Leto V - Štev. 4 (100) UREDNIŠTVO in UPRAVA Čedad - Via B. De Rubeis 20 Tel. (0432) 71190 Poštni predal Čedad štev. 92 Casella postale Cividale n. 92 ČEDAD, 15.-28. februarja 1978 Autorizz. Tribun, di Trieste n. 450 Izdaja H ZTT Izidor Predan Tiskarna R. Liberale - Čedad Izhaja vsakih 15 dni Posamezna številka 150 lir NAROČNINA: Letna 3000 lir Za inozemstvo: 3500 lir Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 Odgovorni urednik Quindicinale Za SFRJ 40 ND - Žiro račun 50101-603-45361 »ADIT« DZS, 61000 Ljubljana, Gradišče 10/11 - Telefon 22-207 Sped. in abb. post. II gr./70 Poštnina plačana v gotovini OGLASI: mm/st + IVA 12% trgovski 100, legalni 200 finančno-upravni 150, osmrtnice in zahvale 100, mali oglasi 50 beseda ŠTEVILKA 100! Anche i giovani dell»' manifestazione dì SV. LENART Pod naslovom «Naprej za naše pravice» je izšla od 1. do 15. januarja 1974. leta 1. številka Novega Matajurja. Kakor je bil stari Matajur, ki je izhajal v težkih razmerah, nad dvajset let naravni dedič prvega, ciklostilirane-ga lističa «Matajur», ki je izhajal v času NOB, tako je Novi Matajur naravni, moralni in legalni dedič starega Matajurja. Gasi in stvari se spreminjajo in tako človek, kot organizacije, se morajo prilagoditi času in razmeram, v katerih živijo in delujejo. Novim razmeram se mora prilagoditi tudi časopis. Še več: posebno v manjšinskem življenju mora biti nosilec novih teženj, mora biti avand-garda družbeno-političnega življenja, kazalec in usmerjevalec novih poti, ki morajo peljati do pozitivnih rešitev narodnostnih, gospodarskih, političnih in socialnih problemov manjšine. Naš Novi Matajur ima-po-leg zgoraj povedanega — še dugo važno nalogo in odgovornost: buditi narodnostno zavest med našim prebivalstvom. V času, ko imajo raznarodovalne in asimilacijske sile v rokah — ne samo o-blast — pač pa tudi ogromna sredstva — od šole do sredstev množičnega obveščanja-prinaša Novi Matajur, skoraj edini, vsakih petnajst dni slovensko besedo v stotine in stotine naših družin. Naloga ni lahka, ker nihče ne sme pozabiti, da je naše ljudstvo brez slovenskih šol in da jih ni nikoli imelo, razen slovenskega katekizma, ki so ga poučevali naši zavedni slovenski duhovniki do 1933. leta, dokler ga ni fašizem prepovedal. Kljub temu, da nismo i-meli in nimamo slovenskih šol, imajo ljudje radi Novi Matajur, ga radi čitajo in smatrajo — kot je pravilno — za dejansko svojega. O tem smo globoko prepričani. Dobili smo na stotine priznanj in zadovoljivih pričevanj. Da, tako je: tudi preko Novega Matajurja se učijo naši ljudje pisane slovenščine! V veliko zadovoljstvo nam je, da smo v zadnjih letih potrojili število naročnikov. Do tu pozitivna plat Novega Matajurja, a ker želimo vedno biti objektivni, ne moremo in ne smemo zamolčati temnih strani, odnosno negativnih plati ter pomanjkljivosti našega lista. V uvodnem članku prve številke smo bili napisali, med drugim, da Novi Matajur želi biti povezovalec v boju društev in skupin za naše pravice. Hoče biti glasnik njihovih teženj in novega položaja, odprt vsem, ki želijo preporod Beneške Slovenije. Zato pozivamo vse ljudi dobre volje na sodelovanje, da bo po stal naš časopis vreden novemu času in nalogam, ki ga čakajo, da bo bran in priljubljen pri vseh naših ljudeh...» Ali je bil kos tem nalogam? Ne vedno in povsod. Vendar ne more uredništvo samo nositi krivde. Sredstva in človeške sile, ki jih imamo na razpolago, so tiste, ki so. Lahko rečemo, da smo napravili, kar smo mogli. Z večjimi močmi bi bili rezultati boljši. V našem časopisu so pomanjkljivosti, na katere nas stalno opozarjajo bralci in nas boli, da jih ne moremo odpraviti. Našteli bomo nekatere, čeprav se bo naš članek zavlekel. 1 ) Nekateri kraji Benečije niso dovolj prisotni v kroniki in v obravnavi določenih problemov; 2) Nismo dovolj obravnavali kmečkega življenja, zadružništva in obrtništva; 3) Problemov občinskih u prav, šole, mladine, zaposlitve in športa. Poleg teh, so še drugi problemi, o katerih bi bilo treba pisati v vsaki številki in medtem, ko se opravičujemo za zgoraj navedene pomanjkljivosti obljubljamo, da bomo izboljšali naš list v vseh ozirih. Pri tem računamo predvsem na širšo sodelovanje, ker od sodelovanja je mnogo odvisno. S sodelovanjem se premostijo finančne in tehnične težave. Spočetka smo tiskali Novi Matajur na štirih straneh. Kmalu potem smo ugotovili, da je to premalo, da ni pro štora za obravnavo vseh problemov. Začeli smo ga tiskati na šestih straneh in danes ugotavljamo, da je to še vedno premalo. Tudi zaradi tega so v njem pomanjkljivosti, o katerih smo prej govorili. Danes se nahaja naš časopis še pred večjo odgovornostjo in pred težjimi nalogami, kot ob začetku svojega izhajanja. Pri nas je prišlo v zadnjih letih do velikih sprememb, in za nekatere od teh je prispeval tudi Novi Matajur. Prišlo je do spremembe v odnosih oblasti in določenih političnih strank do našega etničnega problema. Nastala so nova kulturna društva, ki že s prej obstoj eimi, krijejo vsa področja Slovencev v videmski pokrajini. Doživeli smo strašanski potres, ki nas je še bolj združil. Osimski sporazumi nam nu dijo širše možnosti za uveljavitev naših vsestranskih pravic. Pred kratkem je bila i-menovana od vlade dvajsetčlanska komisija za pripravo predlogov za globalno zaščito Slovencev v Italiji in končno se nahajamo pred zgodovinskim dejstvom: smo na pragu pokrajinske konference o manjšinah v Vidmu. Vse te dejavnike bo moral imeti Novi Matajur stalno pred očmi, jih bo moral pravilno presojati ter pravilno posredovati svojim bralcem. Pot, ki je za nami, ni bila lahka, a ni bila niti tako težka kot za stari Matajur. Odprla so se nam takšna vrata, za katera smo mislili, da so za vedno zaprta. Potrojilo se je število naročnikov, po-desetiril krog bralcev, razširila mreža sodelavcev in vsem tem ljudem, ki so pomagali k rasti Novega Matajurja in s katerimi moramo prehoditi skupaj še dolgo pot, srčna, res srčna hvala v imenu odgovornega urednika in celotnega uredniškega odbora. Izidor Predan Rinaldo Luszaeh veni EffA ! i >li> o - 3 ' : .-i- . Sfftl v Tr»tu in občine Tolmin SAN) LEONAPOO tallzl slovensk iti figurativi hanno costitu associazione general . UPALI A-A ^ tSelvedof REZIJA •v KU.K VJU.U Ofti. ! «»TI50NS PARTITI i i ****** voxO*« I****«**?, »**•<> .. IhA SOVOD JRADN Matajur : .1 J&Š ^SftStjS i «fes»« «g*« y Benečiji lili EDFRA7IONF lena ie nediška Caduta la nuuola del rnmnftntl« oiina NUMERO 100 ! u- il Con il titolo «Avanti per i nostri diritti», usciva il 1. gennaio 1974, il primo numero del «Novi Matajur». Come il vecchio «Matajur» pubblicato in tempi difficili per oltre vent’anni, era stato l’erede naturale del foglio ciclostilato «Matajur» che sciva durante la lotta popo lare di liberazione, così «Novi Matajur» è l’erede na turale, morale e legale del vecchio «Matajur». Mutano i tempi e le cose, pure gli uomini e le associazioni devono adeguarsi ai tempi e alle situazioni, nelle quali si trovano a vivere ed operare. Anche il giornale deve adeguarsi alle situazioni nuove. C’è di più: nella vita di u-na minoranza, in particolare, deve essere il portatore delle nuove aspirazioni, deve rappresentare la punta di diamante della vita sociopolitica, deve indicare vie ed approcci nuovi, politici e sociali della minoranza. Il nostro «Novi Matajur« ha — oltre a quanto sopra ricordato — u-n’altra importante funzione e responsabilità: destare la coscienza nazionale della nostra gente. In questo momento storico in cui le forze sna-zionalizzatrici e assimilatrici detengono non solo il potere, ma anche mezzi di persuasione enormi — dalla scuola ai mass media — il «Novi Matajur», quasi da solo, porta ogni quindici giorni la parola scritta slovena in centinaia e centinaia di famiglie della nostra terra. Il compito non è facile, perchè non dobbiamo mai dimenticare il fatto che la nostra gente non ha e non ha potuto frequentare mai scuole slovene nel passato, tranne la dottrina cristiana slovena, insegnata dai nostri sacerdoti sloveni fino al 1933, anno in cui il fascismo proibì anche questo insegnamento. Nonostante il fatto che non abbiamo e non abbiamo avuto,, nel passato, scuole slovene, la gente è affezionata al «Novi Matajur» lo legge volentieri e lo considera — a ragione — veramente suo. Ne siamo profondamente convinti. Abbiamo ricevuto centinaia di riconoscimenti e testimonianze al riguardo. Si, è così: anche grazie al «Novi Matajur», la nostra gente impara la lingua scritta slovena. Infine, un altro motivo di grande soddisfazione per noi è rappresentato dal fatto di aver triplicato il numero de- gli abbonati negli ultimi anni. Fin qui gli aspetti positivi del «Novi Matajur»; tuttavia, poiché vogliamo essere sempre obiettivi, non desideriamo e non dobbiamo stendere un velo sugli aspetti meno positivi e sulle carenze del nostro giornale. Nell’articolo di fondo del primo numero avevamo scritto, tra 1’ altro, che il «Novi Matajur» vuole rappresentare un momento catalizzatore nella lotta dei circoli e dei gruppi per i nostri diritti. «Vuole essere il portavoce delle loro aspirazioni e della situazione nuova che va maturando, aperto a tutti coloro cui sta a cuore la rinascita VASCO PETRICIG della Slavia Veneta. Perciò invitiamo tutta la gente di buona volontà alla collaborazione, affinchè il nostro giornale possa essere all’altezza dei tempi nuovi e dei compiti che ci aspettano e venga letto e divenga popolare e amato da tutta la nostra gente...». E’ stato all’altezza di queste indicazioni programmati-che? Non sempre e non dappertutto. Tuttavia, il solo comitato redazionale non può esserne responsabile. I mezzi e le risorse umane di cui disponiamo sono quelle che sono. Possiamo dire di aver fatto quello che era possibile fa- Continuazlone a pag. 4 VOŠČILO PRIMORSKEGA DNEVNIKA : Dragi tovariš urednik! Ob izidu stote številke «Novega Matajurja» prejmi tovariške čestitke stanovskih kolegov «Primorskega dnevnika». «Novi Matajur» opravlja izredno pomembno nalogo med našimi beneškimi rojaki pod Matajurjem, v deželi, kjer si je slovenska govorjena in tiskana beseda s trdim bojem vseh vas spet priborila pravico javnosti, kjer pa je do nje še vedno mačehovski odnos, če samo pomislimo, da 33 let po zmagi nad fašizmom še vedno nimate državnih šol s slovenskim učnim jezikom in si morate sami pomagati z zasebnim, šele v zadnjem času toleriranim, poukom v materinščini. «Novi Matajur» je, tudi po svojem predhodniku, prvi glasnik vašega trdega, toda odločnega in iz dneva v dan uspešnejšega boja za narodnostne pravice beneških rojakov in za njihovo pravico, da živijo na svoji zemlji od svojega poštenega dela, ne da bi si morali življenjski obstoj zagotavljati z garanjem v tujini. «Novi Matajur» je ogledalo vašega osveščenega življenja, ki se danes odraža že v desetinah kulturnih in drugih društev in v odločnem političnem nastopanju v strukturah, ki so se v prvi vrsti zaradi vašega lastnega prizadevanja začele končno le odpirati do (Nadaljevanje na 2. strani) ZA STOTO ŠTEVILKO VOŠČILA NOVEMU MATAJURJU PER IL CENTESIMO NUMERO AUGURI AL NOVI MATAJUR Primorski Dnevnik .... Nadaljevanje s 1. strani vaših zahtev in pravic. «Novi Matajur» je zato dragocen mobilizator beneških ljudi in obenem vest celotne deželne in državne skupnosti, da živi pod Matajurjem mala narodnostna skupnost, ki je stoletje tuje nadvlade ni moglo iztrebiti in ki ima po vseh pisanih zakonih pravico do svoje identitete in njenega javnega manifestiranja. Sto številk «Novega Matajurja» je takò sto številk zbornika-doku-menta, ki je s svojo vsebino in konstantnostjo pričevanje življenjske sile beneških ljudi, ki jih tudi zadnja, zla usoda potresa ni mogla zlomiti, nasprotno, dala jim je novega poleta v zavesti, da uživajo bratsko solidarnost vse slovenske narodnostne skupnosti in vseh iskrenih demokratičnih sil v deželi. Zato odločno, pogumno in bojevito naprej k novim, še lepšim jubilejem naproti! ČASNIKARSKI KOLEKTIV Primorskega dnevnika Kulturno društvo «Ivan Trinko» Ob stoti številki Novega Matajurja se kulturni delavci in demokratični politični predstavniki Beneške Slovenije veselé tega slavja, ker poznajo pot, ki jo je ta slovenski list prehodil, saj ni bila gladka ne ravna, pač pa polna truda in požrtvovalnosti. Novi Matajur je pokrajinsko glasilo Slovencev v Videmski pokrajini. Njegov namen je povezovati kot čudovita nit življenje naših rojakov, naših vasi od Kanalske doline, Rezije, Tera, Karnahte do slovenskih dolin ob Nadiži. Ta naš list pomaga povezovati našega izseljenca z domačo hišo in dolino, osvešča in spodbuja sorojake k novim dosežkom, pomaga premagovati osamljenost ter oblikuje nov in demokra-tičnejši odnos v družbi, kjer naš slovenski človek se bori za lastni obstoj, za ohranitev dela in materine besede. Kot enotno glasilo vseh slovenskih kulturnih društev Beneške Slovenije, Novi Matajur zrcali napore in dušo našega ljudstva ter teži odkrivati tudi napredne vidike in ravnanja širšega kulturnega prostora do dela in problemov slovenske kulturne skupnosti v Benečiji. Tako Novi Matajur polagoma, a bistveno, oblikuje našo slovensko zavest, ker išče čim širši dialog z vsemi komponentami našega dogajanja. Svobodna informacija in proti-in-formacija našega lista prispeva k prenašanju pozitivnih izkušenj ter daje možnost novih sprememb v našem kulturnem življenju. Jasen in objektiven način obravnavanja problemov krepi naše ustvarjalne sile, ki časopisu utrjujejo svoje specifično poslanstvo. Potrebno je torej, da Novi Matajur postane še čvrstejši in pristnejši, s tem, da bo prenašal pravočasno informacijo, da bo pomagal pri odkrivanju socialne, družbeno politične, kulturne problematike Beneške Slovenije, da bo osvetljeval dolgoročne razvojne cilje, da bo še bolje odkrival želje in interese beneško-slovenskega človeka, da bo razvijal kritični odnos do naše zaostalosti, obravnaval pereče probleme vasi, dolin, občin, gorskih skupnosti in posameznih družbenih sektorjev. V Novem Matajurju naj torej utripa življenje, bojevitost, Kulturni zaklad Slovencev v Videmski pokrajini in v njem naj dobijo mesto vsi, ki žele ustvarjalno, s konkretnim delom sooblikovati in razviti rast in napredek te naše male domovine. Prof. Viljem Černo zavedamo vaših težav, saj bijete pravični boj v izredno težkih okoliščinah, ko vas oblasti še vedno niso dosledno uradno priznale in ko morate istočasno z bojem za osnovne narodnostne pravice biti tudi bitko za obnovo od potresa porušenih krajev in bitko zato, da se zajezi val emigracije, ki pustoši vaše kraje in da se ustvari osnovne pogoje za zdrav gospodarski razvoj. Uredniki in vsi sodelavci agencije «Alpe Adria» Vam ob Vašem prazniku iskreno čestitamo in istočasno tudi izražamo prepričanje v učinkovitost vašega požrtvovalnega in plemenitega dela. Lep pozdrav ODGOVORNI UREDNIK Bogo Samsa Friuli d’oggi Friuli d'Oggi — organo ufficiale del MOVIMENTO FRIULI — cosciente dell'importanza del ruolo che la stampa e la attività editoriale possono svolgere a favore della tutela e dello sviluppo della cultura e della lingua delle Comunità Etniche Minoritarie, augura a NOVI MATAJUR, vivace espressione della Comunità slovena del Friuli, lunga e fruttuosa attività come strumento di emancipazione e di crescita sociale nell'ambito della pacifica solidale convivenza e della fattiva collaborazione fra i gruppi etnici Friulano e Sloveno. Augurons, mandi. Friuli d'Oggi — uradno glasilo Furlanskega gibanja — zavedajoč se važnosti vloge, ki jo more razvijati tisk in založniška dejavnost za zaščito in razvoj kulture ter jezika etnično manjšinskih skupnosti, vošči Novemu Matajurju, ki je živahen izraz slovenske skupnosti v Furlaniji, dolgo in plodno aktivnost kot instrumentu emancipacije in socialne rasti v okviru mirnega in vzajemnega sožitja ter dejanskega sodelovanja med furlansko in slovensko etnično skupnostjo. Marco de Agostini Patrie dal Friul Spett. Redazione di Novi Matajur, El sfuej de PATRIE DAL FRIÙL, che si bat pe difese e pai avanpa-ment de lenghe e de culture de comunitàt nacionàl furlane, noi puess no indalegràsi cu la Redacion dal Novi Matajur, che al jess tal so centesim numar, che al è 'I sfuej che si bat paj drets de comunitàt nacionàl slovene. A é cheste une ocasion par ricuardà a slovens e furlans che a son fradis e cha a devin batisi parie paj stess drets che a ur sietin tantche corr.u-nitàts nacionàls minoritaries te Republiche taliane. Cuj miórs augurs. LA REDACION di Patrie dal Friul Il foglio della PATRIE DAL FRIUL, che si batte per la difesa e la promozione della lingua e della cultura della comunità nazionale friulana, non può non congratularsi con la Redazione del Novi Matajur, che esce col suo centesimo numero, e che è il foglio che si batte per i diritti della comunità nazionale slovena. E’ questa una occasione per ribadire che sloveni e friulani sono fratelli e che devono battersi assieme per gli stessi diritti che loro spettano come comunità nazionali minoritarie nella Repubblica italiana. Slovenska Kulturno-Gospodarska Zveza Italijanska republiška ustava v 21. členu določa: «Vsi imajo pravico, da prosto izražajo svojo misel z besedo, pisanjem in vsakim sredstvom množičnega obveščanja». To v polni meri velja za vsakogar, ki živi v Italiji, prav tako za Italijane kakor za Francoze, Nemce, Slovence in druge pripadnike narodnostnih skupnosti, brez razlike spola, plemena, jezika, vere, političnih nazorov, osebnih in družbenih razmer, kar je v 3. členu ustave tudi jasno določeno. Kljub določilom ustave pa smo Slovenci še zmeraj prisiljeni bojevati se za te najosnovnejše pravice, od katerih je jezik glavni izraz naše avtohtone narodne identitete in kulture. Beneška Slovenija je bila v tem pogledu najbolj zapostavljena. Dolgo je trajala pravda, preden so italijanske oblasti Benečanom sploh priznale pripadništvo slovenski narodnostni skupnosti. V tej dolgoletni pravdi pa so bile postavljene tudi zahteve po šolskem pouku v materinem jeziku in po ekonomski obnovi pokrajine, ki je s potresom doživela nadaljnjo traumo v že itak tragičnem položaju. Ob stoti jubilejni številki «Novega Matajurja», naslednika «Matajurja», prejšnjega dolgoletnega glasila Slovencev v videmski pokrajini, se s hvaležnostjo ozira oko za potjo, ki je bila z velikimi napori in požrtvovalnostjo prehojena. To glasilo, s svojo stalno prisotnostjo med ljudstvom pod Matajurjem in med emigranti širom po svetu, opravlja žlahtno nalogo utrjevanja narodne zavesti. Z njim Slovenci v videmski pokrajini neposredno opozarjajo nase in živo izpričujejo svojo vitalnost. Današnji jubilej «Novega Matajurja» je še toliko bolj pomemben, ker prihaja v času, ko vsa slovenska narodnostna skupnost v Italiji po podpisu osimskih sporazumov stopa z boljšimi obeti v novo zgodovinsko razdobje. «Novi Matajur» naj tedaj prosto izraža svojo misel v novih pogojih ekonomske obnove in popolnega spoštovanja jezikovnih pravic, čigar osnova je pouk v materinem jeziku. Il sindaco di Grimacco In occasione della pubblicazione del 100° numero del Vostro giornale desidero fare anche a nome deM'Amministrazione del Comune di Grimacco i migliori auguri perchè possiate anche per il futuro continuare la Vostra attività di informazione per la nostra Comunità. In questi momenti difficili ed importanti per lo sviluppo sociale ed economico della nostra Terra è più che mai necessario disporre di mezzi d'informazione qualificati perchè possano essere specchio delle nostre esiqenze e veicolo di idee. SINDACO Ing. Fabio Bonini Župan občine Grmek Ob priliki izida stote številke Vašega časopisa želim izraziti tudi v imenu občinske uprave v Grmeku najboljša voščila, da bi mogli tudi v bodočnosti nadaljevati Vašo informacijsko aktivnost za našo skupnost. V teh težkih in važnih trenutkih za socialni in gospodarski razvoj naše zemlje, je bolj kot kdajkoli prej potrebno razpolagati s kvalificiranimi sredstvi obveščanja, da bi moglo biti ogledalo naših potreb in vozilo idej. ŽUPAN: Inž. Fabio Bonini Alpe - Adria Ob vaši stoti številki Vam želimo še mnogo uspešnega dela v korist Slovencev videmske pokrajine, splošnega napredka in procveta. Stota številka «Novega Matajurja» je velik praznik vseh Slovencev in demokratičnih ljudi Italije, saj priča o naraščanju narodnostne zavesti o vedno večjem čutu za skupno reševanje problemov v zgodovini vedno zatiranega in ponižanega prebivalstva Beneške Slovenije, Kanalske doline in Rezije, vseh Slovencev videmske pokrajine. «Novi Matajur» ima pri tem boju izredno vlogo: osvešča, spodbuja, organizira in pogosto tudi preprosto obvešča. Vsi, ki se ukvarjamo s sredstvi množičnega obveščanja, vemo, kako je taka naloga pogosto težavna in zahtevna. Prav zato pa se tudi dobro Con i migliori auguri. LA REDAZIONE di Patrie dal Friul List «Patrie dal Friul», ki se bori za obrambo in razvoj jezika in kulture furlanske nacionalne skupnosti, ne more ne čestitati uredništvu Novega Matajurja, ko izhaja s svojo stoto številko, kateri se bori za pravice slovenske nacionalne skupnosti. Je to priložnost za potrditev, da so Slovenci in Furlani bratje in da se morajo skupaj boriti za enake pravice, ki jim pripadajo kot nacionalnim manjšinam v italijanski Republiki. Z najboljšimi voščili. REDAKCIJA Patrie dal Friul Corriere del Friuli Felicitazioni per il raggiungimento dell’ambito traguardo del centesimo numero. Il vostro giornale, per le parti a me comprensibili (non parlo e non leggo lo sloveno), costituisce una voce importante nel panorama giornalistico friulano. Gianfranco Ellero direttore del «Corriere del Friuli» Čestitke za dosego zaželjenega cilja stote številke. Vaš časopis, v zame dojemljivih straneh (ne govorim in ne čitam slovenščine), predsta vlja važen glas v panorami furlanskega novinarstva. DIREKTOR: Gianfranco Ellero Zaliv Spoštovani, kot urednik «Zaliva» se radevolje oglašam v slavnostni stoti številki «Novega Matajurja». Časniku iskreno želim, da bi v pluralističnem duhu utrjeval slovensko zavest v ljudeh Beneške Slovenije in Rezije, tako da bi ta najbolj preizkušeni del slovenskega občestva polnopravno zaživel v novem ozračju, ki se obeta doslej nepriznanim jezikovnim in narodnim skupnostim. Obenem predlagam, da bi nam uredništvo «Novega Matajurja» pošiljalo izvod lista, mi pa bi mu v zameno pošiljali «Zaliv». S tem bi dosegli, da bi bili neposredno medsebojno informirani. Najlepše voščilo in prijateljski pozdrav! Vita Cattolica Boris Pahor Egregio Direttore, siamo a congratularci con Lei per l'uscita del n. 100 del Suo giornale. Auguro al Suo giornale di continuare con sempre maggiore impegno sulla strada della promozione culturale delle genti delle Valli del Natisone. REDAZ. VITA CATTOLICA Duilio Corgnali Spoštovani direktor, Vam čestitamo za izid 100. številke Vašega časopisa. Voščim Vašemu časopisu, da bi nadaljeval z vedno večjo angažiranostjo po poti kulturnega pospeševanja ljudi iz Nadiških dolin. RED. VITA CATTOLICA Duilio Corgnali Kulturno Društvo «Naše Vasi» Ob priliki izida 100. številke Novega Matajurja kulturno društvo NAŠE VASI iz Tipane vošči vedno večje uspehe v težki borbi za obrambo pravic naše manjšine. Naše Vasi In occasione della pubblicazione del 100 numero del Novi Matajur il Circolo Culturale NAŠE VASI di Taipana augura sempre maggiori successi nella difficile battaglia per la difesa dei diritti della nostra minoranza. Naše Vasi Ukve Naši ljudje v Kanalski dolini radi berejo Novi Matajur, ker preko njega zvedo o boju beneških Slovencev za svoje pravice, ki so tudi naše pravice. Smo z vami v skupnem boju. Večkrat tudi ponatisnujemo v «Ukvah» vaše članke. Izražamo vam najboljše voščila za dolgo in plodo vito življenje, voščila ne kot starcu ampak kot resnično Novemu Matajurju. UREDNIŠTVO «UKVE» (Kanalska dolina) Skupnost Spoštovano uredništvo Ob jubilejni številki NOVEGA MATAJURJA želimo, da bi list še naprej uspešno oral na narodno političnem in kulturnem polju in s tem vsestransko osveščeval slovenske ljudi v Benečiji, utrjeval in spodbujal njihovo kulturno in narodnostno pripadnost. Uredništvo «Skupnosti» Politično glasilo Slovenske skupnosti - Trst Patria Partecipiamo vostro avvenimento esprimendo auguri nuovi successi a vostra azione nella fedeltà espressa at valori resistenza et costituzione repubblicana anche in difesa tradizioni popolari valle Natisone. DIREZIONE ET REDAZIONE Patria (Roma) Čestitamo vašemu jubileju z voščili za nove uspehe vaši akciji v izraženi zvestobi vrednotam Rezistence in republiški ustavi tudi za obrambo ljudskih tradicij v Nadiških dolinah. VODSTVO IN REDAKCIJA Patria (Rim) Katoliški Glas Izražamo svoje veselje in zadoščenje ob ozidu stote številke «Novega Matajurja». Ob tem, za beneške Slovence, pa tudi za vse zamejske Slovence v Italiji pomembnem jubileju čestitamo urednikom in vsem rojakom v Beneški Sloveniji, da vzdržujejo tako pogumnega glasnika v obrambi slovenskih pravic in v utrjevanju slovenske materine besede med novim rodom, ki prihaja. Izrekamo iskreno željo, da bi list hodil tudi naprej samostojno pot v prid vseh rojakov Beneške Slovenije ter se zgledoval na vzvišenih likih beneških duhovnikov ter drugih domoljubov, ki že toliko časa vztrajajo v težki, a pravični borbi za narodno osveščanje, gospodarski dvig in moralno poglobitev ponosnega in neuklonljivega ljudstva pod Matajurjem. Uredniki Katoliškega Glasa študijski Center «Nediža» Ob priložnosti izida 100. številke «Novega Matajurja», ki se je rodil z namenom enotnosti in sodelovanja med kulturnimi in političnimi silami Beneške Slovenije, Študijski Center Nediža iz špetra Slovenov želi časopisu najuspešnejše in dolgo življenje. Paolo Petrlcig Dom Ob stoti številki «Novega Matajurja» želi verski list «DOM» uredniškemu odboru in vsem sodelavcem obilo uspeha v nadaljevanju svojega poslanstva. Upamo, da ob skupnem sodelovanju in medsebojnem dopolnjevanju se bosta obe naši glasili prizadevali za čimvečjo osveščanje naših ljudi in za vsestransko rast naše slovenske skupnosti v Benečiji. « DOM » Mario Laurencig Int Furlane Savùt dal traguard che «Novi Matajur» al a tocjàt cul so centesim numar, ancje a nom di «INT FURLANE», simpri fedel a chel špirit di ami cizje che m’à animat viers i fradis slovens dal Friul, ùs fas i plui vifs auguris. Etelredo Pascolo Avendo saputo del traguardo che il Novi Matajur ha toccato con il suo centesimo numero, anche a nome di «INT FURLANE», sempre fedele a quello spirito di amicizia che mi ha animato verso i fratelli sloveni del Friuli vi faccio i più vivi auguri. Eteiredo Pascolo Za jubilej, ki ga je dosegel «Novi Matajur» s svojo stoto številko, tudi v imenu «INT FURLANE», vedno zvest duhu prijateljstva, ki me je vedno poživljalo do slovenskih bratov v Furlaniji, Vam izražam najboljša voščila. Etelredo Pascolo ZAHVALA Kot vidite, smo prijeli za naš mali jubilej lepo število voščil s strani časopisov, organizacij in pomembnih osebnosti, kar nam vliva novega poguma, da nadaljujemo borbo s še večjo vnemo za vsestranske pravice beneških Slovencev. Vsem voščilcem se globoko zahvaljujemo za lepe in bodrilne besede. RINGRAZIAMENTO Come vedete, abbiamo ricevuto per il nostro piccolo giubileo un bel numero di auguri da parte di giornali, organizzazioni ed importanti personalità. Ciò ci infonde nuovo coraggio per continuare la lotta per tutti i diritti degli Sloveni della Benečija. Un sentito grazie a tutti coloro che ci hanno espresso le loro congratulazioni, simpatia e solidarietà con nobili e incoraggianti parole. Novi Matajur in vloga tiska včeraj in danes v Beneški Sloveniji «Pustje» iz Bjač na svojem pohodu po Špetru ed il ruolo della stampa nel presente della Slavia Veneta Ob izidu stote številke «Novega Matajurja», menimo, da bi bilo pošteno inumestno,da bi se spomnili nekaterih značilnih in pogojujočih zgodovinskih momentov preteklosti in polpreteklosti, ter se za trenutek zaustavili pri problemih današnjosti. Pri naši oceni se bomo omejili na zgodovinsko Benečijo, brez Kanalske doline. Najprej, bi radi podčrtali neovrgljivo dejstvo, katerega posledice so še vedno prisotne na kulturnem, socialnem, psihološkem in jezikovnem planu, in sicer dejstvo, da je bila, od 1866, leta dalje, v naših krajih, neprekinjena vrsta pol resnic ter sistematične dezinformacije o zgodovini slovenskega jezika, oziroma narečja in celo o izvoru naših beneških ljudi, ali bolje, prebivalcev «Nadiških dolin», ker, kot kaže, sta izraz Beneška Slovenija in celo italijanskih prevod Slavia Veneta, neugodna. Takšna politika je imela en sam cilj; uničiti ponos in osebnost Slovenca živečega v videmski pokrajini, ga odtujiti od svojega jezika, zgodovine in kulture, da bi ga bilo, potlej, brez vsake sigurnosti vase in poln kompleksov manjvrednosti, lažje poslati v belgijske rudnike ali v bogatejše predele severne Italije delat, da bi obogatili tujce s svojim delom. Trije glasovi so se dvignili proti tej politi- Caratteristiche somatiche: è un « grosso » personaggio di un comune montano delle Valli del Nati-sone dalla apparente età di cinquanta anni. Difetti fisici: E’ daltonico tvede sempre e dappertutto « rosso »). Turbe psicologiche: E’ affetto da Slovenofobia cronica e ogni tanto ha perfino delle allucinazioni: prevede infatti entro breve tempo l'annessione delle Valli alla Jugoslavia; per questo motivo è corso ai ripari e sembra stia costruendo in Friuli dei rifugi dove si ritirerebbe come esule al momento opportuno. Abitudini e aperture sociali: non legge i giornali, non ascolta né la radio né la televisione: non si spie ga altrimenti la sua completa ignoranza del trattato di Osimo. Il termine « confine aperto » è per lui ancora tabù. Dalla Jugoslavia gii piacciono solo due cose: la carne e la benzina. Sport preferiti: l'equitazione e l'equilibrismo. E' un esperto di cavalli ed è diventato uno specialista nel scegliere e nel montare sempre il cavallo vincente, saltando a tempo opportuno e con tempestività sul quadrupede che dà maggiori proba- ki do danes: «Matajur», «Novi Matajur» ter vrski list «Dom», o tem pa bi ne govorili, ker je bolj usmerjen v duhovno sfero. Stari «Matajur» začne svoj boj za pravice Beneških Slovencev v težkih povojnih časih, ko uspe uradni in poluradni politiki vodilnih krogov, v nasprotju z duhom in črko ustave italijanske republike, predstaviti vsakega slovensko-čutečega Benečana, bodisi komunist, socialist, katoličen, spomnimo se preganjanja naših zavednih slovenskih duhovnikov, kot izredno nevarno osebo in vredno izobčenja. «Novi Matajur» pa, začne svoj demokratični boj za slovensko manjšino na Videmskem bolj naklonjenem vzdušju, bodisi s strani nekaterih političnih strank, bodisi s strani večinskega furlanskega naroda, ki se, ravno kot slovenska narodna skupnost v Beneški Sloveniji, bojuje za dokončno priznanje furlanske narodne samobitnosti in furlanskega jezika. «Novi Matajur» predstavlja pravo nasprotje kulturni politiki, ki so jo vodilni krogi vodili proti naši skupnosti v Beneški Sloveniji: korektno informira o preteklosti in današnjosti Beneške Slovenije in pospešuje njeno kulturno, socialno in gospodarsko rast. Tako, nenehno širi krog bilità di successo: finora ha già corso per tre diverse scuderie. Se la cava molto bene anche come equilibrista; mentre altri come lui hanno abbandonato l'attività sportiva e sono caduti dalla corda lui è rimasto ancora agile e in forma senza dare segni di stanchezza. Alcuni maligni dicono che sia sostenuto « in alto Durante il « ventennio » ha fatto anche l'allenatore (quella volta si chiamava « istruttore ») di una « squadretta » locale di balilla. Di questa sua attività esiste una discreta documentazione fotografica che ha tentato di di struggere per « modestia » senza però riuscirci. Credo politico: il suo motto preferito è: La patria è laddove si sta bene, per questo è animato da un grande spirito patriottico. A tutti coloro che riusciranno a scoprire il personaggio che abbiamo tentato di ricostruire con questo « identikit » verrà inviato l'opuscolo: « Il rinnovamento del partito di maggioranza relativa, con particolare riferimento alle Valli del Natisone ». svojih bralcev in postaja, iz dneva v dan, popolnejši, ne-posrednejši, bolj ljudski in si pridobiva vedno globlje zaupanje celotnega prebivalstva v naši pokrajini. Marino Vertovec II Novi Matajur passato e nel In questa occasione, riteniamo opportuno richiamare alcuni concetti essenziali concernenti il passato e proporre alcune riflessioni sul presente, limitando la nostra a-nalisi alla Slavia Veneta propriamente detta, senza considerare quindi la Valcanale ed il Tarvisiano, dove esiste pure una considerevole presenza slovena. Innanzitutto, vorremmo ricordare un dato di fatto incontestabile, le cui conseguenze negative sono tuttora avvertibili sul piano culturale, sociologico, linguistico e psicologico: c’è stata, in queste terre, dal 1866 in poi, una politica culturale ininterrotta e martellante, fatta di mezze verità e di sistematica disinformazione, volta al discredito della lingua slovena, della storia e delle origini stesse degli abitanti della Slavia Veneta, ricordiamo per inciso soltanto la fantastica tesi dell’origine russa dei Resiani, chiamata di preferenza, ancor oggi, «Valli del Natisone» perchè, evidentemente, il termine Slavia ricorda troppo il carattere etnico di queste zone, e quindi disturba. E tutto questo per raggiungere un solo obiettivo: distruggere l’orgoglio e la fiducia in sè dello Sloveno della provincia di Udine, allontanarlo dalla propria lingua, storia e cultura, per avviarlo quindi, spogliato della sua identità più vera, alienato e pieno di complessi d’inferiorità, o nelle miniere del Belgio o nel triangolo industriale a creare ricchezza per altri. Delle voci levatesi contro questa politica, vorremmo ricordarne soltanto due: il «Matajur» ed il «Novi Matajur», perchè il giornale religioso «Dom» è rivolto piuttosto alla Il Consiglio Provinciale di Udine ha votato nelle recenti riunioni alcune importanti mozioni, fra ci una che respinge la calunniosa campagna di stampa contro gli amministratori dei comuni ter-rmotati, campagna che ha assunto toni indiscriminati anche in giornali non locali quali la «Repubblica». Condannando duramente i casi già colpiti dalla magistratura e sollecitando la chiarezza di questa su ogni possibile insinuazione, il Consiglio Provinciale evidenzia la terribile situazione in cui alcuni sindaci ed alcuni consigli comunali si sono venuti a dover opera- sfera spirituale ed epicosociale. Il «Matajur» inizia la sua lotta negli anni difficili del dopoguerra, anni in cui la propaganda ufficiale e semi-ufficiale, calpestando i principi democratici solennemente enunciati nella costituzione della Repubblica, riescano a fondere, nell'opinione pubblica della Slavia, il concetto di comunista, socialista, cattolico, purché attaccati tutti alla propria storia, lingua e cultura slovene — ricordiamo la persecuzione dei sacerdo-titi sloveni — in un unico sistema. Il «Novi Matajur» inizia la sua battaglia democratica in un clima che andava facendosi più favorevole ad una presa di coscienza nuova nei confronti dei problemi della minoranza slovena, sia da parte delle forze politiche dominanti, sia da parte della L’acuirsi della crisi generale entro la quale il Paese si trova, ormai da troppo lungo tempo, impone a tutte le forze politiche attive e determinanti la necessità di una scelta pronta ed efficace che avvii a soluzione il sin troppo procrastinato problema di insediare un governo reale. La disoccupazione con particolare riguardo a quella giovanile, le molteplici difficoltà del mondo produttivo, l’aggravata condizione d’inferiorità dei salari, l'assurda precarietà delle università rappresentano solo alcuni dei gravi problemi che alimentano lo stato di grave malessere pervadente l'intera comunità nazionale. La criminalità comune, il terrorismo mirante a perpetuare lo stato di paura nell'opinione pubblica hanno raggiunto una frequenza e una condotta che si collocano al di là di ogni limite tollerabile. Occorrerà che il Paese nella sua totalità venga chiamato, e quindi guidato, a risalire la china e ciò re, quando in molti casi si è trattato di assumere responsabilità di carattere straordinario e di estrema urgenza. Il danno al Friuli delle calunnie indiscriminate è grave, perchè vuole ingenerare sfiducia nelle popolazioni che già due anni vivono una vita drammatica e con difficili prospettive per il futuro. Una seconda mozione unitaria riguarda l’istituzione dell’Università autonoma friulana, per la quale si è recata a Roma la delegazione dei capi-gruppi del Consiglio Provinciale, assieme al vice-presidente Vespasiano. popolazione maggioritaria friu lana, impegnata anch'essa nella lotta per l’affermazione definitiva dell’identità nazionale friulana, della sua lingua e della sua storia in campo politico e culturale, nella nostra regione e nel Paese. Il Novi Matajur, rappresenta l’opposto di quella che è stata, nel passato, la politica culturale verso la Slavia Veneta: informa in maniera corretta sul passato ed il presente di questa terra e ne promuove la crescita culturale, civile ed economica, ampliando, di mese in mese, la cerchia dei propri lettori ed acquistando, grazie anche al suo carattere bilingue, nuovi consensi, nuova autorevolezza e nuova fiducia da parte della popolazione, sia slovena che friulana, della provincia di Udine. significa evitare che l’attuale crisi di governo si protragga oltre il necessario. Il nuovo governo dovrà, per essere efficace oltre che operante, coincidere con la volontà non di maggioranza aritmetica parlamentare, ma della stragrande maggioranza delle forze che rappresentano in concreto la vita della nazione. Ogni altra scelta che non tenga conto di tutto ciò è destinata a sfociare in una avventura d'imprevedibili e irreparabili conseguenze a danno deila democrazia e delle libertà costituzionali. Se inoltre si tiene conto di quanto avviene da un po' di tempo a questa parte nell'ambito dell’amministrazione della giustizia molte preoccupazioni e molte perplessità insorgono e pongono il comportamento di una parte della Magistratura italiana in primo piano tra le concause politiche della crisi generale. Troppe contraddizioni, troppe lentezze, troppi ritardi, troppe insufficienze fanno sì che il cittadino debba compiere uno sforzo di volontà per riporre fiducia nelle istituzioni giudiziarie dello Stato. La assoluzione di notori apologeti postumi del nazismo e del fascismo, taluni dei quali incriminati per delitti di violenza su uomini e cose, lasciano disorientata l'opinione pubblica, ma mettono in evidenza una acuta contraddizione tra forze operanti e forze giudicanti della giustizia nel suo insieme. Tale stato di cose non contribuisce a scoraggiare l'eversione e né tanto meno a isolarla. Occorrerà che al più presto si arrivi in sede parlamentare al perfezionamento degli strumenti legislativi per rendere più incisiva l’azione giudiziaria nei confronti del terrorismo, dell'eversione e della criminalità organizzata e nel contempo alla approvazione di strumenti, rivolti a consentire il reinserimento sociale dei responsabili delle devianze minori. E' necessario sollecitare la messa in funzione dei nuovi servizi di sicurezza previsti dalla legge 24 ottobre 1977 facendo saltare le resistenze politiche che ancora sussistono. Ciò non disgiunto dalla ne- ROMA Incontro per l’Università autonoma friulana Numerose delegazioni di Udine e Trieste sono state ascoltate presso il Ministero della Pubblica Istruzione a Roma sul problema dell’assetto unievrsitario della futura Università Autonoma di Udine. Politicamente qualificata soprattutto la delegazione del Consiglio Provinciale di Udine, della quale facevano parte il vice-presidente Vespasiano (PSDI), l’assessore Comini (MF), i capi-gruppo Moretti (DC) e Tiburzio (PSI) ed il consigliere Pe-tricig (PCI). La delegaizone ha presentato ad una rappresentanza della Commissione dei Trenta (che si occupa delle leggi per il Friuli) il testo della mozione votata all’unanimità i giorni scorsi al Consiglio Provinciale, mozione con la quale si chiede la piena attuazione del-l’art. 26 della legge speciale n. 546, con corsi di laurea universitari finalizzati alla ricostruzione, alla valorizzazione delle risorse del territorio ed alla tutela e sviluppo del patrimonio culturale. La mozione chiede, tra l’altro, l’istituzione di un gruppo di corsi di laurea in scienza umana e di medicina sociale e preventiva. A Roma, fra le delegazioni, il presidente della Regione Comelli, i sindaci di Udine e Trieste ed il presidente della provincia di Trieste. cessità di portare a termine con urgenza la riforma di polizia già a buon punto nell’iter parlamentare iniziato nell’aprile 1977 e che richiede anche la soluzione del dibattuto problema della rappresentanza sindacale. Inoltre bisogna attuare l’impegno preso di concentrare i mezzi giudiziari nelle aree metropolitane e in quelle meridionali più aggredite dalla criminalità provvedendo agli stanziamenti adeguati e necessari nel bilancio dello Stato. L’efficienza che si richiede, soprattutto la tempestività, vengono invocate qui a salvaguardia delle istituzioni repubblicane attraverso una globalità di interventi che uniscano alla necessaria efficienza il pieno rispetto dei principi democratici sanciti dalla Costituzione. Si sottolinea che l'azione per riportare alla normalità la vita civile non è da affidarsi alla repressione che a sé stante sarebbe inefficace, ma richiede una ben precisa linea politica da applicarsi e dal governo e da tutte le forze politiche e da estrinsecarsi dagli strumenti dello Stato. Solo così si isolerà e si farà fallire il terrorismo di qualsiasi colore e la politica che occultamente lo alimenta. Si rammenta a tutti che lo spìrito unitario della Resistenza, rispettoso delle autonomie e delle differenze partitiche, filosofiche, i-deologiche, non solo ha portato l'Italia nel novero dei Paesi democratici che hanno battuto gli stati fascista e nazista, ma ha permesso la ricostruzione del Paese devastato dalla guerra e per questo si fa appello alle nostre organizzazioni di Promuovere assemblee, manifestazioni, incontri unitari perché il Paese risponda con il massimo dell'impegno ideale, civile, morale. Quello spirito deve essere ritrovato a tutti i livelli poiché esso solo può creare una forza capace di far recuperare il tempo perduto e far riprendere la marcia in avanti per la costruzione di una società progredita. IL COMITATO PROVINCIALE DELL'A.N.P.I. Udine, 11 febbraio 1978 Spectator (opazovalec) Otroci iz Rezije na pustno nedeljo v Reziji IDENTIKIT UDINE Mozioni unitarie al Consiglio Provinciale Marino Vertovec RISOLVERE LA CRISI ITALIANA CON UN GOVERNO REALE Numero 100 ! Continuazione dalia 1a pag. VOŠČILA NOVEMU MATAJURJU re. Con mezzi maggiori, anche i risultati sarebbero stati migliori. Il nostro giornale presenta carenze che i nostri lettori ci fanno continuamente notare e che ci dispiace di non poter eliminare. Ne ricorderemo soltanto alcune, per non annoiare i lettori: 1 ) alcune località della Benečija non sono sufficiente-mente presenti nella cronaca e nella discussione di determinati problemi; 2) non abbiamo trattato sufficientemente i problemi della campagna, della cooperazione e dell’artigianato; 3) non abbiamo rivolto sufficiente attenzione ai problemi delle amministrazioni comunali, della scuola, della gioventù, dell’occupazione e dello sport. Ci sono, inoltre, altri problemi che andrebbero trattati in ogni singolo numero del nostro giornale, chiediamo venia per le carenze ricordate e ci ripromettiamo di migliorare il giornale da ogni punto di vista. A questo riguardo, facciamo affidamento su di una maggiore collaborazione, poiché molto dipende da questo fatto. Con l’impegno e la collaborazione di tutti si superano anche le difficoltà d’ordine tecnico e finanziario. Agli inizi, stampavamo il «Novi Matajur» su quattro pagine. Presto però ci siamo accorti che era troppo poco, che non c’era spazio per tutti i problemi. Abbiamo incominciato, perciò, a stamparlo su sei pagine ed oggi ci rendiamo conto che pure questo è troppo poco. Anche que sto è un motivo per cui ci sono, nel nostro giornale, le carenze sopra accennate. Oggi il Novi Matajur si trova dinnanzi a responsabilità e compiti ancora più difficili che agli inizi delle sue pubblicazioni. Negli ultimi anni, da noi, siamo stati testimoni di grandi mutamenti; anche il Novi Matajur ha contribuito a mutare la situazione complessiva. Si è giunti così, ad una svolta nella posizione delle autorità e di determinati partiti politici nei riguardi del nostro problema etnico. Si sono costituiti nuovi circoli culturali che, con quelli preesistenti, coprono ormai tutto il territorio abitato dagli Sloveni della provincia di Udine. Abbiamo sofferto le conseguenze di un terremoto inaudito, che ci ha uniti ancora di più. Gli accordi di Osimo, ora, ci offrono maggiori possibilità per l'affermazione di tutti i nostri diritti. Da poco, è stata nominata una commissione governativa composta di venti esperti, per la preparazione di proposte concrete per la tutela globale degli Sloveni in Italia ed infine, ci troviamo davanti ad un evento storico: siamo alla vigilia delia conferenza provinciale sulle minoranze a Udine. Tutti questi fatti dovranno essere ben presenti sul Novi Matajur, attentamente studia ti e presentati ai lettori. Il cammino percorso non è stato facile, non è stato però così difficile come quello del vecchio «Matajur». Si sono aperte delle porte che ritenevamo chiuse, per noi, per sempre. Abbiamo triplicato il numero degli abbonati, decuplicato il cerchio dei lettori, ampliato la rete dei collaboratori: a tutti coloro che hanno aiutato la crescita del «Novi Matajur» e con i quali dovremo percorrere ancora un lungo cammino, grazie, un grazie veramente di cuore a nome del redattore responsabile e dell’intero comitato redazionale. Izidor Predan Ganjljivo in bodrilno pismo prijatelja Jožeta Korena-glavnega urednika «Primorskega Dnevnika» Dragi tovariš Izidor! Ob stoti številki «Novega Matajurja» prejmi tudi moje osebne čestitke časnikarja časnikarju. Najbrž le mi, ki se ukvarjamo z urejevanjem vemo, koliko truda je vloženega v urejevanje katerega koli lista ali revije, koliko vidnega in še več nevidnega opravila je pri tem, koliko skakanja in zbiranja, koliko velikih in malih skrbi vsebinske in tehnične narave, koliko razburljivosti in živčne napetosti, koliko veselih in še več neveselih doživetij. Vem, da je vsega tega v pogojih, v katerih se ustvarja «Novi Mata-jr», še neprimerno več kot v časnikarsko bolj urejenih okoliščinah, toda trdno sem prepričan, da je prav zaradi tega Tvoje delo in delo Tvojih sodelavcev še toliko bolj pomemb no, še toliko več vredno. Vi, beneški rojaki, doživljate naravnost bohoten narodnostni preporod. Pisana beseda ima sredi tega veličastnega vrenja posebno pomembno mesto in vlogo, kot jo je pač imela vedno v zgodovini velikih dogajanj in družbenih presnavljanj. Tudi v našem narodnoosvobodilnem boju smo ji pripisovali vlogo, često enakovredno orožju. Zlasti na Primorskem, kjer nam jo je fašizem brutalno zatrl in nam z njo hotel vzeti bistvo narodne identitete. Toliko bolj pri vas, med vašimi dolinami in bregovi pod Matajurjem, kjer so v desetletjih nadvlade naredili vse, da bi ljudje pozabili nanjo. Zato smo se primorski partizani, ramo ob rami z vašimi, tudi v Beneški Sloveniji borili razen s puško z govorjeno in pisano slovensko be sedo. Sam sem bil kot partizanski časnikar v skupini propagandistov XXX. divizije, ki je sredi februarske povsod po svetu, kamor jih je peljala cesta za kruhom. Zasluga pionirskega «Matajurja» in «Novega Matajurja» je, če danes že na stotine in stotine ljudi pri vas, čeprav vam še odrekajo pravico do šole v materinščini, lahko bere slovensko, ne le narečno, marveč tudi književ no besedo. Njuna zasluga je, da sta spodbudila nastajanje še drugih beneških listov in da ima slovenski tisk danes v Benečiji utrjeno domovinsko pravico. Ali ni to veliko? Iz brazd, ki jih orje mesec za mesec «Novi Matajur» klije novo življenje, se razrašča in bohoti slovenska narodna zavest in zadobiva vedno konkretnejše programe tudi zahteva po socialni pravičnosti in gospodarski pogojenosti življenja beneških ljudi na domači zemlji. Da bi še dolgo oral globoke brazde, da bi bil vedno bogatejši in lepši, vedno bolj potreba vedno širšega kroga bralcev, to, dragi Izidor, Ti želim iz srca in iz prepričanja, da boš še naprej uspešno kot doslej krmaril čoln «Novega Matajurja» in imel pri tem vedno več zavzetih veslačev. Tovariško te pozdravlja Tvoj časnikarski kolega Jože Koren Unione Emigranti Sloveni Caro Novi Matajur, speriamo che ti giunga in tempo il nostro migliore augurio in occasione della celebrazione del Tuo centesimo numero. Ti auguriamo inoltre di continuare la Tua opera di informazione della comunità slovena della Provincia di Udine, comunità che ha numerosi e stretti legami con gli importanti nuclei dei nostri valligiani sparsi per il mondo. La celebrazione della pubblicazione del centesimo numero del Novi Matajur deve rappresentare il punto di partenza per una Tua decisa evoluzione qualitativa in modo di meglio accompagnare il processo di maturazione in atto nella nostra comunità. Come associazione di emigranti, auspichiamo, anche perchè la nostra esperienza di vita ci ha insegnato che quella è la sola via giusta, che Tu diventi sempre più l’espressione dei fermenti pluralisti che oggi vivificano, la nostra comunità. Riteniamo altresì positivo l’esperimento della inserzione della pagina «Emigrant» nel Novi Matajur poiché la triste realtà dell’emigrazione è parte integrante della tragica vicenda della nostra terra, ed è quindi giusto che anche coloro che hanno avuto la fortuna di trovare lavoro a casa capiscano a quali problemi ci troviamo confrontati. A nome di tutti i nostri emigrati e di tutte le nostre sezioni reiteriamo il nostro migliore augurio sperando di riceverti al più presto ogni settimana. IL DIRETTIVO Unione Emigranti Sloveni Zveza Beneških Žen Se zahvaljujemo direktorju Izidorju Predanu in kolaboratorjem Novega Matajurja, ki so s tem giornalam ustvarili pravo točko srečanja med našimi ljudmi. Vesele smo, da moremo častitati za rjesnost in natančnost, s katero je časopis urejevan in ki je za nas vir informacije za naše študije o socio-ekonomskem življenju naše zemje. Troštamo se tudi, da ko bo šu čez cilj 100. številke, bo mogu ta petnajstdnevnik posvetiti en kotiček tudi problemom žene. Zveza Beneških Žen Ringraziamo il direttore Izidor Predan ed i collaboratori del Novi Matajur che con le pubblicazioni di questo giornale hanno creato un vero punto di incontro fra la nostra gente. Ci congratuliamo vivamente per la serietà e precisione con cui il giornale viene redatto, e che è per noi fonte di informazione per i nostri studi sulla vita socio-economica della nostra terra. Ci auguriamo inoltre, che passato il traguardo delle 100 copie, questo quindicinale possa dedicare un angolino anche ai problemi della donna. Zveza Beneških Žen Il sindaco di Savogna E’ riuscito in pieno a portare, nella sua globalità, problemi delle Valli del Natisone, da un punto di vista locale ad uno più vasto. Infatti il Novi Matajur oggi non si legge soltanto e strettamente nelle Valli del Natisone. Si sono avute in più occasioni delle polemiche con altri giornali, ma il Novi Matajur è sempre uscito vittorioso, difendendo i reali diritti della gente delle Valli. E’ interessante la difesa del patrimonio etnìco-culturale della Benečija che il giornale porta avanti da anni con serietà, coraggio ed obiettività. Auguriamo al Novi Matajur lunga vita, con la speranza che porti avanti, in tutte le occasioni, il grido e la volontà della gente delie nostre Valli, alle quali, per secoli sono stati negati i più elementari diritti della vita. Per l’amministrazione comunale di Savogna IL SINDACO Pietro Zuanella zime 1944 v zaselku Duge med Gorenjim Tarbijem in Oblico v skromni kmečki izbi tiskala na preprost prenosni ciklostil Prešernove, Gregorčičeve in Trinkove pesmi, da so jih potem borci delili ljudem na svojih pohodih skozi vasi in zaselke. Mnogo spominov še živi v meni na tiste čase, toda spomin na navdušenje, ki je vladalo med nami v Du-gah po opravljenem tiskanju, mi je še danes nadvse drag. Zakaj omenjam vse to? Ti boš razumel, da zgolj iz itimne sreče in ponosa, da sem bil zraven takrat, ko je spet oživljala tiskana beseda pri vas in bila, v svoji tehnični revnosti nebogljeno seme, iz katerega so v kasnejših letih pognale tako presenetljive življenjske klice in z njimi toliko marljivih vrtnarjev, da so jim prilivali in jim v vedno večjem številu prilivajo življenjske sokove za njihovo nadaljno rast. «Ma tajur», zdaj že s stoto številko «Novi Matajur», se je iz krhkega stebelca razvil v drevo. Kolikokrat ga je bilo treba podpreti v njegovi ra sti, da se je dvigal ravno sredi nasprotujočih viharjev in da se mu je krošnja razbohotila, kot da mu ni komaj nekaj let, ampak kot da bi se v njem krila vsa zgodovina beneške zemlje in beneških ljudi. Ti to najbolje veš, ker si njegov zdajšnji vrtnar, jaz pa vem, ker Te poznam, da si srečen v svojem srcu, kot sem bil srečan jaz v tisti februarski zimi v Dugah pred 34. leti in poslej v svojem poklicu nikoli več tako. Visoko cenim «Novi Matajur» kot najbolj pristen izraz in odraz vaše današnje stvarnosti: njegovo borbenost, njegovo ljudskost, njegovo zavzetost za velike probleme in drobne utrinke iz pestre življenske mavrice narodnostne skupnosti in njenih članov pod Matajurjem in Župan občine Sovodnje Popolnoma je uspel, v svoji globalnosti, nositi naprej probleme nedi-ških dolin od lokalnega do večjega vidika. Ob večjih priložnostih so se razvile polemike z drugimi časopisi, a Novi Matajur je izšel vedno zmagovalec, ker je branil pravice ljudi iz naših dolin. Važna je obramba etnično-kulturnega bogastva Benečije, ki časopis že več let nosi naprej z resnostjo, pogumom in objektivnostjo. Voščimo Novemu Matajurju dolgo življenje z željo, da bi še nadalje nosil naprej, ob vseh priložnostih, glas in voljo ljudi naših dolin, katerim so bili v stoletjih negirane najosnovnejše življenske pravice. Za sovodenjsko občinsko upravo župan Pietro Zuanella Mladika - Trst Spoštovani gospod urednik! Vaše dragoceno delo med rojaki v Benečiji spremljamo s simpatijo in živim zanimanjem, zato Vam k okrogli stoti številki Vašega časopisa iskreno čestitamo ter Vam in vsem Vašim sodelavcem želimo veliko uspehov pri nadaljnjem osveščanju naših ljudi v Benečiji. Marij Maver - Odgovrni urednik Il sindaco di Drenchia II Novi Matajur è letto con interesse da tutti i valligiani, vecchi e giovani, perchè non gli interessa l’idea politica, ma i fatti che succedono nelle singole frazioni, gli aneddoti di tante persone che hanno sofferto per il mondo e di quello che fanno i nostri amministratori. Si augura al Novi Matajur un avvenire ancora più felice, che possa entrare in tutte le case della Benečija e che sia più obiettivo. IL SINDACO Dl DRENCHIA Zufferli Sergio Župan Dreke Novi Matajur berejo z veseljem ljudje iz vseh naših dolin, stari in mladi, ker se ne ukvarja s političnimi idejami pač pa samo s tem, kar se dogaja po posameznih vaseh. Piše anekdote o mnogih ljudeh, ki so trpeli po svetu in o tem, kar delajo naši administratorji. Voščim Novememu Matajurju še bolj srečno prihodnjost, da bi mogel vstopiti v vsako beneško hišo in da bi bil bolj objektiven. Župan Dreke - Sergio Zufferli Auguro al «Novi Matajur» di continuare nella sua giusta battaglia politico-culturale a favore di quelli che dovrebbero essere — ormai da lunghi anni — diritti costituzionalmente riconosciuti, applicati e globalmente goduti da tutta la comunità di lingua slovena risiedente sul territorio della regione autonoma Friuli-Venezia Giulia. Luciano Morandini - poeta e critico Voščim Novemu Matajurju, da bi nadaljeval svojo pravično politično-kulturno bordo v prid tistih pravic - po ustavi priznane, ki bi morale biti že zdavnaj uveljavljene in vživane od celotne skupnosti slovenskega jezika, ki živi na ozemlju dežele Furlanije Julijske krajine. Luciano Morandini PESNIK IN KRITIK Nel momento in cui sale alla luce della storia la coscienza della sua identità, credo sia giusto collegare la lotta del popolo friulano all’antica lotta per i diritti nazionali degli Sloveni del Friuli. Tito Maniacco scrittore e poeta V trenutku, ko prihaja na luč zgodovine zavest svoje istovetnosti, mislim, da je prav povezati borbo furlanskega naroda s starodavno borbo za nacionalne pravice Slovencev v Furlaniji. Tito Maniacco PISATELJ IN PESNIK Pregiatissimo direttore, in occasione della pubblicazione del centesimo numero del Suo simpatico periodico. Le esprimo le mie vive felicitazioni insieme al più schietto augurio che il NOVI MATAJUR possa continuare a svolgere la sua benemerita e preziosa opera di divulgazione e difesa della cultura nazionale delle popolazioni della Nadiška dolina - Val Natisone ed abbia modo di proseguire la valida azione di civile collaborazione con la popolazione friulana. Arduino Cremonesi - scrittore, saggista e storico Cenjeni direktor, ob priliki publikacije stote številke Vašega simpatičnega petnajstdnev-nika, Vam izražam svoje čutene čestitke skupaj z odkritosrčnimi voščili, da bi Novi Matajur mogel nadaljevati z razvijanjem svojih zasluženih in dragocenih prizadevanj za širitev in obrambo nacionalne kulture prebivalstva Nadiških dolin in da bi imel možnost nadaljevati z vredno akcijo za omikano sodelovanje s furlanskim prebivalstvom. Arduino Cremonesi pisatelj, esejist in zgodovinar Kulturno društvo «Rečan» Dragi Novi Matajur Če se pomisli, da smo imjel v rokah že stuokrat Novi Matajur tu malo Met in usak krat smo brai nove novice od naše majhane Benečije, se na mormo ne razveselit, na mormo na reč, da ni niek napravu za naše judi. Društvo Rečan je večkrat pomagu napunt kajšan pič an za tuole smo hvaležni našemu petnajstdneuniku, ker nam je dau, kar smo bli uriedni an mi smo mu dal, kar smo mogli, pa se troštamo, da za napri bomo še sodeloval an de pridejo naše težave an naši trošti le buj pogostu in na veliko u naš Novi Matajur. PREDSEDNIK Aldo Clodig Pevski zbor «Rečan» P. n. uredništvo NOVEGA MATAJURJA Novi Matajur nas je spremljal povsod in beleži vse naše nastope. Tako, več ali manj, sledi in piše o kulturnih manifestacijah drugih komponent našega manjšinskega življenja. Mislim, da vestno opravlja naiogo, za katero je nastal. Z voščili, ki jih izražam v imenu pevskega zbora Rečan, bi želel, da bi bil Novi Matajur še bolj prisoten v vseh dogajanjih našega manjšinskega življenja in da bi dosegel vsako našo družino. PREDSEDNIK Janez Florjančič Pevski zbor «Pod lipo» Pevski zbor Pod lipo iz Barnasa, ki se je rodil 3 lieta od tega an zbiera v svojemu repertorju puno od naših starih an liepih piesmi čestita Novemu Matajurju za vso dielo, ki je naredu za nas an za uso našo mikano an lepo zemjo. Se upa, da bo dugo živel an zmieran se tuku za naše pravice, tako kot nimar. Tut lepua zahvalimo za publičito, ki je naredu in upamo, de bo še pisu o nas. Za pevski zbor Pod lipo Lučija Kostaperaria Beneško Gledališče Beneško gledališče je adno od zadnjih društev, ki so se rodili v Benečiji in je začelo dielat potlè kot Novi Matajur, pa muormo reč, da parvi giornal, ki je guoriu o nas, je biu glih Novi Matajur. Tuole za nas je bla velika podpuora, takuo an če napri še druz so se zmisinli na nas, Novi Matajur je ostu kot naše parvo oknò, skuore tisto oknò smo pregledal med naše judi in naši judje med nas, zatuo voščimo Novemu Matajurju še tarkaj številk kot bo živela naša Benečija. Beneško gledališče Društvo Beneških Likovnih Umetnikov Za jubilej Novega Matajurja vošči odgovornemu direktorju in vsem sodelavcem društvo likovnih umetnikov Benečije še dosti uspehov. Smo prepričani, da nam bo Novi Matajur pomagal pri širitvi naše ustvarjalne umetnosti in kulture, zato mu želimo dolgo življenje. PREDSEDNIK Vogrig Giovanni MLADINSKI CENTER MARKO REDELONGHI SKUPINA MLADINA-GIOVANI vošči Novemu Matajurju najboljše uspehe. Zavedajoč se pomembnosti, ki jo odigrava Novi Matajur v Beneški Sloveniji, mu želimo, da bi se vedno bolj izboljševal, postal popolnejši in aktualnejši. Beneško Planinsko Društvo Beneško planinsko društvo čestita uredniku in sodelavcem ob 100. številki Novega Matajurja. Še veliko uspeha, da bi časopis bil še bolj razširjen in postal tedenski časopis, tako bi bil še bolj dobrodošel za razna obvestila beneškemu planinskemu društvu. PREDSEDNIK Joško Kukovac Incontro della senatrice Gerbec con i Circoli culturali della Slavia « Così come abbiamo consultato altre organizzazioni slovene di Trieste e Gorizia sulla legge del PCI per la tutela globale degli sloveni in Italia, oggi ci proponiamo qui dì svolgere la nostra consultazione con : circoli della Slavia Veneta. Abbitimo già arricchito la nostra proposta di legge con osservazioni che sono provenute da varie parti e certamente anche qui nasceranno utili integrazioni. » Così la senatrice slovena Jelka Gerbec ha aperto l’incontro con le associazioni culturali e degli emigranti sloveni svoltosi sabato 11 c.m. nei locali del circolo « Ivan Trinko » di Cividale. All'incontro hanno presenziato anche l'on. Colomba, sindaco di Bordano e Ivan Bratina, consigliere provinciale di Gorizia. La senatrice Gerbec ha approfondito soprattutto il rapporto di que sta nuova legge del PCI con gli sviluppi del problema sloveno in ge- Prof. Luciano Zanon nerale, ricordando i vari momenti della crescita di questa comunità, e con le altre proposte di legge che sono state già presentate dal PSi, dalla Slovenska Skupnost e dalla SKGZ. Ma anche esaminato le concrete condizioni politiche entro le quali la lotta degli sloveni per i propri diritti potrà avere successo. In particolare ha rilevato la necessità della massima unità nell’ambito delle organizzazioni culturali slovene della Benečija e della loro piena capacità di sviluppare rapporti positivi con le forze politiche locali e regionali, i comuni, le istituzioni democratiche, perché questa comunità slovena si colloca oggi in una situazione delicatissima, se è vera la volontà della DC di mantenerla giuridicamente distìnta da Gorizia e Trieste. Grande importanza hanno anche i lavori della commissione nomina ta dal governo per la predisposizione di una proposta di legge dell'esecutivo: ma la commissione presenta anche dei limiti notevoli nelle funzioni, nella composizione e nella discrezionalità del governo di accogliere le proposte. Anche sull'attuazione degli accordi di Osimo vi è da parte del governo una certa interpretazione restrittiva e questo comporterà, soprattutto per gli sloveni della Benečija, un considerevole impegno per dimostrare a tutti la presenza di una vita culturale associata ed attiva della minoranza slovena. Ed anche quando i diritti degli sloveni saranno riconosciuti legalmente, la battaglia non sarà ancora conclusa, perché ogni passo richiederà volontà politica, partecipazione e consenso. Dopo aver risposto ad «Il dialetto di Tarcetta con particolare riguardo all’influsso del friulano» (Tesi di laurea) Il 28 giugno scorso il prof. Luciano Zanon ha difeso con successo (110-110 e lode) presso la facoltà di lingue e letterature straniere di Udine la sua tesi di laurea: «Il dialetto di Tarcetta con particolare riguardo all'influsso del friulano». L'autore ha raccolto, con la collaborazione dell'Istituto di dialettologia della Università di Lubiana, circa 800 parole tratte dall'uso quotidiano, le ha spiegate etimologicamente ed ha concluso che circa il 20 per cento di esse sono di origine friulana. Il lavoro comprende 335 pagine ed è scritto in lingua italiana mentre le conclusioni sono riportate anche in sloveno. Il relatore e il correlatore sono stati rispettivamente: il prof. Frau e il prof. M. Jevnikar dell'Università di U-dine. Allo studio dialettologico L. Zanon ha fatto precedere un'ampia informazione storico-geografica su questo paese del comune di Pul-fero e sulia zona circostante. Dalle conclusioni, ma soprattutto dal materiale prodotto, emerge senza ombra di dubbio, e l'autore lo mette bene in evidenza, che il dialetto di Tarcetta e conseguentemente di tutta la zona limitrofra è un dialetto sloveno. Ci piace sottolineare il fatto che uno studio scientifico del genere sia stato condotto da un friulano sulla cui obiettività non ci possono essere dubbi. Notiamo con piacere che il prof. Zanon ha studiato lo sloveno all'università di Udine e lo ha perfezionato partecipando al Seminario estivo di lingua, cultura e letteratura slovena di Lubiana. Mentre ringraziamo il prof. Zanon per aver dato un notevole contributo alla conoscenza della nostra realtà linguistica, ci permettiamo di fare alcune osservazioni critiche marginali al suo lavoro senza per questo volerne intaccare la validità sostanziale. Nel titolo e nelle prime pagine si parla di semplice «dialetto» o di «dialetto locale» senza specificare di quale dialetto si tratti. L’autore insiste forse in modo eccessivo nell'evidenziare i punti di contatto con il friulano e per quello che riguarda il lessico abbiamo notato alcune parole di origine friulana, pochi in verità, di cui certamente esistono in loco tuttora i corrispondenti termini sio-veni. Infine, secondo noi. l'au- ? 22SJ5I ".’s'SZ tore ha dato troppo spazio KPI za globalno zaščito Slovencev v all’esame dell'influsso croato Italiji sul dialetto sloveno locale, riprendendo le note tesi del prof. B.de Courtenay e del una serie di osservazioni, in parti- prof. A. M. Raffo. L’interesse colare del Prof- Cerno, la senatrice sempre crescente degli stu- fa%b~oshtaa ^gg" dSci possa dlOSi verso il nostro patrimo- rappresentare un contributo impor- nio Culturale dovrebbe spro- tante per il definitivo assetto giuri- nare anche i nostri studenti dico della comunità slovena in ita- iinivprsitari a HpHirarP man iia- Al termine dell’incontro è stata universitari a dedicare mag- accolta |g proposta di Petrìcig di gior attenzione ai problemi invitare al più presto, da parte delle locali ancora troppo poco CO- associazioni slovene della Benečija, nosciuti O non sufficiente- ad un incontro pubblico, i presen- tatori delle varie proposte di tutela mente approfonditi. deg|j s|oveni jncontro che è stato B. Z. fissato per il 3 marzo prossimo. S U B I D E’ morto giovedì 9 febbraio Balloch Virgilio, dirigente dell'Unione emigranti sloveni All’età di 41 anni è improvvisamente mancato all’affetto di tutti quanti lo conobbero e stimarono Balloch Virgilio. La sua vita era un esempio di sofferenze, di aiuto al prossimo, una vita di coraggio, di lavoro e di dolore. Durante la guerra conviveva con i parenti perchè il padre era stato deportato dai nazifascisti, mentre la madre ricoverata in ospedale, per poi morire nel 1946. Alcuni anni più tardi perse il padre, rimase quindi orfano giovanissimo. A Subit allora la sopravvivenza era assai dura, il pane quotidiano lo si guadagnava a stenti, affrontando i più duri lavori. La stagione del fieno, falciato a mano e trasportato a schiena, dava a volte qualche misero frutto. Nel 1954 a Torino lo attendeva la fornace, un lavoro duro ed umiliante, più volte dodici ore di lavoro al giorno per averne retribuite soltanto dieci. Due anni più tardi continuava il suo «Via Crucis» nelle viscere delle miniere Belghe. Dopo lunghi anni di lavoro tornò al suo paese Importante Convegno dell’emigrazione del Friuli-Venezia Giulia avrà luogo il 12 marzo a Basilea (Svizzera) per dibattere sulla legislazione per la ricostruzione del Friuli, del recupero occupazionale dei lavoratori emigrati e dello sviluppo economico sociale-culturale della Regione. L’Unione Emigranti Sloveni conta dare un suo costruttivo con tributo a questo importante convegno. iMiiill! Otroški pust v Klenju VALLI DEL NATISONE: Carnevale, conclusi i festeggiamenti Con balli popolari in maschera a Biacis (Bjača) e Rodda (Ruonae) si è concluso il carnevale nelle Valli del Natisone che quest’anno ha assunto ima vivacità senza precedenti, forse. Mentre è quasi caduta a Montefosca (ČRNI VRH) l’antica tradizione dei «blumari» (questo anno si sono vestiti solo due ragazzi ), il gruppo di Biacis ha organizzato due carri che sono sfilati per tutti i paesi della Valle ed il gruppo di Rodda ha dato vita ad una impegnativa scorribanda per tutto il comune di Pulfero. RADIO TRST A Poslušajte vsako nedeljo od 9.45 do 10.15 oddajo Nediški zvon Vodi jo naša domačinka Laura Bergnach. I due gruppi quest’anno si sono presentati molto numerosi perchè alle figure del carnevale tradizionale (l’angelo ed il diavolo, i «pustje» con le tenaglie allungabili) si sono agiunte svariate figure e gruppi. La sera, poi, il ballo. A Biacis, presso il bar Struchil e a Rodda in una baracca, coperta di fresco con onduline, dal comitato di Rodda. Al ballo, una folla di maschere di tutti i paesi delle Valli, fra cui irrompono a mezzanotte le maschere del paese, secondo la tradizione. La festa è allora al culmine e assume toni quasi parossistici, perchè vi entrano tutte le «figure» della tradizione, angelo e diavolo in catene compreso. Grande mascherata questo anno anche a Masarolis in comune di Torreano (Tavo-rjana), iniziativa ripresa dopo cinque anni. In considerazone delle particolari caratteristiche di questa speciale edizione del Novi Matajur la pubblicazione della pagina EMIGRANT è rimandata al prossimo numero. Upoštevajoč posebne karakteristike te posebne izdaje Novega Matajurja, smo odložili obljavo strani Emigranta za prihodnjo številko. Konferenca o manjšinah v Vidmu od 8. do 9. aprila letos Kot smo bili na kratko sporočili v zadnji številki, bo konferenca o narodnostnih skupnosti, ki živijo na ozemlju videmske pokrajine 8. in 9. aprila tega leta. Ta sklep je sprejela pokrajinska svetovalska komisija, pod vodstvom predsednika videmske pokrajinska uprave Turella. Na se-stanu, ki je bil v torek 7. februarja, so bili prisotni poleg svetovalcev Chiabu-dinija (KD), Napolija (PSD I), Cominija (Movimento Friuli), Petriciča (KPI) in Ti-burzia (PSI) tudi strokovnjaki Barbina, Černo in Ce-schia, ki so formulirali in odobrili nekatere zadeve organizacijskega značaja. Prva faza konference bo posvečena osnovnim referatom znanstvenega komiteja, ki ga sestavljajo Barbina, De Mauro, Leon, Pellegrini, Pizzorusso in Salvi, drugi del konference pa bo posvečen posegom političnih strank in sindikalnih organizacij, nakar bo sledila široka diskusija, v katero se bodo lahko vključili vsi, ki bodo hoteli dati svoj doprinos za dober končni izid konference o etnično - jezikovnih skupinah v videmski pokrajini. Organizacije, ki že več let delujejo na kulturnem področju za manjšino, bodo lahko tudi v prvi osebi nastopile na konferenci s svojim referatom. Posebna tehnična komisija bo take prošnje podrobno pregledala, nakar bo posredovala svoje odločitve določeni organizaciji oziroma ustanovi. NA SHODU V OSOPPU «se si vuole» con una bella pensione, ma i polmoni stracarichi di carbone, e proprio questao male lo portò alla tomba. Lascia un vuoto profondo a Subit. E’ sempre stato il pilastro per l’UES. Dopo il terremoto, il suo aiuto morale e materiale e-ra per tutti indistintamente. I suoi funerali si sono svolti a Subit domenica 12 febbraio sotto una fitta nevicata per cui la salma è stata trasportata in cimitero su una slitta. Ciò è avvenuto per la seconda volta a ricordo d’uomo. Non lo avremo più fra noi, ma il suo esempio e ricordo resterà per sempre impresso nei nostri cuori. Pio Cragnaz Mladi komunisti za obnovo Furlanije in Benečije Rajnik Virgilio Balloch V nedeljo, 5, februaria, se je zbralo v Osoppu na aktivu veliko število mladincev, članov in simpatizerjev komunistične mladine Italije (FGCI) iz Furlanije - Julijske krajine, kateremu je prisostvoval vsedržavni sekretar te organizacije Massimo D'Alema. Uvodni referat je podal Antonio Flebus, pokrajinski sekretar komunistične mladine v Vidmu. V referatu se je dotaknil vseh problemov, ki se ne tičejo samo današnje mladine, pač pa celotne italijanske družbe. Dotaknil se je tudi vprašanja zaščite slovenske in furlanske jezikovne skupnosti. Sledila je debata, v katero so posegli številni mladinci. V imenu beneških mladincev je zborovanje pozdravil Marko Predan, ki je med drugim dejal, da so slovenski mladini videmske pokrajine negirane najosnovnejše pravice, tiste pravice, ki jih zagotavija narodnostnim manjšinam republiška ustava. « Tisti, ki se želimo izobraževati v materinem jeziku, se moramo odtrgati iz družinskega kroga in iti na_šolanje v Gorico ali Trst. Vendar se sedaj opažajo pri nas določeni po zitivni premiki, a borba bo še dolga, preden bomo dosegli svoje pravice. Zato bomo potrebovali odločno podporo tudi komunistične mladine. Upamo tudi, da bo sprejet zakonski osnutek, ki ga je pripravila KPI za globalno zaščito Slovencev v Italiji. Skupaj, Slovenci in Furlani, bomo obnovili naše vasi, ki so bile tako hudo prizadete od predlanskega potresa. » je zaključil Predan. Zborovanje mladincev je pozdra- vil tudi sekretar furlanske federacije KPI Renzo Pascolat, ki je predvsem govoril o gospodarski, politični in vladni krizi in obrazložil predloge komunistov za rešitev položaja. Tudi on se je dotaknil vprašanja zaščite slovenske manjšine v Italiji in poudaril, da je videmska federacija KPI že pred mnogimi leti pripravila dokument, s katerim je zahtevala priznanje statusa slovenske manjšine v videmski pokrajini. Če se stvari niso zganile z mrtve točke, je treba odgovornost pripisati odklonilnemu stališču KD. Zaključni govor je imel Massimo D'Alema, vsedržavni sekretar komunistične mladine v Italiji. V svojem dolgem govoru se je tudi on dotaknil vseh problemov, ki tarejo današnjo italijansko družbo ter nakazal smernice, ki bi — po mnenju mladih komunistov — pripeljale do rešitve krize in večjih problemov. Na koncu svojega govora je o-bravnaval vprašanje slovenske in furlanske etnične skupnosti in zaključil, da se morajo rešiti ti problemi v okviru ustave. Zborovanje so mladi komunisti zaključili s sklepom, da bodo prihodnje pomladi organizirali «Dan mladinske borbe» za zaposlitev in za demokratizacijo. Zato bodo iskali širše stike in povezave z mladinci drugih političnih nazorov, ki se udejestvujejo v strankah ustavnega loka. S. PIETRO AL NATISONE Sarà svincolato il comune dalle servitù militari La popolazione di S. Pietro al Natisone ha appreso con viva soddisfazione che il Comitato misto paritetico per le servitù militari, in una riunione a Udine presso l’Assessorato regionale agli Enti locali, ha proposto la liberalizzazione delle servitù militari di una vasta zona del comune, assieme ad altri comuni del Friuli. La zona più interessata è quella situata nei pressi di Ponte S. Quirino (Most),nella quale non era possibile prevedere alcun insediamento produttivo. Il provvedimento, che dovrà essere preso dalle autorità militari, sarà certo ben accolto dalla popolazione e dalle amministrazioni locali che lo hanno proposto. FRANCA BATTIGELLI: Il fenomeno migratorio in un comune delle Valli del Natisone: SAVOGNA Dolina Sv. Lenarta UDINE Commissione in Provincia : i giorni 8 e 9 aprile la Conferenza dei gruppi etnico -linguistici Negli ultimi tempi si stanno moltiplicando gli studi sulla Benečija sia sotto il profilo socio-economico che linguistico. Uno dei lavori più recenti è rappresentato dalla indagine di Franca Battigelli deila Facoltà di Lingue e lettera ure stra niere della Università di Treste -sede di Udine, sul fenomeno migratorio del comune di Savcgna. Lo studio è inserito nel voiume: Contributi geografici allo studio dei fenomeni migratori in Italia, Pacini Editore. 1977. Pagg. 113-178. «Il lavoro si prefigge di indagare sul fenomeno migratorio e sulle sue conseguenze, in una regione abitata da una minoranza etnico-lingui-stica, al fine di evidenziare come l'esodo di popolazione possa condurre all'esaurimento demografico di una comunità locale e alla conseguente estinzione del patrimonio culturale che essa esprime», (pag. 113). L'autrice ha scelto il comune di Savogna come campione dell’indagine migratoria, le cui conclusioni si possono proiettare sull'intera area geografica adiacente. Oltre ad utilizzare lavori più o meno recente la Battigelli ha voluto documentarsi personalmente della reale situazione con l'auto di interviste dirette condotte in loco. Si tratta di una radiografia molto accurata e precisa della situazione sociale, economica e migratoria del comune, fatta soprattutto di cifre e di percentuali che più di qualsiasi descrizione danno le esatte dimensioni della tragedia di una comunità che sta pian piano estinguendosi. Nel 1951 gli abitanti del comune erano 2077, nel 1971 erano scesi a 1226 (cifra approssimativa per eccesso). L’invecchiamento della popolazione ha raggiunto un livello talmente avanzato che lascia poche speranze a un processo di ri-vitalizzazione. Lo studio prettamente migratorio comprende gli anni dal 1871 al 1971 e analizza sia la emigrazione temporanea come quella permanente. Il lavoro della Battigelli è quanto mai prezioso poiché prende in esame una zona che finora si è trovata ai margini dei fermenti culturali che negli ultimi anni hanno coinvolto la Beneci|a in generale. I motivi di questa emarginazione emergono chiaramente dalla indagine: sottosviluppo culturale, rappresentato dalla bassissima percentuale di laureati e di diplomati, carenza di trasporti e comunicazioni, assenza pressoché totale di infrastrutture per il tempo libero. Molto obiettive le annotazioni che sì riferiscono alla storia a alla appartenenza etnica della popolazione. I nomi dei paesi sono riportati nella forma ufficiale italiana e slovena locale: in certi casi l'autrice dà perfino l'etimologia dei toponimi sloveni. Qualche annotazione marginale è ormai già superata; la chiesetta di Pechinie-Pecni|e ad es. è stata restaurata e non è in v a di demolizione. L'autrice si serve soprattutto dello studio: «I quattro gruppi nazionali dei Friuli-Venezia Giulia. Gruppo di studio Alpina», Bellinzona (Salvioni) 1975» per fare una stima della popolazione slavofona nei sette comuni delle Valli. Spiace dover annotare come molti studiosi diano grande importanza a questa indagine dalle carenze metodologiche evidenti se si pensa che le informazioni statistiche sono state fornite nel 1971 dai sindaci delle Valli: secondo le amministrazioni comunali di S. Leonardo, Pulfero e S. Pietro al Natisone ad es. nei rispettivi comuni la percentuale di slavofoni era del 33, del 19 e del 20%. Una cosa assurda per chiunque conosca la realtà anche superficialmente. La bibliografia comprende una sessantina di opere di autori in prevalenza moderni. In margine allo studio troviamo un sommario in lingua slovena e inglese dove tra l’altro si legge: «...Si prevede che la popolazione di Savogna si estinguerà naturalmente entro 40 anni se non si manifesteranno dei mutamenti radicali e profondi. E’ necessario perciò frenare questo processo drammatico altrimenti dovremo assitere alla perdita irreparabile di una comunità etnica ricca di tradizioni, di lingua e di cultura», (pag. 172). B. Z. La Conferenza della Provincia di Udine sui gruppi et-nico-linguistici residenti nel suo territorio (friulano, sloveno e tedesco) si terrà l’8 ed il 9 del prossimo aprile. Lo ha deciso la commissione consiliare provinciale, presieduta dal presidente dell’am-ministrazione, Turello, nella riunione di martedì 7 febbraio. Oltre ai consiglieri Chiabudi-ni (DC), Napoli (PSDI), Comi-ni (MF), Petricig (PCI) e Ti-burzio (PSI), erano presenti gli «esperti» Barbina, Cerno e Ceschia, i quali hanno formulato ed approvato anche alcune proposte organizzative. La prima fase della conferenza sarà dedicata alle relazioni di base del comitato scientifico composto, come è noto, da Barbina, De Mauro, Leon, Pellegrini, Pizzorusso e Salvi. Un secondo momento sarà riservato alle comunicazioni redatte da partiti, sindacati ed associazioni rispondenti ad alcuni criteri obiettivi ed infine vi sarà il dibattito al quale potranno intervenire quanti riterranno di voler portare il proprio contributo di studio e di proposte. Le associazioni che ritengono di possedere i requisiti (presenza di uno statuto svolgimento di una attività culturale specifica sul problema delle minoranze e una certa «anzianità anagrafica») potranno chiedere di essere invitate a presentare la propria comunicazione. Il comitato tecnico vaglierà ed eventualmente accetterà le domande. MATI O mati, o mati ne vidim te zdaj, zgubila si zlati beneški tvoj s ja j. V hiši, v hlevu, na njivi zakril nam je čas materni, vabiljvi pristni obraz. Odpadel ti venec duha lepote, se zmajšal studenec srca dobrote. Nosilka si bila številnih otrok, nad druge cenila življenja otok. Kot streha si krila družinski razvoj, se trdno trudila za njegov obstoj. Delo, skrb, ponižnost so te vodila, močna, trdna vernost je te krepila. Pod obleko skromno si krila modrost, pod besedo drobno kazala sladkost. Ob milim pogledu si bila nam up po mirnim izgledu tolažila hrup. Ti mati nekdanja, si bila edina učitelca znanja za hčer in sina. V beneškem jeziku si vedno učila posvojem viku se zmeraj glasila. V velikih potrebah sol, moko na posodo po tujih besedah nikdar za modo. Zaslužna ti mati beneških sirot si vredna najzlati spoinenik dobrot. Zdravko 1 Al fine di rafforzare nei ragazzi l’interesse e l’amore per gli elementi caratteristici della vita della Slavia italiana, con l’utilizzazione del proprio dialetto, il Centro Studi «Nediža» indice il 5° Concorso «Moja vas» (Il mio paese), per un tema libero nel dialetto sloveno locale. 2 Possono partecipare al Concorso «Moja vas» i bambini ed i ragazzi dai 6 ai 15 anni. Una sezione speciale è riservata a giovani studenti e adulti. 3 II tema è libero. A titolo indicativo si suggeriscono i seguenti argomenti: il paese, la famiglia, il lavoro, gli animali, il gioco, le feste tradizionali, e poi: filastrocche, fiabe e racconti della tradizione popolare. Si consiglia l’illustrazione dei testi, anche con un disegno 0 pittura a parte. 1 bambini più piccoli possono presentare solo il disegno con una semplice scritta dialettale. Studenti e adulti possono presentare un testo dialettale di narrativa, poesia o teatrale. 4 È raccomandata l’assoluta spontaneità dei testi e l’uso del dialetto parlato locale, senza preoccupazioni di grafia. 5 Verrà designata una qualificata giuria, composta di cinque personalità della scuola e della cultura. 6 Tenuto conto dei livelli di età, la giuria indicherà per la premiazione i temi più rispondenti agli scopi del presente Concorso ed ai caratteri di spontaneità ed autenticità sopra espressi. 7 La giuria attribuirà i premi, consistenti in oggetti audiovisivi e didattici. Per la sezione speciale (studenti e adulti) verrà attribuito un premio di cinquantamila lire. A tutti verrà rilasciato un diploma di partecipazione. 8 I lavori, cui sarà apposto il nome, età e indirizzo dell’autore, dovranno pervenire entro il 15 maggio al seguente indirizzo: «Moja vas» - 33049 S. Pietro al Natisone. 9 La premiazione avrà luogo domenica 2 luglio 1978 a S. Pietro al Natisone. I lavori resteranno al Comitato organizzatore, il quale curerà di pubblicarne il maggior numero possibile. Indirizzare a: M % SS * */■ ** é > « i « tarate Moja vas mam «MOJA VAS» 33049 S. Pietro al Natisone 5° CONCORSO DIALETTALE SLOVENO DOBRA SUOLA ZA LENUHE Z letošnjim pustom se je varnilo veselo življenje u naše vasi Moldavska pravljica Par starin je živeu človek, ki je imeu tri sinuove; skar-beu je za hišo in za družino, je biu dobar dielovac in nikoli nie daržu križan rok; tru-diu se je od zguodnjega jutra do poznega večera, nie poznu počitka in zatuo use mu je šlo od rok. Njegovi si-nuovi so bli že zrejeni, zlo lepi in močni: samuo adno slabo pečo so imieii: obedan jih nie mogu spravit na die-lo. Oča je dielu in se martru ku žvina okuole hiše, na puoju, na vartu, njegà otròc so se pa lepuo pogovarjal' in počival’ u sienci pod kakim drevesom al pa so hodil’ k rie-ki Dnjestr ribe lovit. — «Zaki pa vi nikoli nič ne dielate? Zaki ne pomagate očetu pri dielu?» — so jih začudeno uprašal’ sosiedi. — «Saj nam nie trieba» — so odgovarjali sinuovi — «Za nas skarbi oča in use zna opravit' sam brez naše pomoči ». Takuo se je ulieklo naprej njih življenje lieto za lietom. Sinuovi so bli že odraščeni, oča pa se je staru in slabeu in nie mogu vič dielat ku prijet. Vart je biu zapuščen in rauno takuo njive na katerih je že rastla velika lešča. Ceprù sinuovi so vidli, de je use šio narobe, obedan jih nie mogu spravit na dielo. — «Za vojo božjo, siniči, primite se kakega d i e I a » — jih je na uso muoč prosu oča —» dokjer sem mogu in sem biu mlad sem dielu, sada pa je paršu vaš cajt, vaš moment, de se sami zaslužite usakdanji kruh». Gorska skupnost Nediških dolin (Comunità montana delle Valli del Natisone) za rekonstrukcijo U soboto 18. februarja je Gorska Skupnost Nediških dolin organizirala srečanje s predsednikom deželnega odbora (Presidente della Giunta Regionale) advokatom A. Comellijem, ki je govoriu o temi: Razvoj nediških dolin v okviru zakona za rekonstrukcijo (Lo sviluppo delle Valli del Natisone nel quadro della legge sulla ricostruzione). Ob začetku je predsednik Gorske Skupnosti Pio Francesco Macorig govoriu o aktivnosti in programih Skupnosti, deželni konselir Specogna pa je govoriu o deželni pomoči dežele potresenim krajem. Sestanek je biu u dvorani (sali) kulturnega društva v Sv. Lenartu. DOLENJI BARNAS U srjedo 8. februarja je umaru u Dolenjem Barnasu Giuseppe Sittaro, «Cavaliere di Vittorio Veneto». Star je biu 83 ljet. Njega pogreb je biu u Dolenjem Barnasu u četartak 9. februarja po-pudne. Naj gre žalostni družini na ša tolažba. SOVODNJE Nadan 24. ženarja je umaru u čedajskem špitalu Mas-sera Vittorio iz Mašer (Ru-čkin) - Imeu je 81 liet. Pogreb je bil 26. ženarja in smo ga pokopali v trčmun-ski britof. Na Matajurju je padlo ve- —«Za dielat je zmieraj cajt» — so mu odgovarjali smehe. Starac je biu nimar buj ža-lostan, kier je zarjes spoznù kajšne lenuhe ima pri hiši; nazadnje je oboleu od žalosti in iegnu u pastijeo. Šelč sada je paršla u družino ta prava mizerija: u vartu so ra-stle te duje trave in lešča je bla takuo gostà in vesokà, de je pokrivala pogled tudi na hišo. Oča pa je an dan poklicu okuole sebè sinuove in jim odkrito poviedu: «Otročiči, muoja smartna ura se bliža in vi se mi zlo smilite, ako pomislim kakuo boste živieli brez menò. Vidim, de niesta za obedno dielo in, kar je nar-hujš, vam manjka dobra voja» — Sinuove je sadà žalost objela in usi so se razjokal' ku otroc. — «Tata, povei nam kako dobro besiedo; daj nam kako dobrò učilo» — je joče prosu starejši sin. — «Dobrò» — je odgovo-riu oča — Jest vam odkrijem, vam poviem adno skriu-nuost, ki vam jo niesam upu poviedat do sadà. Vi lepuo veste, kakuo smo jest in vaša rajnka mat dielala do zadnjega. U telih dugih lietih srna zbrala za vas adno veliko bogatijo: lonac pun zlata. Jest sem zakopù tel lonac tam za hišo, sadà pa se ne spominjam vič kraja, kjer ta lonac leži; vam pa za sigurno par-sežem, de če pridete do njegà, boste cielo življenje ži-viel’ brez skarbi in nič vam ne bo manjkalo» — Oča je zadnji krat pozdravu sinuove in malo cajta potlè umaru. Si-nuovi so očeta pokopali in ciele dneve so se žalostno daržali. Nazadnje jih je starejši brat poklicu in jim je jau: «Nu, bratri, sami vidite, de nič nam nie ostalo pri hiši in še kruha ne moremo vič kupiti. Se šelč zmislite, kar nam je poviedu oča prijet ko je umaru? Poglejmo, kje je zakopan tist lonac pun zlata; tuole je zadnje naše upanje». Bratri so uzeli u roke lopate in so začeli kopat okuole hiše majhane jame; kopali so in kopali pa o loncu nie bluo ne duha ne sluha. Sried-nji brat je paršu na dan z novo idejo: «Bratri, če mi bomo kar naprej na tole vižo kopali, nikoli ne bomo najdli očetovega zlata; muoramo razkopat in obarnit uso ze-mjo, pedin za pedinare, če če-mò prit do kakega rezultata». Usi so bli za tuo in spet so parjeli za lopate. Obarnili so zemjo ciele njive a lonca z zlatom pa nieso uša-fal’». Ej bratri — je spre-govoriu še narmlajši — je trieba prekopat uso zemjo še liko snega in smučarji se bojo lietos lahko puzali do konca miesca marča. Vlieč-nice (sciovie) so odparte u-sak dan popoldne (od 13. do 17. ure), u soboto, nediejo in pandejak tudi zjutra od 9. ure naprej. Lietos so se zbrali puobi iz Matajurja, Mašer in Pečni j ega in so organizal’ pustovanje. Hodili so po vaseh sauonjskega kamuna in u usako vas parnesli nomalo domače muzike in domačega humorja. U soboto pred Debelinco so v Matajurju parpravli vičerjo in končali pustovanje s plesom. Na mali pust, na velik pust in na Pepelnico pa je bluo vse tiho, zak ljudje so muorali iti vsak za svojim dielom. enkrat, ma buj globoko. Mo-rebit, de je oča zakopu lonac fidano kakih petdeset centimetru u zemjo». Tudi tel krat so bli usi za tuo in hitro so parjeli za lopate in malendri-ne. Starejši brat je kopu in kopù brez se oddahnit in nazadnje je bluo njega dielo poplačano: z lopato je zajeu u nieko veliko in tardo stvar; sarce mu je poskočilo od ve-sejà in subit je poklicu ostale bratre: «Pridite hitro tle, zak sem ušafu šigurno lonac z zlatom». Oba bratra sta hitro parteklà in skušala pomagat starejšemu bratru. Dugo so se trudili prijet ko so ve-kopali iz zemje... težak kaman namest takuo zaželeno zla-tuo. «Kaj bomo dielali s telim kamanom — so se jezli med sabo — nesimo ga proč in varzimo ga kamor nam ne bo napot». Odstranili so kaman in spet šli naprej z dielom. Cieli dini dan so se martrali, takuo de so bli pozabil’ na kosilo in na počitek. Za jo na kratko povje-dat: prekopali in obarnili so še enkrat uso zemjo, ki je ratala mehna in parpraujena za spa-r j et sienje. O loncu z zlatom pa obednega sledu. «Če smo že prekopali use njive — je pomislu starejši sin — je škoda, de ostanejo zapuscenè. Zasadimo vinjiko in bomo vidli, če bomo imiel kako par-dielo». «Naj bo! Morebit naše dielo in naš puot nie biu zastonj» so jiali usi trije. Usadih so vinjiko in skarbieli za njo ku ti pravi kumet’. Cajt je šu naprej in počasi pred njimi je zrastu velik vinjak in tu jesen na tartah so se majali težki grozdi, lepuo pofarbani ko zlatuo. Bratri so pobandimal' grozdje, nomalo so ga obdaržal za suoje potriebe, ostalo pa prodal’ in liep denar zaslužil’. Šelč takrat je starejši brat paršu do pameti in jau: «Tuole, bratri, je lonac z zlatom, o katerem nam je govoriu re-njki oča pred suojo smartjo! Niesmo zastonj prekopal’ uso našo zemjo, kier iz nje smo vekopal' to pravo bogatijo». «Ries je» se je oglasiu sriednji brat - «usako lieto se bomo trudili na našem gruntu in od njega bomo dobili spet zlatuo». Od takrat naprej teli trije bratri dielajo zvestuo usi kupe in usako jesen od dieia suojih rok in od same zemje dobijo zaslužen lonac z zlatom, za katerega so zviedli od dobrega in pametnega očeta. (Iz ruskega jezika prevedel v beneško - slovenski dialekt: Božo Z.). Slovenska maša v Vidmu Na pobudo skupine slovenskih vernikov, ki živijo v Vidmu, bo, od 11. februarja dalje, vsako drugo soboto v mesecu, slovenska maša tudi v Vidmu. Maša bo ob 19.30 v kapeli videmskega semenišča, v ulici Ellero in jo bo daroval naš beneški duhovnik dr. prof. Marino Qualizza. Tako, vsako drugo soboto v mesecu ob 19. uri in 30, spomnimo, da je verski obred v našem jeziku v središču Vidma. Pust je biu par nas zmje-raj velik dogodek. Pust je dajau usako ljeto našim ljudem parložnost, da so pokazali svoj veseu karakter, par ložnost, da so pozabili na trudnost, na mizerjo, na križe in težave. Posebno na Mali in Veliki Pust se je zmje-raj use veselilo par nas, staro in mlado. Usaka vas je imjela in ima svoje pustne navade. O ženah je na stuojke pregovorov (proverbiti), dobrih in slabih. Adan od teh naših pregovorov pravi: «Žena, če zna lepuo djelat, darži tri kantone od hiše gor, če pa ne zna djelat, jih podere use štiri. Drugi naš hudoban pregovor pa pravi: «Postavit ženo za gospodarja, je kakor postavit vuka za mesarja». Ankrat so uprašal njekega pesnika, naj povje, kaj misli o ženskah in on je jau: «Oh, babe, babe, še nar-buojše so slabe!». Če bi kajšan uprašu: «Pa ti, Petar Matajurac, kaj misliš o njih?» Nevjem, kaj bi od-guoriu. Jast sem nekoliko u središču, med tistimi, ki govorijo o njih dobro in slabo, nekako neutral. Da pa ne zgrešim, da bojo usi dakordo z mano, vam povjem, da je žena narbuojša u pastjetji, sevjeda, če ni zavojo boljez-ni. Nu, pustimo škerce na stran in pogovorimo se rjes-no o tem Ijepem bitju, ki živi na svjete, ki je nastalo iz A-damovega rebra in ki mu pravimo žena. Dost glavi so zgubil možje zavojo žene? Bi jih bluo težkuo preštjet! Dost dvobojev (duelli), dost ujejski je bluo zavojo žene? Puno, previč! Pomislite, da zavojo Ijepe Helene iz Troje je uejska durala trideset ljet. Use tuole pa ni znižalo u-rjednost, ki jo ima žena u človješki družbi. Največjo urjednost in milost daje ženi U nekaterih vaseh so ble začele te navade že iti u pozabo. Opuščali so jih zavojo pomanjkanja ljudi, posebno mladih ki, so šli u emigracijo. Zadnji udarec je dobiu Pust od predlanskega potresa. Šlo se je za biti ali ne biti, kaj šele se spuščati u ma-škerade. Sada se je življenje no malo normaliziralo, strah je popustu in čepru imajo ljudje skarbi za obnovitev materinstvo. Naše svete muterà! Koliko so pretarpele, da so zredile otroke u mi-zerji. Djelale so na puoju in senožetih od zuore do mraka. Kadar so se varnile domov, jih je čakalo pa še hišne djelo, kuhanje, pranje in djelo u hljevu. Trudna in zgarana je muorla še u pastjeji pokazat možu dobro voljo, čene jih je pa fasala. Štjeta je bla žena manj ku žvina u hljevu in ni nikdar protešta-la. Takrat e bla potrjebna kajšna feministična organi-zacion, da bi žene rešila iz obupnega stanja. Današnji dan je use drugač, tud tle par nas. Ženi se šteje enako, kom-panjano urjednost, ku možu. Po pravici povjedano, u dostjeh družinah so obljekle moške bargeške, moški nosijo pa kikljo, ker one komandirajo. Po placih uečejo narbuj tiste, katerih možje pomivajo doma posodo, krož nike (tonte, piate in drugo). Te žene imenujemo feministke. Kadar jih gledamo uekat po placih, marskajšan reče, da se je svjet obarnu narobe. Jest pa vam pravim, da ni takuo. Feministke so ble že pred Kristusam in o njih vam bom za zadljuček povjedu tole zgodbo. Ankrat so se u njekem mje-stu, deleč od nas, zbrale kupe žene in protestirale proti Bogu. Uekale so glih takuo, ku uečejo današnji dan. Tj eie so glih tiste reči, še nekaj vič ku današnje. Tista, ki je bla narbuj sarborita, jezna, razkačena, je predlagala (pro-ponla), naj gre delegacija do Boga in naj mu obrazloži, in postrojiteu svojih hiš, se je varnilo u naše vasi staro veselje, kar je pokazu tudi letošnji Pust. Pustovali so od Kolovrata do Rezije, da še nikdar takuo. Pustovali so u rečanski dolini, u Srednjem, u Dreki, u nediški dolini. Naj lepše so bile letos maškere u Reziji, ki so jih posneli tudi za televižjon. Na Veliki pust je bluo nar-vič veselja u Ruoncu, kjer so se zbrali ljudje iz usjeh naših dolin in plesali, da se jim je kadilo pod nogami, škoda, da njeso imjeli ljetos gor kuša (kozla), ker se jim je udušiu ob lanskem pustovanju. Za kuša pa so ljetos poskarbjeli puobje iz Skal in Zavarta. Pod vratom je nosu Sporto. Notar so mu dajali ljudje jajca, klobase, salame in puno drugih dobrih reči. Višno pa, da so se mu bli pozabili dati jest, ker u Lombaju se jim je biu zgubiu. Odkrili so ga, ko je biu pojedu že use rože Mariji Partenovi. Lepi pustje so bli tudi u Bijačah, u nediški dolini, še sada pravijo usi o njih. Tro-štamo se, da za naprej ne bomo imjeli hudih nesreč in da bomo hljetu praznovali «Kralja veselja» - Pusta še buj naveliko, kot ljetos. kaj je pru in kaj ni pru. Druge žene so ji začele pljuskat tuč, na roke. Takuo je šla delegacija žensk do Boga, ki jih je lepuo sparjeu. «Kaj želite?» jih je uprašu. Odgovorila je tista, ki je bla narbuj razkačena. «Ni pru, da muoramo tar-pjet samuo me, kadar porodimo otroka. Pošteno an pravično bi bluo, da bi tarpeu tudi mož!». «Imate ražon», jim je od-guoriu Buog. «Sklenu sem, da od sada naprej bo tarpeu tudi oče, tata!». Žene so se veselo varnile damu. Šlo je '■nekaj cajta naprej in parva je zanosila tista, ki je vodila (guidala) delegacijon. Paršu je tudi dan poroda. Ležala je na pastjeji in parjeli so jo hudi porodni krči. Nje mož je biu ob pastjeji in se tipu za trebuh, a bolečine mu njeso paršle. čudno se mu je zdje- lo. Bluo je gorkuo in biu je ves nervozan. Odparu je okno in tedaj je začu na tre-čem planu moža, ki je krulu in se zviju od bolečin. Buog je biu jau ženam, da bo na porodu tarpeu oče, tata, ne mož. Oče je biu na tre-čjem planu. Mož od tiste žene je use zastopu. Po porodu je vičkrat namlatu ženo. Ji ni ostalo druzega, ku zbrat nazaj kupe žene in iti k Bogu. Prosile so ga, naj napravi tise po starim, naj bojo samuo one tarpjele na porodu. Buog jih je spet uslišu an takuo tarpe samuo one. Na tole vižo pa je skritih puno grehu. Vas pozdravja vaš Petar Matajurac PISE PETAR MATAJURAC O ženskah (te dobrih in te slabih) mm Tradicionalni pustje iz Ruonca: angel hudič in bak , KAJ SE JE ZGODILO PO NAŠIH DOLINAH ; Vasi pod Kolovratom Ob ašembleji socialistov u Dreki Zakaj Dreka umira? Nimajo še luči ne! U zadnji številki Novega Matajurja smo pisali o demografskem gibanju u dre-škem komunu. Napisali smo — in tuo lahko usakemu dokažemo — da je zgubila Dreka od zadnje uejske do donas nad taužent ljudi. Gor je bluo življenje in djelo zmjeraj buj težkuo, kot po drugih komunah. Gor so muorli u nekaterih vaseh nositi od zakraja njive pod varh zemljo u koših, če so tjeli, kaj usadit ali usjat. Obedan ni nič napravu, da bi jim zbuojšu življenje. Za-tuo — kadar so se jim od-parla urata u svjet — so začeli zapuščati domuove u velikem številu. Kar je bluo dobrega napravjenega za Dreko, je tuo, da so jim zgradili cjesta po usjeh vaseh, a od same cjeste človek ne more živ j et. Če se ne napravi še kaj blizu cjeste (djelo), ti cjesta samuo pomaga iti proč. Prej so nosili valiže ljudje na harbtu u dolino, potle so paršli po nje automobili in autobus. Na dan 31. decembra 1977 smo imeli u našem komunu 1115 ljudi, 590 moških in 525 žensk. Dne 31. decembra 1976 pa smo imjeli 1116 ljudi, 591 moških in 525 žensk. Tuo se pravi, da smo imjeli na koncu zadnjega ljeta samuo adnega človjeka manj ku pre dlanskem. Emigracija se je skor popunoma ustavla, kar kaže, da se sada buojši živi u komunu ku prej in da je tudi buj lahko ušafat djelo blizu duoma. U zadnjem ljetu se je varnilo u komun (emigriralo) 31 lju di, 22 moških in 9 žensk. Odšlo iz komuna (zbrisani iz registrov) 29 ljudi, 20 mo- Več emigrantov, ki so na-pravli puno ljet po svjete, se je bluo varnilo domov, kajšan s penzionam, kajšan pa z veliko dobro voljo do djela, a njeso ušafal nič spremenjenega. Djela ni bluo. Leč (zakoni) so se spremenili na slabše, da jim njeso pustil ne po-strajat ne zidat novih hiš. Šli so zidat hiše u Furlanijo, kjer imajo tudi djelo: u Čedad, Videm, Manzan, Corno di Rosazzo in druge laške vasi. Kuo čješ, da ti ostanejo gor, če njemajo še luči ne! Električno energijo, ki jim jo daje ENEL svetli takuo malo, da ob tej s veti j avi ne more iti človek niti na svojo potrjebo. Ne funkcionirajo domače električne mašine: pralni stroji, frižiderji, radio, televizija, peglajsi in drugo. Tisto malo ljudi, ki še živi u Dreki, se je naveličalo. Pred kratkem so zbrali skupaj «bollette», s katerimi bi morali plačat elektriko in so jih u paketu varnili ustanovi ENEL. se je rodilo 7 otrok, umarlo je 12 ljudi, poročilo se je 17 parov. Rodili so se: Laurencig Anna - Bakano-va iz Podarja, Marchig Michelina - Kuškacova iz Peč-njega, Golles Simona - Per-sova iz Strmice, Vogrig Clau dia - Guojova iz Gabrovce, Martinig Gianluca - Žmataju iz čeplešišč, Carlig Marco -Pinku iz. Bare, Dus Roberto - Matiacu iz Tarčmuna. Poročili so se: Dus Valentino - Kovaču iz O tem problemu so govorili socialisti na Krasu u nedeljo 5. februarja, kjer se je zbrau njih okrajni komitat (Comitato di zona). Na tem sestanku so socialisti sklenili, da dajo mandat svojim parlamentarcem in deželnim konselirjem, da bi hitro rešili ta problem. O tem so bili obveščeni deželni odbornik (ašešor) za industrijo in kompartimen-talni direktor od ENEL. Usi bi morali pomagat, da ostane u Dreki še tisto malo ljudi, ki gor živi. Emigranti, ki se vračajo in tisti, ki so doma in ki žele zidati, naj se jim dajo use olajšave za gradbeno licenco. U Franciji in u Švici dajejo ljudem, ki živijo po gorskih vaseh posebne podpore za bivanje (premio di residenza). To zahtevamo tudi mi že nad 15 let. Zdaj to zahteva tudi « Coltivatori diretti ». če bi dajali te premije in ustvarili delo u bližini, bi se ustavilo vič mladih ljudi u Dreki in po drugih gorskih vaseh naših komunov. Mašer in Secli Luciana - Suo-kova iz Mašer; Cendou Giuseppe iz Karmina in Vogrig Bruna - Guojova iz Gabrovce; Zabrieszach Daniele - Lie nartu iz Bare in Golles Do-ria - Cekova iz Starmice; Fe-lettig Daniele - Faletu iz Mašer in Cendou Maria Alba -Foinacova iz Mašer; Felettig Giovanni - Faletu iz Mašer in Cendou Edda - Foinacova iz Mašer; Podrecea Mario iz Čedada in Loszach Elvira -Drejatova iz Mašer; Medveš Luciano - Baštjanu iz Bare in Podorieszach Anita - Ba-štjanova iz Bare; Vogrig Mario-Piskul iz Gabrovce in Franz Pia - Suosova iz Matajurja; Zufferli Mario iz Grmeka in Loszach Dora -Zeicova iz Ložca; Petricig Eugenio - Gouštengah iz Tar čmuna in Trinco Anna -Piernova iz Tarčmuna; Go-sgnach Giuseppe - Klamarju iz Matajurja in Medveš Daniela iz Podbonesca; Velicaz Pietro - Velikacu iz Mašer in Maruszach Elsa iz Čedada; Podorieszach Romano -Dreičicu iz Starmice in Cro-maz Laura - Loškina iz Bare; Martinig Mario - Lapusu iz čeplešišč in Pizzulin Franca iz Čedada; Loszach Mario -Tonhu iz Duš in Zuanella Maria - Šuončianova iz Matajurja; Golop Luciano - Po-login iz Tarčmuna in Peres-sutti Emanuela iz Povoletto; Guion Gianluigi iz Podarja in Chinellato Emilia iz Mar-tellago (VE). Umarli so: Petricig Augusto - Šimanu iz Tarčmuna, Massera Maria - Loškina iz Polave, Golles Giuseppe - Ceku iz Starmice, Massera Giovanni -Guolacu iz Mašer, Franz Giu seppina - Kocerinova iz Gabrovce, Franz Emilia - Bla-žova iz Matajurja, Gosgnach Celesta - Poštakova iz Mašer, Podorieszach Antonio -Savodjanu iz Mašer, Zuanella Luigi - Ruončian iz Matajurja, Franz Mario (Ha-gen) Nemčija - Rafelu iz Starmice, Gosgnach Celesta - Čo j acova iz čeplešišč, Petricig Maria - Gouštengah iz Tarčmuna. TRINKI V zadnji številki Novega Matajurja smo pisali žalostno novico, da je umaru u Belgiji, v kraju Seraing, naš emigrant, član direktiva sekcije naših slovenskih emigrantov, Gildo Trinco iz Trinka (Dreka). Njegovi pari j atei ji, člani sekcije slovenskih emigrantov so nam zda pošjali njegovo sliko, ki jo objavljamo v spomin usem tistim, ki so ga poznali, ljubili in spoštovali. Rajnkemu Gildu želimo, da bi u miru počivu u juški zemji. Rajnik Gildo Trinco PRAPOTNO Ne gre lepuo «Riserva» od jagru Pred kratkem je direktor jagarske rezerve, Eugenio Lesizza, odstopu od tega mje sta. Ljudje so se uprašal zakaj, a jim ni bluo pojasnjeno. Vedo pa, da je preživela rezerva u zadnjem cajtu hude stvari. Ne manjkajo divji j agri (bracconieri) in tudi med pravimi j agri so nekateri, ki so podobni bra-konirjem. Na sodišču ležijo štiri tožbe. Troštamo se, da bo novi direktor naravnu reči, a bo težkuo, saj ni manjkala dobra volja tudi Eugeniu Le-siz. Trjeba je spremeniti mentaliteto nekaterim ja-gram, potle bo šlo use dobro. Gospod Čedarmaz-famoštar u Prapotnem kavalir Republike Z dekretom predsednika republike je dobiu križ kavalirja republike gospod Pre Jožef - Čedarmaz, famoštar u Prapotnem za djelo, ki ga je opravu u svoji duhovniški službi. Parjatelji in žlahta mu čestitajo. GRMEK Važen (important) komunski konsej U nedeljo 12 februarja se je sestal naš komunski svet in diskutiru o puno važnih problemih. Za notranje cjeste u Topolovem in na Zverincu so sklenili, da dajo djelo u moke domačim obrtnikom (ar-tigianam). Komun jeuzeuna djelo tehnika, ki ga bo plačevala dežela (region). Tehnik je Beppo Vogrig iz Klo-diča. Imenovali bojo še e-nega tehnika, ki bo ostù u službi dvje ljeti. U sanitarni konzorcij če-dajskega okraja so bli imenovani namjestnik šindaka Paolo Canalaz in konselirja Luigi Vogrig in Beppino Sdraulig. U šolski okraj (distretto scolastico) so bli i-menovani Rosina Zufferli, Natale Chiabai in Paolo Canalaz. Komunski svet je še skle-nu napravit urbanizacijske djela par hišah, ki jih je šenkala Socialistična republika Slovenija. Najvič cajta so posvetili konselirji razpravi o deželnem zakonu štev. 63 o rekonstrukciji. Ta zakon predvideva posebne plane za rekonstrukcijo in za javna dela. Komunu daje možnost, da razlasti ( possibilità di esproprio ) zemljišče, če je potrjebno. Ašembleja «Polisportive» u Klodiču U četartak 9. februarja so se zbrali u oštariji par Mo-horine u Klodiču športniki, ki so upisani u «Polisportivo». Kratko poročilo je podau predsednik Mario Bergnach, finančno poročilo t>a blagajnik Marinig Luciano. Med drugim je povjedu, da jim je dala dežela (region) 300 taužent lir kontributa. Potle so napravli skrivne votacione za obnovitev di- rektiva. Narvič glasov (vo-tu) so dobili: Marinig Luciano, Trusgnach Gianni, Rudi Renzo, Bergnach Mario, Zabrieszach Mariucci, Clodig Romeo, Clodig Aldo in Scuderin Gianni. Ta imena bojo sestavljala novi direktiv, ki se bo kmalu zbrau in izvolu predsednika, blagajnika in sekretarja. Par-pravli bojo tudi športni program za Ijeto 1978. LOMBAJ Dne 18. januarja je po kratki boljezni umaru Štefan Tomasetig - šuincerju po domače. Imeu je 72 ljet. Šu je preča za ženo Lidio saj ni dugo od tega, ko je umarla. Naj u miru počiva, PROSNID Dne 6. marca bo 3. obletnica od kar je na Jesenicah tragično zgubiu življenje Natale (Božo) Macorig, ki je gor živeu in djelu nad281jet. Še zmjeraj je živ njega spomin u srcu žene Angele in hčerke Marije, ki živita na Jesenicah in brata Marja, ki živi u Prosnidu. Rajnik Natale (Božo) Macorig SREDNJE GORENJI TARBI V saboto 28 ženarja so otroc iz Tarbja napravli no fešto tu sai od pošolskega pouka (doposcuola). Najprej so imieli film «La quinta offensiva» in potem je nastopu študentski oktet iz Ljubljane, ki je imel velik uspeh. Vsa vas je bila prisotna in tudi puno ljudi iz bližnjih vasi, čeglih je bila slava ura. Fešta je trajala do osme ure an so šli vsi damu veseli an kontent. ŠPETER Al bojo odstranjene vojaške uslužnosti (servitù militari)? U zadnjem cajtu se širi novica da bojo sudaške o-blasti odstranile vojaške uslužnosti (servitù militari) na željo domačih oblasti. Tale je rjes vesela novica, če bo daržala. Dobro bo za kumete, pa tudi industrijska cona ne bo imjela vič težav za se razširit. SOVODNJE Demografsko gibanje u ljetu 1977 Ustavla se je emigracija ških in 9 žensk. U ljetu 1977