjanom Zupančičem. Lado Urh je bil šesti (1,33:22), Ivan Urh pa osmi (1,34:02). Silva Vivod je meje premaknila na 1,50:46. Lani je čudežno tekel Šalamunov sparing partner Andrej Mesner (1,21:17), Ines Hižar, najboljša slovenska gorska tekačica v zgodovini, pa do Kokrškega sedla 57:36. Kako bo letos, bomo videli od 9.ure dalje, pa tja do 10:30, ko bodo najhitrejši po markirani poti že na vrhu piramide Grintavcev. Nagradni sklad bo milijon tolarjev. Nagrade pa še zdaleč niso najpomembnejše. Gorski tek na Grintovec velja kot ekstremni tek, tek za kralje višin (2558m) in premagati to so sanje vseh tekačev. Tekači že dolgo pogledujejo tja gor. Teči v osrčje Grintovcev, doseči njihov najvišji vrh, je izziv, boj s samim seboj - postati kralj Grintovcev je sen vsakega gorskega tekača.
METOD MOČNIK
Na državnem prvenstvu gorskih tekačev na Krvavec
Sebastjanu Zamiku in mladim tekačem KGT Papež kar četrtino kolajn na DP
»Še sedaj ne morem verjeti, da mi je zares uspelo. Neverjetno,« je bil v cilju državnega prvenstva v gorskih tekih junija na Krvavcu-Zvo-hu, 1977 metrov visoko, vesel in tudi presenečen Kamničan Sebastjan Zarnik. Tekač kluba gorskih tekačev Papež je namreč osvojil tretje mesto med člani, kar je prav gotovo njegov največji uspeh. V boju za naslov in kolajne je bilo v zadnji ciljni strmini Zvoha - start je bil na spodnji postaji žičnic na Krvavec - še vedno pet tekačev, v cilju pa razvrščeni v razmaku vsega 18 sekund. To je tudi najbolj tesna odločitev na državnih prvenstvih v teku navkreber. Zarnik (čas 57:18) je za prvakom Jožetom Čehom (Lenart) zaostal 14 sekund, za kraljem Grintovca Andrejem Mesnerjem (Maribor) pa štiri (4) sekunde. Legenda gorskih tekov Igor Šalamun, tudi član KGT Papež, je moral priznati premoč Zamika na 4. mestu. Prva četverica se je tudi uvrstila v reprezentanco za nastop na evropskem prvenstvu 6. julija v italijanskem Trentu. Med 53 člani je Matej Krebs iz Gornjega Grada (KGT Papež) osvojil šesto mesto, Zdravko Volkar je bil 13., Tomo Petek 16. in Metod Močnik 17. Med mlajšimi veterani je Lado Urh (KGT Papež) osvojil bronasto kolajno, Bojan Kemperl je bil sedmi in Silvo Magyar 10.
Uspešnih nastopov so bili veseli tudi v mlajših kategorijah. Talentirani Uroš Tomec je v prvi mladinski sezoni osvojil tretje mesto in bronasto kolajno, za lanskima dobitnikoma ekipne mladinske bronaste kolajne na svetovnem prvenstvu Petrom Lamovcem in Markom Trat-
nikom. Miha Jašovec je bil sedmi. Še večje presenečenje sta med mladinkami pripravili Urška in Janja Rebernik, ki sta med mladinkami osvojili drugo (Urška) in četrto mesto (Janja). Zmagala je Suzana Mladenovič, ena najbolj nadarjenih mladink v Sloveniji. Sele peta je bila dosedanja reprezentantka Tea Podrecca iz Tolmina. Urška je denimo žensko progo od Gospin-ce do vrha Zvoha zmogla v času 29:58, članska zmagovalka Ines Hižar pa v rekordnih 24:51 minute, njena sestra Tina, ki tudi teče za KGT Papež, pa je bila druga. Še posebno lep uspeh in potrditev pravilnega dela so mladi tekači, varovanci Ivana Urha, dosegli med najmlajšimi. Poleg obeh mladink Janje in Urše Rebernik ter Uroša Tomca. Katja Balantič je bila med mlajšimi deklicami tretja, Špela Papež je bila osma. Domen Vogrin je bil med mlajšimi dečki sedmi. Med starejšimi deklicami je Katja Tomec osvojila peto mesto in Nika Urh osmo. Grega Mlakar pa je na pobočju Krvavca, ob vznožju katerega je doma, v boju za srebrno kolajno presenetil Klemena (3. mesto) in Roka Markuša (4. mesto). Grega Kregar je bil deveti. Če bi seštevali ekipni vrstni red bi bil Klub gorskih tekačev Papež prav gotovo ekipni državni prvak. Izmed 11 kompletov kolajn so osvojili osem kolajn, torej kar četrtino, ob tem so ostali brez medalje le med starejšimi veterani in veterankami. Vsi, razen Tine Hižar, prihajajo iz Kamnika in okolice proti Kamniškim planinam.
METOD MOČNIK
Kamničani državni prvaki
jubilejni deseti dan vaterpo-listov smo začeli že v petek 27. junija. V prvi tekmi tekmovalnega sporeda sta se pomerili ekipi dečkov do 15 let AVK Triglav Živila in AVK Olimpija.
polovici tekme izenačen. Ko pa je trema minila, Koprčani niso več dosegli gola, veselje Kamničanov po zmagi je bilo nepopisno. V soboto dopoldne je ekipa Kamnika igrala neodločeno
Državni prvaki v sezoni 2003 mali vaterpolo je ekipa Kamnika do 11 let. Na sliki čepijo z leve: Anže Sajevic, Aleš Resnik, Primož Šinkovec, trener Bojan Jovanovič, Erik Drolc
proti A VK Olimpija, za zmago so potrebovali čisto malo sreče. Zadnja tekma proti Triglavu je odločala o prvem mestu na turnirju. Kamniški vaterpolisti so s svojim pristopom navdušili gledalce na tribunah, kazalo je že, da bodo trigla-vanepremagali, to-, da igrati je potrebno do konca tekme. Priložnosti domači niso izkoristili, Triglava-
Nosilca igre pri Kamničanih Kristijan Novak in Tilen Leskovec sta uspešno iskala pot do gola
Po začetni izenačeni igri je na koncu gladko slavil AVK Triglav. V drugi tekmi sta se pomerili ekipi Kamnika iz Kopra, vedelo se je, da imata moštvi še neporavnane račune iz mednarodnega računa iz mednarodnega turnirja v Kopru na začetku sezone in s tekem državnega prvenstva. Kamničani se na začetku tekme nikakor niso mogli zbrati, delali so napake tako v napadu kot v obrambi, zato je bil tudi rezultat na
Brez sodnikov in natančne »zapisnikarske mize« ne gre...
ni pa so ujeli priključek po napakah Kamničanov in na koncu slavili. Vrhunec 10. dneva vaterpola pa je šele pričel. Finale dečkov do 11 let je bil težko pričakovan. Polfinalni pari so bili VD Kamnik in A VK Branik, na drugem igrišču pa AVK Olimpija in AVK Triglav. Kamničani so Mariborčane odpravili gladko, druga tekma je bila bolj izenačena, zmagovalec je bil znan šele na koncu tekme, slavili pa so Ljubljančani. Finalista državnega prvenstva sta bila znana: VD Kamnik in A VK Olimpija. Ljubljanski navijači so na začetku tekme še imeli nekaj moči, nato pa je bilo slišati samo Kamničane. Sebastijan in Kristijan Novak, Tilen Leskovec Primož in Barbara Šinkovec, Gašper Žurbi, Aleš Resnik, Erik Drolc, Domen Dobravec, Anže Sajevic in Šuštar Grega so prinesli prvi naslov državnih prvakov kamniškemu društvu. S tem pa še ni bilo konec tekem, kajti v popoldanskem času so igrali še veterani in neformalne skupine, ki jih je bilo kar 8. Pri veteranih je zopet zmagal KR 90. Neformalne skupine so bile razdeljene v dve skupini, v skupini A so igrali vateropolisti starejši od 15 let, v skupini B pa dekleta in dečki mlajši od 15 let.
Zmagovalci skupine A so bili ekipa Morske klobase, vskujnni B pa je zmagala ekipa Caprisa. Na koncu tekmovalnega sporeda so se v revijalni tekmi pomerili kadeti letnika 85, ki odhajajo na EP v Istanbul. Poleg vaterpola in mini vaterpola v globoki vodi se je odvijalo tekmovanje v vaterpolu za slabe plavalce v nizki vodi, poskrbeli smo za tekmovanje v streljanju četvercev in plavanju na žogo. Poskrbeli smo tudi za tiste, ki jim v vodi ni najbolj všeč, imeli , smo metanje podkev, mini igre brez meja na suhem.
Na uradni otvoritvi so nastopile kamniške mažoretke, plesna skupina Mega in Stranj-ska godba. Zaključni del je pripadel glasbeni skupini Make up 2.
V Kinološkem društvu Duplica
Uspešen zaključek pomladanskega šolanja
Mednarodni sodnik Lojze Perne pri ocenjevanju psov na dupliškem vadbišču.
Konec junija so v Kinološkem društvu Duplica, ki združuje okrog 125 lastnikov in ljubiteljev psov, uspešno zaključili spomladansko šolanje. Zaključne izpite A skupine je opravilo pet psov in B skupine šest psov s svojimi vodniki. Mednarodno šolanje IPO 2 pa sta z odlično oceno zaključila in opravila izpit dva nemška ovčarja in sicer Žar Eda Podgorška in Boy Marjana Aljaža.
Rezultate šolanja obeh skupin, ki je potekalo dvakrat tedensko od februarja do junija na vadbišču KD Duplica, je ugodno ocenil mednarodni sodnik Lojze Perne. Jeseni, ko bodo delovni člani KD Duplica tudi uradno odprli lepo urejeno vadbišče za Kamniško Bistrico, pa nameravajo nadaljevati s šolanjem psov, saj je med ljubitelji zanj veliko zanimanja.
F. S.
* Mm
Marko Prezeljplezal s Francozi
Koje Marko Prezelj decembra lani v Franciji obiskal Manuja Pel-lissier, s katerim je leta 2000preplezal steber Spantika, gaje ta seznanil tudi s kolegi iz elitne skupine francoske vojske (Groupe mi-litaire de haute montagne = GMHM). Ti so tudi izrazili željo po obisku Slovenije in Marko jim je nato pri tem močno pomagal, saj je bil nato glavni organizator njihovega bivanja v Sloveniji.
V času od 3- do 11. matica je torej Slovenijo obiskala skupina sedmih francoskih alpinistov, članov francoske elitne vojaške skupine. Bivali so v Kranjski Gori, plezali pa v različnih predelih Slovenije -od plezališč v Mišji peči in Bodeščah pa do zasneženih sten Skute, Dolgega hrbta, Štajerske Rinke, Križa, Nat Sitom glave, Prisojnika, Špika, Jalovca in Triglava. Vzponi, ki so jih opravili, spadajo med najboljše pri nas v tej zimski sezoni. Poleg Marka, kije z različnimi francoskimi soplezalci splezal Veliki greben, južni raz Skute, Beli tok v Prisojniku, pri Sanjskem ozebniku na vrli Triglava in sestopil po Slovenski smeri in opravil še zimsko prosto ponovitev SV raz Jalovca, so z njimi plezale tudi druge slovenske alpinistke in alpinisti. Ob prostih večerih so sipa ogledali diapozitive z različnih tur in seveda rekli tudi kakšno besedo o alpinizmu, sodelovanju in še marsičem.
Izpiti za mlajše pripravnike
V torek, 17. junija seje s teoretičnimi izpiti končala letošnja alpinistična šola. Praktični del izpitov je bil namreč že prej na Pero-
SREDNJA SOLA DOMŽALE
Cesta talcev 12, DOMŽALE tel. tajništvo: 01/72-40-630 e-mail: kutsola.domzale@guest.arnes.si http://www  2.arnes.si/ -ssljdom 10/ index.html
Izobraževanje ODRASLIH
Na Srednji Šoli Domžale je mogoče IZOBRAŽEVANJE in PREKVALIFIKACIJE odraslih za poklice iz strojništva, trgovine in usnjarstva na nivoju poklicne stopnje in tehnika. Izobraževanje poteka na Srednji šoli Domžale v popoldanskem času in med delovnim procesu dopoldne.
3 LETNIKE POKLICNEGA ŠOLANJA LAHKO OPRAVITE
V DVEH LETIH.
Izobraževanje se odvija 4 dni v tednu (ponedeljek, torek, sreda in četrtek) v mesecih, ko ni gradbene sezone Poklici z organiziranim izobraževanjem odraslih:
STROJNIŠTVO
• avtomehanik,
• avtoklepar,
• instalater strojnih inštalacij (ogrevanje in klima, vodovod in plin),
• klepar-krovec
• strojni mehanik
• finomehanik,
• konstrukcijski mehanik in
• oblikovalec kovin.
V poklicno izobraževanje se lahko vpišejo kandidati, ki imajo končano osnovno šolo ali srednjo šolo s skrajšanim programom:
• strojni tehnik (PTI), za kandidate, ki imajo končano poklicno šolo strojne smeri
USNJARSTVO
• izdelovalec in predelovalec usnja, poklicna stopnja za kandidate, ki imajo končano osnovno šolo,
• usnjarsko predelovalni tehnik (PTI) - za kandidate, ki imajo končano poklicno šolo usnjarske smeri
POZOR: vpis traja le še do 31.8.2003, zaradi ukinitve programa TRGOVINA in KOMERCIALA
• trgovec za kandidate, ki imajo končano osnovno šolo,
• ekonomsko-komercialni tehnik (PTI) - za kandidate, ki imajo končano poklicno šolo trgovske smeri.
Izobraževanje za vse programe razen za prekvalifikacije traja 2 leti,
Vse informacije razen v obdobju od 12. 7. do 5.8. 2003 dobite pri: Branko Vrtek na tel.: 031 222 302 ali 031 548 411
vem in na Lepem kamnu. Za pridobitev statusa mlajši pripravnik pa udeležence, ki so uspešno opravili obveznost (Matic Ajdovec, Srečo Bajde, Boštjan Boršlner, Vlasta Lelek, Aleksander Kastelic, Vlado Kladnik, Matjaž Kramar, Janez Močnikar in Mojca Volkar) čaka še preizkusna (izpitna) tura z alpinističnim inštruktorjem.
Tekma na Perovem
V kamniškem AOje bistveno večji poudarek na alpinizmu v planinah kot pa na športnem plezanju. Ker pa je tudi športno plezanje eden od delov alpinizma inje v kamniškem AO tudi nekaj zelo dobrih športnih plezalcev, je vsako leto organizirano tekmovanje v športnem plezanju v okviru AO. To je letos bilo kot kombinacija hitrostnega in balvanskega plezanja 7. junija dopoldne v ple-zališču na Perovem. Glavni organizator je bil Ambrož Bajde. Ob malo skromnejši udeležbi kol lani, je zmagal Matjaž Perko. Tekmi je sledilo interno družabno srečanje alpinistov, plezalcev in njihovih znancev in prijateljev, ki pa je bilo bolj obiskano.
Izpiti za VPZS B kategorije
Na Kokrskem sedlu so bili v soboto 14. in nedeljo 15. junija 2003 izpiti za vodnike Planinske zveze Slovenije (VPZS) B kategorije. Izpiti so obsegali teoretični del z odgovarjanjem na vprašalnike in praktični s preskusom znanja vodenja na turi po opuščeni plezalni poti na Kalško goro in nato spustom čezKalca v Kamniško Bistrico. Izpitov se je udeležilo 24 kandidatov, ki so bili vsi uspešni in tako postali pripravniki za VPZS B kategorije (vodenje po kopnih zahtevnih in zelo zahtevnih poteh in lahkem brezpotju).
BOJČ
Pozitivna naravnanost v življenju
Za uvod nas je na stole prikoval že naš stalni glasbeni gost g. Tomaž Kobol s svojo kitaro in napevi.
Besedo je prevzela ga. Milenka Trkovnik, direktorica Kristine - svetovanje d.o.o. Problem današnjega človeka sta znanje in razum; ob vsem tem pa so prisotni strah, jeza, negativna čustva, lenoba, nezaupanje in vse to so dežurni krivci za konflikte, ki jih imamo sami s seboj. Od 90 odstotkov strahov se jih uresniči le 2 odstotka. Premalo se zavedamo besed, ki so energija in je prisotna okoli nas, ali to želimo ali ne. Fizični konflikti so negativna energija in se izražajo v alkoholu, mamilih, razvratu in vseh slabih navadah.
Ljubezen do samega sebe pa je na zadnjem mestu in tu delamo napake vsak dan, smo za sebe odgovorni le mi sami in nihče drug.
Iz vseh konfliktov, ki jih imamo vsakodnevno sami s seboj, pa prihaja do duševnih in telesnih bolečin.
V današnjem svetu sta v velikem porastu depresija in napuh.
Ob večjem spoštovanju do življenja, ki ga imamo, ne bi smeli prezreti bolečin, ki nas opozorijo, da je z nami nekaj hudo narobe (na duši ali telesu).
Takoj je potrebno poiskati pomoč t.j. toplo besedo ali zdravilo.
Največja sodobna odvisnost pa je stres t.j. rak rana sodobnega človeka, ker negativna energija prevlada nad pozitivnim delom.
Vedeti moramo, da ima vsak človek svoj stresni organ, kamor odlaga vso nesnago in organ oboli.
Da ne zapademo v taka stanja, je potrebno vedeti naslednje:
telo je treba dobro poznati in se opazovati, duhovna raven -čustvena naravnanost, vedenjska raven - odkloni in stresi, duševni stres, kot so prevare, laži in strahovi.
Ker je življenje ena sama kalvarija, taka in drugačna, seje potrebno vzeti v roke, kot radi pravimo in se življenju spoštljivo in z vsem dostojanstvom prikloniti.
Za konec naj povemo, da je bila udeležba predavanja v gasilskem domu Kamnik maloštevilna kljub 300 poslanim vabilom in objavi v Kamniškem občanu. Ali res tako lepo živimo v današnjem podivjanem svetu, ki je nasičen z materialnimi dobrinami do brezumja?
MARJETA BUKOVŠEK
'lili. mi m i Šhi """"1 Wi
Ogrevanje vode s soncem
Poletna sezona je na vrhuncu. Sonce kaže svojo moč kot še nikoli, odkar meteorologi pri nas spremljajo in beležijo vreme. Tudi prognoze za v bodoče so, da se ozračje na planetu ogreva. Zato je naslovna tema zagotovo aktualna. Pa še nekaj jo aktualizira, poleg države, ki zadnja leta subvencionira tovrstna vlaganja, letos pripravlja subvencije za svoje občane tudi Občina Kamnik.
Solarni sistemi, s katerimi pretvarjamo sončno sevanje v toploto, so se v zadnjih desetletjih množično uveljavili. Ogrevanje vode s sončno energijo s pomočjo sprejemnikov sončne energije (v nadaljevanju SSE), ki jih bolj poznamo pod imenom sončni kolektorji in jih videvamo po strehah naših hiš, je tudi pri nas tako uveljavljeno, da smo po površini vgrajenih SSE med vodilnimi evropskimi in svetovnimi državami.
Najbolj poznane in razširjene so izvedbe SSE za neposredno koriščanje v sezoni, ko sonce najmočneje greje. Uporabljamo jih za pripravo tople sanitarne vode, v zadnjem času pa vse več tudi bazenske. Bolj za: htevne pa so izvedbe solarnih sistemov za ogrevanje s sezonskim shranjevanjem energije sonca za hladne dni.
Osnovni element vsakega aktivnega solarnega sistema je SSE. Ta je običajno sestavljen iz absorberja (iz bakrene pločevine in cevi), steklenega prekrit-ja in izoliranega ohišja. Njegova osnovna naloga je, da pretvori sončno sevanje v toploto in jo preda nosilcu toplote (prenosnemu mediju), ki je tekočina z zelo nizkim zmrzovališčem. V najenostavnejših sistemih je lahko to kar voda, ki pa jo moramo v zimskem času izprazniti, običajno pa ji dodamo sredstvo proti zmrzovanju. Obstojajo pa tudi sistemi, kjer nevarnosti zamrzovanja ni, ker je voda v sistemu samo takrat, ko črpalka dela, sicer pa odteče v dobro izolirano ekspanzijsko posodo. S pomočjo električne obtočne črpalke se nosilec toplote pretaka po cevnem sistemu, ki povezuje SSE, ki so običajno na strehi, s hranilnikom toplote (bojlerjem), ki je običajno v kleti. V abosrberju SSE segreti prenosni medij odda »na strehi« nabrano toploto sanitarni vodi preko t. i. menjalnika v hranilniku. Tako pridobimo toplo vodo, ki jo potem uporabljamo za osebne in hišne namene. Da se tekočina, ki je nosilec toplote ne pretaka v prazno ali nam ponoči v SSE celo hladi že toplo vodo iz hranilnika, je urejeno z regulacijo s pomočjo deferencialnega termostata. Ta vklopi črpalko, ko je temperatura vode v kolektor-ju višja kot v hranilniku in zopet izklopi, ko je temperaturna razlika premajhna.
Pri napravi za ogrevanje vode s soncem je pomembno, da je primerno dimenzionirana, SSE pa pravilno usmerjeni. Za 4-člansko družino je primerna velikost dobro izoliran 300 litrski kombiniran hranilnik toplote (bojler), ki ob normalni porabi tople vode zadostuje za 2 dni. Za to velikost hranilnika potrebujemo 6 do 9 m2 SSE. Za sončne poletne dni bi zadoščala že nižja številka, zaradi delno oblačnih ter pomladnih in jesenskih pa je priporočljiva višja. V neugodnih vremenskih razmerah in pozimi vodo v kombiniranem hranilniku do-grevamo s pomočjo drugega
energenta, najpogosteje električno, običajno ob nizki tarifi.
SSE je več vrst, npr. ravni, vakuumski, z zrcali, zračni. Pred nekaj leti pa se je rodila revolucionarna novost, na svetovnih razstavah izumov in inovacij nagrajena z najvišjimi priznanji, ki se sedaj uveljavlja. Naš inž. Aljoša Pajk je izumil in patentiral energetski strešnik. Gre za konstrukcijo kritine, ki omogoča solarno ogrevanje vode brez vgradnje do sedaj znanih SSE.
Najbolj razširjeni in poznani so ravni SSE, ki jih je mogoče izdelati celo v samogradnji (gl. Kamniški OBČAN 13. 6. 2003) ali pa kupiti tovarniško izdelane v različnih kakovostnih razredih (razlikujejo se po učinkovitosti in seveda cenah). Navadni ravni SSE imajo običajni črn, kakovostni pa obvezno visoko selektivni absorber, kvalitetno toplotno izolacijo ne le na zadnji strani temveč tudi na bočnih stranicah ter kaljeno steklo (hit je prizmatično steklo). Učinkovitost SSE zavisi od konstrukcijske izvedbe in kvalitete vgrajenih materialov, pri končni vgradnji na streho pa je zelo pomembna orientacija in naklon SSE.
Navadni, črno pobarvan absorber veliko bolje absorbira sončno sevanje od nepobarva-nega, vendar so tudi njegove toplotne izgube velike. Manjše toplotne izgube dosežemo z vgradnjo sodobnih visokose-lektivnih absorberjev s posebnim namenom. Osnovni princip delovanja selektivnega absorberja je, da ta močno absorbira sončno sevanje in oddaja malo toplotnega sevanja v obliki izgub. To omogočijo različne optične lastnosti uporabljenega nanosa v področju kratkovalovnega (sončnega) sevanja, ki ga oddaja sonce in dolgovalovnega (toplotnega) sevanja, ki ga oddaja absorber. Dodatno zmanjšanje toplotnih izgub pa dosežemo tudi s posebnimi prekrivnimi stekli, npr. dvojno steklo, steklo z nerefleksijskim nanosom (prepoznamo ga po tem, da na površini stekla ne vidimo svoje slike), s folijami, s prizmatično obliko površine stekla. To dosežemo tudi z zmanševanjem debeline stekla, kar nam omogoča uporaba kaljenega, t. i. »belega« stekla (z nizko vsebnostjo železovih oksidov), vendar je debelina zaradi odpornosti proti toči omejena na 3 do 4 mm.
Solarni sistem pa potrebuje tudi primerno velik, dobro izoliran hranilnik tople vode. Čim večji je tem manjše so izgube solarnega sistema, ker lahko deluje z nižjimi temperaturami. V neugodnih vremenskih razmerah pa nam velika akumulacija tudi pride še kako prav. Sodoben solarni sistem tvorijo še cevne povezave med SSE in hranilnikom, črpalka, ki poganja prenosni medij po ceveh in krmilnoregulirni elementi.
Žal imajo te napredne tehnologije tudi svojo ceno. Enkatna investicija pa je kmalu pozabljena in občutek vsa naslednja leta, da pridobivaš toplo vodo zastonj, je enkraten.
Občane obveščani, da dežurstva v ENSVET pisarni, Tomšičeva 23 (TIC oz. tržnica), julija in avgusta ne bo. Lahko pa se dogovorimo za srečanje, če me pokličete na dom, tel. 8311-663. Informacije, nasveti in literatura ostajajo seveda brezplačni! ESP KAMNIK IVO GAŠPERIČ, energ. svetovalec
!*><>
11111
Ko gledaš iz bazena navzgor proti več kot 80-metrskemu toboganu in 20-metrski drči, se na prvi pogled ne zdita nič strašnega. Ko pa si enkrat zgoraj, bi jo najraje popihal nazaj po stopnicah. Ker pa se to nekako ne spodobi - vsaj če tvojo namero spremlja pozorno oko kakšnega opazovalca - zajameš sapo in se spustiš. Voda te odnese po drči in pljuskne čez dve skakalnici. Pristanek je mehak. Najtežje se je spustiti prvič. Drugič te noge kar same nesejo navzgor po stopnicah. In spet in spet. Človeka zagrabi pristno otroško navdušenje, ne glede na to, koliko je star. Pri toboganu te čaka največje presenečenje na koncu. Na lepem padeš v temo rova, na koncu katerega te preseneti obliv biserne vode.
Tisti, ki se bojijo višine, se lahko zabavajo na talnih gejzirjih in vodnih topovih. Ali pa »nabirajo kilometrino« in utrjujejo telo na
plavalnih progah v pravokotnem delu bazena. Voda v zunanjem bazenskem kompleksu Term Snovik je zelo ugodna za plavanje.
Mladež se zabava v čofotalni-ku in otroškem bazenu z drčo, ježkom in dežnikom. Tisti, ki so se udeležili aktivnih počitnic, se v spremstvu vzgojiteljev igrajo v bazenih ali na plaži, ali pa na terasi sestavljajo origame, rišejo in se gredo kvize. Nekateri praznujejo v Termah rojstni dan in se s prijatelji pod vodstvom anima-torjev gredo različne vodne igre. Tretji se učijo plavanja na tečajih. No, tudi za odrasle ni nikoli prepozno, da bi se naučili plavati, zato imajo v Termah tudi začetne plavalne tečaje tudi zanje. Skratka, v Termah Snovik je to poletje zelo pestro.
Šele, ko prijetno utrujen pole-žiš na soncu na travnati plaži (ali pa na nudistični plaži na terasi, varno umaknjeni pred radoved-
nimi pogledi), začutiš, da bi se prileglo kaj pojesti. Nova restavracija ima 130 sedežev in je razdeljena v dva dela: za bazenske in zunanje goste. Vodja gostinstva Mateja Klančišar pravi, da bo gostom na izbiro pestra ponudba različnih menijev, solat in dobrih slaščic. Posebnost kuhinje bo poudarek na svežih postrveh in filejih, pripravljenih po posebnih recepturah šefa kuhinje. »Prepričani smo, da bomo v naši kuhinji našli kaj okusnega za vsakega gosta,« dodaja.
Ko po obilnem kosilu postaneš preveč lenoben, da bi šel nazaj plavat, hkrati pa bi rad naredil še kaj koristnega za svoje telo, se splača zaviti v masažni salon.
Prijetno sproščen in napolnjen z energijo si zvečer lahko privoščiš še nekaj termalnih užitkov v zaprtem bazenskem kompleksu.
TS
Iz iuniiske črne kronike
Pred odhodom na dopust ustrezno zavarovati premoženje
V prvem počitniškem mesecu se je po podatkih policijske postaje Kamnik na naših cestah zgodilo 58 prometnih nesreč, kar je nekoliko več kot lanskega junija. V petih nesrečah sto bili poleg vozil poškodovani tudi udeleženci, v ostalih 51 primerih pa so se nesreče končale z razbito pločevino. Nesreč z najhujšimi posledicami ta mesec ni bilo.
Težja prometna nesreča se je zgodila 8. junija na regionalni cesti Kamnik—Črnivec. Pri prevozu živine s traktorjem in prikolico se je pred naseljem Smrečje prevrnila traktorska prikolica z živino. Pri tem se je hudo poškodoval spremljevalec voznice traktorja, ki je stal na priključku traktorske prikolice. Z vozilom ZD Kamnik so ga takoj odpeljali v Klinični center.
Druga traktorska nesreča se je zgodila 11. junija (kraja nesreče policijsko poročilo ne navaja) pri vožnji traktorja z lesenim vozilom po klancu navzdol. Ko je hotel voznik zaviti na levo, je voz začel poskakovati, zaradi česar je voznik padel s traktorja med prednje in zadnje kolo in se pri tem hudo poškodoval.
Srečo v nesreči pa je imel voznik osebnega avtomobila, ki je 13- junija vozil v smeri Kamniške Bistrice. V Beli je zapeljal izven ceste in po 15 metrih pristal v kanjonu Kamniške Bistrice. Pri tem je bilo vozilo pošteno razbito, vozik pa je na srečo ostal nepoškodovan.
Policisti kamniške policijske postaje so imeli ta mesec precej dela tudi s kršitelji javnega reda in miru, saj so morali posredovati kar 42-krat.
23-krat so morali miriti razbo-
STILIZACIJA IN DUHOVNOST
Kiparska razstava Lojzeta Čampe ob 50-letnici prve mature na kamniški gimnaziji
Razstava stvaritev v lesu kiparja Lojzeta Čampe, ki je do 20. julija na ogled v Galeriji Veronika, je ob proslavljanju petdesetletnice mature prvih gimnazijcev po vojni ustanovljene kamniške gimnazije nedvomno praznični prikaz morda ne najbolj znane umetniške dejavnosti enega izmed sošolcev in to s
področja likovne umetnosti. Čam-pa se je kiparjenju posvečal že v gimnazijskih letih, njegova likovna dejavnost pa je oh dejstvu, da je že kot dijak s svojim znanjem o elektroniki močno presegal znanje - ne samo sošolcev, temveč tudi običajno znanje učiteljev srednješolske fizike - prekril svoje intimnejše ki-
UUtiU SVOJ DMR HOPOmi MJCMM?!
TEHNIČNA TRGOVINA
Usnjarska 9, Kamnik
(nasproti nekdanje tovarne Utok), tel.: 83-17-203
UGODNI NAKUPI hladilnikov, zamrzovalnih omar in skrinj
AKCIJA HLADILNIKOV GORENJE!!!
- R 1447 1451 r-^Z—
- K 357/2 aluminij (21 1 + 1181)
- K 337/2 aluminij (205* 103 I)
«s> ZA VODOVODNE >B
ARMATURE » ZA MALE GOSPODINJSKE APARATE
UGODNO! KLIMA NAPRAVE GORENJE
NOVO!
CD-ji Slo +tujih izvajalcev
NAJUGODNEJŠE CENE BELE TEHNIKE GORENJE
AKCIJSKE CENE IN POPUSTI VELJAJO PRI PLAČILU Z GOTOVINO DO 30. 7. 2003 OZIROMA DO ODPRODAJE ZALOG
LOJZE ČAMPAje bil rojen 17. septembra 1933 vZapo-toku pri Ribnici na Dolenjskem. Po mali maturi seje prešolal na Gimnazijo v Kamnik, živel pri stricu v Mengšu in postal sošolec prve generacije kamniških gimnazijcev in z njimi opravil prvo maturo v Kamniku leta 1953. Za študij sije izbral elektrotehniko in kot dipL ing. elektrotehnike služboval v podjetju Iskra telekomunikacije v Ljubljani. Že od mladega seje posvečal tudi umetnosti, rezbaril in kiparil in se poglabljal tudi v umetniško fotografijo. Samostojno je pričel razstavljati leta 1971. Član Društva slovenskih likovnih umetnikov (DSLU) je od leta 1978.
parske ambicije in se jim ob vsem drugem zato ni posvečalo posebne pozornosti. Ukvarjal se je tudi z umetniško fotografijo. Kot pristnemu Ribničanu, doma iz kraja, kjer
se »suha roba« dejansko izdeluje, mu je bil les že od malega blizu. Šolanje in stik s svetom pa sta obudila v njem umetniško ustvarjalne težnje po svobodnejšem izražanju v lesu. Tako je bi zagret za oblikovanje v lesu, da je kmalu na podlagi predstavljenih kiparskih del po rednem postopku postal član društva slovenskih likovnih umetnikov.
Ob pogledu na kiparstvo Lojze-
ta Čampe izpred petdesetih let se v njegovih dokaj »gotsko« občutenih ploskih šiljastih skulpturah razkrije, da mu je bila duhovnost vsaj tako pomembna kot sama oblika. Zato tudi zatekanje v ekspresiv-nost. Prav navezanost oziroma spominjanje na oblike poznega srednjega veka, ki jih je v figuralki obujal v življenje tedaj še povsem rezbarsko razpoloženi mladi kipar, nezastrto kažejo nadih nabož-nosti.
Toda zdi se, da je že prvo teme-ljitejše razgledovanje po svetu umetnosti, seveda predvsem po področju sodobnega kiparstva, v pogledih na ustvarjalnost in njenih ciljih, likovno snovanje Lojzeta Čampe usmerilo v mnogo resnič-nejši svet sedanjosti. Videz gorečnosti je zamenjala stvarnejša čutnost. Ploskovitost je zamenjala plastičnost in polnost figur. Stilizacija figur se je primaknila nazaj k resničnosti. Polne polirane in zato gladke okrogline lesenih skulptur so ob spominjanju na človeške like pričele odsevati resničnost življenja, prikrito ali v krču ekstaze: čutno in poduhovljeno. Posameznika je zamenjal preplet dvojic, je v priložnostni zloženki zapisal dr. Mirko Juteršek.
Policija še posebej v obdobju, ko zaradi odhoda na dopuste ostajajo stanovanja in hiše prazne, opozarja na potrebno ravnanja občanov za zavarovanje premoženja (sprotno pobiranje pošte, občasni nadzori sosedov ali sorodnikov, eventuelno zavarovanje z opozorilnimi napravami, zapiranje oken, zaklepanje vrat in podobno). Policija sicer skrbi za izboljšanje varnosti, vendar si pri tem želi tesnega sodelovanja z lokalno skupnostjo. Večjo varnost lahko zagotovimo tako, da na podlagi zakona o lokalni samoupravni župan ustanovi posvetovalno telo (tako telo je v naši občini že ustanovljeno, vendar se, žal, le občasno sestaja) kot obliko partnerskega sodelovanja med policijo in organi lokalne skupnosti, javnimi zavodi, podjetiji, institucijami in posamezniki.
Vloga lokalne skupnosti pri delovanju tega telesa naj bi med drugim bila v sodelovanju z organi in organizacijami, katerih dejavnost je usmerjena k zagotavljanju večje varnosti, obveščanje pristojnih organov na pojave določene varnostne problematike in opravljanje nekaterih preventivnih nalog s področja javnega reda, kriminalitete, prometne varnosti in druge varnostne problematike.
Policija pa pri delu posvetovalnih teles sodeluje prek komandirjev in vodij varnostnih okolišev, ki zagostavljajo strokovno pomoč, nasvete in priporočila za izboljšanje varnostnih razmer. Prisluhnila bo tudi željam in pobudam državljanov za izboljšanje varnosti. Pripravljena pa je sprejemati tudi utemeljene kritike in odgovarjari na vsa vprašanja o varnosti.
riteže v zasebnih prostorih, 19-krat pa v gostinskin lokalih in na ulicah.
Razgrajanjem in pretepom je največkrat botroval alkonol. Tako je 4. junija na Klavčičevi ulici vinjen možakar razgrajal nad svojo ženo, dokler niso prišli policisti, ki so ga opozorili na prekršek. Ker jih ni poslušal, so ga morali odpeljati na streznitev na Povšetovo v Ljubljano. Prejel pa bo tudi vabilo sodnika za prekrške.
Na sodišču pa se bo moral zagovarjati fant, ki je 8. junija na Livarski ulici pretepel dekle in jo poškodoval.
Tudi pijanega moža, ki je 17. junija na Japljevi pretepal svojo ženo, so morali policisti odpeljati v prenočišče za iztrez-nitev. Podobno se je zgodilo tudi z alkoholiziranim možakarjem na Perovem, ki je 23. junija pretepal svojo ženo.
Kamniškim gostom na Povše-tovi sta se 29. junija pridružila tudi dva razgrajača v gostinskih lokalih in sicer je prvi razbijal inventar v lokalu na obvoznici, drugi pa je razgrajal pred kavar-nico Svetilnik in grozil točajki, ker mu ni dala pijače.
Med kaznivim dejanjem je bilo tudi meseca junija največ vlomov in tatvin. Policisti so zabeležili med 49 kaznivimi dejanji 22 vlomov in 27 tatvin.
Omenimo naj samo, da so 22. junija ponoči vlomili v stav: bo Glavni trg 23, poleg občinske zgradbe, kjer ima poslovne prostore šest podjetij, med njimi tudi uredništvo Kamniškega občana. Po poročilu policije so vlomilci odnesli s seboj za okrog 4 milijone SIT različne opreme. Po neuradnih podatkih so bili to pretežno računalniki in druga podobna oprema. F. S.
SMRTI:
- SLABAJNA FRANČIŠKA, Kamnik, Ljubljanska c. 3C, upok, stara 80 let
- ŠABOTLCMILICA, roj. Derič, Kamnik, VI. Matije Blejca 16, stara 45 let
- DOLAR JANEZ, Tučna 2, star 75 let
- MOHAR FRANC, Godič 3 7, star 58 let
- BALANTIČ VALENTIN, Zagorica nad Kamnikom 18, upok., star 92 let
- CERAR FRANČIŠKA, roj. Učakar. Špitalič, 26, stara 78 let
- BURJA DA VID, Potok v Črni 6A, star 22 let
- HALLLOVLČ EMINA, roj. Velič, Komenda, Glavarjeva c. 116, stara, 49 let
- SLAPAR ANTON, Poreber 9, upok, star 78 let POROKE:
- URŠLČJANKO, Kregarjevo 4, slikopleskar, star 26 let in REPANŠEK ALENKA, Zgornje Stranje 59, vzgojiteljica, stara 23 let
- MOHAR ALEKSANDER, Kranj, Kebetova ul. 16, gozdarstvo, star 24 let in ŽELEZNIK DAMJANA, Golice 5C, kontrolorka, stara 26 let
- ALBREHT ALEŠ, Kamnik, Levstikova ul. 12A, trgovec, star 26 let KOLESA ANDREJA, Kamnik, Perova 9B, trgovka, star 22 let
- MOŠNIKJANEZ, Špitalič 8, pismonoša, star 25 in KUMER BARBARA, Soteska 2, PTT tehnik, stara 26 let
- CA VAZZA SEBASTIJAN, Ljubljana, Židovska steza 4, igralec, star30 letin VRHOVNIK MARTINA, Mengeš, Baragova ul. 14, vizažistka, stara 27 let
- FUJ AN 1VKO, Lahovče 59, oblikovalec kovin, star 26 let in ZUPAN MOJCA, Cerklje na Gorenjskem, Stara cesta 25, ek. tehnik, stara 25 let
- POŠEBAL MATIJA, Kamnik, Perkova ul. 18. študent, star 26let in KRAŠEVECŠPELA, Kamnik, Livarska ul. 5, študentka, stara 25 let
- MELKLČEDO, Spodnje Stranje 1, voznik kamiona, star 38 let in SITAR TANJA, Kamnik, Ul. Matije Blejca 8, komercialist, stara 32 let
ŽELEZNA POROKA dne 21. 6. 2003 v Kamniku
Hribar Pavle in Hribar Marija, roj. Vidmar Pirševo 2
Poroka dne 14. 6. 1933 v Nevljah
- BREZPLAČNA DOSTAVA - KREDITI GORENJE 1+6 ALI 1+12 MESECEV BREZ OBRESTI - KREDITI GA 1+6, 1+12, 1+24 MESECEV
KLINIKA ZA MALE ŽIVALI
VETERINARSTVO TRSTENJAK-ZAJC d.o.o. Ulica padlih borcev 23, Ljubljana
Odprta je vsak delavnik od 8. do 20. ure, ob sobotah od 8. do 13. ure
Naročila sprejemamo na telefonsko številko
01/56-55-120.
Mali oglasi
Instruiram matematiko in fiziko. Tel.: 723-81-57, 041/ 322-571.
Zaposlimo
kv. kuharja (-ico).
Zaželjene delovne izkušnje.
Tel. 041/689-865
Zavolovšek Matevž s.p. Podlom 8, Stahovica
STEKLARSTVO IRMI HOMEC  - DOMŽALE
01/721 57 17,01/722 70 89 ISDN 01/722 89 97, 01/722 89 98
* ALU in PVC okna in vrata
* izdelava termopan stekla
* brušenje stekla in ogledal
* izdelava izbočenih stekel
* peskanje stekel
* fuzije - vitraži
* okvirjanje slik
Daleč, pri očetu, vem, da mama si, srce nazaj si te želi,... Nismo sami,
z nami boš do konca dni.
ZAHVALA
V 79. letu življenja nas je za vedno zapustila naša draga mama, stara mama in svakinja
FRANČIŠKA CERAR
iz Špitaliča 26
Ob boleči in nenadomestljivi izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem, sodelavcem Stola Kamnik za izrećeno sožalje, darovano cvetje, sveče in za sv. mase. Posebna zahvala g. župniku za lepo opravljen pogrebni obred, g. organistu in vsem pevcem za zapele žalostinke ter g. govorniku za besede slovesa. Hvala vsem, ki ste našo mamo v tako velikem Številu pospremili na njeni zadnji poti. Še enkrat iskrena hvala vsem, ki ste nam kakorkoli pomagali in nam v težkih trenutkih stali ob strani.
Žalujoči: vsi njeni junij 2003
Mir...
Vem, našel si tam svoj mir, tam ni več ovir,
ki toliko sijih v življenju si zadal. Na tem svetu miru nisi poz.nal.
ZAHVALA
Mnogo prezgodaj nas je zapustil
DAVID BURJA
Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, sodelavcem Šimenc&Tara, Belinke in Fructala za podarjeno cvetje, svece, darove za svete maše, izražena pisna in ustna sožalja. Posebna zahvala g. župniku Antonu Berčanu za lepo opravljen pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in trobentaču za zaigrano Tišino. Še enkrat hvala vsem, ki ste imeli našega Davida radi. Vsi njegovi Potok V Črni, junij 2003
IZDELOVANJE BETONSKIH BLOKOV IN STREŠNIKOV
AVBELJ MILAN, s.p.
Sp. Loke 8, 1225 LUKOVICA tel.: 01 723 43 47,041 624 215
Kamniški ObČAN
U 01/83 91 311, 041/662 450 Kamnik, Glavni trg 23,1. nadstr. (stavba poleg občine)
Spoštovani!
Ko ob izgubi vašega najbližjega ne veste kam, so vam naše usluge na voljo Neprekinjeno Noč in Dan!
Nudimo vam kompletne pogrebne storitve
POGREBNIK
POGREBNE STORITVE Dvorje, d.o.o.
DVORJE št. 13, 4207 Cerklje Tel.: 04/252-14-24 GSM: 041/624-685
i
		
	f 1	Pomlad je na tvoj vrt prišla in čakala, da prideš ti. Sedla je na rožna tla in jokala, ker te ni.
		ZAHVALA
	-JI fip	V 76. letu nas je nepričakovano zapustil naš dragi mož, oče, očim, brat, tast, stric, dedek in pradedek
		JANEZ DOLAR
		Drolčev Janez s Tučne
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste ga pospremili na zadnjo pot, nam izrekli sožalje, darovali sveče, cvetje in za svete maše. Hvala tudi gospodu župniku za lepo opravljen pogrebni obred.		
		Vsi njegovi Junij 2003
Prazen dom je in dvorišče,
naše oko zaman te išče,
nt več tvojega smehljaja,
le trud in delo tvojih rok ostaja.
ZAHVALA
21. 6. 2003 nas je zapustil naš dragi
oče
JANKO BALANTIČ
Iskrena hvala vsem sorodnikom; sosedom, prijateljem in znancem, za izrečena sožalja, podarjeno cvetje, sveče in darove za svete maše. Posebna zahvala osebju Doma počitka Mengeš, gospodu Jožetu Štupnikarju za sv. maziljenje, gospodu župniku Antonu Berčanu za lepo opravljen pogrebni obred, pevcem zbora France Gačnik za zapete pesmi, praporščakom in gasilcem.
Vsem iskrena hvala. Žalujoči: hči Dragica z Milanom in Jožica z Zoranom
Junij 2003
DOM V KAMNIŠKI DISTDICI
Postrežemo vam z raznovrstno domačo hrano ob žlahtni kapljici.
Pogostimo skupine in zaključene družbe (praznovanja, poroke ...) do 70 oseb, ki lahko pri nas prenočijo.
Vabljeni!
Informacije: S 01/83 25 544,031/684 147
V čaau poletne sezone ODPBTO VSE DNI OD 8h DO 22h
ZASEBNA
ZOBOZDRAVSTVENA
ORDINACIJA
dr. Jagoda Strehovec
Potočnikova 15, Domžale tel.: 7212-990
Delovni čas:
ponedeljek, sreda, četrtek 13h-18h torek, petek 9h-12h
Kako hi pozabili, kar srčno smo ljubili. Življenje si ljubil, ljubil si svoj doni, zastale tvoje pridne so roke, ustavilo se dobro je srce.
ZAHVALA
V 54. letu življenja nas je nenadoma zapustil dragi mož, oče, brat, dedek, zet in stric
JANEZ KVAS st.
iz Spodnjih Palovč 18
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje, sveče in darove za svete mase, denarno in sosedsko pomoč ter spremstvo na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala dr. Logarjevi, Heleni Grčar, družinam Grčar, Sovinsek, Smešnjavec in Mezeg ter podjetju Helios. Hvala g. župniku Štefanu Steletu za lepo opravljen obred, pevcem in trobentaču.
Žalujoči: žena Bernarda, sinovi Aleš, Janez in Peter z družinami, hčerka Barbara, tašča Ivanka ter drugo sorodstvo
Palovče, Škocjan, Domžale, julij 2003
Ne jokajte za mano, le tiho h grobu pristopite, pomislite kako trpel sem in večni mir mi zaželite.
ZAHVALA
Po dolgotrajni in težki bolezni nas je v 79. letu starosti zapustil naš dragi mož, ata, stari ata, brat in stric
ANTON SLAPAR
p.d. Slaparjev ata i/. Porebra 9
Iskreno se zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje, sveče, darove za svete maše in številno spremstvo na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala sosedom Podbcvškovim, dr. Jcrmanovi za obiske na domu, gospodu župniku za lepo opravljen pogrebni obred in pevcem za lepo zapete pesmi. Žalujoči: vsi njegovi Porebcr, Šmarca, Mengeš, junij 2003
Telo tvoje zemlja krije, v hladnem grobu mirno spiš, srce tvoje več ne bije, bolečin več ne trpiš. Nam pa žalost srca trga, solza lije iz oči, dom je prazen in otožen, ker tebe ati več med nami ni.
ZAHVALA
Nepričakovano nas je v 48. letu življenja mnogo prezgodaj zapustil nas dragi mož, ati, sin, brat, stric, svak in zet
BRANKO PETACI
ffjJl , samostojni podjetnik iz Mekinj
Bog ga je poklicai k sebi in ni besed, s katerimi bi ga lahko obudili nazaj v zemeljsko življenje. Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste nam v teh žalostnih trenutkih kakorkoli stali ob strani, nam izrekali besede tolažbe in sožalja, mu poklonili toliko svečk, cvetja, darovali za svete maše, nam pa naklonili denarno pomoč. Hvala vsem sorodnikom, sosedom, znancem, prijateljem, sodelavcem, sošolcem in zdravstvenemu osebju za nesebično pomoč in tako številno spremstvo na njegovi zadnji poti k večnemu počitku. Hvala tudi gospodu župniku, pevcem, trobentaču za lepo opravljeno zadnje slovo. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči: žena Mari, hčerki Irma in Ingrid, oče Ignac, sestra Zdenka z družino in drugo sorodstvo
Junij 2003
Svečka je dogorela, noč je plamen vzeta. Raj odprl seje zate in za vedno vzel med svate. Eno smo si mi bili. Čas s teboj pa neminljiv.
Ker ostal si v naših srcih s celo dušo in telesom Objemamo se za vse večne čase, dokler ne srečamo se.
ZAHVALA
V 46. letu nas je tiho in nepričakovano zapustil naš preljubi
SREČKO REPANŠEK
iz Zg. Stranj 59
Iskreno se zahvaljujemo prav vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje in sveče, poklonili dar za svete maše, nam pa izrazili besede sožalja. Posebno zahvalo izrekamo prof. dr. Janezu Juhantu in g. župniku Tonetu Berčanu za ganljive besede slovesa, pevcem cerkvenega zbora France Gačnik in trobentaču. Zahvaljujemo se tudi OO SDS Kamnik za žalno sejo in sodelavcem Kemijske industrije Kamnik. Hvaležni Bog, povrni sosedom in vsem, ki ste nam nesebično pomagali. Žalujoči: vsi njegovi Junij 2003
ZAHVALA
Po težki bolezni nas je zapustil naš dragi mož, oče, stari ata, brat in stric
JANEZ VRHOVNIK
iz Tunjic pri Kamniku
Iskreno sc zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem, sodelavcem iz, podjetij Pisarniški stoli, K1K in Vele za izrečena sožalja, besede tolažbe, darovano cvetje, sveče, darove za svete maše in drugo nesebično pomoč, ki ste nam jo nudili. Zahvaljujemo se Onkološkemu inštitutu, dr. Jermanovi ter sestri Jani, še posebno pa Mileni in Ireni. Hvala vsem, ki ste našemu Janezu izrazili spoštovanje in ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Iskrena hvala gasilcem, pevcem, govornikoma in gospodu župniku za lepo opravljen pogrebni obred.
Žalujoči: vsi njegovi
Julij 2003
TGKSTILNGGA BLAGA
IN OBUTVE 21. JULIJA do 11. AVGUSTA V BLAGOVNICAH IN PRODAJALNAH VGLG.
s*n_:
TRGOVINE Z GRADBENIMI MATERIALI
T> topdom
skupina
OD OPEKE... DO STREŠNIKA - in še mnogo več...///
NA NAŠIH PRODAJNIH MESTIH VAM NUDIMO VSE ZA GRADNJO IN OBNOVO TER ZA UREDITEV DVORIŠČ IN OKOLICE VAŠEGA DOMA
KRITINE BRAMAC, TONDACH, SALONIT, CREATON IN OSTALE HIDRO IN TERMO IZOLACIJE APNO, CEMENT, MALTIT FASADE IN FASADNE SISTEME BA UMIT, JUB in TIM SCHIEDEL DIMNIKE ARMATURNE MREŽE IN BETONSKO ŽELEZO ROBNIKE, TLAKOVCE, BETONSKA KORITA OPEKO IN OPEČNE IZDELKE VSEH VRST ORODJE IN OPREMO ZA GRADBENIŠTVO TER OSTALE ARTIKLE IZ PRODAJNEGA ASORTIMANA Za kamionske pošiljke vam nudimo prevoz fco kupec in motnost dostave z avtodvigalom. V trgovinah Vas pričakujemo vsak dan od 7. do 19. ure, ob sobotah pa od 7. do 13. ure.
Trgovina z gradbenim materialom, Krakovska 4b, 1230 Domžale, tel.: N.C. 01/722-00-20, trgovina: 01/722-05-60, fax: 01/721-32-88 Trgovina z gradbenim materialom, Zg. Stranje la, 1242 Stahovica, tel.: 01/832-70-30, 832-70-35, fax: 01/832-70-45
TRGOVINA ZGAJNAR
na Bakovniku, Klavčičeva 11, tel.: 831-43-48
UGODNA PONUDBA!
- kis za vlaganje, 3 1	199,90	- piščanec zamrznjen, 1 kg	499,90
- paprika za vlaganje II. kv.,		- sir Jošt, 1 kg	999,90
v vreči, 1 kg	140,00	- vinski kis, 11	129,90
- banane, 1 kg	130,00	- negazirana pijača Fredi	
- krompir novi, 1 kg	130,00	-3 okusi, 1,5 1	99,90
- paradižnik, 1 kg	199,90	- Radenska, 1,5 1 PVC	129,90
- alpsko mleko 3.2% m. m.,		- Cekin sončično olje, 1 1 stekl.	269,90
zavitek 10+2 kg (i i. 129,90)	1.558,80	- Sirupi, 3 1	799,90
- ribe v konzervi -10 vrst	124,90	- prašek Arion, 5 kg	1.179,90
- ribe Rio mare 3+1	555,50	- toaletni papir Pa loma, 10/1	269,90
- sladoled, 11	299,90	- zem|ja za rože, 501	599,90
Vse cene so v SIT.	V našo trgovino ste povabljeni vsak delovni dan od 7.		do 20. ure,
Ponudba velja do prodaje zalog.
ob sobotah od 7. do 19. ure in ob nedeljah od 8. do 12. ure.
TERME'
SNOVIK
svet termalnih užitkov
ZUNANJI BAZENI Z VODNIMI ATRAKCIJAMI ŽE ČAKAJO NA VAS!
Vabimo vas na:
* plavalne tečaje za otroke in odrasle
* AKTIVNE POČITNICE: otroci, Še vedno je čas, da se prijavite!
POLETNI OBRATOVALNI CAS: ponedeljek, torek, četrtek, nedelja od 9.00 do 20.00; sreda, petek, sobota od 9.00 do 10.00.
JULIJKA AKCIJSKA PONUDBA
V MASAŽNEM SALONU: anticelulitna masaža namesto 5.500 samo 4.500 SIT, priporočamo paket desetih anticehilitnih masaž za 40.000 SITI
KUHARSKO TEKMOVANJE
V PRIPRAVI JEDI IZ POSTRVI v soboto, 12.7. od 10.00 dalje
Na tekmovanju se bodo pomerili priznani kuharji s cele Slovenije. Obiskovalci boste lahko spremljali nastajanje dobrot in jih tudi preizkusili.
TER M K SNOVIK KAMNIK d.o.o., Molkov a pot 5, 1240 Kamnik;  tel. 830 86 31
-O
O
ercator
Vabljeni v naš center v petek, 18.7.2003 ob 18. uri.
Vabimo vas na predhodno predstavitev tradicionalnega zbora harmonikašev na Zelenem robu na Veliki planini. Zabavali se bomo ob zvokih harmonike. Program bo povezoval podokničar Franc Pestotnik, seveda pa bo zraven tudi maskota Velike planine - STEGEN.
V našem hipermarketu pa smo posebej za vas pripravili veliko izbiro izdelkov po zelo ugodnih cenah.
Dobrodošli v svetu odličnih nakupov!
5» Nlerc&tmnajbol/sz sosed