Oznaka poročila: ARRS-RPROJ-ZP-2011-1/189 ZAKLJUČNO POROČILO O REZULTATIH RAZISKOVALNEGA PROJEKTA A. PODATKI O RAZISKOVALNEM PROJEKTU 1. Osnovni podatki o raziskovalnem projektu Šifra projekta J6-0258 Naslov projekta PODEŽELJE IN MESTO NA PRIMORSKEM: DRUŽBENA, GOSPODARSKA IN PRAVNA RAZMERJA MED STARIM REDOM IN MODERNIZACIJO Vodja projekta 10728 Darko Darovec Tip projekta J Temeljni projekt Obseg raziskovalnih ur 6.330 Cenovni razred B Trajanje projekta 02.2008 - 01.2011 Nosilna raziskovalna organizacija 1510 Univerza na Primorskem, Znanstveno-raziskovalno središče Koper Universita del Litorale Centro di ricerche scientifiche di Capodistria Raziskovalne organizacije -soizvajalke Družbenoekonomski cilj 13. Splošni napredek znanja - RiR financiran iz drugih virov (ne iz splošnih univerzitetnih fondov - SUF) . Družbeno-ekonomski cilj1 Šifra 13.06 Naziv Humanistične vede - RiR financiran iz drugih virov (ne iz SUF) 2. Sofinancerji2 1. Naziv Naslov 2. Naziv Naslov 3. Naziv Naslov B. REZULTATI IN DOSEŽKI RAZISKOVALNEGA PROJEKTA 3. Poročilo o realizaciji programa raziskovalnega projekta3 Težišče raziskovalnega projekta je vprašanje odnosa med večjimi mesti (Gorica, Trst, Koper) in njihovimi podeželji v primorskem prostoru v teku novega veka in v 19. stoletju, s poudarkom na procesih spreminjanja/ohranjanja tradicionalnih razmerij in postopnega uveljavljanja modernizacije. K vprašanju je projektna skupina pristopala tako, da je v središče svojega opazovanja postavila tako mestno kot podeželsko okolje in ljudi, predvsem pa dvostranskost - recipročnost odnosov, ki so uravnavali komplementarno povezanost ter soodvisnost mesta in podeželja. Na ta način je ne samo mestno, ampak tudi in s posebnim poudarkom podeželsko družbo obravnavala kot stvarnost, sposobno aktivnega odnosa do mest ter suverenega odzivanja na izzive modernizacijskih sprememb, ki so se najprej dogajale prav v urbanem svetu, pojavljale pa so se tudi kot neposredne rezultante širših družbeno-gospodarskih ter kulturnih vplivov in izraz vse močnejše centralne države. Skupnosti in posamezniki, tako v mestih kot v podeželskih okoljih, niso sprejemali novih impulzov pasivno, ampak so se jim na razne načine prilagajali. Na ta način, pod pritiskom raznih dejavnikov in izbir je prihajalo med mestom in podeželjem do medsebojnih vplivov in součinkovanj. Posameznike z enega in drugega okolja je torej skupina obravnavala kot aktivne subjekte zgodovinskih procesov in si prizadevala ugotavljati področja, akterje, oblike in stopnje recipročnosti. S tem je preoblikovala tradicionalni pristop k zgodovini tega prostora, ki je izhajal iz predpostavke o dominantnem in enostranskem razmerju mesta v primerjavi s podeželjem. Prenovljenega pristopa ni narekovala zgolj metodološka potreba, ampak iz mnogih elementov izhajajoča hipoteza, da podeželskega prostora v vplivnih sferah mest Trst, Gorica in Koper ni zaznamovala enovita podeželska kultura, ampak da so bile podeželske skupnosti sposobne različnih odzivov in so razvijale različne socialne ter gospodarske sisteme, ki so se skozi čas spreminjali in prilagajali razvojnim dinamikam. Raziskava je potekala preko analitičnega in komparativnega pristopa (primerjava sosednjih in evropskih raziskovalnih okolij). Del raziskovalne dejavnosti projektne skupine se je osredotočil tudi na pregledne študije (npr. Darko Darovec, Zgodovina Istre in njen prevod Breve storia d'Istria). Partikularne študije pa so se osredotočile na štiri aspekte odnosa med mestom in podeželjem: na institucionalni vidik, na družbeni in kulturni vidik, gospodarski vidik in vidik spolov. Institucionalni vidik: Raziskovalna skupina je posvetila veliko pozornosti institucionalnim vidikom, bodisi v smislu okvirne problematike, povezane z vsestranskim dogajanjem, bodisi v smislu specifičnih institucionalnih struktur in upravnopolitičnih sistemov. V kronološki perspektivi so bili deležni pozornosti najprej mestni statuti, kot zbiri civilnega in kazenskega materialnega in procesnega prava in načina urejanja javnega življenja mestnih občin, v katerih se zrcalijo tako politi čnoupravne kot družbene in gospodarske strukture od srednjega veka dalje. Te institucionalne strukture so direktno, še bolj pa indirektno vplivale na dogajanja tudi v podeželskih območjih, ki so sodila v upravno ali gravitacijsko sfero središč kot na širše zaledje, ki je bilo v jurisdikciji omenjenih mest. V zadnji fazi novega veka se je njihova vloga in veljava postopoma izgubljala in prepuščala prostor prodiranju vse izrazitejše centralne državne politike, saj je ta vedno bolj uveljavljala svoj primat v smislu centralizacije države, njenih prihodkov in izdatkov - torej v smeri birokratizacije države. Na obravnavanem področju prihajajo pri tem do izraza izrazite razlike med avstrijskim in beneškim delom, a tudi znotraj habsburškega - avstrijskega pravnega in političnega okvirja, kjer je močno izstopal tržaški primer, ki je v začetku 18. stoletja zaradi prostopristaniške vloge prešel pod neposredno upravo centralnih upravnih organov. To je pomenilo upravnopolitični modernizacij ski poseg in postopno marginalizacijo municipalnega statutarnega sistema (tako na ravni norme kot na ravni upravnih organov oziroma nosilcev oblasti na srednji ravni - ravni prej relativno samostojnih mestnih komun) vse do njegove popolne podreditve državnemu političnoupravnemu ustroju. V sklopu institucionalnih vidikov je raziskava obravnavala tudi nekatere posamezne ustanove oziroma njihove nosilce, ki so bili s svojimi vlogami in praksami nosilci razmerij med mestom in podeželjem. Eden od teh je institut notariata, ki je bil razširjen na celotnem obravnavanem območju in ki ga je raziskava vzela v pretres v severozahodni Istri tako na ravni norme kot na ravni prakse. Izkazalo se je, da se je ta del Istre v tem oziru razvijal v skladu in po zgledu s sosednjimi kraji v zgornje in vzhodno-jadranskem območju, s tem, da se je delovanje te institucije prilagajalo že ustaljenim krajevnim posebnostim. Tako se je v obmorskem pasu od Trsta, preko Milj, Kopra, Izole in Pirana oblikovala edinstvena ustanova, vicedominarija, ki je bila zadolžena za overovljene notarskih spisov, nadzor nad delovanje drugih pisarniških uradov ter skrb nad vodenjem in urejanjem knjig izvlečkov notarskih aktov. Prav tako pa je skrbela za arhiviranje vseh zadev javne vere. V delokrogu in praksi vicedominarija prihajajo do izraza oblike in intenzivnost povezav med mestom in podeželjem na najrazličnejših družbenih ravneh in vidikih življenja obeh prostorov. Skupina se je ukvarjala tudi z vprašanji razvoja določenih upravnih, sodnih in drugih državnih organov, ki so povezovali mesto s podeželjem, zlasti s posebnostjo funkcije kapitana Slovanov, ki je bil tako davčna kot pravna oziroma upravna ustanova koprskega zaledja. Skrbel pa je tudi za vojaško urjenje podeželske vojske in zadeve obrambe mesta in province. Verjetno njegove funkcije izhajajo že iz 14. stoletja in verjetno so po koprskem uporu tudi za to funkcijo predvideli nekoga iz vrst beneškega patriciata. Hkrati je funkcija in urad kapetana Slovanov zagotavljal tudi zaščito podeželskega prebivalstva. Na podlagi obravnave knjige Glavarja Slovanov je bila nazorno prikazana pestrost nekdanjih družbeno-ekonomskih odnosov ter obveznosti na koprskem podeželju. Knjiga vsebuje nekatere določbe, zlasti v zvezi s pobiranjem dajatev, pa tudi splošne določbe o pristojnostih Kapitana Slovanov, in sicer od leta 1587 do 1724. Iz nje mdr. razberemo, da so morali vaščani poleg letnih dajatev prispevati posebne dajatve še v času sejma na Rižani (15. avgusta), ob pustu, za Veliko noč, za praznik sv. Martina, nekatere tudi za božič ter za dovoljenje za lov. Dalje so morali prispevati še za les za koprski most, za mestnega zvonarja ter za mestno uro, ob dnevih posameznih vaških praznikov pa so morali vaški župani poleg zbranih posebnih dajatev še pogostiti Kapitana Slovanov in njegovo spremstvo. Dobrih 515 lir so znašale obveznosti vasi do fiskalne (deželne) komore, v primerjavi z naštetimi obveznostmi pa so bile precej skromnejše dajatve še za koprskega podestata in kapitana, ki so jih bili dolžni zbrati in mu jih predati vaški župani. Posebno vlogo pa je imel koprski Glavar Slovanov tudi v vojaški organizaciji koprskega komuna, skrbel je za organizacijo obrambe na koprskem podeželju, za vprašanje meja med vaškimi komuni, za pobiranje davkov, zadolžen pa je bil še za nižje sodne posle. Še najbolj se je izkazal ob turških vdorih v drugi polovici 15. in prvi polovici 16. stoletja, v času beneško-avstrijske vojne 1508-16 ter v stalnih razprtijah in obmejnih spopadih s sosednjimi avstrijskimi podložniki vse do t. i. vojne z Uskoki (ali vojne za Gradiško) v začetku 17. stoletja. Da so bili Slovenci iz teh mejnih vasi priznani vojščaki, pričajo tudi novačenja med kmeti za tridesetletno vojno v Nemčiji in za daljne kraje v Španiji. Posebna pozornost je bila namenjena razvoju »modernih« upravnih institucij, s poudarkom na policijskih organih. Preučeni so bili pravni, formalni in organizacijski vidiki uvajanja moderne policije, definicije njenega delokroga, ustroja in praktičnega delovanja, kontinuitete in spremembe v njenem delovanju v teku 18. stoletja. Ta del raziskave je potekal na primeru Trsta, ki je bil skupaj z Dunajem in nekaterimi drugimi večjimi urbanimi okolji v času terezijanskih reform in pravnega absolutizma eden od laboratorijev za preizkušanje in razvijanje mehanizmov državnoupravnega sistema ter politike »javne koristi«. Modernizacija policijske institucije je bila v tržaškem primeru povezana z zahtevami in specifičnimi primeri prostoluškega razvoja in hitre rasti mesta, ki je temeljila na priseljevanju najrazličnejšega domačega in tujega prebivalstva. Načela merkantilne ekonomije so namreč spodbujala tudi vse močnejši pretok ljudi od vsepovsod. Vse to pa je narekovalo ustrezni nadzor nad prebivalstvom in zagotavljanje ter spoštovanje »dobrega reda« kot predpostavke za atrakcijo podjetništva, za zagotavljanje ustrezne rasti mestne aglomeracije in omejevanje pojavov družbene dekadence. Policijski sistem je poleg mesta zajemal v svoj delokrog tudi tržaško podeželje, ki je pri tem odigravalo varovalno vlogo v primeru z širšem mestnem zaledju. Župani tržaške okolice so imeli točno določene naloge v kontekstu policijskega sistema, ki je bil torej po eni strani upravni in nadzorni organ in hkrati institucionalna raven integracije ter kooperacije med mestom in podeželjem. Raziskovanje je temeljilo na pregledu policijskega arhivskega gradiva tržaškega območja in preizkušanja upravnopolitičnih praks za dosego t.i. »dobrega javnega reda« in za uveljavljanje načela »skupnega dobra«. Poudarki so bili tudi na razlikah, ki so jih v organiziranosti in praksah terjale različne razmere v mestu in na podeželju. Razvoju policijske znanosti kot posebne veje prava in pozneje uprave in njenim značilnostim v monarhiji je bil posvečen tudi posebni tematski sklop v reviji Acta Histriae (2010, št. 3). Družbeni in kulturni vidik Drugo polje raziskav je bilo preučevanje odnosa med neformalnimi in formalnimi družbenimi mrežami in razmerjem med mestnimi oblastmi in laičnimi skupinami organiziranimi po kanonskem pravu (bratovščine). Preučevalo se je njihovo vpetost v mestno življenje, njihove stike in vplive na zaledje oz. podeželje. Bratovščine so bile nosilke družbenega razvoja, ki so posamezniku nudile materialno in moralno podporo ter upravljale z ubožno oskrbo in javnimi socialnimi ustanovami. Upravljanje nad slednjimi jim je prepustila centralna in mestna oblast, ki jim je za to delovanje dala tudi primerno finančno podporo. S svojimi pravili so vplive na religiozne in karitativne prakse posameznika, vključevale so se tudi v poročne prakse z dajanjem dot. Z donacijami in oporočnimi volili se je v njihovih rokah zbiralo veliko materialno premoženje, s katerim so gospodarili upravitelji. Ti so se ukvarjali z oddajanjem posesti v najem, posojanjem denarja oz. z vlaganjem v zastavljalnice, s čimer so si zagotovile varno naložbo in zaslužek. Sredstva so bila skladno z regulativi na voljo predvsem članom bratovščine, občasno pa tudi posameznim izbranim revežem. Posebne pozornosti je bila deležna tudi praksa darovanja in ekonomike bratovščin, ki so na nek način vplivali na ekonomiko preživetja. Da bi skupina dosegla večjo kritično maso teoretskih pristopov, je organizirala mednarodno konferenco Priče in pričevanja. Poseben poudarek konference je bil na primerjavi vloge pričevanj v preprostih skupnostnih s sistemom običajev in neverbalne komunikacije z njihovimi vlogami v kulturah, kjer prevladuje pisana beseda. Izpostavljeni so bili zlasti instrumentalni in kulturni vidiki prič in pričevanj oziroma vloge pričevalca in pričevanj v različnih kulturnih sistemih in kontekstih. Omenjenim metodološkim in vsebinskim vprašanjem je bil namenjen tematski sklop v reviji Acta Histriae (2011, št. 12). Drugo polje raziskovanja družbenih razmerij med mestom in podeželjem je bilo posvečeno preučevanje oblik vključevanja podeželskega prebivalstva v mestna okolja. Ta problematika je v osnovi povezana z značilnostjo demografskega razvoja mest in njihovimi dolgoročnimi težavami samostojnega obnavljanja prebivalstva, pri čemer je imigracija pomenila ključen element. Glede tega je zopet izstopajoči primer Trst, ki je po razglasitvi prostega pristanišča na začetku 18. stoletja beležil vse večjo rast prebivalstva, slonečo na množičnem doseljevanju. Vgrajevanje priseljencev in oblikovanje novega družbenega tkiva je temeljilo v veliki meri na tesnem odnosu z neposrednim zaledjem, iz katerega je večina novega prebivalstva tudi prihajala. Oblike vključevanja in izključevanja novih prišlekov ter socialne mreže, ki so se na ta način vzpostavljale med mestnim in zalednim prostorom predstavljajo posebno raven odnosov, povezanosti in recipročnih vplivov med mestom in podeželjem. Na tem raziskovalnem področju so bili oblikovani nastavki za analizo socialnih mrež, strategij in politik začasnega ali trajnega vključevanja podeželskega prebivalstva v mestno gospodarsko in družbeno stvarnost. Pomembno področje preučevanja vključevanja podeželskega prebivalstva v mestno gospodarsko tržišče so tudi vajenci in obrtniški pomočniki. Izkazalo se je, da je Trst imel posebno odprt odnos do vajencev in pomočnikov iz podeželskega zaledja kot pa do tovrstne delovne sile znotraj samega mesta,kar je bilo povezano po eni strani z odsotnostjo cehov in prostostjo poklicev, hkrati pa s čistim interesom mojstrov, ki so raje sprejemali tuje vajence, ker so za vajeniški staž plačevali, medtem ko domači pogostokrat tega niso bili zmožni. Raziskovanje družbenih vidikov se je na osnovi demografskih in upravnih virov ter kvantitativne analize soočilo tudi vprašanjem javnega zdravja in analiziralo odnose med mestom in podeželjem v luči epidemij kolere v Istri v 19. stoletju. Ugotavljalo je predvsem značilnosti urbane populacije v Kopru in njene povezave z obolevnostjo ter ocenjevalo razsežnosti epidemij v mestnem zaledju. Analize razmerij med stanovsko-poklicnimi strukturami, načini življenja ter gospodarskimi dejavnostmi prebivalstva ter pojavljanjem kolere so pokazale povezavo med skupinami prebivalstva, aktivnimi v določenih (ne)agrarnih dejavnostih in širjenjem kolerozne okužbe, katere poti so sovpadale s potmi stanovsko-poklicnih skupin na dnevnih relacijah med mestom in podeželjem. Obravnava zdravstvenega področja je zajela v pretres tudi podobo zdravnika v družbenem diskurzu 19. stoletja, ki je opazovan predvsem v kontekstu razmerja med mestnim in podeželskim miljejem. Ob primerjavi obeh mentalitetnih miljejev in opazovanju ljudskega odnosa do bolezni, zdravja in predstavnikov zdravstvenih organov (pri čemer je zaznati meščansko idealiziranje zdravniškega poklica na eni ter predsodke in nezaupanje na podeželju na drugi strani) je bila opazovana vloga zdravnika zlasti med najhujšimi epidemijami. Posebna pozornost je bila posvečena opazovanju odklonilnega odnosa podeželanov do mestnih izvajalcev zdravstvenega nadzora in odnosa mestnih avtoritet do podeželskega zaledja z vidika širjenja zdravstvene ozaveščenosti v teh okoljih ob upoštevanju spreminjajočega se odnosa do zdravja. Gospodarski vidik Raziskovalno delo na področju gospodarske zgodovine je bilo posvečeno analizam kvalitativnega gradiva o družbenem in gospodarskem razvoju Trsta in njegovega agra, s posebnim poudarkom na kolonizaciji, družbenih in gospodarskih razmerjih, posestnih strukturah, priseljenskih procesih, političnoupravnih vprašanjih, konceptualnih in metodoloških problemih pri obravnavi zgodovine odnosov mesto-podeželje. V tujini so bile objavljene tudi študije primerov podeželskih ekonomij in strategij preživetja na podeželju, v katerih so opisani podeželski odzivi na vplive urbanih središč, ki se kažejo v obliki taktik in praks vaških skupnosti in posameznikov, in sicer tako v zgodnjenovoveški družbi kakor v procesu modernizacije. Kvalitativna in kvantitativna analiza različnih zvrsti virov (zlasti arhivskih) je omogočila nove izsledke o podeželskih kulturah in ekonomijah v času tranzicije iz starega reda v modernizacijo. Narejena je bila študija o gospodarskih značilnostih gospostev v zahodnem slovenskem prostoru v zadnjih desetletjih 16. in prvih desetletjih 17. stoletja. Na osnovi uradnih cenitev vrednosti gospostev, razprava predstavlja strukturo gosposke rente in poskuša oceniti morebitno prisotnost in razsežnost aktivnega pristopa gospodov h gospodarskim dejavnostim prebivalstva. Narejena pa je bila tudi primerjava temeljnih značilnosti fevdalne ekonomije na Primorskem z drugimi evropskimi območji. Del študij primerov se je osredotočil na različne vaške skupnosti in vaške elite ter njihov odnos z mesti: osredotočal se je na ekonomijo podeželja in strategije preživetja na podeželju ter iskali podeželske odzive na vplive urbanih središč, ki so se kazali v obliki taktik in praks vaških skupnosti in posameznikov in sicer tako v zgodnjenovoveški družbi oziroma družbi starega reda kakor v procesu modernizacije. Del analitičnih študij primerov se je dopolnilo in izdalo v tujini. Vidik spolov Poseben del raziskovanja družbenih odnosov je predstavljal položaj spolov v mestih. Narejena je bila pilotna študija za mesto Trst. Zaradi hitre in neenakomerne rasti Trsta se kaže prevladanje moške populacije med migranti v mesto in celotni populaciji. Ta okoliščina je drugačna od drugih mest, saj v tipični spolni strukturi evropskih mest prevladuje ženska populacija. Za Trst je značilna specializacija trgovine in služb, ki so bile povezane s pomorsko naravnanostjo mesta, ter rast mestne aglomeracije, kar je pomenilo večanje delovnega trga za moške poklice in moško delovno silo. Ženskam pa je mesto odpiralo predvsem možnosti zaposlovanja v služnostnih vlogah. Za le-te pa je povpraševanje naraščalo z določim zamikom, zaradi česar je ženska priseljenska komponenta ostajala nekoliko manj številna od moških tokov. Podeželska območja, iz katerih so izvirali tržaški priseljenski tokovi pa so bila glede spolne strukture zelo raznolika, saj je več kot polovico ženskega priseljevanja izviralo iz slovenskega zaledja (Goriške in Kranjske), medtem ko so bili tokovi iz Istre in zlasti iz Furlanije glede ženske komponente bolj skromni. Za Istro je sploh značilno, da se je do srede 19. stoletja odzivala na ponudbe tržaškega delovnega trga manj izrazito in v večji meri sezonsko oziroma začasno, šele proti koncu 19. stoletja je postala eden od osrednjih izvornih bazenov tržaškega prebival stvenega tkiva. Dolgotrajno slabšo zastopanost Istranov v Trstu razlagamo s socialnimi in demografskimi razlikami v Istri, in večjo sposobnost navezovanja prebivalstva na krajevne vire. Hkrati pa tudi na sistem, ki je omogočal sezonsko izločevanje dela prebivalstva in njegovo vključevanje v nekatere ekonomske sektorje bližnjega prostega pristanišča. V ospredju tega dela raziskave so bile ženske in njihovi 'preživetveni' odzivi na okoljske in biološke danosti ter vpliv obeh dejavnikov na oblikovanje specifičnih socialnih mrež. Ženske so posedovale odločilno ekonomsko moč in ta moč je imela včasih specifične učinke na sočasne demografske trende. 4. Ocena stopnje realizacije zastavljenih raziskovalnih ciljev4 Raziskava je utemeljila zastavljeno hipotezo in izpostavila različne elemente, ki potrjujejo komplementarnost razmerij med mestom in podeželjem v obravnavanem prostoru in časovnem obdobju. Opazovanje mestne in podeželske stvarnosti ter njenega razvoja v luči recipročnih povezav in vplivov je ovrednotilo metodološki in konceptualni pristop, ki je bil prej zanemarjen. Odprlo je novo analitično in interpretativno raven zgodovinskega dogajanja območja, ki ga zaznamujeta gostota zgodovinskih mestnih naselbin obmorskega tipa in raznolikost ožjih in širših zalednih podeželij. Izpostavilo je živahnost in večplastnost povezav med urbanimi in podeželskimi stvarnostmi, ki prihajajo do izraza na ravni obojestranskih koristi in funkcionalnosti družbenih, gospodarskih in pravno-administrativnih sistemov. Raziskava je privedla do dodatne artikuliranosti izhodiščne hipoteze, s tem, da je ugotovila kompleksnost razmerij in predvsem specifike posameznih mestnih in podeželskih primerov. To pomeni, v okviru splošnih razvojnih determinant in smernic, raznolikost in posebnost odzivanja posameznih skupnosti na izzive, spremembe, razmere in specifične okoliščine. Potrjena in dodatno razčlenjena se je izkazala večplastnost razmerij, ki gredo od institucionalno organizacijske ravni, do družbene, gospodarske in kulturne. Stopnja povezanosti in simbiotičnega funkcioniranja mestnih in podeželskih območij je prišla do izraza, ob konkretnih izmenjavah kot so na primer migracije, prenos gospodarskih in praktičnih znanj in praks ter kulturnih vplivov, tudi na specialnem, a izredno občutljivem in nazornem indirektnem kazalniku družbenih razmerij, kot je področje zdravstva, mentalitet, religioznih praks in ustanov ter družbene solidarnosti.Raziskovalni cilji, torej predstavitev različnih izkušenj različnih mestnih in podeželskih skupnosti se je pokazala, raziskovalni rezultati pa svodbujajo tudi nadaljevanje raziskav v določene smeri: zgodovina modernizacije, mentalitetnih in kulturnih praks, historične demografije, zgodovine spolov in razvoja določenih pravnih sredstev, skratka vseh področij, ki so bila predmet omenjenega raziskovalnega projekta. 5. Utemeljitev morebitnih sprememb programa raziskovalnega projekta oziroma sprememb, povečanja ali zmanjšanja sestave projektne skupine5 V času trajanja projekta je prišlo do zamenjave nekaterih članov projektne skupine zaradi pridobitve novih projektov oziroma s ciljem dopolnitve določenih raziskovalnih vsebin. 6. Najpomembnejši znanstveni rezultati projektne skupine6 Znanstveni rezultat 1. Naslov SLO Aleksij, Kalc, Tržaško prebivalstvo v 18. stoletju: priseljevanje kot gibalo demografske rasti in družbenih sprememb. ANG Aleksij, Kalc, The population of Trieste in the 18th century: migration as a motiv for demographic growth and societal changes. Opis SLO Monografska obravnava demografskega in družbenogospodarskega razvoja prostopristaniškega Trsta v 18. stoletju, s posebnim poudarkom na procesih priseljevanja, kot gonilnega dejavnika gospodarskega razvoja in oblikovanja povsem novega družbenega tkiva. Delo je tematsko in metodološko inovativni prispevek v slovenskem zgodovinopisju in postavlja Trst v kontekst evropskega urbanega razvoja ter evropske zgodovine mest. ANG The monograph deals with the demographic and socio-economic development of the 18th century freeport of Trieste, with particular emphasis on the immigration processes, which were the driving factors in the economic rise of the city and in its completely new social fabric formation. The monography is an original thematic and methodological contribution to the slovene historiography; it puts Trieste into the context of the European urban network and in the European urban history. Objavljeno v Aleksij, Kalc, Tržaško prebivalstvo v 18. stoletju: priseljevanje kot gibalo demografske rasti in družbenih sprememb. Koper: Univerza na Primorskem, Znanstveno-raziskovalno središče, Založba Annales : Zgodovinsko društvo za južno Primorsko, Trst : Narodna in študijska knjižnica, 2008 Tipologija 2.01 Znanstvena monografija COBISS.SI-ID 243386112 2. Naslov SLO Darovec, Darko, Beneški in Avstrijski denar v Istri v zgodnjem novem veku ANG Darovec, Darko, Venetian and Austrian money in Istria in the modern age. Opis SLO Za gospodarsko zgodovino severne Istre je v obdobju od 16. do 19. stoletja značilna stagnacija oz. upad gospodarskega razvoja. Avtor v članku dokaže močno ekonomsko odvisnost od zaledja in intenzivnost trgovskih izmenjav s kraji pod oblastjo Habsburžanov, zlasti s Trstom in deloma tudi Reko in meni, da so bile te vezi življenjsko pomembne za prebivalce beneških severno istrskih mest in njihovega zaledja. Omenjene trgovske vezi so vplivale tudi na monetarno politiko sosednjih notranjeavstrijskih dežel, kjer so se že v 16. stoletju uveljavili boljši menjalni tečaji. ANG Economic history of Istria in early modern period is characterized by stagnation or even decline of economic development. In article author argues strong economic ties with hinterland Slovene and Croatian places under the Hapsburg rule, and in particular with Trieste and partly with Rijeka, and states that they were of vital importance to the inhabitants of venetian northern Istrian towns and their hinterlands. The trade connections influenced on the monetary policy in Carniola and resulted in formation of a special Carniola currency within the Hapsburg monarchy in 16th century. Objavljeno v Darovec, Darko, Beneški in Avstrijski denar v Istri v zgodnjem novem veku. Ann, Ser. hist. sociol., 2008, letn. 18, št. 2, str. 277-288. Tipologija 1.01 Izvirni znanstveni članek COBISS.SI-ID 1533139 3. Naslov SLO ČEČ, Dragica, DAROVEC, Darko, Pomen podeželskih utrdb ob habsburško-beneški meji v zgodnjem novem veku ČEČ, Dragica, DAROVEC, Darko, The importance of rural fortifications along ANG the Venetian-Habsburg border in the early modern period. Opis SLO Članek obravnava različne vloge vaških utrjenih prostorov v severni Istri v okviru zgodnjenovoveških vojaških spopadov in vloge kmečkega prebivalstva v njej. Med vojaške dogodke uvrščamo vpade osmanskih roparskih skupin ter prvo in drugo Habsburško-beneško vojno. Obravnava njihove številne funkcije utrjenih krajev, med njimi tudi simbolične, arhitekturno različnih krajev: utrjenih cerkva, stražnih stolpov, utrjenih kraških jam, utrjenih krajev s stražnimi stolpi, tako v času vojne kot v času miru. ANG In this article, the authors study the diverse roles of rural fortifications in northern Istria within the context of military events and the participation of the rural population therein. These events include the incursions of Ottoman robber bands as well as the first and second Austro-Venetian wars. We discuss the variety of functions, including the symbolic one, of architecturally variously fortified buildings: watchtowers, fortified walls with watchtowers, fortified churches and fortified karst pits. Objavljeno v ČEČ, Dragica, DAROVEC, Darko. Značenje seoskih utvrda uz mletačko-habsburšku granicu u ranom novom vijeku. Povij. pril., 2009, god. 28, 37, str. 217-246. Tipologija 1.01 Izvirni znanstveni članek COBISS.SI-ID 1760467 4. Naslov SLO Darovec, Darko, Oljčno olje, davki in tihotapstvo v beneški Istri ANG Darovec, Darko, Olive oil, taxes and smuggling in Venetian Istria Opis SLO Proizvodnja oljčnega olja je bila pomembna gospodarska panoga v Istri v obdobju Beneške republike. Na pomenu je pridobila še zlasti od 16. stoletja dalje, ko so oljčno olje vse več uporabljali za razsvetljavo rastočih mest, še posebno Trsta, ter kot surovino za druge polindustrijske izdelke. V prispevku so opisani način proizvodnje, prometa in prodaje, obdavčevanja ter tihotapstva, ki je tudi do šestkrat presegalo legalno trgovino, kar nam s pomočjo dognanj meroslovja podaja razmeroma verno sliko o cenah, prometu, višini proizvodnje in stopnjah obdavčitve oljčnega olja v beneški Istri. ANG Throughout the period of the Venetian Republic, olive oil production was one of the main branches of the Istrian Economy. Its importance grew considerably form the 16th century on when olive oil was increasingly used for the illumination of expanding towns, and as a raw material for semi-industrial products. The paper deals with the olive oil production, trade, sale, taxation and smuggling. The quantitative historical data give us a fairly reliable picture of the olive oil prices, trade, production volume and tax rates. Objavljeno v DAROVEC, Darko. Olive oil, taxes and smuggling in Venetian Istria in modern age. Ann, Ser. hist. sociol., 2009, letn. 19, št. 1, str. 39-58, ilustr. Tipologija 1.01 Izvirni znanstveni članek COBISS.SI-ID 1611475 5. Naslov SLO KOS, Dušan, DAROVEC, Darko (ur.), Stari izolski statut od 14. do 18. stoletja : prevod s študijo ANG KOS, Dušan, DAROVEC, Darko (ed.), Old statute of Izola from 14th to 18th century: translation with the study Opis SLO Občinski statuti so bili od 13. stoletja ustava in zakonik občin ob Jadranskem morju. Danes so le še simbol (upravičenega) ponosa na preteklost, kar odraža tudi statut izolskega komuna. Statuti pa so pogosto tudi osnova za zgodovinske raziskave ozemlja in starih življenjskih vzorcev. V izolskem je to še bolj izrazito kot v drugih mestih, saj je stari statut skoraj edini vir lokalnih podatkov o socialni, politični in gospodarski ureditvi v Izoli v beneški dobi. ANG Municipal statutes were Constitution and Code of municipalities along the Adriatic Sea from 13 century on. Today are only symbols of (legitimate) pride of the past, what reflects also the statute of commune Izola. The statutes are often the basis for historical research of the land and old life patterns. In the statute of Izola is that even more pronounced than in other places. The old statute is almost the only source of local information on social, political and economic order in Izola in the Venetian era. Objavljeno v KOS, Dušan, DAROVEC, Darko (ur.). Stari izolski statut od 14. do 18. stoletja : prevod s študijo. Koper: Univerza na Primorskem, Znanstvenoraziskovalno središče, Univerzitetna založba Annales: Zgodovinsko društvo za južno Primorsko, 2010. 599 str. ISBN 978-961-6328-81-4. Tipologija 2.01 Znanstvena monografija COBISS.SI-ID 252644352 7. Najpomembnejši družbeno-ekonomsko relevantni rezultati projektne skupine6 Družbeno-ekonomsko relevantni rezultat 1. Naslov SLO Glavni in odgovorni urednik revij Annales in Acta Histriae ANG Managing and Chief Editor of the peer reviewed journals Annales and Acta Histriae Opis SLO Vodja projekta in člani projektne skupine sodelujejo kot urednik/člani uredniškega odbora revij Acta histirae. Osrednje interesno področje člankov je stični prostor med Sredozemljem in Srednjo Evropo, zlasti teme iz slovenskega kulturnega prostora ter vsebine, ki se na podlagi interdisciplinarnih in primerjalnih preučevanj povezujejo s sredozemskimi deželami. S tem publikacija tako na metodološki ravni kot prostorski naravnanosti pokriva doslej precej deficitarno področje v slovenski nacionalni znanstveni in strokovni publicistiki, del skupnega slovenskega prostora. ANG Project manager and project team members participate as editors or members of the Editorial Board of peer reviewed journal Acta Histriae. Central area of Journal's interest is the contact area between the Mediterranean and Central Europe (Slovenian cultural space and the content that are based on interdisciplinary and comparative studies related to the Mediterranean countries). Thus, both at the methodological level and its territorial orientation, the publication covers a deficit area within the Slovenian scientific press, i.e. a part of common Slovenian territory. Šifra C.04 Uredništvo mednarodne revije Objavljeno v http://www.zrs-kp.si/SL/acta_histriae_p.htm http://www.zrs-kp.si/SL/Zaloznistvo/annales/revija_annali_u.html Tipologija 3.25 Druga izvedena dela COBISS.SI-ID 34491648 2. Naslov SLO Mednarodni znanstveni sestanek Priče in pričevanja preteklosti: Koper, 24.26. september 2009 ANG International scientific conference Witnesses and testimonies of the past : Koper, 24th-26th September, 2009 Opis SLO Konferenca se je posvečala historiografski obravnavi 'prič in pričevanj preteklosti', pri čemer so bili raziskovalci v prvi vrsti pozorni na funkcije pričevanj, zaradi katerih so bila v različnih družbeno-zgodovinskih kontekstih izbrana in prezentirana. Izhodišči pri odkrivanju teh razmerij sta, prvič, da vsako pričevanje predpostavlja zgodovinopisno rekonstrukcijo (izsek preteklosti, ki se nam zdi pomemben, izberemo, ga preberemo in interpretiramo), in drugič, da pričevanje posreduje določeno zgodovinsko resnico. ANG The conference was focused on historiographic treatment of 'witnesses and testimonies of the past". Particular attention was paid to the functions of testimonies, which influenced their choice and presentation in different socio-historical contexts. Starting points in discovering these relationships are, firstly, that every testimony presupposes historiographic reconstruction (we choose a fragment of the past, which we regard as important, than read and interpret it), and secondly, that the testimony provides a certain historical truth. Šifra B.01 Organizator znanstvenega srečanja Objavljeno v Mednarodni znanstveni sestanek Priče in pričevanja preteklosti : Koper, 24.26. september 2009 : [program in povzetki] = International scientific conference Witnesses and testimonies of the past : Koper, 24th-26th September, 2009 : [program and abstracts] = Convegno scientifico internazionale Testimoni e testimonianze del passato : Capodistria, 24-26 settembre 2009 : [programma e riassunti] Tipologija 3.25 Druga izvedena dela COBISS.SI-ID 1689043 3. Naslov SLO Dve domovini. Kalc, Aleksej Ljubljana: Inštitut za slovensko izseljenstvo: član uredništva ANG Dve domovini. Kalc, Aleksej Ljubljana: Institute for Slovene Emigration Research, memeber of editorial board Opis SLO Aleks Kalc - član projektne skupine sodeluje kot člani uredniškega odbora revij Dve domovini od leta 1990. Tamatski poudarek revije je na znanstvenih člankih s področja humanistike in družboslovja, ki se osredotočajo na migracije in sorodne fenomene. Za razsikave migracij je preučevanje razmerja med mestom in podeželjem ključnega pomena. ANG Aleks Kalc project team member participate as editors or members of the Editorial Board of peer reviewed journal Dve domovini. Thematic focus of journal of scientific and professional articles in the fields of humanities and social sciences, focusing on migration and related phenomena. For research of migrations was relation between city and countryside important acspect of research. Šifra C.04 Uredništvo mednarodne revije Objavljeno v http://izumbib.izum.si/bibliografije/J20110422090104-J6-0258.html Tipologija 3.25 Druga izvedena dela COBISS.SI-ID 3025930 4. Naslov SLO Darko, Darovec, Kratka zgodovina Istre. Koper : Univerza na Primorskem: Založba Annales, 2008 ANG Darko, Darovec, Kratka zgodovina Istre (Short history of Istria). Koper: Založba Annales, 2008 Opis SLO Učbenik predstavlja pregled najbolj pomembnih političnih, administrativnih in tudi etičnih sprememb v zgodovini Istre, ki ga je bistveno zaznamovalo razmerje med podeželjem in mestom. Avtor začenja pregled s prazgodovisnki najdbami in zaključi v času po Osimski pogodbi. Delo predstavlja temeljni pripomoček za tiste, ki se bodo strokovno, kot del svojega izobraževanja ali ljubiteljsko ukvarjali z zgodovino omenjene regije. ANG The textbook is an overview of the most important political, administrative and ethical changes in the history of Istria, which was essentially characterized by the relationship between the rural countryside and town. The author begins a historical overlook with a review of prehistoric findings and ends in the time after the Treaty of Osimo. The textbook presents a fundamental guide for those, who will professionally, as a part of their education or amateurish, study the history of the specified region. Šifra B.06 Drugo Objavljeno v Samostojna publikacija Tipologija 2.03 Univerzitetni ali visokošolski učbenik z recenzijo COBISS.SI-ID 241234432 5. Naslov SLO DAROVEC, Darko, et al. Med izolskimi spomeniki : umetnostno-zgodovinski vodnik po umetnostni dediščini Izole ANG DAROVEC, Darko, et al. Among the monuments of Izola : art history guide to the cultural heritage of Izola. Koper: Založba Annales, 2010. Opis SLO Darovec Darko je soavtor dela, ki je zasnovano kot vodnik po Izoli, ki naj bi bil obiskovalcu v pomoč pri odkrivanju njene umetnostno-zgodovinski tisočletne dediščine. V slovenskem in angleškem jeziku je opisana kratka zgodovina Izole, mestne legende, razlage in slikovno gradivo arhitekturno-umetnostne dediščine ter lokalne posebnosti kraja. ANG Darovec Darko is co-author of this work which is designed as a guide to Izola, intended to help visitor discover its millenary art historical heritage. In Slovenian and English language a brief history of Izola, its urban legends, explanations and pictorial material of architectural-artistic heritage as well local specialties of the town. Šifra F.27 Prispevek k ohranjanju/varovanje naravne in kulturne dediščine Objavljeno v Samostojna publikacija Tipologija 2.02 Strokovna monografija COBISS.SI-ID 242344448 8. Drugi pomembni rezultati projetne skupine8 Člani projektne skupine so bili mentorji skupno sedmim diplomskim delom in štirim doktorskim disertacijam, ki segajo na področje razumevanja družbeno in ekonomsko zgodovinskih vidikov podeželskih območij ter njihovih odnosov do urbanih središč v Istri in na Goriškem, epidemičnih bolezni (kolera) ter odnosov med posvetnim in cerkvenim pravosodjem ter bratovščinam v pretežno beneški Istri. Darovec, Darko je dobitnik nagrade Primorski um, ki ga podeljujejo znanstvenikom za uvajanje vrhunskega znanja v prakso. Darovec je v reviji Acta Histriae, 2010, letn. 18, št. 4 objavil članek 'Ruolo dei vicedomini. Gre za preučevanje instituta notariata v severozahodni Istri s primerjavo o delovanju te institucije v zgornjem in zlasti vzhodnem Jadranu. V tem kontekstu je obravnavana edinstvena ustanova znotraj urbanih skupnosti, vicedominarij. Član projektne skupine (Panjek) je objavil članek 'Feudal economy ...' v reviji Acta Histriae, v katerem predstavlja interpretacijo temeljnih gospodarskih značilnosti gospostev v zahodnem slovenskem prostoru oz. na Primorskem v zadnjih desetletjih 16. in prvih desetletjih 17. stoletja. Članica projektne skupine (Železnik) je objavila članek z naslovom 'Zdravnik med idealom in resničnostjo, v katerem je obravnavana podoba zdravnika v družbenem diskurzu 19. stoletja v kontekstu razmerja med mestnim in podeželskim miljejem. Med druge pomembne rezultate članov projektne skupine spadajo delovanja na številnih gostovanjih, predavanjih in znanstvenih srečanjih oziroma posvetih v Sloveniji in tujini (Migracije in slovenski prostor od antike do danes; Med samostanskimi zidovi, "Doveva la storia economica? Metodi e prospettive. Secc. XIII-XVIII, dal 18 al 22 aprile 2010; Grad hrvatskog srednjovjekovlja: vlast i vlasnistvo). Rezultat projektnega sodelovanja se je izkazala tudi v dveh bilateralah: Slovenija - Hrvaška z naslovom »Skupna preteklost za skupno prihodnost« ter Slovenija -ZDA, »Interpreti kultur«. 9. Pomen raziskovalnih rezultatov projektne skupine9 9.1. Pomen za razvoj znanosti10 SLO Z metodološkega in vsebinskega vidika so raziskave zajemale področje, ki je v slovenskem zgodovinopisju precej neraziskano, tako da so vanj uvajale originalne prijeme in raziskovalne pristope. Projekt je temeljil na neobdelanem gradivu, analiziranem s prepletanjem kvalitativnih in kvantitativnih analiz. Zlasti v kvantitativne analize so bile vpeljane nove analitične kategorije (spol, socialne in starostne skupine ter poklicne skupine) in tipične vloge. Pri uporabi in analizi upravnih, cerkvenih, sodnih in policijskih virov je vpletena interpretacija vira, ki je temeljia na postmodernističnem branju (uporaba retoričnih strategij in različnih prejemnikov sporočil). V raziskave so bile vnešene tudi druge zvrsti virov (npr. potopisi). Ker je bilo natančno branje upravnih virov oteženo zaradi manka raziskav s področja pravne zgodovine, je projektna skupina intenzivno delala na razvoju novih pravnih ustanov in sredstev, ki so del modernih družb in ki se pod vplivom razsvetljenstva, naravnega prava in kameralizma, pa tudi novih gospodarskih priložnosti in fiskalnih potreb intenzivno razvijajo v 18. st. Raziskovanje bratovščin je bilo pomembno za razumevanje socialnih mrež in gospodarskih tokov med mestom in podeželjem in je predstavljalo prvo obsežnejšo študijo na področju odnosa med versko in posvetno družbeno sfero. Člani projektne skupine so prve rezultate raziskav predstavili na mednarodnih konferencah v tujini, ki so posegale na področje ekonomske (Panjek) in socialne zgodovine (Kalc, Čeč) ter zgodovine migracij (Panjek). Rezultati projekta predstavljajo osnovo za primerjalne analize obravnavanih vprašanj med slovenskim in evropskim prostorom ter za vpenjanje in kontekstualizacijo slovenske v širšo evropsko zgodovino. Raziskovanje je prispevalo h konceptualizaciji razmerij med mestom in podeželjem in poznavanju razvoja modernih policiskih organov v obdobju pravnega absolutizma na specifičnem primeru Trsta. Osvetlilo je še nepoznano tematiko upravnopolitične in širših modernizacijskih procesov, ki predstavlja trenutno enega izmed vidnejših predmetov primerjalnega preučevanja mednarodne pravne, političnoupravne in socialne zgodovine. Ker so se v 19. in 20. stoletju razmerja med mestom in podeželjem v primorskem prostoru prepletala z odnosi med različnimi narodnostnimi identitetami, je obravnava procesa modernizacije prispevala rezultate, ki so relevantni tudi za zgodovino zahodnega slovenskega etničnega prostora. Raziskovalni rezultati so bistveno dopolnili poznavanje demografskih in gospodarskih trendov oz. trendov na trgu delovne sile na slovenskem obmejnem področju v obdobju zadnjih desetletjih 19. in v 20. stoletju, zlasti položaja/položajev žensk in ženskih pridobitnih dejavnosti in so dopolnila razumevanje medsebojnih odnosov med podeželskim zaledjem in mestom ter posledic teh na pomembnejše segmente demografije izbranih okolij. Raziskovalni projekt je nadgradil dosedanje znanstveno sodelovanje s tujimi raziskovalci predvsem z Univerzo v Benetkah in z Univerzo v Vidmu, s katero so v okviru raziskovalnega sodelovanja pripravili skupno mednarodno konferenco in nekaj aplikativnih projektov. Raziskovalno delo treh univerz je pripeljalo tudi do pridobitve strateškega projekta SHARED CULTURE, katerega skupna vrednost znaša 3,5 milijona evrov, raziskane, obnovljene in predstavljene javnosti tri lokacije izjemnega kulturno-zgodovinskega pomena in bodo vzpostavljeni čezmejni mehanizmi prenosa znanj ter uporabe tehničnih izboljšav pri proučevanju in restavriranju kulturne dediščine. Vzpostavitev Meduniverzitetnega centra za beneško zgodovino in kulturno dediščino v Kopru, ki bo v prihodnosti deloval kot poglavitna ustanova za koordiniranje in promoviranje raziskav in izobraževanja, za predstavitve kulturne dediščine ter ozaveščanje strokovnih in zainteresiranih javnosti o skupni kulturni dediščini čezmejnega prostora, bo povečal prepoznavnost pomembne zgodovine in kulturne dediščine čezmejnega območja. ANG_ From a methodological and substantive aspect the researches covered a rather unexplored area in Slovenian historiography and introduced into it the original research approaches. The project was based on new materials, analysed qualitatively and quantitatively. Esp. in quantitative analysis new analytical categories (gender, social, age and professional groups) and typical applications have been introduced. At using and analysing of administrative, ecclesiastical, judicial and police sources an interpretation of the source, based on a postmodern reading (use of rhetorical strategies and different message recipients), is involved. Besides, other forms of research sources were used (e.g. itineraries). Since an accurate reading of administrative resources was hampered by deficit of the studies in the field of legal history, the project team worked intensively on new legal institutions and instruments that are part of modern societies and which have under the influence of the Enlightenment, natural law, Cameralism, new economic opportunities and fiscal needs intensively developed in the 18th cent. Exploration of confraternities was important for the understanding of social networks and economic flows between urban and rural areas and represented the first extensive study of relation between religious and secular social sphere. Members of project team have presented the results of the research at international conferences abroad, which interfere in the field of economic (Panjek), social history (Kalc, Čeč) and the history of migration (Panjek). The project results form the basis for comparative analysis of the issues raised between the Slovenian and European area as well as for binding and contextualizing the Slovenian history in the wider European history. Research has contributed to the conceptualization of the relations between urban and rural and to knowledge of development of modern police forces in the period of legal absolutism in the case of Trieste. It highlighted still unfamiliar issues of administrative-political and broader modernization processes, representing currently one of the more prominent objects of comparative research on international legal, political-administrative and social history. Since in 19th and 20th cent. relations between the town and countryside in the coastal area intertwined with the relations between the different ethnic identities, the treatment of modernization process contributed results, relevant to the history of the western Slovenian ethnic territory. Research results have substantially supplemented knowledge of demographic and economic trends, or trends in the labour market in Slovenian border region during the 19th and 20th cent., especially the position/s of women and their gainful activities, and complemented the understanding of relations between the rural hinterland and the towns and the effects of these on major segments of the demographics of selected areas. The research project has upgraded the existing scientific cooperation with foreign researchers in particular with the Universities of Venice and Udine, with which they have held a joint international conference and several applied projects. The research work of 3 universities has also led to the acquisition of a strategic project SHARED CULTURE (total value amounts to 3.5 mill. EUR); researched, restored and presented to the public are also 3 locations of a great cultural and historical significance, a cross-border mechanisms of knowledge transfer will also be set up as well as the use of technical improvements in the study and restoration of cultural heritage. The establishment of inter-university centre for the Venetian history and cultural heritage in Koper, which will act as the main institution for coordination and promotion of the research and education, for the presentation of cultural heritage, will contribute to the awareness of expert and interested public on the common cultural heritage of the cross-border area. 9.2. Pomen za razvoj Slovenije11 SLO Raziskovalni rezultati služijo izboljšanju visokošolskih učnih načrtov z vnašanjem novih vsebin v različne humanistične študije, kar posledično pomeni boljše znanje študentov in zagotavlja večjo kakovost univerze. Člani projektne skupine so bili tudi mentorji več diplomskim in doktorskim nalogam, ki so bile zaključene v tem letu in ki so se delno nanašale tudi na tematike projekta (bratovščine v Kopru in Izoli, Sečoveljske soline). Na tem področju so člani projektne skupine v izdali posebno elektronsko publikacijo. Z javno dostopnostjo mednarodnih znanstvenih konferenc se spodbuja vseživljenjsko učenje, saj se aktivno ukvarja tudi s pripravo poljudnih tekstov in predavanj za širšo javnost in vabljenih predavanj članov projektne skupine po različnih kulturno-izobraževalnih ustanovah in drugih dogodkih. Pomemben je prispevek prvih rezultatov študij k razumevanju različnih identitet posameznikov in družbenih skupin v regiji in njihovega vpliva na sodobno družbo. Nudi konkretne podlage za učinkovitejši medkulturni dialog. Nudi pa tudi zgodovinske podlage za razumevanje odnosa do drugačnih, odklonskih in družbenih skupin na robu družbe v modernih družbah in tako smernice za politike spodbujanja socialnega vključevanja tovrstnih posameznikov in družbenih skupin. Študije nudijo podlago za evidentiranje, evalvacijo in ohranjanje kulturne dediščine (snovne in nesnovne, pa tudi žive) ter njihovo uporabo v kulturne namene, za spodbujanje kreativnosti in razvijanje novih produktov. Pri tem naj izpostavimo produkte za področje turizma, ki bo ostajalo pomembno gospodarsko področje. Raziskovalni rezultati bodo bistveno dopolnili poznavaje demografskih in gospodarskih trendov oz. trendov na trgu delovne sile na slovenskem obmejnem področju v obdobju zadnjih desetletjih 19. in v 20. stoletju, zlasti položaja/položajev žensk in ženskih in moških pridobitnih dejavnosti in bo dopolnila poznavanje in razumevanje medsebojnih odnosov med podeželskim zaledjem in mestom ter posledic teh na pomembnejše segmente demografije izbranih okolij. ANG_ Research results will serve to improve the higher education curriculum by introducing new contents into the various studies of the humanities, resulting in improved students' knowledge and providing a higher quality of the university. Project team members also supervised several Bachelor's and Doctoral theses which have been completed this year and which also related to the project topics (brotherhoods of Koper and Izola, the Sečovlje Saltpans). This year, the team members published another special electronic publication dedicated to this field. Furthermore, lifelong learning is promoted by public accessibility of international scientific conferences and preparation of popular texts and lectures for the general public (historical seminar at the University of Primorska, Science and Research Centre and the Faculty of Humanities) and guest lectures of the project team members at various cultural and educational institutions (e.g. the Slovene National and Research Library in Trieste, museums and galleries of Radovljica) and other events. The first results of the studies importantly contribute to the understanding of different identities of individuals and social groups in the region and their influence on modern society. They offer specific groundwork for a more effective intercultural dialogue, while at the same time provide historical bases for understanding the attitude towards different, deviatory and marginalized social groups in modern societies and consequently offer the guidelines for the inclusion of these individuals and social groups. The studies provide a basis for recording, evaluation and preservation of cultural heritage (material and non-material) and their application for cultural purposes, for encouraging creativity and developing new products. In this respect, the field of tourism should be underlined, which will remain an important economic sector. Research results will significantly improve the knowledge of demographic and economic trends or trends in the labor market in the Slovenian border area in the final decades of the 19th and in the 20th century, especially the position(s) of women and women's gainful employment and will complement the knowledge and understanding of the interrelations between rural hinterland and the towns and the effects of these on major demographic segments of specific/chosen environments. 10. Samo za aplikativne projekte! Označite, katerega od navedenih ciljev ste si zastavili pri aplikativnem projektu, katere konkretne rezultate ste dosegli in v kakšni meri so doseženi rezultati uporabljeni Cilj F.01 Pridobitev novih praktičnih znanj, informacij in veščin Zastavljen cilj © DA O NE Rezultat Dosežen ^J Uporaba rezultatov V celoti ^J F.02 Pridobitev novih znanstvenih spoznanj Zastavljen cilj © DA O NE Rezultat Dosežen ^J Uporaba rezultatov V celoti ^J F.03 Večja usposobljenost raziskovalno-razvojnega osebja Zastavljen cilj *> DA O NE Rezultat Dosežen ^J Uporaba rezultatov V celoti ^J F.04 Dvig tehnološke ravni Zastavljen cilj O DA © NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.05 Sposobnost za začetek novega tehnološkega razvoja Zastavljen cilj O DA © NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.06 Razvoj novega izdelka Zastavljen cilj O DA © NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.07 Izboljšanje obstoječega izdelka Zastavljen cilj D DA © NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.08 Razvoj in izdelava prototipa Zastavljen cilj O DA O NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.09 Razvoj novega tehnološkega procesa oz. tehnologije Zastavljen cilj O DA O NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.10 Izboljšanje obstoječega tehnološkega procesa oz. tehnologije Zastavljen cilj O DA O NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.11 Razvoj nove storitve Zastavljen cilj .) DA O NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.12 Izboljšanje obstoječe storitve Zastavljen cilj O DA O NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.13 Razvoj novih proizvodnih metod in instrumentov oz. proizvodnih procesov Zastavljen cilj D DA O NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.14 Izboljšanje obstoječih proizvodnih metod in instrumentov oz. proizvodnih procesov Zastavljen cilj O DA O NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.15 Razvoj novega informacijskega sistema/podatkovnih baz Zastavljen cilj O DA O NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.16 Izboljšanje obstoječega informacijskega sistema/podatkovnih baz Zastavljen cilj DA NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.17 Prenos obstoječih tehnologij, znanj, metod in postopkov v prakso Zastavljen cilj ♦> DA O NE Rezultat Dosežen ^J Uporaba rezultatov Delno ^J F.18 Posredovanje novih znanj neposrednim uporabnikom (seminarji, forumi, konference) Zastavljen cilj © DA O NE Rezultat Dosežen ^J Uporaba rezultatov Delno ^J F.19 Znanje, ki vodi k ustanovitvi novega podjetja ("spin off") Zastavljen cilj .> DA © NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.20 Ustanovitev novega podjetja ("spin off") Zastavljen cilj O DA © NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.21 Razvoj novih zdravstvenih/diagnostičnih metod/postopkov Zastavljen cilj O DA © NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.22 Izboljšanje obstoječih zdravstvenih/diagnostičnih metod/postopkov Zastavljen cilj O DA © NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.23 Razvoj novih sistemskih, normativnih, programskih in metodoloških rešitev Zastavljen cilj .) DA © NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.24 Izboljšanje obstoječih sistemskih, normativnih, programskih in metodoloških rešitev Zastavljen cilj O DA © NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.25 Razvoj novih organizacijskih in upravljavskih rešitev Zastavljen cilj D DA © NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.26 Izboljšanje obstoječih organizacijskih in upravljavskih rešitev Zastavljen cilj O DA © NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.27 Prispevek k ohranjanju/varovanje naravne in kulturne dediščine Zastavljen cilj © DA O NE Rezultat Dosežen bo v naslednjih 3 letih ^J Uporaba rezultatov Uporabljen bo v naslednjih 3 letih ^J F.28 Priprava/organizacija razstave Zastavljen cilj O DA © NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.29 Prispevek k razvoju nacionalne kulturne identitete Zastavljen cilj t> DA O NE Rezultat Dosežen d Uporaba rezultatov Uporabljen bo v naslednjih 3 letih ^J F.30 Strokovna ocena stanja Zastavljen cilj O DA © NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.31 Razvoj standardov Zastavljen cilj O DA © NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.32 Mednarodni patent Zastavljen cilj O DA © NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.33 Patent v Sloveniji Zastavljen cilj .> DA © NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.34 Svetovalna dejavnost Zastavljen cilj O DA © NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.35 Drugo Zastavljen cilj O DA © NE Rezultat d Uporaba rezultatov d Komentar 11. Samo za aplikativne projekte! Označite potencialne vplive oziroma učinke vaših rezultatov na navedena področja Vpliv Ni vpliva Majhen vpliv Srednji vpliv Velik vpliv G.01 Razvoj visoko-šolskega izobraževanja G.01.01. Razvoj dodiplomskega izobraževanja O O O ® G.01.02. Razvoj podiplomskega izobraževanja o o o 0 G.01.03. Drugo: o o o O G.02 Gospodarski razvoj G.02.01 Razširitev ponudbe novih izdelkov/storitev na trgu O O 0 O G.02.02. Širitev obstoječih trgov o © o o G.02.03. Znižanje stroškov proizvodnje ® o o o Zmanjšanje porabe materialov in G.02.04. energije 0 o o o G.02.05. Razširitev področja dejavnosti O o 0 o G.02.06. Večja konkurenčna sposobnost o o 0 o G.02.07. Večji delež izvoza 0 o o o G.02.08. Povečanje dobička o 0 o o G.02.09. Nova delovna mesta o 0 o o G.02.10. Dvig izobrazbene strukture zaposlenih O O 0 O G.02.11. Nov investicijski zagon 0 o o o G.02.12. Drugo: o o o o G.03 Tehnološki razvoj G.03.01. Tehnološka razširitev/posodobitev dejavnosti 0 O O O G.03.02. Tehnološko prestrukturiranje dejavnosti 0 O O O G.03.03. Uvajanje novih tehnologij 0 o o o G.03.04. Drugo: o o o o G.04 Družbeni razvoj G.04.01 Dvig kvalitete življenja 0 o o o G.04.02. Izboljšanje vodenja in upravljanja 0 o o o G.04.03. Izboljšanje delovanja administracije in javne uprave 0 O O O G.04.04. Razvoj socialnih dejavnosti O 0 o o G.04.05. Razvoj civilne družbe o 0 o o G.04.06. Drugo: o o o o G.05. Ohranjanje in razvoj nacionalne naravne in kulturne dediščine in identitete O O O 0 G.06. Varovanje okolja in trajnostni razvoj O 0 O O G.07 Razvoj družbene infrastrukture G.07.01. Informacijsko-komunikacijska infrastruktura O 0 O O G.07.02. Prometna infrastruktura 0 o o o G.07.03. Energetska infrastruktura 0 o o o G.07.04. Drugo: o o o o G.08. Varovanje zdravja in razvoj zdravstvenega varstva 0 O O O G.09. Drugo: o o o o Komentar 12. Pomen raziskovanja za sofinancerje, navedene v 2. točki12 1. Sofinancer Vrednost sofinanciranja za celotno obdobje trajanja projekta je znašala: EUR Odstotek od utemeljenih stroškov projekta: % Najpomembnejši rezultati raziskovanja za sofinancerja Šifra 1. 2. 3. 4. 5. Komentar Ocena 2. Sofinancer Vrednost sofinanciranja za celotno obdobje trajanja projekta je znašala: EUR Odstotek od utemeljenih stroškov projekta: % Najpomembnejši rezultati raziskovanja za sofinancerja Šifra 1. 2. 3. 4. 5. Komentar Ocena 3. Sofinancer Vrednost sofinanciranja za celotno obdobje trajanja projekta je znašala: EUR Odstotek od utemeljenih stroškov projekta: % Najpomembnejši rezultati raziskovanja za sofinancerja Šifra 1. 2. 3. 4. 5. Komentar Ocena C. IZJAVE Podpisani izjavljam/o, da: • so vsi podatki, ki jih navajamo v poročilu, resnični in točni • se strinjamo z obdelavo podatkov v skladu z zakonodajo o varstvu osebnih podatkov za potrebe ocenjevanja, za objavo 6., 7. in 8. točke na spletni strani http://sicris.izum.si/ ter obdelavo teh podatkov za evidence ARRS • so vsi podatki v obrazcu v elektronski obliki identični podatkom v obrazcu v pisni obliki • so z vsebino zaključnega poročila seznanjeni in se strinjajo vsi soizvajalci projekta Podpisi: Darko Darovec in podpis vodje raziskovalnega projekta zastopnik oz. pooblaščena oseba RO Kraj in datum: Koper 4.5.2011 Oznaka poročila: ARRS-RPROJ-ZP-2011-1/189 1 Zaradi spremembe klasifikacije družbeno ekonomskih ciljev je potrebno v poročilu opredeliti družbeno ekonomski cilj po novi klasifikaciji. Nazaj 2 Samo za aplikativne projekte. Nazaj 3 Napišite kratko vsebinsko poročilo, kjer boste predstavili raziskovalno hipotezo in opis raziskovanja. Navedite ključne ugotovitve, znanstvena spoznanja ter rezultate in učinke raziskovalnega projekta. Največ 18.000 znakov vključno s presledki (približno tri strani, velikosti pisave 11). Nazaj 4 Realizacija raziskovalne hipoteze. Največ 3.000 znakov vključno s presledki (približno pol strani, velikosti pisave 11). Nazaj 5 V primeru bistvenih odstopanj in sprememb od predvidenega programa raziskovalnega projekta, kot je bil zapisan v predlogu raziskovalnega projekta oziroma v primeru sprememb, povečanja ali zmanjšanja sestave projektne skupine v zadnjem letu izvajanja projekta (obrazložitev). V primeru, da sprememb ni bilo, to navedite. Največ 6.000 znakov vključno s presledki (približno ena stran, velikosti pisave 11). Nazaj 6 Navedite največ pet najpomembnejših znanstvenih rezultatov projektne skupine, ki so nastali v času trajanja projekta v okviru raziskovalnega projekta, ki je predmet poročanja. Za vsak rezultat navedite naslov v slovenskem in angleškem jeziku (največ 150 znakov vključno s presledki), rezultat opišite (največ 600 znakov vključno s presledki) v slovenskem in angleškem jeziku, navedite, kje je objavljen (največ 500 znakov vključno s presledki), izberite ustrezno šifro tipa objave po Tipologiji dokumentov/del za vodenje bibliografij v sistemu COBISS ter napišite ustrezno COBISS.SI-ID številko bibliografske enote. Navedeni rezultati bodo objavljeni na spletni strani http://sicris.izum.si/. PRIMER (v slovenskem jeziku): Naslov: Regulacija delovanja beta-2 integrinskih receptorjev s katepsinom X; Opis: Cisteinske proteaze imajo pomembno vlogo pri nastanku in napredovanju raka. Zadnje študije kažejo njihovo povezanost s procesi celičnega signaliziranja in imunskega odziva. V tem znanstvenem članku smo prvi dokazali... (največ 600 znakov vključno s presledki) Objavljeno v: OBERMAJER, N., PREMZL, A., ZAVAŠNIK-BERGANT, T., TURK, B., KOS, J.. Carboxypeptidase cathepsin X mediates 62 - integrin dependent adhesion of differentiated U-937 cells. Exp. Cell Res., 2006, 312, 2515-2527, JCR IF (2005): 4.148 Tipopologija: 1.01 - Izvirni znanstveni članek COBISS.SI-ID: 1920113 Nazaj 7 Navedite največ pet najpomembnejših družbeno-ekonomsko relevantnih rezultatov projektne skupine, ki so nastali v času trajanja projekta v okviru raziskovalnega projekta, ki je predmet poročanja. Za vsak rezultat navedite naslov (največ 150 znakov vključno s presledki), rezultat opišite (največ 600 znakov vključno s presledki), izberite ustrezen rezultat, ki je v Šifrantu raziskovalnih rezultatov in učinkov (Glej: http://www.arrs.gov.si/sl/gradivo/sifranti/sif-razisk-rezult.asp), navedite, kje je rezultat objavljen (največ 500 znakov vključno s presledki), izberite ustrezno šifro tipa objave po Tipologiji dokumentov/del za vodenje bibliografij v sistemu COBISS ter napišite ustrezno COBISS.SI-ID številko bibliografske enote. Navedeni rezultati bodo objavljeni na spletni strani http://sicris.izum.si/. Nazaj 8 Navedite rezultate raziskovalnega projekta v primeru, da katerega od rezultatov ni mogoče navesti v točkah 6 in 7 (npr. ker se ga v sistemu COBISS ne vodi). Največ 2.000 znakov vključno s presledki. Nazaj 9 Pomen raziskovalnih rezultatov za razvoj znanosti in za razvoj Slovenije bo objavljen na spletni strani: http://sicris.izum.si/ za posamezen projekt, ki je predmet poročanja. Nazaj 10 Največ 4.000 znakov vključno s presledki Nazaj 11 Največ 4.000 znakov vključno s presledki Nazaj 12 Rubrike izpolnite/prepišite skladno z obrazcem "Izjava sofinancerja" (http://www.arrs.gov.si/sl/progproj/rproj/gradivo/), ki ga mora izpolniti sofinancer. Podpisan obrazec "Izjava sofinancerja" pridobi in hrani nosilna raziskovalna organizacija - izvajalka projekta. Nazaj Obrazec: ARRS-RPR0J-ZP/2011-1 v1.01 53-64-B9-66-6D-0D-7D-47-2C-A3-0C-5A-EE-7E-29-48-BA-31-B2-AF