SL 16. eelriek 9. februarja. Vtorek, četrtek in soboto izhaja in velja v Mariboru brtt po&iljn- nja na dnni ?.s \ f 3 leto H g. — k. ,, pol leta 4 „ — ,, „ Četrt „ 9 „ 2« „ Po padli: za vbo leto 10 g, —k „ pol leta B a — B . četrt . 2 „ 80 . IV. tečaj. 1871. Vredniitro in opravniitvo je na stolnem trga (Domplatz) hii. »t. 179. Oznanila: Za navadno tristopno vr*to p« jilin'-nic : t', kr. <5o so tiska I krat, I „ „ „ „ 'ikrat, 4 „ „ „ „ flkrnt. večo pismenke bo pln-čnjejo po prostoru. Za vaak tieck jo pln-cati kolek (Stempoljl za 80 kr. Rokopisi ac ne vračajo, dopisi naj se blagovoljno frankajejo. Kovo miiiI»ter»tvo. Budi odpustilo široko polje, na kterem naj se svobodno razvijajo, a tudi na kvaro neobhodno potrebui državni edinosti ni-Njegovo veličastvo je 4. t. ni. v Budi odpustilo kakor niči vili (preciire) pogodeb no sklepa s separati-dosodanje Potockijevo ministerstvo in naročilo profu zrnom, naj so že zovo tako ali tako, ter ne dovoljuje, Hohenvvnrtu, naj sestavi novo minsterstvo imenovajo ga da bi so divje razcvetalo pristransko poželjenje, ki bi ob onem za ministra notranjih zadev. Hohenvvart v nevarnost spravljalo napredek in plodunosnost polije svojo nalogo hitro dovršil in tako tajno, da dunajske tičue celokupnosti. novine niso imelo ni duha ni slujm o tem, kar se je Obstoječe ustavno pravo, čegar veljavnost bi se godilo v dvornih krogih. V torek jo „Wien. Zeitg." ves no mogla pretrgati (dessen continuitiit nicht unter-svet osupnila z lastnoročnimi cesarjevimi pismi 6. t. m., broehen vverden konnte), da no bi so javno pravno kterih eno potrjuje Ilohemvartove nasvete glede novega razmerje popolnoma /medlo, je podlaga, na kteri vlada ininhterBtva, čegar prodsedništvo ces^r oh enem Ilohen- stoji. Na tej podlagi bodo ustrezala vsem opravičenim vvartu izroča. Drugo pismo imenuje dunajskega prof. tirjatvnin in dosledno pred vsem skušala s tem pospe-dra. H a bio ti neka za pravosodnjega ministra, tretje siti spravo mili o-niti imenuje barona Holzgethnna za finančnega mini-Btra, četrto imenuje dunajskega prof. drn. Schiiffle-a za kupčijskega ministra in za vodjo kmetijskega mini-sterBtva; peto pismo imenuje ministerijalnega svetnika Ji roče k-a za ministra uka in prosveto, in šesto go-nera!majorjav a baron S c b o 11 - a za brambovskega nistra. — Vsa ta imena v politiki do zdaj ne pomenjajo henega programa, dosedanjih ministrov ni nobeden deželen poslanec, torej je čisto naravno, da je nova vlada v isti številki wWien. Zeitg." v kteri se je naznanjala, poskusila razviti nekakov program, kUrega Daj tu priobčimo v zvesti prestavi. „V jako resnobnem času sprejemajo sedanji svetovalci kronini svoje odgovorne poslove. Toda močni vsled zaupanja in obljubljene jim podporo njih vzviio-nega gospodarja, zanašajo se na domoljubno mišljenje ljudskega zastopništva in vsega prebivalstva, osebno nezmočeni (unbefangen) nasproti sedanjemu zmedenemu položaju in med seboj popolnem složni o ciljih in sredstvih — lotevajo se svoje naloge s trdnim sklepom, odločno in vztrajno poživljati so (appeliren) na obče čutjeno nujno potrebo po državopravnem miru in plodu-nosni uredbi državne delavnosti. „Nova vlada, kteri jo Nj. veličastvo natančni program njene delavnosti že potrdilo, bode vso svojo moč stavila v to, da si zasluži ime resnično avstrijske vlade za kionovino in dežele v državnem zboru zastopane. Narodnim in političnim navNkrižjem nasproti prosta vsako izključujoče pristranosti in pomirljiva nasproti zmotnjavam, ki preteklosti pripadajo — hode na drugo stran vso državnosovražne težnjo brez izjeme z neusmiljeno ostrostjo postavo zatirala (niedorbeugon) in --- svesta si svojih dolžnosti do druge državino polovice — bodn bvojo delovanje nepremakljivo in iz-ključljivo ravnala po posebni državni naravi in pravi politični potrebi tuknjšmi državino polovic*'. Vlada ve, da nima noben A nego avstrijska država veča dolžnost zunanjemu svetu nasproti mirno se vesti, znotraj svo-bodnostno se razvijati in navskrižja poravnavati in enako čvrsto gojiti vsem narodom skupne državljanske koristi; kajti v tem obstnja nezginljiva vrednost te državo za njeno državljane, človečanska misija za Evropo za prihodnost. Ravno tako si da nobena država od svojih gospodujočih političnih or ganov odločneje ne tirjn, da jasno spoznavaj », kaj mora zahtevati državna celota in kaj njeni udje, in da ima voljo in polno moč dati postavam polno veljavo na vso strani. Avstrijska vlada torej spolnuje samo svojo nsj-naravnejšo (eigonsto) nalogo in vso svojo dolžnost, ako brez skritih misli vsem opravičenim posebnostim odpre da bodo državne osnovne postave, zlasti čl. XIX. drž. osnovnih postav o splošnih državljanskih pravicah, ki vsem narodnostim popolno ravnopravnost zagotavlja, popolnem izvrševala no le po besedah, ampak tudi po njih duhu. V vseh dotičnih vprašanjih so udjo uovo vlade njena vzvišena nravno-in njeno veliko obetanje je vlada tudi tega svojta. že med seboj popolnoma složni o načelih in vseh bistvenih posameznostih Vsled tega bode vlada sama inicijativo poprijela ter deželnim zborom in državnemu zboru predložila celo vrsto nasvetov, ki bodo nameravali deželam ono mogoče razširjanjo postavodajne in upravne avtonomije nakloniti, ki so da strinjati z državno enotnostjo, ktera posamezne deželo same brani. Pri tem so bode tudi nnsveiovala noposredna volitev iz vseh razredov deželnih zborov in tudi to, da so širše raztegne aktivno volilno pravo, kar so tako mnogokrat ti rja. Tudi glede načel, po kterih so morajo posamezna resort-ministerstva upravljati, in glede velikih nalo ki so imajo v vsacem teh ministorstev rešiti, so si udje scdai.jo vlade med seboj popolnem složni. Vlada vendar za zdaj o posameznostih noče še javno govoriti, ker hoče dejansko izvršiti , kar bi imelo v programu le vrednost obljubo. Velik;* je naloga, ktero so novi svetniki kronini prevzeli, in velike so težave, ki so tem nalogam pro ti v i jo. Tem težavam pa bodo nasproti stavili oni neu pogljivi pogum iti ono čvrsto upornost, ki izvira iz do bro vesti, jasno volje in integritete javnega delovanja. Oni vedo, da so pri tem smejo zanaiatj na av strijsko mišljenja živečo v milijonih in milijonih src, in oni sami bodo v dosezanje svojih visocih ciljev pravna sredstva vladne oblasti v vsej meri rabili in od vseh upravnih organov tirjali, da jih brezozirno in po-žrtovaloo podpirajo. Takemu sodelovanju vladnih organov , ustavnih zastopništov io skupnega pn bi valstva se bodo posrečilo, da se dokonča trdno in svobodno ustavno poslopje, v kterem so bodo kar najhitreje vsi narodi tikrnjno državne polovieo srečni in mirni zopet zbrali k veselemu in plo-dunosneniu državnemu dolu." — Huni unska in vhodno vprašanj«-. Svet so je dolgo tolažil z mislijo , da vzhodno vprašanje no pride še tako hitro na dnevni red. Za t<> tolažilo ni imel drage podlage, ' akor gorko željo, naj bi nova velika vojska zopet ne kalila svetovnega miru. Svet so bodo zdaj menda motil. Kakor jo vojska leta 1866 rodila vojsko lota 1870, tako bode slednja svojega naravnega dediča dobila v vojski letu 1871, Več kakor sto in petdeset let jo žo Rusija iskala prilike kakoršna se jej zdaj ponuja vsled splošnega evropskega položaja. in nobenkrat se jej šo ni ponudila tako ugodna. Francoska je potlačena, in v tem jo odpravljena glavni ovira, ki so je povsod na pot stavila ruski politiki. Turški armadi je ruska povsod mnogo prehv.ua in jo to že večkrat dokazala. Angležka nima niti moči niti prave volje dejansko utikati se v vzhodno vprašanje in Avstrija si naj dvakrat premisli prodno so loti vojske, v khaei faj Vfnn Turka imela za zaveznika. Ko bi so Ruska s svojo armado zdaj napotila na pot v Carigrad, no protivila bi se jej razen Turčije nobena vlast, ako ostane Avstrija neutralna, kar jej je na vso moči svetovati. Pač se sliši, da si evropska diplomacija prizadeva svojo kolonjsko vodo vreči v valovjo , ki so zdaj na vzhodu peniti začenjajo, a diplomatični koraki ni-kiuajo nikdar zadostnega vspeha, k večemu dadogodjaje za nokoliko zadržujejo, ako se je ktera vlast trdno namenila ta ali oni zaželeni cilj po vsaki ceni doseči. Ko se jo bil o svojem času Bismark odločil, da hoče severno - albingiške vojvodino združiti s Prusijo, iskal je prepira z Avstrijo; pogodba gasteinska je ta prepir za nekoliko trenotkov potolažila, a za vselej ga ni mogla odstraniti, ker omenjena pogodba onih dežel ni prepuščala Prusiji. Po kratkem odlašanji je prišla vojska, v kteri je Prusija svojo namene dosegla. Nekaj enacega so zdaj godi na vzhodu. Ruski vpljiv je v Bukareštu ustvaril položaj, kakoršnoga dandenes tamkaj nahajamo. Knez Kari bode ravno tisti trenotok Bukarešto zapustil, ko se bodo to zljubilo Gorčakovu. Ako Avstrija ali Turčija potem kaj proti obstoječim pogodbam počne, ima Rusija pravico vojsko začeti in drugo obdolžiti, da so vojske krivi. Ako so Turčija in Avstrija vojsko že naprej zbojite in se vestno ravnate po pogodbah, potem ima Rusija svoje Garibaldije, ki bodo za Rusko to storili, kar jo Garibaldi storil za Viktorja Emanuela, ko je v smelem napadu kralja Franca napo-litanskega pregnal ter njegovo deželo združil z onimi, ktero je Piemont že imel v svoji oblasti. Turčija in Avstrija naj bodete dandenes smeli ali previdni, defenzivni ali ofenzivni , naj v konferencijah in kongresih skušate pridobiti si evropsko soglasjo ali no — ako hočo Rusija, in o tem nihče ne dvoji, orijontalsko vprašanj* sprožiti, potem je to vprašanje sproženo. Pač ima ljudi, ki mislijo, da se da ta nevarnost še nekoliko odriniti. To bi se le tedaj moglo zgoditi, ko hi odla-šanjo Rusiji koristilo. A zdaj bi vsako odlaganje Rusiji škodovalo. Rusija ve, da moro ta trenotok Prusiji zaupati, ker so pruske obljube in dolžnosti napram Rusiji še prenovo, ker car Vilhelm še živi in ker so prusko armade vsled krvavo vojske na Francoskem preveč o-slabele, da bi bilo mogoče jih po sklenenem miru takoj peljati v novo vojsko. Le eno leto odlašati bi Rusiji bilo nevarno in torej bodemo šo sami videli*, da se bodo kljubu željam miroljubnih narodov začela nadaljevati ona vojska , burškega pomirja sedanjem položaji ki so je bila leta 1850 vsled peter-za nekoliko časa ustavila. — Tako o sodi Beustov novinar Warrens. 1) o p i s i. R — K t i ro je n Iz Planine C>. febr. (Izv. dop.) --- Beseda, tukajšni Sokol včeraj napravil v Vodnikov spomin, prekosila je vsakako naše pričakovanje. V krasno okinčanib sobanah, ktere je za ta večer g. Kovšca ra-dovoljno prepustil Sokolu, sešlo so je o'olo 7. ure /večer še nad 10O oseb iz vseh stanov, med temi mnogo 1518 ptujih dražih nam gostov; pogrešani bili so le bratje iz Ljubljane, kterih kljubu prijaznemu povabilu ni nikdo prišel, neoziraje se na to, kako pripravljen jo bil naš Sokol, ustrezati raznim vabilom neglede na mnoge trtve od svojo strani. V skorej luksurijozno dekorirani sokolski društveni dvorani stala je podoba neumrloga pesnika prav okusno ovenčana. Program so jo vršil v občno zadovoljnost zbranega občinstva in posebno moramo omeniti tehtnega slovesnega govora, kterega jo imel g. Končnik, segal nam je v srce; govoril jo z vjernu lastno navdušenostjo v vsacem oziru izvrstno. Rudarska godba iz Idrije igrala je v občno pohvalo, dopadala je vsem , prikupila so je nam posebno. Po tomboli zasukal so jo mladi svet, kajti med lepim spolom, kterega jo bilo blizo 40 nazo-čega, videli smo mnogo plesaželjnih krasotic , ločili smo se še le ob 8. uri zjutraj vsi zadovoljni. Tako jo tudi naš Sokol, ki so pri vsaci priliki vrlo in skorej znam reči, družim v izgled obnaša, primrno slavil prvega pesnika svojega naroda in želimo le, da bi krepko društvo tudi zanaprej vrlo napredovalo, iz celega srca želimo mu vsestransko dober vspob. Pri tej priliki moram izreči, da gre v prvi vrsti vsa čast in hvala g. Mir. Korenu, ki je, tako rekoč duša celega društva, z velicim trudom in žrtovalno ra-j dodarnostjo posebno pripomogol, da se je veselica v tako krasno okinčani sobani vršila v občno zadovoljnost, kakor tudi gg. Sokolcom vsem, ki so v vsacem ozinu skrbeli, da se jo zadovolilo vsem. Slava tacenAl društvu ! Iz Gorenjskega 5. jan. [Izv. dop.] Krivico bi slovensko reč ; tajiti so pa vendar ne more, da ni pri nas še vse tako, kakor bi moralo in moglo biti. Naše c. k. uradnije so izključivo vse nem'ke, dopisujejo nam kljubu vsem bar. Konradovim zaukrurm in obečanjem samo nemški, kakor da bi Gorenjska bila sredi Svabije, in še celo veČina naših županij so hoji slovenskega uradovanja, češ, c. k. okrajni poglavar bi nam utegnil nagajsiti, da bi nam veče davke pripisal itd. Iz ravno tega vzroka ne boje tudi posamezniki zahtevati od uradnij slovenskih dopisov. Da se temu v okom prido, je neogibi i treba tabora na Gorenjskem. Ljudstvo naj so poduči, da ima v uradnijah na Slovenskem pravico samo prelepi naš slovenski jezik, da dela svojevoljna birokracija protipostavno, zatirajo naš jezik po uradih ; ljudstvu naj se pove, da c. kr. okr. poglavar,i ne smejo davkov svojevoljno pripisovati ali odpisovati, in da se nikdo ne srn1 kaznovati po nobenem načinu, če postavno zahteva slovenske dopise, da, šo celo kričati bi se ne smelo zavoljo tega nad ljudmi, kakor imajo navado c. k. okrajni paše. Zraven naj so pa tudi pove narodu, kako smešno in neumno da je nemško uradovanja po slovenskih županijah. Tako se bo stila glava ošabni birokraciji in neinikutarenju po'J Slovenskem. Konečno moramo še hvalo izreči g. Miheljaču iz Ra-dolice, da je sprožil misel tabora pri občnem zboru „Slovenije." Ljudstva se nadejamo več nego 1500O. Zdaj pa Se eno. Jeza mora popasti človeka, ako pomisli na Podnartovsko postajo in njenih uradnikov odljudno ravnanje proti slov. kupčujočemu občinstvu. Vodstvo Rudolfove železnice je obljubilo, da bo skrbelo za to, da bodo njeni uradniki po Slovenskem znali tudi slovenski. Ali kako je poskrbelo V Nočem govoriti o drugih postajah, samo Podnartovsko hočem omeniti. Tu jo postnjnik človek, ki ne ume ne besedico slovenske. Odpošiljatelj za blago jo sieer rodom Slovenec (boli Kranjec), kakor pravijo, ali holj zagriznenega nemškutarj i , kot jo ta uradniček, si človek ne more misliti. Ce ga no ogovoriš nemški, zareži nad teboj in ako si ga šo tako uljudno nagivoril in nko si so mu šo tako pobožno odkril. Čo mu prineseš slovenski vožnji list, ti ga vrže pod nogo in včasih colo raztrga, kričeč: Das soli oin Schwein lesen — če je bilo tudi čedno, razločno in prav spisano, tako da vsako otročo 8 let staro lehko bere. Ako se pa še predrzneš pohlevno omeniti,! kterega so zdravniki izpisali, da ima domači jezik na domači zemlji tudi veljavo, to! začno zmerjati in psovati. To vse lehko dokažemo s pričami To so uradniki Rudolfove železnica! Ako vodstvo res ne moro dobiti slovenskega jezika zmožnih uradnikov, naj skrbi, da bo vsaj imelo uljudne ljudi pri Najvažnejši dogodek notranje politike je svoji železnici. Od nas, ki z njo občujemo in jej do- imenovanje novoga ministerstva, ktero je vsem strankam pruski kralj pokril z nemškega cesarja krono, ktero so toliko let nosili predniki naše vladarske rodovine. Pru-sov se skoraj boje zopet na Dunaj. Boje — to ni prava beseda, niti jih Željno ne pričakujejo, a mideja se jih vendar vse. Da bi kdo rekel: če pride Prus, takrat jo treba napeti vse sile, da cesarstva no uniči, kakor je uničil Francoze, — tega nikjer ne najdeš. Navadni Du-tiajčan je lehkoživok" in drži se pravila: „ubi bene, ibi patria." Slabejo nam ne bode nego nam jo zdaj! — to se ponavlja, kolikorkrat kdo hoče slišati. Ljudstvo se torej no brani, ostati avstrijsko, niti no želi si Prusa, kteremu so vendar no bode ustavljalo, ako prido. Kar so tiče novin — razen malokterih — dalje mlajših profesorjev in dijakov nemškega rodu, sploh večine izobraženega, posebno mlajšega sveta, vneto jo vse za Prnse, in to so o raznih prilikah pripoveduje tako brez okoliša, kakor bi so stvar razumola sama ob sebi. S kratka rečeno: Avstrijo se trdno držati, bojevati so zanjo in oteti jo, ako prido vihar, ta misel jo utonila mej vsemi raznimi vrstami dunajskega ljudstva. Vse pričakuje katastrofo, kakor se pričakuie smrt bolnikova. Politični razgled. biček dajemo, vendar no more zahtevati, da bi se nemški učili celi okraji zavoljo dveh ali treh nemških ali nemškutarskih uradnikov, ali da bi svoje hlapce po delal vrlim GorenjceraT ko hi trdil, da nimajo srca za nemških šolah nemščine so učit pošiljali. Sicer naj pa vodstvo pomisli, da je njemu samemu na korist, ako njetio uradništvo uljudno postopa z občinstvom. —m— Is Dunaja, G. febr. [Izv. dop.| Ko smo po novinah tohko čitali o letošnji zimi na Slovenskem, o velicem mrazu in strašnih zametih po cestah, celo o lesicah in volkovih, kteri so po nektere krajo od gladi prihajali v vasi, nismo se na Dunaji mogli pro-čuditi razločku mej slovenski i, zlasti kranjskim in tukajšnjim mrazom. Snega nismo imeli nikoli nad čre-velj debelosti ni mraza nad 15 stopinj, a tudi to samo po noči. Najhujši mraz je bil okolo božiča, vendar ni trpel nad teden dni. Zdaj jo vreme južno in na3 že opominja, pomladi. Dunajčanu so je letošnja zima zdola res tudi huda, ker je ni vajen, a vso drugače se je to zdelo posebno meni, ki sem živel po zimi od nekdaj ▼ debelih snegovih. O politiki Vara je težko pisati kaj tacega, česar bi no zvedeli iz novin. Navadni Dunajčan se nikakor ne brani, ostati Avstrijan tudi v prihodnjo ter zabavlja Prusu, da tako zatira Francoza ; jesi fec časi celo na Beusta, da se je Bismarku preponižno uklaujal; a vendar mu poleg vsega tega ni posebno bridko, da bo jo prišlo tako nepričakovano, da se še stranko prav ne morejo zavedati, pri čem so. Vsi dogodjaji pri sestavljanji novega ministerstva so se vedeli tako tajni držati, da dunajski in peštanski listi prej ničesa niso vedeli o rs mu, predno niso brali cesarskih pisem v „Wien. Zeitg." Ustavoverna stranka je tako rekoč popolnoma pobita, kakor da bi jo bili s kropom poparili in z vsem aparatom svojega psovanja „ceter in mordio" kriči nad novimi ministri. Vsa ustavoverna in nemška glorija je proč in to po velikih nemških zmagah, po avstrijsko-nomškem prijateljstvu, po vseh visokoletečih nadah naših Nemeev, čijih ošabnost jo bila tolika, da so zdaj po takem padežu skoraj prišli ob vbo zavednost. No enemu novih ministrov ne puste dobre dlako. Razumno, kajti nobeden ni prav ustavovernež, nobeden ne ud dunajskega parlamenta. Predsednik Hohenvvart, rojen Kranjec, slovenskega in hrvatskega jezika popolnem zmožen, jim je klerikalec, ker na gorenjem Avstrijskem ni vseh duhovnov dal pohesiti; Holzgethan jim nikdar ni bil po volji, zdaj ga psujejo starega birokrata; kup-čijski minister Schiiffle je sicer Nemec, a pitajo ga s „Švabom," ki o naših notranjih zadevah ničesa no ve, (bisiravno bo se pod ustnvovernim ministerstvom in prej pod nemškimi vladami Nemci kar krdeloma v deželo inportirali in stavili na najviša mesta, Deust sam jo bil iz Saksonijo po njem pogubljene uaravnost po- O t u rs kili Slavonili. (Iz „izvestij goografiškega druitva na Dunaji" 1. 1870.) (Konec.) Turkoiili ali turkoljubi, kteri pa so morebiti v vse drugo bolj zaljubljeni nego v turštvo samo, zidajo svoje lepo nadeje o prihodnosti Turkov v Evropi na železne ceste, ktere imajo Belgrnd, Sofijo, Fili-popel in Adrianopel s Carigradom vezati. Po železnicah bode po njih mislih nemška kultura neposredno iz Dunaja v Turčijo so izlivala ter ljudstva za nemške interese mamila in tako turštvu na noge pomagala. Ali tudi ta račun se bode turkofiloin bolj nego kteri drugi zmedel. Bog daj kmalu železnic 1 Po njih so bodo tudi narodna ideja, posebno pa slavenska v Turčijo pO gladki cesti uvažala, kakor so tudi naši narodnosti in hrvatski železnice najbolj v korist, ker oba naroda vežejo in zamonjanje nju duševnih in telesnih izdelkov posredujejo; brez železnic ideja jugoslavenstva ne bi bila šo do ono telesnosti prišla, v kakoršni že je. Ravno večo občenjo zapadnih in vzhodnih Slaven \ bodo k oživljenju turških Slaevnov pripomoglo in tako tudi dostojnost Človeštva in prave civilizacije izpod turških kopit na cestni prestol povzdigovalo. K sreči pojde najimenitnejša železnica v Carigrad skoz čisto slavenske krajine, ker so pod južnim podnožjem bolgarskega Balkana ima viti. Tako jo tudi v trgovinskem oziru ta črta Slavenom najugodnejša, ker prvič najimenitnejšo deželo, srbsko kneževino, z drugimi Slaveni, namreč z marljivimi in zgodovinsko tako kakor c-tnogra-fično gotovo najimenitnojšimi Bulg.iri vežo, in drugič, ker se ta črta roparskih južnih in jugozapadnih narodnosti n. pr. Arnnutov, Cmcarov in Grokov izopibljo. Kako imenitnost hode ta črta za svetovno trgovino in za veliko politiko imela, to v jako zanimivih - so ve da v (urškofilskih — načrtih kratko popieuje Ilausla bovo vešče pero v „Izvestjih" VI. pod naslovom : „Politična važnost turških železuie." Pri tej priložnosti bodi omenjeno, kako sodijo tujci o Bolgarih. Žo gore je bilo iz nekega anglič.tn-skega pisatelja omenjeno, da so njemu vidijo Bolgari jako mirni in delavni in obrtni. Ravno to lastnost bolgarskega naroda zasmehujejo drugi potniki, kterim so Bolgarin vidi suženjskega duha in pravo nasprotje divjemu in samosvestemu Arnavtu. To jo ravno ona nevarna lastnost vseh slavenskih plemen, da so pre-mehki, premiroljubni, prepohlevni in preponižni. Oni bi lohko v vseh umetnostih miru neskončno vspehe do- segli ; ali navadno bivajo med nemirnimi, gospodujočimi in prevzetnimi sosedi, kterim so s silo ne vodo ubraniti. Tujci, ki Slavene opazujejo, dobro poznavajo to našo slabost in jo sebi v korist upotrobljujejo. Kako i'azlično so turški glavarji (kamaikami) in uradniki proti Bolgarinu in proti Arnavtu obnašajo! Bolgarina, pravi neki potopisec, malo da ne Turki v plug vprezajo in ga kakor sužnja z biči tepo; pred Arnnvti pa se poklanjajo do zemljice črne, samo da imajo mir ž njimi. (Gl. Izv. IX. str. 390—91). Da so Bolgarja in Slaveni turški za blagost sanioujirave in samostojnosti jako sposobni, to je zgodovina našega stotetja žj dokazala. Srbin si jo v nevarnostih in pogibelji!), pretivših mu od dunajske in carigradsko vlado, rešil samostojnost, in državo si osnoval, ktera v vsem veselo in krepko napreduje. Bolgarin nikakor molče uo prenaša svojega gnjetenja in jarma, kteri mu Turek in fanarijot nalagata. Vodne ustaje v zabalkanskih selih in mestih so znamenja ne samo tlečega upora, temveč tudi še živega narodnega samosvestja. Tudi srbski prebivalec Bosno in Hercegovi uo , tlačona in bezpravna »raja" (t. j. čreda), se s ponosom in Turčinu v togoto svojih kraljev spominja pridevaje si častno ime „Srbljin", kar mu Turčin prepoveduje. Le toplega, ugodnega vetriča je treba, da se ta turški led klican na ministerako mesto z nalogo „Slavene pritisniti ob steno." O deželobrnmbovskem ministru Scholl-u ustavoverneži še niso mogli nič /.vedeti, nogo da jo navdušen M utrjevanje, in v tej stroki jako zveden in tudi to mu štejejo v greh možje, ki bi dones rajo videli pasti granico med Avstrijo in Nemčijo nego jutri. Pa z vsemi temi bi so šo sprijaznili , ker jih vsaj smejo Nemce imenovati. Ali da je pravosodnji minister Habie-tinek rodom in po mišljenji Čeh , to je preveč za pošteno nemško srce v Avstriji. Tu vse nič ne pomaga, da je Habietinek izvrsten in v strokovnjaških krogih visoko čislan pravnik — Čeh jo in torej : križaj, križaj gat In šo na to bi pozabili. Nikakor pa cesarju nO morejo odpustiti, dajo narodnjaka Ceha Jtrečka, zeta Šafafikovcga imenoval za ministra uka in presvete Ustavoverneži čisto dobro čutijo, da so bile ravno Šole tisto tvorišče, kjer so jo za nem.štvo največ storilo, in slavenstvu največ škodovalo, _in da bi utegnili ti časi zdaj biti pri kraji. Celo mnogozaničovana ministra Petrino in VViddman sta zdaj na enkrat v čast prišla pri Nemcih, ki uvidajo in javno priznavajo, da jih zdaj čaka huda in dolga borba. Že to ustavoverno bodovanje nam je naravno znamonjo, da se imamo kolikor toliko mi do-zdaj tlačeni Slaveni nadejati boljših časov. Prezgodaj bi bilo že zdaj izrekati svojo mnenje o novem mini-sterstvu. Ko bi se bil sedanji program proglasil in izvrševati začel leta 1861, gotovo bi bil obrodil mnogo sadu. Zdaj jo veliko vprašanje, ali politična in narodna nasprotja niso žu preveč dorastla, da bi se šo dalo pomagati. Nam Slovencem, tolikokrat zaupnim in tolikokrat goljufanim, je treba ostati restrviranim, dokler nam vlada svojega programa obširneje ne razvije, dokler nam obljub no potrdi z dejanji. Ako bodo mini aterstvo v istini razvijalo avstrijsk progrnm, srno raču niti na Slovence; dokler pa so toga no prepričamo, gledamo brez nad, pa tudi brez strahu v prihodnost; zgubiti nimamo nič; ako se nam kaj dobrega dii, bomo to vzeli brez prejudica za prihodnost. Vsakako pa nas veseli, da so nismo varali s svojimi mislimi, ki smo jih izrekli v svojem zadnjem uvodnem članku. Valed cesarske amnostije dne 7. t. m. je vsem civilnim osebam, ki so bilo v Cislajtaniji do tega due po §§. 58, 60, Gl, G3, 64, 65, 300 in 302 kaz zak, potem po člankih I do V postave od 17. dec 1862 in iz političnih vzrokov po §§. 68, 69, 73, 76, 78 81, 279 do 284, 312 in 314 kaz. zak. ali zbog pro greška v tisku in zanemarjenja dolžne skrbljivosti, ka znovane, izrečeno popolno p o m i 1 o š č o n j e. Vso že prisojeno kazni z vsemi naslodki neizvzemši zgubo kavcij, kjer so Še ni vplačala, se odpuste. Co je ktera teb oseb tudi zbog zločinstva ali pogreška drugo vrste obsojena, odloči naj viša soduijo, koliko bo ji kazen olajša. Izvzoto od toga pomiloščenja so lo OBobe, ktera 80 razen gori omenjenih dejunj tudi kako hudodelsvo iz dobičkarije ali proti javni nravnosti zakrivile; deželni branibovci, dopustniki in reservisti glede prestopkov, ki spadajo pod vojaško kompetenco. Pariška vlada za narodno obrambo je srečno odstranila nevarnost, da bi se poleg nje ustanovila 6e druga vlada pod vodstvom Gambette. Petero vladnih udov, ki so iz Pariza šli v Bordeaux mir delat, so Gambetto iz vladue vlužbo odpravili, drugi pravijo, da jo mož konečno sam odstopil, so preklicali Gambettine volilne oklice in volilo so ho po parižkih dekretih 28. januarja tako, da se ne bodo nikomur kratili volilna pravica. Volitve Parizu bo so preložilo na 8. februar , da tako dobodo volilci več priliko pogovoriti so med seboj. Prefekti opominjajo ljudstvo, naj voli za republiko iu v smislu sedanjo vlado in naj ne poslušajo mož, ki jim nemogočo stvari obetajo. Po telegramih iz Berolina je ropu blikanika stranka najbolj delavna in ima baje tudi največ upanja, da pri volitvah zmaga. „Times" misli, da pa je republika v Gambettinem smislu ravno tako nemogoča, kakor staro cesarstvo in svetuje republiko s predsednikom princem Aumale-om, ki bi se moral od povedati vsom tirjatvam do prestola. Itazii« stvari. * (O novem minister s t v u.) Ministorski predsednik in mir.istor notranjih zadev grof Karel Hohenv/art (Gerlacbstein) je rojen 12. febr. 1824 na Kraujskem in je zmožen slovenskega jezika. Služboval jo do sodaj na Roki, na Tirolih v Tridentu, na Koroškem in slednji čas kot namestnik na gorenjo-Avstrijskem. Poroča se o njem, da jo odločen in posebno nadarjen državnik. — Minister pravosodja d r. Karel Habietinek je rojen 2. marca 1830 v Pragi, sin tamošnjega učitelja. Šolal so je v Pragi in postal doktor 1. 1856. Bil je pozneje prefekt na Terc-zijanišči na Dunaji, potem odvetnik v Pragi in profesor na vseučilišči Praškem, od koder se jo 1. 1868 na Du najsko vseuČiliščo preselil ua mesto umrlega profesorja Haimerl-:i. On je spieovatelj na pravniškem polji in po rodu in po mišljenju — Ceh Kupčijski minister d r Albert Eberhard Friedrich Schaeffl znani „nationalbkonom" jo rojen 24. febr. 1831 na Virtemberškem in je še le prod dvema leti prišel na Dunajsko vseučilišče kot profesor. Spisal je že mnogo in često navajenih nnrodno-gospodarskih del, tudi je bil v svoji domovini že poslanec. Miniter uka in pro-Bvete d r. J o s o f J i r e č ek jo rojen 9. oktobra 1825 v~Visoki miti (Hohenmaut) na Češkem in je bil dosedaj pri ministerstvu svetovalec. On je brat čoskega spiso-vatolja Hermenegilda Jirečka, zet Šafankov, in Ceh z dušo in telesom. Poznan jo v češkem slovstvu po mnozih spisih, zlasti pa kot zagovornik kraljedvorskega rokopisa. Minister deželne obrambe Heinrich p 1. začne tajati. Ni li sramota za vso Evropo, da trpi tako sužnost v Turčiji? Za črno sužnjo v Georgiji, Ka-rolini, Lujziani i. t. d. so se vsi filantropi z besedo in nekteri z mečem poganjali; Nemci so severni vladi združenih držav najboljšo vojake in rodoljube na pomoč pošiljali; ves izobraženi svet je vsaj videzno vzkliknil veselja, ko je južna amerikanska armada pobita, spe-hana in onemogla Grantu se udala, ter jo tako pošteni; inteligentni, tihi Bzamorocu svoje sužnosti bil rešon. Ali tu za mejami našo države, tako rekoč pred pragom našo monarhijo stokajo šc zdaj v turških sponah nam sorodni, obdarovani, vrli in blagi bratje jugoslavenski I Divjo8ti, s ktero so diki Arnavt, s klanjajo ti kulturaši ; Slavena pa ker je miroljuben, z nogami teptajo, in če se potoži, čo kliče človeško pravico na pomoč, pitajo ga z izdajalcem, puntarjeni. snrovežem. „Na kol ž njim !" jo nekterih „omiknnih" potnpisnikov edina beseda o Slavenu. Čiis je, da se v vsakem Slavenu vzbudi jeza in togola; da vsaki, komur jo dano svobodnejši vzduh dihati, globoko v svojem srcu začuti sramoto, ktera se godi njegovemu bratu v Turčiji, in da z denarjem, besedo, tiskom, in čo je treba z orožjem brani njih človeške pravice in jih pomaga suženjstva rešiti. Za svobodo naših bratov, za slavonsko svobodo jo dolžen vsaki Slaven po svoji moči pomagati. Tu gre za čast, tu gre za človeštvo, tu gre za pravo izobraženost I Ker sem gore o železnicah turških govoril, naj tu glavnih črt omenim, po kterih se zdaj tam železnice delajo. Ozirom na sueški preriv bil bi najkrajši pot za blago do Dunaja in v sredino Evropo črez Solun (Saloniki). Od Soluna bi železnica šla črez Oskiib, in potem ali na lovo črez Novi-Bazar, Sarajevo v Brod (nasproti Gradiški), ali pa ua desno po dolini bolgarske Moravč v Belgrad. Ta črta hi bila za Avstrije* važ nejša, nego za Turčijo samo. Druga črta hi bila ona iz Carigrada v Belgrad, ali kako jo nekteri - Si bom neprijazni — nas vetu je jo, črez Sofijo, UlkUb, Novi Bazar v Brod in s stransko črto v Belgrad. Ne veru jemo, da bi Srbi hoteli tega molčo dopustiti. Tretji črta bi šla iz Enosa ali bolje iz Makri-ja v Burgas (črez Adrianopelj). Še ena železnična proga se natnerja iz Skodra čre/ l'skiib v Burgas ; ta postranska črt bi jadransko morje h črnim vezala. Glavno črte iz Ct rigrada ali v Belgrad ali v Brod so žo zidajo in so /merjene tlo Sofije. Projektirano črto imajo v 5 letil zgotovljeno biti. (Gl- Izv. X. 440 in 448.) Toliko opazk o Turčiji; ta dežela jo dostojna naše najveće in najskrbnejše pozornosti. V Mariboru konec januarja. X. c h o I 1, je najbolj nepoznana oseba, pa baje v svoji struki izvrsten, zlasti mojster v utvrdjivanji. Njegovo politično mišljenje se ne pozna. * (Imenovanje.) Njegovo veličastvo je imenovalo rednega profesorja kanoniškega in rimskega prava na graŠkcm vseučilišči g. dr. Friedr. Beroh. Maassen-a za rednega profesorja imenovanih predmetov na vseučilišči dunajskem, * (Prejšnji m i n i s t or S t r o m a y r) so jo že poslovil od svojih uradnikov. Zopet jo imenovan za dvornega svetovalca pri najviši sodniji. Sekcijski predstojnik v ministerBtvu za uk in prosveto pl. Če d i k, ki si je že dolgo obotal, da mu to ministerstvo še enkrat pride v last, je zdaj iz službo izstopil, v kteri ga niso niti trenolek zadržavati hoteli. * (Nemška r o p olj u b n o s t.) Švodski list „ Aftonbladot" posnema iz druzega švedskega lista namreč „Gocthehorg8-Postena neki dopis, v kterem se pripoveduje, ka je pruski tajni svetnik T. švedskemu potniku razlagal, da je Pruski izvrstna luka Karlskrona neobhodno potrebna za brodovjo na baltiškem morji. Co je Švedska ne da za odškodnino dobro volje, so jej bi šiloma vzela. Dalje so pruski inženirji na Bleking'-skem bregu pregledovali tir vodo in svet z izgovorom, ka nadzorujejo, kako se kamnje nalaga in izklada. Kakor hitro ho francosko brodovjo v pruski lasti, se bodo prikazali ti tajni namoni na svitlo in Švedska bo lo odvisna država, njeni kralj pa pruski „Civilgouverneur." Nemci v Malmb' naseljeni imajo shode, v kterih raču-nijo, koliko jih je in koliko posestva jo žo v njih rokah. Vsak naseljeni Nemec je ogleduh, nevaren državi. Naj se tedaj napravi postava, sklepa dopisnik, da si tujci posestva no smejo prilastiti. Kaj pa pravi Tag-blatt k temu ? Bo li šo trdil, da samo mi Slovenci strahove vidimo? Razvidno je, da je Pruska nenasitljiva in da Nemcem ne služi drugo pravo, kakor njih „faust-reeht." Zbog tega jih pa tudi že vse črti, kakor šurka v župi. * (Kupci j s ko ministarstvo) je zopet potrdilo volitev g. V. C. Supana za predsednika in J. N. Horak a za podpredsednika kupčijske in obrtnijske kamoro kranjske. * (Iz Š e n t p o t r n) pod sv. gorami na Štirskem se nam piše : denes 3. febr. smo imeli pri nas volitev občinskega predstojnika in svetovalcev. Za župana je kljubu mnogomu nasprotovanju izvoljen iskren rodoljub Janez Stadler, veliki posestnik; za srenjske svetovalce pa ti-le pošteni Slovenci : Franc Kacjan, Matija Jazbec, Franc Uršič. Slava vrlim rodoljubom ! * (Iz Metlike.) Na čast „Vodniku" zbralo se )e 2. febr. večer pri g- Frlanu obilno društvo — na čelu župan g. Hes, okolo njega mestni odborniki in drugi meščani — in zložilo med govori in petjom za spomenik večne pameti vrednega pesnika Vodnika 23 fr. 33 nov., kteri znesek se jo poslal v Ljubljano na dotično mesto. * (Iz Idrije so nam piše:) Naša čitalnica je bila napravila 2. sveč, v spomin slavnega Vodnika prav lepo besedo, k kteri se je bilo zbralo prav veliko odličnega občinstva. Besedo jo pričel čvrst naroden mladenič iz Črnega vrha s slavnostnim govorom, ki ga je sam prav krasno in umno sestavil in v kterem je izrazil svojo gorečo ljubezen do naroda, svojo epo sposobnost za slovensko spisovanje, a tudi dragi biser svojo poetično žile. Deklamacija na Vodnika je s živim, umnim prednašanjom bila sprejeta tudi v. občno pohvalo. Igra: „Slep ni lop" je zbudila mnogo smeha in zadovoljnosti ; igralci mladi so svoje nalogo hvalevredno rešili. Po besedi je bil ples, ki jo trajal v pozno moč. SpLšna misel jo, da jo tudi naša čitalnica vredno prazuovala spomin neumrlega pesnika. — rn— (Za maš ker ado), ktoro napravi telovadsko društvo „Sokol" pustni torek v čitalnični dvorani ljubljanski, se delajo marljivo potrebne pripravo, da se bodo mogla vvrstiti prednicam. Odbor bodo razposlal šo ta teden posebna vabila vsem udom „Sokola", dramatičnega društva in čitalnice. Okusno napravljena znamenja pridejo kmalu iz Prage. Skrbi se dostojno za okinČanjn čitalnično dvorane in tudi za Šaljive grupe in zbore. kteri naj bi tudi letos povzdignili slavnoznano veselic1. Ker bo v«o to in pa godba itd. prizadjalo mnogo stroškov, zato so jo odločila pinnerna vstopnina. Nadejati se je, da obrani sokolska maikerađa tudi letos svojo slavo. —r.— (I j u m p a c i - V a g a b u n d) v slovenski obliki je stopil 5. febr. v ljubljanskem gledališči prvi-krat na deske, ki pomenijo svet. Gledališče jo bilo prepolno, rasprodano, veČ sto ljudi ni več dobilo prostora in v lo/ di so je gnjetilo po o' do 7 oseb. Predstava jo bila dobra, slasti so je odlikoval gospod Nolli kot čevljnr „knrftr.V ter -i pridobil z igro in petjem \ihrno priznanje, zlasti po kupletih, v kterih so domače razmere satirično bičajo. Gosp. Jcločnik in gosp. Su-šteršič Kot krojač „ klobčič" sta mu primerno pomagala. Izmed gospodični gre omeniti gosp. Brusovo in Neu-gebauer-ovo, ki ste, kakor vsigdar, bili na svojem mestu. Gospa Odi naj bi s'1 pomujala malo bolj čisto in razločno izrekati, kajti v parteru se ni besedica razumela, da no govorimo o galeriji. Skupno igranje jo šlo prav gladko, zbor in godba sta bila povoljna. Želeti bi bilo, da se ta igra še tekoči predpust ponovi. — * („S 1 o v o n s k e ga Pravnika") tretjo in četrto številko odlikuje sledeči raznovrstni sadržaji Odvetništvo. — O porabi (dalje). — Hudodelstvo težke telesne poškodbe (dalje). — Ako kupec noče prevzeti naročenega blaga, nima prodalec pravico precej tožiti za kupnino, marveč mora najprej na prejem robe in šo lo po tem na platež kupnino tožiti. — Kdaj se sme vknjižba lastnine dovoliti, ako je na zemljišči vknjižona predkupna pravic.".. — Namesto tožbo na tožbino po-vrato jo vgovor razsojene pravde dopuščen. — Kdor je več tatvin kriv in je le eno popolnoma vrnil, nima za to tatvino pravice nekaznjivosti. — Pristojnost upravno oblastnije pri razsojevnnji terjatve /a odškodovanje proti občinskim zastopnikom. -— Polnoleten nima pravice zahtevati izrečenja ničnosti proti njemu v malo-letnosti storjenih sodnijskih dejanj. — Redka prikazem — Varstveni račun. — Ponovljena presaja do slavnega c. k. denarslvenega vodstva v Ljubljani. — Črtice. * (G. deželni poslanec dr. L a v i i č) je dobil od mladih Slovencev na Dunaji živečih z upnico, v kteri so mu zahvaljujejo za njegovo krepko zagov u*-janje slovenskih pravic. Zaupnica šteje 60 podpisov. Isto tako jo dobil zaupnico s 72 podpisi i- ajdovskega okraja, Slednja i/reka zahvalo ia znupanjo tudi dr. Ži-gonu in Matiji Doljaku. * (Žalostno a namen je.) Kako slabo še nas svet nnieva srenjsko avtonomijo, daje nam dokaz zopet dolg dopis i/čopov »n n na Goriškem, ki pripoveduje o nepostavnostih in samovoljnostih pri oudotni volitvi srenjskega zastopa. Volilo se je tako, da jo mnogo vo-lilcev vložilo pri c. k. namestili ji v Trstu oster protest proti volitvi. Žalostno je posebno to, da nepostavnosti v tem slučaji niso izhajalo od kacoga birokrata, ampak od gospodovanja željnih Brenjčanov samih. * Naprej' politično društvo v Šmnrji ima v nedeljo 12. februarja, ob 5ih popoldne svoj III. občni zbor. Dnevni red: 1) Posvetovanje o šolski postavi; 2) Podufiljivi govor o potrebi vpeljave slovenskega jezika v vse šolo na Slovenskem; 3) Posvetovanjo o načrtu postave za občine in okrajno občine. -- Po občnem zboru jo veselica. Odbor. r * (Dragocen prstan.) Znano je, da ima človeška kri v sebi nekoliko železa. To je imenitni francoski kemik Orsila porabil v znak posebne galanterije svoji ženi nasproti. Dal si jo namreč kri puščati in sicer večkrat ter je iz njo železo izločil in to tako dolgo, da je mogel narediti lep železen prstan za svojo lepo ženo. Gotovo še nobena kraljica ni nosila tako dragocenega prstana. \ * (Dubovtke spremembe) v goriški nadškofu: G. Iv. Flap biva kot doktorand bogoslovja na Dunaji. — Umrli so: G. Pavel Vončina, duhoven v pokoji; 0. Emanvel Sidovšek, kapucin v ip. Križu; g. France Visintin, nemastni vodja na sv. Gori. R. I. P.! Jemljem si čast p. n. občinstvu na z.ianjati, da sem svojo novo postavljeno lekarnico pri JHateri feolji pomočnici" v v| ari B»<> 1*11 (iraško predmesljc si. I, v krieliuberjevi hiši 2. februarja 1871 odprl. Lekarnico sem z tršoimi zdravili najbolje in bogato oskrbel ; vselej si bom prizadeval, da posebno skrbim za odlično zdravilne snovi, kakor tudi za dobro pripravlja-vanjo , ter da ustrezam vsem tirjatvnm le-karstva novejšega časa. Upam, da si bom s tem pridobil stalno sadovoljnost in polno zaupanje častitepn občinstva in gospodov zdravnikov in da si oboje ohranim za vso prihodnost, g* I Priporočajo se obilnim naročilom, spošt- ljivo se podpisujem (2) magister farmacije in apotekar. En komi in en praktikant popolnem zmožen slovenskega jezika so v službo spre jema v špecerijsko, materijalno in barvarsko kupčijo A/I. 33oi*clajs-a. (O v Mariboru. Oznanilo. S prvim februarjem 1871 spreneha vsaka zveza z bivšim uradnikom „ Slavijo" g. Jan, Jerebom in banko „Slavijo." Glavni /nstop vzajemno zavarovalno praško banko „SLAVLJA" v Ljubljani. (13) Amerikanski patent. Kdo si ne želi lepih, zdravih zob? Samo z novimi električnimi kavčukastimi krtačami za zobe (brez. ščetin) jih je mogočo dobiti. To najnovejšo krtačice, o kterih govori na tisoče Bpričeval in pohval, ho popolnoma izdelane iz kavčuka in imajo namesto Ščetin — kavčakusia žela, ki morejo segati v najdrobneje votline zol) in odpraviti, kar so jo škodljivega nabralo. Kavčuk ima v sebi električno moč, ki no pO ribanji zbudi, in tako se Zgodi, da so vsled ribanja zob no očisti samo, ampak da se tudi polira in zabrani ]>roti krhanju. Te krtačice' naj lii se po zdravniških lodbab rabile pri najinlnjih otrocih, da ia pride zobnim boleznim v okom. Kazen teh dobrot le ta krtačice skorej ne dade uničiti in ko lahko ena krtača rabi eelo leto. Ena tnka velja samo Đ0 kr. 1 golti en parni slroj (Pampf-Apparat.) za čiščenje škodljivega zraka. Paral kotel tega aparata ae napolni s čistilno vonjavo za to odločeno, potem so razgroje na špiritni lampici aparata prideti , vsled tega se razvije hlap in oprosti naj-M« u sobo v malih minuten vsacega škodljivega ali neprijetnega zraka ter jo napolni s prijetno VODJSVO. Neobhodno potrebno za bolnišnice, šole, urade, delavnice, stanovanja, kakor tudi za salone. Ta mašina ja iz zlatega bronia prav čedno izdelane j da more veljati kot zaljšalo. Kn stroj velja 1 1. Hteklica čistilne vonjave s potrebnim špiritom ."0 kr. — (Zadostuje za ."»Okratb KI o k i r n -#a Iv a nični prstani, jako važna . ?a vsacega potrebna iznajdba. Najviše medieinione kapaciteto so dognale , da je galvauizeni dobrodejon proti niže zaznamovanim bolesnim, l'o napotil u imenitnega pariškega zdravnika bo ho prstani vsake večine iz novega zlata napravili z uloženim elektro-111 n o in-i i<'t i i u i dratom , ki ima gotovi učinek vbranjevati in zdraviti \ rgs protinske, reumatične in bolezni na živcih Itd, Tak gladek prstan velja samo 00 kr, zdravniki ga pripore« čaje- nositi. Najnovejša iznajdba. Brajfina gumbiće za našiti i/, pravega iSlotnega rebre, N tO iznajdbo se je dosegel vrhunec v tem nrti-keljou, kajti združuje eleganso z varčnostjo. f.'e se pivra-čuni, da taka gumba skoraj vekomaj traja in da se lahko z nerabljivih Rrajc odreže in na nove pribije, a obdrži ven- 2Z SL C 1 j l dar staro vrednost, med tem ko se drugo kakoršnekoli gumbe v perilu, pri likanji, munganji ali tudi nošenji prehitro končajo. Vsaoenm ducendu je prideto pismo, ki ga-rantuje za najbolje srebro in zlato. Cena je zato tako nizka, da se more ta artikelj hitro udomačiti v vsako hišo. 1 ducund najlepše guillouchiranih srebrnih 35 kr. , gladkih 70 kr. drugih, ker je cisto nova, od nobenega druzega še ne ■najdena kemična procedura, od visokih znanstvenih osebnosti preskušena in za izvrstno izrečena. Steklica z na-potilom 90 kr. Dežni plašči. Zanimljiv peresni menili. (Federhalter.) J iz nepremočljivoga , nerazstogljivega blaga brez šiva , an-I gležk izdelek; ta plašč je tako izdelan, da ga je moč 110-I si t i tudi pri najlepšem vremenu, ker je na drugi strani Koje Nj. V. oesr Napoleon 111. pisal delo Julius podoben najlepii površni suknji. Kn plaso velja 10 i'. 50 kr. ('lesar, je naročil, naj mu eden najurnejših mehanikarjev ( po njegovem lastnem napotila napravi peresni ročaik , da hov okom pride sitnemu namakanju in da sploh postane pri pisanju pogrešljivo vsako drugo orodje. Naročilo se je izvršilo i. b. kar najsijnjnijc, že v S dneh so jo N, V. ročnik izročil. G. (Jilbort ltochec jo idejo še zboljšul in je za to izvrstno delo dobil 50 napoleondorov , ker jo uad vso nade namenu odgovarjalo. Meno je i/.daUlj še le zdaj opomnil ua to iznajdbo in jaz sem vsled tega prevzel edino zalogo za avstr. ogr. monarhijo. Ta peresni ročnik je iz finega kineskoga srebra, zapirijiv, konstrukcija jo takn, da se loliko piše od rane do mraka brez vsake oviro in da bo Inliko po potrebi uravna, kako naj črnilo teče. Oblika je elegantna in za vsako roko rabljiva, torej se sme vsakemu priporočati a posebno potnikom, uradnikom, pisarnam, doktorjem, učencem. Kn ročnik volja I i'. I. ducend Nnpole-nnovih pere« 15 kr. HnvniLska vonjava. (Havanna-Bouget.) Za I1/, kr. cigara .'tO kr. vredna; namreč nujecnoja cigara so da s pomočjo havanske vonjavo spremeniti v pravu Ilavar.kn. Ta čisto novo vpeljana originalna esenca se dela iz korenine in grmovja pravega zapadno-indiškogn tabakovega zelišča. Ako bo slaba cigara z njo namoči, od- I V hrambo osebe in imen j a jo neobhodno potrebno imeti dobro orožje ; to so no-vozholjšani L e 1 a u c h e u x - r e v o 1 v e rj i s zavarovalno zaporieo, dvojnim kotenjem in G risanimi cevi, b kteriaii je mogoče v eni minuti Okrat vstreljili, to je že orožje, da ga ni več tuoogn 1 revolver 7 inillimeter f. 13. — 100 patron f. a.50 B „ 16. 100 „ „ 4.— I n 13 „ 17. " 100 „ „ 4.50 Žepni samokresi, lino damnscirani, enocevni po 1 f. '20 kr., dvocevni po 'i i". 40 kr. Varovalo O življenja ali ubijalce. To iz litega železa delano orožje se najbolje priporoča napadenim v lastno hrambo, ker ima napadeni zarad oblike veliko moč v rokah in jo oblika taka, da so da orožje vedno v žepa nosili ; po <>"> kr. Dobrota. Be jo skazala vsaoomu ■eisjočemu otroku z izboljšanje m iiovopatentirano scsalnioo, ki nepotrebno dela vsuko dojnico (mnogo rečeno !) Ulrok se m« re rediti sede, leže in eelo v spanji, in sicer ravno tako, kakor da bi ga mati do-)ravi sn njen doli in se zameni za lepo vonjavo izvrstnih jibi, namreč: brez vsega trudu. Je dokazov dovolj, da otroci, lavimk. Steklica zado tuje za 500 <-igar, velja 1 t*. 50 kr. ki so jih dojnico dojile, niso imeli zdravja in moči iu da so še le kasneje pninočjo oiiifiijene scsavniee zaceli raz- Zmaea vednosti. Naposled se je enemu najimenitnejih ločbarjev po-i kali drugo dojnico, prodno dobi otrok primerno mu brano, srečilo iznajti sredstvo, ktero so desetletja največo kapa-' fjC matere vodo ceniti vrednost te iznajdbe. Velja <>0 kr., eitete na polji kozmetiko zastonj iskali. 1'reservativ proti najfineje Isdolana 90 kr. slabi sapi (atlionipia's(rodmet no])ogrešljiv; ako so zjutraj s to esenco usta enkrat sporo , ostane prijetni duh ves dan. V svojem učinku je ta esenca razločna od vseh j Najnovejša kirurgićna iznajdba! Angležka s u in o k li r t i r a s sikulnico, rabljiva pri otrocih ia odrešenih ; celo oslabljene osebe jo morejo brez napenjanja sami na s(d)i rabiti in so da klistiru po potrebi močno ali malo napolniti. Tega orodja naj bi ne manjkalo v nobeni hiši. l'o B I. Omenjena reči so v avstrijski monarhiji edino in s a m o pri podpisani zalogi dobiti. A. Friedmaiin na Dunaji, Praterstrasse Nr. 26. evetnti, kar je lahko umljivo, kajti kolikokrat, je treba is- J^l (sdatelj in vrednik Anton Tomil* Laftnild m. JoAe Voanjak EsT^oTsTgT Tinkar: tiduarrf Jansehltz