NOVI TEDNIK
-direktor in v.d. glavnega urednika NT&RC: Jože Cerovšek,
^govo''"' urednik NT: Branko Stamejčič, odgovorni urednik RC: Mitja Umnik
oktober 1990 • številka 44 • leta XUV • cena 10 Ulnarlev
malu spet na oblasti
 prenovilelii
prenovitelji, tako konservativci, kot tisti, ki jih preteklost ne zanima,
aenkrat še pod isto zastavo. Toda odporniško gibanje že deluje...
vtisov s kongresa objavljamo na strani 5.
Umetniki v
deiavsicl banduri
Prav gotovo ste že kdaj šli mimo kakšne njegove skulpture: iz lesa,
železa, jekla, aluminija, in slišali za njegovo ime: kipar Vasilij Četko-
vič-Vasko, aklimatiziran Črnogorec z vselej zvesto ljubico kitaro, jo
je ustvaril in jo postavil na tovarniški travnik ali pa v osrčje Evrope.
O njem, o človeku in kipaiju, pišemo na 17. strani.
frkev in šola pred
''ročnim oltarjem
J^eta - verouk v šolah, da ali ne?
11.
i
^ro na razpotju j
Nembe SO najbolj boleče za Kemijo, b
^^ 4.	I
... In V
prah se
povrneš
»Neizmerne vojske se
pojavno v somraku pozne
jeseni; vsi mrtvi nas pozi-
vajo. Vsaj za en dan naj se
zavemo njihove ogromne
množice... Vsi mrtvi
imajo pravico do tega, da
jih ne pozabimo. Kako
kmalu bomo tudi mi med
njimi, neznani med nez-
nanimi, in bomo žejah po
pomoči tistih, ki stojijo še
v življenju.« (R.Schne-
ider)
Dan mrtvih je pri nas ta
dan spominov. Cerkev se
1. novembra spominja
vseh svetnikov, še zlasti
tistih, ki na zemlji njihove
skrite svetosti nihče ni
poznal in priznal. Druge-
ga novembra je v cerkve-
nih koledarjih zabeležen
spomin vseh vernih raj-
nih, ki je odraz spoštova-
nja. Mrtvi so bili deležni
spoštljivega spomina
v vseh časih; že pogani so
imeh na določene dneve
spominske obrede ob
grobovih, danes poleg
pretežno krščanskih tudi
drugi narodi enkrat v letu
na prazničen način obu-
dijo spomin na vse rajne
skupaj.
Naš dan mrtvih je bil
desetletja enak; okrašeni
grobovi, sveče, spomin-
ske slovesnosti, bolj ali
manj bahave in samov-
šečne. Da se živi pokažejo
pred živimi. Mali ljudje
pri malih grobovih, veliki
pri velikih. Tako bi ostalo
še naprej, pa so se v zad-
njem letu povsod okoli
nas začeli odpirati grobo-
vi, za katere večina živih
še vedela ni. Sveče pred
orumenehmi fotografija-
mi in zbledelimi spomini
v skritih kamrah so zame-
njale slovesne daritve,
križi in množice, ki so po-
trdile, da je spomin tudi
na te mrtve ostal živ.
Marsikom u je zastal ko-
rak med enimi in drugimi
grobovi. Je prav, da se jih
spominjamo? Je, prav je.
Vsi mrtvi imajo pravico
do tega in slabo je bilo, da
smo nekaterim hoteli to
pravico vzeti. Spomin
sam še ni vrednostna sod-
ba. Kdo pa sploh smo, da
smo si in si zopet hočemo
jemati to pravico? Da za-
radi svojih omenjenih
sodb slavimo danes ene
mrtve in jutri druge, so-
časno pa enim in drugim
jemljemo pravico do spo-
mina? Te pravice nima-
mo in nihče nam je ne
more dati. Nekaj drugega
so dejanja, na katera opi-
ramo svoje sodbe. A ta
dejanja so naredili živi
ljudje v nekem konkret-
nem zgodovinskem času
in okoliščinah. Naj deja-
nja živih sodi in obsodi
zgodovina, mi pa ob dne-
vu mrtvih ostanimo pri
spominih. Z žalostjo do
tistih, ki smo jih v njiho-
vem življenju imeli radi,
s ponosom, če tako obču-
timo ob misli na njihova
dejanja, s trpkostjo, če je
tak spomin na njihovo
usodo.
Spominjamo se, da se
bomo zavedali, da življe-
nje ni gladka cesta, ki vo-
di le v eno smer, da se
bomo zavedali, da pot, ki
se nam zdi edina pravilna
morda za druge pomeni
popolno zmoto. Da bomo
vedeli, da se bodo spomi-
njali nas že samo zato, ker
smo nekoč živeli. In nikar
ne pozabimo: grobovi so
kraj zadnjega počitka in
ne bojno polje, kjer mora
nekdo zmagati. Tu ni
zmagovalcev in poražen-
cev. Samo mrtvi so, ki ča-
kajo na nas.
MILENA B. POKLIČ
2. stran - 31. oktober 1990	jviau^ijy I

2. celjski
večer - gost bo
Janez Janša
Demilitarizacija Slove-
nije ali nacionalna arma-
da - to bo tema 2, celjske-
ga večera v hotelu Evropa,
gost pa bo slovenski
obrambni minister.
V zadnjih dneh je vpraša-
nje obrambne suverenosti
Slovenije v središču slo-
venske javnosti. Dogodki
se pač vrstijo tako, da že
zdaleč ni več zanimivo sa-
mo razpletanje spora med
Slovenijo in zveznim sekre-
tarjem za ljudsko obrambo
glede nabornikov, marveč
se formiranje nacionalne
armade povezuje z uveljav-
ljanjem slovenske državno-
sti. Vendar si stranke o tem
niso enotne. Zeleni in
ZSMS-Liberalna stranka
so za demilitarizacijo Slo-
venije, vsi drugi pa omahu-
jejo ali pa so prepričani, da
nova slovenska država ne
more brez lastne vojske.
Na različna vprašanja bo
vedel n^ boljši odgovor
obrambni minister Slove-
nije Janez Janša. 2. celjski
večer bo v hotelu Evropa
v petek, 9. novembra ob
19.30. Moderator bo ko-
mentator Dela Jože Vol-
fand.
N. D.
Politično organizirani
Ailianci na Ceijsifem
Čeprav ie ¥ Sloveniji velilfo Albancev, v naši republild nočejo
svoje Uiaspore
v Celju smo minuli četr-
tek dobili za naše območje
novo politično stranko
- ustanovila se je celjska
podružnica Demokratske'
zveze Kosova, ki ji predse-
duje Sazbina Prebreza. Ve-
liko dvorano celjskega Na-
rodnega doma so napolnili
Albanci s Kosova, živeči na
Celjskem, ki sta jih pozdra-
vila predstavnik Demosa
Silvester Drevenšek in Ze-
lenih Pavle Kavšek, sprego-
voril pa jim je tudi predsed-
nik ljubljanske Demokrat-
ske zveze Kosova Martin
Berishai.
Celjska podružnica Demo-
kratske zveze Kosova bo de-
lovala po skupnem, stran-
karskem programu, na svo-
jem ustavnem zboru pa so se
najprej poklonili spominu
žrtvam, ki so zadnja leta pad-
le na Kosovu. Z dvignjenimi
kazalci in sredinci so člani
podružnice Demokratske
zveze Kosova podprli nadalj-
nji tihi in mirni upor Alban-
cev, ki odločno nasprotujejo
represiji, uvedbi izrednih
ukrepov in političnemu te-
rorju nad pripadniki svojega
naroda. V svojem delovanju
se bodo zavzemali za uresni-
čevanje pravic, ki bi jih Al-
banci morali imeti v Jugosla-
viji. Za konfederalno Jugo-
slavijo, ki bo skupnost ena-
kopravnih narodov in narod-
nosti, vodena z dvodomskim
parlamentom. Zavzemajo se
za dom republik in pokrajin
ter dom državljanov, v drža-
vi pa bi morali odločno od-
praviti vse privilegije, ki te-
meljijo na nacionalni pripad-
nosti.
Albanci v Jugoslaviji ne
razmišljajo o odcepitvi in
priključitvi k Albaniji, prav
tako ni v njihovem interesu
vzpostavljanje kakršnekoli
konfederacije z Albanijo,
ampak zahtevajo zase samo
enakopravnost v okviru Ju-
goslavije. Njihova prizadeva-
nja, potrjuje jih tudi ime
stranke, so vezana na demo-
kratizacijo države, ta pa
vključuje vse od najosnov-
nejših človekovih pravic do
pravic izobraževanja, kultur-
nega udejstvovanj a, uporabe
nacionalnih simbolov in
praznovanja lastnih prazni-
kov. Temeljna naloga Demo-
kratske zveze Kosova pa
ostaja tudi najprej skrb za
prikazovanje resnice o Koso-
vu, kjer je doslej največ, tudi
v mednarodnem prostoru,
dosegel predsednik stranke
Ibrahim Rugova.
Predsednik ljubljanske
Demokratske zveze Kosova
Martin Berishai je v kratkem
zgodovinskem orisu življe-
nja in delovanja Albancev
povedal, da so bili Albanci
v Jugoslaviji - čeprav so se
prostovoljno in samostojno
odločili za življenje v tej dr-
žavi - po letu 1945 odrinjeni
in zapostavljeni, »drugora-
zredni« državljani. Zdaj je
prišel čas, ko ne dovolijo
več, da se drugi igrajo z nji-
mi. O strahu, »da bodo Al-
banci zaradi nevzdržnih raz-
mer na Kosovu zasedli Slo-
venijo«, ki se pojavlja med
Slovenci, pa je Martin Beris-
hai dejal, da Demokratska
zveza Kosova sodeluje z ne-
katerimi slovenskimi politič-
nimi strankami v prizadeva-
njih, da zaustavijo množično
priseljevanje Albancev
v Slovenijo.
IVANA STAMEJČIČ
Vodstvo celjske podružni-
ce Demokratske zveze Ko-
sova sestavljajo predsedni-
ca Sazbina Prebreza, pod-
predsednik Rifad Bajrakta-
ri in sekretar Xhezair
Ibraimi.
TRAČI
niče S
Zgledi vlečejo. Novega
tednika odkritje piratske
radijske postne je dalo
idejo pttejevcem: vsake-
mu uslužbencu in ostalim
janičarjem ponujajo 200
dinarjev nagrade za od-
krit piratski telefaks.
Predlagamo naprej: za
vsak odkrit pttejevski
tehnološki ali ekonomski
višek - nagrada 1 tele-
faks.
Kolega, ki sta sprem-
ljala kongres SDP, sta
pred kongresom modro-
vala, da politika nikakor
ne sodi v novogoriški
kulturni dom, kjer je
kongres bil, temveč
kvečjemu v teater. Ko
sta ugotovila, da je tam-
kajšnji kulturni dom
hkrati tudi gledališče,
sta bila potolažena.
Zaradi dveh samcatih
gostiln, ki motita nočni
red in počitek občanov
v Zgornji Savinjski doli-
ni, predlaga mozirska vj
da odlok, po katerern -
treba vse gostilne zanj A
ob desetih zvečer. Afo/
pa je posebej dobiti
glasja za daljši odpiral
čas. Bi bilo morda en,
stavneje, če bi r^je obe:^'
gostilnama določili za fl^
ront dvaindvajseto uro?
Sicer pa je gornje le še e„
dokaz, da savinjska ne
vošljivost ne pozna mf
ja. Kako se že stopnjJ
pridevnik skop? TakZ
Žalec, Mozirje, Soi
čava...
Železarna Štore tož
mariborski Večer, ker jf.
objavil pismo o Železarni'
za podpisanega pa so
ugotovili, da ne obstaja
Mi sicer vemo, kdo je
iskana oseba, ampak se
nam zanimivejše zdi dej-
stvo, da Železarna na vse-
bino pisemca nima nobe-
ne pripombe.
Ob obetih, da bo v Celju in regiji vse več packan]
prihajalo tudi v njihove pisarne, si je celjsko tožil-
stvo omislilo zaščitne delovne komplete. Delavci so
se takoj razdelili v dva tabora: enim so bolj všeč čm
zaščitna očala, drugim gumijaste rokavice.
KOMENTIRAMO
K|e le klorofil?
v programu, da bi postalo
Celje živo mesto, mesto
ustvarjalnih, zadovoljnih in
delovno sposobnih ljudi, ki
bi gradili svoj in družbeni
boljši jutri, so trenutno štiri
ključne točke. Ostanimo pri
kadrovski politiki, štipendi-
ranju in eksistenčnih mož-
nostih (priložnostih ?) ter sti-
muliranju strokovnosti in
ustvarjalnosti, ki jih občina
in mesto Celje (ne)ponujata.
V	celjski občini je iz leta
v leto razpisanih manj ka-
drovskih štipendij (letos le
568, kar je skoraj za tisoč
manj kot pred tremi leti in le
80 več, kot je bilo lani pode-
ljenih). Razkorak med razpi-
sanimi in podeljenimi ka-
drovskimi štipendijami na-
mreč ostaja, saj se izkazane
kadrovske potrebe v občini
precej razlikujejo od načrto-
vanih poklicnih usmeritev in
želja mladih.
Celjski izvršni svet vabi
k sodelovanju mlade stro-
kovnjake. Pravijo, da želijo
v prvi fazi le evidentirati ti-
ste, ki imajo ambicije in vizi-
je za svoje ustvarjalno delo.
Kasneje bi jim pomagali in
jih vzpodbujali v razvoju po-
djetništva, občina in mesto
Celje pa bi s tem krepila svoj
ustvarjalni potencial.
Že desetletje v občini izbi-
rajo inovatorje Celja, šele le-
tos pa je nagrado na tem raz-
pisu dobila tudi družboslov-
na raziskava. Večina nagra-
jencev je menila, da inova-
tivno delo sploh ne pomeni
možnosti napredovanja ozi-
roma premestitve na delov-
no mesto, ki bi takšno delo
še vzpodbujalo.
V	Celju zbirajo denar za
gradnjo kadrovskih stano-
vanj, kriteriji za njihovo do-
delitev so zelo ohlapni in do-
puščajo vsem kandidatom
precej možnosti, da pridejo
do svojega bivalnega prosto-
ra - a kaj, ko je stanovanj
vedno premalo, prosilcem
pa rešijo življenjske zadrege
le za 8 let.
Vse skupaj je torej še naj-
bolj podobno zaprtemu kro-
gu oziroma drevesu, ki mu
odtekajo življenjski sokovi.
Korenine in deblo se sušijo,
listi pa vztrajno, še z zadnji-
mi močmi, zelenijo. Kako
dolgo še? Brez fmančnepod-
pore (štipendije) se bodo tu-
di nadarjeni mladi ljudje
utopili v sivini povprečja, saj
v družinah zmanjkuje denar-
ja za vse dražje šolanje. Na-
čelna podpora mladim stro-
kovnj^om pri njihovem
ustvarjalnem delu se sicer le-
po sliši, a podjetništvo še
vedno zahteva (lasten?) za-
četni kapital, delovne pro-
store, komunikacije... Če
inovativno delo ne prinese
rezultatov vsaj v okviru last-
nega delovnega kolektiva,
bo slej ko prej zamrlo. Mlad
strokovnjak, prejemnik ka-
drovskega stanovanja, pa bo
najbrž že kakšen mesec po
vselitvi bolj kot o svojem de-
lu razmišljal o tem, kam se
preseliti čez osem let.
Ne bi v občini poskušali
zbrati še tisto malo klorofila,
ki ga Celje premore, ga ople-
meniti in vzpodbuditi krože-
nje življenjskih sokov v od-
mirajočem drevesu? Če bi
uspelo, bi tudi govorice
v skupščinskih kuharjih
o Knežjem mestu Celje iz-
zvenele veliko bolj optimi-
stično in predvsem uresnič-
ljivo.
IVANA STAMEJČIČ
Gostilne le do 22?
člani mozirskega izvršne-
ga sveta so se na zasedanju
zbrali prejšnji četrtek.
Sprejeli so odlok o organizi-
ranju javnega podjetja na
področju komunalne in sta-
novanjske dejavnosti, ki ga
bo ustanovila skupščina na
osnovi obstoječih osnovnih
in obratnih sredstev, s kate-
rimi gospodari dosedanja
DO Komunala.
Mozirski IS je sprejel
sklep, da se cene odvoza
smeti ter distribucije vode
povišajo za 15 odstotkov ter
spremenil cene geodetskih
storitev.
Na področju turizma izvrš-
ni svet predlaga ustanovitev
delniške družbe, ki naj bi se
poleg oblikovanja in prodaje
turističnega proizvoda sode-
lovala še pri ustanavljanju in
gradnji drugih turističnih
objektov. Prvi kupci delnic
naj bi bili mozirski lA, Zgor-
njesavinjska kmetijska za-
druga, Savinja Moziije in Pi-
vovarna Laško. Vsekakor bo
potrebno o ustanovitvi del-
niške družbe še marsikaj do-
reči, člani izvršnega sveta pa
so se strinjali, da je potrebno
čimprej določiti razvojno po-
litiko turizma v Zgornji Sa-
vinjski in Logarski dolini.
Delegate v mozirski
skupščini čaka razprava
o poslovnem času, kot ga
predlaga občinski IS. Določ-
ba, ki precej buri duhove
v Zgornji Savinjski dolini jc,
da so lahko vse gostilne, go-
stišča in podobni ^lokah od-
prti le do 22. ure. Če se v po-
sameznih krajevnih skupno-
stih strinjajo, pa bi dovfl
daljši delovni čas.
Člani izvršnega sveta ps
na sestanku spregovorili
o gospodarjenju v Goz^
gospodarstvu Nazarje in
krojju. Za GG Nazarje nij
rešitve, v Elkroju pa
raj dva meseca deluje st
kovni odbor, ki zahteva <
stop celotnega vodsr
V občinskem IS menijo,
so v Elkroju prepozno reJ
rali na lansko blokado uj^
preusmerili na tuja trži-
Tako seje Elkroj znašel v
dih izgubah, čeprav
dela dovolj ^	^^
URŠKA KOl^:
Ne za
radioaktivne
odpadke
člani žalskega it^^K
ga sveta so na svoji
nji seji odločno nastoP
proti ureditvi sklaoi^^^.
radioaktivnih
padkov.
Zborom občjn^
skupščine so prea^^Jf.
sprejetje sklepa, v ^
rem tudi poslanci
tujejo ureditvi skla®^^.
nizko in srednje radi ^^
tivnih odpadkov na i
močju žalske ali so
njih občin. Sklep "te'^^
ljujejo s tem, da so
močja gosto naselje^^
že sedaj ekološko'P'
bremenjena.	t B
SKUPŠČINA OBČINE CELJE
Po 126. členu Poslovnika Skupščine občine Celje
sklicujem
6. SKUPNO SEJO VSEH ZBOROV
SKUPŠČINE OBČINE CELJE,
ki bo v torek, dne 6. novembra 1990 ob 8. uri v veliki
dvorani Narodnega doma v Celju, Trg svobode 9.
Predlagam naslednji DNEVNI RED:
1.	Otvoritev seje in določitev dnevnega reda
2.	Ugotovitev prisotnosti poslancev
3.	Poročilo o realizaciji sklepov skupne seje zborov z dne
25. 9. 1990 in potrditev zapisnika
4.	Aktualne informacije:
a)	onesnaženost zraka v nekurilni sezoni (april-sept. 90)
b)	problematika izgradnje kabelske TV
c)	racionalizacija v krajevnih skupnostih in delovni čas
v upravnih organih občine
5.	Osnutek Ustave Republike Slovenije - javna razprava
6.	Program Izvršnega sveta SO Celje
7.	Predlog Poslovnika občinske skupščine Celje
8.	Poročilo o delu in problematiki s področja športne dejav-
nosti v občini Celje
9.	Poročilo o požarni varnosti v občini Celje za I. poli. 90
10.	Predlog odloka o uporabi sredstev rezerv občine Celje
- hitri postopek
11.	Prenehanje veljavnosti odloka o ustanovitvi Pokrajinske-
ga odbora za Zahodno Štajersko in prenehanje DD
o skupnih zadevah s področja SLO in DS za območje
Zahodne štajerske pokrajine
12.	Predlog Predsednika Izvršnega sveta za imenovanje di-
rektorja Zavoda za planiranje in izgradnjo občine Celje
13.	Predlogi Komisije za volitve, imenovanja in kadrovske
zadeve
14.	a) Odgovori na vprašanja in pobude poslancev
b) Vprašanja in pobude poslancev
15.	Razno - Protestno pismo ZKS - SDP Celje
Predsednik
Skupščine občine Celje
_Anton Roječ, dipl, iur.
MLIN-
Mlada iniciativa pri Občinskem odboru
SLOVENSKE DEMOKRATIČNE ZVEZE v Celju
VABI
na okroglo mizo s temo
MLADI, ŠOLA IN PROSTI ČAS
ki bo v sredo 7. novembra 1990 ob 17. uri v veliki
dvorani Narodnega doma v Celju.
Na okrogli mizi bodo sodelovali:
dr. Peter VENCELJ - slovenski minister za šolstvo
prof. Jože ZUPANČIČ - predsednik Zbora združene-
ga dela skupščine Republike Slovenije in ravnatelj
Gimnazije v Celju
Alenka KUNAVER - predsednica Dijaške zveze Slo-
venije
Janez ŠKULJ - predsednik MSS
Vljudno vabljeni vsi, ki jih zanima šolska oziroma
izobraževalna problematika in ki jih skrbijo odprta
vprašanja perspektive mladih.

31. oktober 1990 - stran 3
[Udi PTT ima dušo
0i0kratična država ni do krajanov prav nič bolj ratioHama kot socialistična
. delovnem razgovoru
' tva celjskega PTT po-
s predstavniki celj-
ikrajevnih skupnosti in
^ega sveta so prejšnji
(jp dosegli sporazum, da
jpotna cena za telefonski
|]juček v občini 3 tisoč
^ih mark dinarske
^vrednosti. V ta izračun
jfveda niso zajeti stroški
fgdnje	razvodnega
^a oziroma hišnih
^jjučkov.
Ujjsko PTT podjetje je
ločim telefonskim naroč-
eni ponudilo še možnost,
polovico zneska (obroč-
no) plačajo kot nepovratna
sredstva, za tisoč 500 nem-
ških mark dinarske proti-
vrednosti pa lahko kupijo
obveznice PTT podjetja, kar
pomeni, da bodo vložen de-
nar z obrestmi vred dobili vr-
njen v petih letih. Na neza-
upanje krajanov, ki temelji
na slabih izkušnjah z nedav-
nim kupovanjem obveznic
za izgradnjo cestnega omrež-
ja, je direktor celjskega PTT
podjetja Janez Gril odgovo-
ril, da PTT podjetje jamči za
izplačilo obveznic s svojim
premoženjem. Tega pa ima
trenutno samo v osnovnih
sredstvih za več kot 100 mili-
jonov dolarjev.
Razprava predstavnikov
krajevnih skupnosti celjske
občine je bila precej raznoli-
ka. Medtem, ko so nekateri
izražali zadovoljstvo s sode-
lovanjem s PTT podjetjem,
češ, da se ne obnašajo kot
monopolisti in so pripravlje-
ni na pogajanja, j)a je krajan
Vojnika Vinko Zgajner me-
nil drugače. PTT podjetju je
očital prav monopolizem in
zahteval, da Vojničani dobi-
jo v pogled pregled vseh
stroškov, ki so potrebni za
izgradnjo telefonskega
omrežja v krajevni skupno-
sti. Ob tem je opozoril na ne-
pravično plačevanje prispev-
kov bodočih telefonskih na-
ročnikov, ki v prispevku kri-
jejo tudi stroške za preklop
starih telefonskih priključ-
kov na novo centralo ter po-
dobno.
Član celjskega izvršnega
sveta zadolžen za problema-
tiko krajevnih skupnosti in
kadrov Silvester Dreven-
šek, ki je delovni razgovor
tudi vodil, je menil, da je po-
nudba PIT podjetja o enot-
nem prispevku v občini tre-
nutno največ, kar lahko kra-
jani pričakujejo. Podprl pa je
večino predlogov, ki so jih
predstavniki krajevnih
skupnosti v razpravi še po-
dali. Tako tudi tistega, ki
predlaga, da bi v občini od-
kupili del obveznic PTT po-
djetja (denimo v višini 500
mark dinarske protivredno-
sti po posameznem priključ-
ku) in tistega, ki PTT podjet-
ju ponuja v premislek mož-
nost različnih popustov za
pospešeno plačevanje pri-
spevka za telefonski prik-
ljuček.
IVANA STAMEJČIČ
Polovico prispevka za te-
lefonski priključek lahko
občani Celja plačajo z naku-
pom obveznic PTT podjet-
ja. Vendar velja to le za kra-
jane, ki bodo sporazum
s PTT podjetjem sklenili do
danes, 31. oktobra, ko pote-
če rok prodaje obveznic. Di-
rektor tozda za PTT promet
celjskega PTT podjetja
Ivan Slamnik pa je na de-
lovnem razgovoru obljubil,
da bodo podobne oblike
»kreditiranja« uvedli tudi
prihodnje leto.
oudarek na gospodarstvu
f manj razviti šmarski
iini utemeljujejo da bo
lovem zakonu o pospeše-
iju razvoja manj razvitih
lin in demografsko ogro-
lih območij potrebna na-
linejša razmejitev gospo-
tske manjrazvitosti in
DOgrafske ogroženosti
tudi ukrepov za pospeše-
ije oziroma preprečeva-
obeh.
ia teze novega zakona
igo vrsto pripomb in pred-
ov, s katerimi so pred
rvi na pogovoru predstav-
ov občine in gospodar-
a seznanili tudi predsed-
a parlamentarne komisije
nacionalni in regionalni
roj, Emila Milana Pin-
ja. Ali bo šmarska občina
hitrejši razvoj še deležna
noči razvitih?
Šmarju utemeljujejo, da
tezah novega republiške-
lakona dan poudarek de-
grafskim področjem,
m pa bi bila v prihodnje
eloti manj razvita občina
elenarška. Med tremi od-
iinimi kazalci za status
Hj razvite občine je go-
idarsko obarvan le kaza-
vrednosti aktivnih os-
inih sredstev na prebival-
Opozarjajo da je demo-
grafska ogroženost lahko po-
sledica neugodnih pogojev
bivanja in ni nujno posledica
gospodarske manjrazvitosti
ter da se takšno območje lah-
ko nahaja tudi v mejah razvi-
te občine.
Med odločilnimi kazalci bi
moral biti družbeni proizvod
na prebivalca, kije kljub po-
manjkljivostim še vedno naj-
boljši kazalec sposobnosti
samostojnega razvoja obči-
ne. Pripominjajo da kazalec
o deležu vseh zaposlenih
v prebivalstvu občine upo-
števa tudi tiste zaposlene, ki
ustvarjajo akumulacijo in
prispevke za razvoj gospo-
darske infrastrukture v raz-
vitih občinah. Tudi kazalec
o deležu študentov na viso-
kih in višjih šolah ne daje
prave podobe, saj se mladi
strokovnjaki praviloma ne
vračajo. Zato predlagajo, da
bi ga nadomestili s kazalcem
o deležu zaposlenih z višjo in
visoko izobrazbo. Kazalce
o razvitosti družbene infra-
strukture bi zaradi odprav-
ljenih velikih razlik med ob-
činami nadomestili s kazalci
o stopnji razvitosti gospo-
darske infrastrukture.
Šmarčani tudi predlagajo,
da bi v manj razviti občini
dali prednost odpiranju no-
vih delovnih mest, v demo-
grafsko ogroženem območju
pa naložbam v infrastruktu-
ro in subvencijam v kmetij-
stvu. Nasploh pa v tezah
opažajo premalo poudarka
vlogi občine oziroma lokalne
skupnosti za ustvarjanje hi-
trejšega razvoja, ki naj bi bila
z ustavnimi spremembami
še večja. Za različne občin-
ske sklade in olajšave bodo
potrebna sredstva, saj bodo
v novem davčnem sistemu
davki ostali v gospodarsko
razvitih občinah, manj razvi-
ti z veliko dnevno migracijo
v razvite občine pa bi sami
ustvarili premalo razvojnih
sredstev.
BRANE JERANKO
Rečičani spoštujejo sklepe
Poslanci v mozirski
skupščini so prejšnjo sredo
po tedenski prekinitvi na-
daljevali z delom.
Odločih so se, da bodo
v mozirski občini ustanovili
dve komisiji, ki bosta razi-
skovali povojna dogajanja.
Tako bodo ustanovili 9 član-
sko komisijo za denacionali-
zacijo in komisijo, ki bo razi-
skovala množične poboje in
druge povojne nepravilnosti.
Obe komisiji naj bi bili se-
stavljeni iz predstavnikov
večih strank in tudi tistih, ki
se povojnih časov še spomi-
njajo.
Gradnja obveznice skozi
Mozirje se počasi bliža kon-
cu, že letos se bodo občani
vozili po novi cesti, čeprav le
po grobem asfaltu. Vsekakor
pa bo potrebno urediti še
vprašanje avtobusne postaje
v Mozirju in križišča v Lokah
pri Mozirju. Poslanci v ob-
činski skupščini so sprejeli
še program dela izvršnega
sveta, osnutek odloka o trž-
nicah in tržnem redu na ob-
močju občine Mozirje pa bo-
do dali v javno razpravo.
Občinski časopis Savinj-
ske novice, ki so izhajale en-
krat mesečno, dobivali pa so
jih v vsaki hiši, bodo poslej
vezane na naročnino. Skup-
ščina občine Mozirje bo usta-
novitelj, iz proračuna pa bo-
do zagotovili petino potreb-
nih sredstev za financiranje
Savinjskih novic. Prav tako
bo skupščina imenovala de-
vet članski programski svet
na predlog političnih strank.
Gradnja šole na Rečici, sko-
raj dve desetletji trgajoč pro-
blem v mozirski občini, z odlo-
čitvijo krajanov, da bodo spo-
štovali sklep izvršnega sveta,
očitno dobiva epilog. Izvršni
svet je namreč sprejel sklepe,
da sicer podpira gradnjo osem-
letke, vendar pa v občini ni do-
volj sredstev in zato naj bi Re-
čičani sami zgradili šolo.
Med vprašanji in pobudami
so delegati opozorili na nesra-
men odnos, ki ga imajo šoferji
Izletnikovih avtobusov do
srednješolcev. Predlagali so
še, da bi na naslednjem skup-
ščinskem zasedanju pripravili
seznam vseh samoupravnih
sporazumov in jih kar po vrsti
razveljavili.
URŠKA KOLENC
Delegati v mozirski skup-
ščini soglasno podpirajo vse
tiste občine, ki se borijo proti
odlagališčem srednje in nizko
radioaktivnih odpadkov.
KOMENTIRAMO
iVIieka, mesa, desk!
Ko so spomladi kmetje
bojkotirali oddajo mleka in
ga na kmetijah delili zastonj
»upokojencem in dojenč-
kom«, smo Slovenci ploska-
li. Ko je slovenska država
razglasila moratorij sečnje
»državnih« gozdov smo re-
kli, da se pač morajo krivice
enkrat poravnati. Ko je Srbi-
ja napovedala obdavčitev
slovenskih izdelkov, je slo-
venska vlada pričela pri-
pravljati zakon za zaščito do-
mače pridelave hrane.
Z njim n^ bi med drugim
dodatno obdavčili tudi ce-
nejše pitance in meso iz uvo-
za in iz drugih republik. Spo-
litizirana javnost je tudi sled-
njo potezo z navdušenjem
pozdravila.
Pred meseci se je podraži-
lo mleko in tudi mlečni iz-
delki, do ladijskega poda je
vse težje priti in vse dražji je
(Avstrijci ga prodajno za
tretjino slovenske cene), me-
so in mesni izdelki pa se se-
veda v Sloveniji ne bodo po-
cenili. Kvečjemu nasprotno.
Ce povrhu Ivan Oman meni,
da kmetijstvo ne more biti
povsem prepuščeno tržne-
mu gospodarstvu, ki je po
njegovem le milejši izraz za
kapitalizem, je treba končno
ugotoviti nekaj dejstev.
Najprej, da slovenski
kmetje s svojo zvezo uspeva-
jo v vladi in skupščini s sko-
raj popolnim izsiljevanjem
ukrepov za lastno zaščito.
Nato, da Oman zahteva soci-
alizem le za določen sloj pre-
bivalstva. In tretjič, da se slo-
venskemu delavstvu ne obe-
ta nič dobrega. Poleg nizkih
plač, odpuščanja, grožnje, da
bodo morali svoja stanova-
nja kmalu odkupiti ali pa
ostati na cesti, kmalu tudi
otrok ne bodo mogli prehra-
niti. Vse v imenu popravlja-
nja krivic, ki smo jih kme-
tom prizadejali v povojnem
času. Ali ni cena vendarle
previsoka?
BRANE PIANO
Šentjurska občina
med razvitimi?
v šentjurski občini so podrobneje analizirali
kazalce za določanje manj razvitih občin in predla-
gatelju zakona že posredovali pripombe in pobude,
v ponedeljek pa se bodo sestali še predstavniki šent-
jurske občine, gospodarstveniki in republiški
poslanci iz celjske regije, ki bodo sodelovali
v postopku sprejemanja zakona. Kakšna je šentjur-
ska gospodarska razvitost od bliže, po kazalcih iz
tez?
Vrednost aktivnih osnovih sredstev v šentjurski
občini znaša tretjino republiškega povprečja, s takšno
tehnologijo pa se ni mogoče kmalu pridružiti razvitim
brez pomoči razvitejših. Šentjurski družbeni proizvod
na prebivalca je skoraj trikrat manjši od slovenskega,
najnižji v Sloveniji, v občini pa hitro narašča nezapo-
slenost. To je najbolj črna slika šentjurske razvitosti.
Pri vsem naštetem naj bi po tezah novega zakona
o pospeševanju razvoja manj razvitih občin in demo-
grafsko ogroženih območij šentjurski občini vzeli sta-
tus manj razvite občine in bi pomagali le še pri razvija-
nju njenega južnega dela.
Od tretjine zaposlenih občanov v šentjurski občini
jih je več kot polovica zaposlenih v drugih občinah in
število delovnih mest upada tudi znotraj občine. Šte-
vilo prebivalcev, v občini jih živi nad 19 tisoč, se je od
leta 1981 povečalo za 4 odstotke, število novih delov-
nih mest pa precej manj. Novi občani Šentjurja so se
zaposlovali v drugih občinah in s tem pomagali tudi
k razvoju drugih. Zato v Šentjurju, podobno kot v za
zdaj še manj razvitem Šmarju, predlagajo, da bi
v novem zakonu upoštevali kot kazalec število zapo-
slenih v domači občini. Najnižji družbeni proizvod na
prebivalca v republiki, ki je z letom 1988 začel v pri-
merjavi z vsemi drugimi manj razvitimi^ slovenskimi
občinami celo nazadovati, bi po mnenju Šentjurčanov
moral biti že zadosten kazalec za uvrstitev te občine
med manj razvite, kjer pa naj bi ostala le še občina
Lenart.
Zaradi nizkega družbenega proizvoda na prebivalca
je nizek tudi dejanski delež terciarnega sektorja,
čeprav predstavlja več kot polovico republiškega pov-
prečja. Šentjurčani zato predlagajo, da bi v novem
zakonu upoštevali vrednost terciarnega sektorja na
prebivalca in ne njegovega deleža v druženem proiz-
vodu.
Tako Šmarčani kot Šentjurčani menijo, da kriterij
o deležu študentov na število prebivalcev ne daje
prave podoben stanja, ker se po končanem študiju
večinoma ne vračajo. Zato predlagajo za kriterij število
delavcev z višjo in visoko izobrazbo na število prebi-
valcev, teh pa je 7 odstotkov zaposlenih v občini. Zah-
tevanega kriterija glede števila zdravnikov v osnovni
zdravstveni mreži ne izpolnjujejo v nobeni občini, zato
je neprimeren oziroma previsok.
BRANE JERANKO
Zdravilišče v biižini jedrskega smetišča?
Zaradi Izgube povišana prispevna stopnja za zdravstvo_
šmarska občinska vlada se je zara-
di bližnjega možnega odlagališča
v sosednji občini na zadnji seji odlo-
čila da pošlje protestno pismo repu-
bliški vladi. Na zadnji seji so med
drugim sklenili, da zaradi izgube
v zdravstvu povišajo prispevno stop-
njo in se seznanili z zamislijo za izde-
lavo naloge občinskega socialnega
programa.
Objava možnih lokacij jedrskih od-
lagališč je razburila tudi" javnost
v šmarski občini, saj se ena od njih
nahaja blizu, na ozemlju ptujske obči-
ne, v neposredni bližini šmarske turi-
stične regije. To bi pomenilo konec
razvoja bližnjih zdravilišč in turistič-
nega razvoja sploh. Tako je šmarska
občinska vlada poslala republiški pi-
smeni protest in podprla znano ptuj-
sko izjavo županov osmih neposredno
prizadetih slovenskih občin.
Zaradi hitro rastoče izgube v zdrav-
stvu šmarske občine, ki bo do konca
leta znašala predvidenih 1.770.000 di-
narjev, so se po prejšnjem iskanju dru-
gačnih rešitev vendar le odločili za za-
časno zvišanje prispevne stopnje za to
področje. Tako je prispevna stopnja iz
bruto plače višja odslej za 0,51 odstot-
ka in po novem znaša 0,98 odstotka.
Vzroke izgube, ki jo bodo raziskali,
skupaj z zdravstvenim domom, opaža-
jo v letošnjem nerazumljivo visokem
porastu odsotnosti z dela zaradi nege
družinskih članov, boleznin delavcev
pri obrtnikih, pa še kje.
Na seji so se seznanili s pristopom
k izdelavi občinskega socialnega pro-
grama in možnosti njegovega izvaja-
nja. Potrebno je hitro ukrepanje, ugo-
tavljajo v delovni skupini, vendar še
nimajo vseh potrebnih usmeritev.
V nalogi bodo najprej prikazali stanje
po področjih, v drugem delu, ki bo
socialni program, bi opredelili reševa-
nje po področjih in se oprli na republi-
ški program, v zadnjem delu, ki mu
bosta za izhodišče prihodnja zakona
o socialni varnosti in financiranju
skupnih potreb v prihodnjem letu, pa
bi ugotovili možnosti za izvajanje pro-
grama.
BRANE JERANKO
I katero šolo
eseni?
N'a pobudo celjske enote
-ivoda za zaposlovanje so
»nekaterih srednjih šo-
'li te dni pripravili pred-
iiformativne dneve za
'nošolce, na katerih so
•'afje podrobno seznanili
Močim šolanjem,
v službi poklicnega
Smeijanja Zavoda za za-
^slovanje so se za takšen
J^in odločili, da bi poma-
^ osmošolcem pri odlo-
«>ju za bodoče poklice,
^mladanski termin re-
^oliško določenih infor-
ll^^ivnih dnevov na sred-
am višjih ter visokih šo-
Me namreč za temeljit
jetnislek in odločitev o iz-
^ poklica po mnenju
r>ošolcev in vseh, ki se
J Zijajo s poklicnim
||>eijanjem, prepozen.
/ teh dneh so osmošolci
obiskali različne
JiJje šole (tiste pač, ki so
Ij^šno obliko predinfor-
K^ja pristale) in v pred-
vitvenih pogovorih
^^fiali življenje in delo na
itjT' ki jih bomo morda
ifjovali. Prednost teh
^^informativnih dni na
(Jf^jih šolah je tudi
^ da so osmošolci lah-
j ^t>oznali več sredryih šol
\ poklicne usmeri-
Primerjali med seboj,
ii^jpfemislek, potrditev in
(tj. spreminjanje že spre-
1' poklicnih odločitev,
^i^^ajo osmošolci zdaj še
io3 časa: saj se bodo do-
»i^l^o odločali šele spo-
^	IS
4. stran - 31. oktober 1990
gospodarsj
Aero na razpotju
v začetku oktobra so v celjskem Aeru
ustanovili podružnico Neodvisnih (Plo-
hlovih) sindikatov Slovenije. Že na usta-
novni seji so člani neodvisnega sindikata
Aera, skupaj jih je okrog 120, naslovili na
vodstvo podjetja vrsto ostrih zahtev: pre-
povedujejo vsak odpust delavcev, ki bi bil
posledica tehnoloških ali ekonomskih vi-
škov, zahtevajo minimalno osnovo 4 tisoč
dinarjev, zmanjšanje režije za 83%, od ma-
nagerjev in razvojnikov terjajo programe,
ki se bodo izkazali na trgu, zahtevajo pa
tudi drugačno organiziranost uprave in
tržne enote.
V Aeru, natančneje v proizvodni enoti
Kemija Celje, je zavrelo že ob volitvah v de-
lavski svet, saj nobenemu proizvodnemu
delavcu Kemije ni uspelo priti vanj, še bolj
pa so se stvari zaostrile takrat, ko je vod-
stvo podjetja našlo za 20 režijskih delavcev
Kemije zaposlitev pri podjetju Varnost. Ta-
krat so v Kemiji zahtevali, da se ustrezno
(za 100 delavcev) zmanjša tudi režija v upra-
vi. Kot trdijo v neodvisnih sindikatih Aera,
je namreč razmerje med proizvodnjo in re-
žijo potem, ko seje od Aera odcepila Grafi-
ka in ko se je enota Aero Copy (AC) ob 26-
odstotnem sovlaganju nemškega partnerja
ustanovila kot mešana družba, postalo
nevzdržno. Po izračunih neodvisnih sindi-
katov je to razmeije 1:4,5, s tem, da med
režijo štejejo celotno enoto Kemije iz Šem-
petra, ker tam kljub nekaj sanacijskim pro-
gramom ni pravih rezultatov.
»Celotno breme je sedaj na celjski Kemi-
ji, ki pa zato, ker smo predragi in ker ni
naročil, dela le s petino svojih zmogljivosti.
Zapustila nas je Grafika, bojim se, da se
lahko poslovi tudi AC, ostajamo torej sami,
z zastarelo tehnologijo in s starimi stroji. Na
naših 220 proizvodnih delavcih sloni 280
delavcev naše ter še 500 delavcev upravne
in tržne režije, če k temu ne štejem še 300
zaposlenih v šempetrski Kemiji. Največji
problem pa je to, da razvoj nima pravih
načrtov, ni izboljšav in ni tržno zanimivih
izdelkov. Sprašujemo se tudi, kaj so v raz-
voju delali do sedaj, saj je praktično vsa
tehnologija kupljena,« je povedal Franc
Goleš, presednik podružnice neodvisnih
sindikatov v Aeru.
Bolje 100 tisoč godrnjačev...
Neodvisni se sedaj spominjajo tudi starih
časov, ko so po besedah njihovega predsed-
nika opozarjali prejšnjega direktorja Bori-
sa Krambergerja, naj ne pusti tozdiranja in
naj podjetje ostane v enem kosu. Po njiho-
vem so prav zato in seveda ob pomoči Mar-
kovičevega zakona izgubili Medvode in
Grafiko, najdonosnejše programe, ki so se.
ko je bila za to dana zakonska možnost,
odcepih.
Vsekakor pa sedaj na račun starih zablod
neodvisni ne dovolijo morebitnega odpuš-
čanja delavcev. Ob zahtevah, naštetih v za-
četku članka, vztrajajo še pri ustanovitvi
sindikalnega komiteja, sestavljenega iz
vodstva in sindikatov, ki bi nadomestil se-
danji delavski svet, ne dovoljuje prodaje
počitniških objektov (o čemer sicer še ni
bilo nič glasno izrečenega), oklestili bi radi
reprezentančni vozni park, zahtevajo pa tu-
di zmanjšanje republiških davkov. O no-
vem direktorju (razpis je objavljen) naj bi
se odločali referendumsko.
4 tisoč dinarjev minimalne osnove ute-
meljujejo s tem, da znašajo stanovanjski
stroški za štiričlansko družino v dvosob-
nem stanovanju 3019 dinarjev. Dokler je
podjetje v tako nezavidljivem položaju,
zahtevajo tudi razmeije plač 1:2. Če bo
kljub vsemu prišlo do odpuščanja delav-
cev, pa zahtevajo, naj bodo prvi na vrsti
tisti, ki imajo nad 10 hektaijev zemlje ali pa
svoja podjetja. Takšnih, ki so ustanovili de-
lovne organizacije z omejenim jamstvom,
je po statistiki neodvisnih sindikatov 21
(menda pa med njimi ni nikogar, ki bi se
ukvarjal s podobno dejavnostjo kot v po-
djetju). Naslednji na spisku so popoldanski
obrtniki, ki naj bi jim po predlogu Franca
Goleša izplačali 24-mesečno odpravnino.
»Bolje sto tisoč godrnjačev kot pa dvesto
tisoč lačnih delavcev,« komentira takšne
predloge predsednik neodvisnih sindika-
tov in dodaja, da se bodo o vsem tem pogo-
varjali tudi s svobodnimi sindikati Aera,
s katerimi do sedaj niso sodelovali, saj so
neodvisni svojo podružnico ustanovili šele
pred kratkim. Vsekakor bo sodelovanje po-
trebno, saj imajo isti cilj - pomagati delav-
cem. Cilj neodvisnih je, da iz Aera ne bi več
odhajali tržno najbolj zanimivi programi
(tako kot v preteklosti pisalni trakovi, bom-
bice za nalivna peresa ipd.) in da ne bi
prišlo do razprodaje podjetja. Stari delavci
Aera se namreč čutijo ponižane, ker so po-
magali ustvarjati firmo, od katere jim ostaja
le malo. V kateremkoli normalnem tržnem
gospodarstvu bi namreč bili delavci Aera
vsaj 20-odstotni delničarji sedanje Grafike.
O morali vsak sam
In kako gledajo na vse skupaj v svobod-
nih sindikatih Aera, ki imajo še vedno 900
članov? Kot pravi predsednik Marjan Mir-
nik, imajo do vodstva še več zahtev, vendar
so pri tem bolj strpni, saj vedo, daje podjet-
je sredi reorganizacije. Rok za uresničitev
njihovih zahtev je november 1990. Prav ta-
ko ne delajo razlik med proizvodnimi in
režijskimi delavci, saj se je po njihovem
treba za vse boriti pod enakimi pogoji.
Skratka, prezaposlenost naj bi reševali
z iskanjem zaposlitev v drugih podjetjih,
s prekvalifikacijami, dokvalifikacijami,
predčasnimi upokojitvami, dokupom let,
borza dela pa naj bi bila zadnja možnost.
Vsekakor pa naj o teh rečeh odloča stroka,
s tem, da mora biti pri vsem tem zraven
tudi sindikat. Svobodni sindikati se tudi ne
strinjajo z minimalno osnovo 4 tisoč dinar-
jev, pač pa so podprli branžno kolektivno
pogodbo, ki predvideva minimalno osnovo
3600 dinarjev. Ne zagovarjajo tudi razmerja
pri plačah 1:2, ker bi to lahko pomenilo
odliv strokovnjakov.
Tudi ukinitve delavskega sveta ne zahte-
vajo, vsaj ne do takrat, da bo znan lastnik
podjetja. Takrat bodo zahtevali ustanovitev
upravnega odbora. Stališče svobodnih sin-
dikatov do preteklih dogajanj v Aeru je, da
ni časa za stokanje. Zakonodaja je pač do-
puščala odločitve, do katerih je v podjetju
prišlo, o moralnosti teh dogodkov (npr.
o odcepitvi Grafike) pa naj po mnenju Mar-
jana Mimika presoja vsak sam.
Če bi imeli socialni
program...
In kako gleda na zahteve neodvisnega
sindikata vodstvo podjetja?
»Dejstvo je, da je v Aeru glede na predvi-
deni realni obseg prodaje preveč zaposle-
nih in da zaradi tega ne bomo mogli biti
konkurenčni, vendar pa natančna številka
ni znana. Delavski svet je letos že sklenil,
da je treba do konca leta režijo zmanjšati za
petino, vendar je ta številka še večja. Nika-
kor ni realna ocena neodvisnih sindikatov,
bliže realnosti je ocena belgijske konzul-
tantske firme SCG (Synergy consalting
group), ki je snemala stanje v podjetju. Po
njihovih ocenah je predimenzioniranost re-
žijskega dela skoraj 50-odstotna. Vendar pa
vodstvo podjetja meni, da je treba vse viške
zaposlenih obravnavati enakovredno. Sta-
hšče neodvisnih, da naj bi bila celjska Ke-
mija pri tem izvzeta, je nesprejemljivo. Res
je, da je ponekod presežkov več, drugod
manj, ponekod recimo pri prodaji in izterja-
vah, pa bo potrebna celo kadrovska okrepi-
tev. Vsekakor pa dajemo pri tem prednost
manj bolečim oblikam. Tako smo se na
primer v sodelovanju z Varnostjo že odloči-
li, da prostorov ne bomo več varovali sami.
Na osnovi pogodbe bodo to opravljali
v Varnosti, s tem, da prevzamejo 20 naših
delavcev,« je povedal direktor Aera Zvone
Hudej.
Sicer pa je po njegovih besedah
v zaključni fazi reorganizacije, ki naj k^^«
spremljali do konca leta. Presežki so v
bem znani, vendar pa spiska tistih
odveč, še ni. Vsa stvar mora biti spelij,)^' H
kriterijih zakonodaje in kolektivne I'
be, ki bo služila tudi za pripravo
ovrednotenja del. V vodstvu Aera pj-J'^?
da prehitevati ne smejo. Jasno je le
trenutni ekonomski rezultati ne
možnosti, da bi bile izhodiščne plač3
boljše od tistih v splošni kolektivni pog"^
bi. Ce bi imeli v republiki socialni proer
če bi sploh vedeli, koliko bo lahko S
sofinancirala trajne presežke, bi se ig^
po besedah direktorja Aera^ pogova^
o drugačni ceni delovne sile. Če pa bo v
skupaj ostalo le v breme podjetju, bo A ?
(in tudi mnogim drugim) toliko težje.
V Aeru imajo tudi cilj, da bi se leta jot,
preobrazili v eno od kapitalskih oblik;
danje Aero kot družbeno podjetje
v svoji sestavi vse potrebne osnovne
ne funkcije, od marketinga do razvoja^
nanc ipd., in zaenkrat ni potreb, da bi J
oblikovah kot samostojna podjetja, kajjg
zahtevajo neodvisni sindikati. Res pa je ^
bo za določene dele, na primer za AerI
Copy, ki je družba v mešani lasti, treba d«
teh opravil tudi cenovno ovrednotiti.
Kar pa zadeva zahtevo po programih ra
vojnikov in managerjev, bo uresničen
z normalnim postopkom kadrovanja, kij
v teku. Vsi vodilni delavci so namreč tn
nutno nastavljeni kot vršilci dolžnosti in o
svoji kandidaturi bodo morali predstat
tudi programe,« je zaključil svoj odgo\
Zvone Hudej.	'
Čemu torej dati prednost pri razreševi ■
nju klobčiča težav, v katerem seje znašelš.
eden od nekdanjih »paradnih konjev« ct;:
skega gospodarstva? Radikalnim zahteva;
delavcev Kemije, ki so jim dogodki preti i
kUh let naložili najtežje breme in tudi, re!
niči na ljubo, pokrivanje tistega dela režij!
ki jim pri prodaji njihovega proizvoda d'
nes ne koristi v ničemer več, ali pa bo;
zmernim ocenam svobodnih sindikatov:
strokovnim osnovam za reorganizacijo, i,
jih je pripravilo vodstvo? Vsekakor je t
stvar stroke in tudi dogovora vseh prizad
tih. Delavci, ki so pred leti izražali zgo
pobožne želje, da naj Aero ostane enovit
delovna organizacija, niso več statisti :i
skušajo pomagati rešitvi pri iskanju nž(
boljših rešitev. Koliko jih bo lahko uživali
sadove tega in minulega dela, pa je sevedi
vprašanje.
RADO PANTELK
Direktor Aera Zvone Hudej je tudi zani
kal trditve neodvisnih sindikatov, da j
razmerje med proizvodnimi delavci in te
žijo 1:4,5. Po izračunih strokovnih službi
to razmerje 1:2, pri čemer so med proij
vodne delavce šteti vsi tisti, ki delajo m
normo.
Je sanacija
sploh možna?
Ubojski keramiki se ubatlajo z velikimi
težavami
Keramična industrija Li-
boje je zadnjih nekaj let so-
dila med uspešnejša podjet-
ja v žalski občini. Letos je
tudi v tem kolektivu močno
zaškripalo, konec leta pri-
čakujejo 7 milijonov dinar-
jev izgube. V Keramični in-
dustriji Liboje so zdaj sicer
pripravili sanacijske ukre-
pe, ki pa jih je izvršni svet
pred tednom dni zavrnil
z obrazložitvijo, da so pre-
malo konkretni in da kera-
mikom ne zagotavljajo
splavanja na površje.
Ob polletju so v Libojah
imeli 3 milijone 402 tisoč di-
narjev izgube, kar predstav-
lja 15,5 odstotkov vseh izgub
žalskega gospodarstva. Iz-
vozni rezultati so v primerja-
vi z lanskim polletjem slabši
za 4,4 odstotke, za več kot 20
odstotkov je letos upadla in-
dustrijska proizvodnja, slab-
ša je prodaja na domačem tr-
žišču, poleg tega pa so v tem
podjetju skoraj vsak mesec
imeli blokiran žiro račun.
V Keramični ocenjujejo, da
jim je veliko škodo povzroči-
la predvsem srbska blokada.
sedanje težave pa pripisujejo
tudi odhajanju strokovnja-
kov iz njihovega podjetja, saj
jih preprosto ne zmorejo
ustrezno nagrajevati. Tudi
osebni dohodki delavcev so
izredno nizki, avgusta je bilo
povprečje 4.100 dinarjev.
V keramični industriji so
zdaj pripravili program sana-
cijskih ukrep v. Temeljijo
predvsem na proizvodnji za
znanega kupca, zmanjšanju
zalog, prodaji izdelkov, prila-
gajanju delovnega časa, kon-
troli stroškov po posamez-
nih oddelkih, boljši kvaliteti
ter pridobivanju strokovne-
ga kadra. Na osnovi teh ure-
pov so v Keramični prepriča-
ni, da bodo do konca leta po-
krili poslovne odhodke, ne
bodo pa mogli pokriti obre-
sti za kratkoročne kredite.
Manj so nad tem sanacij-
skim programom navdušeni
člani žalskega izvršnega sve-
ta, ki so na svoji zadnji seji
obravnavali razmere v Kera-
mični industriji. Predvsem
so menili, da je program pre-
malo konkreten, da ni dolo-
čenih rokov, nosilcev in tudi
učinkov, ki naj bi jih s pro-
gramom dosegli. Izvršni svet
s takšno oceno ne išče dlake
v jajcu, toda dober sanacijski
program bo osnova tudi za
pomoč banke. Na izvršnem
svetu so predlajgali nekaj
konkretnih stvari: odsveto-
vali so načrtovano ponovno
vključevanje na srbsko tržiš-
če, plačevanje potnikov po
plačani in ne fakturirani re-
alizaciji, vnela pa se je tudi
razprava o tem ali ne bi bilo
morda bolje za nekaj časa
prekiniti proizvodnjo in
stvari v hiši spraviti v red. Že
pred časom so v občini temu
podjetju dah 1,6 milijonov
dinarjev kredita, za septem-
ber in zdaj še za oktober so
odložili plačilo davkov in
prispevkov. Izvršni svet je
zdaj pripravljen financirati
tudi strokovno pomoč pri iz-
delavi konkretnejšega sana-
cijskega programa, saj v po-
djetju resnično nimajo do-
volj strokovnjakov.
IRENA BAŠA
V Karamični industriji
Liboje je bilo še na začetku
leta zaposlenih 571 delav-
cev. Vodstvo podjetja trdi,
da glede na naročila in po-
godbe, ki bodo učinke imele
šele prihodnje leto, nimajo
tehnoloških viškov. Do kon-
ca tega leta pa bo zaradi
upokojitev in odhodov de-
lavcev v druga podjetja
ostalo še 514 delavcev.
Investicijski mrle
Brez uporabnega dovolienja že 100 zgrajenih objektov
Pomanjkanje denarja in za-
radi likvidnostne problemati-
ke tudi bančnih kreditov je
v letošnjem letu tudi v celjski
občini močno isklestilo inve-
sticijsko dejavnost.
Investitorji so namreč v prvi
polovici leta pridobili uporab-
na dovoljenja le za 26 objektov
v skupni vrednosti 3 milijone
600 tidoč dinarjev. V povpreč-
ju je vsaka investicija vredna
le še skromnih 141 tisoč dinar-
jev. Značilno za zadnje obdob-
je pa je tudi da se povečuje
število investicij, ki še nimajo
uporabnega dovoljenja, pa
kljub temu obl-atujejo. V celj-
ski občini jih je že okrog sto.
Investicije v gospodarstvu
predstavljajo le še 55 odstot-
kov vrednosti vseh objekotv
v gradnji, v okviru tega pa zsge-
ma področje industrije le še 28
odstotkov. Kriza se odraža tudi
drugod, predvsem v negospo-
darstvu in tudi pri stanovanj-
ski gradnji, saj predstavljajo
investicije v tej dejavnosti le 18
odstotkov vseh gradenj.
V občini Celje pa je tudi še
okoli sto objektov, ki obratuje-
jo brez uporabnega dovoljenja.
Med njimi je precej stanovanj-
skih ter industrijskih objektov
in naprav. Med slednjimi velja
opozoriti predvsem na tiste, ki
bi lahko bili sporni po ekološki
plati. Precej teh objektov je bi-
lo zgrajeno že pred leti. Med
njimi jih je največ v Cinkarni:
od proizvodnje vtekočinjenega
ogljikovega dioksida do proiz-
vodnje titanovega dioksida,
proizvodnje litopona, odprtega
skladišča vnetljivih tekočin
itn. Brez uporabnega dovolje-
nja je tudi stiskalnica za blato
iz čistilne naprave na elektro-
plavžu Štore, rezervoar za žve-
pleno kislino v Emu, tunelska
sušilnica in nove peči v Ope-
karni Ljubečna, obrat Aero
Copy v Celju. Posebne omem-
be so vredni tudi silosi za mo-
ko in pekarna Gabeije Mlinsko
predelovalne industrije, sani-
rani vodovod Frankolovo in
del kanalizacije in nekateri ka-
nalizacijski zbiralniki v Celju.
Ob upoštevanju črke zakona
bi lahko torej moč celjskega
gospodarstva prepolovili; •
tiči vzrok tolerantnosti P"^^
nih inšpekcijskih organov-
mo v tem ali še čem drug^ '
pa je še odprto vprašanj^',
Wdo panteu H
Spreminja se tudi struktu«
virov financiranja, kjer
tehtnica nagiba k lastni«
sredstvom investitorje'
Teh je namreč v celotj
strukturi 66 odstotkov, J
odstotkov je združenj
sredstev, kreditov pa ;.
5 odstotkov. Delež lastnj
sredstev v finančnih k®
strukcijah se povečuje
vse od leta 1987.	.
Elkroi se maje...
'hO^
Vodstvo Elkroja se je v ponedeljek sestalo s predsedn« ^
mozirskega izvršnega sveta Alfredom Božičem na P^^^j.
o temeljnih usmeritvah potrebnega sanacijskega progr^
Kako naprej in kako rešiti podjetje, ki se je, deloma z^^f
zunanjih, deloma pa tudi zaradi notranjih vzrokov ^ ^^^
v hudih izgubah, so se spraševali. Poleg teč^a, obresti, ^^ jjjj
in drugih okoliščin so na izgube vplivali tudi prevelika
tovarne in pozna reakcija na tržne spremembe. Želja dela^u^
da bi ohranili Elkroj je velika, podjetje pa ima tudi trg i" ° fj^
Nujno bo treba urediti notranjo organizacijo, so menili- v ^
se je sestal tudi delavski svet podjetja, o njegovih sklep''^(
bomo poročali prihodnji teden. Neuradno smo izvedeli, '^^.jte^
razpisali delovno mesto direktorja in podprli predlog »"^'^ozif
ki jih bodo pripravile strokovne službe podjetja skup^ z r"
skim izvršnim svetom.
formacije
31. oktober 1990 - stran 5
(malu spet
la oblasti?
jca se, predvsem po zaslugi mladih, spet prebuja. Nekaj
^v z novogoriškega kongresa SDP
(daleč čas, ko bomo spet
jjjlasti, je v uvodnem go-
g politični deklaraciji
jildemokratske prenove
^oije dejal Milan Bala-
eden prvakov stranke
(oviteljev ter s tem dal ve-
da socialdemokrati pre-
jtelji ne bodo več mirno
fovali, kako se prejšnji
^ ekonomskih neuspehov
slovensko desnico spre-
ga v vihar gospodarskega
ipsa. Četudi so še mnogi
tontinuiteto, se je v Novi
ici rodila nova stranka,
lahko sodimo po spreje-
I programu, medtem ko je
I članstvom slutiti razkol,
se bo desnica, tako kot je
I slišati v Novi Gorici, se-
its še enkrat prijela za re-
rer?
itudi se je kongres Stranke
lokratične prenove odvijal
hribom z napisom Naš Ti-
eje od preteklih razlikoval
irsičem. Najprej v tem, da
i tako kot so ga sklicali,
inumeričnih oznak. Hkrati
0	tudi prvi kongres, ko
ika ni več na oblasti. Pre-
telji pa so poudarjali še
razliko, namreč, da se je
ej stranka vezala le na en
tradicije slovenske levice,
ravi zgolj na komunistično
icijo, kije zanemarjala tisti
radicije, ki sega vse do za-
Dv slovenske demokratič-
ivice, torej za okroglih sto
azaj. Politični nasprotniki
ikupaj imenujejo »pleska-
isade«.
1	je Mojzes?
Btrebi slovenske desnice
l)odo gotovo udarili nazaj,«
irazpravi o politični dekla-
pSDP dejal Milan Bala-
kar pa za stranko ne bo nič
ega. Hujši so po njegovem
>di, ki jih slovenska vlada
iteden zganja nad socialno
imi, upokojenci, študenti
Ton razprave in odločnost
»viteljev, da začenjajo
kompromisen boj pa je
razbrati tudi v nasled-
1 iztrganem citatu njego-
I govora:
»še spominjate, tovarišice
'J'ariši, predvolilnih obljub
^ki danes vladajo na Slo-
^m?! Bolje da ne, ker bi
Mem morali vprašati, kje
^spodarski čudež, kje je
ki bo Slovence pope-
 komunističnega suženj-
I preko Rdečega moija
pbljeno deželo? Vladajo-
Fgovarjajo na Rdeče mor-
Me noče razmakniti pred
"skimi zaklinjanji.
čudež se nadaljuje: vse
^zaposlenih, vse več soci-
"groženih, vse več podje-
• stečaju in bankrotu! Ni
^e razvojne strategije, je
^ vse več družbene ne-
fjsti. In pomislite, ti ljudje
na začetku!
ij^^ar to vse slabe novice?
(.klavcem rop^o še zadnje
mladim kradejo še
Upanje na zaposlitev,
Jn družino. Novinarjem
l^jo njihovega pod komu-
L ^ izbojevanega svobod-
jS.a duha. Kulturnikom
[Jo nič, razen goljufivih
Sodnikom odrekajo
t^^nost. Znanosti vpliv,
avtonomije. Partiza-
obraz in slavno bojev-
vPreteklost. Zakaj vam
Vse to. Zato, ker je vse
volilce se je torej pri-
ti, besedah zlobnih, a ne-
itlKih opazovalcev pa je
 j,niter tudi odgovor des-
^ 'P zatem, ko je Milan
izrekel preroške bese-
SDP spet kmalu na
namreč zunaj močno
Je bilo naključje, da
je bila Nova Gorica tega dne
n^bolj nevihtno mesto Slove-
nije?
Politična delclaracija
SDP
Ideali SDP so povezani s slo-
vensko socialistično, socialde-
mokratsko in krščansko-soci-
alistično tradicijo, ter državo-
tvornostjo NOB. Pod rdečo za-
stavo in rumeno zvezdo v mo-
dro zelenem okvirju v njenem
levem gornjem robu se preno-
vite^i zavzemajo za demokra-
tični socializem svobode, ena-
kopravnosti, solidarnosti,
družbene pravičnosti, enakih
možnosti, človekovega dosto-
janstva, delavskega souprav-
ljanja, lokalne samouprave,
spoštovanja razlik, vseh vrst
manjšin, ekonomske učinkovi-
tosti, socialne varnosti, spošto-
vanja žensk, razvitega in boga-
tega zdravstva, znanosti, kul-
ture, športa, svobodnih in ne-
odvisnih sindikatov, zelene
barve, pravne države in parla-
mentarne demokracije. Soci-
alistične internacionale.
O imenu
»Hitro pa gre,« je v soboto ob
17. uri, slabih sedem ur po pri-
četku kongresa komentiral za-
plete okrog izbire imena stran-
ke novinarski kolega s Primor-
skega, zapleta, ki je nakazoval
razkol stranke med tistimi, ki
so zagovaijali kontinuiteto in
tistimi, ki preteklih zablod ne
želijo sprejemati nase. Na kon-
cu so se le sporazumeli ter se
po demokratičnem postopku
oklicali za Stranko demokra-
tične prenove, zradirali pa so
tudi staro kratico ZKS. Tako je
le obveljala tista dr. Leva Kref-
ta, da ni tako pomembno,
kakšno bo novo ime stranke in
da stranke ne bo posebej moti-
lo, če jih bodo nasprotniki ime-
li za komuniste, konkurenti za
prenovitelje, članstvo pa za
svoje.
O deiegatili
156 jih je bilo (na začetku) in
med njimi menda nobenega
karierista, ki da so stranko za-
pustili v predvolilnih časih, ta-
krat, ko je politično enobarv-
nost zamenjala večbarvnost.
Ploskali so tako tistim, ki so
vztrajali na hegemoniji levice,
kot tistim, ki so menili, da je
demokratična zveza levice do
liberalcev in zelenih krivična.
Bili so stari in stari novi (če
tako poimenujem mlajše čla-
ne) obrazi. Bili pa so tudi takš-
ni, ki so veljakom stranke oči-
tali nedemokratičnost, ker se
članstvo pred kongresom ni
imelo priložnosti izreči o soci-
aldemokratski viziji, ki je bila
kot edina predlagana v kon-
gresnih dokumentih.
Nasploh pa jih za razliko od
prejšryih kongresov, razen
v odmorih, ni bilo vehko vide-
vati po hodnikih, pri kavi ali
cigareti. Šele okrog dvajsete
ure, ko sicer še niso izpeljali
volitev niti izbrali imena, so
nekateri kljub zgodovinskosti
dogodka iskali šoferje in so-
voznike ter stranske izhode.
O alctualnili
vprašanjili
Vladajoči koaliciji se je (po
besedah predsednika stranke
dr. Cirila Ribičiča) zameglilo
pred očmi od hrepenenja po
suverenosti, zato hiti s spreje-
manjem ustave na vrat na nos.
Do suverenosti je treba priti ne
le z odločnostjo, vzhičenostjo
in vztrajnostjo temveč je treba
upoštevati tudi analitičnost,
premišljenost in modrost.
V zvezi s tem so za postopnost
in za konfederalno Slovenijo,
v ustavi pa terjajo jasno ločitev
cerkve do države, utrditev po-
ložaja manjšin. Ob nasprotova-
nju po republiškem centraliz-
mu (Emonacentrizem) pa po-
udarjajo tudi vlogo regij.
Ob aktualnih vprašanjih so
sprejeli še stališča do lastninje-
nja (upošteva se naj minulo de-
lo) soupravljanja, popravljanja
krivic, stanovanjske in zapo-
slovalne politike, do upokojen-
cev in invalidov, lokalne samo-
uprave, javnih glasil, sprejeli
so tudi deklaracijo o preteklo-
sti in ekološki politiki.
iVIali CK
Stranka ima predsednika,
štiri podpredsednike, tajnika
in še štiriindvajset članov
predsedstva. Spet mali »CK«,
kot seje vprašal Mauricio Ole-
nik, eden tiste generacije, ki ne
potrebuje »kontinuitete« in ki
bi rad, da stranka deluje kot
moderno politično podjetje.
Moderno podjetje pa nima 30
članov poslovodnega organa,
zato nek^ dvomov o tem, da bi
lahko bilo predsedstvo učin-
kovito. Da stranka res uspe
priti na oblast pa rabi pred-
vsem močno članstvo in tudi
volilce.
Te bo, kljub programu po
meri evropskega človeka, tež-
ko pridobiti. Opoziciji so na-
mreč prihranjena dejanja, zato
bo zgolj z besedami težko do-
kazovati, da tokrat morda le ne
gre zgolj za pleskanje stranke
in vse njene zgodovinske, ide-
ološke in delno tudi kadrovske
dediščine. Kakorkoli, na poli-
tičnem tržišču imamo novo
»podjetje«, ki ima zdrav cilj,
postati najboljše. To je cilj, vse
ostalo, vključeno z marketin-
gom, pa je prepuščeno preno-
viteljem samim. Pri tem jim bo
toliko težje, ker že imamo po-
djetje podobnega imena in se-
veda tudi zato, ker stranki pre-
ti razkol med socialdemokrat-
sko in konservativno struio.
RADO PANTELIČ
Foto: EDO EINSPIELER
Poslanec zelene frakcije in naše gore list Pero-Peter Kavalar
bo v analih prvega kongresa SDP zapisan kot delegat z največ
pobudami. Predlagal je amandmaje k ekološki deklaraciji,
statutu, deklaraciji o preteklosti in podal predlog še enega
novega imena stranke: »Stranka demokratičnih dejanj«. Nje-
gove pobude so se »prijele« 75 odstotno, pogorel je le pri
predlogu imena. Baza je torej že vzela zadeve v svoje roke...
Prenovitelji so se v Novi Gorici šli tudi družabno igro »Kakšnega prenovitelja hočete?«
Podpisani je med štirimi možnimi inačicami izbral kombinacijo C, E, L, Ž in za izbrano
kombinacijo prejel napitek, sestavljen iz činarja, limone, vina in kivija. Odločil seje raje za
pivo.
OKNO VJOGOSLAVIJO
Piše: VLADO ŠLAMBERGER
Srbi spraznili prodajalna
Srbska oblast poskuša na vse načine prepričati svoje
podanike, da so zgolj v rgihovo korist gospodarska blo-
kada oziroma zaščitne carine in takse na blago, storitve in
izdelke »iz nekaterih delov« Jugoslavije, kar dejansko
pomeni iz Slovenije in s Hrvaškega. Pa nič ne pomaga.
Koliko povprečen Srb, ki ima še nekaj denarja, verjame
svoji komunistični oblasti in Velikemu vodji, o tem zgo-
vorno pričajo izpraznjene prodajalne širom po Srbiji.
Nobeno prepričevanje ni pomagalo, ljudje so se pravo-
časno zavedli, da bodo morali kupovati kvalitetno slabšo
»domačo« srbsko robo dražje (tudi zaradi prispevkov za
»oživitev proizvodnje« in vlaganj v srbsko kmetijstvo), do
uvožene iz tujine, Slovenije in Hrvaške pa ne bodo mogli
- razen če bodo privatniki organizirjdi nakupovalne izlete
v mejne kraje BiH in Hrvaške. Tako je iz srbskih prodajaln
v nekaj dneh izginilo vse, kar je kakovostnega, v razponu
od slovenske bele tehnike in sokov do vsakovrstne robe.
To je bil odgovor potrošnikov na vse teorije srbskih
znanstvenikov in novinarjev, kako Srbija samo ščiti sebe,
s tem da se gospodarsko zapira. Kajti vsa »gospodarska«
prepričevanja ljudi v Srbiji se začenj^o po navadi takole:
»Že nekaj let se v Sloveniji - na Hrvaškem pa od pojave
Franja Tudmana na politični sceni - širi nerazumno sovra-
štvo do Srbije; koliko je bilo samo prelitega črnila, da bi
očrnili vse, kar je srbsko. Da ne govorimo o tem, da so
vodilni politiki dveh republik odkrito stopili na stran
albanskih separatistov, pri tem so hinavsko poskušali
zadeve prenesti na področje človekovih pravic, čeprav
dobro vedo, za kaj gre (nenehen srbski očitek je, da se
Slovenci niso nikoli postavili v bran »pomorjenih, izgna-
nih, zatiranih« Srbov v »srcu Srbije« - op. V. Š.) Poleg
sovraštva pa so slovenski in hrvaški javnosti ves čas vsilje-
vali predstavo o .prirojenem' hegemonizmu srbskega
naroda. Itd. itd. Skratka, enkratne utemeljitve za učbenike
zgodovine ekonomike na svetu... Z dodatnim prizna-
njem, »da je treba voditi pohtiko, da bo škoda za Srbijo
čim manjša«.
Odgovor na te »utemeljitve« srbske gospodarske blo-
kade Slovenije in Hrvaške s strani »poštenih Srbov« smo
že navedli: izpraznjene trgovine in čez noč dober posel za
slovenska in hrvaška podjetja, če bodo srbski poslovni
partnerji tudi plačali proizvajalcem vse, kar so prodali.
V 500 letih pod Turki so namreč srbski trgovci prevzeli
marsikatere grde navade svojih gospodarjev...
Kdo kam prodaja
Sicer pa poglejmo nekaj številk, ki bodo konkretneje
osvetlile vso zadevo:
SLOVENIJA: od skupne proizvodnje slovenskega gospo-
darstva ostane doma 62,9 odstotka, na Hrvaško plasira
Slovenija 9,4, v Srbijo 8,1, v BiH 3,1, v Makedonijo 1,1 in
Črno Goro 0,5 odstotka proizvodnje (drugo gre v izvoz).
HRVAŠKA: doma ostane 68,7%, v Srbijo plasira 7,0
v Slovenijo 6,1 v BiH 4,3, v Makedonijo 1,1 in v Črno Goro
0,7% proizvodnje.
SRBIJA: doma ostane 76,2 odstotka, na Hrvaško plasira
4,7, v BiH 3,7, v Slovenijo 3,1, v Makedonijo 2,1 in v Črno
goro 1,2 odstotka proizvodnje.
Za primerjavo: doma ostane v Makedoniji 66,5
odstotka, v Črni Gori 74, v BiH 69,5 odstotka proizvodnje.
Na prodajo v Srbijo sta najbolj vezani industriji Črne Gore
(14,5 odstotka) in Makedonije (12,2%). Slovenija je v preo-
stalih treh republikah udeležena v BiH s 3,3, v Makedoniji
s 3,2 in v Črni Gori z 1,7 odstotka plasmaja njihove indu-
strijske proizvodnje.
Gospodarski strokovnjaki pravijo, da so srbske oblasti,
ko so se odločale za gospodarsko blokado, računale na to,
da prizadeti strani ne bosta sprejeli maščevalnih ukrepov.
Kaj lahko bi se zgodilo, da bi hrvaški sabor kot povračilo
uvedel zaščitne carine (10 do 15 odstotkov) na storitve
Jugoslovanskega aerotransporta na Hrvaškem (Jat je
s tremi četrtinami vsega prometa vezan na hrvaška leta-
lišča!); ali da bi srbskim agencijam zaračunavali desetino
kot carino za odkupljene postelje v hotelih ob Jadranu; ali
da bi slovenska oblast uvedla carino na »izvoz v Srbijo«
sestavin, brez katerih Zastava ne more sestaviti niti enega
avtomobila?
Na srečo so bili izzvani pametnejši od izzivalcev in se
niso spustili na njihovo nizko raven. S tem pa ni rečeno, da
se še kdaj ne bodo morali. .
Neopredeljeni bodo odločili
Med prvimi, ki bodo novembra šli na volišča, bodo držav-
ljani Bosne in Hercegovine. In imeli bodo kaj voliti, saj je
samo kandidatov za šest članov predsedstva BiH kar 28!
Strokovnjaki računajo, da bo udeležba od 80 do 85-
ostotka; volilci naj bi svoje glasove dali predvsem kandi-
datom iz vrst socialistov, spremenjenih komunistov in
Muslimanov, medtem ko ankete kažejo presenetljivo
majhno naklonjenost do tistih, ki naj bi predstavljali naci-
onalni stranki HDZ (Hrvatov) in SDS (Raškovičeve Srb-
ske demokratske stranke).
V raznih anketah so Srbi v Bih že izrazili mnenje, da bo
po volitvah »za njih še slabše«, kar je posledica nenehnega
prepričevanja v srbskih ciriličnih glasilih, da so Srbi pov-
sod ogroženi kjer so zunaj matične republike. Zato je tudi
veliko Srbov naklonjenih Durakovičevi ZK BiH - Stranki
demokratičnih sprememb, saj jim obljublja vsaj takšen
položaj, kot je bil doslej. V nasprotju s Srbi so Hrvati v BiH
večinoma prepričani, da jim bo po volitvah bolje. Optimi-
zem n^ bi bil grajen na tem, da so Hrvati edini, pri katerih
v matični republiki ni več negotovosti okrog volitev in
nove oblasti oziroma lahko vidijo, kaj prinaša prehod
z enostrankarskega na večstrankarski sistem.
Tudi za BiH je značilno še veliko število neopredeljenih,
ki se bodo verjetno zadnji hip odločali, za koga bodo dali
svoj glas. Prav zaradi teh neopredeljenih, ki niso samo
bosanska posebnost, so vse napovedi, kaj bodo prinesle
volitve v BiH, Makedoniji, Črni Gori in Srbiji - čisto
ugibanje...
6. stran - 31. oktober 1990

Se gredo v Celju politično racionalizacijo?
v Celju pripravljajo racionalizacijo de-
la v krajevnih skupnostih, ki naj bi pose-
gla predvsem v sedanje število zaposlenih
v tajništvu KS. Predlog je pripravil član
izvršnega sveta Silvester Drevenšek, ki je
zadolžen za krajevne skupnosti in kadre,
njegov program pa je sprožil med zaposle-
nimi precej nezadovoljstva. Na zadi^i seji
ga je obravnaval tudi celjski izvršni svet.
Program predvideva, da bi ohranili seda-
njih 25 krajevnih skupnosti v občini,
zmanjšan pa bi število administrativnih de-
lavcev. Skupno je bilo do začetka septem-
bra zaposlenih 34 delavcev, medtem pa se
je njihovo število zmanjšalo za štiri. V nada-
ljevanju naj bi delo racionaliziran tako, da
bi en delavec skrbel za delo v dveh ali treh
primestnih krajevnih skupnostih hkrati,
povezali po naj bi tudi vseh osem mestnih
KS. S tem bi dobili devet novih enot in
glede na te potrebe bi tudi znižali število
zaposlenih. Predlagatelj je izhajal pred-
vsem iz predpostavk, da je v krajevnih
skupnostih odpadel star način družbeno-
političnega dela, da naj bi vsa komunalna
dela prevzele za to organizirane javne služ-
be in da naj bi tudi za potrebe SLO našli
nove rešitve. To pomeni, da tajniki in admi-
nistratorji ne bodo imeli več toliko dela kot
doslej, ko so ponekod že sedaj ugotavljali,
da niso polno zaposleni.
V krajevnih skupnostih so predlog razu-
meli kot njihovo ukinjanje in temu ostro
nasprotovali. Prav tako so sveti KS, ki so
predlog že obravnavali, ocenili, da ne more-
jo delovati brez profesionalnih delavcev.
V okviru delovne skupnosti skupni stro-
kovnih služb KS v občini pa so pripravili
seznam vseh zadolžitev, kijih morajo tajni-
ki še vedno opravljati ne glede na spre-
membe v družbi. Na izvršnem svetu je
predsednik delovne skupnosti Franc Gaj-
šek poudaril, da se racionalizacij lotevajo že
nekaj let in da zato poseben program ni
potreben. Menil je, daje nesprejemljivo po-
vezovati krajevne skupnosti, ki se med se-
boj razlikujejo in v katerih bo zaradi velike-
ga števila krajanov ogroženo zadovoljeva-
nje njihovih interesov. Na seji izvršnega
sveta se je oglasila tudi Ivana Zavšek,
predsednica sveta KS Nova vas, ki je meni-
la, da sredstva za osebne dohodke profesi-
onalnih delavcev večkrat presegajo celotni
znesek, ki ga KS dobi za reševanje komu-
nalne problematike. Pri tem pa bi morali
jasno razmejiti naloge, ki bi jih morah
opravljati izvoljeni funkcionarji v KS od
tistih, ki so zadolžitev tajnikov.
Izvršni svet je po razpravi podprl predlog
racionalizacije, pri tem pa je menil, da bi
naj pri razdelavi predloga sodelovala
sebna komisija. Prelog je treba uskladitr
s predsedniki svetov KS, nato pa gj,
obravnavala skupščina.	t. CVh^
V materialih o programu racionTi^
je so v strokovnih službah KS ugotavi^
da so postopki Silvestra Drevenšk
premišljeni, predvsem pa so nesprei^ "
ve njihove zahteve po politični obarv*"'
sti sveta KS in predsednika. Na to ten?"'
pisan tudi protest Stranke demokrar'
prenove v Celju, naslovljen na skupšJ,'^'"
V njem ugotavljajo, da predstavljalo
teve Silvestra Drevenška o označbi n ,
tične pripadnosti sodnikov porotni
nesprejemljiv in nedemokratičen ki
nazaj, ki je prisoten tudi pri racionaliz
ji dela v krajevnih skupnostih.
Prezgodaj za ocene
Srbski gospodarski ukrepi: še korak k siovenski
samostojnosii
Nihče še ne ve povsem na-
tanko, kakšno je celotno
ozadje in kakšne bodo po-
sledice novih ukrepov srb-,
ske skupščine, ki je z »ukre-
pi za uresničevanje srbske
razvojne ekonomske politi-
ke« obdavčila blago iz Slo-
venije in Hrvaške. Zagoto-
vo je, da gre za povračilne
ukrepe zoper politične na-
sprotnike, ki pa bodo priza-
deli predvsem gospodar-
stvo in tudi srbske kupce.
In kakšni so prvi odmevi
gospodarstva na Celjskem?
V Gospodarski zbornici
Celje menijo, da so kakršne
koli dokončne ocene še pre-
hranjene, ocenjujejo pa, da
"bodo naša podjetja še na
slabšem, posebno še, ker bo-
do pod dvojnim pritiskom
- političnim in najnovejšim
gospodarskim. Veliko stra-
hu zbuja tudi možnost po
»lastninjenju« prostorov, ki
jih imajo naša podjetja na ju-
gu. Druga plat pa je takšna,
da ti ukrepi na nek način po-
magajo Sloveniji k hitrejši
odločitvi za samostoinost.
Direktor celjske Zlatarne
Stane Seničar meni, da je
treba predvsem ohraniti mir-
no kri, četudi je jasno, da
lahko politični ukrepi, ki so
pogojevali to srbsko odloči-
tev, Zlatarni povzročijo pre-
cej škode. Najbolj zato, ker
bodo po dolgoletnih vlaga-
njih na srbsko tržišče po-
slovni odnosi bistveno težji.
V Zlatarni bodo skušali
ukrepati tako, da bodo vse
skupaj kar najmanj občutili
tako srbski potrošniki kot
tudi delavci Zlatarne. V tem
tednu bodo skušali s poslov-
nimi partnerji opredeliti,
kakšne bodo poslovne vezi
v teh spremenjenih pogojih,
v zvezi s tem pa bodo skušali
poskrbeti tudi za zaščito svo-
jega premoženja.
S sedemnajstimi odstotki
svoje proizvodnje je na srb-
ski trg vezan tudi zreški Uni-
or. Najmočnejši kupec je Cr-
vena zastava, pri čemer pa je
po besedah Marjana Osole-
ta še povsem odprto, ali bo-
do homokinetični zglobi, ki
jih dobavljajo kragujevški
tovarni, vključeni v ukrep
zaščite ali ne. Prav tako je še
težko ocenjevati, ali bo zara-
di teh ukrepov potrebno ce-
ne proizvodov nižati ah ne.
Kot je dejal svetovalec direk-
torja Uniorja je zaenkrat poz-
nan le cilj, da bi Srbija s to
trgovinsko vojno prišla do
denarja za nerazvite in nam
na tak način pobrala denar,
ki ga v skupno blagajno ne
dajemo več.
Kot skrajno nerazumen
ukrep ocenjuje zadnja doga-
janja tudi Milan Dolar, di-
rektor Juteksa. Ta žalska to-
varna v Srbiji sicer nima svo-
jih nepremičnin, pa tudi nje-
na navezanost na tržišče je
po lanski blokadi minimal-
na. Milanu Dolarju pa tudi ni
jasno, zakaj proti takšnim
ukrepom ne protestirajo srb-
ski poslanci iz vrst ljudstva
in delavstva, saj bo na koncu
dajatve na slovensko in hr-
vaško blago moral plačati
kupec.
Tudi Marjan Drev iz Ema
še ne ve, kakšne bi lahko bile
posledice ukrepa, saj še ni
znano, kako vroča bo ta juha,
ki jo je treba še pojesti. Vse-
kakor pa nam po njegovem
tarnanje ne pomaga. V Emu
so sicer to jesen ponovno
oživili poslovanje s Srbijo in
zato upajo, da tržne vezi ne
bodo ponovno pretrgane.
Vsekakor pa se bo treba bolj
potruditi pri zavarovanju
plačil.
Večina anketirancev se
strinja, da srbski državi ni
mogoče oporekati pravice,
da vodi suvereno politiko,
a hkrati dodajajo, da to seve-
da tudi Sloveniji nudi vso
pravico, da sprejmejo enake
ali podobne ukrepe.
RADO PANTELIČ
Pesem za dinar
Bankomat Ljubljanske banke v Celju
Med prvimi v Sloveniji,
če že ne čisto prvi, so pri
Ljubljanski banki - Splošni
banki d.d. Celje stopili
strankam korak naproti
s postavitvijo prijaznega
avtomata, ki z ukazom šifre
na posebni kartici lastnika
le-temu ubogljivo izroči
zahtevani znesek dinarjev.
Bančni avtomat za samo-
postrežno poslovanje je
vgrajen levo, tik ob glavnem
vhodu banke v Vodnikovi
2 in je dosegljiv z zunanje
strani. Zaenkrat samo v ča-
su, ko je v banki receptor, to
pa je ob delavnikih od 6. do
22. ure in ob sobotah od 6. do
13. ure. Po poskusnem obra-
tovanju, bo bankomat delal
24 ur na dan. Zdaj ga prei-
skuša testna skupina 400
naključno izbranih strank, ki
so tako postali prvi dobitniki
bančne kartice. Te banka tu-
di naproša, da opozorijo na
morebitne probleme z ban-
komatom, ali pa da svetuje-
jo, kako poslovanje v zvezi
z njim še izboljšati.
Sicer pa je uporaba tega
sodobnega strojčka sila pre-
prosta, tudi podrobna navo-
dila so pripravili v Ljubljan-
ski banki, kjer je trinajst za-
povedi, oziroma predlogov,
kako z bančno kartico priti
do denarja. Z njo namreč
njen imetnik dokazuje svojo
identiteto pri uporabi čekov-
nih blanketov in bančnih av-
tomatov Ljubljanske banke,
uporablja pa jo lahko v času
njene omejene veljavnosti
v obdobju štirih let. Lastnik
kartice lahko uporablja kar-
tico na bančnem avtomatu le
v povezavi s samo njemu
znano tajno številko. Razu-
me se, da kartice ne sme ni-
komur posojati ali pa dajati
v hrambo komu drugemu.
Tajne osebne številke imet-
nik tudi ne sme zapisati ali
kakorkoli drugače hraniti,
niti je nikomur zaupati. Tako
torej imetnik bančne kartice
na bančnem avtomatu dvig-
ne gotovino s svojega teko-
čega računa v okviru trenut-
nega stanja na računu ter
vsakokrat veljavnega dnev-
nega limita. Prav tako pa
lahko lastnik zahteva vpo-
gled v stanje na svojem teko-
čem računu.
Prednosti poslovanja
z bankomatom je še veliko.
Zaenkrat pred njim ni nobe-
ne vrste, ko pa se bomo nanj
navadili, bo druženje z njim
kot pesem. Zaenkrat pa je fo-
toreporteiju Edu Einspieler-
ju uporabo bankomata de-
monstriral kar vodja oddel-
ka zbiranja sredstev v ekspo-
zituri Celje, v Vodnikovi uli-
ci, Vili Žagar.
MATEJA PODJED
Obletnica
državotvornosti
Na sinočnji slavnostni
akademiji posvečeni 29.
oktobru 1918, ko smo Slo-
venci prvič v svoji zgodo-
vini dobili svojo lastno
državo, je bil slavnostni
govor posvečen po-
membnosti te obletnice.
Akademijo so pripravili
območni krščanski de-
mokrati, na njej pa so na-
stopili tudi: moški pevski
zbor Ivan Cankar ter So-
nja Mlejnik in Peter Si-
moniti, ki sta predstavila
Maistrovo in Roševo po-
ezijo. Prireditev je bila
v celjskem Narodnem
domu.
Čas spominoi
V celjski občini priprav-
ljajo žalne slovesnosti kra-
jevne organizacije Zveze
borcev in občinski odbor
ZZB NOV Celje.
Pri spomeniku Vojna in
mir na Šlandrovem trgu je
osrednja slovesnost danes
ob 11. uri, pri grobnici na
Golovcu pa ob 16. uri. Danes
so še slovesnosti v Škofji va-
si ob 9.30 uri, v Trnovljah ob
16. uri, pri Stekliču na Lju-
bečni ob 11. uri in na Dobrni
prav tako ob 11. uri.
Včeraj so bile žalne slo\i
nosti v Storah in na Svetii
V laški občini je žalne s|
vesnosti pripravil pravt^
občinski odbor ZZB Nc
v sodelovanju s krajevni
odbori Zveze borcev.
Včeraj je bila komemorai
ja pri spomeniku padlih b(
cev v Zidanem Mostu, dM
ob 10. uri na Brezah, ob 10,
na pokopališču v Laške
ob 11. uri pri spomeniku D
Badovinca v Gračnici.
11.20 na pokopališ
v Šmarjeti, ob 15. uri na 5
rofu, pol ure kasneje,
v Jurkloštru. Ob 16. uriba
komemoraciji na Henini
v Laškem, ob 17. uri pavi
dečah in v Marija Gradi
Ob Dnevu mrtvih pa ba
žalni svečanosti ob 9. uri
pokopališču v Rečici, ob
uri pa na Vrhu nad Laški!*
V	šentjurski občini se v
ko leto spomnijo vojnih
tev, pokopanih v avsi
skem Gradcu. Tudi letos
delegacija zveze borcev i
ložila vence pri spomen«
na pokopališču v Gradi
Osrednja slovesnost pa
jutri ob 11. uri pred spom«
kom NOB pred šentjurs
osnovo šolo.
V	občini Slovenske K«
ce bo osrednja slove.^
danes ob 10. uri, ko se ^
poklonili spominu stotii^
cev na Frankolovem.
V	žalski občini bo osr^
nja slovesnost ob 10.
osnovni šoli v Žalcu. ^
dne bo še komemoracU«
11. uri pred šolovPetro^^
vse ostale spominske si"
nosti pa potekajo po ^r-
nih skupnostih.
V	občini Velenje je bilaj
va žalna slovesnost včera j
17.30 na Titovem trgu v U
nju. Danes pa bodo po^^ '
takole: ob 15.30 na po^/
Ušču v Podkraju, ob
pred spomenikom
Partizanski cesti v St ^
Velenju, ob 17. pa na
pahšču v Šmartnenn P''
lenju.	.
V	šmarski občini so
nizatorji spominskih
nosti krajevne skupno^ |
šole. Osrednja slovesn"-^^
danes ob 12. uri v
pred spomenikom . jd
v Rogaški Slatini P^
uri, prav tako pred sp^
kom padhh borcev.
ZDENKA STO^.
Na celjski tržnici je b
že v ponedeljek dovolj cv
ja, posameznih cvetov, i
kov in ikeban. Največ cv
ja je danes, je pa drago. (
ne so od 25 do 50 dinarjev
posamezen cvet, šopki so
lo različni in tudi cene
takšne. Sveč je bilo dov
že poprej, danes pa jih ti
ne manjka.	1
O odlagališču
konec januarja
člani laškega izvršnega
sveta so se na svoji zadnji
seji seznanili s pripravo in
potekom študije Izbor loka-
cije odlagališča nizko in
srednjeradioaktivnih od-
padkov v Sloveniji, ki stajo
predstavila nosilec študije
Marko Jeran in vodja pro-
jekta RAC Krešimir Fink.
Stališče laškega izvršnega
sveta je, da je območje kra-
jevne skupnosti Breze po-
vsem neprimerno za more-
bitno odlagališče, to pa tudi
argumentirano utemelju-
jejo.
Laško je tudi podpisnik
skupne izjave desetih slo-
venskih občin, ki nasprotu-
jejo gradnji odlagališč na
svojem območju, kljub temu
pa so pripravljalcem študije
dali priložnost, da svoje delo
predstavijo in pojasnijo. Laš-
čani namreč menijo, da bi
moralo biti območje Brez
kot morebitna lokacija odla-
gališča izločeno že v prvi
stopnji študije, ko so sestav-
Ijalci preučevali 7 izločitve-
nih kriterijev. Breze sodijo
namreč med kraje, ki so seiz-
mološko neprimerni, tukaj
so kmetijske površine, ki so-
dijo v 1. kakovostni razred,
območje pa je polno vodoto-
kov oziroma ga uvrščajo
med rezervate pitne vode.
Čeprav študija o Izboru lo-
kacije za odlagališče RAO še
ni recenzirana, zdaj zaklju-
čujejo njeno prvo stopnjo,
pripravljalci študije pa ob-
ljubljajo, da bodo predvido-
mo do konca januarja pre-
učili naslednjih 20 kriterijev,
ki bodo vplivali na določitev
morebitnih lokacij odlaga-
hšč. Pred tem rokom pa no-
benega od objavljenih območij
ne morejo izločiti.
Pripravljalci študije so Laš-
čanom obljubili, da se bodo
udeležili zasedanja občinske
skupščine, ki bo 17. novem-
bra, in vsem poslancem po-
jasnili svoja stališča in krite-
rije, ki so jih upoštevali v se-
stavi študije. Iz razprave čla-
nov izvršnega sveta in osta-
lih, ki so se seje udeležili, pa
je bilo razbrati, da je objava
imena Brez kot morebitne
lokacije odlagališča občini
že napravila določeno škodo.
Pri nadaljnjem (prav pa bi
bilo, če bi sestavljalci to upo-
števali že doslej) odločanju
je namreč potrebno upošte-
vati tudi družbeno-ekonom-
ske kriterije. Pivovarni La-
ško, kot drugi največji pivo-
varni v državi, ki za svojo
proizvodnjo porabi 2,5 mili-
jona kubičnih metrov vode,
je bilo že z dosedanjo objavo
morebitnih odlagališč na-
pravljeno dovolj škode, po-
slovne škode pa se bojijo tu-
di v Zdravilišču Laško in
v Rimskih Toplicah. Laščani
pa svojo odločitev zoper mo-
rebitno lokacijo odlagališča
RAO utemeljujejo tudi
s tem, da so Breze rezervat
pitne vode (vodovod Kozari-
ca, ki bo s pitno vodo oskr-
boval del šentjurske občine),
območje, za katerega so zna-
čilne hudourniške poplave
in plazovi (samo lani približ-
no tisoč plazov), v okolici so
opuščeni rudniki ter centri
geotermalne vode. Breze po
razrezu kmetijskih površin
sodijo pretežno v 1. kako-
vostni razred, poleg tega pa
so višinsko področje (mogo-
če razlitje vode).
IS
kraji in ljudje
31. oktober 1990 - stran 7
slovenstvo ne pozna meja
Lyii petek so se dijaki zaključ-
razredov Gimnazije Celje podali
*trokovno ekskurzijo po avstrijski
^ški- V dneh, ko Avstrija praznu-
(! obletnico priključitve sloven-
ja ozemlja, so celjski gimnazijci
^ali svoje slovenske vrstnike
^lovcu, da bi z njimi ponovno
Sgtavili stike.
jfiovega obiska se je še prav pose-
jazveselil ravnatelj doktor R.Vo-
Lnik, ki se za ugled slovenske gim-
L bori že vrsto let. Po uvodnem
jravu in predstavitvi doktorja Jo-
j Tischlerja, ki je imel zelo po-
/flbno vlogo pri ustanovitvi te šole,
^seda tekla o samem delu na šoli.
poteka v dopoldanski izmeni
[jučno s sobotami, učni jezik pa je
venski. Njihov predmetnik je neko-
p obsežnejši od našega, saj imajo
Ijg osnovnih tudi različne izbirne
^mete, na primer latinščino, gršči-
no, španščino, računalništvo in druge,
ter verouk, ki je obvezen, razen če se
kdo pisno odjavi takoj na začetku šola-
nja. Zanimiv je tudi njihov način oce-
njevanja, saj največ pozornosti posve-
čajo rednemu ustnemu sodelovanju.
Ob koncu šolanja dijaki opravljajo
slovensko maturo, ki po besedah rav-
natelja iz leta v leto pridobiva ugled
med ostalimi avstrijskimi gimnazija-
mi. Verjetno je tudi to dejstvo eden
izmed vzrokov, da se za šolanje na
Zvezni realni gimnaziji za Slovence
v Celovcu odloči vedno več dijakov,
saj so letos v 1. razred vpisali kar 3 od-
delke. Sicer pa 50 profesorjev skrbi za
vzgojo, izobrazbo ter dobro počutje
približno 450 otrok. V glavnem so to
otroci slovensko govorečih staršev,
vmes pa so tudi otroci iz mešanih za-
konov ali celo iz čistih nemških dru-
žin, katerih starši menijo, da je takšna
vzgoja vse prej kot škodljiva.
In kako se otroci pogovarjajo med
seboj? Ravnatelj, gospod Vošpernik,
ugotavlja: »Žal vse prepogosteje nem-
ška beseda prevlada nad domačo,
predvsem med mlajšimi. Seveda si
prizadevamo, da bi otroci tudi v odmo-
rih govorili slovensko, čeprav nam ne
uspe povsem. Toda ko zrastejo in se
začno zavedati svdje narodne pripad-
nosti, nam pri ohranjanju slovenskega
jezika pomagajo tudi dijaki.«
Zvezna realna gimnazija za Slovence
je pravzaprav kar povezana z domovi-
no, v soboto se je na primer 5 dijakov
udeležilo republiškega tekmovanja iz
logike v Ljubljani, vendar si želijo še
več stikov s slovenskimi vrstniki. Zato
si bodo skupaj s celjskimi gimnazijci
prizadevali krepiti prijateljstvo, ki se
je stkalo med njimi, v upanju, da se
bodo kmalu srečali na celjskih tleh.
GRETA SENIČ
Drevenšek o piratu
Silvester Drevenšek, član celjske vlade in predsed-
nik območnih socialdemokratov, je pojasnil svoje
»stike« s celjskim radijskim piratom. Kot pravi, se
z anonimnežem ni hotel pogovarjati.
Ob okritju ilegalne radijske postaje v Celju in nje-
nega lastnika je bil nekajkrat omenjen tudi Silvester
Drevenšek. Drevenšek je že meseca aprila, v času
predvolilne kampanje, od neznane osebe, ki se je pod-
pisala kot Aleksander S., prejel pismo, v katerem avtor
izraža podporo Socialdemokratski zvezi Slovenije in
kandidaturi Jožeta Pučnika za predsednika predsed-
stva republike. Teden dni zatem gaje »Aleksander S.«
poklical tudi na delovno mesto v Železarno Štore in
izjavil, da ima ilegalno radijsko postajo. Drevenšek
pravi, da radia sicer ni nikoli slišal, je pa od znanca
dobil kaseto s posnetkom programa. Anonimno pismo
in kasneje tudi kaseto je izročil Miru Gradiču, ki ga je
zadeva bolj zanimala. Drevenšek sam pa, kot trdi,
stvari ni dajal večjega pomena, »Aleksandru S.« je le
v edinem telefonskem pogovoru svetoval, da naj svojo
podporo socialdemokratom izraža s polnim imenom in
priimkom celjskemu Demosu ali Jožetu Pučniku
osebno.
BP
^enkrat brez sprememb
iojniku je še vedno vroče zaradi teiefonov
red tednom smo po-
ili o nezadovoljstvu
oičanov z vodstvom
jevne skupnosti. Na
ru, sklicanem na last-
pobudo, so od vod-
I zahtevali pojasnila
iteku volitev za pred-
nika sveta, ki naj bi
dobili najkasneje
esetih dneh. Medtem
vodstvo zahtevani
r pripravilo, vendar
Irovskega problema
) razrešili.
bora se je ponovno
ležilo tolikšno število
anov, daje bila dvora-
mlturnega doma pre-
tesna za vse. Po mnenju
vojniške »opozicije«, ki jo
vodi Vinko Žgajner, zbor
ni bil ustrezno priprav-
ljen, saj so povabili smo
tiste, ki so se prijavili za
pridobitev telefona. To pa
po njegovem mnenju ni
zbor krajanov. Sicer pa je
udeležencem za razpravo
o kadrovskih problemih
zmanjkalo energije, saj so
kar tri ure govorili o tele-
foniji.
V polemikah s predstav-
nikoma PTT podjetja iz Ce-
lja seje izkazalo, da krajani
ne verjamejo njihovim izra-
čunom o stroških izgradnje
primernih povezav in da se
jim zdi v občini dogovorje-
na cena 3 tisoč mark dinar-
ske protivrednosti še ved-
no previsoka. Pomočnik
direktorja PTT podjetja
Ivan Slamnik je priznal, da
je cena res visoka, vendar
zaradi težav, ki jih ima po-
djetje, ne more biti nižja.
Polovico zahtevane vsote
naj bi namreč krajani pošti
»posodili« v obliki obvez-
nic. Mnogi krajani se
s takšnim načinom poslo-
vanja podjetja niso strinja-
li, vendar so nazadnje ugo-
tovili, da nimajo druge izbi-
re, če hočejo čez leto ali dve
priti do telefona. Zato so
nazadnje sklenili, da se bo-
do v krajevni skupnosti
kljub vsem pomislekom
odločili za akcijo, tisti, ki
na pogoje PTT podjetja ne
pristajajo, pa se lahko odja-
vijo.
V nadaljevanju so nato
govorili o kadrovskih pro-
blemih v kraju. Vodstvo je
krajanom ponovno zagoto-
vilo, da so bili volilni po-
stopki za predsednika sve-
ta opravljeni v skladu s sta-
tutom in da pri tem ni šlo
za nikakršne zakulisne
igre. Kljub temu so nekate-
ri zahtevali odstop pred-
sednika sveta KS Viktorja
Žgajnerja in razpis novih
volitev. Do konkretnih
sklepov po dolgotrajni raz-
pravi niso prišli, pač pa bo
o tem razpravljal svet kra-
jevne skupnosti, medtem
ko njegov predsednik po
vseh omenjenih zapletih
napoveduje odstop.
T. CVIRN
Celjska
Cicciolina
Zadnje dni predrzna Ilona
Staller ni varčevala z nesram-
nim razkazovanjem vsega zu-
nanjega, s čimer jo je še kar
bogato obdarila mati narava,
po vsej slovenski zemlji. Zakaj
se je »znamenita umetnica in
poslanka« izognila Celju se ne
ve, res pa je da se je mati nara-
va na Celjskem istočasno od-
dolžila s podobno predrznim
čudežem narave. Tega, druge
ga, so v teh dneh prinesl
v uredništvo.
Mogoče pa bi krhka, avto-
strad vajena Rimljanka bila
podobnega videza, če bi se
v rojstno Budimpešto toliko-
krat kot mi trpinčila po trojan-
skem kolovozu. Sicer pa je tale
instant, »celjska Cicciolina«,
že končala v kakšni juhi.
BJ, Foto: EE
^LEMBE NA CEUSKEM
N LETIH 1945-1948
Piše
MILKO MIKOLA
ladaljevanje
1 fragmentarno ohranjenih
ib Vojaškega sodišča mesta Ce-
^lu jih hrani Zgodovinski arhiv
Iju, je razvidno, da so bili ob-
^ci, ki jih je to sodišče obrav-
''lo, skoraj izključno osebe
narodnosti in državljani
f^kega rajha. Vsi obtoženci so
'^lani Kulturbunda, nekateri
 njimi pa tudi člani nacistične
"nke (NSDAP) in so jih tako
brez izjeme obsodili tudi na
ll^mbo premoženja ter na iz-
Poleg zaplembe premoženja
^pna iz države pa je Vojaško
Jj^e mesta Celje izrekalo obso-
jani tudi še naslednje kazni: iz-
državljanskih pravic, prisil-
odvzem svobode in celo
kazen. Poleg vojaških so-
so junija 1945 ustanovili še
'^odišče slovenske narodne ča-
I^^SNC). To sodišče, ki so ga
povili na osnovi Zakona
^ovanju zločinov in prestop-
' Zoper slovensko narodno čast
5. 6. 1945, je bilo pristojno
^osebam, ki so jih obtožih, da
^^ prekršile zoper slovensko
čast. Kot zločin in presto-
ijT^per slovensko narodno čast
»vsa namerno izvršena de-
Jij:/^! jih sicer ni bilo mogoče
L^iti za veleizdaje ali za pomoč
^Rorju pri izvrševanju vojnih
lIJov, ki pa so škodovala ali bi
L škodovati ugledu in časti
glskega naroda...« Sedež So-
slovenske narodne časti je
L ^jubljani. Sodišče je sodilo
Lpih petih sodnikov, ki so po-
hiij f^o okrožjih in so praviloma
L sedežih okrožnih narod-
^J^bodilnih odborov. Za
^ Celje je bilo pristojno So-
|lQ^^venske narodne časti, se-
L 'Je, ki je imelo svoj sedež
v Celju. Sodišče je obsojencem iz-
rekalo različne kazni, pač glede na
stopnjo ugotovljene krivde. Pred-
vsem je izrekalo kazen izgube na-
rodne časti, ki je za obsojence po-
menila izključitev iz javnega udej-
stvovanja, izgubo pravice do jav-
nih služb, poklicev in dostojan-
stev, izgubo vseh državljanskih in
političnih pravic in sicer za dolo-
čeno število let ali pa trajno. Raz-
en izgube narodne časti je Sodišče
slovenske narodne časti kot kazen
lahko izreklo tudi lahko ali težko
prisilno delo in za težje primere
tudi zaplembo premoženja. Sodiš-
če slovenske narodne časti, senat
Celje je delovalo v obdobju junij—
avgust 1945, ko še niso začela de-
lovati redna sodišča. Z ustanovi-
tvijo okrožnega sodišča Celje in
okrajnih sodišč avgusta 1945 pa je
to sodišče svojo funkcijo izgubilo
in je prenehalo delovati (24. 8.
1945).
Sodišča narodne
časti
Sodišče slovenske narodne ča-
sti, senat v Celju, je obravnavalo
skupaj 790 primerov prestopkov
zoper slovensko narodno čast, od
tega je izreklo zaplembo premože-
nja v 82 primerih. Po številu obso-
jencev, ki jih je Sodišče slovenske
narodne časti, senat Celje obsodi-
lo na zaplembo premoženja, sta
v celjskem okrožju izstopala okra-
ja Slovetjske Konjice s 27 primeri
in okraj Šoštanj z 21 primeri. Voja-
ško sodišče mesta Celje je izreklo
zaplembe premoženja v 75 prime-
rih. Pri večini zaplemb, ki jih je
izreklo vojaško sodišče mesta Ce-
lje, je šlo za zaplembe premoženja
oseb nemške narodnosti, oz. dr-
žavljanov nemškega rajha, kate-
rim so zaplembo premoženja izre-
kle tudi zaplembne komisije in si-
cer na osnovi odloka AVNOJ
z dne 21.11.1944. Med osebami, ki
jim je zaplembo premoženja izre-
klo Vojaško sodišče mesta Celje,
so bili tudi mnogi lastniki indu-
strijskih podjetij kot npr.:
-	Edmund Unger-Ullmann,
lastnik Celjske opekarne;
-	dr. Erih Zeschko, Hanna Me-
hlem, Herta Blaškovič, lastniki
Tekstilne tovarne d. z. o. z.. Laško;
-	Ivan Kolner, lastnik Tovarne
kos. Slovenj Gradec;
-	ing. Valter Mach, lastnik Šta-
jerske železoindustrijske družbe
v Zrečah;
-	Gustav Neufeldt-Scholler in
dr. Neufeldt-Scholer rnl., lastnika
Rudnika in železarne Štore;
- Avgusta Pacchiaffo, lastnica
Tovarne za predelavo zlatnine
v Celju;
-	Maks Bergman in Valter
Bergman, lastnika Celjske tekstil-
ne tovarne;
-	Valdemar Ogrisegg in Franc
Themel, lastnika Savinjske tkalni-
ce in belilnice v Sv. Petru v Sa-
vinjski dolini;
-	Kari Laurich, lastnik Tovarne
usnja, Slovenske Konjice;
-	Mariana, Herbert in Valter
Woschnagg, lastniki Tovarne us-
nja v Šoštanju;
-	Vilijem Abel, lastnik Steklar-
ne v Hrastniku in Steklarne v Ro-
gaški Slatini;
-	Franc Potočnik, latnik Tovar-
ne usnja v Legnu pri Slovenj
Gradcu.
Celotna razprava Milka Mikole
je objavljena v letošnjem Celj-
skem zborniku, ki je že izšel. Po
ceni 140,00 dinarjev ga lahko ku-
pite v uredništvu Novega tedni-
ka in Radia Celje.
Pomen kratic:
A - Zaplemba na osnovi odloka AV-
NOJ z dne 21. 11. 1944, ker je bilo go-
spodarsko podjetje last nemške države.
B - Zaplemba na osnovi odloka AV-
NOJ z dne 21. 11. 1944, ker je bilo go-
spodarsko podjetje last osebe nemške
narodnosti.
C - Zaplemba na osnovi Zakona o kaz-
nivih dejanjih zoper ljudstvo in državo
(ZKLD).
D - Zaplemba na osnovi Zakona o po
bijanju nedopustne špekulacije in go-
spodarske sabotaže.
E - Zaplemba na osnovi Zakona o odv-
zemu državljanstva.
F - Zaplembo izreklo vojaško sodišče
na osnovi uredbe o vojaških sodiščih
z dne 24. 5. 1944.
8. stran - 31. oktober 1990	jviau^ijy I

Znanje je most med svetovi
Steklarska šola Iz Rogaške Slatine z Oskarjem Kogojem v Jeruzalemu
23. oktobra so v Jeruzalemu, v izra-
elskem muzeju »Jeruzalem« odprli
v paviljonu za design »Palevsky« raz-
stavo obsežnega projekta in kolekci-
jo Nature design svetovno znanega
oblikovalca iz Mirna Oskarja Kogoja.
Velika predstava se je odvijala pod
pokroviteljstvom slovenske firme
Adria Airways, pomembna pa je za-
radi tega, ker zajema tudi najnovejši
program kozarcev, ki so jih po Kogo-
jevem designu izdelali v Steklarski
šoli v Rogaški Slatini.
Oskar Kogoj je v Jeruzalemu pred-
stavil okoli 200 eksponatov, ki pred-
stavljajo opus Nature Design, ki ga
Kogoj goji in razvija že več kot dvajset
let. Izhaja iz filozofije, daje človek kot
del narave z njo usodno povezan in da
mora vse to, kar rabi za svoje življenje,
črpati iz njenih danosti in ne sme dela-
ti proti njej. Tega pravila se drži pri
iskanju sozvočja med funkcionalnost-
jo in estetiko izdelka, ki ga obUkuje za
potrebe trga. V ospredju je duhovna
dimenzija projekta. V vsej veličini ga
je predstavil pred mesecem dni v itali-
janskem mestu Lucca, predvsem sko-
zi izdelke za italijansko firmo Tarpac
Data International, kjer so tudi prvič
predstavili plakate zanje in to že za
svetovni oblikovalski kongres (IC-
SID), ki bo prihodnje leto v Ljubljani.
Ta razstava bo obiskala še nekaj
evropskih mest, zanjo pa se zanimajo
tudi Japonci in Američani ter Av-
stralci.
Zakaj je razstava v Jeruzalemu tako
pomembna?
Predvsem zaradi tega, ker je dokaza-,
la, da je Kogojev opus obsežen in da
ob še trajajoči razstavi v Italiji, lahko
pokaže kaj izvirnega istočasno še kje
drugje. Projekt »Jeruzalem« je tudi
pokazal, kako se lahko Slovenija (nje-
na država, kulturna identiteta) vklju-
čuje v svet le z visoko kakovostjo, to
pa je ta trenutek prav gotovo delo
Oskarja Kogoja in tistih tovarn in po-
djetij, ki so sposobna slediti njegove-
mu izzivu. V njegovem delu je namreč
združena tradicija starodavnih civili- ,
zacijskih izročil (šolanje je začel
v Plečnikovih Križankah in ga končal
v Benetkah in Milanu - v Benetkah je
potem sam učil tri leta na fakulteti za
oblikovanje). Steklarska šola v Roga-
ški Slatini že nekaj časa sodeluje
z njim (v zadnjem času tudi celjska
Zlatarna) in nova kolekcija kozarcev je
že dala odlične rezultate. V Jeruzale-
mu pa niso videh samo teh izdelkov,
ampak tudi stekleni svečnik, židovsko
menoro s sedmimi kraki ter vitico, tu-
di v rogaškem steklu. Zato je treba
izreči priznanje direktorju šole Bran-
ku Puclju za sodelovanje v tem, tudi
poslovno izredno zanimivem projektu.
Muzej »Jeruzalem« je osrednji mu-
zej v Jeruzalemu, ki ga je ustanovil
sedanji domala osemdesetletni jeruza-
lemski župan Teddy Kolekk in mu tu-
di podaril zbirko antičnih predmetov.
Muzej meri 70.000 kvadratnih metrov
razstavnih površin. V njem je trenutno
tudi paralelna razstava svetovno zna-
nega oblikovalca Ettora Sotssasa iz
Italije, tako da seje Oskar Kogoj s svo-
jimi izdelki znašel v najbolj eminentni
družbi. Znano je že, da so slovenski
politiki izkoristili ta trenutek in nave-
zali tesnejše stike z izraelsko vlado,
kjer je levji delež v navezovanju stikov
opravil direktor Adrie Airways Janez
Kocjančič, saj je znano, da je AA že
pred novejšimi notranjepolitičnimi
dogodki opravljala polete v Izrael.
Ima pa omenjena razstava in naša
prisotnost v Jeruzalemu še eno izred-
no pomembno razsežnost: v Izraelu
spoštujejo muzeje in domala vsako le-
to, kljub nenehnenmu vojnem stanju,
postavijo novega. To je namreč njiho-
va obhka vzdrževanja zgodovinskega
spomina tragične zgodovine »izvolje-
nega ljudstva«. Znano je namreč, da so
njihovo prvo svetišče v Jeruzalemu pr-
vič razruših že Babilonci, nato še Rim-
ljani in ostal je le še znameniti »Zid
solza«. Muzeji so jim nova svetišča,
toda v njih ne obujajo le lastne zgodo-
vine, ampak z razstavami povezujejo
tudi sodobnost ter različne svetove.
Enega od njih te dni doživljajo v naši
podobi.	DRAGO MEDVED

Imaginarne dileme
slovenske kulture
Slovenski kulturni zbor, ki
je potekal prejšnji četrtek
v Stihovi dvorani Cankarje-
vega doma v Ljubljani, je
imel dve značilnosti: za razli-
ko od prvega (prvega po ti-
stem, ko ni bil več plenum
kulturnih delacev OF), ko je
še v srednji dvorani zmanj-
kovalo prostora (na njem so
objavili za Slovence pomen-
ljivo vest, da so aretirali Ja-
neza Janšo), je bil ta deležen
komaj stotnije slovenskih
kulturnikov. In če se je prvi
zbor obnašal kot kulturna
avtonomija (za slovenske
razmere tedaj tudi politična)
avtonomija obstoječi oblasti
in humus za novonastajajočo
demokracijo se je sedanji
zbor obnašal zgolj kot opo-
nent segmentom sedanje
kulturne politike, torej poli-
tike tiste vlade, za katero si
je prvi zbor prizadeval. Z bi-
čanjem monopolnega obna-
šanja Zveze komunistov, je
klical k pluralnosti družbe,
torej politike in kulture ter
gospodarstva (beri trga), se-
danji pa je karal kulturnega
ministra zaradi popuščanja
v vladi pred zahtevami pred-
vsem hnančnega ministra,
saj je na njegovo zahtevo pri-
stal na znižanje prispevne
stopnje za kulturo. Prvi Zbor
kulturnih delavcev je nastal
kot prenovljena oblika nek-
danjega Plenuma kulturnih
delavcev OF, sedanji Sloven-
ski kulturni zbor pa je pre-
novljena oblika nekdanjega
Zbora kulturnih delavcev.
Medtem, ko so prvega še vo-
dili predstavniki tedanje
oblasti (Sergij Pelhan kot
predsednik skupščine Kul-
turne skupnosti Slovenije in
Miloš Mikeln, predsednik
Sveta za kulturo pri RK
SZDL), sedanjega vodi ne-
odvisni skladatelj Lojze Le-
bič, v vodstvu upravnega od-
bora pa so med drugimi tudi
Boris A. Novak, Manca Ko-
šir, Veno Taufer in še drugi.
Takorekoč nihče iz sedanje
vlade ali njenih predstav-
nikov.
In kaj so v Štihovi dvorani
očitali novi vladi?
Da grdo ravna s kulturo,
čeprav ji je ta precej poma-
gala priti na oblast. Daje zni-
žala prispevno stopnjo za
kulturo, da nima razumeva-
nja za nekatere akcije, ki nas
bi uveljavile v Evropi (odpo-
vedani Svetovni dnevi glas-
be v Ljubljani). Da ni pamet-
no celotno kulturo, še manj
umetnost, prepustiti tržne-
mu delovanju, ker je sloven-
ski kulturni prostor premaj-
hen za samopreživetje brez
družbene dotacije, in kultur-
niki ne pristajajo na ideolo-
ške ukaze od zgoraj v sn^
zdaj že povsem profan^^
ga izreka »Ora et labora^'
Ves čas, odkar ',
oblast centralistično pre
la v roke kulturo fvodj
preko Republiškega seČ
riata za kulturo), se kultu'
kom, predvsem takoin^
vanim izvajalcem, toži
nekdanji instituciji kult J
skupnosti. Ne da bi
nazaj stare oblike deiov/^
nekega sistema, seje venJ'
le treba spomniti te institu
je kot prostora, kjer so st!
kovne hiše slovenski
sti lahko povedale, kajdek
in kaj jih tare pri delu. zj.
tega prostora, te spovednk
nimajo več. In vprašanje,
če bi ob obubožanem slovi
skem gospodarstvu tudi,
pomagala. Zato sejepam,
no vprašati, ali niso vsesei
nje dileme slovenske ifuJtu
le malce izmišljene, izmiša
ne predvsem v tem smii
ker se kar naprej ponavlja
iz sistema v sistem.
Prejšnja politika ni nk
hotela poslušati kulture (n
nehni klic k pluralizmu, ini
lektualni avtonomiji, odpit
sti v svet) in kulture ni hot
lo poslušati gospodarsb
(inovacije, izobrazba, znsu
tujih jezikov, šolanje na tuj
univerzah, vključevanje i
signa iz spoznavanja trai,
je in zgodovine svojega /lai
da ter svetovnega okd
Politika in gospodarstvo
bila ujeta v isti monopol
mozadovoljnega enogl^
Zato sta tudi požela take
zultate: politični sistem se
sesul in s seboj potegnili
spodarstvo. Tisti del kultu
kije bil navajen živeti po
žimskem receptu delitve,
seveda oponiral vsaket
drugemu sistemu, ker je?
bolj naporen. Tisti pa, ki
se že od nekdaj morali po
jeva ti z rezultati dela, sesf,
zdi, da se jim godi krivs
ker so premalo plačani. Toj
nobena oblast ni
pravična, kajti če bi to bi'
bi ne bila oblast!
Dileme slovenske kLiltu
bodo zato ostale vedno ei
ke. Ko bomo Slovenci tu
v duhu postali »evrops
razsežni« in ko borno ns^
cer lepi kamižoli (brez km
re smo lahko materialno >
gati, ampak tudi butasti)a
videli ne ovelo, ampak ^
cveteno krizantemo,
tudi Slovenski kulturni lO
spremenili v učinko^^t^l
telo. Še kako prav je, da^
stoja, toda sedaj je bOljP^
ben kapelici, kamor si
mo hladit dušo, kadar
težko, a v raj skozi njena"
ta ne bomo prišli.
DRAGO MED^^
Knjigo ljubimo,
dokler ni treba
denarja zanjo
čeprav kulturi, na-
tančneje tudi knjižni-
cam, namenjamo vse
manj denarja, pa se z do-
bro voljo posameznikov
dajo uresničiti na prvi
pogled še tako nemogoče
zamisli. Takšen primer
je prav gotovo žalska
matična knjižnica.
V tej ustanovi so v zad-
njih nekaj letih dosegh
velik napredek, čeprav
delujejo v razmerah, ko
po vseh pravilih in stan-
dardih knjižnice niti ne bi
smeli odpreti. V knjižnici
namreč ni zaposlenih niti
polovica potrebnih ka-
drov. Zaradi pomanjka-
nja denarja, seveda. De-
lavci ob sprotnem delu
urejajo kataloge, razvijajo
informacijski sistem,
eden najbolj perečih pro-
blemov pa je nabava
knjižnega gradiva. Iz re-
publike dobivajo za to
minimalna sredstva, kot
kaže, pa tudi že zapisanih
obljub glede denarja letos
in tudi prihodnje leto ne
bodo uresničili. Število
bralcev pa ob tem v žalski
gbčini nenehno narašča.
Se pred dvema letoma je
knjižnico obiskovalo
okrog 1600 bralcev, do
oktobra letos je to število
naraslo na 2244 obisko-
valcev. S pomočjo podje-
tij in zasebnikov so kupili
video opremo in računal-
nik, ki postaja nepogre-
šljiv pri delu knjižničar-
jev. Ob polovični zaposle-
nosti pa v tej knjižnici
pripravljajo še vrsto
spremljajočih dejavnosti,
predvsem razstave, pogo-
vore in predstavitve
knjig. Več kot doslej bi se
radi posvetili tudi zbira-
nju domoznanskega gra-
diva, izobraževanju in
raziskovalnemu delu.
Med naložbami, ki jih na-
črtujejo v prihodnje, pa
sta predvsem dve stvari,
to je nakup kalorimetrov
in pa varovalne naprave,
ki so za takšno ustanovo,
kot je knjižnica prav go-
tovo nujno potrebne.
IB
Kronani giedaiiški dosežki
Večina nagrad je s Faustom ostala v Mariboru
Borštnikovo srečai^e slo-
venskih gledališč je bilo letos
v znamenju srebrnega jubile-
ja še posebej slovesno in de-
lovno. Od 19. do 29. oktobra je
hvaležno mariborsko občin-
stvo videlo najboljšo bero
gledališč minule sezone.
S številnimi spremnimi prire-
ditvami je obogatilo širši slo-
venski prostor in dalo vedeti,
da je mariborski festival
praznik in slavnost hkrati.
Celjani so nastopili v mari-
borski drami v petek zvečer
z delom Aleksandra Dumasa
Pokvarjenec ali lepota in moč
v režiji Vita Tauferja. Občin-
stvo je predstavo nagradilo
z aplavzom, na večernem spre-
jemu pa se je celjskim gleda-
liščnikom za njihov prispevek
in za obogatitev gledališkega
praznika zahvalil še direktor
SNG Maribor Blaž Železnik.
Gledališka manifestacija
v Mariboru je dosegla vrhunec
v ponedeljek zvečer s slovesno
podelitvijo nagrad, diplom in
najvišje nagrade za igralske
dosežke, Borštnikovega prsta-
na. Posebna žirija v sestavi: dr.
Matjaž Kmecl, France Vurnik
in Polde Bibič je letošnji
Borštnikov prstan dodelila
igralcu Borisu Kralju, zlati
znački pa sta prejela Sveta Jo-
vanovič in Olga Jančar, nagra-
do za najboljši esej pa revija
Euromaske.
Večina nagrad in priznanj je,
po pričakovanju, pripadlo Dra-
mi SNG Maribor za Goetheje-
vega Fausta v režiji Tomaža
Pandurja, medtem ko so Celja-
ni ostali praznih rok.
Tako je Faust prejel Boršni-
kovo diplomo za n^boljšo
predstavo v celoti, Borštniko-
vo nagrado z diplomo pa To-
maž Pandur za režijo Fausta.
Diplomo in denarno nagrado
za igro je prejel Branko Stur-
bej za vlogo Mefista v Faustu,
Ivo Ban za vlogo Herzla
v predstavi Mein Kampf v iz-
vedbi ljubljanske drame, Zlat-
ko Šugman za vlogo starega
Mahona v igri Junak z zahoda,
v izvedbi Mestnega gledališča
Ljubljana, Olga Kacjan pa za
vlogo Lulu v istoimenski dra-
mi v izvedbi mariborske
drame.
Med nagrajence je žirija ob-
činstva uvrstila Ksenijo Mišič
za vlogo Margarete v Faustu in
Janeza Škofa za vlogo Edvarda
Schvarza v Lulu in dr. Fausta
v Faustu. Ksenija Mešič je po-
stala tudi nagrajenka TV Slo-
venija za mlado igralko. Mp
Ogreto občinstvo
Odličen koncert Komornega moškega
zbora Celje
Prvi zborovski koncert
v novi sezoni je pripravil Ko-
morni moški zbor iz Celja.
Ansambel, ki je lani praz-
noval 40-letnico delovanja, je
pod vodstvom dirigenta Ja-
neza Boleta naštudiral tradi-
cionalno naravnan program,
ki pa je pod občutljivo Bole-
tovo roko osupljivo oživel
v najčistejšem vrtincu mu-
zike.
V stilno raznolikem prvem
delu je zbor predstavil dve re-
nesančni deli (Gallusov As-
cendit Deus ter Improperien
Tomasa da Vittorie), tri gre-
gorjanske speve iz Misse de
Angelis, nato nadaljeval
s tremi skladbami iz obdobja
romantike (Gounod - Gloria,
Forster - Večerni ave, Haj-
drih - Jadransko morje (ter
zaključil s sodobnejšim de-
lom Romische Weinspruche
(Rimski reki o vinu) nemške-
ga skladatelja Haralda Genz-
merja.
Zbor odlikuje prijetno me-
hak, zaobljen zvok, bogat di-
namični razpon, čvrste gra-
dacije in velika duhovna
zbranost pri muziciranju.
V drugem delu je dirigent
Janez Bole prepričljivo in
subtilno interpretiral nekaj
ljudskih miniatur ter skupaj
z zborom dodobra ogrel celj-
sko občinstvo.
ADRIANA
POŽUN-PAVLOVIČ
Letna inventura
Pri Zvezi kulturnih organi-
zacij Celje so si na začetku se-
zone zadali nalogo, da bodo,
okrepljeni še s člani izvršnega
odbora zveze, opravili pogovo-
re z vsemi društvi izpod strehe
ZKO, pa tudi šolskimi kultur-
nimi društvi in društvi iz de-
lovnih organizacij. Namen teh
snidenj je bil neposreden stik
z ljubiteljskimi delavci in do
tega časa so opravili večino po-
govorov.
Kot skupno značilnost veči-
ne pogovorov je zdaj že mogo-
če zapisati dejstvo, da zlasti na
srednjih šolah ne vedo, k^ bo
po 1. januarju prihodnje leto,
torej kaj bo v rednem šolskem
programu iz kulture in kaj ne.
Podobno na račun predvide-
nega spremer^enega financira-
nja razmišljajo v delovnih or-
ganizacijah. Negotovosti v kul-
turi torej ne maryka. Pri ZKO
pa bodo morali dati na sito vsa
društva, teh je 59, in oc
katera del^o in katera ne^^^-
temu primerno tudi g" ^
podpreti. Za takšno inve^^JJj
v društvih se zavzema.,
članstvo, kar gre sklepajo
dobrem odzivu na pos"
o lastnem delu in težavah
Pri ZKO bodo konec no^^
bra pripravili delovno sr ^
vseh društev, katerega " J
na vsebina bo prav a^^gvc«
hodov strokovnih ^^
med članstvom.
Pomagamo
obnavljati
Radio Celj^
žiro račun:
50700-603-3119"
naši kraji in ljudje
31. oktober 1990 - stran 9
Oživljajo samostan
^limju nadaUujeta delo patra Janez fn Marjan
Olimje. Menjujejo se časi,
^enjujejo se njegovi prebi-
jlci. Ko pomisliš na Olimje,
se pravzaprav imenuje
Lote, se spomniš predvsem
jjščine z eno najstrejših le-
Ln v Evropi in prizidane
^očne cerkve. Najprej so
^radu bivali grofje, nato je
JI nekaj manj kot sto let na-
gnjen menihom pavlincem.
fj je habsburški cesar Jožef
1 leta 1782 z reformami raz-
čistil samostane, je pregnal
fii deset pavlincev iz Olim-
^ Potem so v gradu spet do-
(ovali grofje, Attemsi, zad-
ij, leta pa se je vse bolj od-
lino pojavljala želja, naj se
I olimski samostan vrnejo
itnihi. Minoritska patra Ja-
f{Žurman in Marjan Vogrin
Ijj nadaljujeta tradicijo.
laslednikl pavlincev
Hrvaški pavlinci so zapustili
Olimju kljub razmeroma
jatkemu bivanju nepozabne
l^ove tako da danes prihaja-
itja številni turisti in romaiji.
5ihovo delo bodo zdaj nada-
fvali minoriti. Slovenski mi-
oriti so najbolj dejavni na
tuju, kjer so lani pripravili
dmevno slavje ob 750-letnici
tujskega samostana in za to
riliko temeljito obnovili veli-
0 samostansko zgradbo. Pri-
)tni so tudi na Dornavi, na
tujski gori, v Piranu, Halo-
zah, na Vidmu pri Ptuju,
v Ljubljani ter v Sostrem in
Prežganju pri Ljubljani. Pred
dvanajstimi leti so slovenski
minoriti uspeli rešiti pomem-
ben minoritski samostan v av-
strijskem Gradcu, kjer so zdaj
slovenski redovniki, postal pa
je tudi zbirališče graških Slo-
vencev. Prisotni so še v Sve-
čah na avstrijskem Koroškem,
imajo misijon v Zambiji, pov-
sod pa živijo v majhnih samo-
stanskih skupnostih, največ po
štiije menihi. Minoritom Fran-
čiška Asiškega, ustanovitelja
tega reda in med katoličani ze-
lo priljubljenega svetnika, se
ni treba držati tako strogih re-
dovniških pravil kot na primer
kartuzijancem. S podmlad-
kom imajo najmanj težav,
eden od novincev je celo iz
Lemberga v šmarski občini.
Na sedežu mariborske škofije
so se zaradi naštetih razlogov
odločili, da bodo samostan
v Olimju predali minoritom.
Ljudje potrebujemo hišo, hi-
ša pa nas. Potreba po ljudeh se
kaže tudi v Olimju, kjer pre-
novljeno cerkev preletavajo
netopirji. Na rjavi meniški
obleki olimskih patrov Janeza
Žurmana in Marjana Vogrina
so po trije vozli, ki oznanjajo
zapovedano minoritsko pre-
prostost, poslušnost in čistost.
Pater Janez je v dolini pod
Rudnico mesec dni, pater Mar-
jan dva tedna. Župnika sta kar
oba. Prvega, »župnika modera-
torja«, srečujejo največ turisti,
drugi, »župnik sodelavec«, pa
ima na skrbi gradbene in orga-
nizacijske zadeve. Verjetno se
jima bo čez dve leti pridružil še
en redovnik. Dokler ne bo
grad povsem obnovljen, bosta
bivala v sicer novem župnišču,
kjer se olimski šolarji lahko
učijo verouka.
Zdrav duh v zdravem
telesu
Pater Janez igra mladim na
kitaro tudi posvetne pesmi.
V Olimju, kjer je le še petsto
duš, so po novem maše vsako
jutro ob sedmih, ob nedeljah
pa ob devetih. Župnija je raz-
meroma majhna, zato bo več
časa za številne turistične in
romarske skupine, ki želijo vi-
deti eno n^starejših lekarn
v Evropi in posebno lepo ba-
ročno notranjost pavlinske
cerkve. Pater predava verouk
tudi v podružnični cerkvi na
Selah, na skrbi ima še mladin-
ski verouk. Štiri leta je bil ka-
plan na Vidmu pri Ptuju, kot
glasbenik je igral v skupini Mi-
nores, kije posnela svojo kase-
to in kar sedem let je bil senior
ptujskega kolesarskega kluba.
»Veliko smo prekolesarili po
maratonih«, se spominja, zdaj
pa se z dirkalnim kolesom,
specialko, večkrat odpravi na
pot po kozjanskih cestah.
V redovniškem poklicu mu
je všeč. »Preprostost, bratstvo,
da smo vsi enaki. Ne bova do-
pustila da bi naju klicali žup-
nik, ampak pater ali brat. Pa
Frančiškova razigranost,
v vsem je videl nekaj lepega,
v vetru brata, v soncu tudi.
Smrt je imenoval sestro. Fran-
čiškova miselnost je današnje-
mu človeku zelo blizu. Navdu-
šuje me.«
Kako da se je odločil za redov-
niško življenje? »Hu, huu. To
je pa dolga pot. Izučil sem se za
mehanika. Najprej sem avte
šraufal, zdaj pa ljudi,« se poša-
li. V gimnazijo je odšel z osem-
n^stimi leti. Njegov brat je že
bil pri minoritih in leta 1961 se
jim je pridružil še on.
Vsestranski pater
Pater Marjan je bil pred pri-
hodom predstojnik, gvardijan,
ptujskega samostana. Tam je
ob 750-letnici samostana pri-
dobil veliko gradbeniških iz-
kušenj, zato so ga poslali
v Ohmje. Zanima ga zgodovi-
na, študiral je v Švici in znano
je, da je strokovnjak za starin-
ske listine in rokopise.
»Moja dolžnost je usposobi-
tev notranjosti in zunanjosti
bodočega samostana za biva-
nje. Vselitev bi bila mogoča, če
bi bilo dovolj denarja, celo
v pol leta, če bo denar pritekal
počasi, potem vsaj v dveh le-
tih. Seveda bom hkrati poma-
gal in delal v župniji.« S selitvi-
jo nima težav, saj se je vse živ-
ljenje moral seliti in ni bil nik-
jer dlje kot sedem let. »Minori-
ti se pogosto selimo. Moja tu-
kajšnja naloga je usposobiti sa-
mostan, da se bodo lahko nase-
lili patri, obveznosti pa imam
še kot zgodovinar, bibliotekar
m arhivist. V Olimju žal ni ar-
hiva, ki bi poročal o celotni
preteklosti, mislim pa, da je
moja dolžnost, da skušam najti
vsaj nekaj arhivskega materi-
ala in predstaviti preteklost
Olimja.« V Ptuju je seveda
drugače, tamkajšnja samo-
stanska knjižnica premore pet
tisoč knjig, predvsem iz 17. in
18. stoletja, med njimi celo
Trubarjev Novi testament.
Njeni zakladi so bili pred tremi
leti razstavljeni v Cankarjevem
domu v Ljubljani. Največje
dragocenosti skrivajo platnice
starih knjig, kajti v njih so
zlepljene še starejše listine.
O življenju v redovniški
skupnosti pove: »Držimo se
dnevnega reda, brez njega ni
skupnega redovniškega življe-
nja, po drugi strani pa imamo
dovolj svobode, saj se vsakdo
lahko ukvarja s stvarmi, ki ga
veselijo. Vsak mora izvrševati
sprejete dolžnosti. Življenje je
pestro, zanimivo, privlačno in
seveda tudi odgovorno.« Tudi
minoriti im^o le skupno bla-
gajno, zato je katrca, s katero
oba patra premagujeta razdalje
v tem oddaljenem svetu, prav
tako samostanska. To, kako je
zorela njegova osebna odloči-
tev za redovnika, pa je težko
pojasniti v nekaj besedah, me-
ni pater Marjan. »Pomemben
je osebni stik z duhovnikom in
redovnikom ter cilj pomagati
ljudem. Spoznal sem, da je
prav duhovnik tisti, ki lahko
ljudem največ pomaga.«
BRANE JERANKO
Pater Marjan Ogrin
Pater Janez Žurman
PISMO
Z OBALE
Ko mešalci
zapojo...
Krivica! Najbolj gosto na-
seljeni del Portoroža - Luci-
jo, so oni dan na javni tribuni
v krajevni skupnosti progla-
sili za spalno naselje, menda
zaradi tega, ker še vedno ni-
mamo spodobne avtobusne
postaje, pa kina, pa tržni-
ce... Lepo vas prosim, kaj
pa rabimo tržnico, saj se lah-
ko vse lokalne čenče izvedo
na kateri izmed »trat lulal-
nic«, kamor skrbni gospo-
darji vodimo svoje, bolj ali
manj glasno lajajoče kužke
na družabna srečanja, in kjer
mimogrede lahko opravijo
še »tisto«. Verjemite, da so to
nadvse živahni prizori, poleg
tega pa se v enournem spre-
hodu ob obali dodobra na-
užiješ morskega zraka in ak-
tualnih novic.
Največ snovi za premleva-
nje imajo gotovo domači mo-
žakarji in nonoti v Portoro-
ški Marini, ko ob popoldan-
skem kozarčku bevande
pridno balinajo, vmes pa
bučno razpravljajo o tem, ka-
ko se svet čedalje bolj zme-
deno vrti. Pa saj ni čudno,
saj ni nič več tako, kot je bilo
včasih, vse je prekucnjeno
na glavo! Mulci s svojimi
motorinčki ne divjajo več po
cesti, temveč po zelenicah,
s sosedovim službenim av-
tom se po nakupih ne vozi
več njegova žena, temveč
ljubica, znamenite »zvezde
noči« iz portoroškega Metro-
pola pa so uvedle 24-urni, to-
rej tudi dnevni delovnik! Ce-
lo petelin v kokošnjaku, ki si
ga je omislil ljubitelj korist-
nih domačih živali kar na
dvorišču med dvema bloko-
ma, veselo kikirika (in opo-
zarja stanovalce, daje spanje
zgolj izguba časa) kar ves
dan, ne le zjutraj, kot je bila
svoj čas njegova dolžnost.
Menda pa se počutijo
nadvse »zvočno« tudi izbra-
ni občani, ki stanujejo v hri-
bu nad Portorožem. Pred ča-
som je namreč Radio Koper-
Capodistria priklopil nov
100-kilovatni oddajnik in
stanovalci hiš v njegovi ne-
posredni bližini imajo en-
kratno srečo, saj lahko po-
slušajo poročila - brez radij-
skih sprejemnikov. Namreč,
oddajnik je tako »full«, da
predvajajo radijski program
tudi bojlerji. Pa ne samo oni,
nekaterim igrajo celo hladil-
niki, zamrzovalne skrinje in
betonski mešalci, spravljeni
v kleti...
Eden od sosedov pa si razbija
glavo s tem, kako naj ugasne
žarnico v stanovanju, ki zaradi
bližine oddajnika neprestano
sveti. No, verjamem, da tudi
on pozna vsaj dve teoretični re-
šitvi!
Sicer pa se sliši, da se ome-
njeni stanovalci »pojočih hiš«
pripravljajo na zbiralno akcijo
za nakup slušnega aparata naj-
bolj odgovornemu med odgo-
vornimi pri tem nenaročenem
privilegiju, ki ga uživajo. Ta
gospod namreč vztrajno trdi,
da »nič ne sliši«.
Toliko za danes. Če bo še
vedno kdo trdil, da je življenje
pri nas pusto in zaspano, imam
pripravljenih še nekaj trdnih
dokazov, da govori neumnosti.
Pa ciao do prihodnjič!
VLASTA CAH-ŽEROVNIK
reč svetlobe slepim
Medobčinska organizacija
»pih in slabovidnih iz Celja
25. oktobra organizirala
)seben seminar - ekskurzi-
za predstavnike komitejev
družbene dejavnosti, Za-
)da za zaposlovanje in Cen-
ov za socialno delo iz
imih občin v celjski regiji,
številom in kvaliteto ude-
ibe so bili organizatorji za-
PV'oljni, med 37 udeleženci
sninarja je bila tudi pred-
idnica Komiteja za družbe-
E dejavnosti občine Celje,
Kpa Irena Ferlež.
Udeleženci so se najprej
Zavodu za slepo in slabo-
ifino mladino v Ljubljani
Komo seznanili z načinom
■^nja slepih učencev in so-
'slizacio le-teh. Ogledali so
'tudi tiskarno za tiskanje
tiraillovi pisavi, audiostu-
za snemanje zvočnih
W'g ter zvočno knjižnjico,
^to v prostorih Zveze dru-
slepih in slabovidnih
4ubljani.
tretji ogled je bil v Centru
slepih in slabovidnih Antona
Kržišnika v Škofji Loki. Tu
se šolajo slepi telefonisti in
administratorji, imajo inva-
lidsko delavnico ter domsko
varstvo za ostarele slepe
osebe.
Zaključni razgovor so ude-
leženci opravili v Domu od-
diha Zveze slepih na Okro-
glem pri Kranju, kjer se jim
je pridružil še svetovalec
predsednice republiškega
sekretariata za zdravstvo in
socialno varstvo gospod Jan
Vlaga.
V razpravi, ki je obravna-
vala zaposlovanje, socialno
varnost in opremljanje inva-
lidov s tehničnimi pripo-
močki, so menili, da je po-
trebno statusno pravno
vprašanje invalidne popula-
cije tako urediti, da bo tudi
v praksi rešljivo. Tako so se
dotaknili 3. odstavka 49. čle-
na osnutka Ustave Sloveni-
je, ki določa posebno varstvo
samo za vojaške in delovne
invalide. Te pravice je po
prepričaj u udeležencev po-
trebno razširiti na vse inva-
lide.
ADOLF VIDENŠEK
Modna revija za siepe
v soboto, 27. oktobra je bilo v Celju republiško srečanje slepih
in slabovidnih žensk, ki so se udeležile modne revije. Prišlo jih
je 150, zbrale pa so se v delavski restavraciji v Gaberjah. Modno
revijo za slepe žene so izvedle učenke iz šole Borisa Kidriča
v Celju, pod vodstvom njihove mentorice Cvetke Špiler. Kon-
fekcijo za modno revijo so prispevali: Kors iz Rogaške Slatine,
tovarna Toper in modna hiša Teko.
Po modni reviji je tovarna Emo pripravila za slepe žene degu-
stacijo v njihovi bio posodi, vodil pa jo je kuhar iz hotela Evrope
Dušan Veršec.	2 S
'^^"isji sejem v Žalcu
"finska zveza društev prijateljev mladine Žalec in Občinski odobr Rdečega križa Žalec
da bosta vsako zadnjo sobobo v mesecu pripravila bolšji sejem otroških
L obutve in igrač. Zakaj so se odločili za organizacijo teh sejmov pa nam je povedala
.'^'da Močivnik, sekretarka DPM Žalec.
iL.^ izkušenj vemo, da se po domovih, kjer odraščajo otroci, nabere veliko neizrabljene
iin obleke. V današnjih časih, ko so vse te stvari zelo drage, denarja pa je vedno manj,
način prodaje in nakupa prav dobrodošel, saj je veliko stvari takih, kot bi bile nove.
febp tudi mnogi želijo prodati, saj pri kupovanju nekateri starši pretiravajo, zato se jih
preveč ali pa se jih otroci naveličajo.«	T. TAVČAR
Uspešna vaja žalskih gasilcev
Minuli konec tedna je Ga-
silsko društvo Žalec pripra-
vilo na objektu blagovnice
Savinjka v Žalcu gasilsko
vajo, ki je bila ena od števil-
nih aktivnosti ob mesecu po-
žarne varnosti. Sodelovali so
operativni člani GD Žalec
z vso razpoložljivo tehnično
opremo. Pp besedah povelj-
nika GD Žalec Franca Na-
raksa, je bila vaja organizira-
na z namenom preizkusa
uspešnosti reševanja v pri-
meru požara v blagovnici,
zlasti evakuacije ljudi ter po-
gasitve požara v najkrajšem
času. Vaja je pokazala stro-
kovno usposobljenost opera-
tivnega članstva, pokazala
pa je tudi pomanjkljivosti.
Ena od večjih je bila, da niso
mogh iz hidranta v Prešerno-
vi uhci zagotoviti dovolšnje
količine vode. V vaji so po-
leg operativnih članov dru-
štva sodelovali še zaposleni
v blagovnici Savinjka, Reše-
valna postaja Celje, Postaja
milice Žalec in avtocisterna
GD Griže. t. TAVČAR
Kislega zelja In repe bo dovolj
Tako vsaj zagotavljajo v Merxovi kisarni v Šempetru
v Savinjski dolii. Po besedah vodje, Vinka Fonda, so z odku-
pom zelja pričeli že pred časom, kakih sto ton pa so ga tudi
uvozih iz Italije in Holandije, kjer je bilo cenejše kot pri
Kmetijski zadrugi Savinjska dohna.
Naribali so okoli 200 ton zelja, kar bo zadostovalo za
potrebe Savinjčanov, Korošcev in dela Zasavcev.
V teh dneh pa so pričeh odkupovati tudi repo, predvsem
iz šentjurskega in šmarskega konca. Skisali jo bodo nekaj
deset ton. Za drobno prodno bodo repo in zelje pakiraU
v lične polkilogramske vrečke, za večje potrošnike pa v pla-
stične sodčke.	-p TAVČAR
10. stran - 31. oktober 1990

Dolgo bujenje
»speče lepotice«
Kam bo peljal turistični razvoj Logarske doline In celotne Zgornje Savinjske doline
»Prepričani smo, da je naša prihodnost
zemlja, gozd, skratka narava in industri-
ja, ki tej naravi ne bo škodovala. Če bomo
imeli vse to in če bomo znali ponuditi
naše kulturne in naravne spomenike, po-
tem lahko precej iztržimo od turizma. Pri
tem bo moralo veljati načelo: Turizem
smo ljudje. Če domačini tega ne bomo
znali izkoristiti, nam drugi tega ne bodo
podarili. Za turizem bomo morali živeti
vsi. Če bomo čuvali in vzdrževali naše
naravne in kulturne danosti, če jih bomo
spoštovali mi, jih bodo občudovali tudi
obiskovalci naših krajev. Če jim bomo po-
nudili še ustrezne gostinske storitve, bo
rezultat ugoden, dokler pa tega ne bo, tudi
uspeha ne more biti.«
To so besede predsednika skupščine ob-
čine Moziije Andreja Presečnika ob občin-
skem prazniku mozirske občine, veljajo pa
za celotno Zgornjo Savinjsko dolino, torej
tudi za Logarsko dolino. Naravne in kultur-
ne danosti, kijih ima ta košček Slovenije je
veliko, vendar pa so si vsi nosilci turizma
v mozirski občini enotni samo o tem, da so
te danosti premalo izkoriščene. Kaj storiti
v prihodnosti, v tem in naslednjih letih za
uspešen razvoj turizma, smo povprašali pri
različnih ljudeh v mozirski občini, ki se s to
panogo gospodarstva ukvaijajo. Niso nas
zanimale številke iz preteklosti, niti iz letoš-
nje sezone, saj te številke niso realne.
Kaj storiti, prvič (neuradno)
Anka Rakun, Savinja Turizem: »Prva
stvar, ki jo potrebujemo za uspešen turi-
zem, je cesta Ljubno-Luče, druga pa mejni
prehod čez Pavličevo sedlo. Logarska doli-
na naj ostane nepozidana, če pa bi bil kapi-
tal, pa podpiram ideje o golf igrišču in hote-
lu »de lux« kategorije. Počitniški turizem
naj zaživi v okoliških vaseh, kot so Ljubno,
Luče, Gornji Grad, Solčava, ostale postelj-
ne kapacitete pa naj se razvijajo v turistič-
nih kmetijah in pri drugih zasebnikih. Kar
precej ljudi v mozirski občini bi bilo pri-
pravljenih za oddajo sob, vendar bi nujno
rabili kredite ali kakšna druga sredstva.
V naši občini, predvsem pa v Logarski doh-
ni, ne bi smel vsak delati, kar se mu zljubi,
obstajati bi morala neka občinska regulati-
va. V bistvu bi vsi prodajali vse, nihče pa
nima predstave o tem, kaj bo v prihodnosti.
Menim, da se bo v Zgornji Savinjski dolini
začel intenzivnejši razvoj turizma, saj bodo
ljudje zaradi splošnega gospodarskega po-
ložaja prisiljeni v to.«
Darinka Supin, TTS Bazar: »Problem je
cesta med Ljubnim in Lučami, drugi pro-
blem pa je neurejenost lokalov, ki so
v družbeni lasti. Vsaka nova pobuda o raz-
voju turizma je vsekakor dobrodošla, ven-
dar ne bi smeli le govoriti, ampak tudi kon-
kretno ukrepati. Pomembno je, kaj lahko
konkretno storimo, in načrtovanje turizma
za dolgi rok. V svojem delu vidim, da s turi-
stom ne moreš delati od daleč, treba ga je
zaposliti, saj sodoben turist hoče intenziv-
ne počitnice. Nujno potrebno bo delovati
v tej smeri, vendar pa menim, da je na
področju Zgornje Savinjske doline prema-
lo sodelovanja med tistimi, ki se ukvaijajo
s turizmom.«
Sonja Bitenc, Turist biro: »Za našo doli-
no vlada vedno večje zanimanje, vendar pa
se očitno naša najbolj boleča točka, infra-
struktura, še ne bo kmalu rešila. Znamo se
pogovarjati, kaj velikega bomo naredili,
problem pa je v tem, da morajo gostje iz
petih sob uporabljati eno kopalnico. Pro-
blema ceste med Ljubnim in Lučami ne
izpostavljam na prvo mesto, saj ni ves turi-
zem v Zgornji Savinjski dolini le od Ljub-
nega naprej. Gostje tudi vedno bolj gledajo
na ceno, ki jo pri nas znamo naviti, ne vpra-
šamo pa se, kaj ponujamo za to ceno. Za
poskuse bodočega razvoja je zmanjkalo ča-
sa, sedaj lahko ujamemo le še zadnji vlak
razvoja. Najprej bi rabili zelo močno slikov-
no propagando, nujno potrebujemo pro-
spekt o Zgornji Savinjski dolini, seveda pa
ne bo šlo brez skupnega nastopa in skupne
predstavitve celotne Zgornje Savinjske do-
line. Ne bi govorila o tem, da smo turistični
delavci premalo povezani, na splošno pa
vsi ljudje preveč nevoščljivi. Logarska doli-
na mora ostati nespremenjena, nujno pa je
treba urediti obstoječe objekte, jih narediti
bolj privlačne in zanimive. Poudarjati bi
morali prijeten in domač gorski stil ter raz-
vijati različne domače obrti. Motel s petde-
setimi ah šestdesetimi posteljami bi prišel
v poštev le v Mozirju, ob njem pa bi lahko
zgradili bazen. Luče in Solčava pa naj bi
bili vas-hotel. O golfu v Logarski dolini pa
niti ne bi govorila, saj se mi že ideja zdi
neutemeljena, da ne rečem neumna.«
Kako storiti, drugič (možnosti)
Jože Melanšek, GP Turist Nazarje in
predsednik, Zgornje Savinjske turistične
zveze: »Negativnih izkušenj iz preteklosti
in dosedanjih napak imamo dovolj. Obsta-
jale so različne študije o razvoju turizma
v Zgornji Savinjski dolini, ki pa se večino-
ma prekrivajo, podobne pa so si tudi v tem,
da so vse skritizirali. Nihče pa ni ugotovil,
kaj je tisto, pravo. Napočil je čas, da bi se
končno nehali dogovaijati, ampak bi začeh
izvajati dogovorjeno. Predvsem je potreb-
na medsebojna povezanost vseh, ki se uk-
varjajo s turizmom, in uspešen marketinški
nastop. Vsi skupaj bomo več dosegli, posa-
mezne predloge pa bi zavrnilo ali sprejelo
javno mnenje. Strinjam pa se s programom
razvoja, kot ga je predlagal izvršni svet ob-
čine Mozirje, predvsem se mi zdi pomemb-
no še, da uvedemo na našem področju turi-
stični red, ki bo veljal za vse. Po mojem
mnenju Logarska dolina ni primerna za
golf, saj je premajhna in nima primerne
infrastrukture«
Franci Pusar, Kovinotehnin dom v Lo-
garski dolini: »Turizem je zelo kompleks-
na gospodarska panoga, in če hoče biti mo-
zirska občina turistična, morajo biti vse de-
javnosti usmerjene v turizem. Treba bi bilo
določiti ciljne skupine, od geografskega ci-
lja do plačilnega razreda, in pripraviti temu
primeren marketinški pristop. V turizmu
vsak zase nič ne more, kajti hrana, pijača in
postelja danes gostov ne zadovoljijo več.
Logarska dolina je premalo znana v svetu,
poznajo jo le tisti, ki zahajajo v gore. Pred-
vsem pa se mi zastavlja vprašanje, zakaj
Logarska dolina ni zaprta? Dolina ni za-
stonj, tako odprta pa pomeni duhovno in
ekološko katastrofo.
Vse objekte v dolini bi bilo treba spraviti
na višji nivo, s tem pa bi dobih tudi bolj
zahtevne in plačilno sposobnejše goste.
Vsak, ki bi prišel v Logarsko dolino, bi
moral prispevati za infrastrukturo (vstopni-
na), turizem kot dejavnost pa bi morali
prevzeti domačini. Od Igle naprej bi morala
obstajati poenotena ponudba, skupen
znak, pri vsaki hiši pa naj bi se vsaj malo
ukvarjali s turizmom. S ponudbo se spre-
minja tudi struktura kupca, vendar menim,
da golf za Logarsko dohno ni primeren.
Ideja je dobra, vendar nam za elito manjka
elitna infrastruktura. Sobe niso opremlje-
ne, splošna izobrazba (znanje jezikov) je na
prenizkem nivoju, manjka helioport, nas-
ploh pa je Logarska dohna za golf premajh-
na. Zato smo se v Kovinotehni odločili za
lokostrelstvo. To je prav tako šport elite, na
noben način ne bomo posegali v naravo, saj
ne potrebujem tohko prostora in tudi tarče
bi postavljali le po potrebi. Za zaprtje Lo-
garske doline imamo svoje načrte, trenutno
bi se lahko to uredilo brez večjih stroškov.
V daljšem času pa bi morali razmišljati
o tem, da bi se ves promet zaustavil v Solča-
vi, od tam naprej pa bi uporabljali neko
drugo prevozno sredstvo. Tako bi se odprle
vse tri doline: Matkov in Robanov kot ter
Logarska dolina. Predvsem pa poudarjam,
da bi morah delo prevzeti domačini in seve-
da vsi sodelovati.«
Marjan Prelog, Golte: »Zgornja Savinj-
ska dolina ima mnogo možnosti za razvoj
turizma, vendar pa doslej med ljudmi ni
bilo prave potrebe, da bi se s turizmom
intenzivneje ukvarjali. Letos je bil na tem
področju storjen korak naprej, tako pri za-
sebnikih kot tudi v občini nasploh. Trendi
razvoja v turizmu kažejo na to, da se vse
bolj poudarja ekologija in narava, vendar
pa nihče nima izdelanega točnega koncep-
ta. V Zgornji Savinjski dolini bi bilo treba
ohraniti prvobitnost narave, urediti obsto-
ječe objekte in jih usposobiti za trženje. Za
golf v Logarski dolini seveda ni pogojev,
tam naj bi se po našem mnenju razvijala na
primer jahalna šola, pohodništvo. Seveda
je treba urediti vse poti, jih označiti in nas-
ploh narediti bolj dostopne. Morali bi spre-
jeti nek turistični red, ki bi se ga vsi držali.
Seveda turizem ne more zaživeti le na osno-
vi letne sezone, ki traja štiri mesece, sestav-
ljen je tudi iz zimske sezone. Center na
Golteh naj bi razvijal zimski turizem in us-
klajeval kapacitete, seveda tudi s pomočjo
stacionarja v dolini. V naslednjem letu bo-
mo oskrbo smučišč in gostinsko ponudbo
zaupali zasebnikom, mi bomo ohranih le
hotel. V letnem času bo postalo Golte eno
izmed izhodišč za razvoj turizma. Tako bo-
mo opremili vzletne ploščadi za padalstvo
in zmajarstvo, spodbujali bomo jahalno šo-
lo s poudarkom na turnem jahanju, organi-
zirali planinsko šolo, seveda pa bomo po-
skrbeh tudi za gorska kolesa in tek v nara-
vi. To ponudbo moramo obvezno dopolniti
še s ponudbo, ki bo gostom krajšala čas
tudi ob deževnem vremenu, tu pa bi bilo
nujno sodelovanje vseh iz mozirske ob-
čine.«
Kaj storiti, tretjič (konkreten
predlog)
Predstavniki Ekološko propagandnega
fotografsko športnega inžiniringa: »Zgor-
nja Savinjska doUna je predvsem receptiv-
no turistično območje, ki ima možnosti, da
s svojo ponudbo zadovolji različne ciljne
skupine turistov. Ravno na principu ciljnih
skupin turistov temelji naša vizija razvoja
turizma v dolini. Ko govorimo o mehkem
turizmu, to ne pomeni, da smo proti vsakim
novogradnjam (turistični infrastrukturi in
superstrukturi) v dolini, temveč menimo,
da je nočitvene kapacitete in turistično in-
frastrukturo potrebno graditi ob večjih na-
seljih, medtem ko je potrebno najlgf,,
neokrnjene predele pustiti nedotakni 1
jih takšne ponuditi (in seveda tržit^^''
stom. Pri samem razvoju turizma se
damo, da ima vsak prostor omejeno
ško zmogljivost, ki mora biti vedno v o
dju pri načrtovanju razvoja območij
namenjena za stacionarni turizem ali p
prehodne izletniške točke. Naslednja ^
stvene predpostavka, iz katere izhaja ^
vizi^ja, je celovitost Zgornje Savinjske ri^
ne in smo proti parcialnim razvojem in ''
črtovanjem. Dolino kot takšno je potrpk''
ponuditi gostom v celoti, z vsemi aktivu
mi, ki so možne. Seveda je v razvoj
no vključiti tudi že sedaj obstoječe or/^'
zacje in zasebnike, ki se ukvarjajo s bf^
mom ah pa so z njim le posredno pove^
Posebno pozornost v razvoju turizma d
zasluži Logarska dolina kot pravi biseri
skih dolin. Za to imamo pripravljen k
cept, ki pa se seveda vključuje v celo?
turistično ponudbo Zgornje Savinjskega
ne ter v bodoči Kamniško-savinjski-b
vanški regijski park. Bistvo tega koncem
je zaprtje doline za individualni promet^
ureditev vstopne cone (parkirišče, ja,.
prevoz po dolini, turistične informacij
možnost okrepčila, prodaja spominu
možnost najetja koles...) nekje med Šole
vo in spodnjo mejo krajinskega parka. Sa
čava kot takšna bi bila zadnji večji centi
v dolini, opremljen z vsem potrebnim ^
sodobnega turista (bogata izvenpenzions -
ponudba), medtem ko bi bila sama Logj
ska le izletniška točka, ki nudi gostu ca
vrsto ekološko sprejemljivih in tržno zaj
mivih dejavnosti. Seveda je v ponudbo pr
trebno vključiti že obstoječe turistične oj
jekte (žal so mnogi nesprejemljivi za dd
no) prepovedati pa vsakršne novogradnj
Predhodno pa je potrebno za celo doli
izdelati ureditveni načrt, ki bo vseboval p(
trebne posege za sanacijo nesprejemljivi
objektov ali posegov, ki danes zmanjšuj^
turistično vrednost te doline. V sami Lop
ski dohni dajemo prednost kmetijstvu, di
mači obrti in domačijam, ki so tej dob
dale še posebno vrednost. V turistični ij
voj tako Logarske doline kot celotne Zgo
nje Savinjske doline bi vključili domača
ki lahko sodelujejo na najrazličnejše načj
(obrt, gostinstvo, vodništvo, prevozi.
Svoje ideje smo začeli že konkretizirati z
dajo Turističnega informatorja in monop
fijo o Zgornji Savinjski dolini.«
Kaj storiti, četrtič (uradno)
Na mozirskem izvršnem svetu se zavec
jo teže, ki jo ima turizem. Sedanji IS si
zadal nalogo, da bo na osnovi repubhšl
zakonodaje predlagal več občinskih odi
kov, s katerimi bi vsaj delno uredih razni
re v turizmu. Tako bodo pripravih predli
za turistični red na vseh področjih delov
nja, povezali turistične subjekte v krajihi
med kraji ter določili njihove odgovornoš:
in vzpodbujali nastanek raznega prop
gandno-turističnega materiala. Poseb^
pozornost pa naj bi namenili turistični t^
si, s katero naj bi v prihodnje razpolagal
turistična društva. Najpomembnejša m
vost na področju turizma pa je, da namaj
va mozirski IS ustanoviti podjetje, ki naj'
postavilo turistično gospodarstvo na str
kovno osnovo in vzpodbujalo interesi
razvoj turizma. Podjetje (organizirano ot delniška družba ali javno podjetje)a
bi poskrbelo za centralno recepcijo zini"
macijskim sistemom in nadzorovalo iz^^
nje turističnega reda, obhkovalo in pr^
jalo bi turistični proizvod, na splošno v«
lo in načrtovalo politiko turizma, sodelo*
lo pri naložbah v turističnem gospodars''
in seveda skrbelo za marketing.
Glede golfa pa na mozirskem iz^"^^
svetu menijo, da je ideja dobra, da pa ^
dodobra preučili vse možnosti, rešitve
nasvete ter se nato dokončno odločili-
Kaj delamo, (zadnjič)
Tako torej. Vsi vemo vse, konkretno^
zaenkrat še bolj malo narejenega, ven^
pa se vsaj v nekaterih stvareh strinjam".
vseh pogovorih dobiš občutek, da se n^ ,
kaj skriva in da ostajajo nekatere s^':
nedorečene. O golfu v Logarski d®^ g«?
sogovorniki povedali svoje mnenje, " "
simo pa še, kaj menijo o novem podj^^ ^
Mnenje nekaterih turističnih delavce^j
da se bojijo, da bo podjetje na P^
zelo monopol nad prodajo turističnih V^
vodov. Podjetje naj ne bi bilo organi^^^
kot delniška družba, pač pa bi
podjetja na občini zaposlili nekoga-^^jJ
skrbel za razvoj turizma. Končno je A
ni tudi minister za turizem. Vsekakor ^^
se morali s turizmom ukvarjati
nanj spoznajo in ki vedo, kaj lahko oo j,
ma pričakujejo in storijo. Scy končno .p
ja precej študij o Zgornji Savinjski o p
v teh pa je gotovo najti kaj upora^^^jj;
Vsekakor se bo treba enkrat za vse^J^j^ji^
čiti, kaj bo s turizmom v mozirski o
napraviti dokončen načrt razvoja, n v,
se dogovorjenega držati na vseh rav
URŠKA KO^gf
kraji in ljudje
31. oktober 1990 - stran 11
Elektronika za zdravje človeka
napredek in uspešnejše zdravljenje
sodobnost in sposobnost
^vstvenih ustanov se če-
utneri ne le z usposoblje-
J^tjo zdravstvenih delav-
temveč tudi opremlje-
'gtjo s sodobnimi aparatu-
ri. Celjska bolnišnica je
zadnjem letu z nakupom
^ aparatur storila še en
^emben korak k stro-
jnemu napredku in bolj-
Lu zdravljenju bolnikov.
denarja za modernizaci-
bolnišnice so namenih 1,8
milijonov DEM za nakup no-
ve gama kamere z novim ra-
čunalnikom in programsko
opremo, ultrazvočni aparat
in ehokardiograf. Aparature
so v glavnem že odplačane,
uporabljajo pa jih od julija.
Tokrat vam predstavljamo
gama kamero, druga dva
aparata pa vam bomo v pri-
hodnjih številkah.
Gama kamero uporabljajo
v celjski bolnišnici že od leta
1978. Po desetletju nepreki-
njenega dela se je iztrošila,
potrebna pa je bila tudi ob-
nova opreme računalnika in
celotnega programskega pa-
keta. To so skušali razre^ti
z nakupom nove gama ka-
mere z vso opremo že z de-
narjem tretjega celjskega ob-
činskga samoprispevka,
a zaradi inflacije in vrste dru-
gih težav to ni bilo mogoče.
Tako so šele letos z denarjem
za posodabljanje bolnišnice
kupili sodobno gama kame-
ro z novim računalnikom in
programsko opremo japon-
skega proizvajalca Toshiba,
ki so zadnji krik napredka
stroke na tem področju.
Na nov računalnik so prik-
ljučili tudi staro gama kame-
ro. Od julija so na obeh gama
kamerah opravili preko 2 ti-
soč preiskav, od tega tri četr-
tine na novi gama kameri.
Največ so naredili preiskav
okostja, ledvic, srca, mož-
gan, pljuč in ščitnice.
Gama kameri uporabljajo
tako rekoč neprekinjeno
v dveh izmenah ter ob sobo-
tah dopoldne za nujne pri-
mere. Nova kamera je omo-
gočila za 60 odstotkov več
pregledov, vse preiskave pa
potekajo z najsodobnejšimi
računalniškimi programi.
MILENA B. POKLIČ
FOTO: EDO EINSPIELER
Popravek
v 43. številki Novega ted-
nika je na 6. strani v prispev-
ku »Za manj denarja manj
muzike« v drugem odstavku
izpadla beseda »mesečno«,
ki bistveno spreminja po-
men stavka. Za modernizaci-
jo bolnišnice so namreč letos
zbrali vsak mesec povprečno
2 milijona 500 tisoč dinarjev,
ne pa v celem letu. Za nelju-
bo napako se opravičujemo.
Hi medicinski tehnik Martin Kač in rentgenski tehnik Matjaž Kolar pripravljata paci-
ttaza pregled z najsodobnejšo gama kamero, kakršne drugod v Sloveniji še nimajo.
Docent primarij dr. Franc Fazarinc za računalnikom na
katerega sta priključeni nova in stara obnovljena gama
kamera.
Bistra
v stotem
ietu
v barvitem oktobru se je
pred devetindevetdesetimi
leti rodila v Laškem Terezi-
ja Pinter in si služila kruh
kot dninarica pri kmetih.
Ko se je poročila, sta z mo-
žem živela v Šentjanžu in
hranila denar za lastno stre-
ho nad glavo.
Počasi so se natekali kraj-
carji v nogavico, zlasti ker se
jima je v zakonu rodilo se-
dem otrok, od teh je še danes
pet živih. Z nahrcmjenim de-
narjem sta si kupila v Kom-
polah malo hišico, vpeto
v breg. Ceste do nje ni bilo in
vse kar sta zakonca rabila,
sta morala znositi na rokah
ali v košu do hišice, polne
lačnih ust. Še huje je za ma-
ter Terezijo bilo, ko je leta
1943 ovdovela in je vse bre-
me nosila sama. Prebijala se
je s skromno pokojnino, ki
ni zadoščala niti za hrano.
Mati Terezija je spet kot dni-
narica počepnila med braz-
de, da je zaslužila za številno
družino. Otroke je šolala in
še danes ji je to v največji
ponos. Na starost jo osreču-
jejo vnuki (devet) in pravnu-
ki (trinajst).
Pred trinajstimi leti jo je
zadela kap, zato zanjo zdaj
v celoti skrbi njena hčerka
Rezka Rizman.
Kljub temu, da je mati Te-
rezija naglušna, zaradi kapi
in zloma kolka težko pokret-
na, je še vedno izredno bi-
stra, vedra in vesela vsakega
obiska.
Za njen vstop v stoto leto
so jo v preteklem tednu obi-
skali v sedaryem domu v La-
ški vasi pri Storah predstav-
niki društva upokojencev,
predsednica socialne komi-
sije pri KS Anica Rovšnik in
predsednica RK Štore Mari-
ja Lamut.
Z. S.
»a Ferlež
Olga Petrak
Edi Grejan
Mirjam Obu
Ana Kos
Gregor Seles
Dericev ih šola pred poročnim oltarjem?
Ob govoricah (v nekate-
slovenskih osnovnih šo-
•	pa so že resničnost), da
' v šole uvedli verouk in
"čiteljske zbore vključili
duhovnike, je le malok-
•	ostal popolnoma nepri-
^et. Želje, zvečine diame-
no nasprotne, o (ne)-
Nbi verouka v šole, pa so
Nale stvar presoje la-
in v občinah za šolstvo
^olženih ljudi.
Movenskemu šolskemu
Jstru dr. Petru Venclju
ob teh razpravah za-
^mo, da ni nastopil z jas-
odločnim stališčem
i, hlapne izjave, ki smo jih
^m v zvezi slišali, namreč
^ Zadovoljile prav niko-
^ Smo pa povsem jasna
^sča izvedeli v naši anke-
kakšna so?
lij^Ha Ferlež, predsednica
jj^nskega komiteja za druž-
nejavnosti iz Celja: »Me-
da verouka kot predmet
smeli pripeljati v šole,
o krščanstvu pa vseka-
^ Sodi v redno izobraževa-
la ^hko pa bi ga izvajali v ok-
'Ostalih predmetov (zgodo-
filozofija, sociologija,
V^ostna zgodovina...). Ve-
li 1 tudi v prihodnje osta-
O^en od šole, odločitev
in njihovih staršev
ali bodo obiskovali ve-
	prosto-
in povsem svobodna.
'ce poenostavim - vero-
'^^iis^u'^^ tudi naprej takšen
Kot na primer glasbena
šola. Starši, ki vpišejo svoje
otroke v glasbeno šolo, poskr-
bijo za njihovo varno pot - ta-
ko pa naj naredijo tudi tisti,
katerih otroci obiskujejo ve-
rouk.«
Olga Petrak, diplomirana
psihologinja, iz Celja: »Enoje
vedenje o verstvih vsega sveta,
drugo pa verouk kot ideologija
in mislim, da prvo še kako sodi
v šole, verouk pa naj tudi na-
prej ostane stvar Cerkve. In
sprašujem se, zakaj sploh kaj
spremljati? Cerkev se je
v zadnjih letih na področju ve-
rouka močno posodobila (v to
je bila tudi prisiljena) in mar-
sikje verouk, glede na metode
in način dela s šolarji, presega
pouk. Sama sem ateistka in
moji otroci verouka ne bi obi-
skovah, četudi bi bil kot izbir-
ni predmet vključen v redno
šolsko delo. Ker sem zaposle-
na na osnovni šoli, opažam, da
učenci naše, celodnevne os-
novne šole Frana Roša verouk
jemljejo kot izvenšolsko dejav-
nost, letos pa se je tudi prvič
zgodilo, da je župnik Drago
Svetko iz cerkve Sv. Duha pri-
šel v šolo in glede na naš urnik
določil čas verouka v cerkve-
nih prostorih.«
Edi Grejan, delavec, iz Gro-
belnega: »Hodil sem k vero-
uku, tja sem poslal tudi svoje
otroke, ker ne učijo nič slabe-
ga, ampak te učijo lepe vzgoje
na podlagi desetih božjih zapo-
vedi. Mislim pa, da če ne hodiš
k verouku, to ne pomeni, da si
slab človek. To, kakšen si, je
namreč odvisno od vsakega
posameznika. Čeprav bi jaz
svoje otroke poslal k verouku,
mislim, da bi moral ta predmet
biti neobvezen in bi se ga n^
otroci udeležili po zreli presoji
staršev.«
Mirjam , Obu, ekonomski
tehnik, iz Šentjurja: »Ne vem,
če je to dobro, ker prehajamo
iz ene skrajnosti v drugo. Ne-
kaj časa sploh niso smeli govo-
riti o tem, sedaj pa kar na en-
krat takšen ,bum'. Mislim, da
je to stvar vsakega posamez-
nika.«
Ana Kos, dijakinja 4. letni-
ka srednje gradbene usmeri-
tve, iz Celja: »Ne, ne strinjam
se, ker se mi zdi to intimna
odločitev vsakega posamezni-
ka. Če se odloči, bo šel k vero-
uku v okviru cerkve, če ne, pa
ne. Jaz se ne bi striipala, da bi
se morala v šoli učiti verouk,
če pa bi se že, bi bili proti moji
starši, ker so temu vedno na-
sprotovali.«
Gregor Seles, ekonomski
tehnik, iz Celja: Mislim, da je
to »totalno« nepotrebno in naj
bi ostalo na čisto prostovoljni
bazi. Sem proti temu, da bi bil
verouk v šoli obvezen. Sam že
ne bi hodil k verouku in tudi
če bi imel otroke, jih v to ne bi
silil, sami pa tudi ne vem, če bi
se odločili. Po mojem ne! Kaj
se pri verouku učijo in kaj naj
bi se, je vprašanje, na katerega
ne znam odgovoriti, lahko pa
predvidevam, da bi se učili
zgodovino krščanstva in du-
hovno vzgojo.
SIMONA BRGLEZ
IVANA STAMEJČIČ
Foto: EDO EINSPIELER
Razstava za praznik
Krajevna skupnost Slavko Šlander
v Celju je 25. oktobra praznovala svoj
krajevni praznik. V tem okviru je dru-
štvo upokojencev v tej krajevni skup-
nosti pripravilo razstavo ročnih del in
domačega drobnega peciva. To razsta-
vo so upokojenci običajno organizirali
v tednu starejših občanov v Celju, to-
krat pa so se odločili, da z njeno otvori-
tvijo, kije bila konec preteklega tedna,
počastijo krajevni praznik.
Društvo upokojencev Slavko Šlan-
der v Celju šteje 420 članov, ki aktivno
sodelujejo v razhčnih sekcijah. Štiri-
deset njihovih članov pa je sodelovalo
na razstavi ročnih del in kulinarike.
Med ročnimi deli so prevladovali iz-
delki iz pletenja, kvačkanja, veliko je
bilo gobehnov in slik v akvarelni teh-
niki.
Zanimanje za razstavo upokojencev
KS Slavko Šlander v Celju je bilo veh-
ko, obiskovalcev tudi.
Z.S.
12. stran - 31. oktober 1990

Za soncem nride dež
Ne glede na to, kako vroče ali hladne
so politične razmere doma in v svetu,
prinašajo dnevne novice sleherni dan
vsaj en prispevek, ki ga zamudi le red-
kokateri poslušalec, gledalec oziroma
bralec: vremensko napoved.
O vremenu, pravijo, govorimo takrat,
ko ne vemo, o čem naj bi se sicer pogo-
varjali. In res: vreme je prav primerna
tema, da navežemo pogovor z naključ-
nim sopotnikom v vlaku, čakalnici, kjer-
koli pač. Nič čudnega, da je vreme tako
prikladno za pogovor z znanci in nez-
nanci; teme za klepet pravzaprav nikoli
ne zmanjka, o njem pa lahko na dolgo in
široko razpravljamo z najbolj preprosti-
mi ljudmi pa tudi z največjimi učenjaki.
Vreme je tema, ki se tiče prav vsakega
med nami. Od njega je odvisen marsi-
kakšen naš načrt pa četudi samo odloči-
tev o nedeljskem izletu.
Vreme je bila tudi rdeča nit zadnjega
Petkovega mozaika na Radiu Celje.
Pravzaprav smo hoteli tej temi nameniti
le delček odmerjene urice, a je bil odziv
tako zanimiv, da smo navsezadnje z vre-
menom zaokrožili kar celo oddajo.
Klepet z našimi poslušalci smo zasta-
vih z delovnim naslovom »Sam svoj me-
teorolog«, iskali pa smo rekla in zname-
nja po katerih poslušalci sami ugotavlja-
jo, kakšno vreme se napoveduje.
Oglasilo se je kar precej tistih, ki jih
pred dežjem trga po sklepih in kosteh.
Spremembe vremena vplivajo na počut-
je naših poslušalcev, izdali pa so nam
tudi nekaj prav osupljivih znamenj.
Najbolj zanimivega nam je morda po-
sredovala poslušalka Cveta, sicer oskrb-
nica doma na Smohorju. Povedala je, da
je ob cesti na Šmohor izvir, iz katerega
prične teči voda dva do tri dni pred dež-
jem. Po zatrjevanju domačinov in po
Cvetinih lastnih izkušnjah, se ta naravni
meteorolog nikoli ne zmoti.
Podobno zanimivost nam je povedal
poslušalec Matej. Pri njemu doma zače-
njajo pod leseno klopjo poganjati gobe;
tudi dva do tri dni pred dežjem. Poslu-
šalka iz Prožinske vasi nam je nanizala
nekaj starih, preverjenih rekov in zatrdi-
la, da začne tri dni po tistem, ko pritisne
mraz, zagotovo deževati, kar se je ures-
ničilo tudi prejšnji teden.
Marsikaj zanimivega smo torej odkri-
li. Tudi to, da se vsa znamenja, ki napo-
vedujejo dež, pa najsi gre za slabo počut-
je ali kakšne drugačne znake, pojavijo
dva do tri dni pred spremembo vreme-
na. Vsi poslušalci pa so nam kljub temu
zatrdih, da redno spremljajo tudi uradne
napovedi hidrometeorologov.
Zanimivo je še nekaj: pogovarjali smo
se predvsem o znamenjih, ki napovedu-
jejo dež. Za sonce pa je tako ah tako
jasno, da posije za dežjem.
Rumeni CE priiiaja
Grešniki trepetajo, privoščljivci se že režijo. Zdaj bo šlo
zares. Rumeni CE bo v petek, 2. novembra, po pol šesti uri
zvečer, mlel po celjski kotlini in naokrog. Kdo se bo prvi
znašel v rumenem mlinu, ostaja do začetka odaje označeno
z »ZAUPNO«. Avtor Bojan Krajnc se na tovrstna vprašanja
le skrivnostno nasmiha. Smejati se ne upa, ker pozna tisti
pregovor: »Kdor se zadnji smeje...«
Dam-daš
Kaj pomeni pomoč
Y stiski, smo skusili sami.
Že mnogo prej pa je dozo-
rela ideja, da bi na radiu
organizirali akcijo, v kate-
ri bi poslušalci pomagali
poslušalcem.
Prejšnji teden smo
v oddaji Srečanje z leti, ki
jo pripravlja in vodi
Zdenka Stopar, povabih
poslušalce k sodelovanju
v akciji Dam-daš. Vsakih
štirinajst dni bomo v Sre-
čanjih z leti objavih na-
slove tistih, ki so pomoči
potrebni in onih, ki so
pripravljeni darovati.
Oboji se lahko oglasijo na
naš redakcijski telefon
29-431 ah nam pišejo na
Radio Celje, Trg V. kon-
gresa 3a, 63000 CELJE,
s pripisom »za oddajo
Srečanje z leti«.
ŠKRATKI
Franček Pungerčič in
Nada Kumer sta končno
dobila pisalni mizi, ki ju
ne bosta delila z napove-
dovalci in moderatorji,
dežurnimi na radijskem
programu. Že sprašujeta,
komu bi dala za hter.
Morda kar požigalcu, kije
poskrbel za selitev.
Zi.
Posledice požara (beri
selitev) sta zbližali radio
in njegovega odgovorne-
ga urednika. Prej je bil
studio v prvem, urednik
pa v tretjem nadstropju.
Zdaj so spet vsi skupaj.
Požar je tudi pospešil
nabavo studijske opreme.
Ta naj bi bila že v nekaj
tednih v studiu. Pa naj še
kdo reče, da ni v vsakem
zlu tudi nekaj dobrega.
^ ^
Betka Šuhel je odkrila
dva, ki sta »kradla«
Frančkove kekse. Ostalih
pet, ki smo tudi kradli, ni
odkrila. Franček pa je od-
kril prazno škatlo.
Janez Vedenik je za ra-
dijsko tragedijo izvedel
v daljnem Singapurju.
Nemudoma je poklical
uredništvo, vendar so ga
odgovorni razočarali:
»Kar vrni se, delamo na-
prej,« so rekli.
V Tunis, kjer je dopu-
stovala Nataša Gerkeš, pa
novica o radijskem poža-
ru ni prodrla. Informacij-
ska blokada?
Delovna pralcsa in pol
Marko Kostrevc in Simon Golub, učenca tretjega letnika
Srednje tehniške šole Maršala Tita, smer elektrotehnika-
elektronika sta imela to srečo ali pa smolo, da sta svojo
štirinajstdnevno prakso na Radiu Celje služila v času po
požaru. Dva para rok sta nam pri odpravljanju posledic
ognjene stihije in urejanju novih študijev prišla še kako
prav, Marko in Simon pa se tudi ne moreta pritoževati, da
jima je bilo na praksi dolgčas. Res pa je, da sta se v sih
razmer dodobra seznanila tudi z delom čistilk, ne le z delom
radijskih tehnikov.
Pomoč iz revirjev
Trboveljski radijci so bili
med prvimi, ki so nam ponu-
dih pomoč, predvsem pri
zbiranju izgubljenega fono-
tečnega gradiva. Tako so že
drugi dan po požaru v RC
svoje poslušalce naprosih,
da jim prinesejo za Radio Ce-
lje plošče in kasete, ki se jim
lahko odpovedo.
V petek je 35 velikih in 107
malih plošč ter 46 kaset trbo-
veljskih poslušalcev v redak-
cijo prinesel direktor Radia
Trbovlje Marjan Frol, hkrati
pa ponudil še pomoč revir-
skega radia. Na seznam, ki je
vsak dan daljši, se je tako
vpisalo še nekaj revirčanov
in sicer Marinka Simončič,
Rudi Matko, Stana Vidmar,
Sašo Fabjan, Rozi Plaznik in
Katarina Zalokar.
Tudi naši poslušalci nas
obiskujejo in podarjajo ploš-
če ah kasete, mnogi želijo
ostati celo anonimni, vendar
poskušamo seznam daroval-
cev podaljšati: Janeta Kol-
šek, Rudi Lorenčak, Uprava
hotela Merx, Vida Buser,
Polde Turin...
Na sliki: Direktor Radia
Trbovlje Marjan Frol (J
desni) izroča paket kasS
odg. uredniku RC Mitju Um
niku.
Foto: EDO EINSPIELEij
Ko boš prišel,
zmerai prinesi
mi rože...
Kar nekaj dni je že tega,
kar smo z našo Opoldansko
mavrico gostovali v Daril-
. nem butikuin cvetličarni MB.
Pravzaprav^smo se ustavili le
v lokalu v Žalcu, iz pripove-
dovanja Staneta Podbregar-
ja pa smo skupaj z našimi
poslušalci spoznali še druga
dva, v Levcu in na Polzeli.
Darilne butike in cvetličar-
ne MB vodita Marija Pod-
bregar in Bernarda Kotnik,
cvethčarstvo, ki je pred de-
setletjem veljalo za zametek
družinske obrtne dejavnosti,
pa se je zdaj razvilo v celovi-
to ponudbo vsem, ki obišče-
jo rijihove lokale. Ob drago-
cenih, unikatnih steklenih
ali keramičnih izdelkih, lah-
ko v butiku MB najdete tudi
umetniška dela, usnjeno ga-
lanterijo, nakit in vrsto upo-
rabnih predmetov, svoje
malčke pa lahko razveselite
z drobno igračko. In prav ši-
roka ponudba je ob izredno
lepo in okusno urejenih lo-
kalih največja odhka zaščit-
nega znaka MB.
In še kratek utrinek iz na-
šega srečanja. Po drugem ra-
dijskem javljanju iz Darilne-
ga butika in cvetličarne MB
v Uhci Savinjske čete v Žal-
cu so kolegi v studiu tehnika
Mitjo Tatareviča opozorili,
da smo na zvezah vse preveč
»melodični«. A ni nagajala
tehnika - oglašal se je alarm-
ni zvonček butika MB, ki
pozdravlja vse kupce ob
vstopu v lokal.
IVANA STAMEJČIČ
Foto: VOJKO ZUPANC
POZNATE GLAS -
SPOZNAJTE OBRAZ
Med časopisom
In radiom
Ivica Burnik je lastnica ti-
stega prijetnega radijskega
glasu, ki mu pogosto pride-
vamo vzdevek »baržunast«.
Mehak in topel glas, ki vzbu-
ja zaupanje.
»Ko sem rosno mlada za-
čela nastopati pred mikrofo-
nom, je bil moj glas popolno-
ma drugačen, prav dekhško
visok,« se smeje spominja.
Tega je že več kot trideset
let.
Tisti čas je Ivica začenjala
svojo poklicno pot novinar-
ke pri Novem tedniku. Medi-
ja takrat še nista delala pod
isto streho, čeprav je več so-
delavcev časopisa delalo tu-
di pri radiu. Tudi Milan Bo-
žič, ki je Ivico nagovoril za
napovedovalsko delo.
»Vsi, ki smo takrat prihaja-
li napovedovat na radio, smo
pravzaprav samouki. Z na-
sveti so nam pomagali neka-
teri starejši kolegi, v glav-
nem pa smo se morali znajti
kot smo vedeh in znah.«
Tako kot je z leti zorel njen
glas, takoj je zorela tudi na-
povedovalska izkušenost.
»Poslušaš druge, poslušaš
sebe, skušaš biti samokriti-
čen in popraviti svoje napa-
ke. Vesela sem, da danes
mladi napovedovalci niso
prepuščeni sami sebi. Radio
Celje ima, to lahko rečem,
veliko odličnih napovedo-
valcev, mnogi so se uveljavi-
h tudi v širšem slovensk^
prostoru. To je priznanje ^
le za te mlade napovedov^'
ce, ampak tudi za radijs''
hišo.«	
. Ko sta se Novi tedni^
Radio Celje združila, je
Burnik nekaj časa celo ui^
nikovala na Radiu. Toda,
je bila kratka doba. Nane^^
je pač tako, da je kot no^^
narka ostala zvesta bolJj
skani kot govorjeni bes^j^
Še posebej potem, ko je ^^
Novemu tedniku slovo
zaposlila v celjskem doP'..
štvu Dela. Kljub temu paJ'^
radijski medij še kako i-
srcu.	.
»Prav rada bi delala vec-
bi mi čas dopuščal,«
Mogoče pa tisti čas P^
ja. Hčerka Saška je že za|,.;
stila domače gnezdo, si" p
bo tudi kmalu samostoj
Zdaj služi domovini. m
»K sreči na Ptuju,« ' jj.
Ivica s svojim prijetnifi^ ^ji
som in tisto skrbjo, kiJ^
na le ljubečim matera^^^^
NADA KU^'

31. oktober 1990 - stran 13
f Veliki up žalske ročk
gne NERON je še en-
Lt dokazal, da Savinj-
ne spi. Ne le da se
Vaj no vzpenja proti vr-
hu lestvice zabavnih me-
Radia Celje, temveč
Lini tudi dvorane ročk
Lrov. Zadnji veliki met
je. uspel zadnjo sobo-
P v Žalcu« Čuki, prese-
fčenje letošnje sloven-
je pop scene, niso bili
ppravljeni za topel spre-
pri poslušalcih. Zato
gdaj noč in dan snemajo
,studiu Metro, produkci-
akaset RTS pa obljublja
kasete v rekordnem
v studiu Radia
lovenije so se nekaj dni
[ludili najboljši »frajto-
jarji« iz letošnjega tek-
movanja za Zlato harmo-
jilco Ljubeč ne. Domen
(evšenak, Zoran Zorko in
Jani Vodovnik so namreč
jiosneli nekaj arhivskega
jiateriala redaktorici od-
jaj iz Domačih logov
• Jasni Vidakovič« Fina-
^ letošnje Lojtrce doma-
ih bo zopet v Celju.
!dvorani Golovec bo pri-
fditev 8. decembra,
pub peščici ansamblov
^našega območja, ki da-
1 v skrinjico dobre glas-
e pomemben delež, pa
enkrat še nimamo svo-
^a kandidata v finalu,
e najbližje je bil prejšnji
iderj Franci Zeme
skladbo »V glasbi naši
I lepo,« ko je zasedel
tugo mesto* Sicer pa je
kanci Zeme zbral okrog
tbe nove glasbenike, ki
kIo nadaljevali 25. letno
elo Zemetov. Jože Žlavs
D namreč z obema sino-
oma Francija Zemeta in
Itahmi zdajšnjimi člani
Iga ansambla iz Vojnika,
Ičel na novo« Šaleški
ttje zopet potujejo na
onvertibilno tržišče
bvžene Nemčije. Konec
rina se bodo ustavili
Roitlingenu pri Stutt-
Irtu* Ansambel Marela
I posnel svojo tretjo
ioščo. Izpad poslušalcev
bdo v kratkem nadome-
stili z božičnimi koncerti
po slovenskih cerkvah,
fprogramu pa bodo seve-
b skladbe, ki se za takš-
iio priložnost spodobijo,
tudi nekateri odlomki
Izraznih oper in operet
EDI MASNEC
Rogaška 90
Konec tedna so se v Roga-
ški zopet srečali pesniki in
glasbeniki, avtorji in izvajal-
ci šansonov. Iz vseh koncev
Jugoslavije so prišli in s tem
dokazah, da jugoslovanska
nasprotja in razprtije v to po-
dročje niso segli. »To je festi-
val plemenitih duš in ne
spletk. Je festival, ki ima
svoje dostojanstvo,« je
v uvodnem nagovoru po-
zdravil sodelujoče in gledal-
ce v kristalni dvorani, direk-
tor pobudnika in organiza-
torja Zdravilišča Rogaške,
Darko Bizjak.
Letos je na natečaj prispe-
lo 69 skladb, žirija, v kateri
so bih poleg idejnega očeta
Bojana Adamiča še: Ervin
Fric, Zvonko Špišič ter
Franc Plohi je za festival, ki
nima tekmovalnega značaja,
izbrala 30 novih skladb. Za
tiste, ki si prireditve niso
ogledali v živo, je slovenska
televizija posnela štiri odda-
je, ki bodo na sporedu v de-
cembru. Med drugim so na-
stopili: Vita Mavrič (na sliki),
Jerca Mrzel, Majda Sepe,
Meri Avsenak, Hrvoje Hege-
dušič, Zafir Hadžimanov,
Zvonko Špišič in drugi. Po-
seben večer sta za obiskoval-
ce Rogaške 90 pripravila dva
skladatelja, ki sta za razvoj te
zvrsti glasbe dala največ: Ar-
sen Dedič in Bojan Adamič.
Organizatorji napovedujejo
širjenje festivala v prihod-
njem letu, ko naj bi z nekate-
rimi sodelujočimi iz prostora
Alpe-Jadran, festival dobil
mednarodne razsežnosti.
EDI MASNEC
Ježeve nove kasete
Med tistimi glasbeniki, ki se že vrsto
let uspešno pojavljajo na domači glas-
beni sceni, je prav gotovo Zasavski
Savinjčan Aleksander Jež, ki mu bo
čez nekaj dni ugledala luč sveta nova
kaseta z naslovom Marjanca, premaj-
hen sem za te. To je njegova peta sa-
mostojna kaseta, izšla pa bo pri kaset-
ni produkciji RTV Slovenije.
»Če bodo pri kaseti vložili še kakšen
dinar v reklamo, mislim da bi moral
nov projekt naleteti na ugoden odziv
pri poslušalcih. Skušam pisati za vse
generacije in se tudi pojavljati med
poslušalci. Ob koncu tedna me pot
največkrat zanese na Primorsko. Tam
sem v Studiu Tartini v Piranu produ-
cent, prisotnost pa izkoristim za nasto-
pe po hotelih, klubih in v diskih,« pra-
vi Aleksander Jež. eDI MASNEC
[petek, 2. novembra, nastopa v klubu Casablanca Boris Novkovič s skupino
bčna straža.	Vljudno vabljeni!
Lestvici Radia Ceije
Nabavne melodije:
' 1- rad te imam - neron	(4)
2	release me - wilson phillips	(8)
3	the jo.ker - steve miller band	(5)
i when you come back to me - jason donovan (3)
5 tonight - new kids on the block	(4)
s blaze of gl0ry - jon bon jovi	(8)
look me in the heart - tina turner	(2)
0	gipsv woman - carlos santana	(6)
goodbv marija - pop design	(1)
crving in the rain - a-ha	(1)
^^stvica zabavnih melodij je na sporedu Radia Celje vsako
•o^oto ob 17.30.
^omače melodije:
1	na zdravje štajerci - klavžar	(6)
\ zaljubil sem se - štirje kovači	(7)
naj ti nazdravimo -
. celjski instrumentalni kvintet	(9)
; martinovanje - slovenija	(5)
I Mnogo let - jože burnik	(3)
° Rodni dom - podkrajski fantje	(5)
p joj kako boli - prerod	(9)
i prišla sem domov - marela	(8)
in juzek in marta - ansambel bratov avsenik	(2)
srce ne joči več - štajerski vrelec	(3)
. ^^vica domačih melodij je na sporedu Radia Celje vsak
^"edeljek ob 17.30.
Predlogi za lestvico zabavnih melodij;
so hard - pet shop boys
epic - faith no more
give it all away - hothouse flowers
Predlogi za lestvico domačih melodij:
po savinjski dolini - veseli drenovci
s polko potujemo - šumah
danes je tvoj rojstni dan - henček
Nagrajenca: Gregor Vedenik, Podkraj 7c, Velenje
Damjana Štorman, Trubarjeva 5 a, Celje
Pišite na naslov: Novi tednik - Radio Celje
Trg V. kongresa 3a, 63000 Celje
Vsakič nagrada - velika plošča, ki jo izžrebanca izbereta v
prodajalni MELODIJA v Celju.
KUPON
lestvica zabavnih melodij.
izvajalec_
lestvica domačih melodij.
izvajalec_
ime in priimek,
naslov_
HRANimO KREDrTNA SLUŽBA
KMETIJSTVA IN GOZDARSTVA
ŽALEC o. sub. o.
-	nO-letna tradicija
-	varno naioženi pHhranId
-	30% letna obrestna mera za avista hranilne
vloge
-	jamstvo članic in republike Slovenije za hranilne
vloge
-	možnost dviga in pologa na 37 poslovnih enotah
HKS Žalec, poslovnih enotah Ljubljanske banke in
pošte
-	opravljanje plačilnega prometa za občane in
obrtnike
Poslovne enote: Kovinotehna, prodajalna Srce
(popoldan), KZ^ Celje Miklošičeva 7 (dopoldan),
Nama Leveč, Žalec (nasproti želez, postaje), vsi
večji kraji v Savinjski dolini, KOG Laško; blagajne
pri članicah.
tel. 25-133, 25-146
tlx. 33863 MONTUR YU
POSLOVALNICA CELJE,
L^J MONTENEGRO EXPR£SS Stanetova 4
Pripravili smo vam izlete za »DAN REPUBLIKE«:
•	NIZOZEMSKA. 28. 11.-1. 12., cena 2.850,00 din
•	AŽURNA OBALA, 28. 11.-2. 12., cena 1.850,00 din
•	VARŠAVA, 28. 11.-2. 12., cena 1.800,00 din
•	BUDIMPEŠTA, 29. 11.-1. 12., cena 1.450,00 din
Javno podjetje Komunala Ceije
Poslovna enota Javne naprave
obvešča občane, da je
pričela z organiziranim zbiranjem
papirja pri gospodinjstvih
v ta namen so postavljeni rumeno pobarvani kontej-
nerji z napisom »SAMO ZA PAPIR« na naslednjih
zbirnih mestih:
-	Ulica 29. novembra - pri bloku št. 107
-	Trg oktobrske revolucije - parkirišče
-	Trubarjeva 32 - pri trafo postaji
-	Škapinova 10-12 - parkirišče
-	Ulica Frankolovskih žrtev 15 - parkirišče
Vljudno prosimo občane, da odpadni papir ne odda-
jajo V posode za smeti, ampak v za to postavljene
kontejnerje, saj bodo s tem olajšali naša prizadeva-
nja za smotrnejšo uporabo koristnih odpadkov.
14. stran - 31. oktober 1990	jviau^ijy I

Porazi kljub dobri igri
v celjski dvorani Golovec
je bil znan zmagovalec pol-
finalnega turnirja za jugo-
slovanski pokal med odboj-
karicami že v soboto, kajti
ekipa beograjskega Radnič-
kega je že imela dve zmagi,
v nedeljo dopoldne pa je
s pol moči s 3:1 ugnala še
najslabšo ekipo turnirja
Kolubaro, članico 2. A zvez-
ne lige.
Gostje iz Lazarevca so
v Celju pripotovale oslablje-
ne, potem, ko so v zadnjih
dveh letih tri njihove naj-
boljše igralke prestopile
prav k Radničkemu. Temu
so v Celju vse tri ekipe odv-
zele po set, najbolje pa se mu
je upirala ekipa iz Pulja, ki je
zasluženo, a dokaj srečno
osvojila drugo mesto po
zmagi s 3:2 nad Celjankami.
Celjanke so namreč proti vo-
dilni ekipi 2. zvezne lige za-
hod vodile z 2:1 v setih in v 4.
13:6. Do tedaj so igrale moč-
no v polju in učinkovito ob
mreži ter s pridom izkorišča^
le nemoč Puljank, ki so vi-
šek energije že potrošile dan
prej proti Radničkemu. Mi-
sleč, da bo zmaga prišla sa-
ma po sebi, so Celjanke po-
pustile kljub vsemu zagrize-
nim gostjam in nezbrane iz-
gubile niz in kasneje še tie-
break.
Kljub temu so Celjanke
prijetno presenetile, pred-
vsem z ozirom na to, da so po
štirih kolih v 2. zvezni ligi,
kjer so letos novinke, še brez
zmage. Tukaj pa so premaga-
le Kolubaro s 3:1 in pristale
na 3. mestu.
Pri Celjankah sta se v treh
tekmah najbolj izkazali dvoj-
čici Gašper, Andreja in Boja-
na, letošnji okrepitvi Celja iz
Mislinje. Od ostalih, ki igrajo
več ali manj spremenljivo, je
izstopala Regina Terbuc, do
petka zlata rezerva na klopi,
ki pa si je z raznovrstno igro
priborila mesto v prvi po-
stavi.
Trener zmagovalne ekipe
Slobodan Reljič se je čudil,
kako to, da so Celjanke po
štirih kolih v 2. ZOL še brez
zmage, saj so ga v Celju pre-
senetile s kakovostno igro.
Če bi izkoriščale tudi funkci-
jo ščitnikov na kolenih, pa bi
lahko presenetile še marsi-
koga drugega.
DŠ
Celjske odbojkarice na čelu s kapetanko Iris Ristič, sledijo pa (z leve) zakrita Rusekova,
Terbuc, Manček, Živkovič, Koprivica, Šikman, Kovačič, Bojana in Andreja Gašper in
Podgoršek.	Foto: Tone Tavčar
Skavti najboijši
v občinski ligi v malem
nogometu je v letošnji sezo-
ni naslov prvaka osvojila
ekipa Skavti Red Boogie.
Skavti so bili na vodilni po-
ziciji celo sezono, od prvega
do zadnjega kola, kar ni
uspelo še nobeni ekipi.
Vodja tekmovanja Peter
Hribernik je takole ocenil
njihove nastope: »Sodil sem
največ njihovih srečanj in
lahko trdim, da so zasluženo
osvojili prvo mesto, do uspe-
ha pa so jih vodih dobra or-
ganiziranost, disciplina in
prijateljstvo. V spomladan-
skem delu so imeli Skavti tri
točke naskoka, ob koncu pa
je bila razlika med njimi in
ekipo Grafike Gracer le toč-
ka. Od ostalih ekip je nepri-
jetno presenetila ekipa Aera,
ki se kot lanskoletni vice-
šampion poslavlja iz 1. hge,
pa tudi ekipa Penal Zvezdaš,
ki je kot branilec naslova
končala na 6. mestu. Od no-
vincev je v ligi uspelo ostati
samo ekipi Pelikanov, med-
tem ko se poleg Aera v nižji
rang vračata Nova vas in
IGM. Prvaku Celja za leto
1990. ekipi Skavti Red Bo-
ogie, iskreno čestitam in že-
lim veliko uspeha v repre-
zentiranju celjskega malega
nogometa na slovenskem pr-
venstvu.«
Malonogometni klub
Skavti Red Boogie je bil
ustanovljen 15. septembra
letos, potem ko je ekipa
Skavtov leta 1983 že osvojila
prvo mesto v celjski hgi,
vendar takrat v drugačni za-
sedbi kot danes. Trener in
vodja ekipe je Milan Osoj-
nik, ki je nekdaj igral za In-
grad Kladivar in Olimpijo.
Predsednik kluba, hkrati pa
tudi pokrovitelj moštva, je
lastnik trgovine Red Boogie
Zdravko Steblovnik. Za
MNK Skavti Red Boogie so
v sezoni 89/90 nastopah:
Kavka, Mahnič, S. Mlinar,
Juračič. Podgoršek. Urleb,
Kokotec, Furman, Hriber-
šek, Štancer, Skalar in P.
Mlinar. Njihov igralec Ro-
man Hriberšek je povedal:
»V celi ligi smo le dvakrat
izgubili, štirikrat pa smo od-
igrali neodločeno. Klub smo
resno organizirali, tako da
imamo pokrovitelja, pomaga
pa nam tudi trgovinica Pa-
pillon. Upam, da se bodo še
pojavili zasebniki, ki bodo
prevzeli pokroviteljstvo nad
ekipami malega nogometa in
si s tem ustvarjali reklamo,
saj ima mali nogomet v Celju
in okolici veliko privržen-
cev. Sedaj se bomo skušali
odpočiti, kajti čakajo nas na-
stopi na raznih turnirjih in
začetek zimske hge.« dŠ
Končni vrstni ed 1. lige:
1. Skavti Red Boogie 40,2.
Grafika Gracer 39, 3. Klate-
ži Auto Plus 34, 4. Marinero
Miroteks 30, 5. Umetniki 28,
6. Penal Zvezdaš 25, 7. Trim
Aškerčeva 21, 8. Pelikani 21,
9. Cakani Metalna 20, 10.
Emo Škorpioni 18, 11. Nova
vas 15, 12. Aero 14 in 13.
IGM 3 točke.
ŠPORT VČERAJ...
V	SOL so odbojkarji Vizu-
re Celja po petih setih zma-
gali na gostovanju pri Mežici
in se tako z drugo zmago v 4.
kolu povzpeli v sredino le-
stvice. V lokalnem derbiju
v Šempetru pa je Topolšica
ugnala domačine s 3:1. To-
polšica je s tremi zmagami
četrta, Celje z dvema sedmi,
Šempeter pa z eno deseti
med dvanajstimi ekipami.
V	SOL za ženske se ekipi
z našega področja odlično
držita. Odbojkarice Ljubne-
ga so po štirih kolih še nepo-
ražene, prav tako kot favori-
zirani Koper Cimos, ekipa
Topolšice pa je tretja na le-
stvici z enim porazom. Lju-
benke so v soboto na gosto-
vanju bile boljše od ekipe
Partizana Kamnica s 3:0, To-
polšičanke pa so v nedeljo
prav tako na gostovanju ug-
nale drugo ekipo Palome
Branika s 3:1.
V	SNL je Ingrad Kladivar
gostoval pri Medvodah in iz-
gubil z 2:1 (strelec za IK je bil
Hren). Velenjski Rudar je
z zadetkoma Cvikla in Dolar-
ja v Naklem premagal Živila
2:1. Partizan Hmezad je
v Žalcu le remiziral z Domža-
lami 1:1 (Mavrek), Steklar
(Kidrič, VALEK) pa je izgu-
bil v Novem mestu z Elanom
3:2. Velenjski Rudar je na le-
stvici 2., Ingrad Kladivar 6.,
Steklar 11. in Partizan Hme-
zad zadnji, 16.
Prejšnjo sredo so v 3. kolu
2. ZRL rokometaši tesno,
s 25:24 premagali ekipo Ve-
lenja. V 4. kolu pa jim je pr-
vič »spodrsnilo«. V Metkovi-
ču so z Mehaniko izgubili
24:23. Vsak poraz v letošnji
sezoni bo boleč, tako je bilo
tudi s tem, posebej zato, ker
so Celjani večji del tekme
vodili in šele v končnici izgu-
bili obe točki. Strelci za Celje
Pivovarno Laško so bili:
Ivandija 8, Pungartnik 5,
Jeršič 4 ter Jašarevič, J
vor in Franc po 1. '
Velenjeje v domači dvn
ni uspelo nadigrati zag? v
škega Borca s 27:24. Nguj
ša strelca pri Velenju sta h^
Bojan Požun s šestimi
Šerbec s petimi zadetki v
lestvici vodi bjelovarskip
tizan, kije brez poraza. Cpi-
ni so s Splitexom na 2 3
mestu z enim porazom 2
tem pa sledi kar 8 ekip § ^
lovičnim učinkom, med k
terimi je tudi ekipa Vele^^
V	2. ZRL za ženske so v
lenjske rokometašice v 3 ^
lu drugič zmagale. V dotnal
dvorani so s 30:27 nadigrji
do tega kola neporaženo e^
po Mlinotesta iz Ajdovščiu,-
Pri Velenjčankah se je izi;^
zala Hudejeva, ki je izkoristi
la vseh 8 sedemmetrovk,
dala pa še dva zadetka i
igre.
Med pripravami na zač^
tek sezone so hokejisti Cij
karne Celja v prijateljsj
tekmi premagali IjubljanslS
Slavijo z 11:2. Za Cinkarn
so v pol zadeli Bulatovie]
Podesedenšek in Žolek p,
2 ter Sendelbach, Strašei
Ostrožnik in Žlof 1.
V	soboto je bilo v Maribo
ru tekmovanje v judu zali
Iršičev memorial. Štefa
Cuk je na tekmovanje pelj
tri tekmovalce iz Celja, kis
dosegh odlične uvrstitve.!;
ko sta ^prvi mesti osvoji
Slavko Šekoranja v kategoi
ji do 60 kilogramov in Mi
Sandžak v kategoriji dol
kilogramov. Domen Tun
šek pa je v kategoriji dol
kilogramov osvojil dni?
mesto. Celjani so ekipt
osvojih tretje mesto.
Kegljavke Ema Celja 1
po petih kolih oziroma des
tih dvobojih še neporažen
V Sisku in Zagrebu so zal
oz. 62 kegljev premagal
igralke Ine in Autohrvatskf
7.. IN JUTRI
V 12. kolu SNL bo v Vele-
nju derbi republiške hge.
Spopadli se bosta vodeči
moštvi domači Rudar in
ljubljanski Slovan. Drugi
derbi bo v Celju, kjer bo In-
grad Kladivar (6.) gostil eki-
po Živila Naklo (5.). V Roga-
ški Slatini bo Steklar gostil
Ljubljano, Partizan Hmezad
pa bo gostoval pri Jadranu
Lami V Dekanih.
Celjske odbojkarice bodo
v 5. kolu 2. ZOL-zahod gosti-
le ekipo Bleda, v SOL za mo-
ške pa bo Vizura Celje gosti-
la ekipo Emone Commercea.
Topolšica bo , doma igrala
z Bledom, Šempeter pa
v Slovenski Bistrici z Grani-
tom. Odbojkarice Ljubnega
bodo gostile ljubljan
Krim, igralke Topolšice
ekipo Partizana Kamnice
Igralci Celja Pivovarne Li
ško bodo v 5. kolu 2. ZI
igrali v Celju z Ajdovšči«
Velenje pa v Šmartnem p!
Litiji z Usnjarjem.
Od 2. do 4. novembra
v Novem Sadu državno n«
dinsko prvenstvo v jU"'
Udeležil se ga bo tudi Celja
republiški prvak, Slavko »
koranja. Slovenski predsta^
niki so se te dni udelefl
enotedenskega treninl
v Slovenski Bistrici, P"^
stvovali pa so mu tudi ne»
teri člani celjskega judo kJ'
ba, ki sicer na državneni I*
venstvu ne bodo nastopih
Največji
proizvajalec
poliištva
v Jugoslaviji
ponuja diskontno prodajo
20%
nižje od najnižjih cen na tržišču
-	prodaja na čeke, brez
obresti
-	potrošniška posojila
-	brezplačna dostava in
montaža ali vrnitev
stroškov
ŠIPAD Celje,
Kosova ulica v obrtni coni Voglajna,
telefon (063) 24-053, 24-052.
SDSS
SOCIAI.DEMOKRATSKA STRANKA SLOVTNlJt
Socialdemokratska stranka
Slovenije, občinski odbor Celje
stranke Demosa Celje,
organizirajo
JAVNO RAZPRAVO O NOVI
SLOVENSKI USTAVI.
Na razpravi bosta sodelovala	a.
PODPREDSEDNIKA SKUPŠČINE REPUBLIKE SL^
VENIJE
g. Vane GOŠNIK in	_
g. Vitodrag PUKL, ki je hkrati podpredsednik usta
ne komisije.
Razprava bo 5. novembra ob 18. uri v veliki dvof
Narodnega doma v Celju.	-ji
Vljudno vablF

31. oktober 1990 - stran 15
presenetili Celiani
, slovenskem derbiju
p ZKL za ženske so
iviariboru domačinke,
JliC Marlesa premagale
. fliarice Kozmetike
^ dite iz Rogaške Slatine,
«2. Pri Slatinčankah, ki
'enutno 9. od dvanajstih
- jn bodo v naslednjem
'Z gostovale v Subotici
I spartaku, sta bili naj-
ti učinkoviti Juršetova 21
pgšiceva 19 točk.
[• sKL za moške so naše
ipe dosegle lep uspeh, saj
l-se slavile. Na domačem
jjfu so zmagale: Elektra
judarjem 93: 80 (Pipan 32
rornic 17), Rogaška z Ijub-
jsko Mavrico Ilirjo 73:71
pbiš 26 in Volarič 18) in
[jiet z Ježico 67 :66 (Šmid
in Železnikar 17). Najlep-
pa so presenetili Celjani,
;o na gostovanju v Medvo-
jpo podaljških ugnali sila
jgodno ekipo Colorja
80. Tekma se je v regular-
ni delu končala neodloče-
pri 72, potem ko je Blago-
ič (20) zadel le en prosti
t. Celjani so si sicer pribo-
odbito žogo, vendar je
zmanjkalo časa za ponovni
poskus. Celjski ostrostrelec
Aničič je prvo točko dosegel
šele v 31. minuti, do podalj-
ška skupaj pet. Potem pa je
v dodatnih petih minutah od
celjskih desetih točk sam
prispeval osem, od tega dva-
krat po tri točke. Po besedah
pomočnika trenerja Zrinske-
ga Miša Cilenška je drugo
tekmo zapored najbolje pri
Celju odigral Urbanija (22),
svojo najboljšo predstavo
dosedaj pa je prikazal Sušin
(20). Medtem ko branilcu
Pučku tokrat ni šlo, seje raz-
igral Cerar (5). Comet in
Elektra sta po štirih kolih
z enim porazom, verjeli ali
ne, na 2. in 3. mestu, Celje in
Rogaška pa s polovičnim iz-
kupičkom na 7. in 8. mestu.
V soboto bo v Celju veliki,
stari derbi, saj bo v dvorani
Tehniške šole gostoval ljub-
ljanski Mineral Slovan (19^).
Ostale tri ekipe bodo srečo
poskušale na gostovanjih:
Comet pri Mavrici Iliriji
v Ljubljani, Rogaška v Tr-
bovljah pri Rudarju in Elek-
tra pri ekipi Kopra. Po
uspešnem 4. kolu se kaj lah-
ko zgodi, da bo v 5. ravno
obratno.
V	2. SKL uspešno nastopa-
jo košarkarji Zlatoroga iz La-
škega, ki jih vodi Aleš Anta-
uer. V soboto so premagali
Fenolit Borovnico 82:60,
strelci za Zlatorog pa so bili
Medved 28, Blatnik 23 ter
Lapornik in Šoštarič po 10.
V	soboto bodo s tekmova-
njem v 2. SKL začele tudi
celjske košarkarice, ki jih bo
v letošnji sezoni vodil novi
trener Boris Kralj, bivši ko-
šarkar Celja in kasneje ko-
šarkarski sodnik. V sodni-
ških zvezah stalno trobijo, da
bi radi v svoje vrste pridobili
čimveč nekdanjih igralcev.
Kralj je s tem poskusil in se
po ocenah poznavalcev pa
tudi drugih s piščalko odlič-
no obnesel, vendar pravih
možnosti za napredovanje ni
dobil. Kako pa se bo obnesel
kot trener, bomo še videU.
DŠ
Metulj
republiški
prvak
v Rimskih Toplicah de-
luje šele kratek čas dru-
štvo za jadralno padalstvo
Metulj, ki šteje okoli 20
članov.
13. oktobra so se štirje čla-
ni, Franček Unuk, Mitja
Šuštar, Domi Košič in Mat-
jaž Sluga udeležili odprte-
ga prvenstva Slovenije za
jadralne padalce v Pred-
dvoru pri Kranju, kjer je
sodelovalo 39 slovenskih
klubov. Fantje, ki so se tek-
movanja udeležili pred-
vsem zato, da bi predstavili
ime novodelujočega kluba
in da bi se seznanili z nači-
nom tekmovanja, so si
s štartno številko trinegst
popolnoma nepričakovano
priborili prvo mesto in
s tem naslov republiških
prvakov.
Prehodni pokal, ki so ga
prejeli za osvojeno prvo
mesto v skokih na cilj, bo-
do člani Metulja branili na
tekmovanju prihodrye leto.
N. G.
Le Zabukovčani
Končana so prva tekmo-
vanja v orientacijskem te-
ku v Sloveniji.
Kljub temu, da je bila ori-
entacija v Savinjski dolini
zelo razvita, so sedaj ostali
samo tekmovalci PD Zabu-
kovica, ki tekmujejo na raz-
ličnih tekmovanjih in dose-
gajo lepe uspehe. Tako sta
na republiškem prvenstvu,
ki je bilo obenem tudi Milo-
vanovičev memorial, med
126 tekmovalci v 13 kategori-
jah republiška prvaka posta-
la Bojan Jevševar in Srečko
Mohorko. Jevševarju je prvo
mesto uspelo osvojiti že še-
stič zapored. Jure Pražnikar
je bil v svoji kategoriji tretji,
Nuša Hribar četrta in Mito
Kot peti. Na prvenstvu Ljub-
ljane je Jevševar dosegel
tretje mesto, Hribarjeva prvo
in Culk tretje.
Jamarski klub Speleos Ve-
lenje že več let zapored orga-
nizira jamarsko orientacijo
na področju Hude luknje.
Namen orientacije je spozna-
ti to področje in jame na
njem. Žal je za to tekmova-
nje vse premalo odziva, kar
si prizadevni jamarji ne za-
služijo. Letos so tekmovale
samo štiri ekipe in sicer do-
mačini in tri iz PD Zabuko-
vica.	DŠ
Uspeh celjskih civilnih invalidov
vojne v Beogradu
Minuli vikend so bile v Beogradu osme športne
igre za civilne invalide vojne Jugoslavije, ^er je
sodelovalo okoli sto športnikov.
Med njimi je bilo 20 Slovencev, med temi pa štirje
Mjani, ki so se odlično uvrstili, saj so osvojili tri prva,
!no drugo in eno tretje mesto. Tako je v atletiki osvo-
ila zlato Marija Vodovnik, v plavanju pa Mira Purger,
d je istega dne slavila tudi 62, rojstni dan. V plavanju
emed Celjani nastopil tudi Andrej Poprijan in osvojil
jronasto medaljo, Edvard Centrih pa je bil član zma-
[ovite namiznoteniške ekipe, medtem ko je med posa-
nezniki osvojil drugo mesto.
Celjani so skupaj z ostalimi tekmovalci iz Slovenije
)svojili ekipno prvo mesto, kar jim je uspelo že drugič
apored.
izpis za zimsko ligo v malem nogometu
^ novembra do marca
1 bo v Celju tudi letos
iska liga v malem nogo-
tu. Tekmovanje bo v šti-
ligah, v vsaki pa bo na-
pilo po 15 ekip.
vo prijavljene ekipe bodo.-
■ščene v 4. ligo, če bo šte-'
' prijav preveliko, bodo
Jnovalci morali odigrati
ilifikacije za prosta mesta,
javnina za ekipo znaša
^ dinarjev. Vplačila spre-
lajo na ZTKO Celje do
7. novembra, vsak dan
8-30 do 14. ure in ob sre-
'do 16. ure. Tekmovanja
bodo po pravilniku občinske
lige v malem nogometu obči-
ne Celje, pravico do nastopa
imajo vsi registrirani igralci,
registracija igralcev bo pred
pričetkom 1. kola posamez-
ne lige, disciplinske kazni iz
letne lige se ne prenašajo. Ob
zaključku prvenstva bodo
podelili pokale za prva tri
mesta v vsaki ligi, kijih bodo
ekipe prejele v trajno last,
plakete »zlata kopačka« za
najboljše strelce lig ter pre-
hodni pokal za prvaka 1. lige.
NG
Novoletni nogometni turnir
KMN Titovo Velenje tudi letos organizira tradicionalni
turnir v malem nogometu, ki bo v Rdeči dvorani od 29.
novembra do 1. decembra. Organizatorje za najboljše ekipe
pripravil tudi lepe nagrade.
zmagovalci iz Velenja
'i^k^lJ^vajsetletnico krosov Dela (od tega pet v organizaciji velenjskega atletskega kluba)
^Sai	atleti kronali z vseekipno zmago, pri tem pa so osvojili še tri prva, tri
'^Sov tretje mesto med posamezniki. Sicer pa so bili Velenjčani doslej petkrat ekipni
lih na krosih Dela in imajo v mlajših kategorijah vseskozi dobre tekmovalce, ki pa
' pri prehodu v člansko vrsto precej izgubi.
L. O.
Uspeh celjskih
namiznotenisačev
v predzadnjem kolu jesenskega dela prvenstva v sloven-
ski moški namiznoteniški ligi je ekipa Ingrada Celje odi-
grala v soboto srečanje doma s Piranom in s Semedelo iz
Kopra. Obe ekipi je premagala z rezultatom 9:0. Tako imajo
Celjani trenutno 14 točk in na lestvici vodijo. V zadnjem
kolu jih čaka gostovanje v Kočevju in v Novi Gorici. Obe
ekipi bosta trd oreh za Celjane, čeprav le ti odhajajo v goste
optimistično razpoloženi.
J. P.
Letošnje uspehe v tekmovanjih v slovenski namiznoteni-
ški ligi za celjsko ekipo dosegajo Krešimir Maras, Toni
Strljič, Mitja Gorišek (stojijo z leve), Matjaž Kus in Janez
Potočnik (čepita z leve).
V PRODAJNEM CENTRU
MODERNI INTERIERI
v LEVCU
SMO PRIPRAVILI ZA VAS
ZANIMIVO NOVOST
PRVI NA NAŠEM TRGU VAM PONUJAMO
OBNOVO KUHINI
HKRATI VAM OB PESTRI IZBIRI DOMAČEGA
IN UVOŽENEGA POHIŠTVA PONUJAMO
RAZŠIRJEN ASORTIMAN
TEKSTILA
SVETIL
DEKORATIVNEGA ZELENJA IZ SVILE
IN LESNE GALANTERIJE
OBIŠČETE ms m PREPRIČAJTE SE SJUm!
poMAcau vjun bomo kupite
16. stran - 31. oktober 1990	
Bosna tiho vre in ponočuii
Sarajevo je prelepljeno s političnimi plakati in preplavljeno s tihotapljenim blagom. Impresije 19. in 20. olitobra
Šarena dolma je tipična bo-
sanska jed, ki bi v teh dneh
prav primerno lahko služila
za ilustracijo političnih raz-
mer v Bosni in Hercegovini.
Jed sestavlja različna zele-
njave, polnjena z enakim
mesnim nadevom. Vse skupaj
se zloži v lonec in potem dol-
go časa počasi greje. Preden
bosanski državljan dolmo
konzumira, mu vestni šef ku-
hinje nanjo doda še izdatno
porcijo kisle smetane.
Volilna zelenjava
Tako se bodo državljani
Bosne in Hercegovine kon-
cem novembra tudi odločali
komu dati svoj glas. Ali pojesti
vse in na krožniku pustiti le
nadevano rdečo papriko oziro-
ma ZK BiH - Stranko demo-
kratičnih sprememb, ali pusti-
ti veliko polnjeno zeleno pa-
priko in Markovičevo Zvezo
reformskih sil Jugoslavije, ah
dati podporo v trtin list zavite-
mu nadevu in ZSM BiH - De-
mokratični zvezi, ali morda ve-
liko ali majhno polnjeno čebu-
lico oziroma muslimansko
Stranko demokratične akcije
oziroma Muslimansko bošnja-
ško organizacijo, ali pa celo
pustiti na krožniku kislo sme-
tano in z njo HDZ BiH ali mor-
da nepolnjen feferonček in
Srbsko demokratično stranko
BiH?
Kakorkoli, urednik razvpite-
ga sarajevskega časopisa Val-
ter, Mihat Džozič, sicer intim-
ni simpatizer Markovičeve
stranke pravi, da bodo na voli-
tvah v Bosni in Hercegovini
največ glasov dobili komuni-
sti: »Prevagali bodo glasovi
delavcev iz velikih bosanskih
industrijskih središč. Ti delav-
ci, pravzaprav klasičen prole-
tariat, bodo glasovali za bosan-
ske komuniste, saj boljšega,
kot so imeli pod komunisti, ne
poznajo...« Džozičevo mnenje
je preočitno podobno razmi-
šljanjem dela intelektualcev
pred volitvami v Sloveniji, ki
so se potem, po zmagi Demo-
sovih strank, seveda ugriznili
v jezik. Še eno prispodobo bi
veljalo uporabiti: prejšnji četr-
tek in petek so sarajevski ko-
munalci marljivo škropiU noč-
ne ulice, v soboto pa je ves
trud izničil dolgotrajen dež.
Približno tako bo verjetno tu-
di na volitvah: prognozerji vse
preveč upoštevajo politične
barve bosanskih strank, ljudje
pa se bodo opredeljevali de-
jansko predvsem na nacional-
ni osnovi. Ob tej predpostavki
pa je že jasno, da bosta večino
potegnili obe muslimanski
stranki. Stranka demokratič-
ne akcije in Muslimansko boš-
njaška organizacija.
Kakšnih provokacij in ne-
premišljenosti se znata potlej
lotiti obe drugi »nacionalni«
stranki, bosanska Hrvaška de-
mokratična skupnost in bo-
sanska Srbska demokratična
stranka, za zdaj še ni mogoče
napovedati. O možnostih takš-
nih izgredov pred volitvami
Džozič meni: »V Sarajevu se
mednacionalni spori ne more-
jo razplamteti, saj je prebival-
stvo preveč medsebojno pre-
pleteno, premešano. Lahko pa
še naprej prihaja do zapetlja-
jev naprimer v Foči, Bosanski
Gradiški...«
V Sarajevu sta trenutno
najbolj atraktivna dva majh-
na zasebna lokala, ki ponuja-
ta hrano in živo glasbo. Prvi
se imenuje Amfora in je vanj
mogoče le z rezervacijo nekaj
dni poprej, drugi pa nosi ime
Pagus. Glasba v obeh je seve-
da narodnozabavna in staro-
gradska, osebje ustrežljivo,
premorejo pa kar jugoslovan-
ski izbor buteljčnih vin. Če
niste dovolj romantični, da bi
sedeli ob svečah, pa se v Sa-
rajevu lahko na odlično bo-
sansko večerjo odpravite
v manj poštirkano restavra-
cijo Sarajevo. Do zjutraj.
Luknanje ušes
v petek, 19. oktobra, je sara-
jevsko Oslobodenje na naslov-
nici objavilo poročilo z Drnov-
škove tiskovne konference.
Ko se je dopoldan mesto izvilo
iz megle, so s soncem po sara-
jevskih ulicah zasijali tudi
predvolilni plakati. Sodeč
zgolj po njihovi gostoti, so bili
v petek najbolj vsiljivi Marko-
vičevi reformisti, demokratič-
ni mladinci in stranka demo-
kratične akcije bosanskih mu-
slimanov, medtem ko so bih
plakati bosanskih komunistov
tudi ta petek med Sarajevčani
najbolj priljubljeni za akcije
trganja. Prostovoljcev je vse-
kakor dovolj: osebni dohodki
so nizki, vse več je odpuščanja
delavcev, podjetja so nelikvid-
na, štrajkov je toliko, da jih ne
gre posamič naštevati, vod-
stva podjetij pa štrajkajočim
lakonično delijo delovne knji-
žice. Povrhu je Radio Sarajevo
v petek objavil še vest, da bo
v republiki zelo težko zbrati
denar za novembrske pokojni-
ne. Ja, kje so tisti lepi časi, ko
je bila najbolj boleča zadeva
v Sarajevu luknjanje ušes za
uhane. Sicer pa na Baš Čaršiji
še zdaj na vsakem drugem ko-
raku piše Bezbolno bušimo
uši. Kaj je to proti ostalim te-
gobam?
Jugoslovanski petek
Oslobodenje je v petek obja-
vilo tudi komentar z naslovom
Odtujena moč. VnjemHimzo
Bakšič komentira sredino do-
gajanje v zvezni skupščini in
med drugim piše: »Tako je ne-
dolžno ljudstvo imelo v torek
priložnost, da si na televizij-
skih ekranih ogleda izide igre,
ki se imenuje Loto, v sredo in
danes v petek pa druge igre, ki
se imenuje Jugoslavija... Iz-
kazalo se je, da v mehanizem
jugoslovanske demokracije ni
vgrajen niti en varnostni ele-
ment, ki bi preprečil nastanek
parlamentarne tiranije, odtu-
jene politike, ki lahko vsak
trenutek preraste v tisto, če-
mur pravimo »nadaljevanje
politike z drugimi sredstvi«.
Tragičnost možnega konflikta
je tudi v tem, ker bi bila držav-
ljanska vojna prav tako odtu-
jena od njenih udeležencev,
kakor je politika odtujena od
njenih 25 milijonov objektov
- državljanov Jugoslavije.«
V strahu pred mednacionalni-
mi sovraštvi v najbolj preme-
šani jugoslovanski republiki
sta očitno Bo,
na in njeno 1
najbolj jugos
slovanskost!/
v soboto, 2o'
tudi komem!
BokšičaznS
nja, v katerej
Ija, da petkovi
m skupščini,
na primerno,
državnih oraš
poslancev. Bif
še, pi^e Bošk^
•izmed delegap
skupščine oda
s štirinajstega!,
nistov odšli Slj
Uvoz fižola
Poleg politi;.^
sarajevska teir
tržnice, prekuj
špektorji. Občtj
ji se gredo s
žandarjeinlop
Študentarija
teligenca se d
društvenih
dar omenjeni I)
tveno dvorano
spominja na sv
je prijetno osv
v bambusovih
dobrega ozvoo
no slišati tudi
be. V soboto r
kar Jebent in
čiča.
Sarajevčani
ti. Večina loia
po potrebi do
premore mesto
ravno ne dei
tudi ob mizaii
lokali na
ulici, llici-
Hecen pasu^
lajavnostkakj
le nekako zai«
di bosanska f
gače pa mesiJ^
ke. Tako sej
muslimanski^
ta za povserfi-
no in Hercego;
vaških in srb^
na jeziku tuj
za hrbti pad^
v matične rePJ
sten ocvireKj
privoščile^
ro Adila Zul^
na MuslirriJ
stranke, za c'
BiH. ZulfiK
tolmačenjih
dira, ne bo P ,
predpisi zah'.,
mesečno
v BiH, česar
izpolnjuje-
vre, kuha P'^
dolmo in H
z veliko mef^
oblastjo in j.
Volitve bo J
mivo sprenjvi
so Bosanci ^^^
plašenosti
veseli IjudJ^' ^
Sarajevo je prelepljeno s političnimi plakati. Zveza sociali-
stične mladine - Demokratična zveza BiH poziva volilce
z dvema cicibanoma in sloganom Zdaj potrebujemo tvoj glasi
Na Baš Čaršiji množično in neboleče luknjajo ušesa, sprejemajo čeke, za gotovino pa povsod
nudijo 20 odstotkov popusta. Tudi za luknje.
Markovičeva Zveza reformskih sil Jugoslavije ima po sarajevskih naseljih zborovanja, na
katerih sporoča To je čas sprememb, zato se nam pridružite.
Dopisnilc z bosansice fronte
Vili Einspieler,
Celjan, novinar,
nekoč naš redak-
cijski kolega, je že
dobro leto dopis-
nik Dela v Saraje-
vu. Stanuje na Ihd-
ži, deset kilome-
trov iz mesta
v komfortnem sta-
novanju, v katerem
ima tudi pisarno.
Stik z Bosno in
ostalim svetom
ima preko časopi-
sov, telefona, telek-
sa in pošte. Kakor
so ga nekoč v Ame-
riki imeli za Mehi-
čana, tako so ga tu-
di v Sarajevu Bo-
sanci vzeli za svoje-
ga. Tako pride
marsikdaj mimo ti-
skovnih konferenc
in uradnih pojasnil
do pravih informa-
cij kar v stikih z bo-
sanskimi kolegi,
novinarji.
pa je kljub temi
ti vse blago, ki
mo z one strai
mnogo več. Ci
so znatno nižje
predvsem za a
so, cenejša pa
ska roba. V soli
čani končno tu
izvedeli, da sta
netine brez ko
logram belega
veda tudi v B
mnogih jedi. Zi
morala uvoziti'
kedonski fižol,
letini zbila cene
31. oktober 1990 - stran 17
f njegovih rokah se zdi aluminij nežen in krhek. In tako vsak material, ki se ga loti, tudi
^ra vna va. Z njimi živi, spi, ga obožuje, misli nanj, tudi ko ni v mali dela vnici v tovarni.
Umetnik
delavski
tanduri
hpar VasUU Čeikovič-Vasko postavlja spomenike Evropi
Kadar o njem, o kiparju
fasku, dolgo ni ne duha ne
duha, tedaj brez dvoma tr-
lo dela. In zadnji dve leti,
norda celo tri, ga domala ni
bilo videti, dokler pred dne-
vi ni sam, s svežnjem časo-
Esov nemških časopisnih
š, prišel v uredništvo in
poročil: »Vrnil sem se iz
pobratenega Grevenbroi-
cha in tam pustil svoje
skulpture, tudi slike in koš-
ček duše. Postavil sem spo-
menik Evropi 92, za katere-
ga še kompjuter ni mogel
verjeti, da mu bom kos, raz-
stava slik iz ciklusa Plešoče
iene kroži po Nemčiji, na
Blici sem risal akvarele
2obema rokama...«
Tako neposreden je kipar
\'asko Četkovič. Mimo kake
njegove skulpture ste najbrž
šli vsaj enkrat v življe^u
^ boste še kdaj, saj se ta Cr-
jjogorec zlepa ne ustavi, ka-
ga prime sla po ustvarja-
nju. Sam pravi, da je izj_ema,
^ potijuje tisto reklo o Crno-
j Sorcih... Vaško je aklimati-
j ^an Slovenec, prej Evrope-
bi lahko rekli, v Sloveniji
I Pa živi ravno toliko časa, da
I ne zna več govoriti pristne
"materinščine, kot pravi sam
^ mu očita mati, pa tudi
I slovenščini še zdaleč ni
blesteč. S svojo klateško
J^^mščino je osvojil hladne
^preračunljive Nemce. »Ko
o se zbrali velmožje ob od-
^tju skulpture, ki sem jo
to poletje, sem stopil na
in imel celo govor, ker
^tako pač spodobi, in vem,
a so me vsi razumeli, saj so
JJ' burno ploskali. Dva me-
^^^ in pol sem živel v Nem-
ko sem delal skulpturo
.aluminija. Garal sem, to je
L ^s, in Nemci so me hoteli
jj®'" obdržati. Vse so mi dali
Voljo: material, halo, po-
, ^nike, če je bilo potrebno.
^ pa sem delal, da se je
Ij naokoli, in si mislil:
. dobro bi bilo združiti
^^ško produktivnost in
Sa^ Pridnost! In kadar sem
jg^ s seboj takole notranje
tig Voljen, me nobena sila
^ ^ustavi in tudi nihče mi
^nie stopiti na pot.«
To mu že moramo verjeti,
kako bi sicer zmogel postavi-
ti ogromno skulpturo rudar-
jem v Velenju, ki je ena naj-
večjih na svetu, kako števil-
ne druge, po Savinjski doli-
ni, v Zrečah v sklopu njego-
ve forme-vive, pa v Sloven-
skih Konjicah in v celjskem
Mestnem parku, kjer stoji
njegovo Seme. Zd^ ga seje
po Evropi in se srčno rad
vrača domov, k družini na
Prekorje, kjer ima hišo čud-
nih dimenzij in oblik, v nje-
nem srcu pa domačnost za
znance, prijatelje in prišleke
in galerijo za ljubitelje umet-
nosti. V njej kar vrvi od
umetnikovih faz, skozi kate-
re se koplje kot rudar, in ko
razčisti s tem ali onim mate-
rialom, se k njemu zlepa ne
vrne več.
Zavoljo Vaskove umetni-
ške eruptivnosti je galerija
na domačem Prekorju le
skromna tisočinka njegove-
ga več kot dvajsetletnega de-
la. Večna so ta njegova iska-
nja, v njih je zasanjano za-
ljubljen, brez njih ne more,
razneslo bi ga. Vsaka skulp-
tura, bodisi vehka, kje v par-
ku ali na tovarniškem dvo-
rišču, bodisi majhna, takšna
za na nočno omarico, je del
njegovega lastnega doživet-
ja, iskanja novih in novih
materialov, je del okolja in
okolice, s katero se zna spoji-
ti in se identificirati, da ga
sprejme kot človeka in
umetnika. Zato njemu.še tu-
jina ne more biti mačeha. Te
svoje pozitivne vibracije ki-
par Vasilij nenehno vzdržu-
je, zato mora biti kar naprej
v gibanju. Rad se umakne,
rad pa ima tudi, da se svet
vrti okoli njega. Tudi za to
zna poskrbeti. Navzven ga
boste spoznali po modri de-
lavski banduri, ki jo najraje
nosi zategnjeno s širokim us-
njenim pasom in z naramni-
cami navzkriž. Visoki, sivi
usnjeni čevlji še n^bolj spo-
minjajo na Pikine, karirasta
srajca na Denisa Pokoro,
pravokotna očala na nosu in
za njimi modre oči pa odpi-
rajo umetniku čisto njegov
svet in rad vam ponudi, da
stopite vanj.
Okruščki
z umetnikove duše
v galeriji, doma, na Pre-
koiju, med rdečo fazo skulp-
tur iz keramike, med lesom,
železom, pločevino in drugi-
mi trdoživimi materiali, zbu-
dijo pozornost konji na sli-
kah. Pravzaprav je treba naj-
prej razvozlati, da je to konj,
šele potem ga dodobra vidiš,
šele potem te prikuje in šoki-
ra, ko ga vidiš valjati se na
hrbtu. Poteze živali so nape-
te kot strune, poželenje,
moč, lepota. Nova iskra in
nova umetnikova faza. »Za-
ljubljen sem v te konje kakor
v tiste Plešoče žene, rahlo
erotične, ki zdaj vzburjajo po
Nemčiji. Zaljubljen sem
v sonce. Kaj je skupnega ko-
nju, ženski in soncu?« Ener-
gija vendar; pogruntam!
Sposobnost umetnika, da
komunicira s svojimi deli na
tako žgoč način, ni vselej po-
gost pojav, pri Vasku pa naj-
brž izvira že iz njegovega
temperamenta, hudomušno-
sti na svoj račun, nikoh na
tujega, iskrosti in šarma, ki
so postali njegov imidž. Kri-
tik svojih del nima rad, pove
kar v brk in kakor se zdi to
samovšečno, je povedano is-
kreno. Kajti nihče nima rad
kritike, le da tega za nobeno
ceno ne bi priznal. Vaško je
pač drugačen, lahko mu pri-
lepimo obliž posebneža, pa
bo zato še večji umetnik. Kot
vodnjak je, ki se nikoli ne
izprazni. »Kadar je v meni
sla po ustvarjanju, kar vrem,
luščim in luščim, kar imam
v srcu in na duši, nič druge-
ga ne vidim kot skulpturo ali
sliko, ki jo moram narediti,
odložiti in se znova napojiti,
kot konj. Teh občutkov se ne
da popisati, doživljati jih je
lepo. To je katarza, po kateri
pride olajšanje. Potem potre-
buješ nekoga, da mu vse to
poveš, da mu vse to pokažeš,
da se dokažeš, da si potijen
in srečen in da to srečo po-
razdeliš med ljudi, ki jih lju-
biš in ki jih imaš rad, in med
prijatelje, brez katerih si ni
mogoče misliti življenja.«
Prijateljstvo pa se lahko zač-
ne v galeriji, na ulici ali pa na
tovarniškem dvorišču. Ko je
sklenjeno, ostane za večno,
pravi kipar, ki se je zdaj, po
vrnitvi iz Nemčije, vrnil med
prijatelje v Impolu v Sloven-
ski Bistrici. Tam že stoji ne-
kaj njegovih aluminijastih
skulptur. Zdaj je namreč
v fazi aluminija. Obožuje ga,
spi z njim, boža ga, ker ve, da
on to čuti in da se mu zato
tako ubogljivo odziva na nje-
gove prijeme in objeme.
V majhni delavnici v Im-
polu, kjer je v modri banduri
enak z enakimi, se pod umet-
nikovo roko zvijajo žeblji,
opilki, ostružki in drugi alu-
minijasti odpadki, ki jih Va-
ško, kot bi bil dežurni eko-
log, pobere in sestavi v novo
življenje. Na stotine alumini-
jastih palic, ki so sprva hote-
le biti smučarske, sestavi
umetnik v skulpturo in jo
postavi na domača tla, da ne
bi materiala trgal od popkov-
nice. Vsa rojstva skulptur na
zelenicah Impolove tovarne
v Slovenski Bistrici so spoje-
na z okoljem, s Pohorjem
tam daleč, s tovarniškimi
strehami tu, blizu. Rojstva
brez imen so to.
»To prepustim ljudem. Na-
vadno se obnese. Tole skulp-
turo iz smučarskih palic so
že po nekaj dneh poimeno-
vali »monštranca« ali pa »pa-
peževa kapa«. Meni je prav
in najlepša se mi zdi tedaj,
ko se v votle palice ujame
veter s Pohorja in mi zaigra
kot najbolj blagozvočne or-
gle na svetu.« In videti je,
kako zna biti kipar ob svo-
jem delu tudi zasanjan in že
naslednji hip v drugi koži, ko
po jesenski travi pobira ma-
lomarno odvržene papirčke
in plastične lončke. To pot
kot dežurni smetar, da bi po-
kazal ljudem, da se vendar
utapljamo v lastni svinjariji,
pa nam je še ni dovolj, in
tudi zato, da bi pokazal, kako
zna prijeti za vsako delo.
»I to baš ja, Crnogorac,
Slovenci moji mili!« bo zavz-
dihnil namesto komentarja
v svojem značilnem slogu, ki
se mu kakšna pristna kletvi-
ca brez dvoma dobro poda.
Tudi kadar je tak robantež,
je Vaško pravi Vaško. Impo-
lovci ga zdaj že dobro pozna-
jo. Prijateljuje z vratarjem in
direktorjem, če ni zatopljen
v svoje delo, če ne prijatelju-
je z aluminijem in s svojimi
lopatastimi rokami iz njega
izvablja harmonijo oblik.
Polni se z njim in spet praz-
ni, lušči ga kot žlahtno seme
in ko ga bo izluščil in se ga
naužil, ga bo zapustil. Morda
za večno. O tem zdaj ne raz-
mišlja. Nikoli ni nezvest ma-
terialu, s katerim trenutno
dela. Nikoli ga ne prevara
z drugim. »To je moje pravi-
lo.« Nikoli ne razmišlja za
prst naprej, kaj bo delal po-
tem, ko ena faza mine. Ve pa.
da bo delal in da bo našel
nov material za nov izziv, no-
vo okolje in v njem nove pri-
jatelje, ne da bi na stare
skulpture in prijatelje poza-
bil. Vedno se vrača k njim,
zato, da ga ne bi preveč bole-
lo, ko bo odhajal. Vaško
pravzaprav iz okolja, kjer de-
la, ne odide nikoli. Ostane
v svojih delih, ki se zato
kljub hladni materiji, iz kate-
re morda so, gibljejo v oko-
lju, komunicirajo in včasih
se zdi, da jih bo od veličine
razneslo in da jih je zato tre-
ba uokviriti kot sliko.
Vaško je tudi slika. Če ga
boste kdaj srečali, v modri
banduri in čevljih Pike No-
gavičke, ga pocukajte za ro-
kav, prav vesel bo vaše ko-
munikacije. Morda še vam
pove zgodbo, kako je osvojil
hladne in preračunljive
Nemce, ki mu z računalni-
kom vred niso verjeli, da bo
zvil vozel iz aluminija šest
krat šest metrov v skulpturo
Evropi, pod katero je posta-
vil vrata generacijam.
Pričujoča reportaža pa želi
biti samo okrušček z umetni-
kove duše, napoj in napoj
med umetnikom, umetnino
in gledalcem, kot po likovni
teoriji komunikacij veleva
trikotnik: oddajnik, sporoči-
lo, sprejemnik.
MATEJA PODJED
Foto: EDI MASNEC
V foyerju Slovenskega ljud-
skega gledališča Celje so 16.
februarja 1970 odprli njegovo
prvo samostojno razstavo.
Potem so se vrstile razstave
po vsej Sloveniji, Jugoslaviji
in tudi na tujem. Sodeloval je
tudi na številnih skupinskih
razstavah.
Vasilije Četkovič-Vasko se
je rodil 17. aprila 1938 v Le-
pencu med Mojkpvcem in Bi-
jelim poljem v Črni gori. Po
končani osnovni šoli je nada-
ljeval šolanje v Meštrovičevi
mali akademiji v Splitu, za-
tem pa se je vpisal na Akade-
mijo za likovno umetnost
v Ljubljani, Iger je leta 1965
diplomiral pri profesorjih Bo-
risu in Zdenku Kalinu. Od te-
ga leta dalje živi v Celju, zdaj
na Prekorju. V svojem delu se
loteva lesa, železa, kamna, be-
tona, stekla, keramike, jekla,
aluminija...
Njegove skulpture so na
mnogih javnih mestih. Nama
v Žalcu, Nama v Levcu, Nama
v Kočevju, Unior Zreče, Aero
Grafika, Keramična industri-
ja Liboje, Hotel Palače v Pe-
trovcu na mom in Delavska
enotnost v ^ubljani se po-
stavljajo z t^imi, in še bi lah-
ko naštevali. O njem so pisali
številni kritiki in novinarji,
med njimi največkrat Drago
Medved, ki je pripravil tudi
njegovo monografijo. Izšla je
pri Delavski enotnosti leta
1983.
Impozantna aluminijasta skulptura pred poslovnim
objektom v Slovenski Bistrici. Njemu je najljubša takrat,
ko se v palice ujame veter s Pohorja. Tedaj mu zaigra...
Če je žalosten ali vesel, vselej vzame kitaro v roke m zabrenka tisto:.. daj, daj, ljubica,
daj, daj mi srček nazaj..Potem pa se spet potopi v svoj kiparsKi svei.
18. stran - 31. oktober 1990
pisma brALCEV
ODMEVI
Prodaja oddanih
prostorov
Cenjene bralce NT obveš-
čamo, da je bil v zvezi z raz-
ličnimi zapisi o problematiki
preosnove Razvojnega cen-
tra. prodaje prostorov, itd.
objavljen pravilen in profesi-
onalno korekten članek
v Delu, dne 25. 10. 1990. Čla-
nek izpod peresa g. Stamej-
čičeve je bil naslovljen:
»Center bo povsem dru-
gačen«.
Hvala za razumevanje pri
razblinjanju namišljene
afere.
TONE ZIMŠEK
v. d. predsednika
poslovnega odbora RC
Tonetu Zimšku, v. d. pred-
sednika poslovodnega odbo-
ra Razvojnega centra se is-
kreno zahvaljujemo za pojas-
nilo, ki bralce poučuje, naj
ne nasedajo nepravilnemu in
profesionalno nekorektne-
mu pisanju v Novem tedni-
ku. Radi pa bi ga ob tem sa-
mo spomnili, da smo zapisali
natanko tisto, kar je povedal
v svoji izjavi on sam in kar
nam je dodatno pojasnil še
Franc Rovere, v. d. direktor-
ja Planiranja v vašem podjet-
ju. Ob tem pa smo seveda
(kot se za objektivno novi-
narstvo spodobi) prikazali še
drugo plat zadeve z očmi pri-
zadetih zasebnikov. Morda
pa bi bilo bolje, da v Razvoj-
nem centru preverijo, če ni
morda kaj narobe z njihovi-
mi izjavami za javnost.
P. S. V Delu bodo tovrstne
brezplačne reklame Razvoj-
nega centra prav gotovo ve-
seli.
TATJANA CVIRN
Nepodpisana
sicrb
Kot naročnik Novega ted-
nika se oglašam v zvezi član-
ka v rubriki »Odmevi« pod
naslovom: Resnična ali lažna
skrb. Z zanimanjem sem
prebral prvi zapis upravnika
Branka Gartnerja o anonim-
nežu ter o vseh ostalih stva-
reh, ki se tičejo KPD-ja za
mladoletnike in Zaporov Ce-
lje. Pa tudi odgovor oziroma
napad slovenske demokra-
tične zveze iz Celja na prvi
članek sem z interesom pre-
bral, pa bi želel kot nepriza-
deti povedati svoje mišlje-
nje. V zagovor gospodu
Gartnerju.
Razmere v KPD-ju so mi
dobro poznane, verjetno ma-
lo bolj kot piscu drugega
članka, ki se skriva za ime-
nom nekakšne demokratič-
ne zveze in ga ni toliko v hla-
čah, da bi se podpisal s svo-
jim imenom. Za svojo stra-
hopetno osebnost si nadene
masko demokratične zveze
ter očita upravniku, da ga
pretežno skrbi le o usodi nje-
ga samega, pojasnjuje kdo bi
naj bil domnevni anonimni
dopisovalec in ga skrbi, koli-
ko je napravil stroškov svo-
jemu zavodu s člankom, ob-
javljenim v NT. Tudi očita-
nje, da mu je bivše vladajoča
stranka pomagala na današ-
nji položaj, kaže na to, da je
članek napisal tisti, ki ima
osebno nekaj proti g. Gart-
nerju.
Pa ti naj jaz, nekdanji gost
tega hotela, odgovorim, ka-
ko jaz vidim razmere v tem
zavodu, oziroma rad bi pove-
dal, da se za nekaterimi de-
mokratičnimi zvezami skri-
vate ljudje, ki ste še bolj pok-
varjeni kot so bili NEKATE-
RI komunisti.
Čudno podobno se je zgo-
dilo meni, da sem nekoga
v zavodu opozoril, da seje na
strehi premaknila ena opeka
in da v primeru dežja lahko
zamoči podstrešje, a glej ga
zlomka, drugi dan je bila
opeka na prvotnem mestu.
Drugo kar je, bi se celjski
demokrati lahko šli učit os-
novne demokracije kar h g.
Gartnerju, saj je od svojega
nastopa službovanja v KPD-
ju marsikatero stvar demo-
kratično vpeljal, kar pa vse-
kakor v času rdečih marsiko-
mu ni bilo po godu. Za tem
stavkom ne stojim popolno-
ma trdno, saj so mi to pove-
dali ljudje, ki so zaposleni
v KP-ju, a nekaj demokratič-
nosti se je čutilo tudi
v »znaku«.
Pa se tudi jaz ne bi spuščal
v presojo sposobnosti vode-
nja KPF-ja in njegove nasta-
vitve v zavod kot upravnika,
ampak bi SDZ Celje pojas-
nil, da tisti, ki pišejo pisma
pod rubrilo Pisma bralcev,
ne plačujejo za objavo svojih
prispevkov. Kako si morete
pripenjati značko demokra-
tov, če drugim očitate, da za-
pravljajo družbeni denar za
objavo v časopisu, sami pa
prav tako objavljate na isti
strani istega časopisa. Kaj ne
premorete niti toliko razu-
ma, da vi delate tisto, kar oči-
tate drugim. Za kozlat. Pa bi
nas naj potem takšni demo-
krati spravili v Evropo, na-
pravili lepše življenje in go-
spodarstvo postavili na no-
ge. S tako razvitim mozgom,
kot ga imajo ti ljudje, ki se
skrivajo za SDZ - Občinski
odbor v Celju, lahko v Celju
spravijo samo še nekaj deset
»LIK Savinja« podjetij.
In če pogledamo še malo
nazaj. Koliko člankov so ob-
javile razne DEMOS-ove
stranke, pa verjetno ni nihče
nič plačal za objavo, saj so
bili v rubriki Pisma bralcev.
pa se vi pametnjakoviči niste
spomnili, da bi jim kaj oči-
tali.
In da ne bo zmotnega mi-
šljenja, da sem jaz v kakšni
stranki, ki ji DEMOS ni pri
srcu. Naj povem, da sem ne-
opredeljen, a me kljub temu
moti, da se posamezniki
skrivajo za imeni strank, ki
bi naj bile demokratične. Pa
ima vsaka stranka tudi svoje
liderje in tudi njihovi odbori
imajo nekoga, ki bi se naj
pod dokumentom podpisal.
Na primer takole:
S spoštovanjem
MIRKO GOLOB,
Laško
Uspešni
alirobati!
če delavci TRAČ-nic NT-
RC želijo postati uspešno
akrobati, se lahko vključijo
v rekreacijski tečaj Zelenih
Celja. Nudimo začetni, nada-
ljevalni in mojstrski tečaj
akrobatike za najbolj spo-
sobne.
Za vse ostale, ki želijo pri-
spevati k zelenim idejam, pa
lahko pridejo telefonirat na
strankarske stroške na sedež
Zelenih Celja. Nudimo še
akrobatiko v naravi, za inte-
lektualno bolj nadarjene
akrobate pa izpopoljevanje
na računalniku PC 286-12,
v bližnji bodočnosti pa bomo
izobraževali nadarjene Zele-
ne akrobate še s pomočjo
najsodobnejše informacijske
tehnologije; videokamere,
TV, knjižnice in to v medna-
rodnem centru Celje. Ker
Zeleni Celja niti Jožef Jarh
nimata videorekorderja, na-
prošam NT-RC, da nam ga
podari.
Z ozirom na množični od-
ziv z 2. strani NT-RC z dne
25. 10. 90 so narasle potrebe
po novih terminalnih tele-
fonskih linijah.
Zeleni Celja iščemo pri-
mernega kandidata, da mu
napeljemo in omogočimo te-
lefon na domu, da nas bo ob-
veščal o problemih ekologije
- zaželena je lokacija v bliži-
ni NT-RC.
Za tiste, ki ne obvladajo
veščin BBC, CNC, CIE, se
lahko nadalje izobražujejo
pri Zelenih Celja po sistemu
PPP (poluter pay polution)
(zaenkrat še ne izobražujemo
nepreverjene vede balka-
nike).
V Nušičevi 3 je botanični
vrt, ki čisti in bistri oči od
umazanije celjskega ozračja.
Vsem zainteresiranim pa po-
nujamo ogled postaje načel-
nika Zelenih Čelja in Zele-
nih celjske regije.
JOŽEF JARH,
Predsednik
lO Zelenih Celja
PREJELI
SMO
Želimo vam še
uspeliov!
Iz dnevno informativnih
oddaj smo izvedeli za tragič-
no dogodek. Ker že dalj časa
dobro sodelujemo s kolekti-
vom NT&RC in ker pozna-
mo kakšen poslovni vzpon
ste dosegli v obdobju zadnjih
dveh let, razumem"o tudi gre-
nak priokus v ustih, ki člove-
ku ostane, ko opazuje črne
ostanke svojega truda.
Toda tako kot smo prepri-
čani, da sami ne boste obu-
pali in ne boste dovolili, da
bi vas nedavni požar izrinil
od začrtane poslovne para-
digme, vam lahko obljubimo
i naše strani materialno in
prijateljsko pomoč. Na vaš
žiro račun smo nakazali
1000,00 din; čeprav se zave-
damo, da takšen znesek nič
ne pomeni pri ogromni ško-
di, pa vendar menimo, da bo
v tem trenutku bolje prišel
vam kot nam.
Celotnemu kolektivu
NT&RC želimo iste in večje
poslovne uspehe, posebej
novinarjem in drugim infor-
macijskim arbitrom pa daje-
mo znak spoštovanja ob ne-
motenem oddajanju radia in
izdajanju časopisa.
GREGOR VOVK,
ZSMS-LS, Žalec
Kdo bo
odgovoren za
smrt treh ljudi
še ves pod vtisom radijske
vesti, da je na cesti Celje-La-
ško ugasnilo življenje trem
ljudem - dvema odraslima in
devetletni deklici - želim na-
pisati nekaj svojih misli, ki
me v nobenem primeru ne
pustijo ravnodušnega.
Tudi sam sem tistega dne,
le malo prej, peljal po tej ce-
sti iz smeri Celja in na delu
ceste med Polulami in Koš-
nico v tistem dolgem des-
nem ovinku imel mnogo te-
žav ter ogromno srečo, da
sem se domov pripeljal živ
ter z nepoškodovanim av-
tom. Celodnevno deževje je
ta dolgi ovinek preplavilo
v dolžini ca 500 m, ponekod
v širini enega metra, pone-
kod pa do sredine vozišča.
Takšno stanje ceste je bilo že
v dopoldanskem času in pro-
ti večeru se je stanje še po-
slabšalo, a vzdrževalcu ceste
ni prišlo na misel, da bi ce-
stišče spravil v normalno
stanje. Vsem nam, ki se vozi-
mo večkrat na tej relaciji, so
te razmere dokaj znane in se
malo lažje izognemo tem
cestnim pastem, a smatram,
da je voznik, ki je ubil sebe,
dekle in mlado, komaj zaži-
veto življenje, to storil zaj.
malomarnosti tistih, ki so
dolženi za vzdrževanje tp^'
dela ceste. Zanimivo bi b?®
slišati zagovor tistih, ki so!
daj krivi za smrt treh mladiu"
saj je logično, da se bodo s
daj izgovarjali na voznika d"
ni prilagodil hitrosti razi^
ram na cestišču. Pa bo kriJ
ca za smrt treh ljudi padla n
tistega, ki ni nič kriv, a g
spodje pri Cestnem podjeS"
se bodo naprej čutili nepri^
dete in se zgovarjali na vsp
sorte načine, da bi sebe opJ
li krivde. A kaj je v resnici bil
pravi vzrok, da je cestišče bj
lo preplavljeno ponekod dn
sredinske črte? Odgovor jc
preprost in samo eden.
Dež, ki je celo soboto prid.
no močil ceste in odpadajoče
listje iz bližnjih dreves, so zg.
polnili požiralnike meteorne
vode in na cestišču je pričelo
nastajati ozko in dolgo jeze.
ro. To je postala velika past
za voznike, ki so vozili
smeri Celja proti Laškem in
marsikdo je imel precej dela
ter potreboval malo sreče, da
je prišel skozi ta pekel.
Kot sem že uvodoma zapi-
sal, sem jaz imel precej sre-
če, da sem te prepreke pre.
vozil brez poškodovanega
vozila, a želim tukaj tudi
priznati, daje bila brzina mo-
jega vozila okoli 80 km/h.
Prav zaradi tega smatram, da
popolno krivdo nosi Cestno
podjetje Celje, oziroma tista
oseba, ki je odgovorna za
vzdrževanje te ceste in
upam, da so policisti ugoto-
vili isti vzrok za nesrečo. In
ker je sedaj pri nas malo več
demokracije, srčno upam, da
sodišče ne bo kaznovalo sa-
mo Cestno podjetje Celje kot
ustanovo, ampak, da bo od-
govarjal za smrt treh ljudi ti-
sti, kateri je odgovorna ose-
ba in ima zato tudi zelo viso-
ko plačo. Neuradno sem iz-
vedel, da ima šef vzdrževa-
nja cest na avtocesti Hoče-
-Arja vas 22.000,00 din plače.
Zatorej smatram, da ima tu-
di ta gospod vsaj tako veliko
plačo. Takšne neodgovorne
ljudi je treba zamenjati in na
njihova mesta postaviti takš-
ne, ki jim je eno življenje več
vredno kot pa vsa dolžina ce-
ste za katero je odgovoren.
Vsekakor je nesprejemljivo
dejstvo, da se odgovorni
v CPC celo soboto niso mo-
gli premakniti iz foteljev in
toplih sob, da bi postavili
pred cestnim »jezom« vsaj
znake za splošno nevarnost
in omejitev brzine.
Če bi si vzeli vsaj toliko
časa, da bi postavili znake,
če že niso sposobni sproti
očistiti cestišče, bi tri mlada
življenja še živela in marsi-
komu bi bila prihranjena bo-
lečina za izgubljenimi dragi-
mi osebami.
A spremljajoč v svoji voz-
niški karijeri, takšne slične
primere, že kar vnaprej vi;
dim, kako jo bodo spet vsi
poceni odnesli. Sodišče bo
gradimo
TRGOVSKO-POSLOVNI
CENTER
SLOVENSKE KONJICE
MED LIPTOVSKO IN KIDRIČEVO ULICO NAČRTUJEMO
^MESTO V MALEM«. VAM, NUDIMO NAKUP POSLOVNIH
PROSTOROV RAZLIČNIH VELIKOSTI IN NAMEMBNOSTI.
GIP mm P.O. CEUE, LAVA 7,63000 CEUE, JUGOSLAVUA, TEL: 06a'33-511. INT.: 292, TELEX: 33536 YU INGfW), FAX: 31133
Turistična idnetija
Lešnii(
obvešča in vabi
na martinovanje in
silvestrovanje
v prijetnem domačem (kmeč-
kem) okoiju, ob dobri domači
hrani in dobri kapijici.
Nudimo prenočišča in penzione!
Sprejmemo lahko tudi večje (do
60 ljudi), zaključene družbe!
Se priporočamo!
Pokličite nas kadarkoli: (063)
779-360!
Franc Lešnik, Hramše 24, Do-
brna
PISMA bralcev - roman
31. oktober 1990 - stran 19
.yojo standardno »hitrost-
' (lahko bi se preimenovali
l^pOLŽIŠČE) reševalo po
Lie, odgovorni za smrt treh
jji se bodo pritoževali, bo-
ha pri svojcih bo počasi
^jša in potem bosta čas in
JdiTiaknjenost dogodka na-
bila svoje. Huda bo ostala
lj3olečina svojcev mrtvih,
odgovorni bodo naprej le-
' prestavljali svoje debele
Ij in velike vampe iz fote-
L v fotelje.
V upanju, daje demokraci-
ja tudi pri teh stvareh prisot-
^in da bodo nesposobne po
^trih postopkih zamenjali,
^ bo vsaj delno bolečina za
l^bljenimi tremi mladimi
jjvljenji manjša. Prizadetim
^ ob izgubi svojih dragih iz-
kam globoko sožalje.
GOLOB MIRKO,
Laško
lazlaščenci še
liso preboleli
Krivic
Celjani! Ali veste, kaj je ne-
^oč pomenila rimska Celeia,
jato pa mesto celjskih Kne-
jov in končno sodobno Celje
ja začetku moderne indu-
strijske dobe? Naš dolg je
Irojen. Do preteklosti, do se-
ilanjosti in do prihodnosti.
Začnimo ga odplačevati, da
nas ne bo nekoč sram in da
nas ne bodo kleli naši za-
namci.
Tudi zaradi bivših lastni-
kov razlaščenega premože-
nja in njihovih prednikov je
bilo Celje nekoč cvetoče in-
dustrijsko in trgovsko mesto
Srednje Evrope. Pa je prišel
konec vojne, z njo pa vse hu-
do, kar lahko prinese držav-
ljanska vojna. Celju se je za-
fela pisati nova zgodovina.
Ni ostalo le pri množičnih
pobojih nedolžnih ljudi na
reharjah in v bližnji ter dalj-
ni okoUci. Z likvidacijo in
odvzemom premoženja biv-
šim lastnikom je bilo treba
Celje tudi gospodarsko spra-
viti na kolena. V ta namen so
služile vse zaplembe, naci-
onalizacije, razlastitve, aron-
dacije in druge pogruntavš-
čine obdobja, ki ga bo lažje
pozabiti, kot preboleti.
Tako je bilo storjenih ne-
šteto krivic. Za največji greh
se je štelo, če je imel kdo
gospodarske sposobnosti in
premoženje. Dokončno je bi-
lo treba obračunati s tovar-
narji, z malimi in velikimi
podjetniki, s trgovci, z gostil-
ničarji in mesarji, s kmetij-
skimi, gozdnimi in hišnimi
posestniki ter s kmeti. Vsak
od bivših lastnikov bi lahko
povedal svojo zgodbo in vse
bi bile žalostne.
Mnogi so zaradi svoje go-
spodarske sposobnosti in za-
radi premoženja, ki so ga
ustvarile cele generacije, iz-
gubili tudi življenje. Prem-
nogi pa so bili zaradi tega
obsojeni na zapor, na revšči-
no in celo na skrajno po-
manjkanje. Skoraj vsem pa
sta bila odvzeta tudi čast in
dobro ime. Vsem bivšim
lastnikom je bilo tudi vse-
skozi zelo hudo, ko so morali
gledati, da dobre zamenjuje-
jo slabi gospodarji, kar obču-
timo in plačujemo še danes.
Vračanje razlaščenega pre-
moženja bivšim lastnikom ni
le akademsko vprašanje, na
kar bi ga radi nekateri zredu-
cirali. To je predvsem tudi
globoko pravno in moralno
vprašanje, ki ga ta generacija
mora dokončno rešiti. Vsem
tistim, ki so se zaradi prete-
klih družbenih razmer nava-
dih površno gledati na ta in
druga nerazrešena konflikt-
na družbena vprašanja, je
treba zastaviti vprašanje, ka-
ko bi se obnašali in kaj bi
storili, če bi jim kdo danes
brez odškodnine in na surov
ter na skrajno poniževalen
način odvzel premoženje, ki
so si ga pridobili v zadnjih
desetletjih, ko je bilo življe-
nje za večino precej lažje, kot
nekoč.
Take žalostne misli so pre-
vevale udeležence ustanov-
nega Zbora celjske podruž-
nice Združenja lastnikov
razlaščenega premoženja, ki
so pretekli ponedeljek v ve-
černih urah ob organizacij-
ski pomoči Občinskega od-
bora Slovenske demokratič-
ne zveze v Celju dobro na-
polnili veliko dvorano Na-
rodnega doma v Celju. Tisti
večer je bilo mogoče veliko-
krat slišati, da krivice še niso
pozabljene.
Bivši lastniki se zavedajo,
da jim ni treba le prositi in
da je napočil čas, ko smejo
tudi zahtevati. Zato zahteva-
jo od slovenske vlade in od
slovenske skupščine:
-	da se pospeši sprejema-
nje ustrezne zakonodaje, ki
naj bi urejala vračanje razlaš-
čenega premoženja in da se
pospeši tudi samo vračanje
odvzetega premoženja,
-	da se predstavnike
Združenja lastnikov razlaš-
čenega premoženja in po-
družnic vključi v vsa stro-
kovna telesa, ki pripravljajo
predpise o vračanju razlašče-
nega premoženja in v repu-
bliško ter v vse občinske ko-
misije za denacionalizacijo
in
-	da Skupščina Republike
Slovenije sprejme sklep
o moratoriju na prodajo, last-
ninjenje in na vse druge vr-
ste odtujevanja družbene
lastnine, ki je bila nekoč
v zasebni lasti in po vojni
odvzeta ali razlaščena.
ZDRUŽENJE LASTNIKOV
RAZLAŠČENEGA PREMO-
ŽENJA
Podružnica v Celju
SLOVENSKA
DEMOKRATIČNA ZVEZA
Občinski odbor v Celju
Nitrati
Revija Zdravje je v svoji
133. številki v oktobru 1990
v članku »Ali so nitrati v vaši
vodi« ponovno opozorila na
velik problem onesneževa-
nja naših pitnih voda z nitra-
ti. Na žalost pa je v članku,
v katerem je zelo objektivno
prikazana nevarnost, ki nam
preti zaradi povišanih koli-
čin nitratov v naši prehrani,
nekaj strokovnih napak, ka-
tere si tako usmerjena revija
ne bi smela privoščiti.
Opozoriti moram na ne-
poznavanje enot s katerimi
se izražajo koncentracije ni-
tratov v pitni vodi. S tem je
povezana tudi nepravilna in-
terpretacija normativov, ki
urejajo dovoljene vrednosti
v pitni vodi.
Nitrati so soli dušikove (V)
kisline. Njihov anionski del
ima formulo NO3-. Kot vidi-
mo iz formule je sestavljen iz
enega dušikovega in treh ki-
sikovih atomov. Na tej pod-
lagi izražamo koncentracije
nitratov, ki so raztopljeni
v pitni vode na dva načina:
1.	kot miligrame nitratnega
dušika na liter vode: mg N/1
2.	kot miligrame nitrata na
liter vode: mg NO3/I
Razmerje med obema eno-
tama je 1:4,4. To pomeni, da
1 mg N/1 ustreza 4,4 mg NO3/I
Zvezni pravilnik o higien-
ski neoporečnosti pitne vode
(Ur. 1. SFRJ štev. 33/87), ki še
vedno velja tudi v Sloveniji,
predpisuje najvišjo dovolje-
no koncentracijo nitratov
v pitni vodi 10 mg N/1.
Ta vrednost ustreza 44 mg
NO3/I.
Evropska gospodarska
skupnost priporoča dve
vrednosti za koncentracije
nitratov v pitni vodi;
-	maksimalna dopustna
koncentracija: 50 mg NO3/I,
kar ustreza 11,4 mg N/1
-	priporočena koncentra-
cija: 25 mg NO3/I, kar ustreza
5,7 mg NA
Tudi priporočilo Svetovne
zdravstvene organizacije
priporoča, da naj ne bi uži-
vali vode, ki vsebuje več kot
44 mg NO3/I, kar ustreza
10 mg N/1.
Očitno je, da je avtor članka
v reviji Zdravje neustrezno
uporabil normative in spoz-
nanja o predpisanih in pripo-
ročenih vrednostih nitratov
v pitni vodi.
Ponovno bi pa opozoril na
povišane koncentracije ni-
tratov, ki se že več let pojav-
ljajo v celjski pitni vodi, ki se
črpa iz črpališč v Medlogu.
Njihove vrednosti so v ob-
močju med 14 in 21 mg N/1,
kar ustreza koncentracijam
med 62 in 92 mg NO^/1. Zato
ponovno opozarjam prebi-
valce, ki živijo na območju
s pitno vodo iz medloških čr-
pališč, da naj je ne uporablja-
jo za prehrano dojenčkov in
po možnosti tudi ne za pre-
hrano ostalih skupin prebi-
valstva.
ANDREJ PLANINŠEK,
direktor Zavoda za socialno
medicino in higieno Celje
Odlagališče
v Brezah
Kot mnoge druge prizadete
je tudi nas prav neprijetno pre-
senetila objava (Delo 17. 10.
1990) desetih možnih lokacij za
odlagahšče RAO jederske
elektrarne v Krškem.
Poleg objave lokacij so bili
navedeni tudi geološki kriteriji
za izbiro odlagališča RAO. Če-
prav nismo strokovnjaki na
tem področju, lahko trdimo,
da po teh kriterijih Breze pri
Laškem prav gotovo niso pri-
merna lokacija za odlagališče
RAO (kriterij poplavnosti, tek-
tonskih premikov), razen tega
so geološki kriteriji preblagi in
sploh niso edini, ki jih je pri
presoji treba upoštevati.
Zdravilišče Laško že dolga
leta gradi svoj image naravne-
ga zdravilišča. V ta image pa
spada tudi naravno in čisto
okolje. Že samo objava ome-
njenega članka lahko ustvari
slabo javno mnenje o ekološki
neoporečnosti laškega zdravi-
lišča, kaj šele če bi bilo odlaga-
lišče RAO v resnici locirano
v Brezah. Ne bomo se sicer
spuščali v razprave o tem, ali je
jedrska elektrarna s svojimi
RAO v resnici nevarna za oko-
lje ali ne, dovolj je, da tako mi-
slimo mi, večina naših kraja-
nov in tudi velika večina naših
gostov. V primeru lokacije
RAO v laški občini ali njeni
bližini lahko naše zdravilišče
kar zapremo, to pa bi predstav-
ljalo veliko gospodarsko in
družbeno škodo.
Ni nam jasno, zakaj bi morali
trpeti posledice odločitve za
gradnjo jedrske centrale v Slo-
veniji, ki je bila pred leti spre-
jeta kljub opozorilom, da odla-
ganje RAO ni rešeno; zato se
nameravamo tako naše zdravi-
lišče kot tudi ostali prizadeti
gospodarski subjekti v občini
in seveda tudi občani z vsemi
močmi boriti proti lokaciji od-
lagališča RAO v naši občini ali
njeni bližini.
MARINA SENČAR,
Zdravilišče Laško
Hvala Gramesu
Društvo invalidov občine
Žalec se prisrčno zahvaljuje
kolektivu Grames Žalec, ker
nam je omogočil prevoz na
republiško tekmovanje
v Cerknico. Posebna hvala
gospodu direktorju Podbre-
garju, ki ima v žalski občini
razumevanje za invalide. Za
takšno pomoč pri realizaciji
tekmovanja se naj topleje in
prisrčno zahvaljujemo šahi-
sti invalidi iz žalske občine.
JOŽE GROBELNIK,
predsednik za šport in
rekreacijo DIO, Žalec
ANTON KOMAR
ZA SIVIMI ZIDC^I
A®/
To pa še ni bilo vse. Nekega dne ga je paznik odpeljal
v prostore ambulante. Vojko ni vedel, zakaj gre, vendar
je spoznal, kje je, ker je tu nekoč že iskal zdraviliško
pomoč, ko je bil napet in nervozen.
Kar naprej stopite in sedite! mu je dejal prileten in
Pnjazen mož.
Midva se bova pogovorila glede vaših osebnih težav in
pa okoliščin, v katerih ste storili dejanja, za katera vas
"'^emenijo. Vojko ni vedel, pri čem je.
Mene se ni potrebno bati! je nadaljeval, ko je opazil, da
"lu Vojko ne zaupa.
Pregledal vas bom, ker sodišče želi zvedeti tudi moje
Mnenje, v kakšnih okoliščinah ste napravili dejanje. Ker
le bil oblečen v bel plašč, je Vojko sklepal, daje psiholog
pa psihiater in da ga je prišel pogledat. Na dolgo in
^'nkogaje spraševal o družini, otroških letih, obiskova-
li^ osnovne šole in poklicnem zanimanju, druženju
s tovariši, kaj je počel, ko je bil prost, kakšni so bili
^<inosi s starši, do Jasne, Franca, Toneta, zakaj je tako
^Sresiven in razdražljiv. Ko je na vsak način hotel zve-
pti, če je, preden je streljal na človeka na Starem gradu,
^Mi pil ali morda kaj posebnega doživel, je Vojko vzki-
in mu zabrusil:
^pam, da niste spovednik niti dokončen sodnik in da
"^^atere stvari lahko zadržim tudi zase!
Se seje nadaljeval razgovor, kije potekal v navzočno-
^^' paznika očitno z namenom, da bi lahko paznik kot
^'■J^a potrdil povedano ali da bi posredoval, če bi prišlo
Vojkom in zdravnikom do obračuna.
Ko seje Vojko vrnil v celico, je opazil, daje med tem že
PadeJ mrak in je torej razgovor trajal cel popoldan. Ta
^govor ga je resnično razburil, predvsem zaradi načina
^^^sševanja, pa tudi izpraševalec je postajal z vsakim
^''sšanjem bolj zoprn. Morda zato, ker seje zavedal, da
° Vegovo mnenje tudi v zaključni fazi imelo nek vpliv
^ ostrino izrečene kazni. Vse bolj je prihajal do spozna-
da okrog njega hodijo ljudje, ki kar naprej kaj potre-
i.^J^jo, a zastonj ničesar ne iščejo. Postal je še bolj neza-
^^lliv.
jjM^d vprašanji, ki so mu jih zastavljali preiskovalci, se
I^J^ mnogo nanašalo na dejanja, za katera on ni vedel.
ffa klicali na soočenje z nekim fantom, kije vlomil
^^J^Gncinsko črpalko in odnesel dnevni izkupiček, je
^ir' ^^ sed^ skušajo v navzkrižnih zaslišanjih ugoto-
Vzročne zveze med posameznimi dejanji in določiti
^^^vno sosledje dejanj, kar bi jih morda pripeljalo do
'^'^^nanja krivcev. Vojka to ni motilo, ker je v glavnem
ostal nem. Spoznal je, daje na pravi poti, da svojo krivdo
omeji tako, da molči.
Nekega dne se je pri iyem pojavil na obisku samo
poveljnik paznikov. Bil je na kratko ostrižen, suhljat
mlad moški, ki ga je spraševal o vsem, kar je spadalo
v njegovo okrilje. Nezadovoljen je bil, ker je prav malo
izvedel o Vojku preko podtaknjencev. Zdaj je bil Vojko
v celici sam.
Ali vam je kaj dolgčas in bi imeli radi družbo? je pričel
poveljnik, ko mu je zmanjkalo drugih vprašanj.
Menije vseeno, je odvrnil Vojko, prepričan, da tako ni
od njega odvisno, ali bo sam ali pa bo dobil soseda, ki bo
skušal kaj izvleči iz njega.
Postali ste precej popularni in tudi novinarji so pričeli
pisati, da bo razprava. Upajmo, da boste tam priznali
tisto, česar nam nočete povedati. Precej masla se vam je
nabralo na glavi.
Kd^ pa bo obravnava? je previdno vprašal Vojko, ko
je spoznal, da bi bil ta neprisiljeni pogovor lahko kar
pomembna oblika informacij, ki se jih splača izkoristiti.
To je odvisno od sodišča. Morda bo trajalo še slab
mesec, da bo vse gradivo zbrano in dostavljeno sodišču,
ki bo potem določilo čas obravnave. Ste dobili obtožnico
in odločbo o podaljšanem priporu ? se je zanimal po-
veljnik.
Oboje sem dobil. Obtožnica je dolgo romala do mene,
ker je na njej datum prejšnjega meseca.
Da, to je res. Preiskovalec je naročil dostavo na vaše
ime, vendar seje zavleklo zaradi dopolnitve postopka in
pa nalogov zaradi dodatne poizvedbe. To ničesar ne
spremeni, ker še ni prekoračen rok za uradno preiskavo
oziroma so ga pravočasno podaljšali. Imeli ste tudi
obisk. Kdo vas je prišel pogledat? je radovedno vprašal
prišlec.
Mama in sestra sta bili pri meni, je odvrnil Vojko
iznenaden, ker tudi ta ve, da je imel obisk.
Bodite pametni in se na glavni obravnavi vedite vsaj
približno tako, kot se spodobi, ker bo prikrivanje dejanj
šlo na vašo škodo, je pripomnil poveljnik, prestopajoč se
z ene na drugo nogo in begajoč z očmi po sobi, kot da bi
nekaj iskal. Nato je zaprl vrata in odšel.
Srečanja s temi uradnimi osebami so Vojku puščala
nenavadne vtise. V neposrednem pogovoru z njimi je
spoznal, da ga nihče ne pomiluje, a mu tudi noče očitno
napraviti kakšne posebne škode, čeprav je občasno
padla tudi kaka ostra beseda. Vsi so čakali, kaj bo
dokončno reklo in odredilo sodišče. Vedno bolj je spo-
znaval, da njegov položaj in izrek sodbe ne bosta odvisna
samo od ljudi, s katerimi ima sedaj opravka, ampak še
od mnogih drugih, kijih še ne pozna.
Sčasoma se je na vse to navadil in zdelo se mu je
vsakdanje, kadar so zahtevali od njega izjavo. Motila sta
ga le nemir in vpitje, ki ju je bilo občasno slišati na
hodniku, mnogokrat tudi ponoči.
Pred nekaj dnevi ga je vpitje prebudilo kar dvakrat.
Navadne barabe ste. Pustite me pri miru, fašisti! je
slišal hripajoč in pridušen glas, ko je napel ušesa. Glas je
prihajal od nekod daleč, se približeval in nato izginjal.
Vedel je, da so pripeljali novega, ki se upira temu, da ga
peljejo v celico.
Nekoliko pozneje je slišal močan in razburjen glas:
Pustite me, pustite me, nedolžen sem! Ta kurba gaje
ubila, ne jaz!
Ko pridem ven, vas vse podavim!
Taki prihodi so zbudili množico priprtih in nemir je še
dolgo vladal v zgradbi. Mnogokrat so priprti negodovali
in so tudi sami pričali vpiti, zato jih je moral paznik
miriti. Nekoč je nastal pravi direndaj. Paznik je odprl
vrata neke celice, da bi pomiril priprtega, le-ta pa seje
zaletel vanj. Slišali so se topi udarci, očitno od pen-
dreka, kije padal, kamor je pač naneslo, nato pa zavija-
joči glasovi:
Pusti me, baraba, saj ti nisem nič napravil!
Kmalu so zaškripala vrata in nastala je tišina, očitno
kot poduk, da čaka tudi druge enaka šola, če bodo
počeli kaj podobnega.
Dnevni dogodki Vojku niso šli več do živega, ker seje
nanje navadil, še vedno pa ga je vznemi^alo vpitje:
Nedolžen sem! Pustite me pri miru! Prihajal je do
sklepa, da je človek res lahko nedolžen, četudi ga
zaprejo, ker sumljivemu nihče več ne verjame.
Ker je bil zopet sam v celici, je začel bolj natančno
opazovati prostor, v katerem je prebival. To je bila ozka
celica z umivalnikom in straniščno školjko, gumb,
s katerim spustiš vodo, pa je bil v steni. Nekoč je name-
noma zadržal vilice, ki jih je uporabljal pri kosilu, da bo
z njimi prišel do vrvice v steni, vendar mu to ni uspelo,
ker je bila stena iz betona. Razen tega seje bal načeti zid,
ker je prostore vsak dan kontroliral paznik in bi prav
gotovo opazil njegov poseg. Z vrati ni imel kaj početi. To
so bila masivna vrata iz hrastovine, nataknjena na tri
močne ležaje, kijih s sunki in z zaletom ni bilo mogoče
odpreti. Večkrat je opazoval paznika, kako vrata zapira,
in ugotovil je, da vedno obrne kljuko navzgor in vrata
zaklene, pripornika pa nadzoruje tudi skozi kukalo, kije
z zunanje strani pokrito s pokrivalko, ki se po vsakem
odmiku sama vrne v prvoten položaj. Z notranje strani
je bilo steklo nekoliko globlje, kot je bila votlina v lesu,
tako, da ga ni mogel izbezati. To je že skušal napraviti,
a gaje naslednji dan paznik opozoril, da naj pusti steklo
na kukalu pri miru, ker se mu lahko zgodi, da ga preme-
stijo drugam, v celico, kjer ne bo ogrevanja.
20. stran - 31. oktober 1990	jviau^ijy I

Republika Slovenija
RAZGLAS
prebivalcem moje dežele
Republika Slovenija razpisuje
obveznice v apoenih po: 100
DEM, 500 DEM, 1.000 DEM,
S. 000 DEM, 10.000 DEM, plač-
ljive v dinarjih.
Obrestujejo se po 8% obrestni
meri letno na konformni način,
od vključno 1. julija 1990 na-
prej.
Obiiezniee lahko kupite v eno-
tah Ljubljanske banke.
Obveznice se glasijo na prinos-
nika. Obresti, obračunane od
vključno
1. julija 1990 do vključno
30. junija 1993, se pripišejo no-
minalnemu znesku, na katere-
ga se glasi obveznica. Pravice
iz obveznic se izplačujejo v di-
narjih v desetih polletnih obro-
kih po srednjem tečaju na dan
dospelosti. Prvi obrok dospe
v plačilo 30. junija 1993.
Obveznica Republike Slovenije
nudi:
•	Najbolj varno naložbo, saj
za izplačilo obveznosti iz
obveznic jamči Republika
Slovenija.
•	Možnost, da lahko varče-
valec obveznico proda
Ljubljanski banki kadar-
koli.
•	Naložbo dinarjev, izraženo
v vrednosti deviz. To je kot
devizno varčevanje, neodvis-
no od domače inflacije.
•	Fiksno obrestno mero, ki je
višja od tiste za navadno de-
vizno varčevanje in se med
varčevanjem ne bo spreme-
nila.
•	Možnost, da obveznico
lahko prodate, podarite,
zastavite ali z njo koga na-
gradite.
•	Oprostitev plačila davka
od skupnega dohodka ob-
čano\, česar drugo varče-
vanje ne nudi. 5 tem se
vrednost vaše naložbe še po-
veča.
In ne nazadnje: z nakupom ob-
veznic boste veliko prispevali
k večji gospodarski samostoj-
nosti in uspešnosti Slovenije. Ta
mora na svoji poti v Evropo in
svet preurediti gospodarstvo in
svojim prebivalcem zagotoviti
produktivna delovna mesta.
Zdaj res lahko vsakdo naredi
nekaj za svojo deželo, zase, za
svoje otroke in vnuke.
Pooblaščena banka: LJUBLJANSKA BANKA
Obveznica Republike Slovenije -
zame in za mojo deželo
oški vrtiljak
31. oktober 1990 - stran 21
i^ojil sem vrh
^fičke
Planinci z OŠ smo v soboto, 13.
j990 odšli na planinski izlet
I-garsko dolino. Od tam smo
jgljevali pot peš proti Krofič-
u^enci z razredne stopnje pa
j^ti Klemenči jami.
gilje čudovit jesenski dan, kot
jašt za to, da ga prebiješ nekje
pjravi. Nad nami nebesna mo-
^a, okrog nas pa snežna belina
^Itih skal. Pot je bila dolga in
-orna, zato smo se večkrat
^ili in si odpočili. Precej jih
pniagalo, nekateri tik pod vr-
'm, enajst, med katerimi sem
^ tudi jaz, pa jih je 2093-metrski
jj, osvojilo. Ko sem z vrha po-
jjjal okrog sebe, sem se počutil
ijjovito. Zmagal sem! Uspelo
jje nekaj, česar nisem pričako-
^ Zdelo se mi je, da sem postal
joinejši in bogatejši. Mir, tišina
, nedotaknjenost narave so me
tarali.
je bom hodil v planine!
GREGA ŠILEC
oŠ Rogatec
[godaj zjutraj
Nekega dne sem se zgodaj zbu-
I Ko sem pogledal na uro, je
ila šest. Zjutraj ni bilo nobene-
jdoma, samo sestra in jaz. Zelo
gn se prestrašil, saj me je vedno
lah, ko sem sama doma. Pre-
ledal sem celo stanovanje. Priž-
il sem vse luči in se zatekel
dnevno sobo. Tam sem gledal
Jevizijo in pisal dnevnik. Ves
IS sem gledal na uro. Naenkrat
I ura odbila sedem. Vstal sem
kavča in si naredil zajtrk. Po-
m sem šel v šolo.
ANDREJ PODGORŠEK, 4.b
OŠ Edvard Kardelj
SLOVENSKE KONJICE
Smo res takšni?
Po licu mi polzi solza. Solza, ki
je pritekla sama od sebe. Prišel je
čas, ko vse preveč razmišljam.
Uroš bi rekel, da jočem tja v en
dan. Ne, ne jočem kar tako. Raz-
mišljam o odraslih. Smo mladi
res tako nemogoči?
Verjemite mi, da nismo, le vi
imate včasih čisto premalo časa
ali pa si ga nočete vzeti. Nas ne
razumete, da bi se včasih radi kaj
z vam pogovorili, vam zaupali te-
žave.
Priznam, šestnajstletniki se tu-
di opijajo, kadijo, ponočujejo.
Ampak vedite, da nismo vsi
enaki!
Mnogo, mnogo je še mladih, ki
vsega tega ne počnejo. Sicer pa,
tudi vi niste brez napak. Prav ta-
ko kot vi, imamo tudi mi včasih
kakšen slab dan. Ali niste bili tu-
di vi nekoč mladi? Radi ste imeli
vsaj kanček prostega časa. Časa,
ko ste razmišljali o svojih najstni-
ških težavah in težavicah.
Radi sanjamo o princih in prin-
cesah na belih konjih.
Radi bi si izoblikovali prihod-
nost, ki bi nam bila všeč. Veseli
bomo, če nam boste priskočili na
pomoč in nam svetovali.
Zakaj nas dajete vse v en koš?
Se vam zdimo res vsi enaki?
Pomagajte nam odrasti v do-
bre matere in očete in nas ne rini-
te kar naprej v ozadje.
Pomagajte nam odrasti!
SABINA
Vesolfske prigode
nabritih zemiiancicov
Pišeta Urša in Josip Jesih, riše Mojca Vilar
Al Cicek ga je začudeno pogledal in
nejeverno zmajal z glavo: »Tega pa
J verjamem. Saj si vendar vsakdo želi, da
čimprej doma!« »Že, že« je pomenljivo
jnil Cufek. »To je že res, če te ob povratku
mamica z odprtimi rokami!« Linor pa
f grenko pripomnil: »Mene pa čaka smrd-
luknja. In to samo zato, ker ne trpim
?vice.« Komaj je to izgovoril, že je vstopil
ah z močno stražo.
Ostalih jetnikov sploh ni pogle-
dal, pač pa je stopil naravnost
proti Lidorju. Srepo ga je pogledal in zani-
čevalno zamahnil z roko: »Ti, ti reva uboga,
se poteguješ za te nepridiprave. Pa menda
nisi mislil, da jih bom pomilostil in jim dal
za nameček še vsakemu eno raketo?« Lidor
je ves čas odsotno gledal v strop in sploh ni
odgovoril. »Kar molči. Molčal boš prav go-
tovo tudi takrat, ko te bo naš vrhovni vodja
Pipur obsodil na smrt!« Urah se je nato
obrnil in odšel.
^^ Komaj so se za Urahom in stra-
tij^^ žarji zaprla vrata, je Lidor zagre-
dejal: »Spet se bodo začeli problemi
Df^Jiljem!« Cufek je povprašal, kaj pravza-
sploh rudij. »Pogonsko sredstvo, za
^^soljske ladje!« je razložil Lidor. »Šu-
ti^) Se, da Urah prodaja o"koliškim pleme-
iu si tako krepi položaj v našem osonč-
v^f^^^jeverni Pipur pa v to enostavno ne
Ojjj ^e.« »Če prav razumem,« seje vmešal
hi t/^' "gre pri vas za prikrito nevarnost, da
^rah prevzel oblast!«
^LJ^ »Natančno tako!« je prikimal Li-
dor. »Toda kako, da ga Pipur še
ni zaprl, če mu skuša prevzeti oblast!« seje
čudil Piko. »Saj sem že rekel, da Pipur ne
verjame v takšne govorice in celo misli, da
mu je neskončno zvest!« je odvrnil Lidor in
pogledal skozi lino. »Nad Rudisom smo že.
Vsak čas se bomo spustili!« Hip zatem je
vesoljska ladja z našimi junaki pristala sredi
ogromne ploščadi. Prva stvar, ki so jo zapa-
zih, je bila velikanska žalna zastava, ki je
visela nad največjim hangarjem.
PRVA
LJUBEZEN
Upanje pa še
živi
Verjeti ali ne? Seveda ne!
Toda žar ljubezni, ki je tlel
v meni pred dvema letoma se
je znova pojavil in ni ga bilo
mogoče ugasniti, naj sem se še
tako trudila in se pretvarjala,
da to ni res. Da! Moja prva lju-
bezen. V moji notranjosti seje
vse trgalo. Še vedno sem se
počutila najstnico, ki ne ve, kaj
hoče.
Vrnil se je in ponovno začel
nadgrajevati svoje znanje, ki
sva ga skupaj črpala na eni iz-
med srednjih šol. Izbrskal je
mojo telefonsko številko in me
poklical. Rad bi me videl.
Sprejela sem povabilo. Trn ra-
dovednosti me je gnal naprej.
Čeprav sem bila vanj noro za-
ljubljena že pred dvema leto-
ma, mi je srce poskočilo, ko
sem slišala njegov glas.
Oh, ko ne bi bilo tistega
dneva.
Ko sem ga zagledala, sem
obstala. Postal je pravi gospod.
Skoraj gane bi prepoznala. Po-
govorila sva se za dve leti na-
zaj. V naslednjih dnevih se je
nekaj v meni začelo spreminja-
ti. Skupaj nisva bila le enkrat,
temveč tolikokrat, da sem do-
končno spoznala, da sem se za-
ljubila vanj. Ponovno sva se
začela skupaj učiti. Prepriče-
vala sem ga, da ne more sedeti
več kot na enem stolu, a je mo-
je prepričevanje kaj malo zale-
glo. Nasprotno, še bolj je izko-
riščal vse kar je imel.
V medsebojnih odnosih sva
bila odkrita in tudi te stvari
nisem mogla zadržati v sebi.
Dobro vem, da je tudi on ves
čas opažal, da je z mano nekaj
narobe, da sem zaljubljena. To-
da nikdar ni ničesar rekel. Za-
to sem mu pred kratkim napi-
sala pismo in v njem razodela
le del tega kar čutim. Pismo je
sprejel hladno. Ničesar, razen
prijateljstva je bil moj sam po
sebi umeven odgovor. Včasih
čutim, da meje izdal in poču-
tim se izigrano.
Veliko se pogovarjava o za-
devah, ki zanimajo n^ju oba in
dogaja se, da zelo podobno raz-
mišljava. Takrat si ga želim
stisniti k sebi, ga obdržati v ob-
jemu, a si ne upam. Sama sebi
se zdim tujka. Toda, zakaj?
Sprašujem se, odgovora pa no-
če in noče biti.
Morda boš te vrstice bral tu-
di ti in se boš celo prepoznal.
Da boš vedel: Ne zahtevam
odgovora, kljub temu pa si ga
želim, kakor tebe. Vem, zago-
tovo vem, da te ne bom mogla
pozabiti, kajti v meni boš živel
večno kot spomin na nekdanjo
prvo, neuslišano ljubezen.
Nekoč, verjemi boš zares
prepričan v mene in boš verjel
za vse nazaj. Čutil boš. Torej:
na svidenje v večnosti!
MARIA
8. b razred OŠ Bratje Dobrotinšeli
Vojnilf
Bejevci so lani postali naročniki našega časopisa, letos pa
so se nemudoma prijavili za spominsko fotografijo. V krat-
kem pisemcu so še pripisali, da so se težko odločili za
najbolj priljubljene hite, kajti glasbe, ki jo radi poslušajo, je
zelo veliko. Mnogo takšne po njihovem okusu najdejo tudi
na Radiu Celje. Navsezadnje pa so se odločili takole:
Tonight - NEW KIDS ON THE BLOCK; Step by step
- NEW KIDS ON THE BLOCK; Come back to me - JANET;
Can't tuch this - M. C. HAMMER; Blaže of glory - BON
JOVI.
NAGRAJUJE
ATKINE
IZ2REBANCE
Atifina zanica
Je ptica ljubezniva,
ki v pesek glavo skriva.
Gotovo poznaš to ptico, katere posebnost je še to, da
ne zna leteti. Pri nas ne živi, lahko pa jo vidiš v žival-
skem vrtu. Odgovor na uganko napiši na dopisnico in
jo do torka, 6. oktobra 1990, pošlji na NOVI TEDNIK,
Trg V. kongresa 3a, 63000 CELJE.
V prejšnji Atkini zanki je škrat zamenjal črki S in Z.
Prav je torej: Z bobni in glasbo. Nagrado dobi: Ali
Roje, IršiCeva 6, 63000 Celje.
Štirje najbiižji za Alfa
v predzadnji Alfovi oddaji smo iskali ime, sestavljeno iz
besed KOS in REČ (oziroma ČER). Pravilen odgovor
SREČKO, ki je sicer tudi ime mačka v nadaljevanki o Alfu,
je našel Andrej Krajnc iz Celja, Kocenova dve. Z njegovo
pomočjo smo potem izžrebali število 442, ki pa ga na svojo
dopisnico ni zapisal nihče. Zato pa so bili štirje kuponi
enako oddaljeni od izžrebanega števila. Med njimi je žreb
izbral Klavdijo Arbeiter iz Slivnice 13.
22. stran - 31. oktober 1990
za razvedri
Nagradni razpis
1.	nagrada 250 din
2.	nagrada 100 din
3 nagrade po 50 din
Pri žrebanju bomo upoštevali le pr
ne rešitve, ki bodo v naše uredništvo^^"
spele do torka, 6. novembra do 9
dopoldne. Rešene križanke lahko pr^'^
sete tudi osebno, na vhodnih vratih k''^"
NT&RC je poštni nabiralnik. Na kuv^
obvezno napišite: NAGRADNA K^
ŽANKA in svoj točen naslov.
Rešitev icrižanice
VODORAVNO; SKRČKA, TEOlrv
INDOLA, STAVEK, KORENA, NIKS
Kombinacija z živalmi: KRAVI lun
DRAS, MORSKA VIDRA, SMRDOlfA
VRA, MODRA SRAKA.
Izig žrebanja
1.	nagrado 250 din prejme: Brina Dn.
jer, Trubaijeva 4, 63000 Celje.
2.	nagrado 100 din prejme: Vida
nih, Zalog 1/b, 63222 Dram^e.
, 3 nagrade po 50 din prejmejo: Mariij
Zivko, Cesta VII/4, 63320 Velenje, Jai,f
Brodej, Kersnikova 32, 63000 Celje, Fari
Fišer, Zajasovnik 7, 63222 Trojane.
Nagrajencem iskreno čestitamo!
Nagrade boste prejeli po pošti!
Bodice
Bolj nevarna kot boj-
ni strupi in jedrsko
orožje je - skisana po-
litična pamet
Tisti, ki na veliko go-
vorijo o suverenosti,
imajo verjetno v mi-
slih - »suverenost« fi-
nančnega korita.
Kljub toplim zimam
in toplemu vremenu
v sredini oktobra, so
naše šanse za vstop
v Evropsko skupnost
-	zamrznile.
Še en dokaz, da je
v človeku nekaj živali
-	politiki se po porazu
vedejo kot »pokropa-
na kura«.
Nekateri bivši komu-
nisti so pokazali, da
tudi v ljubezni do po-
litike obstaja - »Skok
čez plot«.
Poplave praznih be-
sed in obljub so pov-
zročile, da so upi na
boljše čase - splavali
po vodi.
MARJAN BRADAČ
ČRNI PREBLISKI V TEIVII
Sinoči se mi je sanjalo nekaj tako groznega, da sem
že mislil da sem buden.
Ubogi naši sosedje! Vseskozi živijo na meji blaznosti!
Evolucija je spravila človeka z drevesa na tla. Revolu-
ciji je skoraj uspelo nasprotno.
Tiha šepetanja
Bojim se, da bo trend družbenih spremenil
podoben tistemu v Grosuplju.
Potek privatizacije na Slovenskem spominji
na zadnjo fazo komunizma: iznajdljivi jemljejo
po potrebi, potrebni pa se sploh ne znajdejo več
Ko bom velik, bom Grubelič.
Minister Capuder je ob tem svetoval: »Orae
labora!« Pravzaprav nič izvirnega. »Labora!« si
pozivali že komunisti, ko se jim je politični kh
nec obrnil navzgor. Neki jasnoviden propagan
distje pa tudi že pred več leti lansiral tisto: »On
- najboljša ta hip!«
Nikarte po nemarnem omenjati božje^i
imena! Sploh še, če gre za Jožefovega Jarha.
Celje dobiva nov muzej - Celjski muzej
novejše zgodovine. Njegove perspektive so
podobne čudovitim pridobitvam revolucije; so
velike, trajne, predvsem pa zanesljive. Ekspona-
tov na Teharjah, v Košnici pa po grapah i"
jamah v okolici Celja zlepa ne bo zmanjkalo^
Zgodovina pa taka!
V taistem muzeju se lahko soočite z novejšo
zgodovino tudi tako, da si sami skujete sta^
denar. Prosto po Ediju: »Vsak je svoje^^
denarja kovač.«
HOROSKOP
•	OVEN
Ona: Včasih se obnašaš tako, kot da te ni življenje
še ničesar naučilo. Nad neko zadevo ne bodi pre-
več razočarana, ampak poskusi živeti tako, kot si si
že pred časom začrtala. Ponujeno ponudbo pa kar
sprejmi.
On: Vsi okoli tebe se bodo čudili tvoji zagnanosti
in delavnosti, kar ni ravno tvoja prirojena navada.
Pazi, da se ne boš s takim ravnanjem preveč odda-
ljil od svoje stare družbe, ki te že rahlo pogreša.
•	BIK
Ona: Izlet v neznano ti bo odprl neslutene možno-
sti v ljubezenskem življenju. Obeta se ti teden poln
neobičajnih, toda prijetnih presenečenj. Nasploh
bo vse skupaj na prvi pogled povsem nora zadeva,
toda važno je uživati.
On: S prijateljico se boš imenitno zabaval in kaj
hitro se lahko zgodi, da prijateljstvo preide v traj-
nejšo zvezo. Dobro pa bi bilo, če bi se posvetil tudi
svojim obveznostim, s^ bo drugače vlak odpeljal
brez tebe.
•	DVOJČEK
Ona: Naletela si na enakovredno tekmico, ki ti
lahko dodobra zagreni življenje. Partner ti je sicer
zvest, vendar pa seje začel zanimati za dokaj .ne-
varne' zadeve. Poskrbi za red v hiši, če ne bo
prepozno.
On: Poslovno ti bo ta teden ostal še dolgo v prijet-
nem spominu, s^ se ti bo nenadoma odprla po-
vsem nepričakovana alternativa. Pa tudi tvoj novi
družbeni položaj bo povsem nekaj drugega, kot pa
doslej.
•	RAK
Ona: S sprenevedanjem ne boš dosegla ničesar,
zaigrati bo potrebno na povsem druge karte. In
predvsem: kdor ni zadovoljen z majhnim, velikega
vreden ni. Pričakovano povabilo pa bo prišlo za las
prepozno.
On: Izpolnila se ti bo dolgotrajna-želja, toda nikar
se ne prenagli, ampak poskusi obvladati svoje na-
gone. To se ti bo v prihodnosti še kako obrestovalo.
Tako na finančnem kot tudi popolnoma zasebnem
področju.
•	LEV
Ona: Mogoče je prav tvoja premajhna obveščenost
tisto, kar ti vztrajno kvari tvoje odnose s partner-
jem. Poglej malo okoli sebe in k^j hitro ti bo vse
popolnoma jasno. Predvsem pa te čaka zelo zani-
miv teden.
On: Spoznal boš, da si v bistvu šele na začetku poti
in daje še vse pred tabo. Nekdo ti bo vrnil nekda-
njo uslugo in ti s tem veliko pomagal. Potrebno pa
bo še veliko dela, preden se bodo začeli kazati
pravi rezultati.
•	DEVICA
Ona: Zaradi nepričakovane ljubezenske izjave boš
sprva ogorčena, nato pa ti bo vse skupeo začelo
ugnati. Prijatelji bodo sicer začudeni, vendar pa si
bodo kar hitro uspeh razjasniti novonastalo situ-
acijo.
On: Poskusil se boš približati nekomu, do katere ti
je sicer precej, vendar pa se ti je sed^ zdelo, da pač
nimaš osnovnih možnosti za uspeh. Nad ,rezulta-
tom'boš presenečen tako ti, kot tudi tvoji prijatelji.
•	TEHTNICA
Ona: Pripravi se na resnično presenečenje, ki ti bo
v dokajšnji meri spremenilo tvoje dosedanje ob-
čutke do moškega spola. Nekdo ti bo povedal ne-
kaj zelo lepega, ti pa mu ne boš verjela. Še žal ti bo.
On: Vsi strahovi in pomisleki, ki ti že nekaj časa
grenijo življenje, bodo prešli ob prijetnem presene-
čenju, ki se ti obeta koncem tedna. Načrte za velika
dejanja pa rs^ši preloži na kasnejše obdobje.
•	ŠKORPIJON
Ona: Nisi navedena hladnega ozračja, zato se v tre-
nutni novi družbi kaj težko znajdeš. Okušala boš
srečo, vendar boš še venomer iskala nekaj več. Je
pač tako, da zate ni ničesar dovolj dobro in pokvar-
jeno obenem.
On: Nihče ti ne bo pomagal, kar pa bo le posledica
tvojih prejšnjih odločitev. Je že tako, da se vse
enkrat plača, pa naj bo to ugodno ali pa ravno
nasprotno. Pa še v ljubezni se bodo pojavile dolo-
čene težave.
•	STRELEC
Ona: Je že res, da sed^ nisi ravno v zavidanja
vrednem položaju, toda naj te tolaži to, da bi lahko
bilo vse skup^ še veliko slabše. Tako pa ti še
vedno os£^a vs£^j partnerjeva podpora - pa četudi
le moralna.
On: Nikar si ne delaj odvečnih skrbi, ampak se
prepusti svojemu občutku. Finančno stanje se ti
lahko samo izboljša, pa n^si narediš še takšen
nesmisel. Nekateri imajo pač srečo, zato jo rs^e
izkoristi dokler je tu;
•	KOZOROG
Ona: Izpolnilo se ti bo veliko pričakovanje, ki te^
navdalo z občutkom nepopisne sreče. Naletela »f
na nepredvidene težave in jih uspešno odstrani
tako da ti bo pot do cilja na široko odprta.
On: Postavljen boš pred vehko odločitvijo, vendi'
boš ostal trezen in razsoden. Prijateljica te bo neti
vadno pogledovala, ti pa se nikakor ne boš ffioS
odlepiti od svoje družbe. Pozneje ti bo šež£^
•	VODNAR
Ona: Poskusila si -ase ni obneslo. Toda
teče naprej, zato se ne oziraj na pretekle neusp^ .
ampak živi za bodoče uspehe. Partner te bo g^'
zaradi neke malenkosti, tebi pa bo na koncu •
skup^ prekipelo.
On: Oglasil se ti bo nekdanji prijatelj in ti pr«''^/^
zanimivo kupčijo. Nikar preveč ne odlašaj, sa) ^
lahko v nasprotnem primeru zgodi, da se boš
neje še pošteno kesal - in to upravičeno.^^^^
•	RIBA	
T Zjp)
Ona: Pred teboj so pomembne spremembe,
se ti jih ni potrebno bati. Zaradi prijateljevih ^^ ^^
šanj se boš znašla v silni zadregi, pa četudi
karseda odkrit in konkreten. Ali pa prav
On: Preveč se boš ukvarjal s samim seboj, ^^ ti
pa enostavno ne boš hotel videti. Prav ^^ h'
lahko zgodi, da boš zamudil enkratno priložf^^
se zlepa ne bo več ponovila. Poslovno usP
teden!
formacije
31. oktober 1990 - stran 23
ZDRAVILNE RASTLINE
Kininovec
Kininovec (Chinchona pubescens Vahl) je do 30
ixietrov visoko drevo iz družine broščnic. Njegova
domovina so Andi v višini 1500 do 2500 metrov od
Venezuele in Peruja do Bolivije. Indijanski vrač je leta
1638 zdravil in ozdravil konteso Ano de Osorio de
Cinchon, ženo španskega podkralja v Peruju, ko je
skoraj umrla zaradi težkih napadov močvirske mrzlice
ali malarije, z zavretki skorje drevesa, ki so ga poznali
samo Indijanci. Ko se je ozdravljena kontesa vrnila
v Evropo, verjetno okoli leta 1640, je prinesla s seboj
veliko množino zdravilne skorje. Španci so drevo
poimenovah »Quinquina«, po inkovski besedi kvina,
ki pomeni skorjo.
Iz skorje je pripravil kardinal de Lugo zdravilni pra-
šek, s katerim so v Rimu uspešno zdravili osebe, ki so
zboleli za malarijo. Jezuiti so njegovo uporabo razširili
in je zdravilo nosilo ime »jezuitski prašek«.
Kininovec ima tenko deblo in košato, okroglo kroš-
njo. Pecljati listi so veliki in jajčasti. Drobni cvetovi so
rožnati ali rumenkasti in se razvijejo v socvetjih na
koncih vej. Podolgovati in suhi plodovi so glavice, ki
počijo na svojem dnu, pri tem pa se sprostijo številna
krilata semena. Danes kininovec gojijo tudi na Javi,
v Indiji in Kongu.
Zanimivo je pridobivanje lubja z gojenih dreves, ker
je dokaj težavno. Najprej napravijo v deblo obročaste
zareze, ki jih povežejo z navpičnimi rezi. Nato lubje
ločijo od debla. Lubje najprej sušijo na soncu, potem
pa pri 80 stopinjah v posebnih sušilnikih.
Kininovčeva skorja vsebuje alkaloide kinolinske
skupine, v skorji kot soli kina kisline, kinove kisline,
kinačreslove kisline, kisline, v posušeni drogi pa
vezane na tanide. V celoti je tu več kot 30 različnih
alkoloidov, od katerih so najpomembnejši kinin, kini-
din kinhonin in kinhonidin. Potem so še tu različne
čreslove kisline, ki na rdeče in druge čreslovine, nato
še glikozid kinovin, grenčice i na osnovi kinove kisline
ter smole in eterično olje v sledovih.
Kinin je zdravilna snov, katere pomen je tako velik,
da ga težko dovolj dobro ocenimo. Ni samo omejil in
zavrl strahotne tropske bolezni, malarije, omogočil je
tudi ustvarjanje in širjenje nasadov tropskih kulturnih
rastlin v pokrajinah, kjer je bilo to poprej nemogoče.
Malarija je huda bolezen z značilnimi ponavlajočimi se
napadi zvišane telesne temperature, otekanje vranice
ter slabokrvnost zaradi razgradnje rdečih krvničk.
Povzroča jo plazmodij malarije, ki se prenaša z vbo-
dom komarja anofelesa. Kinin deluje na krvne shi-
zonte v eritrocitih in jih uničuje ter preprečuje napade
vročine. Vendar ima kinin pri večih odmerkih stru-
pene stranske učinke, ki se javljajo kot hud glavobol,
omotica, šumenje v učesih, pa tudi bolnik lahko ogluši
in oslepi.
V malih dozah pa kinin znižuje vzburljivost srčnega
mišičja in skeletnega mišičja, zavira procese presnove,
nekoliko zniža temperaturo in ima analgetični in anti-
flogistični učinek pri vnetni in nevralgični bolečini.
Ima tudi pomirjevalni učinek.
Drugače pa se uporablja skorja kininovca kot stoma-
hik, tonik, roborans pri bolnikih, ki so preboleli pljuč-
nico, hud bronhitis, nevralgijo. Za čaj lahko vzamemo
1 gram zdrobljene skorje in jo poparimo z 2 del vrele
vode, pustimo, da se 10 minut ohlaja in nato prece-
dimo. Caj pijemo pri pomanjkanju apetita vsaj pol ure
pred jedjo. Pri težavah s prebavo pa ta izredno grenek
čaj pijemo po jedi.	BORIS JAGODIC
Medobčinska organizacija slepih
in slabovidnih Celje
organizira
humanitarni koncert
v dobrobit na vidu prizadetih pod nazivom
pot k svetlobi.
Koncert bo v petek, 9. 11. 1990, ob 19.30 uri v Narod-
nem domu v Celju, nastopili pa bodo: Celjski godalni
orkester, Mešani komorni zbor Celje, Tamburaški
orkester ŽPD »France Prešeren« in Moški pevski
zbor »Anton Bezenšek« iz Frankolovega. Umetniško
besedo in povezovanje bodo prevzeli člani KUD
»Zarja« iz Trnovelj.
Cena vstopnice je 50,00 dinarjev, možno pa jih bo
kupiti v kiosku Delo na Titovem trgu v Celju, Mladin-
ski knjigi - knjigarni v Celju, turističnih agencijah
Kompas in Izletnik Celje ter v Slovenskem ljudskem
___gledališču v Celju.__
Mini marketzmaxi ponudbo
Mini
MARKET
"" živila, delikatesa, pijače
sadje, zelenjava	--I
-	Čistila, kreme, praški...
-	itd.
Ob večjih nakupih
dostava na dom
Margareta ŠkrabI,
Cesta na Ostrožno 14
Celje, telefon: 37-083
POSEBNA PONUDBA:
-	tatarski biftek
-	razni narezki
-	francoska solata
Po trgovinsl(ih cenah
Odpiralni čas:
vsak dan (tudi sobota)	7.30 do 20.00
nedelja	8.00 do 12.00
PRAVNIKI ZA BRALCE
Vprašanje
Nedaleč od Celja posedu-
jem manjši vikend. Do lan-
skega leta smo imeli do tja
2 km makadamske ceste. Na
predlog tamkajšnjih vašča-
nov in s skupnim soglasjem
smo del ceste asfaltirali, del-
no iz sredstev krajevnega sa-
moprispevka, del pa z lastno
udeležbo. Plačala sem enak
delež v denarju kot vsi ostali,
ki stalno stanujejo v tem kra-
ju in se vozijo vsak dan z av-
tomobih v službo, popoldan
pa uporabljajo cesto za razne
prevoze s traktorji ipd. Vaš-
čani nameravajo asfaltirati
še preostali del ceste in zopet
zahtevajo od mene večji de-
narni prispevek. Osebno
v mesecih od oktobra do
marca ceste sploh ne upo-
rabljam, v poletnih mesecih
pa samo ob koncih tedna ali
pa še to ne. Zato se mi zdi
nepošteno, da bi zahtevali od
»vikendašev« ravno tolikšen
delež, saj se v celem letu pe-
ljem po tej cesti tolikokrat
kot vaščani v enem mesecu.
Odgovor
v kolikor gre za plačeva-
nje obveznosti iz krajevnega
samoprispevka, ste zavezani
za samoprispevek, ker ležijo
vaše nepremičnine na ob-
močju te krajevne skupno-
sti, in sicer od dohodka od
nepremičnine, nikakor pa ne
v isti višini kot ostali vašča-
ni, kajti občani imajo ob ena-
kih pogojih enake obvezno-
sti glede plačevanja samo-
prispevka. Ker pa enaki po-
goji očitno ne obstajajo, tudi
vaše obveznosti ob upošte-
vanju vseh kriterijev ne mo-
rejo biti enake.
Kar pa zadeva lastno ude-
ležbo, lahko le to odklonite
iz v vašem vprašanju argu-
mentiranih razlogov ali pa se
dogovorite za sorazmerno
manjši delež.
Bralce vabimo, da pošljejo
vprašanja za pravno posveto-
valnico na naslov: Trg V. kon-
gresa 3 a, Celje in vprašanju
priložijo kupon za posveto-
valnico.
PRAVNA
POSVETOVALNICA
RECEPTI NAŠE BABICE
Domača gorčica
Sestavine: 5 kg paradižnika, 6 debehh čebul, 1/2 1 kisa za
vlaganje, 5 do 10 dkg sladkorja, 25 dkg gorčice, 25 dkg
nastrganega hrena, 10 dkg kaper.
Paradižnike očisti, zmelji, posoli in pusti na cedilu 24 ur.
Dodaj zmlete čebule, zalij s 1/4 1 kisa in kuhaj 1 uro. Ko je
kuhano, dodaj sladkor, prilij še 1/4 prekuhanega kisa in
pusti, da se vse skupaj ohladi. Ko je ohlajeno, primešaj
gorčico, hren in drobno narezane kapre. Dobro premešaj in
nadevaj kozarce. Prilij tohko olja, da je masa prekrita in
kozarce zapri.
Cenjene stranke iz širše okolice Vitanja!
Če želite imeti hitro in kvalitetno popravljen pralni
stroj, hladilno tehniko in ostale gospodinjske apara-
te, pokličite
ELEKTRO SERVIS - Ivan Pesjak,
Brezen 66, Vitanje
Sprejem naročil (063) 770-070, prodajalna Vito.
NOVO V CEUU
vinotcka in delikalesa
LINHARTOVA 20 (pri tržnici)
telefon: 28-911
PESTRA PONUDBA VRHUNSKIH,
KAKOVOSTNIH IN OSTALIH VIN
DELIKATESA: KONJSKE SPECIALI-
TETE (konjska salama, sir, pašteta,
konjske pečenice in kranjske...)
ODLIČNA ITALIJANSKA MORTADELA
PEČENI PRŠUT
UVOŽENA NORVEŠKA KLOBASA
IN MNOGO DRUGIH KLOBAS
SOLATA IZ MORSKIH SADEŽEV
SIRI (BUKU S škampi, lososom, šampi-
njoni, paški, danski sir itd.)
TRGOVINA ZA VAS
MODNI KLEPET
Pripravlja
vlasta cah'žerovnik
v soboto, 27. oktobra smo
v Opoldanski mavrici Radia
Celje izžrebali nagrajenko
Modnega klepeta za mesec
oktober. Unikaten, ročno
pleten pulover Vlaste Cah-
Zerovnik bo ta mesec prejela
Erna Ledinek iz Prebolda.
Erno prosimo, da po 15.
novembru pokliče v naše
uredništvo (tel.: 29-431) in
povpraša, kako je z njeno na-
grado. Vlasta mora namreč
pulover po Erninih željah še
splesti, iz Portoroža dostaviti
v Celje in - saj veste, da vsa-
ko delo zahteva svoj čas, kaj-
ne Erna?
V današnjem Modnem kle-
petu pa se je Vlasta Cah-Že-
rovnik lotila moške mode.
Preberemo lahko, da je mo-
da do naših moških prijazna
in jim za letošnjo zimo ne
ukazuje prav strogih in oz-
kih meril oblačenja. Nekaj
zakonitosti pa vendarle ob-
stoja in teh ne bo težko izpol-
njevati, če le niste zapriseže-
ni jeansu oziroma nimate
lastnih »zakoličenih« meril
oblačenja. In še najrazvese-
Ijivejši podatek - večino ti-
stega, kar ljubi letošnja zim-
ska moška moda, je moč ku-
piti tudi v naših trgovinah,
kar precej pa lahko ukrojijo
in sešijejo tudi spretne roke
priložnostnih šivilj.
Uredništvo
Moški in moda
V našem modnem klepetu se
od časa do časa ustavimo tudi
pri novostih v moški modi, če-
prav je naš povprečen Slove-
nec žal še vedno mnenja, daje
moda privilegij žensk in si zato
z izbiro garderobe ne dela pre-
hudih skrbi.
Pa vendarle ne jemljejo vsi
predstavniki močnejšega spo-
la obleke le kot sredstva zoper
mraz ali pač zato, ker se spodo-
bi biti oblečen.
Letošnjo jesen in zimo bi so-
dobni moški prevzel nase svo-
bodno izbiro oblačenja, ki
omogoča hkrati udobnost, ele-
ganco in različnost. V modo se
vračajo pozna petdeseta in
šestdeseta leta, vendar s pov-
darkom na dekorativnih in
mehkih tkaninah.
Kreatorji so posvetili največ
pozornosti sakojem, ki so seši-
ti iz blaga v karo vzorcu in dis-
kretnih črt. Zapenjajo se dvoj-
no, za razliko od klasičnih
oblek, ki imajo gumbe prišite
v eni vrsti in precej visoko. Li-
nije so ravne, ramena rahlo in
ovalno podložena, sr^co pa
lahko zamenja tudi volnena jo-
pica, pulover ali trikotažna ma-
jica. Hlače se niso bistveno
spremenile, še vedno so v pasu
položene v dve ali tri gube,
okrašene s poklopci na pra-
vem ali le nakazanem žepu.
Skoraj vedno so enobarvne, da
se lažje kombinir^o s sakoji in
srajcami. Morda bi veljalo
omeniti le še plašč, ki je lahko
3/4 dolžine z edinim povdar-
kom na kontrastni, vzorčasti
podlogi, ali pa nekoliko daljši,
prav takšen, kot ga nosi junak
filma »Dicky Tracy«. V tem
primeru ne pozabite še na sve-
tel klobuk s temno obrobo in
rdeče-črno črtasto kravato!
VLASTA
Kupon
za modni nasvet
ime in priimek:
Točen naslov:
Starost: .............................Višina: ....
Teža: ......................Konfekcijska št.
Barva las: ......................... Barva oči:
Najljubše barve: ................................
24. stran - 31. oktober 1990

V zadovoljstvo uporabnikov
avto-moto društvo šlander
CELJE, Ljubljanska 37
Prejšnji teden smo se usta-
vili v prostorih Avto-moto
društva Šlander v Celju na
Ljubljanski 37. Uporabnikom
svojih storitev nudijo vse na
enem mestu: začetno izobra-
ževanje za voznike A in B ka-
tegorije, praktično vožnjo in
opravljanje vozniškega izpi-
ta, saj v stavbi domuje tudi
občinska izpitna komisija, pa
tudi storitve v mehanični de-
lavnici in avtopralnici. De-
lavci AMZS opravljajo teh-
nične preglede vozil in po-
daljšujejo registracije, v turi-
stični pisarni se lahko vozni-
ki včlanijo v AMD in dobijo
vse informacije o ugodnostih,
ki so jih člani AMD deležni.
Torej vse za voznike na enem
mestu.
O delu v mehanični delavni-
ci smo se pogovarjali z Rudi-
jem Sečkom. Povedal je, da
v delavnici popravljajo vse vr-
ste osebnih avtomobilov,
opravljajo montažo gum in
uravnoteženje koles, nastavlja-
jo luči, poskrbijo pa tudi za od-
pravo vseh napak v električni
napeljavi. »Člani našega dru-
štva imajo 10-odstoten popust
pri vseh popravilih, seveda pa
storitve nudimo vsem, ki jih
potrebujejo. V zadnjem času
skrbimo za izobraževanje na-
ših mehanikov, saj se na trgu
pojavlja vse več tipov avtomo-
bilov. Zaradi tega smo se odlo-
čili posodobiti opremo v me-
hanični delavnici. Posebej pa
bi rad povedal, da opravljamo
preventivne preglede pred
daljšimi vožnjami in pred zi-
mo, za naše člane in stalne
stranke so ti pregledi brezplač-
ni,« je o delu na svojem po-
dročju povedal Sečko
V avtopralnici, ki prav tako
spada k društvu, perejo oseb-
na vozila in kombije do dveh
metrov višine, v zimskem času
pa bodo poskrbeli tudi za talno
pranje avtomobilov.
Da bo voznik dober, skrben
in zanesljiv, je pomembna tudi
šola, v kateri pridobivajo prve
izkušnje. Ivan Zakošek, vodja
avtošole v AMD, pravi, da sku-
šajo po modernih metodah
učenja kar najhitreje pripraviti
kandidate za izpit. S svojim de-
lom so prisotni na širšem celj-
skem območju, pogosto pa or-
ganizirajo tečaje v manjših
krajih in tako vsaj delno znižu-
jejo izpitne stroške. Kandidati
lahko uporabljajo različna vo-
zila, naprimer zastavo 101, R-5,
R-9 ali golf. Željam bodočih
voznikov vedno prisluhnejo.
Vozijo lahko popoldan, ob so-
botah in nedeljah, inštruktorji
jih hodijo iskat na postajo ali
celo domov. V AMD Šlander
poskrbijo za skupinske zdrav-
niške preglede in izpite za
Rdeči križ, vzgajajo voznike
motornih vozil A in B kategori-
je, organizirajo pa tudi tečaje
in izpite za voditelje motornih
čolnov. »Posebej se trudimo za
preventivo,« pripoveduje Ivan
Zakošek. »Naš cilj je osvestiti
udeležence v promeru za večjo
varnost. Skrbimo za intenziv-
no izobraževanje mladine, od
vrtcev naprej, pripravljamo te-
čaje za starše, pomagamo me-
to^em v šolah in sodelujemo
pri skupnih akcijah.«
Za uro vožnje z inštruktor-
jem je treba odšteti od 150 do
160 dinarjev, odvisno pd tipa
avtomobila, na AMD Šlander
pa nudijo možnost obročnega
odplačevanja.
Za voznike je še posebej do-
brodošla turistična pisarna
v prostorih društva, kjer izda-
jajo garantna pisma, medna-
rodna vozniška dovoljenja, po-
oblastila za uporabo tujega av-
tomobila in mednarodne iz-
kaznice za kampiranje.^
Seveda pa na AMD Šlander
še naprej razvijajo športno de-
javnost, zaradi katere je dru-
štvo tudi nastalo. Njihovi tek-
movalci tekmujejo v kartingu
in motokrosu, letos so organi-
zirali državno prvenstvo v kar-
tingu na Ljubečni in dirko
v motokrosu v razredih 250 in
125 ccm.
Predsednik športne komisi-
je je Danilo Arčan.
Storitve, kijih nudijo v AMD
Šlander na Ljubljanski 37
v Celju, so namenjene vsem,
vendar pa imajo člani še po-
sebne ugodnosti. Ena od njih
je brezplačen prevoz v avtomo-
bilski nesreči poškodovanega
avtomobila na območju Jugo-
slavije, pa tudi iz krajev v za-
mejstvu, ki so od državne meje
oddaljeni manj kot 50 kilome-
trov. Če ne gre za prometno
nesrečo, imajo člani 10-odsto-
ten popust pri vleki vozila,
članstvo pa omogoča še brez-
plačno odpravo manjših okvar
v domovini in tujini, 10-odsto-
ten popust pri kasko zavarova-
nju, brezplačne pravne nasve-
te, popuste v avtokampih ter
še vrsto turističnih, gostinskih
in drugih popustov na cesti in
v društvu, prejemajo pa tudi
Motorevijo.
Sekretar AMD Šlander Dra-
go Kosaber pravi, da se v dru-
štvu trudijo nuditi čim več ka-
kovostnih storitev, da bi bili
zadovoljni vsi uporabniki.
Komisija za delovna razmerja podjetja
»ALPOS«
OBJAVLJA
naslednje prosto delovno mesto:
Mizarska dela II.
-	2 izvajalca
Pogoji:
-	kvalificirani mizar (IV. st. strok, izobrazbe)
- - 2 leti delovnih izkušenj, od tega 1 leto na podob,
nih delovnih mestih
Z izbranima kandidatoma bomo delovno razmerje
sklenili za nedoločen čas s poskusno dobo treh
mesecev.
Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev po-
šljite v roku 8 dni na naslov »ALPOS« Šentjur-ka-
drovska služba. Kandidati bodo o izbiri obveščeni
v 30 dneh po končanem zbiranju prijav.
KOMISIJA ZA DELOVNA RAZMERJA
DRUŽBENEGA KMETIJSKEGA
PODJETJA MEJA ŠENTJUR
objavlja
prosto delovno mesto
delovodja živinoreje
Za opravljanje navedenih del zahtevamo:
-	VI. stopnja strokovne izobrazbe - inž. agronomije
živinorejske smeri in 24 mesecev delovnih izkušenj
-	poskusno delo 6 mesecev.
Delo združujemo za nedoločen čas s polnim delov-
nim časom.
Prijave s kratkim življenjepisom pošljite v 8 dneh na
naslov: DKP MEJA ŠENTJUR, splošni sektor.
BREZ ALKOHOLA
Nekaj dolgih požirkov rahlo
grenkega okusa .. . UNI
BREZ ALKOHOLA je
osvežilna pijača iz žit.
Počutim se odlično.
UNI BREZ ALKOHOLA
vsebuje veliko vitaminov in
mineralov. Čutim, kako se
mi vrača moč .. .
UNI BREZ ALKOHOLA jE
PIJAČA ZA TISTE, ki se želijo
odžejati, osvežiti in okrepiti.
Z užitkom si oddahnem in
rečem: ŠE ENEGA!
OlJSKI IN TELEVIZIJSKI SPORED
31. OKTOBER 1990 - STRAN 25
HADIO CELJE
četrtek, 1. 11.: 8.00 Napoved, 8.05 Poročila, 8.15 Obvestila,
30 pogled v Delo, 8.45 Horoskop, 9.00 Dopoldne z vami, 10.00
uročila. 10.15 Srečanje z leti, 11.00 Opoldanska mavrica, 13.00
^pes do 13-tih (prenos RS), 13.30 Za najmlajše, 14.30 Kam
!nes?j 15.00 Poročila, 15.30 Dogodki in odmevi (prenos RS),
gOO Čestitke in pozdravi, 17.00 Kronika, osmrtnice, 17.30
^prto z violinskim ključem - disco glasba, 19.00 Zaključek
noreda-
♦petek, 2. 11.: 8.00 Napoved, 8.05 Poročila, 8.15 Obvestila,
,30 pogled v Delo, 8.45 Horoskop, 9.00 Petkov mozaik, 10.00
Ločila, 11.00 Opoldanska mavrica, 13.00 Danes do 13-tih
fenos RS), 13.30 Za najmlajše, 14.30 Kam danes?, 15.00
Uročila, 15.30 Dogodki in odmevi (prenos RS), 16.00 Čestitke
,pozdravi, 17.00 Kronika, osmrtnice, 17.30 Odprto z violinskim
Ztem - Rumeni CE, 19.00 Zaključek sporeda.
Sobota, 3. 11.: 8.00 Napoved, 8.05 Poročila, 8.15 Obvestila,
i30 Pogled v Delo, 8.45 Horoskop, 9.00 Dopoldne z vami, 10.00
»oročila, 10.30 Filmski sprehodi, 11.00 Opoldanska mavrica,
,300 Danes do 13-tih (prenos RS), 13.30 Za najmlajše, 14.30
(jrn danes?, 15.00 Poročila, 15.30 Dogodki in odmevi (prenos
^S), 16.00 Čestitke in pozdravi, 17.00 Kronika, osmrtnice, 17.30
jdprto z violinskim ključem - Lestvica zabavnih melodij - LZM,
19OO Zaključek sporeda.
Nedelja, 4. 11.: 8.00 Napoved, 8.05 Poročila, 8.15 Obvestila,
j45 Horoskop, 9.00 Čaj za dva, 10.00 Poročila, 11.00 Kmetijska
)(jdajaj 12.30 Iz domačih logov (Jure Krašovec), 13.00 Novice,
13.05 Čestitke in pozdravi.
Ponedeljek, 5. 11.: 8.00 Napoved, 8.05 Poročila, 8.15 Obve-
ilila, 8.30 Pogled v Delo, 8.45 Horoskop, 9.00 Športno
jopoldne, 10.00 Poročila, 11.00 Opoldanska mavrica, 13.00
)anes do 13-tih (prenos RS), 13.30 Za najmlajše, 14.30 Kam
janes?, 15.00 Poročila, 15.30 Dogodki in odmevi (prenos RS),
17.00 Kronika, osmrtnice, 17.30 Odprto z violinskim ključem
.Lestvica domačih melodij, 19.00 Zaključek sporeda.
Torek, 6. 11.: 8.00 Napoved, 8.05 Poročila, 8.15 Obvestila,
i.30 Pogled v Delo, 8.45 Horoskop, 9.00 Dopoldne z vami, 10.00
»oročila, 10.15 Glasbene novosti, 11.00 Opoldanska mavrica,
13.00 Danes do 13-tih (prenos RS), 13.30 Za najmlajše, 14.30
(am danes?, 15.00 Poročila, 15.30 Dogodki in odmevi (prenos
RS), 17.00 Kronika, osmrtnice, 17.30 Odprto z violinskim klju-
čem, 19.00 Zaključek sporeda.
Sreda, 7. 11.: 8.00 Napoved, 8.05 Poročila, 8.15 Obvestila,
8.30 Pogled v Delo, 8.45 Horoskop, 9.00 Pokličite in vprašajte,
10.00 Poročila, 11.00 Opoldanska mavrica, 13.00 Danes do 13-
tih (prenos RS), 13.30 Za najmlajše, 14.30 Kam danes?, 15.00
Poročila, 15.30 Dogodki in odmevi (prenos RS), 17.00 Kronika,
osmrtnice, 17.30 Odprto z violinskim ključem - Ročk gverila,
19.00 Zaključek sporeda.
Radio Celje oddaja vsak dan od 8.00 do 19.00, ob nedeljah
od 8.00 do približno 15.00, na UKW frekvencah 100,3 in 95,9
MHz - stereo.
RADIO ŠMARJEM
Četrtek, 1. 11.: 12.00 Napoved sporeda, 12.30 EPP, 13.00
Danes do 13-tih (prenos RS), 14.00 Novice, Iz našega arhiva
- narodnozabavna glasba, EPP, 15.30 Dogodki in odmevi (pre-
nos RS), 16.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo, Pogo-
vor v živo (stari običaji), 17.00 Poročila, obvestila. Lestvica
šopka domačih, 18.30 Novice, obvestila, 19.00 Zaključek spo-
reda.
Petek, 2.11.: 12.00 Napoved sporeda, 12.30 EPP, 13.00 Danes
do 13-tih (prenos RS) Nove in stare glasbene uspešnice, 14.00
Novice, Instrumenti in glasbila, EPP, Mladi za mlade, 15.30
Dogodki in odmevi (prenos RS), Moč glasbe, 17.00 Poročila,
obvestila, 18.00 Nagradna uganka, 18.30 Novice, obvestila,
19.00 Zaključek sporeda.
Sobota, 3. 11.: 12.00 Napoved sporeda, 12.30 EPP, 13.00
Danes do 13-tih (prenos RS), obvestila, EPP, 15.30 Dogodki in
odmevi (prenos RS), 16.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdrav-
ljajo, Nasveti za delo na vrtu in v sadovnjaku ter pri rožah, 17.00
Poročila, obvestila, 17.30 Marjanca, 18.30 Novice, obvestila,
19.00 Zaključek sporeda.
Nedelja, 4.11.: 8.05 Napoved sporeda, vreme, obvestila, 9.00
Minute za najmlajše, 10.00 Poročila, obvestila, 11.00 Kmetijska
oddaja, 11.30 Rubrika iz zdravstva, 12.00 Naši poslušalci česti-
tajo in pozdravljajo.
Ponedeljek, 5.11.: 12.00 Napoved sporeda, 12.30 EPP, 13.00
Danes do 13-tih (prenos RS), 14.00 Novice, obvestila, šport.
15.30 Dogodki in odmevi (prenos RS), 16.00 Naši poslušalci
čestitajo in pozdravljajo, šport, 18.00 Danes se vam predstav-
lja... 18.30 Novice, obvestila, 19.00 Zaključek sporeda.
Torek, 6.11.: 12.00 Napoved sporeda, 12.30 EPP, 13.00 Danes
do 13-tih (prenos RS), 14.00 Novice, obvestila, kultura, 15.30
Dogodki in odmevi (prenos RS), 16.00 Naši poslušalci čestitajo
in pozdravljajo, turizem, kultura, 17.00 Poročila, obvestila, turi-
zem, kultura, 18.00 Danes se vam predstavlja... 18.30 Novice,
obvestila, 19.00 Zaključek sporeda.
Sreda, 7. 11.: 12.00 Napoved sporeda, 12.30 EPP, 13.00
Danes do 13-tih (prenos RS), 14.00 Novice, obvestila, EPP,
15.30 Dogodki in odmevi (prenos RS), 16.00 Naši poslušalci
čestitajo in pozdravljajo. Osrednja tedenska aktualna oddaja,
17.00 Poročila, obvestila, 18.00 Danes se vam predstavlja...
18.30 Novice, obvestila, 19.00 Zaključek sporeda.
Radio Šmarje oddaja na UKW frekvenci 93,7 MHz, ob nede-
ljah pa tudi na frekvenci 1566 kHz.
RADIO VFI FM.IF^
Petek, 2.11.: 15.00 Od Hude luknje do Rinke, 15.30 Dogodki
in odmevi (prenos osrednje informativne oddaje Radia Ljub-
ljana); 16.10 Ekologi imajo besedo, 16.20 Za konec tedna, 17.00
Vaše čestitke in pozdravi, 17.30 V imenu sove (oddaja, ki jo
pripravlja šaleški študentski klub), 18.00 Vi izbirate, mi vrtimo.
Nedelja 4.11.: 11.00 Začetek sporeda, 11.15 Od Hude luknje
do Rinke, 11.25 Kdaj, kje, kaj?, 11.30 Z mikrofonom med vami,
12.00 Od vrat do vrat, 12.30 Konec opoldanskega javljanja,
14.45 Vaše čestitke in pozdravi.
Ponedeljek, 5. 11.: 15.00 Začetek sporeda, 15.15 Od Hude
luknje do Rinke, 15.30 Dogodki in odmevi, 16.10 Kdaj, kje, kaj?,
16.15 Minute z domačimi ansambli, 17.00 Ponedeljkov šport,
18.00 Lestvica Radia Velenje.
Sreda, 7. 11.: 15.00 Začetek sporeda, 15.15 Od Hude luknje
do Rinke, 15.30 Dogodki in odmevi; 16.20 Kdaj, kje, kaj, 17.00 Vi
in mi, 18.00 Nasveti vrtičkarjem.
Radio Velenje oddaja na UKW območju na frekvencah 88,9
in 97,2 MHz.
SLOVENIJA I	M
8.05-1.30 TELETEKST TV SLOVENIJA; 8.20 VIDEO STRA-
NI; 8.30 IZBOR TEDENSKE PROGRAMSKE TVORNOSTI;
8.30 NEMŠČINA - ALLES GUTE, 19. lekcija; 9.00 MUZZY,
angleščina za najmlajše (6/20), SPORED ZA OTROKE IN
MLADE:; 9.15 RADOVEDNI TACEK: Opica; 9.30 LONČEK,
KUHAJ; Biskvitna rulada; 9.45 ZBIS: P. Voranc; Levi devžej;
10.00 ČEBELICA MAJA: Maja in ličinka v dežju, risana
serija; 10.20 BETRA GOLOB: BESEDNE IGRARIJE, lutkov-
na igrica; 10.40 H. C. Andersen: Mati; 11.05 KRIŽEM KRA-
ŽEM, (2/6) del oddaje TV Skopje; 11.35 ZGODBE IZ ŠKOLJ-
KE, 31. oddaja; 12.05 VEČERNI GOST: Janez J. Švajncer;
13.00 OČI KRITIKE; 13.45 KARAVANA ZAPRAVUlVCKOV:
Ptuj, ponovitev zabavnoglasbene oddaje (7/8); 14.20 CI-
KLUS FILMOV WALTA DISNEVA: OPIČIN STRIC, ameriški
mladinski film; 15.50 ŽARIŠČE, ponovitev; 16.20 SOVA,
ponovitev, DRUŽINSKE VEZI; 16.55 POSLOVNE INFORMA-
CIJE; 17.00 TV DNEVNIK 1; 17.05 BEOGRAD: DP V KOŠAR-
KI (M); IMT - Cibona, vključitev v prenos; 18.35 LONDON-
SKI DOKI, dokumentarna oddaja, ponovitev; 19.05 RISAN-
KA; 19.15 TV OKNO; 19.30 TV DNEVNIK 2; 19.55 VREME;
19.59 UTRIP, 20.20 ŽREBANJE 3x3; 20.35 KRIŽKRAŽ; 22.10
TV DNEVNIK 3; 22.30 SOVA: Zlata dekleta, Max Headroom,
Prebeg Simasa Kudirka; 1.20 VIDEO STRANI
SLOVENIJA
16.00 SATELITSKI PROGRAMI - POSKUSNI PRENOSI;
18.30 DANES SKUPAJ, oddaja HTV; 19.00 ALO, ALO, zad-
nji del angleške humoristične serije; 19.30 TV DNEVNIK;
20.15 FILMSKE USPEŠNICE, ZANDVJEVA NEVESTA; 21.45
TV NASTOP ZORANA GlORGIJEVA, zabavnoglasbena od-
daja, HTV; 22.15 ODBOJKA (Ž) ZA PPZ: Paloma Branik
- Barcelona, posnetek iz Maribora; 22.45 SATELITSKI
PROGRAMI - POSKUSNI PRENOSI
HRVAŠKA
9.25 TV KOLEDAR; 9.35 ČEBELICA MAJA, risana serija;
10.00 IZBOR ŠOLSKEGA PROGRAMA; 10.00 HANIBAL LU-
CIČ IN NJEGOV ČAS, 1. del; 10.30 KAJ JE FILM, 1. oddaja;
11.00 NEMŠČINA - ALLES GUTE, 7. lekcija; 11.35 POROČI-
LA; 11.40 LOV ZA SREČO, 13/14 epizoda kanadske nadalje-
vanke; 12.30 PREZRLI STE, POGLEJTE; 14.30 CIKLUS FIL-
MOV O LASSIE: IZZIV ZA LASSIE; 15.45 OPERNE ZGODBE:
ANDRE CHENIER; 17.00 POROČILA; 17.05 SEDMI ČUT,
oddaja o prometu; 17.15 CIKLUS DRAM TV SARAJEVO: I.
Matič-E. Kusturica: NEVESTE PRIHAJAJO; 18.30 PRISRČ-
NO VAŠI, dokumentarna oddaja; 19.15 RISANKA; 19.30 TV
DNEVNIK; 20.15 JOHNNV BELINDA; 22.20 TV DNEVNIK;
22.35 ŠPORTNA SOBOTA; 22.55 POROČILA V ANGLEŠČI-
NI ; 23.00 PROGRAM PLUS: NEUNIČUIVI, 8. zadnji del dom.
humoristične serije, 26/60 del ameriške nadaljevanke SAN-
TA BARBARA, SIN Z OTOKA; 1.20 POROČILA, 1.25 EKSTRA
PROGRAM PLUS: ZALIV MORSKIH PSOV
KOPER^
11.15 NOGOMET, Nemško prv. (ponovitev); 13.00 BASKET
-	»ASSIST« (ponovitev); 13.30 SUPERVOLLEV (ponovitev);
14.00 FOOTBALL NATIONAL LEAGUE/posnetek; 15.30 NO-
GOMET, Angl. prv. /pos. prenos; 19.30 SPORTIME
-	ŠPORTNI PREGLED; 20.00 VSE O NOGOMETU; 20.30
NOGOMET, Špansko prv. / posr. prenos, TV DNEVNIK
-	med odmorom: 22.15 TENIS ATP TOUR; 23.15 NOGO-
MET, angl. prv. (ponovitev); 01.00 NOGOMET, Špansko prv.
(ponovitev)
AVSTRIJA I - ^
9.00 POROČILA in TOM IN JERRY, risanke; 9.30 ANGLEŠ-
ČINA ZA ZAČETNIKE; 10.00 FRANCOŠČINA; 10.30 RUŠČI-
NA; 11.00 JERICHO MILE, ponovitev, (Ameriški film, 1978);
12.35 JEZNO PETJE; 13.35 POROČILA; 13.45 Ml, ponovitev;
14.15 VEČNI REMBRANDT, (Nemški film, 1942); 15.55 HIŠA
V JERUZALEMU, 22. del; 16.00 OTROŠKI VVURLITZER;
16.55 MINI ČAS V SLIKI; 17.05 ERIKOV KAOS, oddaja z Eric-
hom Schleyerjem; 18.00 PAN-OPTIKUM; 18.25 VPRAŠANJA
KRISTJANOV, odgovarja kaplan August Paterno; 18.30 NO-
GOMET; 19.00 MILIJONSKO KOLO, nagradno igro vodi
Peter Rapp; 19.30 ČAS V SLIKI 1; 19.53 VREME; 10.53
ŠPORT; 20.15 STAVIMO. DA... oddajo vodi Thomas
Gottschalk; 22.05 VOJAKI, (.Soldat Van Oranje - nizozem-
ski film, 1977); 23.55 POROČILA; 0.00 JUKEBOX VROČICA,
(Juke GirI - ameriški film, 1942); 1.30 EX LIBRIS
AVSTRIJA II
13.25 LEKSIKON UMETNIKOV, slikar in kipar Johann We-
vringer; 13.30 SP V ŠAHU 1990, iz New Yorka; 14.00
ŠPORTNO POPOLDNE, EP V RITMIČNI ŠPORTNI GIMNA-
STIKI, iz Goteborga; 15.05 MAN & MUSIC, Dunja - konec
cesarstva; 16.00 BORZNA POROČILA, ponovitev; 16.15 BI-
LO JE NA GRADU VADUZ, Franc Jožef in Gina von Liech-
tenstein; 17.00 LJUBA DRUŽINA; 17.45 KDO ME HOČE"?
- ŽIVALI IŠČEJO DOM; 18.00 CESARIČIN SEL, Državni
prevrat, zadnji del; 18.30 SLIKA AVSTRIJE; 19.00 AVSTRIJA
DANES; 19.30 NIBELUNŠKI PRSTAN - DRUGI Dan: SIEG-
FRIED, opera Richarda VVagnerja; 23.50 POROČILA; 23.55
ŠPORT; 0.30 EURO COUNTRV MUSIC MASTERS, Finale
tekmovanja evropske country music za nagrado »Golden
Star Television Award 1990«; 1.35 EX LIBRIS
SLOVENIJA
8.00-0.20 TELETEKST TV SLOVENIJA; 8.15 VIDEO STRA-
NI; 8.25 OTROŠKA MATINEJA; 9.15 HOV! PONOVITEV; 9.40
GRADOVI: KDO JE ŽIVEL NA GRADOVIH, ponovitev (8/13);
10.10 ZGODBA O HOLLYWOODU, PONOVITEV 5/10 DELA,
ANGLEŠKE DOKUMENTARNE SERIJE; 11.00 ALO,' ALO
ponovitev zadnjega dela angleške humoristične serije;
11.25 VIDEOMEH; 12.00 UUDJE IN ZEMLJA; 12.30 DRUGA
GODBA: Trinajsto prase z gosti; 12.40 VIDEO STRANI;
12.55 ONA + ON, ponovitev; 14.30 S. Bareja: ALTERNATIVE'
4,; 15.30 SOVA, ponovitev, ZLATA DEKLETA, 9/25 del ame-
riške nanizanke, MAK HEADROOM; 16.55 POSLOVNE IN-
FORMACIJE; 17.30 TV DNEVNIK 1; 17.05 GOSPODIČNA
MARY; 18.45 RISANKA; 19.00 TV MERNIK; 19.15 TV OKNO;
19.30 TV DNEVNIK 2; 19.55 VREME; 20.05 B. Miklavc-T.
Štiglic: MOJ PREMALO SLAVNI STRIC; 21.10 ZDRAVO;
22.30 TV DNEVNIK 3; 22.55 SOVA: DOKTOR DOOGIE HOW-
SER, ameriška nanizanka (10/13), MAX HEADROOM, AME-
RIŠKA NANIZANKA (10/14); 0.10 VIDEO STRANI
SLOVENIJA II	M
10.00 DANES ZA JUTRI, oddaja za JLA in BITKA PRI AU-
STERLITZU; 13.30 ŠPORTNO POPOLDNE: FORMULA 1 ZA
VELIKO NAGRADO AVSTRALIJE, posnetek iz Adelaide, Tl-
TOGRAD: DP v rokometu (M), Budučnost - Crvena zvezda,
prenos; 19.30 DA NE BI BOLELO: Stari smo toliko, kolikor
so stare naše žile; 19.30 TV DNEVNIK, 20.00 VESEUE DO
LEPE OBLIKE; 20.45 ATLANTIK; 21.40 ŠPORTNI PREGLED;
22.25 SATELITSKI PROGRAMI - POSKUSNI PRENOSI
HRVAŠKA I
9.30 POROČILA; 9.35 EVVOKSI, ponovitev /isane serije;
10 30 NEDELJSKO POPOLDNE ZA OTROKE; 11.00 KMETIJ-
Sl^ ODDAJA; 12.00 UMETNIŠKI KLUB št. 4. odela,a resne
glasbe; 12.40 DAKTARI; 13.30 PORO^IU'NED^^^^^^^^
SKO POPOLDNE: SESTANEK BREZ DNEVNEGA REDA,
15 55 SVET NARAVE, angleška, poljudnoznanstvena serija
(8/10); 16.55 VITEZI OKROGLE MIZE; 18.45 EWOKSUisana
seriia 19.10 TV SREČA; 19.30 TV DNEVNIK; 20.00 BOUSE
ll^ENJE, TV nadaljevanka (3/26); 20.50 ZABAVNA GLAS-
EČ 21 20 TV DNEVNIK, 21.40 ŠPORTNI PREGLED; 22.25
POROČILA V ANGLEŠČINI. 22.30 PROGRAM PLUS^ALF.
SIN Z OTOKA; 0.40 POROČiLA; 0.45 EKSTRA PROGRAM
PLUS: ROŽNATA NANIZANKA
HRVAŠKA II
DO ZAKLJUČKA
REDAKCIJE NISMO
PREJELI SPOREDA
KOPER—^ ™ ^
10.00 FISH EYE (ponovitev); 10.45 RAZISKOVALNA BAZA
(ponovitev); 12.30 TENIS-ATP TOUR (ponovitev); 13.30 NE-
DELJSKI SPORTIME; 18.00 SUPERVVRESTLING; 19.00 TV
DNEVNIK; 19.20 AKTUALNA TEMA; 20.00 CAMEL TROPHY,
dok. oddaja /1. del; 20.30 MANJŠINE BOGASTVO EVROPE,
dok. oddaja; 21.00 RAZISKOVALNA BAZA-POSEBNA OD-
DAJA; 22.15 TV DNEVNIK; 22.30 EUROGOLF; 23.15 AVTO-
MOBILIZEM: FORMULA-1. V. N. Avstralije-posebna oddaja
AVSTRIJA I
9.00 DUNAJSKA RAZSTAVNICA, Bidermajer - O vzrokih in
posledicah velikega zanimanja za umetnost in kulturo bi-
dermajerja.; 9.50 Univerzum: ČRNI MEDVEDJE; 10.35 TED-
NIK, z vremesnsko napovedjo za prihodnji teden; 11.00
TISKOVNA KONFERENCA; 12.00 HELLO AUSTRIA, HELLO
VIENNA, tedenska oddaja o Avstriji v angleškem jeziku.;
12.30 ORIENTACIJA, ponovitev; 13.00 PAN-OPTIKUM, po-
novitev.; 13.25 TOM IN JERRY, risanke; 13.55 KRA! KRA!
risanka; 13.55 VRNITEV ČRNEGA VRANCA, (The Black
Stallion Returns - ameriški film, 1983); 15.35 HELMI
- OTROŠKI PROMETNI KLUB; 15.40 BRAVISSIMO; 16.25
MINI ČAS V NEDEUO; 16.35 MAPETKI, Baletka Piggy.
risanka; 17.00 X-LARGE, oddaja za mlade z X-Charts; 18.30
GOZDNI NADZORNIK BUCHHOLZ, Zaprto področje; 19.30
ČAS V SLIKI 1; 19.48 ŠPORT, 20.15 JAMES BOND - ŽIVIŠ
SAMO DVAKRAT, (You Only Live Tvvice - britanski film,
1966); 22.10 POROČILA; 22.15 VIZIJE; 22.20 EU TE AMO
- (brazilski film, 1981); 0.00 ŠPORT, 0.05 KOBRA, PREVZE-
MITE, Igra brez meja, p0.50 POROČILA
AVSTRIJA II
4.15 ŠPORT, 9.00 POROČILA; 9.05 KULTURNI TEDNIK; 9.30
KULTURA ZA ZAJTRK; 10.30 ISKANJE POPOLNOSTI, 6. del:
Med luksuzom in apokalipso; 11.00 SPOZNAJTE GLASBO,
Slike z razstave Modesta Musorskega v orkesterski priredbi
Mauricea Ravela; 12.30 ISKANJE POPOLNOSTI, 7. del: Ju-
naške težnje; 12.50 COMPUTERANIMATION, Prix Ars Elec-
tronica 88: Red s Dream Johna Lasseterja; 13.00 DOBER
DAN, KOROŠKA, oddaja za koroške Slovence; 13.30 SLIKE
IZ AVSTRIJE; 14.30 ŠPORTNO POPOLDNE; 17.15 KLUB ZA
SENIORJE, sestanek z vsemi, ki so po srcu ostali mladi;
18.00 RADI IMAMO KATE, Več kot milijon strank; 18.30
SLIKA AVSTRIJE; 18.55 KRISTJAN V ČASU; 19.00 AVSTRI-
JA DANES; 19.30 NIBELUNŠKI PRSTAN - TRETJI DAN
SOMRAK BOGOV, opera Richarda VVagnerja, 0.15 PORO-
ČILA
SLOVENIJA I
8.35-11.25 in 15.10-0.15 TELETEKST TV SLOVENIJA; 8.50
VIDEO STRANI; 9.00 TV MOZAIK; 9.00 MITI IN LEGENDE
ISLAMSKIH UUDSTEV: Mohamedov nauk (7/13); 9.15
MAČKON IN NJEGOV TROP: ROPARJI DIAMANTA, risana
serija; 9.40 DA NE BI BOLELO: stari smo toliko, kolikor so
stare naše žile; 10.00 S POLETNEGA FESTIVALA: RENU
BASSI V PLESIH IZ INDIJE, 1. oddaja; 10.30 UTRIP; 10.45
ZRCALO TEDNA; 11.00 TV MERNIK; 11.15 VIDEO STRANI,
15.20 VIDEO STRANI; 15.35 SOVA, ponovitev, DOKTOR
DOOGIE HOWSER, ameriška naniznaka (10/13), MAX HEA-
DROOM, ameriška nanizanka (10/14); 16.55 POSLOVNE
INFORMACIJE; 17.00 TV DNEVNIK 1; 17.05 TV MOZAIK,
ZDRAVO, ponovitev; 18.30 SPORED ZA OTROKE IN MLA-
DE; 18.30 RADOVEDNI TAČEK: slon; 18.45 ČEBELICA MA-
JA: Maja in Kresniček, risana serija; 19.10 RISANKA; 19.15
TV OKNO; 19.30 TV DNEVNIK 2; 19.55 VREME; 20.05 D.
JOVANOVIČ: ZID, JEZERO; 21.40 OSMI DAN; 22.30 TV
DNEVNIK 3; 22.50 SOVA: Alfred Hitchcock vam predstavlja,
Max Headroom, ameriška nanizanka (11/14); 0.05 VIDEO
STRANI
SLOVENIJA II	B
16.00 SATELITSKI PROGRAMI - POSKUSNI PRENOSI;
17.30 REGIONALNI PROGRAMI TV SLOVENIJA - studio
Ljubljana; 19.30 TV DNEVNIK; 20.00 ŽARIŠČE; 20.30 PO
SLEDEH NAPREDKA; 20.55 SEDMA STEZA, športna odda-
ja; 20.15 KARAVANA ZAPRAVUlVČKOV: Rogaška Slatina,
8. zadnji del zabavnoglasbene oddaje; 21.40 EKOLOŠKA
BELA KRIZANTEMA, 1/3 del dokumentarne oddaje; 22.25
SATELITSKI PROGRAMI - POSKUSNI PRENOSI
HRVAŠKA I
9.15 POROČILA; 9.20 TV KOLEDAR; 9.30 SPORED ZA
OTROKE; 9.30 SEDMI VETER (3/10); 9.45 HIHITAVČKI, (3/10
del otroške oddaje; 10.00 ŠOLSKI PROGRAM; 10.15 KAJ
DELA, KAKO DELA; 10.30 V ISKANJU GLASBE: Velika Gori-
ca; 10.45 USTNO IZROČILO; 11.15 FAMILY ALBUM U. S. A.,
ameriška angleščina (1/26); 11.45 TV LEKSIKON: METAFO-
RA; 12.00 POROČILA; 12.10 VIDEO STRANI; 12.20 SATE-
LITSKI PROGRAM; 13.45 VIDEO STRANI; 13.55 SPORED
ZA OTROKE; 13.55 SEDMI VETER (3/10); 14.10 HIHITAVČKI
(3/10) del otroške oddaje; 14.30 POROČILA; 14.35 PRO-
GRAM PLUS, ponovitev; 16.50 POROČILA; 16.55 ŠOLSKI
PROGRAM: FAMILY ALBUM U. S. A., ameriška angleščina
(1/26); 17.25 HRVAŠKA DANES; 18.25 ŠTEVILKE IN ČRKE;
18.45 DOKUMENTARNA ODDAJA; 19.15 RISANKA; 19.30 TV
DNEVNIK; 20.00 OSTANI TAKŠNA KOT SI; 21.15 SEDEM
DNI V SVETU, oddaja o zunanji politiki; 21.45 TV DNEVNIK;
22.05 POROČILAV ANGLEŠČINI; 22.10 NOČNI PROGRAM;
23.50 POROČILA
KOPER^M
12.30 RAZISKOVALNA BAZA (ponovitev); 13.00 SUPERVV-
RESTLING (ponovitev); 14.00 RAZISKOVALNA BAZA (pono-
vitev); 15.45 EUROGOLF (ponovitev); 16.45 VVRESTLING
SPOTLIGHT; 17.30 NOGOMET, Arg. prv. /posnetek; 18.30
PROGRAM V SLOVENSKEM JEZIKU; 18.45 ODPRTA MEJA;
19.00 TV DNEVNIK; 19.30 ČAROBNA SVETILKA - OTROŠKI
PROGRAM - RIN TIN TIN; 20.00 GLASBA: ANGELO BIGU-
ERA, 2. del, 20.30 ŠPORT OB PONEDEUKIH; 20.35 CAMEL
TROPHY, dok. oddaja/2. del; 21.00 OB RINGU - POSEBNA
ODDAJA; 22.15 TV DNEVNIK; 22.30 IZBOR TV KOPRA;
23.15 EUROGOLF; 00.15 OB RINGU-POSEBNA ODDAJA
(ponovitev)
AVSTRIJA I
9.00 POROČILA in RADI IMAMO KATE, Čez milijon strank,
ponovitev; 9.30 SLIKA AVSTRIJE, ponovitev; 10.00 ŠOLSKA
TV; 10.30 VEČNI REMBRANDT ponovitev, (Nemški film
1942); 12.05 Evropa: BUDIMPESTANSKI JUNAKI, Pričanje
štirih na smrt obsojenih; 13.00 POROČILA; 13.10 SIMFONI-
JA NA VZHODU IN ZAHODU, Dunajski simfoniki kot bregen-
ški festivalni orkester; 13.35 TEDNIK, ponovitev; 13.35 TED-
NIK; 14.00 VILA BROCKELSTEIN, Sladka sled, risanka;
14.10 ALF, Komorni lovec in ščurek; 14.35 ONEDINOVA
LINIJA, Smer v nesrečo; 15.25 NAJLEPŠE OTROKE PESMI;
15.30 Otroški program; 15.35 SVINJA REDKO PRIDE SAMA,
Cigansko življenje, risanka; 16.00 AM, DAM, DES; 16.20
MINI ODER; 16.30 MINI SREČANJE; 16.55 MINI ČAS V SLI-
KI; 17.05 GUSARJI Z REKE SPREE, berlinske zgodbe; 17.30
KVIZ IN VIDEO USPEŠNICE; 17.55 OKOLI SVETA V 80
DNEH; 18.00 Ml; 18.30 GOZDNI NADZORNIK BUCHHOLZ,
Govorice; 19.22 ZNANJE DANES; 19.30 ČAS V SLIKI 1;
19.53 VREME; 20.00 ŠPORT; 20.15 ŠPORT V PONEDE-
UEK; 21.08 KUHARSKI MOJSTRI IN NJIHOVE SPECIALITE-
TE; 21.15 MIKE HAMMER, Mikova nenavadna poroka; 22.00
POGLEDI S STRANI; 22.10 BARFLY, (Ameriški film, 1987);'
23.45 KOBRA, PREVZEMITE, Dvojna igra; 0.30 POROČILA
AVSTRIJA II	^»g
16.40 LEKSIKON UMETNIKOV; 16.45 LENA, dokumentarne-
ga filma o reki Leni od Bajkalskega jezera do Ledenega
morja; 17.30 LIPOVA ULICA, Bojkot; 18.00 RADI IMAMO
KATE, Pozor, nuna; 18.30 VVURLITZER; 19.00 LOKALNI
PROGARAM; 19.30 ČAS V SLIKI 1; 19.53 VREME; 20.00
KULTURA; 20.15 DOBRO, DA IMAMO MARIJO, Pomoč pri
porodu; 21.08 KUHARSKI MOJSTRI IN NJIHOVE SPECIALI-
TETE; 21.15 ŠILING, gospodarski magazin; 22.00 ČAS
V SLIKI 2; 22.25 ŠPORT; 23.10 DOMOVINA JE TELEČJA
VRV, Zakaj mnogi pisatelji trpijo zaradi pojma domovina?;
0.10
26. stran - 31. oktober 1990
televizijski s^rpk
SLOVENIJA
8.35-12.10 in 14.05-23.55 TELETEKST TV SLOVENIJA; 8.50
VIDEO STRANI, 9.00 TV MOZAIK; 9.00 ZGODBE IZ ŠKOU-
KE, 32. oddaja ŠOLSKA TV; 9.30 ČOVEKOVO TELO, 4.
oddaja; 10.00 BOJ ZA OBSTANEK; DOLINA POD MORJEM;
10.25 NEMŠČINA - Alles gute (21/26); 10.55 SEDMA STE-
ZA, oddaja o športu; 11.15 OSMI DAN; 12.00 VIDEO STRA-
NI; 14.20 VIDEO STRANI; 14.30 TV MOZAIK: NEMŠČINA
- Alles gute, ponovitev (21/26); 15.00 ŽARIŠČE, ponovitev;
15.30 SOVA, ponovitev, ALFRED HITCHCOCK VAM PRED-
STAVLJA, 10/16 epizoda ameriške nanizanke, Max Headro-
om, 11/14 epizoda ameriške nanizanke; 16.55 POSLOVNE
INFORMACIJE; 17.00 TV DNEVNIK; 17.05 TV MOZAIK; ŠOL-
KA TV, ponovitev; 17.05 ČLOVEKOVO TELO, 4. oddaja;
17.30 BOJ ZA OBSTANEK: Dolina pod morjem; 18.00 SPO-
RED ZA OTROKE IN MLADE; 18.00 LONČEK, KUHAJ: jetrna
oašteta; 18.10 POGLEDI: ZNAMENJA NA SLOVENSKEM,
19.10 RISANKA; 19.15 TV OKNO; 19.30 TV DNEVNIK 2;
19.55 VREME; 20.05 L. F. GOSTA: NEKOČ V LIZBONI; 21.00
LOVE ME TENDER, TRIBUTE TO ELVIS PRESLEV; 22.00
TV DNEVNIK 3; 22.20 SOVA: DEKAMERON, MAX HEADRO-
OM, 12/14 epizoda ameriške nanizanke; 23.45 VIDEO
STRANI
SLOVENIJA ll
16.00 SATELITSKI PROGRAMI - POSKUSNI PRENOSI;
16.40 SVET ŠPORTA, oddaja HTV; 17.30 REGIONALNI
PROGRAMI TV SLOVENIJA - studio 2 Koper; 19.00 NAŠA
PESEM '90, 4. oddaja; 19.30 TV DNEVNIK; 20.00 ŽARIŠČE;
20.30 ŽREBANJE LOTA, 20.35 GRADOVI: GRAJSKI GO-
SPODJE; 21.05 UMETNIŠKI VEČER: INGMAR BERGMAN,
22.50 DP V HOKEJU NA LEDU: Jesenice - Medveščak,
posnetek z Jesenic
HRVAŠKA I
9.15 POROČILA; 9.20 TV KOLEDAR; 9.30 MALI SVET, odda-
ja za otroke; 10.00 ŠOLSKI PROGRAM; 10.00 ZGODBE IZ
MUZEJA; 10.35 Z GLASBO O GLASBI: sodobni ples; 11.05
SPOPADI IN SLEDI: turška osvajanja, 1. del; 11.35 KAKO
NASTAJAJO IMUNSKE REAKCIJE; 12.00 POROČILA; 12.10
VIDEO STRANI; 12.20 REZERVIRAN ČAS; 16.15 MALI
SVET, oddaja za otroke; 16.45 POROČILA; 16.55 ŠOLSKI
PROGRAM: Faust Vrančič; 17.25 HRVAŠKA DANES; 18.25
ŠTEVILKE IN ČRKE; 18.45 ZNANOST; 19.15 RISANKA;
19.30 TV DNEVNIK; 20.05 OČE BOM; 21.00 V VELIKEM
PLANU, kontaktna oddaja; 22.30 TV DNEVNIK; 23.10 PO-
ROČILA V ANGLEŠČINI, 23.15 NOČNI PROGRAM; 1.15 PO-
ROČILA
HRVAŠKA II
DO ZAKLJUČKA
REDAKCIJE NISMO
PREJELI SPOREDA
KOPER
12.30RAZISKOVALNA BAZA (ponovitev); 13.00 EUROGOLF
(ponovitev); 14.00 OB RINGU-POSEBNA ODDAJA (ponovi-
tev); 15.45 IZBOR TV KOPRA (ponovitev); 16.45 WREST-
LING SPOTLIGHT, 17.30 SKUPNI PROGRAM Z 2. MREŽO
TV SLOVENIJE, PRIMORSKI REGIONALNI PROGRAM
- ODDAJA V ŽIVO: Klepet z gledalci, aktualna dogajanja,
reportaže, polemike, zanimivosti; 18.45 ODPRTA MEJA;
19.00 TV DNEVNIK; 19.30 CELOVEČERNI FILM; »LOS AN-
GELES: POLICIJSKA POSTAJA«; 21.00 ŽREBANJE LOTO;
21.10 ZADETKI TEDNA; 22.15 TV DNEVNIK, 22.30 BASE-
BALL-MLA /posnetek; 23.15 OB RINGU; 00.15 ZADETKI
TEDNA (ponovitev)
AVSTRIJA I
9.00 POROČIU in RADI IMAMO KATE, ponovitev; 9.30
ANGLEŠČINA ZA ZAČETNIKE; 10.00 ŠOLSKA TV; 10.30
JAMES BOND - ŽIVIŠ SAMO DVAKRAT, ponovite
Only Lives Tvvice - britanski film, 1966), 1220
V	PONEDEUEK, ponovitev; 13.15 POROCILa' 13,^1
ponovitev; 13.55 UMRL, kratki film, 14.10 ALF Un
14.35 ONEDINOVA LINIJA, Spletke; 15.30 Otroški nr
15.35 TUDI HEC MORA BITI; 16.00 AM, DAM DES
NASVET PO TELEFONU, ORF-ov otroški servis 16 m
ATELJE; 16.55 MINI ČAS V SLIKI, 17.05 RAMONA
pričeska - po knjigah Beverly Cleary; 17.30 U-K/j
pred izbiro poklica; 17.55 OKOLI SVETA V 80 DNEH
Ml; 18.30 GOZDNI NADZORNIK BUCHHOLZ Na
poti, 19.22 ZNANJE DANES; 19.30 ČAS V SLIKI 1 ^
VREME; 20.00 ŠPORT, 20.15 Univerzum: MOČ KAPi' rl^
del; 21.00 TV KOTIČEK ZA ŽIVALI; 21.07 DALUS r '1
tik-taka; 21.50 POGLEDI S STRANI; 22.00 KAKO UKRaI?'^
RENOIRA, (Hot Paint - ameriški film; 1987); 23.30 Kno^
PREVZEMITE, Blodnje, 0.15 POROČILA	^^^
AVSTRIJA II	^
16.55 LEKSIKON UMETNIKOV, slikar Helmut KleT^T
ŠOLSKA TV; 17.30 ORIENTACIJA; 18.00 RADI IMAMo^
TE, Dva za ceno ene^a; 18.30 VVURLITZER; 19.00 LOKiiu
PROGRAM; 19.30 CAS V SLIKI 1; 19.53 VREME
KULTURA; 20.15 ŽIVAL X ŠTIRI zabavno in zanimi.r
živalskega sveta; 21.00 TV KOTIČEK ZA ŽIVALI; 22 0oV».'
V	SLIKI 2; 22.25 KLUB 2; POROČILA	' ^^
SLOVENIJA -
8.35-11.55 in 14.25-1.35 TELETEKST TV SLOVENIJA; 8.50
VIDEO STRANI, 9.00 TV MOZAIK; 9.00 ŽIV ŽAV; 9.50 B.
MIKLAVC - T. STIGLIC: MOJ PREMALO SLAVNI STRIC, tv
film; 10.50 L. F. COSTA: NEKOČ V LIZBONI, portugalska
nanizanka (1/4); 11.45 VIDEO STRANI; 14.40 VIDEO STRA-
NI; 14.50 ŽARIŠČE, ponovitev; 15.20 SOVA, ponovitev, DE-
KAMERON, 10/14 epizoda slovenske nanizanke, MAX HEA-
DROOM, 12/14 epizoda ameriške nanizanke; 16.55 PO-
SLOVNE INFORMACIJE; 17.00 TV DNEVNIK 1; 17.05 TV
MOZAIK; 17.05 ATLANTIK, 1/3 del angleške poljudnoznan-
stvene serije; 17.55 PO SLEDEH NAPREDKA; 18.25 SPO-
RED ZA OTROKE IN MLADE; 18.25 ZBIS: PAHUAČA MLA-
DOSTI, japonska pravljica; 18.40 DAN V MILANU; 19.00
RISANKA; 19.15 TV OKNO; 19.30 TV DNEVNIK 2; 19.55
VREME. OBRAZ PROTI OBRAZU; 20.05 TV DNEVNIK 3;
22.30 ROČK KOMPAS; 23.15 SOVA: ALF, MAX HEADRO-
OM, ZGODBA O HOLLYWOODU; 1.25 VIDEO STRANI
SLOVENIJA II	M
16.00 SATELITSKI PROGRAMI - POSKUSNI PRENOSI;
17.50 DRUGA GODBA: Trinajsto prase z gosti; 18.00 PO
BREZKONČNOSTI SVETA: AZIJA, 1/4 del potopisne repor-
taž; 18.30 MOSTOVI; 19.00 REGIONALNI PROGRAMI TV
SLOVENIJA - studio Maribor: tele m; 19.30 TV DNEVNIK.
20.00 ŽARIŠČE; 20.30 ŠPORTNA SREDA; 20.55 GLASGOVV:
NOGOMETNA TEKMA ZA PEP: Glasgovv rangers - Crvena
zvezda, prenos; 22.50 SVET POROČA
HRVAŠKA I
9.20 POROČILA; 9.25 TV KOLEDA; 9.35 HOV! 5/11 epizoda
angleške otroške nanizanke; 10.00 ŠOLSKI PROGRAM;
10.00 TV VRTEC; zakaj, zakaj?; 10.35 STROSSMAVERJEVA
GALERIJA V ZAGREBU; 11.25 MOJE TELO, fancoska risana
serija; 12.00 POROČILA; 12.10 VIDEO STRANI; 12.20 RE-
ZERVIRAN ČAS; 16.15 HOV! 5/11 epizoda angleške otroške
nanizanke, 16.45 POROČILA; 16.55 HANIBAL LUCIČ IN
NJEGOV CAS, 2. del; 17.25 HRVAŠKA DANES; 18.25 ŠTE-
VILKE IN ČRKE; 18.45 VETROVNA ROŽA, dokumentarna
oddaja (3/4); 19.15 RISANKA; 19.30 TV DNEVNIK; 20.00
FILMSKI VEČER; 22.35 TV DNEVNIK; 22.55 POROČILA
V ANGLEŠČINI; 23.00 NOČNI PROGRAM; 1.00 POROČILA
HRVAŠKA II	M
DO ZAKLJUČKA
REDAKCIJE NISMO
PREJELI SPOREDA
KOPFn^
12.30RAZISKOVALNA BAZA (ponovitev); 13.00 OB RINGU
(ponovitev); 14.00 ZADETKI TEDNA (ponovitev); 15.45 BA-
SEBALL MLA (ponovitev); 16.45 VVRESTLING SPOTLIGHT;
17.30 NOGOMET, Ang. prv. /posnetek; 18.30 PROGRAM
V SLOVENSKEM JEZIKU; 18.45 ODPRTA MEJA; 19.00 TV
DNEVNIK; 19.30 ČAROBNA SVETILKA - OTROŠKI PRO-
GRAM, LAUREL AND HARDY, risanke. Doc. oddaja; 20.00
REKA SAVA, dok. oddaja; 20.30 TAJNI AGENTI, policijska
serija; 21.00 U.S.A. ŠPORT; 22.15 TV DNEVNIK; 22.30
EVROPSKI POKALI; 23.15 OB RINGU; 00.15 U.S.A. ŠPORT
(ponovitev)
AVSTRIJA I----
9.00 POROČILA in RADI IMAMO KATE, ponovitev; 9.30
FRANCOŠČINA; 10.00 ŠOLSKA TV; 10.30 KAKO UKRADEŠ
RENOIRA, ponovitev, (Hot Paint - ameriški film, 1987);
12.00 WAYLEGGO, ovčerejstvo na Novi Zelandiji; 12.10
REPORTAŽE IZ TUJINE, ponovitev; 13.00 POROČILA; 13.10
Ml, ponovitev; 13.40 DOGODIVŠČINE V RASTLINSKEM
SVETU, Slepi potniki; 14.10 ALF, Kadar pride Božiček, 1.
del; 14.35 ONEDINOVA LINIJA, Temni kanali; 15.25 NAJ-
LEPŠE OTROŠKE PESMI; 15.30 Otroški program; 15.35
DUCK TALES, Biser modrosti, risanka; 16.00 ROZA PU-
DING, lutkovna igrica; 16.30 GLASBENA DELAVNICA ifitt
MINI ČAS V SLIKI; 17.05 DAN V ŽIVLJENJU OTROKA
Maroko, za zadnji del; 17.30 MINI KLUB, so značilni mosT
in ženski poklici?; 17.5 OKOLI SVETA V 80 DNEH; 18 00 W
18.30 GOZDNI NADZORNIK BUCHHOLZ, Sumičenja zaun
del; 19.22 ZNANJE DANES; 19.30 ČAS V SLIKI V 195I
VREME; 20.00 ŠPORT; 20.15 MOSELBRuCK, Potovanje™
Madžarsko; 21.05 POGLEDI S STRANI; 21.15 POSEL kot
VSAK DRUG, (Misteress - ameriški film, 1987); 22.50 in.
TIMNA SOVRAŽNIKA, (Ennemis intimes - francoski trib
1987); 0.25 KOBRA, PREVZEMITE, Vrnitev za Richieja 1
del; 1.05 POROČILA
AVSTRIJA II	^
16.55 LEKSIKON UMETNIKOV, slikar Robert Leitner; 17,0(
KOMUNIKACIJSKA MREŽA, 6. del; 17.30 ZEMUA IN Ul).
DJE; 18.00 RADI IMAMO KATE, Prepovedano je hranijl
nune; 18.30 VVURLITZER; 19 00 LOKALNI PROGRAM: 19.30
ČAS V SLIKI 1; 19.53 VREME; 20.00 KULTURA; 20,15 J«.
ANTOINE DE TOUNENS, KRALJ PATAGONIJE, 1. delTV
filma; 21.50 NOVO V KINU, filmi in njihove zvezde; 22.ll(
ČAS V SLIKI 2; 22.25 ŠPORT, NOGOMET - EVROPSKI
POKAL, povratne tekme 2. kola, POROČILA
SLOVENIJA I	M
8.35-11.50 in 14.10-23.50 TELETEKST TV SLOVENIJA;
8.50 VIDEO STRANI; 9.00 TV MOZAIK; 9.00 GRIZLI ADAMS,
29. del ameriške nanizanke za otroke, ŠOLSKA TV; 9.25
ODDAJA ZA UČITELJE: Razmerje med učiteljem in učen-
cem; 9.40 PUSTLOVŠČINA SLIKARSTVO: Tehnika in obli-
kovanje (5/13); 10.10 MUZZY, angleščina za najmlajše (8/
20); 10.25 MOSTOVI; 10.55 ZAKON V LOS ANGELESU;
11.40 VIDEO STRANI; 14.25 VIDEO STRANI; 14.35 TV MO-
ZAIK; 14.35 MUZZY, angleščina za najmlajše (8/20); 14.50
MOSTOVI; 15.20 ŽARIŠČE, ponovitev; 15.50 SOVA, ponovi-
tev: MAX HEADROOM, ameriška nanizanka (13/14); 16.55
POSLOVNE INFORMACIJE; 17.00 TV DNEVNIK 1; 17.05 TV
MOZAIK: ŠOLSKA TV, ponovitev; 17.05 ODDAJA ZA UČITE-
UE; 17.20 PUSTOLOVŠČINA SLIKARSTVO (5/13); 18.05
TELESKI '90: Pripravimo se na smučanje; 18.35 SPORED
ZA OTROKE IN MLADE, ALF; 19.00 RISANKA; 19.15 TV
OKNO; 19.20 DOBRO JE VEDETI; 19.30 TV DNEVNIK 2;
19.55 VREME; 20.05 L. G. BUCHHEIM: PODMORNICA;
21.00 TEDNIK; 22.00 TV DNEVNIK 3; 22.25 SOVA: VSE
RAZEN LJUBEZNI, MAX HEADROOM; 23.40 VIDEO STRANI
SLOVENIJA II -^
16.00 SATELITSKI PROGRAMI - POSKUSNI PRENOSI;
17.30 REGIONALNI PROGRAMI TV SLOVENIJA - studio
Ljubljana; 19.30 TV DNEVNIK; 20.00 ŽARIŠČE; 20.30 DIVJI
SVET ŽIVAL11/14 del angleške poljudnoznanstvene serije;
21.00 MALI KONCERT, Jelka Grafenauer, violončelo, Andrej
Grafenauer, kitara; 21.10 POGUM ZA TVEGANJE: Pionirji
sodobne kirurgije, 1/5 del angleške poljudnoznanstvene
serije; 22.00 SVET NA ZASLONU; 22.30 NOGOMETNA TEK-
MA ZA POKAL UEFA: Partizan ^ Real societad, reportaža iz
Beograda; 23.00 RETROSPEKTIVA, »Komedija na sloven-
skem odru«, J. Giraudoux: AMFITRION 38
HRVAŠKA I
9.15 POROČILA; 9.20 TV KOLEDAR; 9.30 OPERACIJA BAR-
BAROSSA, 217 del tv nadaljevanke za otroke; 10.00 ŠOLSKI
PROGRAM; 10.00 SPOZNAJMO GLEDALIŠČE; V lutkovnem
gledališču; 10.20 NAREDI SAM; 10.35 KAJ SE DOGAJA
V ATOMSKEM JEDRU; 10.55 PRIČE PRETEKLOSTI; Tram-
vaj; 11.10 ŽIVALI Z MORSKEGA DNA; 11.30 NEMŠČINA
- Alles gute, 8. lekcija; 12.00 POROČILA; 16.55 OPERACIJA
BARBAROSSA, 2/7 del tv nadaljevanke za otroke; 17.25
HRVAŠKA DANES; 18.25 ŠTEVILKE IN ČRKE; 18.45 DOKU-
MENTARNA ODDAJA; 19.15 RISANKA; 19.30 TV DNEVNIK;
20.00 SPEKTER, politični magazin; 21.00 ZABAVNA ODDA-
JA; 22.00 TV DNEVNIK; 22.20 POROČILA V ANGLEŠČINI;
9«; kinnmi prnriram n poročii a
KOPER
12.30 RAZISKOVALNA BAZA (ponovitev); 13.30 EVROPSKI
POKALI (ponovitev); 14.00 U.S.A. ŠPORT (ponovitev); 15.45
OB RINGU (ponovitev); 16.45 VVRESTLING SPOTLIGHT;
17.30 NOGOMET; 18.30 PROGRAM V SLOVENSKEM JEZI-
KU; 18.45 ODPRTA MEJA; 19.00 TV DNEVNIK; 19.30 ČA-
ROBNA SVETLIKA-OTROŠKI PROGRAM, VVOOBINDA, seri-
ja; 20.00 AKTUALNA TEMA; 20.30 »TUTTI FRUTTI« - glas-
bena oddaja, Vodi; Alex Bini; 21.20 »VELIKI TENIS«; 22.15
TV DNEVNIK; 22.30 EVROPSKI GOLI; 23.15 OB RINGU;
00.15 »VELIKI TENIS« (ponovitev)
AVSTRIJA
9.00 POROČILA in RADI IMAMO KATE, Prepovedano je
hraniti nune, ponovitev; 9.30 ZEMLJA IN LJUDJE; 10.00
ŠOLSKA TV; 10.30 JAZ, ANTOINE DE TOUNENS, KRAU
PATAGONIJE, ponovitev 1. dela TV filma; 12.05 RISANKE;
12.15 KLUB ZA SENIORJE, ponovitev, 13.00 POROČILA;
13.10 Ml, ponovitev; 13.45 DOGODIVŠČINE V RASTLIN-
SKEM SVETU; 14.10 ALF, Ko pride Božiček, 2. del; 14.35
ONEDINOVA LINIJA, O tujcih in prijateljih; 15.25 NAJLEPŠE
OTROŠKE PESMI; 15.30 Otroški program; 15.35 PERRINE,
risana serija po romanu Brezdomci Hectorja Malota; 16.00
AM, DAM, DES; 16.20 USPEŠNICE IN NAPOTKI; 16.55 MINI
ČAS V SLIKI; 17.05 CURIOSITY SHOW, zabavna in poučna
znanstvena oddaja za otroke; 17.30 MINI LEKSIKON, Nai-
globlja vrtnina na svetu; 17.55 OKOLI SVETA V 80 DNEH,
18.00 Ml; 18.30 SREČNA DRUŽINA, Prva ljubezen; 19.22
ZNANJE DANES; 19.30 ČAS V SLIK11; 19.53 VREME; 20.00
ŠPORT; 20.15 SHOVV MIX, POZOR, KAMERA, nove zgodbe
s skrito kamero, HARALD IN EDDI, glasba in šale s Hara^
dom Junkejem in Eddijem Arentom, AUSTRIAN MUN-
STERS, povsem normalna lutkovna družina; 21.15 KULINA-
RIKA; 21.20 PRAZNIK KONJEV, posnetek konjeniškega tur-
nirja; 22.05 POGLEDI S STRANI; 22.15 Videoteka: KOM^
SAR, Slepe igre; 23.10 POROČILA; 23.15 VROČI NOVEM-
BER, (Un beilissimo novembre - italijanski film, 1968|;
00.40 POROČILA
AVSTRIJA il	^
16.10 LEKSIKON UMETNIKOV, slikar Eduard Angeli; 16.1f
ŠPORT, NOGOMET - EVROPSKI POKAL, povratne tekme2
kola; 17.15 NEBU NAPROTI, 6. del: Bojna letala; 18.00 RAO
IMAMO KATE, Kako postanem nuna?; 18.30 VVURLITZER
19.00 LOKALNI PROGRAM; 19.30 ČAS V SLIKI 1; 19.53
VREME; 20.00 KULTURA; 20.15 DOMAČE REPORTAŽE
21.15 KULINARIKA; 21.20 SPEKTRUM; 22.00 ČAS V SLIKI2
22.25 KLUB 2 POROČILA
SLOVENIJA I--------M
8.35-11.20 in 14.05-1.20 TELETEKST TV SLOVENIJA, 8.50
VIDEO STRANI; 9.00TV MOZAIK; 9.00 DELFIN FLIPPER, 13.
del ameriške nanizanke za otroke; 9.25 POGUM ZA TVEGA-
NJE: pionirji sodobne kirurgije, 2/5 del angleške poljudnoz-
nanstvene serije; 10.15 L. G. BUCHEIM: PODMORNICA, 3/6
del nemške nadaljevanka; 11.10 VIDEO STRANI; 14.20 VI-
DEO STRANI; 14.30 SVET NA ZASLONU, ponovitev; 15.00
ŽARIŠČE, ponovitev; 15.30 SOVA, ponovitev VSE RAZEN
LJUBEZNI, 10/13 del ameriške nanizanke; MAX HEADRO-
OM, 14. - zadnji del ameriške nanizanke; 16.55 POSLOVNE
INFORMACIJE; 17.00 TV DNEVNIK; 17.05 TV MOZAIK, TED-
NIK, ponovitev; 18.10 SPORED ZA OTROKE IN MLADE,
ponovitev 9/13 dela dokumentarne serije; 18.40 HOV!, 7/11
del angleške nanizanke; 19.05 RISANKA; 19.15 TV OKNO;
19.30 TV DNEVNIK 2; 19.55 VREME; 19.59 ZRCALO TED-
NA; 20.20 NEBU NAPROTI; 21.20 ZAKON V LOS ANGLESU;
22.10 SLOVENIJA - UMETNOSTNI VODNIK; 22.30 SOVA:
DRUŽINSKE VEZI, BLAGINJA; 1.10 VIDEO STRANI
SLOVENIJA II
16.00 SATELITSKI PROGRAMI - POSKUSNI PRENOSI;
17.00 GOLI Z EVROPSKIH NOGOMETNIH IGRIŠČ; 17.30
REGIONALNI PROGRAMI TV SLOVENIJE; 19.00 VIDE-
OMEH, ponovitev; 19.30 TV DNEVNIK; 20.00 ŽARIŠČE;
20.30 EX LIBRIS, gimnazije nekoč, gimnazije spet!; 21.30
KONCERT TRIA NOVŠAK V ZEMONU, 1. del; 22.15 VPRA-
ŠAJTE ZIS; 23.15 VIDEONOČ
HRVAŠKA I ______^^
9.15 POROČILA; 9.20 TV KOLEDAR; 9.30 KAPETAN GROM
IN VOJAKI PRIHODNOSTI; 10.00 ŠOLSKI PROGRAM, KON-
TAKTNA ODDAJA; 12.00 POROČILA; 12.10 VIDEO STRANI.
12.20 REZERVIRAN ČAS; 16.15 KAPETAN GROM IN VOJAKI
PRIHODNOSTI, ameriška znanstvenofanstastična nanizan-
ka; 16,45 POROČILA; 16.55 IZOBRAŽEVALNA ODDAJA;
17.25 HRVAŠKA DANES; 18.25 ŠTEVILKE IN ČRKE; 18.45
TAKSI; 19.15 RISANKA; 19.30 TV DNEVNIK; 20.00 IGRANI
FILM; 21.45 TV DNEVNIK, 22.05 KULTURNI MAGAZIN,
23.05 POROČILA V ANGLEŠČINI; 23.10 NOČNI PROGRAM,
1.10 POROČILA
HRVAŠKA II
DO ZAKLJUČKA
REDAKCIJE NISMO
PREJELI SPOREDA
KOPER^M	^
12.30 RAZISKOVALNA BAZA (ponovitev); 13.00 EVROPSKI
GOLI (ponovitev); 14.00 »VELIKI TENIS« (ponovitev); 15.45
OB RINGU (ponovitev); 16.45 VVRESTLING SPOTLIGHT;
17.30 NOGOMET, Špansko prv. /posnetek; 18.30 PRO-
GRAM V SLOVENSKEM JEZIKU; 18.45 ODPRTA MEJA;
19.00 TV DNEVNIK; 19.30 ČAROBNA SVETLIKA-OTROŠKI
PROGRAM, risanke; 20.00 MANJŠINE, BOGASTVO EVRO-
PE, dok. oddaja; 20.30 SKAG, TV nanizanka v 9 delih: 1. del;
21.20 NOGOMET, Nemško prv. /posnetek; 22.30 TV DNEV-
NIK; 22.45 BASKET-»ASSIST«; 23.00 SUPERVOLLEY;
23.30 IZBOR TV KOPRA (ponovitev); 00.30 NOGOMET,
Nemško prv. (ponovitev)
AVSTRIJA I
9.00 POROČILA in RADI TE IMAMO, KATE, Kako postanem
nuna?, ponovitev, 9.30 RUŠČINA; 10.00 ŠOLSKA TV, 10.30
VROČI NOVEMBER, ponovitev, (Un beilissimo novembre
- italijanski film, 1968); 12.00 DOMAČE REPORTAŽE, po-
novitev; 13.00 POROČILA; 13.10 Ml, ponovitev; 13,40 VILLA
BR6CKELSTEIN, risanka; 13.50 PISMO TREM ŽENSKAM,
(_Letter To Three VVives - ameriški film, 1949); 15.30 OTRO-
ŠKI PROGRAM; 15.35 ALFRED J. KWAK, Za zapahi, risanka;
16.00 AM, DAM DES; 16.20 ŠPORTNA ABECEDA, Ameriški
nogomet; 16.40 5 X JAZ IN TI, pregled programa; 16.00 MINI
ČAS V SLIKI; 17.05 OTROCI IZ MUHLENTAL, Skrivnostno
srečanje. Hrček v mlinu - zgodbe iz male vasi; 17.30 MIN'
KVIZ, 17.55 OKOLI SVETA V 80 DNEH; 18.00 Ml; 1830
SREČNA DRUŽINA, Pri Alexu; 19.22 ZNANJE DANES; 19.30
ČAS V SLIKI 1; 19.53 VREME; 20.00 ŠPORT; 20.15 DER-
RICK, Prekinjeno razmerje; 21.20 SOS - POGREŠANI, Od-
selila na neznan naslov; 22.10 POGLEDI S STRANI; 22.20
TRAILER, oddaja za ljubitelje filma; 22.50 GOSPODARJI
VESOUA, (Master of the Universe - ameriški film, 1987)
0.35 POROCILA
AVSTRIJA II
16.25 LEKSIKON UMETNIKOV, slikar Alfred Klinkan; 16-3"
BORZNA POROČILA; 16.45 ELLIS ISLAND, 2. del nadalje-
vanke; 17.30 SREČANJE Z NARAVO, oddaja v sodelovanij
z WWF; 18.00 RADI IMAMO KATE, Kilt iz Nevilla;
VVURLITZER; 19.00 LOKALNI PROGRAM; 19.30 ČASVS^
K11; 19.53 VREME, 20.00 KULTURA; 20.15 NEZNANI CH^'
STIAN DOPPLER, Dokumentarna oddaja govori o
v Salzburgu rojenega fizika in matematika; 21.00 MEDU-
radijske in televizijske zgodbe; 21.20 MOŽICLJI, moški ^^
baret Hosentgrager Uniimited, 22.00 ČAS V SLIKI 2; 22''
ŠPORT; 22.55 LETEČI CIRKUS MONTIJA PYTHONA, hurnO"
ristična serija; 23.30 NOVEMBER DAYS, nemški dokumen-
tarni film (1990); 1.30 POROČILA
GREMO V KINO
KINO UNION
do 7. 11.: ČEDNO DEKLE
-	ameriški film
KINO MALI UNION
do 3. 11.: KOKON - ameriški
film
od 5. 11.: IME ROŽE - itali-
jansko-angleško-francoski
film
KINO METROPOL
do 5. 11.: SUŽNJA STRASTI
-	ameriški film
do 5. 11.: LJUBIM TE DO
SMRTI - ameriški film
od 6. 11.: SUPER LEPOTEC
-	italijanski film
od 6. do 11.: LEPO NORE-
N JE - francosko-nemški film
Matineja
3.11. KOKON - ameriški film
KINO DOM
do 5. 11.: NAKLJUČNI PO-
POTNIK - ameriški film
od 6. 11.: STABILIZATOR
-	RAMBU MAŠČEVALEC
-	ameriški film
Mladinski kino
2. 11.-5. 11.: MIŠEK VELIKI
DETEKTIV - ameriški film
KINO VOJNIK
4. 11.: KOKON - ameriški
film
KINO DOM MOZIRJE
1. 11.: MILAGRO - VOJNA
ZA FIŽOLOVA POLJA
-	ameriški film
3. 11. in 4. 11.: CESARSTVO
SONCA - ameriški film
KINO JELKA NAZARJE
3. 11. in 4. 11.: DIH SMRTI
-	ameriški film
7. 11.: DETEKTIV IN DAMA
-	ameriški film
KINO LJUBNO
3. 11. in 4. 11.: ALIENS
-	ameriški film
KINO ZDRAVILIŠČE
ROGAŠKA SLATINA
2.	11.: FANATIKA ZLA
-	ameriški film
3.	11. in 4. 11.: DRUŽINSKA
STRAST - ameriški film
6. 11. in 6. 11.: ŠEFOVA ŽE-
NA - anieriški film
Nočni kino
2. 11. in 3. 11.: VROČE UST-
NICE - ameriški film
KINO ŠENTJUR PRI CELJU
3. 11. in 4. 11.: BREZ MILO-
STI - ameriški film
KINO VELENJE
2.	11.: KRI NI VODA - ameri-
ški film
3.	11. in 4. 11.: JEKLENE
MAGNOLIJE - ameriški
film
5.	11.: DINAMITSKI FANT-
JE - hongkonški film
6.	11.: ŠTUDENTKA - fran-
coski film
7.	11.: DOBRO JUTRO VIET-
NAM - ameriški film
Nočni kino
2.	11. in 4. 11.: DAISEV
OSVAJA DALLAS - ameri-
ški film
3.	11. in 5. 11.: SKRIVNOST-
NI DNEVNIK SILVIE BE-
NEDICT - ameriški film
KINO DOM KULTURE
Filmski maraton
5. 11.: COPRNICA ZOFKA
- slovenski film
5. 11.: ŠTUDENTKA - fran-
coski film
5.11.: VIHARNI VRH - ame-
riški film
5.11.: DOBRO JUTRO VIET-
NAM - ameriški film
KINO ŠOŠTANJ
4.11.: DOBRO JUTRO VIET-
NAM - ameriški film
5. 11.: JEKLENE MAGNO-
LIJE - ameriški film
KINO ŠMARTNO OB PAKI
2.11.: DOBRO JUTRO VIET-
NAM - ameriški film
Vabimo vas na
plesne večere
vsako soboto v Hotel
Dobrna.
Igra ansambel VENUS.
informacije
31. oktober 1990 - stran 27
; SKUPŠČINA OBČINE CELJE,
' Občinski sekretariat za urejanje
; prostora in varstvo okolja
Strokovna služba za stanovanjsko
jn komunalno gospodarstvo
Razpisuje
PRODAJO NOVIH STANOVANJ,
ZGRAJENIH V DRUŽBENO USMER-
JENI STANOVANJSKI GRADNJI
in
POSOJILA IZ SREDSTEV DRUŽBENE
POMOČI ZA NAKUP TEH STANO-
VANJ V ZNESKU 4.000.000,00 DIN
1.
1.
Prodaja stanovanj je razpisana za stanovanja v objektih
Blok 3 in Blok 2B na Dolgem polju 3, Kare I s plansko ceno
11.104,60 din/m^ na dan 31. 10. 1990 in s predvidenim
rokom vselitve 31. 1. 1992.
Stanovanjski objekti bodo grajeni klasično z opeko in
s trajno izolacijsko fasado. Poleg pritličja bodo še štiri
nadstropja. Pritlična stanovanja bodo imela atrij. Vsa sta-
novanja bodo opremljena s plinskimi pretočnimi bojierji
za gretje vode.
Sistem prilagodljivih stanovanj bo omogočal kupcu, da si
bo glede na velikost stanovanja in potrebe družine izbral
ustrezno varianto.
Struktura	Površina	Število
stanovanj	v m^	stanovanj
garsoniera	37,75	4
1-sobno	43,55	17
1,5-sobno	52,90	16
1,5-sobno za invalida	54,55	1
2-sobno	58,15	27
2,5-sobno 66,35 4
2,5-sobno 71,80 12
Hkrati je razpisano tudi dvanajst dvosobnih stanovanj
s površino po 57,30 m^ v objektu Blok 4, Dolgo polje 3,
Kare III s plansko ceno 10.532,00 din/m^ na dan 31. 10.
1990 in s predvidenim rokom dograditve 31. 7. 1991.
2.
Rok za prijavo na razpis znaša petnajst dni od dneva
objave razpisa.
Stanovanja, ki ne bodo prodana na podlagi razpisa, se
bodo po izteku razpisnega roka prodala interesentom
z neposredno pogodbo.
O možnostih nakupa stanovanj v skladu s tem razpisom
bodo udeleženci obveščeni v petnajstih dneh po izteku
razpisnega roka.
Prijave na razpis je treba poslati Zavodu občine Celje za
planiranje in izgradnjo, Celje, Aškerčeva 15.
II.
1.
Na razpisu posojil iz sredstev družbene pomoči za nakup
razpisanih stanovanj lahko sodelujejo ustanove in po-
djetja,
-	ki kupujejo stanovanja'^za svoje delavce in
-	ki se potegujejo za sredstva družbene pomoči za krediti-
ranje delavcev, ki kupujejo razpisana stanovanja.
če podjetja in ustanove kupujejo stanovanja za svoje
delavce, imajo pravico do posojila v višini 70% od končne
cene kupoprodajne cene stanovanja. Če se podjetja in
ustanove potegujejo za sredstva družbene pomoči za kre-
ditiranje svojih delavcev, ki kupujejo razpisana stanova-
nja, pa lahko za vsakega takega delavca uveljavijo sred-
stva družbene pomoči v višini do 45% od končne kupopro-
dajne cene stanovanja.
2.
Obrestna mera za posojila znaša 10%.
Odplačilna doba za posojila znaša za podjetja in ustanove
do 10 let, za njihove delavce pa do 20 let.
3.
Razpisni rok za sprejemanje prijav znaša trideset dni od
dneva objave tega razpisa.
j^ok za objavo razpisnih rezultatov je trideset dni od dneva
izteka razpisnega roka.
Pravice in obveznosti ter odgovornosti podjetij in ustanov
delavcev v zvezi z razpisanimi posojili se bodo preso-
jale v skladu s Pravilnikom o spremembah in dopolnitvah
'Pravilnika o družbeni pomoči v stanovanjskem gospodar-
stvu Občine Celje, ki je bil objavljen v Uradnem listu SR
Slovenije, štev. 11/89.
f^odjetja in ustanove vlagajo prijave na razpis posojila za
'lakup stanovaj in za pridobivanje sredstev za kreditiranje
svojih delavcev pri Ljubljanski banki. Splošni banki Celje,
"oslovni enoti za stanovanjsko in komunalno gospodar-
jevo, Vrunčeva 1, pri kateri sprejmejo ustrezne obrazce in
^se potrebne informacije.
PROSIM, PRIPNITE SE
Samo preprost gib je potreben,
da si pripnemo varnostni pas in
naredimo nekaj zase, le malo je
potrebno za večjo varnost naših
najbližjih.
Pomagajmo
Besede so palčki,
dejanja velikani.
(švicarski pregovor)
Drevo se
na drevo naslanja,
človek na človeka
Drevo se na drevo naslanja, človek na človeka. Tako preprosta je ta
misel. A v sebi skriva globoko resnico. Resnico o tem, da človek
v najtežjih trenutkih zna seči v dlan sočloveku. Naj bo ta človek
tokrat invalid Mirko Lebar.
V dneh, ko se sami tolažimo z mislijo, da za dežjem vedno posije
sonce, ko na pogorišču naših sanj zbiramo moči za nov polet, se
trdno oklepamo in verjamemo v misel: prijateljstvo množi veselje in
razdeli tegobe. Naredimo veselje in razdelimo tegobe invalidu Mirku.
Pred desetimi leti je Mirko Lebar iz Ložnice v železniški nesreči
izgubil obe nogi. Naslednja leta je preživljal med bolniško posteljo,
centrom za rehabilitacijo invalidov, pa spet bolniško posteljo.
A nobena nesreča ni tako velika, da ne bi bilo nekaj sreče zraven.
Mirko si je ustvaril družino, in čeprav živi na invalidskem vozičku,
nikoli ni iskal samotnih poti. Nasprotno. Ne prosi usmiljenja, ne
jadikuje nad svojo usodo. »Še vedno imam dvoje rok,« pravi
odločno. In s temi rokami med drugim zida hišo, obdeluje les, polaga
ploščice, tudi navadne pletilke mu niso tuje. In če za koga, potem
zanj prav gotovo velja staro reklo: dneva ne moreš zadržati, lahko pa
ga izkoristiš.
Naša odločitev je torej: pomagajmo Mirku. Z vašo pomočjo želimo
zbrati 50 tisoč dinarjev, da bo Mirko lahko uresničil delček svojih
sanj.
Če ste mu pripravljeni pomagati, naš žiro račun je:
50700-723/3-31198 - za invalida Mirka.
Že vnaprej iskrena hvala.
Akcijo Pomagajmo začenjamo na pobudo bralcev, pri katerih je pred
14 dnevi objavljena reportaža o invalidu Mirku naletela na takojšen
odziv. Na našem žiro računu se je za invalida Mirka že zbralo 5 tisoč
din. Seznam darovalcev bomo objavili prihodnjič.
28. stran - 31. oktober 1990

ŽIVLENJSKO ZAVAROVANJE Z VALUTNO
KLAVZULO - ZANESLJIVA NALOŽBA
ZIVLJENISKO
ZAVAROVANJE
Visoka inflacija je v preteklih letih močno
vplivala na življenjska zavarovanja in raz-
vrednotila zavarovalne vsote in tudi pre-
mije. Našim zavarovalnicam ni bila omo-
gočena uporaba valutne klavzule, kar so
izkoristile tuje zavarovalnice, ki so zavaro-'
vanja sklepale v nasprotju z veljavnimi za-
koni in vse tveganje pri uveljavljanju zava-
rovalnih pravic prenesle na zavarovance.
Zavarovalnica TRIGLAV je z uvedbo živ-
ljenjskega zavarovanja z dodatnim ne-
zgodnim zavarovanjem z valutno klavzulo
temu zavarovanju vrnila trdnost, gotovost
in varnost Prav to pa je poglavitni namen
zavarovanja.
Zavarujete se lahko v različnih trdnih valu-
tah (npr DEM, ATS). Vsi zneski na zavaro-
valni polici so navedeni v izbrani valuti in
plačljivi v dinarjih po srednjem tečaju
8 dni pred zapadlostjo.
Različne oblike plačevanja premij prina-
šajo različne ugodnosti. Premijo lahko
plačujete mesečno, lahko pa tudi četrtlet-
no, polletno ali letno, pri čemer si zagoto-
vite 2%, 4% oziroma 6% popust
Po dogovorjenih letih trajanja zavarovanja
se zavarovalna pogodba izteče, obveznost
zavarovalnice pa lahko nastopi pred izte-
kom dobe - denimo ob smrti zavarovanca
med trajanjem zavarovanja. Upravičenec
se lahko odloči za izplačilo celotne zava-
rovalne vsote ali pa si s to vsoto zagotovi
rentno zavarovanje. Z življenjskim zavaro-
vanjem lahko sklenete tudi dodatno ne-
zgodno zavarovanje za primer:
-	nezgodne smrti
-	trajne invalidnosti
-	dnevne odškodnine (prispevek do 200
dni za čas zdravljenja).
PRIMER ŽIVLJENJSKEGA ZAVAROVANJA ENE OSEBE STARE MED 33 IN 40 LET
Z DODATNIM NEZGODNIM ZAVAROVANJEM Z 12 LETNIM TRAJANJEM
ŽIVUENJSKO ZAVAROVANJE ZAVAROVALNA VSOTA	MESEČNA PREMIJA
Doživetje ali smrt 100.000	764
DODATNO NEZGODNO ZAVAROVANJE
Smrt zaradi nezgode 500.000
Trajna invalidnost 1.000.000	200
Dnevna odškodnina 500	125
200
125
V primeru ugotovljene 100% invalidnosti
se zavarovalna vsota za invalidnost pod-
voji. z dnevno odškodnino si zagotovite
dogovorjeni znesek za vsak dan, če boste
zaradi poškodbe ali nezgode nesposobni
za delo.
KAJ PA DOBIČEK?
Zavarovancem bo po izteku prvega leta
trajanja zavarovanja razdeljeno vsako leto
v obliki povečanih zavarovalnih vsot naj-
manj 90% vsega dobička, ustvarjenega
s temi zavarovanji. Ob sedanjih obrestnih
merah bi lahko po 12 letih trajanja zavaro-
vanja izplačali iz dobička še do 50% os-
novne zavarovalne vsote.
1.089
PREDNOSTI ZAVAROVANJA PRI ZAVA-
ROVALNICI TRIGLAV
-	Zavarovalnica Triglav za primer smrti
izplača celotno dogovorjeno vsoto, med-
tem ko tuje zavarovalnice navadno izpla-
čujejo samo do tedaj zbrana sredstva ali
pa je izplačilo pogojeno s potekom dogo-
vorjene dobe;
-	Pri Triglavu je zelo razširjena VZAJEM-
NA oblika zavarovanja, kjer se z minimal-
nim doplačilom hkrati zavarujeta dve ose-
bi - doplačilo v starostnem razredu do 32
let je le 2%
-	Če imata starša sklenjeno vzajemno za-
varovanje ali sta zavarovana vsak s svojo
polico, bo Zavarovalnica Triglav izplačala
dodatno zavarovalno vsoto za opremo
otroka, ki znaša 10% zavarovalne vsote
življenjskega zavarovanja staršev. Zavaro-
valna vsota se izplača enkrat med traja-
njem zavarovanja za prvega otroka, ki se
rodi po prvem letu trajanja zavarovanja;
-	Pri Zavarovalnici Triglav se lahko z mi-
nimalnim doplačilom dogovorite za zava-
rovanje pri katerem bodo upravičenci
v primeru smrti dobili izplačano takoj
dvojno zavarovalno vsoto.
PREPRIČANI SMO, DA NA UGODNEJŠE
POGOJE ZA VAROVANJA ŠE NISTE NALE-
TELI. ŽIVUENJSKO ZAVAROVANJE z VA-
LUTNO KLAVZULO IMA POLEG ZAGO-
TAVLJANJA EKONOMSKE VARNOSTI TU-
DI VARČEVALNO VLOGO. JE PESTREJŠE
IN VSEBINSKO BOGATEJŠE!
Prevelika hitrost je eden od najpogostej-
ših vzrokov prometnih nezgod. Prehitro
vozimo zlasti v naseljih, žrtve prometnih
nezgod so največkrat otroci in starejši
ljudje.
SE NAM RES TAKO MUDI!
Ali zares nismo pripravljeni žrtvovati nekaj
minut za večjo varnost otrok, pešcev in
kolesarjev?
MINUTA, KI JO PRIDOBIMO Z VEČJO HI-
TROSTJO. JE LAHKO DOLGA KOT ŽIV-
UENJE.
Skupna STRUGARSTVO IN IZDELOVANJ?
obratovalnica DROBNIH KOVINSKIH PREDMETov
' Avgust in Leon
PESAK
BEVKOVA 1, CELJE, teleh,
, ^ , .	063/34-714
Izdelujemo:
-	suhe plemenske varovalke za kisik acetilen in butan, ki
preprečujejo povratni udar plamena pri avtogenem varjenju in
rezanju
-	vodozaporni ventil R 3/4 \ za montažo na dovodne gumijaste
vodne cevi pralnega ali pomivalnega stroja
-	ključ za izpust olja pri vseh tipih avtomobila RENAULT in Fiat
Nudimo storitve: " struženje
-	brušenje
-	toplotna obdelava meterialov
ZA CENJENA NAROČILA SE PRIPOROČAMO!
GRADBENI
ELEMENTI IN
MONTAŽA
ZABUKOVICA p.o.
Razpisna komisija delavskega sveta podjetja.skladno
z določili
STATUTA
Razpisuje PROSTA dela in naloge s pooblastili
Direktorja podjetja
Kandidat mora poleg z zakonom predpisanih sploš-
nih pogojev izpolnjevati še naslednje:
-	da ima VII. stopnjo strokovne izobrazbe družbo-
slovne, strojne ali gradbene smeri,
-	da ima pet let delovnih izkušenj pri samostojnih
delih in nalogah,
-	da ima pasivno znanje enega tujega jezika,
-	da predloži program organiziranja, vodenja in raz-
voja podjetja v mandatu, za katerega bo imenovan.
Kandidat bo imenovan za štiriletni mandat. Pisne
prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite na
gornji naslov v 15 dneh po objavi s pripisom »Za
razpisno komisijo«.
Za vse informacije RAZPISA lahko pokličete po tele-
fonu št. 063/713-231/31
informacije
31. oktober 1990 - stran 29
prireditve
V	galeriji Dober dan v Šempetru do 9. novembra raz-
jtavlja svoja dela slikar in grafik Apollonio Zvest.
V	Muzeju revolucije v Celju bo danes, v sredo 31. okto-
[jra ob 11.30 uri predstava Soba 3.6.6. Studia za ples Celje.
V	razstavnem salonu Zdravilišča Rogaška Slatina do
23. novembra razstavlja svoja dela akademski slikar
paniel Fugger.
V	Kristalni dvorani Zdravilišča Rogaška Slatina bo
(janes, v sredo 31. oktobra ob 20. uri družabni večer s ples-
i^iri parom Rabič-Stojilkovič.
V	galeriji Kulturnega centra Ivan Napotnik v Velenju
Jo 2. novembra razstavlja steklene skulpture kipar Ciril
Cesar.
V	Likovnem salonu v Celju je do 10. novembra na ogled
jlatarska razstava.
V	razstavnih prostorih Muzeja revolucije v Celju je do
J novembra na ogled razstava Denarništvo v antiki na
glovenskem.
V	knjižnici Edvarda Kardelja v Celju je do konca
povembra na ogled razstava etnografske literature.'
V	Pivnici v Rogaški Slatini bo 7. novembra ob 20. uri
večer jugoslovanske folklore z nastopom folklorne sku-
pine Minerali.
V	Slovenskem ljudskem gledališču v Celju bo danes,
31. oktobra ob 11. uri predstava Cankarjevih Hlapcev za
abonma VII. mladinski.
V	galeriji Mozirje je do 10. novembra na ogled medna-
rodna razstava ekslibrisov.
eterinarska dežurstva
veterinarska postaja celje: Delovni čas veterinar-
f na veterinarski postaji v Celju je od 7.00 do 14.30. Ambulanta
male živali je vsak dan dopoldan (razen ob nedeljah in prazni-
li) od 8. do 10. ure, ob torkih in četrtkih pa tudi popoldan od 16.
117. ure, sicer pa je dežurna služba za nujne primere organizi-
la v popoldanskem in nočnem času. Telefon: 34-233.
FETERINARSKA postaja laško: Veterinarska služba
Dbčini Laško je v rednem delovnem času od 7. do 15. ure
pnizirana na veterinarskih postajah v Laškem in Radečah,
ižurstvo od 15. do 7. ure pa je za celo občino na veterinarski
steoi Laško, telefon: 731-485. V primeru odsotnosti veterinarja
iasu dežurstva pa lahko sporočilo pustite pri vratarju Pivo-
me, telefon: 731-121.
veterinarska postaja slovenske konjice: Na
terinarski postaji v Slovenskih Konjicah je redni delovni čas
terinarjev od 7. do 12. ure, od 15. do 7. ure zjutraj naslednjega
le pa je organizirano dežurstvo. Telefon na veterinarski
6t^i: 751-166.
veterinarska postaja žalec: Na veterinarski postaji
Žalcu je redni delovni čas veterinarjev od 6. do 14. ure,
prekinjeno dežurstvo za celo občino pa je od 14. do 6. ure
slednjega dne. Dežurstvo je organizirano tudi ob koncu tedna
ob praznikih. Telefon: 714-144.
feterinarska postaja mozirje: V Mozirju na veteri-
rski postaji je redni delovni čas veterinarjev vsak dan, razen
nedeljah od 7. do 15. ure, redna dopoldanska ambulanta pa
17. do 9. ure. Do 4. novembra bo dežural Marjan Lešnik, dipl.
t iz Ljubija, tel. 831-219, od 5. novembra dalje pa Drago
ložen, dipl. vet. iz Ljubnega, tel. 841-769.
veterinarska postaja šentjur: Na šentjurski vete-
larski postaji je redni delovni čas veterinarjev od 7. do 15. ure
»k dan, od 15. ure pa do 7. ure naslednjega dne pa je organizi-
Bo dežurstvo. 1. novembra bo dežural Gregor Bezenšek, dipl.
t, tel.: 741-264, od 2. novembra dalje pa bo dežural Marjan
fcšček, dipl. vet., tel.: 741-660.
torza dela
^a organizacija	Občina_Prosta dela in naloge
^Celje	Celje	dipl. ing. tekstil, tehno-
logije
ali dipl. ekonomist
Jjko Šmarje	Šmarje	novinar
»ni organi občine	Laško	dipl. veterinar
f®
Jj^e.TOZD Kon-	Šmarje	dipl. ekonomist
TOZD Kon-	Šmarje	dipl. ekonomist "
Wec
r®'iiska zadruga	Laško	dipl. ing. živil. teh.
f^ovnašola Franja	Celje	socialni delavec
JHča
^ovna šola Podče-	Šmarje	PU slov. in nem. jez.
j^vnl organi občine	Laško	pravnik ali
višji upravni delavec ali
|L	ekonomist
^ovna šola Vera	Žalec	PU slov. jezika
Jider
j^stvo Jurij	Šentjur	mesar sekač
^upokojencev	Šmarje	bolničar
J°ino varstvena orga-	Šentjur	snažilka
trg. in proizv.	Žalec	delavec brez poklica
»Letuš
^''stvo Jurij	Šentjur	pomožni delavec
za dijake in študente
št. oseb Vrsta dela Čas	Zaslužek

^ov- C. Jerin 1 poučevanje angl. šolsko leto	50/h
l^^na Celje dedol. prev^anje angl.-slov. nedol.	120/st.
fejtj^^Par 1 (dekle) šivanje (ind. stroji) nedol.	35/h
^J^^aLj. 2 prodna Mladine nedol.	29% pr.
W nedol. prodaja in pridob. naročn. 20 in 60% pr.
»na INKA Leveč 1 akviziterska dela 2 meseca	10% pr.
^•ik nedol. prodaja večnamenske po- nedol.	15% pr.
sode
ZAHVALA
Ob nenadni smrti dragega moža, očeta,
brata, strica in dolgoletnega ključarja
JAKOBA
VODEBA
iz Jurkloštra
se iskreno zahvaljujemo sosedom, sorodnikom, prijateljem
in znancem za izrečeno sožalje, cvetje, darovanje za svete
maše in spremstvo na njegovi zadnji poti. Posebna hvala g.
dekanu iz Maribora Stanku Lipovšku in g. župniku Vengu-
štu za poslovilne besede ob odprtem grobu, nečakoma Ja-
nezu in Janiju za odigrano Tišino.
Vsem še enkrat hvala.
Žalujoči :
Žena Anica, sin Mihael z ženo Ireno, brata in sestra,
nečakinji Mirica in Greti z družinami.
ie leti dve te zemlja krije,
v gomili tiho, mirno spiš,
srce tvoje več ne bije,
v mislih naših še živiš.
SPOMIN
RUDOLFU
PANIČU
iz Založ
29. oktobra mineva drugo leto žalosti, odkar je prenehalo
biti tvoje srce, dragi mož, oče, stari oče in dedek.
Vsi tvoji
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše ljube žene, mame in babice
NEŽIKE
FRANKOVIČ
se iz srca zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sode-
lavcem in znancem za darovano cvetje in spremstvo na nje-
ni zadnji poti. Iskrena hvala govorniku in g. duhovniku za
lepo opravljen pogrebni obred ter družini Gašperšič za vso
pomoč v težkih trenutkih.
Vsi njeni.
Šentjur, 25. 10. 1990
DEŽURSTVA TRGOVIN
Celje
Ob sobotah je v Celju dežur-
na od 7.30 do 19. ure samopo-
strežna trgovina Savica.
Ob nedeljah pa so dežurne
naslednje prodajalne: proda-
jalna Štručka od 7 do 11. ure,
mesnica Linhartova od 7. do
11. ure, diskont na Mariborski
128 od 8. do 12. ure ter kiosk
pri celjski bolnišnici v času
obiskov.
Ob sobotah od 8. do 16. in ob
nedeljah od 8. do 12. ure je od-
prta tudi trgovina z mešanim
blagom Plemič na Teharjih.
Ob sobotah je od 6.30 do
13.30 in ob nedeljah od 8. do
11. ure odprta prodajalna
s kruhom Geršak v Linhartovi
ulici - pri tržnicL
Non - stop pa je odprta trgo-
vina DRUG STOK, Matic Mik
na Mariborski cesti 119.
Laško
Merxove trgovine z živili
v Laškem in Rimskih Toplicah
so odprte ob sobotah do 14.
ure, trgovina na Otoku pa je
vsako prvo soboto v mesecu
odprta do 16. ure.
V	Radečah je Merxova Bla-
govnica odprta ob sobotah od
7.	do 15. ure, ostale trgovine
z živili pa so odprte samo do
12. ure. Takojetudi v Zidanem
mostu. Ob nedeljah so vse tr-
govine z živili v Laškem in Ra-
dečah zaprte. V Rečici pri La-
škem je ob sobotah do 17. ure
odprt zasebni diskont Komi,
ob nedeljah pa od 7.30 do 12.
ure.
Velenje
Ob sobotah je do 19. ure od-
prta Erina prodajalna, ob ne-
deljah pa je od 7. do 11. ure
dežurna Tržnica.
Slovenske Konjice
Trgovine. Market, Samopo-
strežba in Živila v Slovenskih
Konjicah, so ob sobotah odpr-
te do 15. ure, ob nedeljah pa od
8.	do 11. ure dežura Market.
V	Zrečah je ob sobotah sa-
mopostrežba Zreče odprta do
15. ure, ob nedeljah pa od 7.30
do 10.30 ure.
Mozirje
Blagovnica Mozirje je ob so-
botah odprta do 14. ure.
Šmarje pri Jelšah
Ob sobotah je odprta do 14.
ure trgovina Jelša - prehrana.
vsako drugo nedeljo pa od 7.30
do 10.30 ure.
Ob nedeljah so odprte na-
slednje trgovine: Oskrba
Šmarje od 7.30 do 10.30, Mar-
ket Jelka od 7. do 11. ure, Pre-
hrana od 7. do 11. ure. Turist
Rogaška Slatina od 7. do 11.
ure. Mesnica Kozje od 7.30 do
10. ure, Merkur Bistrica ob
Sotli od 8. do 11. ure in Atom-
ska vas od 8. do 12. ure ter
Ratanska vas od 7.30 do 10.30
ure.
Žalec
V Žalcu so odprte trgovine
Savinjskega magazina Žalec in
sicer ob sobotah od 7. do 16.
ure: blagovnica Savinjka, sa-
mopostrežna Petrovče, bla-
govnica Šempeter, Prebold in
Polzela ter samopostrežna
Vransko. Ob nedeljah pa je od-
prt diskont Cankarjeva od 8.
do 11. ure, diskont Šempeter
od 8. do 11. ure, diskont Pireši-
ca od 8. do 11. ure in samopo-
strežna Polzela od 8. do 11. ure.
Pretreseni sporočamo, da nas je mnogo
prezgodaj, star komaj 34 let, zapustil
naš sodelavec
MILAN
PAINKRET
vodja skupine za vzdrževanje
daljnovodov
Od dobrega sodelavca in prijatelja smo se poslovili v nede-
ljo, dne 28. 10. 1990 na pokopališču v Gotovljah.
Sodelavci DEM-Elektroprenos Podlog.
Šempeter, dne 29. okt. 1990
Tam, kjer si ti mama,
ni sonca ne luči,
le tvoj nasmeh še v srcih nam živi
In nihče ne ve,
kako zelo, zelo boli,
ko zavemo se, da mama več te ni
ZAHVALA
Ob boleči izgubi ljube mame, stare mame, prababice in tete
TILČKE
SENEGAČNIK
rojene Košenina
iz Prekorij, Škofja vas
se prisrčno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem,
znancem, sosedom in vsem, ki ste našo mamo v tako veli-
kem številu spremljah na njeni zadnji poti, ji darovali lepe
vence, ikebane in sveče. Hvala vsem, ki ste darovali za
svete maše in cerkev. Zahvaljujemo se g. dr. Prazniku iz
Vojnika, ki jo je več let zdravil in lajšal bolečine.
Hvala patronažni sestri Eriki, posebna zahvala g. župniku
Pergerju za obiske na domu, tolažilne besede in lepo oprav-
ljen cerkveni obred. Hvala moškemu pevskemu zboru Voj-
nik, Urošu Lipovšku za odigrano Tišino, g. Dragu Kasestni-
ku za poslovilne besede.
Hvala tudi Ivici Kos in vsem, ki ste jo obiskovali na domu,
jo bodrili in tolažili v času njene bolezni.
Hvala vsem za pisna in ustna sožalja.
Globoko žalujoči hčerka in snaha z družinama.
ZAHVALA
Ob težki izgubi očeta in starega očeta
MATIJE
DEBARŠKA
iz Drešinje vasi
se zahvaljujemo vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji
poti. Iskrena hvala za darovano cvetje in izrečena sožalja
Hmezadu - export-import Žalec, posl. inform. službi Cin-
karne Celje in Zarji Petrovče. Prisrčna hvala gospodu žup-
niku Zdolšku za opravljen cerkveni obred in gasilcem iz
Drešinje vasi. Še posebna zahvala sosedi Angeli Kuserbanj
za njeno nesebično pomoč v času njegove bolezni.
Vsi njegovi
30. stran - 31. oktober 1990

PRODAM
motorna vozila
OSEBNI avto škoda favorit 136 LS,
staro 6 mesecev, prodam. Av-
gust Anžič, Strmec 56/a, Vojnik.
AUDI 60 L, letnik 1972, generalno
obnovljen, prodam za 1000 DEM
din. protivrednosti. Telefon
(062) 828-045, popoldan.
ZASTAVO 126, letnik 1982, obnov-
ljen, registriran, prodam za
11000 din. Teharska 28, od 15.30
do 18., Kompolšek.
OPEL kadet 1200, letnik 10/85,
reg., 56000 km, prodam. Telefon
34-665.
ZASTAVO 101 mediteran, letnik
79, registracija potekla, pro-
dam. Telefon 35-859.
APN 6, letnik december 86, ugod-
no prodam. Telefon (063) 27-
396.
ŠKODO 110 kupe, prevoženih
46000 km, ugodno prodam. Bta-
zinšek, Brezova 15. Šmartno
v R. dolini.
Z 126 P, letnik 89, prodam. Telefon
701-913.
LADO samaro, letnik 87, prodam.
Telefon 25-916.
TOMOS avtomatlk, prevoženih
800 km, ugodno prodam. Tele-
fon 741-548.
R 4 GTL prodam. Telefon 38-083.
FIAT 750, letnik 1979, prodam. Inf.
na telefon 713-393, popoldan.
FIAT Regata 100/S, letnik 1986,
prodam. Tel. 38-498, po 15. uri.
LADA Niva, letnik december 1986,
prodam. Tel. 821-594.
MOTOR BT- 50, letnik 1988, dobro
ohranjen, registriran, cena po
dogovoru, prodam. Tel. 824-131.
TOVORNI TAM 2001, s podaljšano
kabino, B kategorijo, prodam.
Informacije na tel. (063) 778-140.
LADA Rlva, letnik 1988, prodam.
Tel. 29-238.
ZASTAVO 750 in 101, letnik 1980,
ugodno prodam. Informacije
Helena Zalokar, Lipica 3, Šent-
jur pri Celju.
TOMOS avtomatlk 3 M, letnik 87,
prodam. Inf. na telefon 732-796.
R 5 campus, letnik januar 90, pro-
dam. Vojko Pilih, Huda jama 3,
Laško.
Z 128 11 GX, letnik 87, prodam.
Telefon (063) 776-353.
Z 101, letnik 77, nereg., zelo ugod-
no prodam. Telefon 27-791.
FORD taunus 12 M, 15 M in 17
M ugodno prodam. Marko Ura-
nič, Tabor 231 a. Tabor.
JUGO 45, letnik 85, reg. do 18. 7.
91, prodam. Telefon 29-135.
LADO samaro, letnik sept. 1987,
modre barve, z dodatki, cena
9500 DEM din protivrednosti,
prodam. Telefon 721-050.
MERCEDES 250, dobro ohranjen,
prevoženih 160.000 km, reg. do
avgusta 1991, prodam po zelo
ugodni ceni. Telefon dop. (063)
732-724, pop. (063) 731-582.
VW hrošč, letnik 72, prodam. Tele-
fon 26-691, po 20. uri.
BREZHIBNI kamion mercedes
312, starejši letnik, klper 4,51,
nove gume, za 35.000 din pro-
dam. Je neregistriran. Telefon
776-616, Ivan, od 6. do 14. ure.
BMW 1802, letnik 75, reg., izredno
ohranjen, prodam. Telefon 32-
597, po 15. uri.
Stroji
ROVOKOPAČ MF 50 B, letnik 80,
prodam. Peter Topole, Jagoče
8, Laško.
MIZARSKI verižni rezkar, starejši
tip, prodam. Tel. 741-410.
UNIVERZALNO stružnico »Meta-
lac Čakovac«, z veliko pribora,
staro dve leti, prodam. Cena
10.000 DEM dinarska protivred-
nost. Informacije na tel. (063)
26-269.
MOTOKULTIVATOR honda s prik-
ljučki prodam. Milan Perger,
Breg 102, 63313 Polzela.
INDUSTRIJSKE šivalne stroje pro-
dam. Tel. (069) 78-010 ali (069)
25-399, v službi.
TRAKTOR TV 419 s priključki pro-
dam. Brečko, Tremerje 3, Tel.
25-794.
OBRAČALNIK In nakladalko SIP
Šempeter ugodno prodam. In-
formacije na telefon 853-321,
int. 201, dopoldan, popoldan
857-482.
SINGER pletllni stroj, dvoredni,
z memo matic in motorjem, po-
polnoma nov, prodam. Helena
Rednak, Teharje 12.
OBIRALNI stroj Allaeys 180-220
TRT na uro, v zelo dobrem sta-
nju, ugodno prodam, ter peč
Strojne Žalec. Adi Golavšek, Mi-
gojnice. Tel. 711-327.
posest
Prava trgovina
za vaš avto
VIKEND na Rogli, v bližini športne-
ga centra, prodam. Telefon
(063) 884-143.
PARCELO za vikend na lepi legi,
10 km iz Celja, v občini Žalec,
prodam. Inf. na telefon 36-799
ali šifra LOKACIJSKA OD-
LOČBA.
NOVO hišo in vinograd v Podvrhu
v Sevnici prodam. Telefon (063)
26-271.
ZAZIDLJIVO parcelo v Žalcu, veli-
kost 700 m^ prodam. Inf. na te-
lefon (065) 56-844.
KMETOVALCI pozor! Prodam pr-
vovrstno njivo v ravnini v Ivenci
pri Vojniku, veliko približno
1/2 ha. Cenjene ponudbe pošlji-
te pod šifro NAJBOLJŠI PO-
NUDNIK.
HIŠO, približno 150m^ s central-
nim ogrevanjem in telefonom
v Celju, ugodno prodam. Tele-
fon 28-816.
POSESTVO v Podgorju (Črešnji-
ce), zelo ugodno prodam. Inte-
resenti naj se javijo v Domu
upokojencev Celje (stari del),
VI. nadstropje, soba 609.
HIŠO v Celju prodam. Inf. na tele-
fon 32-730.
Stanovanja
LASTNIŠKO enosobno stanova-
nje na Otoku (centralna, tele-
fon) prodam najugodnejšemu
ponudniku. Ponudbe na telefon
(061) 311-954.
ENOSOBNO In enoipolsobno sta-
novanje v Celju, takoj vseljivo, I.
nadstrop., prodam. Telefon
28-911.
oprema
STAREJŠI barvni TV gorenje, velik
ekran, poceni prodam. Tel. (063)
35-659.
SEDEŽNO garnituro, rabljeno
(šest foteljev), ugodno prodam.
Tel. 713-696.
KOMBINIRAN štedilnik (štiri plin
-I- dva elektrika), prodam. Tel.
26.-989.
SEDEŽNO kotno garnituro za
dnevno sobo prodam. Tel. 34-
602.
PRALNI stroj gorenje prodam. Tel.
28-882, int. 53, vsak dan od 8. do
14 ure.
OTROŠKO posteljico, 130 X 70 cm,
prodam. Tel. 33-035.
ŠTEDILNIK kiippersbusch, skoraj
nov, ugodno prodam. Cena po
dogovoru. Drago Marinšek, Ce-
sta na Roglo 21. Zreče.
MARLESOVO kuhinjo Kamelija in
raztegljivo mizo okrogle oblike
s štirimi stoli, prodam. Informa-
cije na tel. 28-958, po 16. uri.
DVE peči kiippersbusch, kuhinj-
ski, beli, ugodno prodam. Tele-
fon 731-146.
ZAMRZOVALNO skrinjo, 501, malo
rabljeno, prodam. Cena 1500
din. Inf. na telefon (0601) 83-664,
pop., od 16. ure dalje.
gradbeni material
TRODELNO okno brez rolet in ga-
ražna vrata, oboje rabljeno,
ugodno prodam. Telefon 783-
146.
MAVČNE plošče, 8 kosov, debeli-
ne 8 mm, ugodno prodam. Tele-
fon (063) 713-977, po 19. uri.
akustični aparati
- glasbila
NOV videorekorder in glasbeni
stolp ugodno prodam. Telefon
25-906, popoldan.
VIDEOKAMERE - camkorderje
JVC, nove, zapakirane, z garan-
cijo, (15300 din), firme Gamex,
prodam. Telefon (062) 33-845.
STAREJŠI salonski klavir prodam
za 700 DEM din. protivrednosti.
Telefon 711-113.
ČRNOBELI prenosni televizor is-
kra, star 1 leto, prodam. Telefon
713-876.
VIDEO rekorder, nov, prodam. Te-
lefon 779-168.
KLAVIRSKO harmoniko, 80-bas-
no, royal standard, prodam. Te-
lefon 38-142.
Živali
KRAVO frizijko, brejo, rodovniško,
prodam po izbiri. Borlak, Tre-
marje 25. Telefon 31-132.
•^OZE in japonske prepelice ugod-
no prodam. Oberžan, Prožinska
vas 27, Štore.
OVCE z mladiči prodam. Informa-
cije na tel. 29-382, Medlog 12.
NEMŠKE bokserje, stare šest ted-
nov, brez rodovnika, prodam.
Tel. (063) 745-227.
BIKCA odstavčka in mlado kravo,
po prvi telitvi že prepuščeno,
prodam. Ogorevc 12, Štore.
BREJO kravo In brejo telico pro-
dam ali menjam za manjše go-
vedo. Pesjak, Socka 56. Strmec.
VOLE za delo ali za zakol prodam.
Jože Špes, Male dole 53, Vojnik.
BIKA, 450 kg, prodam. Svetina 1,
Štore.
MLADO kravo prodam. Telefon
745-148.
ostalo
BILJARD klub z bifejem prodam.
Informacije na tel. (063) 38-466,
popoldan.
BOJLER TikI 101, 801, trajno žare-
čo peč Magma, ugodno prodam.
Tel. 711-421, Int. 16.
SURF, motor in glasbeni center
Philips, prodam. Tel. 776-287,
Robert.
ŽVICE: jurko, šmarnico, izabelo In
kvinton prodam. Adolf Lipuš,
Zvodno 63, Celje.
RAZTEGLJIV žameten kavč, re-
zervne dele za Kadett B, Simco
1100, celo ali dele, prodam. Gal,
Teharje 59.
LEVI bok za jugo 45, nov, zelo
ugodno prodam. Telefon 28-530.
ZA ŠKODO 110: dva zadnja blatni]
ka in prednjega levega, dva ii
rometra z loncem, popolnoma
nova, dve zimski gumi s platli-
čem in termoakumulacijsko pet
3KW, prodam. Perko, Celje, Nu-
šičeva 1, Tel. 31-616.
SEKULAR (Osjek) in kad 400 litrov
poceni prodam. Tel. 29-672, Zt'
grad 93.
KOVINSKO montažno garažo, m-
stavljeno, na novo izolirano,
ugodno prodam. Informacije m
tel. 736-167, vsak dan po 10. "ti
ELEKTROMOTOR trofazni 2,5K*
- 380 V, 2.000,00 din, pralni stri«
v okvari 1.000 din, prodam. Tel
29-586.
ELEKTRIČNI kamin, školjko za bi
de, šotor za dve osebi, mošl«
gorsko kolo, poročno oblelii'
prodam. Tel. 21-597.
FRIZERSKO opremo, staro osen
let, poceni prodam. Tel. 29-766
TERMOAKUMULACIJSKO P«'
emocentral 20, šivalni stroj Bi
gat in motorno kolo, ugot""
prodam. Martin Juričko, Bistn«'
ob Sotli55 allnateL 784-183,«'
7. urL
ENOFAZNI motor 2,2 KW, 28j
obratov v minuti in 0.75
1400 obratov v minuti, ugo«l^
prodam. Garancija. Jože fo'
ner. Gorica pri Šmartnem
Šmartno v Rožni dolini.
ZIDANO garažo v Celju prod"'
Tel. 28-896, Ribarjeva ulica.
HLEVSKI gnoj z dostavo pro^^f
Zdravko Kožel, Škofja vas 22
ŠTIRI kose originalnih merce^J
sovih alu platišč 6 x 14, s p'«®
pireli 195/70 X14, prodam- T«'
fon 33-265.
FIAT companjolo, general.
Ijeno, z vitlom in mercedeso^^,
motorjem dlesel, novo
fun 4,51, cisterno za olje
ter prikolico za traktor,
nost 2000 kg, prodam. Tel®
714-703 Doo.
Celje, Čuprijska 9
Tel. 24-025, 24-303
Nudimo vam sedežne
prevleke za domača in
uvožena vozila!
AVTOODPAD CENC
Zbelovska gora 44,
Loče pri Poljčanah,
telefon (062) 815-095
trgovina
z rabljenimi
avto deli
Kočevarjeva 2
(Teharska cesta),
telefon (063) 24-157.
Najboljša pot do novega
avtomobila in hitrega
servisa:
AVTO BRANCE
SERVIS BRANCE
LAŠKO
Opel Ida
VW - Audi - Tas
Chevrolet
-	tudi staro za novo
-	prodaja rezervnih delov
-	rent a car
-	vsako soboto dopoldne
avtomobilski sejem
telefon: (063) 731-282
Tel.: 711-231
711-139
Na voljo imamo več kot 1000
modelov.
Končne cene v DEM:
SEAT MARBELLA: 16540 DEM
SUZUKI SVVIFT: 19998 DEM
MAZDA 121:20400 DEM
OPEL CORSA: 22042 DEM
FORD ESCORT: 29973 DEM
XM AMBIENCE: 59000 DEM
Gospodarska vozila:
SEAT TERRA - Diesel: 23773 DEM
SUZUKI CARRY: 23680 DEM
TOVOTA LITEACE: 31100 DEM
MAZDA E 2000: 36247 DEM
ISUZU (OPEL) MIDI: 40807 DEM
MAZDA T 3500: 59220 DEM
Najugodnejši kreditni pogoji ta trenutek
-	tekstil, pohištvo, akustika, bela tehnika, mali
gospodinjski aparati, kolesa -
na potrošniško posojilo na 6 mesecev
- BREZ POLOGA
-	gradbeni material na potrošniško posojilo na
6 mesecev in 20% polog
Informacije:
prodajalne Savinjskega magazin a Žalec
VEČ gradbenih parcel v Ločici pri
Polzeli prodam. Telefon 701-
579.
KMETIJO prodam. Trnovlje 112,
Celje.
LESEN vikend 8 km iz Celja, voda,
elektrika na parceli, prodam. Ši-
fra VIKEND.
v vseh kvalitetah, po
recepturi in vzorcu.
-	Nudimo ves avtoličarski
material ter celotno
opremo ter naprave za
avtoUčarske delavnice.
-	Svojim kupcem nudimo
strokovne nasvete za novo
tehnologijo dela kot je
suho brušenje in lakiranje
mokro na mokro.	'
Cene so KONKURENČNE!
Pridite - prepričajte se!
Drago Pirh
Kardeljeva 83
Žalec
Tel.: (063) 712-481
CAR
-SHOP
CELJE, d.o.o.
JENKOVA 26,
CELJE
TEL & FAX
063/29-979
SERVIS SEMIČ
Šmarje pri Jelšah 69
Telefon (063) 821-385
Hitro, strokovno
popravljam pralne stroje,
štedilnike, hladilnike,
zamrzovalnike in bojierje.
Obiščite našo trgovino
z rezervnimi deli, cene
konkurenčne.
Naročila sprejemamo od 7.
do 21. ure.
Ugodni nakupi
jesensko-zimske
konfekcije,
pletenin
in modnili
dodatkov.
Poiščite nas
na 391. strani
teleteksta.
oglasi - inforiviacije
31. oktober 1990 - stran 31
mGOVINA
SERVIS Zidanškova 25.
tel.: 28-653
popravljamo:
-	male gospodinjske
iparate
-	akustične aparate
-	električna orodja
-	elektro instalacije
(VSEH ZNAMK IN
PROIZVAJALCEV)
Prodajamo:
' satelitske sprejemnike
-	vse vrste električnega
materiala po ugodnih cenah
iKTROMOTOR, trifazni, kupim.
Telefon 36-119.
tAKTOR ferguson 539 kupim.
Telefon (063) 38-300.
JPIM rezan smrekov les, debeli-
ne 5 ali 8 cm. Drago Zupan,
Vransko 4, telefon 724-038.
IPIM golf benzin, letnik 1982, do-
bro ohranjen. Telefon 741-926,
»ečer.
ZAPOSLITEV
ČEM kvalificirano kuharico ali
kuharja za določen čas. Nudim
dober zaslužek in možnost stal-
ne zaposlitve. Informacije na
tel. 24-964, po 19.00 uri.
ONORARNO zaposlim voznika
tovornjaka, upokojenca ali tre-
nutno nezaposlenega. Informa-
cije na tel. (063) 28-973, po 19.
uri.
"STRIJSKA zavarovalnica, po-
djetnim nudim odlično delo in
lep zaslužek. Tel. (063) 32-603.
IŠČEM akviziterje za prodajo ple-
tenin na področju Šentjurja, La-
škega, Celja in Savinjske doli-
ne. Kličite na tel. (062) 610-542.
DVE akviziterki za delo v dopol-
danskem času iščem. Tet. 27-
365, od 17. do 18. ure.
IŠČEM delo dopoldan, redno ali
honorarno. Lam, Čopova 3,
Žalec.
KAKRŠNOKOLI honorarno delo
sprejmem na dom. Tel. 39-630.
IŠČEM kakršnokoli delo v dopol-
danskem času. Sprejmem tudi
delo na dom. Imam triletno del.
dobo kot natakarica. Zaželena
okolica Šentjurja ali Celja. Tele-
fon 741-249.
NATAKARICO zaposlimo. Telefon
731-065, od 17. do 20. ure.
IŠČEM akviziterje za prodajo naj-
boljšega artikla. Evropski zaslu-
žek. Telefon 36-339, od 15. do
20. ure.
AVTO ŠOLA
MAZZONI
Hmeljarska 3, Žalec
tel. 712-570
organizira
TEČAJ
cestnoprometnih
predpisov
5. novembra 1990
_ob 16. uri v prostorih
AŠ MazzonJ, Hmeljarska 3,
Žalec
Organiziramo tudi
- zdravniški pregled
- tečaj in izpit RK
Poučevanje vožnje z R5
in R19, A kat. vespa 125 ccm
Od 1. novembra imajo
kandidati izpitno .
vožnjo zastonj.
»MIK-MATIC«
DRAGAN MILENKOVIC
CELJE. MARIBORSKA 119
® 063 37-950
Trgovina za nakup ob
vsakem času
-	živila
-	pijače
-	delikatesa
-	kruh, mleko
in še in še...
NON STOP O do 24
ZAMENJAM garsonjero v Celju, Ir-
šičeva 12, Lava, za enakovred-
no garsonjero v občini Žalec. Al-
bina Majcen, iršičeva 12, Celje.
V CELJU ali okolici najamemo sta-
novanje. Možnost predplačila.
Tel. 25-920, int. 315 ali pod šifro:
UGODNI PLAČNIKI.
STAREJŠO žensko (55 do 60 let)
vzamem na stanovanje zaradi
osamljenosti. Šifra: OSAM-
LJENA.
GARSONJERO s centralno in tele-
fonom v Novi vasi zamenjam za
enosobno ali enoinpolsobno
stanovanje. Telefon 38-083.
MOŠKI išče opremljeno sobo od
Celja do Prebolda. Enoletno
predplačilo. Telefon 776-616,
Ivan od 6. do 14. ure.
MOŠKEMU oddam majhno stano-
vanje. Otok, telefon 28-424,
IŠČEM ŠOFERJA C kategorije. Kli-
čite po 19. uri na telefon 823-
239.
ŠOFER C kategorije išče zaposli-
tev. Telefon 34-126.
IŠČEM varstvo za 18-mesečnega
fantka na Aljaževem hribu. Te-
lefon 26-043, od 5.15 do 10.15.
IŠČEM komunikativne ljudi za de-
lo na terenu. Zaslužek od 2000
do 5000 din, na terenu. Pogoj:
prosti vikendi, lastni prevoz. Ši-
fra RESNI.
STANOVANJA
MANJŠE dvoinpolsobno stanova-
nje brez centralne, Otok, zame-
njam za večje ali enako kjerkoli
v Celju ali okolici. Tel. 27-489.
ZAMENJAM garsonjero, klasična
kurjava, s telefonom, primerno
za upokojence in mlade družine
za večje, kjerkoli v Celju. Tel.
38-624.
MLAD par išče hišo ali stanova-
nje, po možnosti poznejši od-
kup, na relaciji Celje-Slovenske
Konjice. Tel. 27-721, int. 397.
V ŽALCU vzamem v najem ali ku-
pim 50 m^ poslovnega prostora,
primernega za pisarne. Šifra:
PISARNA.
OBUPANA mamica išče enosobno
stanovanje ali garsonjero v Žal-
cu. Šifra: POŠTENA.
Demokratična zveza
Kosova
je odprla
svojo podružnico
v Celju,
25. oktobra 1990 v Narod-
nem domu.
Nov pogled na zgodovino
CEUSKI ZBORNIK 1990
me(d (drugim objavlja:
-	Celjski grofi in Dubrovnik
-	Srednjeveški pečati in grb mesta Celja
-	Pota tiranstva v slovenski literaturi
-	Zaplembe premoženja v celjskem
okrožju v letih 1945-1948
-	Delavske mez(je v Celju v letih
1913-1914
Celjski zbornik ni le zbornik
razprav, je knjiga, s katero
boste vedeli več.
Za 140 dinarjev jo lahko naročite
ali kupite v uredništvu NT-RC
Trgovina ZOYA
Vida Medved
ŠKOFJA VAS
To ni navadna trgovina, to je trgovina za vas, za vaše želje in
potrebe.
Modna oblačila, modni dodatki, živila, delikatesa, sadje, zele-
njava, čistila, kristal, nakit, parfumi, ličila...
Posebna ponudba:
-	olje 13,90 din liter
-	sladkor 10,90 din kilogram
Ob nakupu nad tisoč dinarjev dobite še 10% po-
pust, nad 500 din pa 5% popust (popust ne velja za
akcijsko prodajo in cigarete). Blago vam po želji
dostavimo na dom.
Trgovina ZOYA, Vida Medved, Škofja vas.
KVALITETNO in poceni lektoriram
in tipkam diplomske naloge.
Tel. 731-086 ali 732-667.
EMAJLIRANJE poškodovanih ko-
palnih kadi v različnih niansah
iz uvoženih materijalov. Jam-
stvo je naš naslov. Tel. (061)
301-064 ali 301-044.
SERVIS šivalnih strojev za vse vr-
ste domačih in uvoženih gospo-
dinjskih šivalnih strojev, trime-
sečna garancija. Odprto od 8.00
do 16.00 ure, sobota od 8.00 do
12.00 ure. Darko Tratnik, Gubče-
va 2, Žalec. TeL 713-458.
PRALNE stroje in štedilnike Gore-
nje popravljam hitro in kvalitet-
no. Toni Kitek, Kasaze 107/G,
Petrovče, tel. 776-854.
OBRTNIKOM in podjetnikom nu-
dim prevoze s kombijem, po
konkurenčnih cenah. Tel. (063)
34-306.
NOVO na tržišču! Hitro in kvalitet-
no vam izdelamo več vrst horo-
skopov in bioritmov, diskretnost
zajamčena! Informacije na tel.
(063) 28-981.
OBRTNIKI! Oddam 20 m' velik pro-
stor, primeren za obrt ali skla-
dišče. Tel. 27-793, v Celju.
ZA PREZIMOVANJE gradbenih
strojev ali skladiščenje raznih
večjih predmetov dam v najem
cca 200 m^ prostora. Tel. (063)
748-198.
OPTIKA SALOBIR
Šlan(jrov trg 23, Žalec
telefon: 713-250
odprto od 9. do 19. ure
-	nasveti okulista vsak ponedeljek od 15. ure naprej
-	velika izbira domačih in uvoženih korekcijskih okvirjev
ter očal priznanih izdelovalcev: FERARI, GUCCI, MIS-
SONI, FERRE, SAFILO, LAURA BIAGIOTTI
-	uvožene dioptrijske plastične leče za očala
-	fotostekla
V	NAJEM vzamem garažo na Hu-
dinji ali okolici. Tel. 35-399, po
14.00 uri.
ROLETE in zaluzije v več barvah in
izvedbah izdelujemo in montira-
mo. Telefon 24-296.
V	CELJU ali okolici nujno-takoj na-
jamem poslovni prostor od 50
do 100 m^ za mirno obrt. Vse
ponudbe sprejemamo na tele-
fon (063) 882-389.
PREDSTAVNIŠTVO išče poslovni
prostor v Celju, približno 60 m^
v hiši ali stanovanju. Inf. na tele-
fon (063) 28-615.
IŠČEM varstvo za 15-mesečnega
dojenčka. Žalec, telefon 711-
556, zvečer.
KVALITETNO in poceni polagamo
zvočne in toplotne izolacije,
koncel plošče, mavčne plošče
in ostale stropne in stenske
obloge. Izdelujemo tudi predel-
ne stene iz kovinskih in lesenih
konstrukcij. Telefon 741-249.
TRGOVINA
Čuprijska 4
CELJE
(ulica med
hotelom Evropa
in kinom Union
- nasproti Foto
Pelikana)
-	usnjene jakne od
2.900,00 din
-	torbice od 390,00 din
-	pasovi od 140,00 din
-	jeans
-	nakit...
INSTRUIRAM matematiko, fiziko,
angleščino. Prevajam angl.
strokovno literaturo. Telefon 21-
971.
PAPIRNA galanterija, Šlandrov trg
26, Žalec, telefon 713-174. Nudi-
mo vam žepne in namizne kole-
darje 1991 in ostale tiskarske
usluge v offset tehniki. Cene
konkurenčne. Za naročila se
priporočamo.
Vzgojno varstvena organizacija
Šentjur pri Celju
objavlja prosta dela in naloge
čistilke
za določen čas
POGOJ: končana osnovna šola in opravljen izpit iz
higienskega minimuma.
Pričetek del in nalog 1.12. 1990.
Kandidati naj pošljejo vloge z dokazili v roku 8 dni od
datuma objave na naslov:
VZGOJNO VARSTVENA ORGANIZACIJA
ŠENTJUR PRI CELJU, Dušana Kvedra 25, 63230
Šentjur pri Celju.
Direktor in glavni urednik: JOŽE CEROVŠEK
Odgovorni urednik Novega tednika: Branko Stamejčič
Odgovorni urednik Radia Celje: Mitja Umnik
Redakcija: Marjela Agrež, Irena Baša, Tatjana Cvirn, Nataša
Gerkeš, Brane Jeranko, Urška Kolenc, Nada Kumer, Edo Ein-
spieler, Edi Masnec, Brane Piano, Rado Pantelič, Mateja
Podjed, Milena Brečko-Poklič, Franček Pungerčič, Ivana Sta-
mejčič, Zdenka Stopar, Tone Vrabl, Srečko Šrot, Janez Ve-
denik.
Tehnični urednik: Franjo Bogadi.
Tajnica redakcije: Vera Orešnik.
Novi tednik izhaja vsak četrtek. Tisk: D.P. Delo, Tisk časopi-
sov in revij p.o., Ljubljana, Titova 35.
Cena posameznega izvoda je 10 dinarjev. Mesečna naročnina je
37 dinarjev. Za tujino je letna naročnina 900 din. Številka žiro
računa: 50700-603-31198 - Novi tednik. Trg V. kongresa 3 a,
Celje. Telefon: 29-431
Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.
32. stran - 31. oktober 1990

NOČNE
CVETKE
•	Suzana H. si ni izbrala
pravega. Če ji to do zdaj ni
bilo jasno, bi ji moralo biti
vsaj od ponedeljka, 22. ok-
tobra popoldne dalje, ko jo
je njen frajer namlatil. Tudi
to bi moralo biti Suzani jas-
no. da ga njen Drago rad
čuka. Zaradi cukanja in
stokanja je šel neprijazni
ljubimec na streznitev, ča-
ka pa ga še pot k sodniku
za prekrške.
•	Ponedeljkova večerna
cvetka pa je iz iste tople
grede kot prejšnja. Iz Nuši-
čeve ulice so sporočili, da
sosedova vrata preveč ro-
potajo. Svojevrstno ljube-
zensko serenado si je pri-
voščil nek bivši prijatelj ne-
ke bivše prijateljice. Napa-
ka je bila edinole v tem, da
se prijatelj ni počutil bivše-
ga in da je bila prijateljica
prepričana, da je že bivša.
Kratek stik dialoga z epilo-
gom: bivši prijatelj jo je še
pred prihodom miličnikov
pobrisal.
•	V sredo popoldne je
nekdo blizu Javnih naprav
v javnosti obležal na tleh,
skalil javni red in mir ter
javno zmerjal zdravnika, ki
je obnemoglemu ponudil
prvo pomoč. To pa še ni
bilo vse. Zdelanec Ivan B.
se je lotil celo samega go-
spoda policista. Vse skupaj
je bilo čisto dovolj, da so
Ivana odpeljali na alkohol-
no očiščevanje.
•	V četrtek ob štirih zju-
i traj so policisti ponovno
j ustavili Jurija B., ker je bil
j neubogljiv. Kljub prepove-
I di nadaljnje vožnje, se je
; Jurček nanjo veselo po-
žvižgal in pritiskal na plin.
i To jutro seje Jure znašel na
' policijski postaji, kjer se je
treznil, zaradi neubogljivo-
sti pa se bo soočil še s sod-
nikom za prekrške.
•	Najprej je v petek zve-
čer poklical Rajko iz Šent- ,
: juija in povedal, da sta ga j
dva na celjski avtobusni
postaji tepla. Kmalu zatem
i so poklicali še drugi občani
in javili pretep na ulici. Po
; prihodu miličnikov je bilo
; jasno, da gre za dva mlado-
: letnika, ki sta si privoščila
i borilni sprostitveni show.
; Problem je v energetski ka-
j nalizaciji obeh mladcev.
•	V soboto popoldne je
v Drapšinovi žvenketala
steklovina. Neznanec je
z zračno puško ciljal
v okenska stekla in bil pri
tem zelo natančen. Nezna-
nec gotovo ni bil Rajmond
Debevec, ampak strelski
izvenkategornik.
•	V nedeljo ponoči pa je
občane zaskrbel mlajši mo-
ški, ki si je počivališče z le-
žiščem izbral kar ob Mari-
borski cesti. Ko so Dragota
M. pocukali miličniki in si
ga dovolili zbuditi, je bil
Dragec priden. Spat je šel
domov.
M. A.
Jeza potegnila noz
z nožem le nI hotel umoriti, ampak le oapellatl domov
Senat celjskega Višjega sodišča je potr-
dil kazen - trinajst mesecev zapora - 33-
letnemu Antonu Hodaku iz Loga pri Ro-
gatcu. Obdolženi je svojo ženo lani ok-
tobra v prepiru lažje telesno poškodo-
val, v noči 12. novembra pa jo je z no-
žem tako hudo telesno poškodoval, da
je bilo njeno življenje v nevarnosti.
Na sodbo Temeljnega sodišča v Celju
sta se pritožila javni tožilec in zagovorni-
ca obtoženega Antona Hodaka, vendar je
Višje sodišče obe pritožbi kot neuteme-
ljeni zavrnilo. Javni tožilec je v pritožbi
namreč mnenja, daje šlo pri dejanju z no-
žem za poskus umora Kristine Hodak,
zagovornica obtoženega pa v pritožbi na-
vaja, da je bilo dejansko stanje nepopol-
no in zmotno ugotovljeno. Oporeka tudi
višini kazni, kot jo je izreklo prvostopenj-
sko sodišče in se zavzema za oprostilno
sodbo.
Zakonca Anton in Kristina Hodak sta
se pogosto prepirala, žal pa so se njuni
prepiri največkrat končali s fizičnim na-
siljem moža nad ženo, ki imata skupno
v zakonu dveletnega in desetletnega
otroka. Tako se je zgodilo tudi lani okto-
bra, ko je Anton Hodak v navalu jeze
ženo Kristino z udarci lažje telesno po-
škodoval, nakar se je Hodakova odločila
svojega moža zapustiti in se začasno pre-
seliti k prijatelju v isti stavbi, stari grašči-
ni v Logu 38 v Rogatcu.
Anton Hodak se z odhodom svoje žene
očitno ni mogel sprijazniti. Tako jo je lani
12. novembra ponoči pričakal, ko se je
s prijateljico in dvema prijateljema vra-
čala iz gostišča Roza bar v Rogatcu. Vsi
štirje so nameravali domov, v grad. Prija-
telja sta se z motorjem odpeljala naprej,
pri pošti pa se je nenadoma pojavil An-
ton Hodak, je ženo Kristino večkrat uda-
ril z roko, jo s silo vlekel proti domu,
končno pa jo je zabodel v predel trebuha
in jo s tem hudo telesno poškodoval.
Obtoženi Anton Hodak je v zagovoru
pred senatom prvostopenjskega sodišča
med drugim izjavil, daje hotel svojo ženo
kritične novembrske noči le odpeljati do-
mov, ni pa je hotel zabosti ali celo ubiti,
»Saj jo ima rad, čeprav jo je že prej več-
krat pretepal.«
Sodišče prve stopnje je Antona Hoda-
ka spoznalo za krivega dejanja hude te-
lesne poškodbe, povzročene naklepno in
se pri tem oprlo na izpovedi prič, na mne-
nje izvedenca sodnomedicinske stroke in
na mnenje nevropsihiatra. Sodišče ni sle-
dilo obtožbi, češ da je obtoženi Hodak
poskušal svojo ženo umoriti, ampak je
ugotovilo, da je obtoženec oškodovanko 
z nožem prisilil, da je šla z njim.
Po oceni pritožbenega sodišča je bilo
v izpodbijani sodbi pravilno ugotovljeno,
da je mogoče obtožencu očitati le hude
telesne poškodbe in ne poskusa umora,
kot to meni javni tožilec. Le takšna ocena
je namreč po vseh izvedenih dokazih
sprejemljiva.
Glede pritožbe zagovornice obtožene-
ga pa je Višje sodišče mnenja, da je ne-
sprejemljiva trditev češ da je obtoženi
Hodak svojo ženo zabodel iz malomarno-
sti, torej nenamenoma.
Po oceni pritožbenega sodišča zasliša-
nje oškodovanke ni potrebno, saj je tudi
obtoženec sam povedal, da je nož poteg-
nil takoj za tem, ko je oškodovanko pri-
čakal. Obtoženec je tudi povedal, daje bil
takrat na svojo ženo jezen, iz česar dovolj
zgovorno izhaja, da je Hodak ravnal na-
klepno.
MARJELA AGREZ
Odločil se je
za avtoradle
V noči na 20. oktober
neznanec vlomil v pr„/
jalno Avtotehnike i^:?"'
na Trgu oktoberske rev
lucije v Celju.
Odnesel je dvajset avto
radiov kasetofonov razli-
nih znamk, kartonsko er^
balažo pa je pustil v pro^"
jalni. Ostali tehnični apara
ti ga niso zanimali.
Kdor bi od neznaneg.
prodajalca kanil kupovat,
omenjeno ukradeno blago
ga opozarjamo oziroma
navjamo znamke in tinp
ukradenih radiokasetofo.
nov: Goodmans tip
227, 270, Yoko, tip YK sfo
(10 komadov), Fenner, tin
FX-6040, Simsonik, tip SM
9000, Ices, tip AR-1314 AR
1319, Waltham, tip W-303in
W-202^ Grundig, tip WKC
1802. Ce bo vlomilec in tat
utegnil vso robo prodatii
bo »zaslužil« okoli 50 tisoč
dinarjev.
M. A:
Požigalčeva obtožnica se širi
Srečko L., ki je ponoči 16.
oktobra podtaknil požar
v stavbi Novega tednika in
Radia Celje in ki je osumljen
dejanja velike tatvine ter po-
žiga v novem delu celjske
bolnišnice dne IL oktobra
ponoči, je osumljen še treh,
dodatnih kaznivih dejanj: 12.
oktobra naj bi zdravniku
J. T. ukradel kartico Ameri-
can Express ter vozniško do-
voljenje in osebno izkaznico.
Slednja dokumenta je odvr-
gel, »najdbo« kartice Ameri-
can Express pa je prijavil
agenciji Atlas v Zagrebu in
s tem pričakoval Atlasovo
nagrado za najditeljevo »po-
štenost«.
V noči na 11. oktober naj
bi Srečko L. v Stanetovi ulici
v Celju vlomil v osebni avto-
mobil Zastava 750. Bil pa je
slabe sreče, saj se avto ni ho-
tel premakniti. Pokvarjena
je bila namreč stopalka za
plin.
Osumljen je tudi kaznive-
ga dejanja goljufije, ker naj
bi 11. oktobra telefonično
poklical recepcijo hotela Ce-
leia v Celju, rezerviral sobo
za novinarja Večernjega Usta
iz Zagreb in še naročil, da bo
stroške novinarjevega biva-
nja v hotelu naknadno po-
ravnala omenjena časopisna
hiša. Hotelski račun je do
prijetja Srečka L. znašal že
okoli dvatisoč dinarjev.
M. A.
PROMETNE NEZGODE
Vozilo po pobočju
Minulo soboto se je, ob 23.55
uri, pripetila prometna nez-
goda na lokalni cesti v Brezo-
vici, v kateri sta se dve osebi
hudo telesno poškodovali,
gmotna škoda pa znaša okoli
40 tisoč dinarjev.
Iz smeri Ivence proti Brezo-
vici je vozil osebni avto Rudolf
Arčan iz Šmiklavža. Ko je
v Brezovici pripeljal do dela
makadamske ceste, je zapeljal
na desni rob vozišča. Po robu
je vozil še okoli 20 metrov, na-
kar je vozilo obrnilo na bok,
nato pa na streho. Vozilo se je
potem prevračalo po pobočju
in obtičalo na njivi. V nezgodi
sta se lažje telesno poškodova-
la voznik Arčan in sopotnica
Alojzija Pogorevc, sopotnika
Cirila Arčan in Rudolf Arčan iz
Šmiklavža pa sta bila hudo te-
lesno poškodovana.
Izsledili pobeglega
voznika
V	prometni nezgodi, ki se je
pripetila 23. oktobra zvečer
v Laškem, je bila ena oseba
hudo telesno poškodovana.
Po Poženelovi ulici v La-
škem je vozil osebni avtomobil
70-letni Julij Gorič iz Laškega
in hotel zapeljati na dovozno
cesto k hiši, kjer stanuje. Ko je
izstopil, da bi odprl zadnja leva
vrata, je po Poženelovi ulici
v smeri lokalne ceste pripeljal
voznik osebnega avtomobila
Zdravko Brečko iz Laškega.
Gorič je stal tik ob zadnjem
delu svojega vozila, ko ga je
Brečko, ki je vozil po levi stra-
ni, zadel in ga stisnil med obe
vozili. Julij Gorič se je v tej
nezgodi hudo telesno poško-
doval, voznik Brčko pa je pe-
ljal dalje. V Marijagradcu je na-
to trčil v podvoz, vozilo zapu-
stil in odšel neznano kam. Čez
dva dni so voznika, ki je po
nezgodi v Laškem peljal dalje,
delavci postaje prometne mili-1
ce Celje izsledili.
Z mostu v smrt
Na Ljubnem se je v sredo,
24. oktobra ob 7.05 uri, pripe-
tila prometna nezgoda, ki se
je končala s smrtjo.
Ivan Stergar iz Gaberk je vo-
zil osebni avtomobil po regi-
onalni cesti iz smeri Mozirja
proti Lučam. Ko je v Ljubnem
pripeljal do mostu čez reko Sa-
vinjo, je začelo vozilo zaradi
spolzkega vozišča, zanašati.
Trčilo je v varovalno ograjo na
mostu, ki se je podrla, avto pa
je zgrmel v Savinjo. Hudo po-
škodovanega voznika so pripe-
ljali v bolnišnico v Topolšico,
kjer pa je še isti dan popoldne
poškodbam podlegel.
Povozil ga je vlak
V	sredo, 24. oktobra je, ob
5.45 uri, prišlo do nezgode na
železniških tirih, kjer je umrl
pešec.
Pešec Jože Lajnček iz Šent-
jurja je hodil med železniškimi
tiri iz smeri Šentjurja proti
Grobelnem. Ko je bil oddaljen
od železniške postaje le nekaj
metrov, je s celjske smeri pri-
peljal tovorni vlak, ki ga je
Lajnšček slišal iii se zato uma-
knil na drug tir. Žal je po njem
v tem trenutku pripeljal mo-
torni potniški vlak iz smeri
Grobelnega. Pešca je žadel in
ga zbil med tire. Z reševalnim
avtomobilom so Jožeta
Lajnščka odpeljali v celjsko
bolnišnico, kjer pa je poškod-
bam podlegel.
Trčil v priklopnik
Na magistrlni cesti izven
naselja Leveč se je v torek, 23.
oktobra popoldne, pripetila
prometna nezgoda, v kateri je
bila ena oseba hudo telesno
poškodovana, gmotna škoda
pa znaša okoli 42 tisoč di-
narjev.
Iz smeri Celja roti Žalcu je
vozil osebni avtomobil Silvo
Povale iz Šentjurja. Izven na-
selja Levecje zapeljal na desno
stran vozišča, na bankino in
travnik, kjer je trčil v priklop-
nik, ki je bil pripet k parkirne-
mu avtomobilu izven vozišča.
V nesreči je bil hudo poškodo-
van sopotnik v Povaletovem
avtomobilu. Roman Zajec iz
Marnega pri Hrastniku.
Smrt v križišču
Na magistralni cesti izven
naselja Žalec se je v petek, 26.
oktobra ob 14.04 uri pripetila
prometna nezgoda, ki je terja-
la življenje.
Po cesti proti Gotovljam je iz
žalske smeri proti magistralni
cesti vozil osebni_ avtomobil
Milan Painkret iz Žalca. Ko je
pripeljal do križišča, je zapeljal
na prednostno magistralno ce-
sto, v trenutku, ko je iz smeri
Šempetra pripeljal po magi-
stralni cesti voznik tovornega
avtomobila Milan Nesvanulica
iz Celja. Med voziloma je prišlo
do trčenja, v nesreči pa je voz-
nik Painkret na kraju nezgode
umrl.
Zaneslo jo je
v prometni nezgodi, ki se je
pripetila v petek, 26. oktobra
ob 7. uri na regionalni cesti
izven naselja Nazarje, je bila
ena oseba hudo telesno poško-
dovana, gmotna škoda pa zna-
ša okoli 29 tisoč dinarjev.
Iz smeri Radmirja proti Mo-
zirju je vozila osebni avtomo-
bil Mojca Žerovnik iz Gornje-
ga Grada. V Nazarjah jo je
v bližini bencinskega servisa
začelo zanašati. Zapeljala je na
nasprotni vozni pas, kjer je tr-
čila v levi bok osebnega avto-
mobila, v katerem se je iz na-
sprotne smeri pripeljala vozni-
ca Jolanda Prislan iz Mozirja.
Vozilo Prislanove je po trčenju
obtičalo v obcestnem jarku,
voznica pa je bila hudo telesno
poškodovana.
Prodajal in kradel
R.A. je bil član skupine, ki
je po hišah in stanovanjih
v blokih prodajala raznovrst-
no tekstilno robo kot so, na
primer, zavese. Dvaindvajse-
tega oktobra dopoldne pa je
komaj polnoletni R. stopil
v odklenjeno stanovanje na
Vranskem, kjer je ukradel de-
narnico z gotovino in čeki, vse
skupaj pa je vredno 25 tiso-
čakov.
Poskus ropa
v Nazarjah
Dva maskirana in oborože-
na človeka sta v petek, 26. ok-
tobra dopoldne prišla do sta-
novanjske hiše v Nazarjah.
Občanka N.C. je, nič hudega
sluteč, odprla vrata, nakar sta
maskiranca vdrla v hišo ter
N. C. in njenega prijatelja D. F.
z orožjem prisilila k pokoršči-
ni. Storilca sta se hotela doko-
pati do denarja in dragih ali
dragocenih predmetov, a sta
bila s kraja dejanja nenadom'
pregnana. Zbežala sta do avto-
mobila, ki je bil v času ro^.
parkiran na lokalni cesti ob
vi meji pri hiši oškodovanke
v Nazarjah 135. Delavci UP
Celje pozivajo občane, ki ^
v navedenem času in kraju «
deli parkirani osebni avtomO;
bil, da to sporočijo najbližji pi>
staji milice ali Upravi za notra
nje zadeve Celje.
Tatvina z mopeda
Neznanec je v torek, 23.
tobra ponoči izvršil drzno^
tvino nad S. S., ki se je peUaj
na kolesu v smeri Zgornje »
dinje. Dejanje je storil tako.
je z motorjem peljal tik rtii",
kolesarke, potegnil za pas ^ 4
ne torbice, tako da je oško" -
vanka padla s kolesa. Jai |
torbico pobral in se odpeiJ
dalje. Ko se je ustavil, je s ^
dinarje, devize, z dokume
pa tako nima kaj početi.
Oglas se ni obnesel
Občan M.U. iz GornjjJ
Grada se je odločil P^^^^t]
svoje motorno kolo zn^
Gillera, tip 200 R, register y
številka CE 28-940.
o tem obvestil potencialni .5
pce motorjev, je dal v cas^
oglas. V sredo se je razve ^
kupca, kije želel motorno j,
najprej preizkusiti,
nja je uspela, a kaj ko K^f^eje
bilo od nikoder.
v neznano z vozilom, vre
40 tisočakov.
-interier
Šlandrov trg 9 Žalec
Najbolj obiskana trgovina
s pohištvom in
stanovanjsko opremo na
štajerskem
Zakaj? Najnižje cene in
ugodni kreditni pogoji!
Pravi naslov za nakup
pohištva
LISTAMO
PORUMEMEU
STKANI
Zbira:
Miloš Ukar
Slovenec, 2. oktober 1940
Celjska policija proti špekulantom In
navljalcem cen
Predstojništvo mestne policije v Celju je včeraj izreklo
šest kazni po čl. 4 odredt>ekr. banske uprave z dne 7. IX.
1940 o kaznovanju d^anja s katerim se ogroža redna pre-
skrba z živili in ostalim blagom na občutne denarne kazni.
Pet trgovcev in mesarjev je bilo kaznovanih po 2000 din
(povprečna plača uslužbenca 810 din), en gostilničar pa po
1000 din. Dva trgovca s špecerijo sta bila kaznovana radi
tega, ker sta prodajala moko, kateri je maksimirana cena
5 din po 5,50 din. Tretji trgovec je prodajal volno po
pretirano visoki ceni. Oba mesarja sta bila kaznovana radi'
tega, ker sta prodajala mast in slanino po previsoki ceni*
Gostilničarje bil kaznovan radi tega, ker je prodajal ribe}
ki so jih uvozili iz Dalmacije in zanje plačal 16 din kg,
v Celju pa prodajal po 28 din. Zvedelo seje, daje zahteval
za ribe celo 32 din. Vsi obsojeni so proti pohcijskim kaž'
nim vložih priziv.
Prvi sneg. Sneg je pobelil Mozirsko planino. Čez nedeljo
je radi mrzlih deževnih dni zapadel na Mozirski planM
prvi sneg. Zasneženi pas sega do Radigunde. Sneg je
zapadel tudi na Konjiški gori. Če bo vreme še nekaj dni
tako hladno, bo sneg najbrže tudi ostal.
SP. REČICA P 63270 LASKO
(pri tovarni TIM)
tel. (063) 731-046
Odprto od 7.30 do 19. ure,
sobota od 7.30 do 17. ure,
nedelja od 7.30 do 12. ure.
Ne prezrite
ugodnega nakupa:
-	sladkor 50 kg
(1 kg po 10,50 din)
-	sladkor 10 kg 112,00 din
-	olje Zvezda po 14,90 din
-	pralni prašek Oskar 3 kg
po 52,90 din
-	mehčalec 41 - uvoz,
po 68,90 din
Vljudno vabljeni k nakupu!