VSEBINA METEOROLOGIJA 3 Podnebne razmere v decembru 2023 ......................................................................................................3 Razvoj vremena v decembru 2023 ........................................................................................................ 27 Podnebne razmere v Evropi in svetu v decembru in letu 2023 ............................................................. 34 Podnebne značilnosti leta 2023 ............................................................................................................ 41 AGROMETEOROLOGIJA 68 Agrometeorološke razmere v decembru 2023 ...................................................................................... 68 Agrometeorološki pregled leta 2023 ...................................................................................................... 72 HIDROLOGIJA 78 Vodnatost rek v decembru 2023 ........................................................................................................... 78 Vodnatost rek v letu 2023 ...................................................................................................................... 86 Temperature rek in jezer v decembru 2023 ........................................................................................ 104 Temperature rek in jezer v letu 2023 ................................................................................................... 107 Dinamika in temperatura morja v decembru 2023 .............................................................................. 115 Dinamika in temperatura morja v letu 2023 ......................................................................................... 121 Količine podzemne vode v decembru 2023 ........................................................................................ 126 Količine podzemne vode v letu 2023 ................................................................................................... 132 ONESNAŽENOST ZRAKA 140 Onesnaženost zraka v decembru 2023 ............................................................................................... 140 Onesnaženost zraka v letu 2023 ......................................................................................................... 151 POTRESI 160 Potresi v Sloveniji v decembru 2023 ................................................................................................... 160 Svetovni potresi v decembru 2023 ...................................................................................................... 162 Potresi v Sloveniji in po svetu v letu 2023 ........................................................................................... 163 OBREMENJENOST ZRAKA S CVETNIM PRAHOM V LETU 2023 170 FOTOGRAFIJA MESECA 178 Fotografija z naslovne strani: Zimska idila na Uršlji gori in megla v dolini, 7. december 2023 (foto: Aljoša Beloševič). Cover photo: Winter idyll on Uršlja gora and fog in the valley, 7 December 2023 (Photo: Aljoša Beloševič). IZDAJATELJ Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo, Agencija Republike Slovenije za okolje Vojkova cesta 1b, Ljubljana https://www.arso.gov.si UREDNIŠKI ODBOR Glavna urednica: Tanja Cegnar Odgovorni urednik: Joško Knez Člani: Tamara Jesenko, Mira Kobold, Nataša Sovič, Damijana Gartner Oblikovanje in tehnično urejanje: Renato Bertalanič METEOROLOGIJA METEOROLOGY PODNEBNE RAZMERE V DECEMBRU 2023 Climate in December 2023 Tanja Cegnar ecember je prvi mesec meteorološke zime. Dnevi so najkrajši, temperatura se v povprečju od začetka do konca meseca še opazno zniža. Za primerjavo razmer z dolgoletnim povprečjem uporabljamo obdobje 1991–2020, ki ga v tekstu označujemo kot normalo. V državnem povprečju je bil zadnji mesec leta 2,9 ºC toplejši od povprečja primerjalnega obdobja in najtoplejši vsaj od sredine preteklega stoletja. Padavin je bilo več kot v dolgoletnem povprečju, saj je padlo 143 % običajnih decembrskih padavin, sonce pa je sijalo 29 % več časa kot v povprečju primerjalnega obdobja. D Slika 1. Odklon povprečne dnevne temperature zraka decembra 2023 od povprečja obdobja 1991–2020 Figure 1. Daily air temperature anomaly from the corresponding means of the period 1991–2020, December 2023 Agencija Republike Slovenije za okolje Na državni ravni je bil december najtoplejši od zdaj. Največji presežek nad normalo, in sicer od 3 do 4 °C je bil v južni polovici Slovenije z izjemo Primorskega dela. Najbližje normali so bili v Prekmurju, kjer je bi odklon med 1 in 2 °C. Drugod po državi je bilo 2 do 3 °C topleje od normale. Največ padavin je bilo v Julijskih Alpah, med obilno namočena območja se uvrščajo tudi KamniškoSavinjske Alpe in Trnovska planota. Ponekod so padavine presegle 400 mm. Na Voglu je padlo 549 mm, v Soči 453 mm, v Logarski dolini 434 mm in na Predelu 417 mm. V veliki večini države je padlo do 210 mm, ponekod na severovzhodu in vzhodu je bilo padavin manj kot 70 mm. Padavine so skoraj povsod presegle normalo, presežek je bil večinoma do 60 %. Največ padavin v primerjavi z normalo je bilo v Kamniško-Savinjskih Alpah, kjer so na nekaj merilnih postajah presegli 250 % povprečnih decembrskih padavin. V Logarski dolini so padavine dosegle 284 % normale, v Solčavi 266 %. Med obilneje namočena območja spadajo tudi Julijske Alpe in del Karavank, na Vršiču so padavine normalo presegle za 140 %, na Jezerskem pa za 139 %. Manj sončnega vremena od normale je bilo na Krasu, Goriškem in tudi v Ljubljani. Primanjkljaj je bil manjši od desetine normale. Na Obali je bilo toliko sončnega vremena kot običajno. Drugod je bila osončenost nad normalo, v večini krajev je bil odklon do 50 %, še večji je bil v Celju in Beli krajini. Snežna odeja v nižinskem svetu je bila skromna. Snežilo je v začetku meseca, vendar je skromna snežna odeja ob otoplitvi kmalu skopnela. Tudi v sredogorju je bilo malo snega, v gorah pa je bila snežna odeja ob obilici padavin blizu normale ali pa jo je celo presegala. Na Kredarici je debelina snega 14. decembra dosegla 215 cm. December se je večinoma začel z nadpovprečno toplim vremenom, vendar so nato v prvi tretjini decembra prevladovali hladnejši dnevi od normale (slika 1), v osrednji tretjini so prevladovali nadpovprečno topli dnevi, zadnja tretjina meseca pa je bila občutno pretopla. Slika 2. Sveže zasnežen Nanos in sončno vreme z burjo na Krasu; Štanjel, 3. december 2023 (foto: Iztok Sinjur) Figure 2. Fresh snow-cover on Nanos and sunny weather with bora on Kras; Štanjel, 3 December 2023 (Photo: Iztok Sinjur) V Ljubljani je bila povprečna decembrska temperatura 4,2 °C, kar je 2,8 °C nad normalo; s tem se december 2023 uvršča na četrto mesto najtoplejših decembrov od sredine preteklega stoletja. Na sedanjem merilnem mestu je bil najtoplejši december 2000 s povprečno mesečno temperaturo 4,8 °C, sledi mu december 2006 (4,7 °C), tretji je december 2022 (4,4 °C). Daleč najhladnejši je bil december 1998, s povprečno temperaturo −3,0 °C, sledi december 1962 z −2,9 °C, nato z −2,4 °C december 1968, −2,3 °C je bila povprečna decembrska temperatura v letih 1963 in 1969. V razvrstitvi so upoštevani homogenizirani podatki. 4 Agencija Republike Slovenije za okolje Povprečna najnižja dnevna temperatura je bila 1,1 °C, kar je 2,0 °C nad dolgoletnim povprečjem. Najhladnejša so bila jutra v decembru 1989 z −5,4 °C. Povprečna najvišja dnevna temperatura je bila 7,8 °C, kar je 3,6 °C nad normalo in največ do zdaj. Popoldnevi so bili neobičajno topli tudi decembra 2006 s 7,5 °C, najhladnejši pa decembra 1968 z 0,8 °C. Temperaturo zraka na observatoriju Ljubljana Bežigrad od leta 1948 dalje merijo na istem mestu, vendar v zadnjih desetletjih širjenje mesta in spremembe v okolici merilnega mesta opazno prispevajo k naraščajočemu trendu temperature, zato navajamo homogenizirane podatke. Temperatura ( C) Na Kredarici je bila povprečna temperatura zraka −3,1 °C, kar je 3,1 °C nad normalo in tretji najmanj hladen december na tej merilni postaji. Najtopleje je bilo decembra 2015, ko je bila povprečna temperatura 0,6 °C, med toplejše v visokogorju se uvrščajo še decembri 2013 (−3,0 °C). 1985 (−3,2 °C), 1971 in 2006 (−3,3 °C). Od sredine minulega stoletja sta bila najhladnejša decembra 1969 in 2001 (−11,1 °C), sledita jima december 1962, ko je bila povprečna temperatura −10,3 °C, in december 2010 s povprečno temperaturo −10,1 °C. Na sliki 3 spodaj sta prikazani povprečna najnižja dnevna in povprečna najvišja dnevna decembrska temperatura zraka na Kredarici. 6 Ljubljana 3 0 -3 -6 1950 1954 1958 1962 1966 1970 1974 1978 1982 1986 1990 1994 1998 2002 2006 2010 2014 2018 2022 Temperatura ( C) 4 1 Kredarica -2 -5 -8 -11 -14 1950 1954 1958 1962 1966 1970 1974 1978 1982 1986 1990 1994 1998 2002 2006 2010 2014 2018 2022 Slika 3. Povprečna najnižja in najvišja temperatura zraka v Ljubljani (zgoraj) in na Kredarici (spodaj) v decembru Figure 3. Mean daily maximum and minimum air temperature in December Hladni so dnevi, ko se najnižja dnevna temperatura spusti pod ledišče. V Ratečah je bilo 30 takih dni, v Slovenj Gradcu 27, na Kredarici 25, v Celju in Babnem Polju 24, v Lescah in Murski Soboti 23. V Portorožu sta bila le dva taka dneva, v Biljah 12, na Bizeljskem in v Črnomlju 13. 35 Št. dni 30 Ljubljana Hladni Ledeni 25 20 15 10 5 0 1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 2023 Slika 4. Število hladnih in ledenih dni v decembru Figure 4. Number of days with minimum and maximum daily temperature 0 °C or below in December 5 Agencija Republike Slovenije za okolje V Ljubljani je bilo 11 hladnih dni. Najmanj, le šest, jih je bilo decembra 2022, pred tem je bilo najmanj hladnih dni decembra 2020, ko so jih našteli 8. Malo hladnih dni je bilo v Ljubljani tudi v decembrih 2000 (9 dni) ter 1959 in 1982 (po 10 dni); največ jih je bilo decembra 2016, in sicer 31, decembra 1969 pa 30. Pod −10 °C se je temperatura na Kredarici spustila v sedmih dnevih, v Ratečah je bil en tako mrzel dan. Ledeni so dnevi z najvišjo dnevno temperaturo pod lediščem. Na Kredarici je bilo 13 ledenih dni, na Voglu šest, v Slovenj Gradcu in na Lisci po štirje, v Babnem Polju in Ratečah sta bila dva ledena dneva. Kar nekaj merilnih mest je v decembru poročalo o enem ledenem dnevu, med njimi so Ljubljana, Vojsko, Murska Sobota, Novo mesto, Kočevje, Grosuplje in Postojna. Največ ledenih dni je bilo v decembrih 1963, 1968 in 1969, ko so jih zabeležili po 17. Od sredine minulega stoletja je bilo v prestolnici 10 decembrov brez ledenih dni. 22 Temperatura ( C) Ljubljana Murska Sobota Portorož 18 14 10 6 2 1950 1954 1958 1962 1966 1970 1974 1978 1982 1986 1990 1994 1998 2002 2006 2010 2014 2018 2022 Temperatura ( C) 12 Kredarica 8 4 0 -4 1950 1954 1958 1962 1966 1970 1974 1978 1982 1986 1990 1994 1998 2002 2006 2010 2014 2018 2022 Slika 5. Najvišja izmerjena temperatura v decembru Figure 5. Absolute maximum air temperature in December O nenavadno toplem vremenu na prehodu iz novembra v december smo pisali že v novembrskem biltenu. V večjem delu zahodne, južne in osrednje Slovenije je bila temperatura zraka za začetek decembra zelo visoka. V bolj prevetrenih delih južne Slovenije je bila najvišja temperatura izmerjena 1. decembra sredi dneva, v večjem delu Primorske, Gorenjske, osrednje Slovenije in v alpskih dolinah pa isti dan zvečer ali celo sredi noči na 2. december. Ponekod je bil presežen decembrski temperaturni rekord, na posameznih merilnih mestih pa nova rekordna vrednost v nočnem času. Temperatura v severovzhodni Sloveniji in tudi ponekod drugod je bila povsem običajna za december. Podrobnosti o tem neobičajno toplem vremenu na začetku decembra si lahko preberete v poročilu na spletnem naslovu: https://meteo.arso.gov.si/uploads/probase/www/climate/text/sl/weather_events/ nenavadno-vreme_30nov-2dec2023.pdf Decembra je bilo še enkrat neobičajno toplo 18. in 19. dne, izstopali so Primorska in kraji z nadmorsko višino med 700 in 1300 m. Na nekaterih merilnih mestih je bila dosežena nova rekordna vrednost za december. V krajih s sončnim vremenom in plitvo nočno plastjo hladnega zraka je bil dnevni razpon temperature velik, v mraziščih okoli 20 °C. Vendar se temperatura ni povsod povzpela visoko in med kraji so bile velike temperaturne razlike, saj je v senčnih krajih in nekaterih kotlinah razmeroma hladen zrak vztrajal ves dan. Predvsem v južnem delu Ljubljanske kotline in v Litijski kotlini je megla vztrajala 6 Agencija Republike Slovenije za okolje večji del dneva ali celo ves dan. Nad nižinskimi jezeri hladnega zraka so bile razmeroma tople tudi noči, saj se marsikje ni ohladilo pod 5 °C. Več o tem neobičajno toplem vremenu si lahko preberete v poročilu na spletnem naslovu: https://meteo.arso.gov.si/uploads/probase/www/climate/text/sl/weather_events/ visoka-temperatura_18–19dec2023.pdf Že prvi dan decembra je bila najvišja temperatura izmerjena v Portorožu (19,7 °C), Črnomlju (20,9 °C), Kočevju (17,5 °C) in v Ljubljani (17,9 °C), kar je najvišja decembrska temperatura v prestolnici. Drugi dan meseca je bil najtoplejši v Ratečah (11,4 °C) in Biljah (18,2 °C). Najvišjo temperaturo so 19. decembra izmerili v Postojni (15,8 °C) in na Kredarici (7,5 °C), kjer je bilo v preteklosti decembra že nekajkrat topleje. Veliko merilnih postaj je poročalo o najvišji temperaturi med 23. in 26. dnem. V Celju se je temperatura povzpela na 14,8 °C, v Novem mestu na 14,9 °C, v Slovenj Gradcu na 11.9 °C. 2 Temperatura ( C) -2 -6 -10 -14 -18 -22 Ljubljana -26 Murska Sobota Portorož -30 1950 1954 1958 1962 1966 1970 1974 1978 1982 1986 1990 1994 1998 2002 2006 2010 2014 2018 2022 Temperatura ( C) -8 -12 Kredarica -16 -20 -24 -28 1950 1954 1958 1962 1966 1970 1974 1978 1982 1986 1990 1994 1998 2002 2006 2010 2014 2018 2022 Slika 6. Najnižja izmerjena temperatura v decembru Figure 6. Absolute minimum air temperature in December Na Kredarici je bilo najhladneje 3. decembra, ko se je temperatura spustila na −15,1 °C, v preteklosti so decembra tam izmerili že precej nižjo temperaturo, v letu 1996 je termometer pokazal −26,2 °C, sledil mu je december 1962 z −25,7 °C, najnižja temperatura decembra 2001 je bila −24,0 °C, leta 1973 pa −23,9 °C. Drugod so najnižjo dnevno temperaturo v decembru 2023 izmerili v dneh med 4. in 8. decembrom. V Portorožu se je ohladilo na −3,3 °C, v Biljah na −4.4 °C, v Ratečah na −10,9 °C, v Črnomlju na −8,7 °C. Na večini merilnih postaj je bila najnižja izmerjena temperatura v tem mesecu med −8 in −4. V Ljubljani se je najbolj ohladilo 17. decembra, izmerili so −3,0 °C. Od sredine preteklega stoletja je bila najnižja izmerjena decembrska temperatura v prestolnici le dvakrat višja, in sicer v decembrih 1955 in 1959. V preteklosti je temperaturni odklon večkrat močno poudaril razliko med gorskim in nižinskim svetom, kar je posledica močnih in vztrajnih temperaturnih obratov. V visokogorju je z izrazito nadpovprečno temperaturo izstopal december 2015. V nižinskem svetu sta kot mrzla izstopala decembra 1962 in 1963, na Obali december 1991. Po nižinah je bil zadnji zares mrzel december leta 2001. 7 Agencija Republike Slovenije za okolje Temperatura ( C) 6 Ljubljana 4 2 0 -2 -4 1950 1954 1958 1962 1966 1970 1974 1978 1982 1986 1990 1994 1998 2002 2006 2010 2014 2018 2022 Temperatura ( C) 9 Portorož 7 5 3 1 Temperatura ( C) 1950 1954 1958 1962 1966 1970 1974 1978 1982 1986 1990 1994 1998 2002 2006 2010 2014 2018 2022 4 2 0 -2 Murska Sobota -4 -6 Temperatura ( C) 1950 1954 1958 1962 1966 1970 1974 1978 1982 1986 1990 1994 1998 2002 2006 2010 2014 2018 2022 2 0 -2 Kredarica -4 -6 -8 -10 -12 1950 1954 1958 1962 1966 1970 1974 1978 1982 1986 1990 1994 1998 2002 2006 2010 2014 2018 2022 Temperatura ( C) 4 2 0 -2 -4 Let. ER Maribor -6 1950 1954 1958 1962 1966 1970 1974 1978 1982 1986 1990 1994 1998 2002 2006 2010 2014 2018 2022 Temperatura ( C) 6 4 Novo mesto 2 0 -2 -4 1950 1954 1958 1962 1966 1970 1974 1978 1982 1986 1990 1994 1998 2002 2006 2010 2014 2018 2022 Slika 7. Potek povprečne temperature zraka v decembru Figure 7. Mean air temperature in December 8 Agencija Republike Slovenije za okolje 20 20 Portorož Bilje 15 Temperatura ( C) Temperatura ( C) 15 10 10 5 0 5 0 -5 -5 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 10 1 3 5 7 Kredarica Ljubljana 15 Temperatura ( C) Temperatura ( C) 5 0 10 -5 -10 5 0 -15 -5 -20 1 3 5 7 1 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 15 3 5 7 Celje Novo mesto 15 Temperatura ( C) Temperatura ( C) 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 20 10 5 10 0 -5 5 0 -10 -5 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 20 20 Murska Sobota Let. ER Maribor 15 Temperatura ( C) 15 Temperatura ( C) 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 20 10 10 5 0 5 0 -5 -5 -10 -10 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 Slika 8. Najvišja (rdeča črta), povprečna (črna) in najnižja (modra) temperatura zraka, december 2023 Figure 8. Maximum (red line), mean (black), minimum (blue), December 2023 9 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 9. Odklon povprečne temperature zraka decembra 2023 od povprečja 1991–2020 Figure 9. Mean air temperature anomaly, December 2023 Največji presežek nad normalo, in sicer od 3 do 4 °C, je bil v južni polovici Slovenije z izjemo Primorskega dela. Najbližje normali je bila povprečna decembrska temperatura v Prekmurju, kjer je bil odklon med 1 in 2 °C. Drugod po državi je bilo 2 do 3 °C topleje od normale. Slika 10. Poplavljene razlivne površine zadrževalnika Bičje pri Grosupljem, 16. december 2023 (foto: Iztok Sinjur) Figure 10. Flooded spill areas of the Bičje reservoir near Grosuplje, 16 December 2023 (Photo: Iztok Sinjur) Slika 11. Odklon povprečne decembrske temperature na državni ravni od decembrskega povprečja obdobja 1991–2020 Figure 11. December temperature anomaly at national level, reference period 1991–2020 V državnem povprečju je december 2023 potrdil trend naraščanja temperature, saj je bil 2,9 ºC toplejši od normale in sedmi zapovrstjo s pozitivnim odklonom ter najtoplejši december vsaj od sredine preteklega stoletja. Drugi najtoplejši je bil december 2000 z odklonom 2,6 °C, tretji pa leta 1985, ki je bil 2,5 °C toplejši od normale. Kar za 4,4 °C sta bila od normale hladnejša decembra 1963 in 1969, ki sta najhladnejša decembra od sredine preteklega stoletja, podobno hladen je bil tudi december 1962. 10 Agencija Republike Slovenije za okolje Četrti najhladnejši december je bil leta 1968 z odklonom −3,9 °C. V tem stoletju je bil najhladnejši december 2001 z odklonom −3,7 °C. Od začetka osemdesetih let prejšnjega stoletja kaže povprečna temperatura na državni ravni trend naraščanja. Slika 12. Razsevni prikaz odklona temperature in odklona padavin za vse decembre v obdobju 19502023; modra barvna lestvica označuje časovno razdaljo, december 2023 je označen z rdečo barvo. Figure 12. Temperature and precipitation anomaly for all December months in the period 19502023 Po mesečni statistiki temperature zraka in višine padavin je bil december 2023 na državni ravni najbolj podoben decembroma 2019 in 2000, bil pa je toplejši in z večjim presežkom padavin nad normalo. Vremenski potek se je med omenjenimi meseci seveda razlikoval. Slika 13. Porazdelitev padavin, december 2023 Figure 13. Precipitation, December 2023 Višina decembrskih padavin je prikazana na sliki 13. Največ padavin je bilo v Julijskih Alpah, med obilno namočena območja se uvrščajo tudi Kamniško-Savinjske Alpe in Trnovska planota. Ponekod so padavine presegle 400 mm. Na Voglu je padlo 549 mm, v Soči 453 mm, v Logarski dolini 434 mm in 11 Agencija Republike Slovenije za okolje na Predelu 417 mm. V veliki večini države je padlo do 210 mm, ponekod na severovzhodu in vzhodu pa je bilo padavin manj kot 70 mm, na primer v Podsredi, Raki, Šentilju v Slovenskih goricah, Sotinskem bregu in Mačkovcih. V primerjavi z decembrskim povprečjem padavin je bilo decembra 2023 skoraj povsod več padavin od normale, le malo je bilo merilnih mest, kjer padavine niso dosegle normale. Na veliki večini ozemlja je bil presežek padavin nad normalo do 60 %. Največ padavin v primerjavi z normalo je bilo v KamniškoSavinjskih Alpah, kjer je na nekaj merilnih postajah padlo nad 250 % povprečnih decembrskih padavin. V Logarski dolini so padavine dosegle 284 % normale, v Solčavi 266 %. Med obilneje namočena območja spadajo tudi Julijske Alpe, na Vršiču so padavine normalo presegle za 140 %, na Jezerskem pa za 139 %. Slika 14. Višina padavin decembra 2023 v primerjavi s povprečjem obdobja 1991–2020 Figure 14. Precipitation amount in December 2023 compared with 1991–2020 normals Od začetka osemdesetih let decembrske padavine v državnem povprečju zelo počasi naraščajo, vendar prevladuje velika spremenljivost; linearni trend od sredine minulega stoletja ni značilen. Decembra 2023 so padavine normalo presegle za 43 %. To je bil drugi nadpovprečno namočen december zapored. Najbolj namočen je bil december 1959, ko je padlo 141 % več padavin od normale, drugi najbolj namočen pa je bil december 1950, takrat so padavine normalo presegle za 111 %. Dva najbolj suha decembra sta bila v tem stoletju, in sicer leta 2015 in 2016, ki sta minila skoraj brez padavin, tretji najbolj suh december pa je bil leta 1991, ko je bilo padavin le za 17 % normale. Slika 15. Odklon decembrskih padavin na državni ravni od decembrskega povprečja obdobja 1991–2020 Figure 15. December precipitation anomaly at national level, reference period 1991–2020 12 Agencija Republike Slovenije za okolje Ker je prostorska porazdelitev padavin bolj spremenljiva kot temperaturna, smo v preglednico 1 vključili podatke nekaterih merilnih postaj, kjer je padavin navadno veliko ali malo, a podatki teh merilnih mest niso vključeni v preglednico 2. Preglednica 1. Mesečni meteorološki podatki, december 2023 Table 1. Monthly meteorological data, December 2023 Postaja Črnivec Let. JP Ljubljana Zgornje Jezersko Trenta Soča Breginj Vojsko Kneške Ravne Bovec Ptuj Lendava Polički Vrh RR RP 190 133 322 301 453 239 23 384 344 100 73 76 136 122 203 164 205 104 94 145 139 153 132 114 Padavine in pojavi SD SSX SS 7 7 8 11 9 — 9 12 — 8 1 18 7 8 — 6 1 29 10 5 — 20 6 — 17 6 — 7 8 6 9 0 7 6 0 4 LEGENDA/LEGEND: RR RP SS SSX SD − višina padavin (mm) − višina padavin v % od povprečja − število dni s snežno odejo ob 7. uri (sončni čas) − maksimalna višina snežne odeje (cm) − število dni s padavinami ≥ 1 mm − precipitation (mm) − % of the normal amount of precipitation − number of days with snow cover − maximum snow depth (cm) − number of days with precipitation ≥ 1mm V nadpovprečno namočenem decembru so po izdatnosti izstopale padavine 13. decembra. V noči na 13. december je snežilo nad 2000 m. V drugem delu noči je bilo največ padavin v severni Sloveniji in na dinarski gorski pregradi, zjutraj pa so zmerno močne padavine zajele tudi osrednje in jugovzhodne kraje. Večji del 13. decembra je nato deževalo, v gorah snežilo, zlasti na jugovzhodu so bili vmes tudi nalivi. Meja sneženja se je ob dotoku hladnejšega zraka od vzhoda spustila do višine okoli 1000 m, ponekod v zahodni Sloveniji pa še nekaj sto metrov niže. Zvečer so na zahodu padavine oslabele in ponoči ponehale. V večjem delu Slovenije je padlo od 30 do 100 mm padavin, v Trnovskem gozdu z okolico in južno od Kočevja so padavine presegle 100 mm. Pod 1000 metrov je večinoma deževalo, v višjih delih sredogorja in v visokogorju pa je zapadlo precej snega. Na Kredarici se je snežna odeja odebelila za 50 cm, na Zelenici 40 cm, Voglu in Rogli 38 cm, Pavličevem sedlu 34 cm in Vršiču 31 cm. Obilno deževje je v številnih občinah osrednjega in vzhodnega dela države povzročilo težave ali gmotno škodo. Več o tem padavinskem dogodku si lahko preberete v poročilu na spletnem naslovu: https://meteo.arso.gov.si/uploads/probase/www/climate/text/sl/weather_events/ obilne-padavine_13dec2023.pdf Količina padavin se iz leta v leto lahko močno razlikuje. Na Kredarici je decembra 2023 padlo 260 mm padavin, kar je 98 % nad normalo. Decembra 1950 je bilo 328 mm, leta 2017 pa 314 mm, z obilnimi padavinami izstopata še decembra 2009 s 274 mm in 1982 s 272 mm. Decembra 2016 ni bilo omembe vrednih padavin, leto pred tem so namerili le en mm padavin, skromne so bile padavine decembra 1956, ko je padlo le 13 mm, decembra 1974 so namerili 14 mm, decembra 1987 pa 16 mm. V Ratečah je tokrat padlo 203 mm, kar je 75 % nad normalo. Decembra 2020 so namerili kar 395 mm, kar je največ do zdaj, drugi najbolj namočen je bil december 1960 s 336 mm, tretji pa december 1959 s 315 mm. Decembra 2015 in 2016 sta minila brez padavin, v letu 1956 je decembra padlo le 10 mm, leta 2001 pa 13 mm. 13 Agencija Republike Slovenije za okolje Lendava Martinje Ptuj Bizeljsko Maribor Metlika Celje Novo mesto Črnomelj Slovenj Gradec Velenje Dravograd Kočevje Gornji Grad Grčarice Luče Solčava Osilnica Domžale Babno polje Ljubljana Nova vas Zg. Jezersko Let. JP Ljubljana Kranj Vrhnika Il. Bistrica Postojna Lesce Bled Idrija Cerkno Boh. Češnjica Vojsko Kredarica Vogel Godnje Kneške Ravne Trenta Rateče Tolmin Soča Bilje Portorož Bovec Vedrijan Kanin Breginj Normala Decembra 2023 0 100 200 300 400 500 600 Slika 16. Mesečna višina padavin v mm decembra 2023 in povprečje obdobja 1991–2020 Figure 16. Monthly precipitation amount in December 2023 and the 1991–2020 normals V Portorožu je decembra 2023 padlo 99 mm dežja, kar je 15 % nad normalo. Največ padavin je bilo decembra 1981, ko so namerili 251 mm, sledi december 2017 s 238 mm, 236 mm je padlo decembra 2020. Decembra 2015 in 2016 sta minila brez padavin. V Ljubljani je padlo 170 mm, kar je 63 % nad normalo. Najobilnejše so bile padavine decembra 1976 (256 mm), 251 mm je padlo decembra 1959, 246 mm so namerili decembra 1950, decembra 1965 pa 239 mm. Decembra 2016 v Ljubljani ni bilo padavin, decembra 2015 je padel le en mm. Decembra 1991 so namerili 9 mm, decembra 2018 je padlo 12 mm, sledijo decembri 1956 (14 mm), 1948 (19 mm) ter 1974 (31 mm). 14 Agencija Republike Slovenije za okolje 300 Padavine (mm) 250 Ljubljana 200 150 100 50 0 1950 1954 1958 1962 1966 1970 1974 1978 1982 1986 1990 1994 1998 2002 2006 2010 2014 2018 2022 500 Padavine (mm) 400 300 Kredarica 200 100 0 1950 1954 1958 1962 1966 1970 1974 1978 1982 1986 1990 1994 1998 2002 2006 2010 2014 2018 2022 Padavine (mm) 150 Murska Sobota 100 50 0 1950 1954 1958 1962 1966 1970 1974 1978 1982 1986 1990 1994 1998 2002 2006 2010 2014 2018 2022 Padavine (mm) 200 150 Let. ER Maribor 100 50 0 1950 1954 1958 1962 1966 1970 1974 1978 1982 1986 1990 1994 1998 2002 2006 2010 2014 2018 2022 250 Novo mesto Padavine (mm) 200 150 100 50 0 1950 1954 1958 1962 1966 1970 1974 1978 1982 1986 1990 1994 1998 2002 2006 2010 2014 2018 2022 300 Padavine (mm) 250 200 Portorož 150 100 50 0 1950 1954 1958 1962 1966 1970 1974 1978 1982 1986 1990 1994 1998 2002 2006 2010 2014 2018 2022 Slika 17. Padavine v decembru, dopolnjeni in homogenizirani podatki Figure 17. Precipitation in December 15 Agencija Republike Slovenije za okolje Na sliki 18 je shematsko prikazano decembrsko trajanje sončnega obsevanja v primerjavi z dolgoletnim povprečjem. Decembra so dnevi najkrajši, oblaki in megla pa tudi pogosto prispevajo k zmanjšanemu trajanju sončnega obsevanja, zato že razmeroma majhne razlike v osončenosti lahko pomenijo večji odklon od dolgoletnega povprečja. Na karti je prikazan odklon od povprečja obdobja 1991–2020, slika odraža razmere v večjem merilu, na nekaterih merilnih mestih pa odmik od običajne osončenosti odstopa od prikazanega na karti, saj je odklon zelo občutljiv že na majhne razlike v osončenosti. Manj sončnega vremena od normale je bilo na Krasu, na Goriškem in tudi v Ljubljani. Primanjkljaj je bil manjši od desetine normale. Na Obali je bilo toliko sončnega vremena kot običajno. Drugod je bila osončenost nad normalo, v večini krajev je bil odklon do 50 %, v Celju in Beli krajini pa je bil presežek nad normalo večji. Največ sončnega vremena je bilo na Kredarici, kjer je bilo 117 ur sončnega vremena, na Lisci je sonce sijalo 111 ur, po sto ur sončnega vremena so zapisali v Vedrijanu in Sromljah. Od 50 do 70 ur sončnega vremena je bilo v Ljubljani, Ratečah in Iskrbi. Sonce je v Ljubljani sijalo 51 ur, kar je 92 % normale. Odkar merimo trajanje sončnega obsevanja v Ljubljani, je bil najbolj sončen december leta 2016 s 113 urami sončnega vremena. Sledijo mu decembri 2003 (106 ur), 1991 (96 ur) in 2001 (90 ur). Najmanj sončnega vremena je bilo decembra 1952 (5 ur), med bolj sive spadajo še decembri 1950 (6 ur), 1995 (7 ur) in 1964 (8 ur) ter 2020 (10 ur). Slika 18. Trajanje sončnega obsevanja decembra 2023 v primerjavi s povprečjem obdobja 1991–2020 Figure 18. Bright sunshine duration in December 2023 compared with 1991–2020 normals Po treh podpovprečno osončenih decembrih, je bil december 2023 na državni ravni za 29 % bolj sončen od normale. Daleč najbolj sončen je bil december 2016 s kazalnikom 193 %, drugi najbolj sončen je bil december 1988, ko je bilo 60 % več sončnega vremena kot običajno, le malo manj sončna sta bila decembra 2015 in 1991 s 58 % presežkom nad normalo, 57 % sončnega vremena nad normalo pa je bilo decembra 1971. Najmanj sončen je bil december 1995, ko je sonce sijalo le 23 % toliko časa kot normalno, sledita decembra 2002 (kazalnik 36 %) in 2020 (37 %). Četrti najmanj sončen je bil december 1964 s kazalnikom 49 %. V povprečju je osončenost decembrov od šestdesetih let prejšnjega stoletja naraščala do začetka osemdesetih let, po rahlem padcu pa po letu 2000 spet počasi narašča. Zaradi velike spremenljivosti linearni trend ni statistično značilen. Jasen je dan s povprečno oblačnostjo pod eno petino. Decembra so jasni dnevi dokaj redki, saj k razmeroma skromnemu številu jasnih dni po nižinah in kotlinah decembra prispevata tudi megla in nizka oblačnost. Največ jasnih dni je bilo na Obali, in sicer devet. V Biljah, na Bizeljskem in v Murski Soboti je bilo po šest jasnih dni. V Kočevju je bil le en tak dan. V Ljubljani sta bila decembra le dva jasna dneva. Od sredine minulega stoletja je bilo 26 decembrov brez jasnih dni. Največ jasnih dni je bilo v letih 1991 in 2003, obakrat po sedem. Oblačni so dnevi s povprečno oblačnostjo nad štiri petine. Decembra 2023 so bili oblačni dnevi manj pogosti kot decembra 2022. Na Koroškem in v Postojni je bilo po 14 oblačnih dni, v Murski Soboti, Biljah in Kočevju so jih našteli po 13. Najmanj jih je bilo na Kredarici, le šest. 16 Agencija Republike Slovenije za okolje Sončno obsevanje (ura) 120 Ljubljana 90 60 30 0 1961 1965 1969 1973 1977 1981 1985 1989 1993 1997 2001 2005 2009 2013 2017 2021 1977 1981 1985 1989 1993 1997 2001 2005 2009 2013 2017 2021 Sončno obsevanje (ura) 200 Kredarica 150 100 50 0 1961 1965 1969 1973 Sončno obsevanje (ura) 150 Let. ER Maribor 120 90 60 30 0 1961 1965 1969 1973 1977 1981 1985 1989 1993 1997 2001 2005 2009 2013 2017 2021 1977 1981 1985 1989 1993 1997 2001 2005 2009 2013 2017 2021 1977 1981 1985 1989 1993 1997 2001 2005 2009 2013 2017 2021 1989 1993 1997 2001 2005 2009 2013 2017 2021 Sončno obsevanje (ura) 120 Murska Sobota 90 60 30 0 1961 1965 1969 1973 Sončno obsevanje (ura) 200 Portorož 150 100 50 0 1961 1965 1969 1973 Sončno obsevanje (ura) 150 Novo mesto 120 90 60 30 0 1961 1965 1969 1973 1977 1981 1985 Slika 19. Trajanje sončnega obsevanja v decembru, dopolnjeni in homogenizirani podatki Figure 19. Sunshine duration in December 17 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 20. Odklon decembrskega trajanja sončnega obsevanja na državni ravni od decembrskega povprečja obdobja 1991–2020 Figure 20. December sunshine duration anomaly at national level, reference period 1991–2020 V Ljubljani je bilo 17 oblačnih dni. Decembra 2016 je bilo v prestolnici le osem takih dni, kar je najmanj od sredine minulega stoletja, največ oblačnih decembrskih dni, po 28, je bilo v prestolnici v letih 1952, 1960, 1984 in 1995. 30 Št. dni 25 Ljubljana Jasni Oblačni 20 15 10 5 0 1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 2023 Slika 21. Število jasnih in oblačnih dni v decembru Figure 21. Number of clear and cloudy days in December Povprečna oblačnost je bila najmanjša v visokogorju in na Obali, kjer so oblaki v povprečju prekrivali 5,4 desetin neba. V povprečju je bil december najbolj oblačen v Ljubljani, kjer so oblaki v povprečju prekrivali 7,7 desetin neba. Na sliki 22 so podane dnevne padavine in trajanje sončnega obsevanja za osem krajev po Sloveniji. 24urno višino padavin merimo vsak dan ob 7. uri po srednjeevropskem času in jo pripišemo dnevu meritve. Vetrne rože, ki prikazujejo pogostost vetra po smereh, so izdelane za šest krajev (slika 23) na osnovi povprečnih hitrosti in prevladujočih smeri vetra, ki so jih izmerili s samodejnimi meteorološkimi postajami. Na porazdelitev vetra po smereh močno vpliva oblika površja, zato se razporeditev od postaje do postaje močno razlikuje. V Novem mestu je močno prevladoval jugozahodni veter, ki je skupaj s sosednjima smerema pihal v 42 % terminov, severovzhodniku s sosednjima smerema je pripadlo 13 % terminov. V Ljubljani je bilo 6 % brezvetrja, severovzhodni veter s sosednjima smerema je pihal v 33 % terminov, jugozahodnik s sosednjima smerema pa v 18 %. V Murski Soboti je bil veter porazdeljen dokaj enakomerno, nekoliko bolje so bile zastopane zahodne smeri vetra. Na Kredarici je severozahodnik s sosednjima smerema pihal v 66 % vseh terminov, jugovzhodnik s sosednjima smerema pa v 14 %. Na Letališču Portorož sta jugovzhodnik in vzhodjugovzhodnik skupaj pihala v 57 % vseh terminov. V Biljah je vzhodnik s sosednjima smerema pihal v 55 % terminov. 18 Agencija Republike Slovenije za okolje 18 2 1 9 1 0 0 17 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 8 80 7 70 6 45 5 36 4 27 3 18 9 3 5 7 8 7 Bilje 6 4 30 3 2 20 2 1 10 1 0 0 0 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 72 8 Celje 7 63 6 54 6 45 5 36 4 27 3 Padavine (mm) 54 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 40 Osončenost (ura) Novo mesto 7 5 8 63 5 50 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 72 3 60 Padavine (mm) 54 0 0 1 Osončenost (ura) Portorož 7 45 5 36 4 27 3 18 2 18 2 9 1 9 1 0 0 0 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 72 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 72 8 Let. ER Maribor 7 63 54 6 54 6 45 5 45 5 36 4 36 4 27 3 27 3 18 2 18 2 9 1 9 1 0 0 0 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 Padavine (mm) 63 0 1 8 Murska Sobota Osončenost (ura) 2 34 1 Padavine (mm) 3 3 63 Osončenost (ura) 27 51 7 6 4 4 72 Padavine (mm) 54 36 68 5 7 Ljubljana 5 5 3 8 45 85 1 Padavine (mm) 63 6 0 Padavine (mm) 7 Osončenost (ura) Padavine (mm) 102 72 Osončenost (ura) 119 8 Osončenost (ura) Kredarica 7 Osončenost (ura) 136 0 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 Slika 22. Dnevne padavine (modri stolpci) in sončno obsevanje (rumeni stolpci) decembra 2023 (Opomba: 24-urno višino padavin merimo vsak dan ob 7. uri po srednjeevropskem času in jo pripišemo dnevu meritve) Figure 22. Daily precipitation (blue bars) in mm and daily bright sunshine duration (yellow bars) in hours, December 2023 19 Agencija Republike Slovenije za okolje Preglednica 2. Mesečni meteorološki podatki, december 2023 Table 2. Monthly meteorological data, December 2023 Postaja Kredarica Rateče Bilje Postojna Kočevje Ljubljana Bizeljsko Novo mesto Črnomelj Celje Let. ER Maribor Slovenj Gradec Murska Sobota Lesce Portorož NV TS TOD TX 2513 864 55 538 468 299 175 220 157 242 264 444 187 509 2 −3,1 −1,0 5,9 4,6 3,8 4,2 3,3 4,0 5,2 3,1 2,3 0,3 1,9 2,5 8,1 3,1 1,7 1,8 3,3 3,7 2,8 ,4 2,8 3,5 2,4 1,5 1,4 1,3 2,5 2,1 −0,2 4,3 11,3 8,6 9,3 7,8 7,8 8,7 11,0 8,1 8,0 4,4 6,6 7,8 12,6 Temperatura TM TAX DT TAM DT SM SX TD −5,8 −4,6 1,8 0,9 −0,8 1,1 0,0 0,7 0,6 −1,2 −1,8 −2,6 −1,9 −1,8 4,3 −15,1 −10,9 −4,4 −6,0 −7,1 −3,0 −6,5 −4,6 −8,7 −7,0 −7,4 −7,2 −7,7 −6,6 −3,3 3 4 4 4 4 17 4 4 4 4 8 5 8 8 4 25 30 12 16 18 11 13 14 13 24 22 27 23 23 2 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 716 652 438 472 499 489 517 496 454 524 548 611 561 542 358 7,5 11,4 18,2 15,8 17,5 17,9 15,5 14,9 20,9 14,8 15,3 11,9 15,6 16,3 19,7 19 2 2 19 1 1 25 26 1 25 26 23 26 23 1 Sonce OBS RO 117 68 89 89 — 51 — 87 — 99 97 78 84 — 98 117 125 92 114 — 92 — 141 — 156 142 119 149 — 100 Oblačnost PO SO SJ RR RP Padavine in pojavi SD SN SG SS SSX DT P PP 5,4 — 5,8 7 7,2 7,7 6,1 6,3 6 — — 7 6,2 — 5,4 260 203 139 214 164 170 83 91 170 128 93 123 75 159 99 198 175 112 151 134 163 113 111 156 165 155 183 159 143 115 8 10 8 9 7 8 7 5 7 8 7 8 8 6 8 215 16 0 10 11 4 0 6 10 3 3 4 10 — 0 14 14 — 3 3 3 3 3 3 6 6 6 6 — — 745,2 — 1010,3 953,1 — 981,7 — 990,8 998,4 987,8 984,6 — — 956,3 1016,0 2,9 — 8,1 7,4 — 7,1 — 7,4 7,5 6,6 6,2 — — 6,1 8,9 6 — 13 14 13 17 11 11 10 — — 14 13 — 12 4 — 6 2 1 2 6 5 4 — — 2 6 — 9 2 1 1 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 1 0 11 0 2 1 11 7 15 7 6 1 4 0 2 — 0 31 30 0 5 4 5 4 5 6 5 4 8 6 — 0 Tlak LEGENDA: NV TS TOD TX TM TAX DT TAM SM − nadmorska višina (m) − povprečna temperatura zraka (°C) − temperaturni odklon od povprečja (°C) − povprečni temperaturni maksimum (°C) − povprečni temperaturni minimum (°C) − absolutni temperaturni maksimum (°C) − dan v mesecu − absolutni temperaturni minimum (°C) − število dni z minimalno temperaturo < 0 °C SX TD OBS RO PO SO SJ RR RP − število dni z maksimalno temperaturo ≥ 25 °C − temperaturni primanjkljaj − število ur sončnega obsevanja − sončno obsevanje v % od povprečja − povprečna oblačnost (v desetinah) − število oblačnih dni − število jasnih dni − višina padavin (mm) − višina padavin v % od povprečja SD SN SG SS SSX P PP − število dni s padavinami ≥ 1 mm − število dni z nevihtami − število dni z meglo − število dni s snežno odejo ob 7. uri (sončni čas) − maksimalna višina snežne odeje (cm) − povprečni zračni tlak (hPa) − povprečni tlak vodne pare (hPa) Opomba: Temperaturni primanjkljaj (TD) je mesečna vsota dnevnih razlik med temperaturo 20 °C in povprečno dnevno temperaturo, če je ta manjša ali enaka 12 °C (TSi 12 °C). n TD   (20 C  TSi ) i 1 če je TS i  12 C 20 Agencija Republike Slovenije za okolje Ljubljana Murska Sobota Kredarica Novo mesto Portorož – letališče Bilje hitrost vetra v m/s Slika 23. Vetrne rože, december 2023 21 Figure 23. Wind roses, December 2023 Agencija Republike Slovenije za okolje Preglednica 3. Odstopanja desetdnevnih in mesečne temperature in padavin od povprečja 1991–2020, december 2023 Table 3. Anomaly of a decade and monthly temperature and precipitation from the average values 1991–2020, December 2023 Postaja Let. JP Ljubljana Rateče Bilje Postojna Kočevje Ljubljana Bizeljsko Novo mesto Črnomelj Celje Let. ER Maribor Slovenj Gradec Murska Sobota Lesce Portorož LEGENDA: Temperatura zraka Padavine I., II., III., M LEGEND: Temperatura zraka Padavine I., II., III., M I. 1,1 −0,6 −0,2 −0,2 0,6 0,0 −1,2 −1,1 −0,8 −1,5 −2,2 −0,7 −2,2 −0,2 0,2 Temperatura zraka II. III. 2,1 5,0 0,7 4,6 1,6 3,8 3,5 6,4 3,6 6,6 1,7 6,2 2,7 5,5 3,4 5,8 3,2 7,6 2,5 5,7 1,9 4,7 1,6 3,1 1,3 4,4 2,6 4,8 1,7 4,1 M 2,8 1,7 1,8 3,3 3,7 2,8 2,4 2,8 3,5 2,4 1,5 1,4 1,3 2,5 2,1 I. 186 345 234 303 234 266 162 146 181 224 217 325 221 268 244 Padavine II. III. 246 1 171 12 116 1 200 3 196 0 307 2 205 1 209 2 337 0 356 0 289 2 278 9 300 0 221 3 98 1 M 122 175 112 151 131 163 113 111 156 165 155 183 164 143 115 −odklon povprečne temperature zraka na višini 2 m od povprečja 1991–2020 (°C) −padavine v primerjavi s povprečjem 1991–2020 (%) −tretjine in mesec −mean temperature anomaly (°C) −precipitation compared to the 1991–2020 normals (%) −thirds and month Prva tretjina je bila opazno hladnejša od normale na severovzhodu države, kjer je bil odklon −2,2 °C. Drugod po državi je bil odklon od normale v mejah ±1,1 °C. Padavine so bile povsod obilne, padlo je od 1,5 do 3,5-krat toliko padavin kot normalo. Osrednja tretjina decembra je bila toplejša od normale. V Ratečah je bila povprečna temperatura 0,7 °C nad normalo, v Kočevju pa je presežek nad normalo znašal 3,6 °C. Na Obali je padla normalna količina padavin, drugod je bilo padavin več od normale, na nekaj merilnih postajah je padlo več kot trikrat toliko padavin kot normalno. Zadnja tretjina meseca je bila izjemno topla, najmanjši presežek nad normalo je bil s 3,1 °C v Slovenj Gradcu, v Črnomlju pa je bilo za 7,6 °C topleje od normale. Padavin v zadnji tretjini marsikje ni bilo, če pa so že bile, jih je bilo zelo malo. Slika 24. Zaradi jugozahodnega vetra je bilo na vzhodu države suho in toplo. Okolica Muljave, 29. december 2023 (foto: Iztok Sinjur) Figure 24. South-westerly winds made it dry and warm in the east of the country. Muljava surroundings, 29 December 2023 (Photo: Iztok Sinjur) 22 Agencija Republike Slovenije za okolje Debelina snega (cm) 45 40 Ljubljana 35 30 25 20 15 10 5 0 1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 2023 Debelina snega (cm) 150 Rateče 120 90 60 30 0 1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 2023 Debelina snega (cm) 450 400 Kredarica 350 300 250 200 150 100 50 0 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 2023 Slika 25. Največja debelina snega v decembru Figure 25. Maximum snow cover depth in December Snežna odeja v nižinskem svetu je bila dokaj skromna. Snežilo je v začetku meseca, vendar je skromna snežna odeja ob otoplitvi kmalu skopnela. Tudi v sredogorju je bilo malo snega, v gorah pa je bila snežna odeja ob obilici padavin blizu normale ali pa jo je celo presegala. Razen na Obali in v Biljah so decembra poročali o skromni snežni odeji tudi na večini nižinskih opazovalnih postaj. Snežna odeja je bila večinoma najdebelejša 3. decembra, na jugovzhodu in vzhodu države pa 6. decembra. V Ratečah je bilo največ snega 14. dan, ko je debelina snega dosegla 16 cm. Brez snega so bili v Ratečah decembra 1989 in 2016. Izjemno zasnežen je bil december 2008 (132cm), med bolj zasnežene spadata tudi decembra 1981 s 118 cm in 2005 s 107cm. V Ratečah v tem stoletju izstopata decembra 2020 in 2021, ko je bila po osmih zaporednih s snežno odejo skromnih decembrih snežna odeja spet obilna, decembra 2020 je dosegla debelino 95 cm, decembra 2021 pa 86 cm. V Ljubljani je bilo pet dni s snežno odejo, 3. decembra je bila debela štiri cm. Od sredine minulega stoletja je bila v prestolnici snežna odeja ves december prisotna v letih 1971 in 1980, 30 dni leta 1998; snega ni bilo v decembrih 1951, 1957–1959, 1974, 1989, 2004, 2006, 2013, 2015 in 2016. Največ snega je bilo decembra 1964, in sicer 42 cm, 40 cm je debelina snežne odeje dosegla v decembrih 1967 in 2005. Snežna odeja na Kredarici je bila najdebelejša 14. decembra, dosegla je 215 cm. Decembra 2010 je bila največja izmerjena debelina 4 metre, kar je za december največ, odkar neprekinjeno merimo debelino snežne odeje na Kredarici. Decembra 2019 je bila največja debelina snega na Kredarici 385 cm, kar je 23 Agencija Republike Slovenije za okolje druga največja izmerjena decembrska debelina od začetka nepretrganih meritev. Decembra 2017 je debelina snežne odeje dosegla 340 cm, kar je tretja največja debelina. Četrta največja debelina je bila s 335 cm dosežena decembra 2020. Med bolj zasnežene spadajo še december 2000 (325 cm), ki je peti po največji debelini. Omenimo še decembre 1990 (310 cm), 1982 (304 cm) ter 2008 in 1976 (300 cm). Najmanj snega je bilo decembra 2015, ko je snežna odeja dosegla le 30 cm, večino meseca pa so bila tla kopna. Skromna je bila snežna odeja tudi decembra 2018 s 40 cm, decembra 1988 so namerili 50 cm, omenimo še decembre 2001 (65 cm), 1957 (84 cm) in 1998 (85 cm). 60 20 Vogel Debelina snežne odeje (cm) Debelina snežne odeje (cm) 50 40 30 20 10 0 Lisca 10 5 0 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 1 20 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 250 Kredarica Debelina snežne odeje (cm) Rateče Debelina snežne odeje (cm) 15 15 10 5 0 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 200 150 100 50 0 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 Slika 26. Dnevna višina snežne odeje decembra 2023 Figure 26. Daily snow cover depth in December 2023 Št. dni s snežno odejo 35 30 Ljubljana 25 20 15 10 5 0 1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 2023 Št. dni s snežno odejo 35 30 Rateče 25 20 15 10 5 0 1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 2023 Slika 27. Število dni z zabeleženo snežno odejo v decembru Figure 27. Number of days with snow cover in December 24 Agencija Republike Slovenije za okolje Tako kot skoraj vsak december doslej je tudi decembra 2023 sneg na Kredarici tla prekrival 31 dni; izjemi sta bila december 2015 (sneg je obležal le 4 dni) in december 2006, ko so snežno odejo zabeležili le v 26 dnevih. Decembra so nevihte izjemno redke, tokrat so na Kredarici zapisali dva dneva z nevihto in/ali grmenjem; na nekaj opazovalnih postajah so zapisali po en tak dan. Na Kredarici je bilo 11 dni, ko so jih vsaj nekaj časa ovijali oblaki. Največ dni z meglo je bilo na Bizeljskem, kjer so jih našteli 15, 11 dni z meglo je bilo v Kočevju, v Novem mestu so našteli sedem takih dni, v Črnomlju šest. Žal podatkov o pojavu megle z merilnih postaj, kjer deluje le samodejna meteorološka postaja nimamo. 30 Ljubljana Št. dni z meglo 25 20 15 10 5 0 1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 2023 Slika 28. Decembrsko število dni z meglo Figure 28. Number of foggy days in December Na meteorološki postaji Ljubljana Bežigrad so v začetku osemdesetih let minulega stoletja skrajšali opazovalni čas, kar skupaj s širjenjem mesta, s spremembami v rabi zemljišča, spremenljivi zastopanosti različnih vremenskih tipov ter spremembami v onesnaženosti zraka prispeva k manjšemu številu dni z opaženo meglo. V Ljubljani je bilo tokrat sedem dni z zapisanim pojavom megle. Največ meglenih dni je bilo decembra 1971, in sicer 27. V preteklosti je že bilo nekaj decembrov s skromnim številom meglenih dni, npr. leta 1995, ko so bili taki le trije dnevi. Malo dni z meglo je bilo tudi v decembrih 1990 in 2014, zabeležili so le štiri. December 2022 je minil brez zapisanega pojava megle. 1005 11,0 1000 Delni tlak vodne pare (mb) Zračni tlak (mb) 10,0 Ljubljana 995 990 985 980 975 970 Ljubljana 9,0 8,0 7,0 6,0 5,0 965 4,0 960 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 Slika 29. Potek povprečnega zračnega tlaka in povprečnega dnevnega delnega tlaka vodne pare, december 2023 Figure 29. Mean daily air pressure and the mean daily vapor pressure, December 2023 Na sliki 29 levo je prikazan povprečni zračni tlak v Ljubljani. Ni preračunan na morsko gladino, zato je nižji od tistega, ki ga dnevno objavljamo v medijih. Najnižje dnevno povprečje zračnega tlaka je bilo zapisano že prvi dan meseca, ko je bil zračni tlak 963 mb, podobno nizek je bil tudi naslednji dan, nato pa je sledil hiter dvig na 987,2 tretji dan decembra. Razmeroma nizek je bil zračni tlak tudi 13. dne, ko se je spustil na 968 mb, sledilo je hitro naraščanje na 1003,6 mb 16. decembra, naslednji dan pa je bil zračni tlak z 1004,1 mb najvišji v tem mesecu. Dokaj hitro se je nato zračni tlak spustil na 965,4 22. dne, nato je spet naraščal vse do 27. decembra. 25 Agencija Republike Slovenije za okolje Na sliki 29 desno je prikazan potek povprečnega dnevnega delnega tlaka vodne pare v Ljubljani. Že prvi dan v decembru je bilo v zraku največ vodne pare, dnevno povprečje je bilo 10,9 mb. Vlažnost zraka se je hitro zmanjšala in 4. decembra je bilo v zraku najmanj vodne pare, le 4,7 mb. Sledilo je večinoma naraščanje do 13. dne, ko je bilo dnevno povprečje 8,9 mb, nato se je vsebnost vodne pare do 17. dne znižala na 5,1 mb; v nadaljevanju meseca je vsebnost vodne pare večinoma naraščala. SUMMARY At the national level, the last month of the year was 2.9 ºC warmer than the normal and the warmest ever, 143 % of the normal precipitation fell and the sun was shining 129 % as much as the normal. The temperature anomaly between 3 to 4 °C was observed in the southern half of Slovenia, except for the Primorje region. Prekmurje was closest to the normal, with the anomaly between 1 and 2 °C. Elsewhere in the country, it was 2 to 3 °C warmer than the normal. The Juijske Alpe received the most abundant precipitation, the Kamniško-Savinjske Alpe and Trnovska planota were also among the wettest areas. In some places, rainfall exceeded 400 mm. For example: 549 mm fell on Vogel, 453 mm in Soča, 434 mm in Logarska dolina and 417 mm in the Predel. In most of the country, up to 210 mm fell, but in some places in the north-east and east of Slovenia, the precipitation was less than 70 mm in Podsreda, Raka, Šentilj v Slovenskih goricah, Sotinski breg and Mačkovci. Almost everywhere precipitation exceeded the normal. In the vast majority of the territory, precipitation was above the normal by up to 60 %. The highest above-normal precipitation was in the KamniškoSavinjske Alpe, where a few places received more than 250 % of the normal December precipitation. In the Logarska dolina, precipitation was 284 % of the normal, and in Solčava 266 %. Also the Julijske Alpe were among the wettest areas, with precipitation exceeding the normal by 140 % in Vršič and 139 % in Jezersko. Less sunny weather than normal was recorded in Kras, the Goriška region and Ljubljana. The negative anomaly was less than a tenth of the normal. On the Coast, there was as much sunny weather as the normal. Elsewhere, sunshine was above the normal, with the anomaly of up to 50 % in most places, but in Celje and Bela Krajina the anomaly was even greater. Snow cover in the lowlands was quite modest. It snowed at the beginning of the month, but the modest snow cover soon melted as the weather warmed up. The mid-mountains also saw little snow, but in the mountains, snow cover was close to or even above the normal. The maximum snow cover on Kredarica was reported on 14 December and it measured 215 cm. Abbreviations in the Table 2: NV TS TOD TX TM TAX DT TAM SM SX TD OBS RO −altitude above the mean sea level (m) −mean monthly air temperature (°C) −temperature anomaly (°C) −mean daily temperature maximum for a month (°C) −mean daily temperature minimum for a month (°C) −absolute monthly temperature maximum (°C) −day in the month −absolute monthly temperature minimum (°C) −number of days with min. air temperature <0 °C −number of days with max. air temperature ≥25 °C −number of heating degree days −bright sunshine duration in hours −% of the normal bright sunshine duration 26 PO SO SJ RR RP SD SN SG SS SSX P PP −mean cloud amount (in tenth) −number of cloudy days −number of clear days −total amount of precipitation (mm) −% of the normal amount of precipitation −number of days with precipitation ≥1mm −number of days with thunder storm and thunder −number of days with fog −number of days with snow cover at 7a. m. −maximum snow cover depth (cm) −average pressure (hPa) −average vapor pressure (hPa) RAZVOJ VREMENA V DECEMBRU 2023 Weather development in December 2023 Matija Klančar 1. december Oblačno in deževno, okrepljen južni do jugozahodni veter Nad severnim Sredozemljem se je nahajalo ciklonsko območje s središčem nad Genovskim zalivom. Vzhodneje se je nahajala izrazita topla fronta, ki je vplivala na vreme pri nas. Z jugozahodnimi vetrovi je nad naše kraje v višinah dotekal topel in vlažen zrak (slike 1–3). Dan je bil oblačen in deževen, predvsem na severozahodu države je obilno deževalo. Pihal je okrepljen južni do jugozahodni veter. Najvišje dnevne temperature so bile od 5 do 11, ob jugozahodnem vetru od 12 do 20 °C. 2. december Pretežno oblačno in deževno, posamezne nevihte, čez dan dež prešel v sneg, severovzhodni veter, na Primorskem zmerna burja Nad severnim Sredozemljem je vztrajalo ciklonsko območje. Hladna fronta je popoldne prešla naše kraje. V višinah je k nam postopno dotekal hladnejši zrak (slike 4–6). Dan je bil sprva pretežno oblačen in deževen, pojavljale so se tudi posamezne nevihte. Čez dan se je hladilo, meja sneženja se je začela spuščati. Pozno popoldne in zvečer je dež marsikje prešel v sneg do nižin. Zapihal je severovzhodni veter, na Primorskem zmerna burja. Najvišje popoldanske temperature so bile od 0 do 3, v južni in jugozahodni Sloveniji od 7 do 12 °C. Več o nenavadnem vremenu med 30. novembrom in 2. decembrom pa na: https://www.meteo.si/uploads/probase/www/climate/text/sl/weather_events/ nenavadno-vreme_30nov-2dec2023.pdf 3. december Padavine ponehale, večinoma sončno, ponekod po nižinah nizka oblačnost, burja postopno slabela Od jugozahoda se je nad srednjo Evropo razširilo območje visokega zračnega tlaka. Ciklon z vremensko fronto se je premaknil nad vzhodno Evropo. Z vetrovi severnih smeri je v višinah k nam dotekal hladen in suh zrak. Do jutra so rahle padavine povsod ponehale. Od severozahoda se je jasnilo. Dan je bil povečini sončen, po nekaterih nižinah se je zadrževala nizka oblačnost. Burja na Primorskem je postopno slabela. Najvišje dnevne temperature so bile od −1 do 5, ob morju do 9 °C. 4. december Zjutraj megla, sprva jasno, čez dan oblačnost od zahoda naraščala Nad večjim delom vzhodne Evrope, Balkanom in Alpami se je razprostiralo območje visokega zračnega tlaka. V višinah je k nam z jugozahodnim vetrom začel dotekati toplejši in postopno bolj vlažen zrak. Dan je bil sprva precej jasen, marsikje po nižinah se je zadrževala megla. Čez dan je oblačnost od zahoda naraščala, popoldne se je povsod pooblačilo. Najvišje dnevne temperature so bile od −1 do 2, na Primorskem do 7 °C. 5. december Dež v večini države, na severovzhodu sneg, šibka burja Nad zahodno in deloma srednjo Evropo je bilo območje nizkega zračnega tlaka. Nad severnim Sredozemljem je nastajal ciklon. Vremenska fronta se je od zahoda pomikala nad srednjo Evropo in Jadran. Z jugozahodnim vetrom v višinah je k nam dotekal vlažen zrak. Ponoči je rahlo deževalo, v 27 Agencija Republike Slovenije za okolje krajih z negativnimi temperaturo se je pojavila poledica. V severni polovici Slovenije je bilo večinoma suho, padavine so se čez dan iznad zahodne pomikale nad vzhodno polovico Slovenije. Po nižinah je večinoma deževalo, le v severovzhodni Sloveniji je snežilo. Na Primorskem je zvečer zapihala šibka burja. Najvišje dnevne temperature so bile od 0 do 4, na Primorskem od 5 do 10 °C. 6. december Sprva oblačno, čez dan na zahodu jasno, drugod pretežno oblačno, tudi megleno, burja ponehala Vremenska fronta se je pomaknila nad Panonsko nižino in osrednji Balkan. Nad Alpami je nastalo šibko območje visokega zračnega tlaka. Nad naše kraje je v višinah od severa dotekal nekoliko bolj suh zrak. Pri tleh se je še zadrževal dokaj vlažen zrak. Dan je bil sprva oblačen, rahlo sneženje je ponehalo na severovzhodu države. Čez dan se je v zahodni polovici Slovenije razjasnilo, drugod je bilo pretežno oblačno, ponekod po nižinah megleno. Burja na Primorskem je popoldne ponehala. Najvišje dnevne temperature so bile od 1 do 4, na Primorskem do 10 °C. 7.–8. december Zjutraj megleno, jasno, drugi dan popoldne od zahoda naraščala oblačnost Nad srednjo Evropo in Alpami se je nahajalo šibko območje visokega zračnega tlaka. Od zahoda je nad naše kraje dotekal nekoliko toplejši in postopno bolj vlažen zrak. Oba dneva sta bila precej jasna, po nižinah pa se je zadrževala megla ali nizka oblačnost. Drugi dan popoldne je od zahoda naraščala oblačnost. Najvišje dnevne temperature so bile v krajih z dolgotrajno meglo od −1 do 3, v krajih s soncem od 5 do 13 °C. 9. december Sprva oblačno, ponekod rahlo snežilo, popoldne se oblačnost trgala Nad vzhodno Evropo je vztrajalo območje z visokim zračnim tlakom. Nad severozahodno Evropo se je nahajalo obsežno ciklonsko območje z vremensko fronto, ki se je počasi pomikalo proti Sredozemlju in v noči na nedeljo vplivala na vreme pri nas. Dan je bil sprva oblačen, ponekod je rahlo snežilo. Popoldne se je oblačnost trgala. Najvišje dnevne temperature so bile od 0 do 4, na Primorskem od 6 do 12 °C. 10. december Sprva deževno, zjutraj ponekod poledica, nekaj megle po nižinah, čez dan razjasnilo Nad zahodno in srednjo Evropo je bilo obsežno ciklonsko območje z vremensko fronto, ki je zjutraj prešla naše kraje. Nad Alpami se je prehodno krepilo območje visokega zračnega tlaka. V višinah je od severa pritekal bolj suh in toplejši zrak. Ponoči je deževalo, meja sneženja je bila sprva na okoli 800 metrih, nato se je dvigala. Zjutraj je bila ponekod poledica. Čez dan se je od zahoda razjasnilo, po nižinah je bilo nekaj megle ali nizke oblačnosti. Najvišje dnevne temperature so bile od 4 do 9, na Primorskem do 11 °C. 11. december Dopoldne megleno, drugod zmerno do pretežno oblačno, čez dan občasne padavine, jugozahodnik Nad zahodno in srednjo Evropo je bilo ciklonsko območje z vremensko fronto, ki se je nahajala v bližini Alp. Nad naše kraje je z zahodnimi vetrovi občasno dotekal bolj vlažen in razmeroma topel zrak. Dopoldne je bilo po nekaterih nižinah megleno, drugod zmerno do pretežno oblačno. Čez dan je oblačnost še naraščala in nastale so občasne padavine. Ponekod je pihal jugozahodnik. Najvišje dnevne temperature so bile od 3 do 10, ob morju do 13 °C. 28 Agencija Republike Slovenije za okolje 12. december Megleno, drugod delno jasno, popoldne oblačno, zvečer padavine Nad Balkanom je bilo območje visokega zračnega tlaka. Od severozahoda se je Alpam bližala vremenska fronta. Pred njo je k nam v višinah z vetrom zahodnih smeri dotekal topel in vlažen zrak. Dopoldne je bilo v višjih legah delno jasno, po nižinah pa megleno. Popoldne se je od zahoda oblačilo. Zvečer je začelo rahlo deževati. Najvišje dnevne temperature so bile od 4 do 8, v južni Sloveniji od 9 do 13 °C. 13. december Deževno, meja sneženja visoko Nad zahodno Evropo je bilo območje nizkega zračnega tlaka, ki je segalo nad srednjo Evropo in se širilo nad severno Sredozemlje in zahodni Balkan. Topla fronta je prešla Slovenijo, hladna pa se je od zahoda pomikala nad vzhodne Alpe in severni Jadran. Od jugozahoda je k nam dotekal vlažen in razmeroma topel zrak (slike 7–9). Dan je bil deževen. Meja sneženja se je počasi spuščala, proti večeru do nadmorske višine okoli 1000 m. Najvišje dnevne temperature so bile od 2 do 8, na Primorskem in v južni Sloveniji od 9 do 12 °C. Več o obilnih padavinah tega dne pa na: https://www.meteo.si/uploads/probase/www/climate/text/sl/weather_events/ obilne-padavine_13dec2023.pdf 14. december Do jutra padavine ponehale, na Primorskem sončno, drugod pretežno oblačno Ciklonsko območje z vremensko fronto se je pomaknilo nad vzhodni Balkan. Nad srednjo Evropo in Alpami se je krepilo območje visokega zračnega tlaka. Od severa je k nam pritekal nekoliko hladnejši in razmeroma vlažen zrak. Ponoči so padavine slabele in do jutra od zahoda v večjem delu Slovenije ponehale. Dan je bil na Primorskem večinoma sončen, drugod je bilo pretežno oblačno. Najvišje dnevne temperature so bile od 3 do 8, na Primorskem in v jugovzhodnih krajih do 12 °C. 15.–19. december Zjutraj megla, pretežno jasno, na Primorskem šibka burja Nad večjim delom južne Evrope je v tem obdobju vztrajalo območje visokega zračnega tlaka. V višinah je k nam dotekal toplejši zrak, po nižinah pa se je zadrževal razmeroma hladen in vlažen zrak (slike 10– 12). Po nižinah se je zadrževala megla, drugod je prevladovalo pretežno jasno vreme. 15. in 16. decembra je na Primorskem pihala šibka burja. Najvišje dnevne temperature so bile v krajih z meglo od 2 do 7, drugod v sončnem vremenu od 8 do 14 °C, proti koncu obdobja celo do 17 °C. Več o visokih temperaturah zraka 18. in 19. decembra pa na: https://www.meteo.si/uploads/probase/www/climate/text/sl/weather_events/ visoka-temperatura_18–19dec2023.pdf 20. december Oblačno, nekaj dežja, proti večeru jasnilo, šibka burja Nad severnim Atlantikom je bilo obsežno območje visokega zračnega tlaka, nad severno Evropo se je zadrževal ciklon. Hladna fronta je dosegla srednjo Evropo in je proti večeru oslabljena prešla naše kraje. Pred njo je s šibkimi zahodnimi vetrovi dotekal topel in postopno bolj vlažen zrak. Oblačnost se je tega dne povsod postopno povečala, čez dan je bilo nekaj kapelj dežja. Proti večeru se je od severozahoda jasnilo in na Primorskem je prehodno zapihala šibka burja. Najvišje dnevne temperature so bile od 2 do 10, ob morju do 12 °C. 29 Agencija Republike Slovenije za okolje 21.–22. december Megleno, oblačnost se je večala, jugozahodni veter, drugi dan krajevne padavine, čez dan delno jasnilo, ponekod severozahodni veter Vremenska fronta se je bližala Alpam in se hitro pomikala proti vzhodu. Ob severozahodnem višinskem vetru je nekoliko vplivala tudi na vreme pri nas. Prvi dan je bilo delno jasno z občasno povečano oblačnostjo. Zjutraj je bilo ponekod megleno. Popoldne in zvečer se je krepil jugozahodni veter. Drugi dan je bilo pretežno oblačno, od severa so nastajale krajevne plohe. Popoldne se je na zahodu delno razjasnilo, ponekod je pihal severozahodni veter. Najvišje dnevne temperature so bile od 2 do 9, ob morju in v južni Sloveniji do 13 °C. 23.–24. december Prvi dan sončno, zahodni do severozahodni veter, drugi zmerno do pretežno oblačno, sončno na Primorskem Nad zahodno Evropo in Sredozemljem se je krepilo območje visokega zračnega tlaka. V višinah je k nam z vetrom zahodnih smeri dotekal razmeroma topel in suh zrak. Prvi dan je bilo razmeroma sončno z občasno povečano koprenasto oblačnostjo. Pihal je zahodni do severozahodni veter. Drugi dan je prevladovalo zmerno do pretežno oblačno vreme, na Primorskem je bilo povečini sončno. Najvišje dnevne temperature so bile od 4 do 12, na Primorskem in na jugu države do 16 °C. 25.–28. december Zjutraj megleno, delno jasno s spremenljivo oblačnostjo, jugozahodni veter Nad južno Evropo in Sredozemljem je vztrajalo območje visokega zračnega tlaka. Vremenske motnje so se čez Evropo pomikale severno od Alp in občasno vplivale na vreme pri nas s povečano oblačnostjo. V višinah je k nam z zahodnimi vetrovi dotekal razmeroma topel zrak (slike 13–15). Zjutraj se je v teh dneh ponekod po nižinah pojavilo nekaj megle. Večji del dneva je drugače prevladovalo delno jasno vreme s spremenljivo oblačnostjo. Ponekod je pihal jugozahodni veter. Najvišje dnevne temperature so bile previsoke za konec meseca decembra, gibale so se od 7 °C na severozahodu pa tudi do 17 °C na Primorskem in na jugu države. 29.–30. december Spremenljivo oblačno vreme, jugozahodni veter Nad južno Evropo in Sredozemljem je še naprej vztrajalo območje visokega zračnega tlaka. Od jugozahoda je nad naše kraje dotekal topel in razmeroma vlažen zrak. Zmerno do pretežno oblačno vreme je prevladovalo v zahodni, južni in osrednji Sloveniji, na severu in vzhodu pa je bilo delno jasno z občasno zmerno oblačnostjo. Še je pihal jugozahodni veter. Najvišje dnevne temperature so bile v severnih krajih okoli 7, drugod od 10 do 14 °C. 31. december Postopna pooblačitev, dež, jugozahodni veter, ob morju okrepljen jugo Nad zahodno Evropo je bilo obsežno ciklonsko območje. Hladna fronta se je hitro bližala Alpam in nas je prešla v prvih urah novega leta. Pred njo je k nam od jugozahoda dotekal dokaj topel in vse bolj vlažen zrak (slike 16–18). Pri nas se je postopno pooblačilo, najkasneje na severovzhodu. Ponekod v zahodni, južni in osrednji Sloveniji je občasno rosilo ali rahlo deževalo. Proti večeru se je dež na zahodu okrepil. Pihal je jugozahodni veter, zvečer ob morju okrepljen jugo. Najvišje dnevne temperature so bile na severozahodu okoli 5, drugod od 9 do 14 °C. 30 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 1. Polje tlaka na nivoju morske gladine 1. 12. 2023 Slika 2. Satelitska slika 1. 12. 2023 ob 14. uri ob 14. uri Figure 2. Satellite image on 1 December 2023 at 12 GMT Figure 1. Mean sea level pressure on 1 December 2023 at 12 GMT Slika 3. Topografija 500 mb ploskve 1. 12. 2023 ob 14. uri Figure 3. 500 mb topography on 1 December 2023 at 12 GMT Slika 4. Polje tlaka na nivoju morske gladine 2. 12. 2023 Slika 5. Satelitska slika 2. 12. 2023 ob 14. uri ob 14. uri Figure 5. Satellite image on 2 December 2023 at 12 GMT Figure 4. Mean sea level pressure on 2 December 2023 at 12 GMT Slika 6. Topografija 500 mb ploskve 2. 12. 2023 ob 14. uri Figure 6. 500 mb topography on 2 December 2023 at 12 GMT 31 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 7. Polje tlaka na nivoju morske gladine 13. 12. 2023 Slika 8. Satelitska slika 13. 12. 2023 ob 14. uri Slika 9. Topografija 500 mb ploskve 13. 12. 2023 ob 14. uri ob 14. uri Figure 8. Satellite image on 13 December 2023 at 12 GMT Figure 9. 500 mb topography on 13 December 2023 2023 Figure 7. Mean sea level pressure on 13 December 2023 at 12 GMT at 12 GMT Slika 10. Polje tlaka na nivoju morske gladine 19. 12. 2023 Slika 11. Satelitska slika 19. 12. 2023 ob 14. uri ob 14. uri Figure 11. Satellite image on 19 December at 12 GMT Figure 10. Mean sea level pressure on 19 December 2023 at 12 GMT 32 Slika 12. Topografija 500 mb ploskve 19. 12. 2023 ob 14. uri Figure 12. 500 mb topography on 19 December 2023 at 12 GMT Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 13. Polje tlaka na nivoju morske gladine 28. 12. 2023 Slika 14. Satelitska slika 28. 12. 2023 ob 14. uri Slika 15. Topografija 500 mb ploskve 28. 12. 2023 ob 14. ob 14. uri Figure 14. Satellite image on 28 December 2023 at uri Figure 13. Mean sea level pressure on 28 December 2023 12 GMT Figure 15. 500 mb topography on 28 December 2023 at at 12 GMT 12 GMT Slika 16. Polje tlaka na nivoju morske gladine 31. 12. 2023 Slika 17. Satelitska slika 31. 12. 2023 ob 14. uri Slika 18. Topografija 500 mb ploskve 31. 12. 2023 ob 14. ob 14. uri Figure 17. Satellite image on 31 December 2023 at uri Figure 16. Mean sea level pressure on 31 December 2023 12 GMT Figure 18. 500 mb topography on 31 December 2023 at at 12 GMT 12 GMT 33 PODNEBNE RAZMERE V EVROPI IN SVETU V DECEMBRU IN LETU 2023 Climate in the World and Europe in December and the Year 2023 Tanja Cegnar N a kratko povzemamo podatke o podnebnih razmerah v decembru in letu 2023 v svetu in Evropi, kot jih je objavil Evropski center za srednjeročno napoved vremena v okviru programa Copernicus – storitve na temo podnebnih sprememb. Za primerjavo uporabljamo povprečje obdobja 1991–2020, ki ga v tekstu označujemo kot normalo. Slika 1. Odklon temperature decembra 2023 od decembrskega povprečja obdobja 1991–2020 (vir: Copernicus, Climate Change Service/ECMWF) Figure 1. Surface air temperature anomaly for December 2023 relative to the December average for the period 1991–2020. Data source: ERA5. Credit: Copernicus Climate Change Service/ECMWF Slika 2. Odklon povprečne evropske mesečne temperature od januarja 1979 do decembra 2023 od povprečja obdobja 1991–2020, decembrski odkloni so obarvani temneje (vir: Copernicus, ECMWF). Figure 2. Monthly European-mean surface air temperature anomalies relative to 1991–2020, from January 1979 to December 2023. The darker coloured bars denote the December values. Data source: ERA5. Credit: Copernicus Climate Change Service/ECMWF 34 Agencija Republike Slovenije za okolje V Evropi se je odklon povprečne temperature decembra 2023 (slika 1) krajevno močno razlikoval. Topleje od normale je bilo v pasu, ki je segal iznad Britanskega otočja do Turčije in naprej nad Kavkaz. Združeno kraljestvo je zapisalo najtoplejši božični večer v zadnjih šestindvajsetih letih, v Armeniji pa je bil december 2023 najtoplejši v zadnjih stotih letih. Dnevne temperaturne rekorde so sredi decembra zapisali tudi v Španiji, vendar se to ne odraža na odklonu povprečne mesečne temperature. V velikem delu nordijskih držav je bil december tretji zaporedni mesec s povprečno temperaturo pod normalo. Ponekod na Švedskem je bila povprečna dnevna temperatura 10 °C pod normalo. Območje hladnega vremena se je raztezalo tudi nad severozahodno Rusijo in osrednjo Grenlandijo. Občutno nad normalo je bila temperatura nad Severno Ameriko, najbolj je izstopala Kanada. V Združenih državah Amerike so zapisali številne temperaturne rekorde, zlasti na območju Srednjega zahoda, vključno z mesti Minneapolis in Milwaukee. V večjem delu Južne Amerike, Afrike, na Bližnjem vzhodu in v srednjeazijskih državah je bila temperatura nad normalo. Nadpovprečno toplo je bilo tudi v jugovzhodni Aziji in na severozahodu Avstralije, kjer so v Marble Baru v Zahodni Avstraliji izmerili 47,4 °C. Pod normalo je bila decembrska temperatura v vzhodni Aziji in Sibiriji, kjer se je temperatura v začetku decembra spustila do −50 °C, v Pekingu so našteli rekordno število ur s temperaturo pod lediščem. Hladnejši od normale je bil december na Aljaski, v Mehiki, na jugovzhodu Južne Amerike ter na obalah Južne Afrike in Južne Avstralije. Temperatura zraka je bila nad normalo nad večino morske površine. Nad ekvatorialnim Tihim oceanom se je še naprej razvijal el niño. Območje z razmeroma nizko temperaturo je segalo nad dele oceana severno od Antarktike. Temperatura zraka je bila nad normalo v večjem delu tropskega območja, na vzhodu severnega Atlantika in severnem Tihem oceanu vzhodno od Japonske. Hladneje od normale je bilo zahodno od južne polovice Južne Amerike in na več drugih razmeroma majhnih območjih svetovnih oceanov. Slika 3. Odklon povprečne svetovne mesečne temperature od januarja 1979 do decembra 2023 od povprečja obdobja 1991–2020, decembrski odkloni so obarvani temneje (vir: Copernicus, ECMWF). Figure 3. Monthly global-mean surface air temperature anomalies relative to 1991–2020, from January 1979 to December 2023. The darker coloured bars denote the December values. Data source: ERA5. Credit: Copernicus Climate Change Service/ECMWF Povprečna evropska temperatura (slika 2) je bolj spremenljiva od svetovne povprečne temperature (slika 3). V Evropi je bila povprečna decembrska temperatura 0,97 °C nad normalo in 1,65 °C nižja kot decembra 2019, ki je v evropskem povprečju najtoplejši december. Poleg decembra 2019 je bilo še šest decembrov toplejših od decembra 2023. 35 Agencija Republike Slovenije za okolje Na svetovni ravni je bil december 2023:     0,85 °C toplejši od decembrskega povprečja obdobja 1991–2020; najtoplejši december v nizu podatkov; 0,31 °C toplejši od decembrov 2015 in 2019, ki sta druga najtoplejša decembra; okoli 1,78 °C toplejši od povprečnih decembrov v predindustrijski dobi. Vsi meseci od junija 2023 so bili najtoplejši v razpoložljivem nizu podatkov. Leto 2023 Slika 4. Odklon povprečne temperature v letu 2023 glede na povprečje obdobja 1991–2020; Vir: Copernicus Climate Change Service/ECMWF Figure 4. Surface air temperature anomaly for the year 2023 relative to the average for 1991–2020. Data source: ERA5. Credit: Copernicus Climate Change Service/ECMWF Povprečna svetovna temperatura v letu 2023 je bila:         0,6 °C nad normalo; nad normalo skoraj povsod po svetu; nad normalo v večini Evrope, nižja od normale le na Islandiji, Norveškem in Švedskem; nad normalo v večini Severne Amerike, na Grenlandiji, v Afriki (predvsem na severozahodu), večini Južne Amerike in vzhodne Antarktike; znatno nad normalo nad večino morja ob Antarktiki in evropskim delom Arktike, večino severnega Tihega oceana, delom Južnega Tihega oceana, Atlantikom in jugozahodnim Indijskim oceanom; znatno nad normalo nad vzhodnim ekvatorialnim Tihim oceanom, kjer je pojav la niña že kmalu prešel v el niño; pod normalo nad nekaj oceanskimi območji, predvsem na jugovzhodu Tihega oceana; nekoliko nad normalo nad več manjšimi območji vključno z deli Avstralije, Antarktike, severozahodno Indijo in zahodno Severno Ameriko. Povprečje dvanajstmesečnih obdobij izravnava kratkoročne odmike v regionalni in svetovni povprečni temperaturi. Koledarsko leto 2023 je najtoplejše v razpoložljivem nizu podatkov. Drugo najtoplejše koledarsko leto je 2016 z odklonom 0,44 °C nad povprečjem obdobja 1991–2020. Leto 2020 je bilo podobno toplo kot leto 2016, četrto in peto najtoplejše sta leti 2019 (odklon 0,4 °C) in 2017 (odklon 0,3 °C), leto 2022 je šesto najtoplejše, a le nekoliko toplejše od let 2015, 2018 in 2021. 36 Agencija Republike Slovenije za okolje Če želimo razmere primerjati s predindustrijsko dobo, moramo po zadnjih ugotovitvah odklonu od obdobja 1991–2020 prišteti 0,88 °C. Zadnje dvanajstmesečno povprečje svetovne temperature je približno 1,48 ºC višje od povprečja predindustrijske dobe. Evropska povprečna temperatura je bolj spremenljiva od svetovne, a je zanesljivost večja zaradi boljše pokritosti z meritvami. Povprečna temperatura v Evropi v zadnjih dvanajstih mesecih, torej v letu 2023, je 1,02 °C nad normalo. Najtoplejše je bilo leto 2020 z odklonom 1,19 °C. Slika 5. Drseče dvanajstmesečno povprečje odklona svetovne (zgoraj) in evropske (spodaj) temperature v primerjavi s povprečjem obdobja 1991–2020. Temneje so obarvana povprečja za koledarsko leto (vir: Copernicus, ECMWF). Figure 5. Running twelve-month averages of global-mean and European-mean surface air temperature anomalies relative to 1991–2020, based on monthly values from January 1979 to December 2023. The darker coloured bars are the averages for each of the calendar years from 1979 to 2023. Data source: ERA5. Credit: Copernicus Climate Change Service/ECMWF Padavine Decembra 2023 je bil velik del Evrope bolj namočen od normale. Več neurij je zajelo osrednjo in severozahodno Evropo in ponekod prineslo obilno sneženje, drugod pa poplave. Skandinavija, Islandija in južna Evropa so bile manj namočene kot običajno, v delih Francije, Španije, Turčije in na zahodnem Balkanu so bila tla nadpovprečno vlažna, čeprav je bilo padavin manj od normale. Izven Evrope je bil december nadpovprečno namočen na več območjih, vključno z vzhodnim in severnim delom Severne Amerike, velikim delom Evrazije, jugovzhodno Južno Ameriko, jugovzhodno Afriko in vzhodno Avstralijo. Bolj suho od normale je bilo v delih zahodne in južne Severne Amerike, Kanade, večjem delu Južne Amerike, Afriškem rogu, na Arabskem polotoku, jugu osrednje Azije in v večjem delu Avstralije. Leto 2023 je bilo nadpovprečno namočeno v večjem delu Združenega kraljestva, na Irskem, Finskem, severni obali Francije, v Belgiji, na Nizozemskem in v Nemčiji, na Danskem ter v večjem delu Italije, na območju od Poljske do Balkana ter v Grčiji, osrednji Turčiji in na območjih severno od Črnega in 37 Agencija Republike Slovenije za okolje Kaspijskega morja. Nadpovprečno sušno je bilo leto 2023 na Islandiji, v večjem delu južnega Iberskega polotoka, južni Franciji, delu Alp, na vzhodnem Balkanu in velikem delu zahodne Rusije. Morski led Slika 6. Levo: povprečen ledeni pokrov decembra 2023. Oranžna črta označuje rob povprečnega decembrskega območja ledu v obdobju 1991–2020. Desno: odklon arktičnega morskega ledu glede na decembrsko povprečje obdobja 1991–2020 (vir: ERA5, Copernicus, ECMWF) Figure 6. Left: Average Arctic sea ice concentration for December 2023. The thick orange line denotes the climatological sea ice edge for December for the period 1991–2020. Right: Arctic sea ice concentration anomalies for December 2023 relative to the December average for the period 1991–2020. Data source: ERA5. Credit: Copernicus Climate Change Service/ECMWF Slika 7. Odklon z morskim ledom pokritega arktičnega območja za decembre od leta 1979 do 2023 v primerjavi z decembrskim povprečjem obdobja 1991–2020 v % (vir: ERA5, Copernicus, ECMWF) Figure 7. Time series of monthly mean Arctic sea ice extent anomalies for all December months from 1979 to 2023. The anomalies are expressed as a percentage of the December average for period 1991–2020. Data source: ERA5. Credit: Copernicus Climate Change Service/ECMWF Decembra je ledeni arktični pokrov v povprečju prekrival 12,1 milijona km2, kar je 0,4 milijona km2 (ali 3 %) pod normalo. V razpoložljivem nizu satelitskih podatkov, ki sega v leto 1979, je to deseta 38 Agencija Republike Slovenije za okolje najmanjša površina in precej nad rekordno majhno površino v decembru 2016 (zaostanek za normalo 7 %). Prostorska razporeditev morskega ledu od normale je bila decembra 2023 podobna normalni nad večjim delom osrednjega Arktičnega oceana. Nadpovprečna je bila koncentracija morskega ledu v Grenlandskem morju. V Hudsonovem zalivu, Hudsonovi ožini in Labradorskem morju je koncentracija zaostajala za normalo. Prav tako je bila koncentracija ledu pod normalo v severnem Barentsovem morju, vzhodnem Karskem morju in Čukotskem morju. Slika 8. Odklon z morskim ledom pokritega območja Antarktike za decembre od leta 1979 do leta 2023 v primerjavi z decembrskim povprečjem obdobja 1991–2020 v % (vir: ERA5, Copernicus, ECMWF) Figure 8. Time series of monthly mean Antarctic sea ice extent anomalies for all December months from 1979 to 2023. The anomalies are expressed as a percentage of the December average for the period 1991–2020. Data source: ERA5. Credit: Copernicus Climate Change Service/ECMWF Slika 9. Levo: antarktični ledeni morski pokrov decembra 2023, oranžna črta označuje povprečno lego roba morskega ledu v decembrskem povprečju obdobja 1991–2020. Desno: odklon arktičnega morskega ledu od decembrskega povprečja obdobja 1991–2020. Vir: Copernicus Climate Change Service/ECMWF Figure 9. Left: Average Antarctic sea ice concentration for December 2023. The thick orange line denotes the climatological ice edge for December for the period 1991–2020. Right: Antarctic sea ice concentration anomalies for December 2023 relative to the December average for the period 1991–2020. Data source: ERA5. Credit: Copernicus Climate Change Service/ECMWF 39 Agencija Republike Slovenije za okolje Nad Antarktiko je bilo decembra 2023 v povprečju 9,3 milijona km2 morskega ledu, kar je 1,7 milijona km2 manj od normale in 15 % manj kot v povprečju obdobja 1991–2020. To je druga najmanjša površina v 45-letnem nizu satelitskih podatkov. Opazno manj je bilo morskega ledu decembra 2016, ko ga je bilo kar 20 % manj od normale. Razmere decembra 2023 odražajo nedavno spremembo v površini morskega ledu. Po šestih zaporednih mesecih (maj-oktober) z rekordno majhnim obsegom za ta letni čas se je dnevni obseg sredi decembra povrnil na razmere blizu normale. Prostorska porazdelitev odklonov koncentracije morskega ledu decembra 2023 kaže mešanico podpovprečnih in nadpovprečnih koncentracij okoli antarktične celine. V severnem delu Weddellovega morja in ob obali Dežele kraljice Maud na vzhodni Antarktiki ter v severnem delu Amundsenovega morja je bila koncentracija ledu najbolj izrazito pod normalo; nasprotno pa je bila nad normalo v Weddllovem morju in sektorju Bellingshausnovega – Amundsenovega morja. V Rossovem morju so bili odkloni koncentracije mešani. Ozonska luknja V letu 2023 je ozonska luknja začela nastajati konec julija in sredi septembra je bila skoraj največja v zadnjem desetletju. Zaznamovalo jo je več neobičajnih sprememb v velikosti. Ozonska luknja se je od 22. do 25. septembra podaljšala nad Južno Georgijo, v začetku oktobra pa se je razširila proti konici Južne Amerike. Nato se je počasi zmanjševala in se zapolnila 19. decembra. Slika 10. Zgornja vrstica: celoten ozon nad Antarktiko v stolpcu zraka v DU; levo 1. decembra in desno 15. decembra 2023. Spodnja vrstica: odklon celotnega ozona v stolpcu zraka od normale v %, levo 1. decembra in desno 15. decembra. Vir: Environment and Climate Change Canada Figure 10. Upper row: total ozone in DU; left on 1 December and right on 15 December 2023. Lower row: ozone deviation; left on 1 December and right on 15 December 2023. Source: Environment and Climate Change Canada 40 PODNEBNE ZNAČILNOSTI LETA 2023 Climatic characteristics of the year 2023 Tanja Cegnar biltenu Naše okolje redno objavljamo podnebne značilnosti posameznih mesecev in sezon, glavnina tega prispevka pa je namenjena letu 2023 v celoti. Vremensko izstopajoči dogodki v letu 2023 so bili opisani sproti v pripadajoči mesečni številki biltena. Povprečna temperatura v letu 2023 je bila na državni ravni 1,3 °C nad povprečjem obdobja 1991–2020 in najvišja do zdaj. Na državni ravni je bilo padavin za 28 % več kot v povprečju obdobja 1991–2020, sončnega vremena pa je bilo 1 % več kot normalno. Povprečje obdobja 1991–2020 v tekstu označujemo kot normalo. V Povprečna letna temperatura je presegla normalo v vsej državi, v veliki večini Slovenije je bil odklon med 1 in 1,5 °C. Le v Beli krajini in nekaj posameznih postajah je bil presežek nad normalo nekoliko večji, in sicer med 1,5 in 2 °C. Slika 1. Odklon povprečne temperature zraka leta 2023 od povprečja 1991–2020 Figure 1. Mean air temperature anomaly, year 2023 Slika 2. Odkloni povprečne temperature zraka leta 2023 od povprečja 1991–2020 na merilnih postajah Figure 2. Mean air temperature anomaly, year 2023 Z nekaj izjemami je povprečna dnevna najnižja temperatura presegla normalo za 1 do 1,7 °C (slika 3). Tudi povprečna dnevna najvišja temperatura je bila povsod nad normalo, večina odklonov je bilo med 1 in 1,8 °C (slika 4). Lendava M. Sobota Ptuj Bizeljsko Maribor Metlika Celje Novo mesto Črnomelj Velenje Sl. Gradec Kočevje Ljubljana Nova vas Kranj Vrhnika Postojna Idrija Kredarica Godnje Rateče Tolmin Bilje Portorož Bovec Vedrijan 0 41 0,5 1 1,5 2 Agencija Republike Slovenije za okolje Ptuj Maribor Tolmin Lendava Kranj Il. Bistrica Idrija Portorož Metlika M. Sobota Sl. Gradec Velenje Celje Črnomelj Novo mesto Bizeljsko Ljubljana Kočevje Babno polje Nova vas Postojna Godnje Bilje Vedrijan Vojsko Bovec Rateče Kredarica Ptuj Maribor Tolmin Lendava Kranj Il. Bistrica Idrija Portorož Metlika M. Sobota Sl. Gradec Velenje Celje Črnomelj Novo mesto Bizeljsko Ljubljana Kočevje Babno polje Nova vas Postojna Godnje Bilje Vedrijan Vojsko Bovec Rateče Kredarica 0 0,5 1 1,5 2 Slika 3. Odkloni povprečne najnižje dnevne temperature zraka leta 2023 od povprečja 1991–2020 Figure 3. Mean air minimum daily temperature anomaly, year 2023 0 0,5 1 1,5 2 Slika 4. Odkloni povprečne najvišje dnevne temperature zraka leta 2023 od povprečja 1991–2020 Figure 4. Mean air maximum daily temperature anomaly, year 2023 Slika 5. Letni odklon temperature zraka v Sloveniji glede na povprečje obdobja 1991–2020 v °C Figure 5. Annual temperature anomaly in Slovenia in °C, reference period 1991–2020 Leto 2023 je bilo na državni ravni z odklonom 1,3 °C le malo toplejše od leta 2022 in s tem najtoplejše do zdaj. Na tretje in četrto mesto med najtoplejšimi leti se uvrščata leti 2019 in 2014 z odklonom 1,1 °C, z odklonom 1,0 °C je na petem mestu leto 2018. Leto 2023 je že trinajsto zaporedno leto, ki je toplejše od normale (slika 5). Nadaljuje se naraščajoč trend povprečne letne temperature, ki se je začel v sedemdesetih letih preteklega stoletja in je statistično značilen. V tem stoletju močno prevladujejo nadpovprečno topla leta, v preteklem stoletju pa so bila skoraj vsa leta hladnejša od normale. Od sredine preteklega stoletja je bilo najhladnejše leto 1956, ki je bilo 2,4 °C hladnejše od normale, drugo najhladnejše je leto 1962 (odklon −2,2 °C), sledita leti 1980 in 1978 z odklonom −2,1 °C. V letu 2023 so močno prevladovali nadpovprečno topli meseci, z odklonom nad 2 °C so izstopali januar, september, oktober in december; oktober in december sta bila najtoplejša do zdaj. Kot hladen je izstopal april, ki je bil 1,4 °C hladnejši od normale, maj pa je bil le nekoliko hladnejši od normale. Potek najnižje dnevne, povprečne in najvišje dnevne temperature je prikazan Kredarico, Portorož, Ljubljano in Mursko Soboto (slike 6–9). Rekordno visoko ali nizko temperatura v letu 2023 ni segla. 42 Agencija Republike Slovenije za okolje Na Kredarici je bila najnižja temperatura izmerjena 9. februarja, ko se je ohladilo na −19,7 °C, najtopleje pa je bilo 17. julija z 18,4 °C. V Ljubljani je bila najnižja temperatura izmerjena 10. februarja, bilo je −7,4 °C, najvišje se je temperatura povzpela 17. julija, dosegla je 35,0 °C. 20 15 Temperatura (℃) 10 5 0 -5 Kredarica -10 -15 -20 1 11 21 31 10 20 JAN 2 FEB 12 22 1 MAR 11 21 1 APR 11 21 31 10 20 30 10 20 30 MAJ JUN JUL 9 19 29 AVG 8 18 28 SEP 8 18 28 OKT 7 17 27 NOV 7 17 27 DEC Slika 6. Najnižja dnevna (modra), povprečna dnevna (črna) in najvišja dnevna (rdeča) temperatura v letu 2023 Figure 6. Daily minimum (blue), daily mean (black) and daily maximum (red) air temperature in 2023 35 30 25 Temperatura (℃) 20 15 10 5 Ljubljana 0 -5 -10 1 11 21 31 10 20 JAN 2 FEB 12 22 1 MAR 11 21 1 APR 11 21 31 10 20 30 10 20 30 MAJ JUN JUL 9 19 29 AVG 8 18 28 SEP 8 18 28 OKT 7 17 27 NOV 7 17 27 DEC Slika 7. Najnižja dnevna (modra), povprečna dnevna (črna) in najvišja dnevna (rdeča) temperatura v letu 2023 Figure 7. Daily minimum (blue), daily mean (black) and daily maximum (red) air temperature in 2023 40 35 30 Temperatura (℃) 25 20 15 10 Portorož 5 0 -5 -10 1 11 21 31 10 20 JAN FEB 2 12 22 MAR 1 11 21 APR 1 11 21 31 10 20 30 10 20 30 MAJ JUN JUL 9 19 29 AVG 8 SEP 18 28 8 18 28 OKT 7 17 27 NOV 7 17 27 DEC Slika 8. Najnižja dnevna (modra), povprečna dnevna (črna) in najvišja dnevna (rdeča) temperatura v letu 2023 Figure 8. Daily minimum (blue), daily mean (black) and daily maximum (red) air temperature in 2023 V Portorožu je bilo najtopleje 18. julija, ko so izmerili 35,7 °C, najhladneje pa 8. februarja, ohladilo se je na −5,0 °C. V Murski Soboti je bilo najhladneje 9. februarja, temperatura se je spustila na −9,1 °C, najtopleje je bilo 26. avgusta, izmerili so 34,5 °C. V Ljubljani je bila povprečna letna temperatura 12,6 ºC, kar je 1,2 ºC nad normalo in manj kot v letu 2022, ki s povprečno temperaturo 12,9 °C ostaja najtoplejše leto. Skupaj z letom 2019 si leto 2023 deli drugo mesto, sledita leti 2018 in 2014 s povprečno temperaturo 12,5 °C. V homogeniziranih podatkih je najhladnejše leto 1978 s povprečno temperaturo 9,1 °C, sledita leti 1956 in 1962 z 9,2 °C, nato pa leti 1965 in 1980 z 9,3 °C. 43 Agencija Republike Slovenije za okolje 35 30 25 Temperatura (℃) 20 15 10 5 Murska Sobota 0 -5 -10 1 11 21 31 10 20 JAN FEB 2 12 22 MAR 1 11 21 APR 1 11 21 31 10 20 30 10 20 30 MAJ JUN JUL 9 19 29 AVG 8 18 28 SEP 8 18 28 OKT 7 17 27 NOV 7 17 27 DEC Slika 9. Najnižja dnevna (modra), povprečna dnevna (črna) in najvišja dnevna (rdeča) temperatura v letu 2023 Figure 9. Daily minimum (blue), daily mean (black) and daily maximum (red) air temperature in 2023 V letu 2023 je bila povprečna letna temperatura na Kredarici 0,6 °C, kar je 1,2 °C nad normalo in enako kot leta 2015, to sta najtoplejši leti na tem visokogorskem observatoriju. Sledita leti 2020 in 2022 s povprečno temperaturo 0,5 °C, leta 2011 je bila povprečna temperatura 0,3 °C. Najhladnejši sta bili leti 1956 in 1962 s povprečno temperaturo −2,9 °C, sledi leto 1965 z −2,8 °C, leta 1954 pa je bila povprečna temperatura −2,7 °C. Preglednica 1. Število vročih, ledenih in mrzlih dni, leto 2023 Table 1. Number of days with maximum daily temperature at least 30 °C, maximum daily temperature below 0 °C and minimum daily temperature below −10 °C, year 2023 Kraj Bilje Kredarica Godnje Babno Polje Portorož Vojsko Postojna Kočevje Vroč dan Leden dan Mrzel dan (Tmax ≥ 30 °C) (Tmax < 0 °C) (Tmin ≤ −10 °C) 48 0 0 0 122 55 30 0 0 14 17 21 46 0 0 0 19 6 16 6 0 25 5 7 Vroč dan Leden dan Mrzel dan (Tmax ≥ 30 °C) (Tmax < 0 °C) (Tmin ≤ −10 °C) Ljubljana 32 1 0 Novo mesto 31 3 0 Nova vas 13 16 13 Črnomelj 33 1 1 Celje 25 1 0 Let. ER Maribor 24 2 0 Slovenj Gradec 17 7 7 Murska Sobota 25 2 0 Kraj K opisu temperaturnih razmer spada tudi število dni, ko je temperatura presegla izbrani prag. V preglednici 2 so zbrani podatki o številu toplih in hladnih dni, v preglednici 1 so podatki o vročih, ledenih in mrzlih dnevih. Ledeni so dnevi z najvišjo dnevno temperaturo pod lediščem. Za Ljubljano smo prikazali število toplih in vročih dni, pri katerih je naraščajoč trend očiten. Toplih dni je bilo 99, kar je manj kot v letu 2022, ko jih je bilo 114, v letih 2003 in 2018 je bilo 109 toplih dni, 104 pa leta 2014. Še več kot v Ljubljani je bilo v letu 2023 toplih dni v Biljah, našteli so jih 131, na Letališču Portorož je bilo 134 takih dni, na Bizeljskem pa 113. Vročih dni je bilo v Ljubljani 32, v letu 2022 pa kar 51, tudi leta 2021 je bilo več vročih dni kot tokrat, našteli so jih 40. Leto 2020 ni izstopalo po pogostosti takih dni, saj jih je bilo le 26, več kot v letu 2023 jih je bilo tudi v letu 2019. Rekordno po številu vročih dni v prestolnici ostaja leto 2003 s 54 takimi dnevi. Več vročih dni kot v prestolici je bilo leta 2023 v Biljah, našteli so jih 48, precej jih je bilo tudi v Portorožu, in sicer 46. Prikazali smo tudi število hladnih in mrzlih dni, kjer je opazen negativen trend kljub razmeroma velikim medletnim nihanjem. V Ljubljani je bilo leta 2023 49 hladnih dni in en leden dan, v Babnem Polju je bilo 17 ledenih dni, v Novi vasi na Blokah 16, v Slovenj Gradcu jih je bilo sedem, v Postojni šest, v Kočevju pet. 44 Agencija Republike Slovenije za okolje Temperatura (ºC) 1 Kredarica 0 -1 -2 -3 1950 1954 1958 1962 1966 1970 1974 1978 1982 1986 1990 1994 1998 2002 2006 2010 2014 2018 2022 Temperatura (ºC) 13 12 Ljubljana 11 10 9 8 1950 1954 1958 1962 1966 1970 1974 1978 1982 1986 1990 1994 1998 2002 2006 2010 2014 2018 2022 Temperatura (ºC) 13 12 Novo mesto 11 10 9 8 1950 1954 1958 1962 1966 1970 1974 1978 1982 1986 1990 1994 1998 2002 2006 2010 2014 2018 2022 Temperatura (ºC) 12 Murska Sobota 11 10 9 8 1950 1954 1958 1962 1966 1970 1974 1978 1982 1986 1990 1994 1998 2002 2006 2010 2014 2018 2022 Temperatura (ºC) 16 15 Portorož 14 13 12 11 1950 1954 1958 1962 1966 1970 1974 1978 1982 1986 1990 1994 1998 2002 2006 2010 2014 2018 2022 Slika 10. Povprečna letna temperatura zraka, prikazani so homogenizirani in dopolnjeni podatki Figure 10. Mean annual temperature 45 Agencija Republike Slovenije za okolje 120 Št. toplih in vročih dni 100 Ljubljana Topli Vroči 80 60 40 20 0 1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 2023 Slika 11. Število toplih (oranžno) in vročih dni (rdeče) Figure 11. Number of days with maximum daily temperature at least 25 °C (orange) and 30 °C (red) 140 Št. hladnih in ledenih dni 120 Ljubljana Hladni Ledeni 100 80 60 40 20 0 1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 2023 Slika 12. Število hladnih (svetlo modra) in ledenih (temno modra) dni v Ljubljani Figure 12. Number of days with maximum temperature below 0 °C (dark blue) and minimum temperature below 0 °C (light blue) Slika 13. Razsevni prikaz odklona temperature in odklona padavin za vsa leta v obdobju 19502023; modra barvna lestvica označuje časovno razdaljo, leto 2023 je označen z rdečo barvo. Figure 13. Temperature and precipitation anomaly for all the years in the period 19502023 46 Agencija Republike Slovenije za okolje Po letni statistiki temperature zraka in višine padavin je leto 2023 na ravni države precej odstopalo od minulih let, še najbolj podobno je bilo letu 2014, ki je bilo nekoliko manj toplo in obilneje namočeno. Seveda so se vremenski potek in krajevne razmere med omenjenimi leti precej razlikovali. V letu 2023 je največ padavin padlo v Julijskih Alpah, kjer so padavine presegle 3000 mm. Največ so jih namerili na Voglu (4.561 mm), v Kneških Ravnah (3.707 mm), na Krnu (3.281 mm) in v Soči (3.261 mm). Obilno je bila namočena tudi Trnovska planota, na Lokvah je padlo 3.154 mm padavin. Nad 2.300 mm je padlo tudi v Karavankah in Kamniško-Savinjskih Alpah. V veliki večini države je padlo do 2.300 mm padavin. S padavinami pod 1.600 mm izstopajo jugozahod Slovenije, vzhodna Dolenjska, velik del Štajerske in Prekmurje. V Strunjanu so namerili le 893 mm, v Mačkovcih 1.019 mm in Kobilju 1.035 mm. Slika 14. Padavine, leto 2023 Figure 14. Precipitation, year 2023 Slika 15. Letni odklon padavin v Sloveniji glede na povprečje obdobja 1991–2020 v °C Figure 15. Annual precipitation anomaly in Slovenia in °C, reference period 1991–2020 V državnem povprečju so padavine po dveh zaporednih sušnih letih v letu 2023 normalo močno presegle, in sicer za 28 %. Leto 2023 se uvršča na tretje mesto najbolj namočenih let od sredine preteklega stoletja. Največ padavin je bilo leta 2014, ko so padavine normalo presegle za 34 %, drugo najbolj namočeno je bilo leto 1965 z 29 % več padavinami od normale. Najbolj suhi sta bili leti 2011 in 2003, obe s kazalnikom 74 %. V sedemdesetih letih je letna količina padavin počasi upadala do preloma stoletja in nato začela počasi naraščati, vendar je medletna spremenljivost padavin velika in ni izrazitega linearnega trenda. Nadpovprečno namočeni so bili zima, pomlad in poletje, jeseni pa so padavine nekoliko zaostale za normalo. Poletje 2023 je bilo izjemno namočeno, saj je na državni ravni padlo kar 63 % več padavin od normale, na mesečni ravni sta po obilnih padavinah izstopala julij in avgust. Predvsem slednjega si bomo zapomnili po obilnem dežju 3. avgusta, ki je povzročilo katastrofalne poplave, h katerim je prispevala 47 Agencija Republike Slovenije za okolje tudi predhodna namočenost tal. Jesen je bila slabše namočena od normale, padavine so dosegle 95 % normale. 3000 Padavine (mm) 2500 Kredarica 2000 1500 1000 500 0 Padavine (mm) 1950 1954 1958 1962 1966 1970 1974 1978 1982 1986 1990 1994 1998 2002 2006 2010 2014 2018 2022 2000 1800 1600 1400 1200 1000 800 600 400 200 0 Ljubljana 1950 1954 1958 1962 1966 1970 1974 1978 1982 1986 1990 1994 1998 2002 2006 2010 2014 2018 2022 1600 Padavine (mm) 1400 Novo mesto 1200 1000 800 600 400 200 0 1950 1954 1958 1962 1966 1970 1974 1978 1982 1986 1990 1994 1998 2002 2006 2010 2014 2018 2022 1200 Padavine (mm) 1000 Murska Sobota 800 600 400 200 0 1950 1954 1958 1962 1966 1970 1974 1978 1982 1986 1990 1994 1998 2002 2006 2010 2014 2018 2022 1200 Portorož Padavine (mm) 1000 800 600 400 200 0 1950 1954 1958 1962 1966 1970 1974 1978 1982 1986 1990 1994 1998 2002 2006 2010 2014 2018 2022 Slika 16. Letne padavine, prikazani so homogenizirani in dopolnjeni podatki Figure 16. Annual precipitation 48 Agencija Republike Slovenije za okolje Največji presežek padavin je bil januarja, a januar in februar sta meseca, ko je padavin običajno najmanj, zato že manjša količina padavin zadostuje za večji odklon. S skromnimi padavinami sta izstopala februar in september (slika 32), nekoliko manj padavin od normale je bilo marca in junija. Slika 17. Višina padavin leta 2023 v primerjavi s povprečjem obdobja 1991–2020 Figure 17. Precipitation in the year 2023 compared with 1991–2020 normal Lendava Mačkovci Ptuj Bizeljsko Maribor Podčetrtek Metlika Celje Novo mesto Črnomelj Slov. Gradec Velenje Kočevje Gornji Grad Luče Osilnica Grosuplje Domžale Babno polje Ljubljana Nova vas Zg. Jezersko Kranj Tržič Vrhnika Il. Bistrica Postojna Lesce Žiri Bled Idrija Cerkno Vojsko Kredarica Vogel Godnje Kn. Ravne Trenta Rateče Tolmin Soča Bilje Portorož Bovec Vedrijan Kanin Breginj Slika 18. Odklon padavin leta 2023 od povprečja obdobja 1991–2020 Figure 18. Precipitation anomaly in 2023 from the 1991–2020 normal 0 5 10 15 20 25 30 35 49 40 45 50 55 Agencija Republike Slovenije za okolje V veliki večini države je bilo padavin več kot običajno, le v nekaj krajih je bilo manj padavin od normale, na primer v Strunjanu in Planini pri Rakeku. Največji presežek padavin nad normalo je bil v KamniškoSavinjskih Alpah, delu osrednjih in vzhodnih Karavank ter v okolici Celja. V Podpeci je padlo 157 % toliko padavin kot normalno, v Belih Vodah 154 %, v Gornjem Gradu, Zavodnjah, Mežici in Ravnah na Koroškem 153 %, v Radegundi 151 % in v Šentjurju 150 %. V nekaj več kot polovici države so normalo presegli za 30 %, od tega je bil presežek najmanjši v delih Primorske in Notranjske ter Dolenjske, kjer je bil odklon do petine normale. V Ljubljani je padlo 1.814 mm padavin, kar je 33 % več od normale in druga največja višina padavin od sredine preteklega stoletja, največ padavin je bilo leta 1965 (1.848 mm), tretje najbolj namočeno leto je bilo leto 2014 (1.840 mm), četrto pa leto 2010 (1.798 mm). Najmanj padavin je bilo leta 2011 (988 mm), sledijo leta 1953 (1.041 mm), 2003 (1.091 mm) in 2015 (1.106 mm). Na Kredarici so leta 2023 namerili 2.811 mm, kar je 37 % nad normalo in tretje najbolj namočeno leto. Najbolj namočeno je bilo leto 1960 (2.956 mm), sledijo 1965 (2.862 mm), le malo manj kot tokrat je bilo padavin leta 1963 (2.800 mm). Najmanj padavin so namerili leta 1971 (1.436 mm), sledi leto 2011 (1.497 mm), tretje najmanj namočeno je bilo leto 1981 (1.523 mm). V državnem povprečju je bilo leto 2023 že peto zapored z nadpovprečno osončenostjo, čeprav je bilo sončnega vremena v letu 2023 komaj za odstotek več od normale. Od leta 1961 dalje je bilo najbolj sončno leto 2022 s kazalnikom 113 %, sledijo leta 2003, 2011 in 2017, vsa s kazalnikom 112 %. Leta 2000 je osončenost normalo presegla za 11 %, v letih 2020 in 2012 pa za 10 %. Najbolj siva so bila leta 1972, ko je bilo sončnega vremena le 80 % normale, 1980 (kazalnik 83 %), 1984 (84 %) ter 1974 in 2014 (86 %). Od sedemdesetih let dalje je opazen naraščajoč trend osončenosti. Slika 19. Sončno obsevanje leta 2023 v primerjavi s povprečjem obdobja 1991–2020 Figure 19. Sunshine duration in 2023 compared with 1991–2020 normals Med letnimi časi je k nadpovprečni osončenosti najbolj prispevala jesen (24 % presežek). S skromno osončenostjo sta izstopali zima (kazalnik 88 %) in pomlad (84 %). Murska Sobota Let. ER Maribor Sromlje Lisca Celje Semič Novo mesto Slovenj Gradec Iskrba Ljubljana Let. JP Ljubljana Šmarata Postojna Boh. Češnjica Kredarica Godnje Rateče Bilje Portorož Vedrijan -10 -5 0 5 10 Odklon osončenosti je bil v pretežnem delu države v intervalu ±5 %, večji presežek nad normalo je bil le na Kredarici (8 %) in Iskrbi (6 %). Dve območji sta po osončenosti nekoliko zaostajali za normalo, in sicer osrednji del Primorske proti Ljubljani in del Štajerske ter Prekmurje. Osončenost je opazno zaostajala za normalo januarja, aprila in maja (slika 34), močno pa presegla normalo v februarju, septembru, novembru in decembru. Manjši je bil presežek junija in oktobra. 50 Agencija Republike Slovenije za okolje Sončno obsevanje (ura) 2000 Kredarica 1600 1200 800 400 0 1961 1965 1969 Sončno obsevanje (ura) 2400 Sončno obsevanje (ura) 1981 1985 1989 1993 1997 2001 2005 2009 2013 2017 2021 1985 1989 1993 1997 2001 2005 2009 2013 2017 2021 1981 1985 1989 1993 1997 2001 2005 2009 2013 2017 2021 1981 1985 1989 1993 1997 2001 2005 2009 2013 2017 2021 1981 1985 1989 1993 1997 2001 2005 2009 2013 2017 2021 1600 1200 800 400 0 1961 1965 1969 1973 1977 1981 Novo mesto 2000 1600 1200 800 400 0 1961 2400 Sončno obsevanje (ura) 1977 Ljubljana 2000 2400 1965 1969 1973 1977 Murska Sobota 2000 1600 1200 800 400 0 1961 1965 1969 2400 Sončno obsevanje (ura) 1973 1973 1977 Portorož 2000 1600 1200 800 400 0 1961 1965 1969 1973 1977 Slika 20. Letno trajanje sončnega obsevanja, prikazani so homogenizirani in dopolnjeni podatki Figure 20. Annual sunshine duration 51 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 21. Trajanje sončnega obsevanja leta 2023 v primerjavi s povprečjem obdobja 1991–2020 Figure 21. Bright sunshine duration in the year 2023 compared with 1991–2020 normals Slika 22. Letni odklon osončenosti v Sloveniji glede na povprečje obdobja 1991–2020 v °C Figure 22. Annual sunshine duration anomaly in Slovenia in °C, reference period 1991– 2020 Na Kredarici je bila leta 2023 snežna odeja prisotna 249 dni, 18. maja je dosegla 445 cm, nato pa je skopnela že pred iztekom junija. Oktobra je bila snežna odeja zelo skromna in prisotna le osem dni, debelina je ostala skromna tudi novembra, znatno se je odebelila šele decembra. V Ratečah je bilo 113 dni s snežno odejo, največja debelina je bila 87 cm 25. januarja. Razen na Primorskem so v letu 2023 tudi po nižinah poročali o snežni odeji. V Ljubljani je bilo 31 dni s snežno odejo, največja debelina je bila 15 cm 17. januarja. 500 450 400 Kredarica Zračni tlak (mb) 350 300 250 200 150 100 50 0 1 11 21 31 10 20 JAN FEB 2 12 22 MAR 1 11 21 APR 1 11 21 31 10 20 30 10 20 30 MAJ JUN JUL Slika 23. Dnevna višina snežne odeje na Kredarici leta 2023 Figure 23. Daily snow cover depth on Kredarica in the year 2023 52 9 19 29 AVG 8 18 28 SEP 8 18 28 OKT 7 17 27 NOV 7 17 27 DEC Agencija Republike Slovenije za okolje 35 450 30 350 Št. dni s snežno odejo Debelina snežne odeje (cm) 400 300 250 200 150 25 20 15 10 100 5 50 0 0 J F M A M J J A S O N D J F M A M J J A S O N D Slika 24. Največja mesečna debelina snežne odeje (levo) mesečno število dni s snežno odejo (desno) na Kredarici v letu 2023 Figure 24. Monthly maximum snow cover depth (left) and monthly number of days with snow cover (right) on Kredarica in the year 2023 1010 1000 Ljubljana Zračni tlak (mb) 990 980 970 960 950 1 11 21 31 10 20 JAN FEB 2 12 22 MAR 1 11 21 APR 1 11 21 31 10 20 30 10 20 30 MAJ JUN JUL 9 19 29 AVG 8 18 28 SEP 8 18 28 OKT 7 17 27 NOV 7 17 27 DEC Slika 25. Potek dnevnega povprečnega zračnega tlaka v Ljubljani v letu 2023 Figure 25. Daily average air pressure in Ljubljana in the year 2023 Največja nihanja zračnega tlaka so v hladnem delu leta. V Ljubljani je bil zračni tlak najvišji 17. decembra, ko je bilo dnevno povprečje 1.004,1 mb, izstopa tudi 8. februar z dnevnim povprečjem 1.003,8 mb. Najnižje se je zračni tlak spustil 3. novembra, takrat je bilo dnevno povprečje 955,8 mb, le nekoliko višje je bilo dnevno povprečje 17. januarja (956,0 mb). V preglednicah in slikah so uporabljeni podatki merilne mreže Agencije RS za okolje, vključeni so podatki izmerjeni s klasičnimi merilniki in samodejnimi merilnimi postajami. Pri temperaturi, trajanju sončnega obsevanja in padavinah opažamo občasno manjša odstopanja med klasičnimi in samodejnimi izmerki, kar je tudi razlog, da se za isto merilno mesto lahko podatek za isto spremenljivko nekoliko razlikuje. V primeru, da so bile meritve na samodejni merilni postaji prekinjene, so podatki interpolirani, kar prav tako lahko vnaša razlike med vrednostmi iz različnih virov podatkov. Slika 26. Sezonski odklon temperature, padavin in osončenosti v letu 2023 Figure 26. Seasonal temperature, precipitation and sunshine duration anomaly in the year 2023 53 Agencija Republike Slovenije za okolje Ljubljana Murska Sobota Kredarica Novo mesto Portorož – letališče Bilje Legenda: m/s Slika 27. Vetrne rože, leto 2023 54 Figure 27. Wind roses, year 2023 Agencija Republike Slovenije za okolje Preglednica 2. Letni meteorološki podatki, leto 2023 Table 2. Annual meteorological data, year 2023 Postaja NV Kredarica Rateče TS TOD Temperatura TX TM TAX TAM SM SX Sonce OBS RO Oblačnost PO SO SJ RR RP Padavine in pojavi SD SN SG SS Tlak SSX P PP 2513 0,6 1,2 3,4 −2,0 18,4 −19,7 205 0 1696 108 6,3 127 39 2811 137 150 40 208 249 445 749,1 5,4 864 8,1 1,1 14,5 3,2 31,7 −16,3 146 46 1857 104 ― ― ― 1981 124 127 14 14 113 87 ― ― 55 14,2 1,3 20,1 9,0 36,8 −7,5 47 131 2233 100 4,9 103 108 1468 107 102 7 7 0 0 1008,9 12,7 Postojna 538 11,2 1,5 16,4 6,6 33,8 −8,9 81 67 1973 98 6,3 139 50 1768 120 115 37 24 32 19 953,2 11,1 Kočevje 468 10,4 1,5 16,9 5,5 34,4 −15,2 97 78 ― ― 6,7 150 28 1934 133 127 25 93 51 65 ― ― Ljubljana 299 12,6 1,2 17,8 8,3 35,0 −7,4 49 99 1960 100 5,9 137 71 1814 133 109 44 59 31 15 981,3 11,5 Bizeljsko 175 12,4 1,4 18,4 7,6 35,6 −9,4 64 113 ― ― 5,6 95 65 1328 136 113 30 107 17 3 ― ― Novo mesto 220 12,3 1,4 18,2 7,6 35,9 −9,1 72 99 1985 99 5,5 119 73 1276 112 103 19 84 44 37 990,3 12,2 Črnomelj 157 12,9 1,5 19,2 7,6 37,2 −9,0 67 116 ― ― 5,5 112 75 1689 129 118 25 35 24 18 ― ― Celje 242 11,5 1,3 17,9 6,3 35,3 −9,8 96 102 1993 105 ― ― ― 1531 137 121 43 24 34 19 ― ― Let. ER Maribor 264 11,8 1,2 17,6 6,8 34,4 −8,9 90 88 2102 102 ― ― ― 1205 128 109 34 21 18 3 984,7 11,4 Slovenj Gradec 444 10,0 1,0 16,0 5,1 32,9 −13,2 119 69 1905 99 ― ― ― 1543 138 120 15 41 58 25 ― ― Murska Sobota 187 11,8 1,3 17,7 6,8 34,5 −9,1 85 99 2003 99 5,2 98 85 1024 126 102 24 26 17 10 ― ― Lesce 509 10,6 1,2 16,1 6,0 32,5 −10,7 100 55 ― ― ― ― ― 1874 141 106 43 ― ― ― 956,5 10,6 2 15,0 1,2 20,5 10,4 −5,4 18 134 2432 101 ― ― ― 1188 124 77 31 7 0 0 ― ― SX OBS RO PO SO SJ RR RP − število dni z maksimalno temperaturo ≥ 25 °C − število ur sončnega obsevanja − sončno obsevanje v % od povprečja − povprečna oblačnost (v desetinah) − število oblačnih dni − število jasnih dni − višina padavin (mm) − višina padavin v % od povprečja Bilje Portorož 35,7 LEGENDA: NV TS TOD TX TM TAX TAM SM − nadmorska višina (m) − povprečna temperatura zraka (°C) − temperaturni odklon od povprečja (°C) − povprečni temperaturni maksimum (°C) − povprečni temperaturni minimum (°C) − absolutni temperaturni maksimum (°C) − absolutni temperaturni minimum (°C) − število dni z minimalno temperaturo < 0 °C 55 SD SN SG SS SSX P PP − število dni s padavinami ≥ 1,0 mm − število dni z nevihtami − število dni z meglo − število dni s snežno odejo ob 7. uri (sončni čas) − maksimalna višina snežne odeje (cm) − povprečni zračni tlak (hPa) − povprečni tlak vodne pare (hPa) Agencija Republike Slovenije za okolje Abbreviations in the Table 2: NV TS TOD TX TM TAX TAM SM SX OBS RO − altitude above the mean sea level (m) − mean monthly air temperature (°C) − temperature anomaly (°C) − mean daily temperature maximum for a month (°C) − mean daily temperature minimum for a month (°C) − absolute monthly temperature maximum (°C) − absolute monthly temperature minimum (°C) − number of days with min. air temperature < 0 °C − number of days with max. air temperature ≥ 25 °C − bright sunshine duration in hours − % of the normal bright sunshine duration PO SO SJ RR RP SD SN SG SS SSX P PP − mean cloud amount (in tenth) − number of cloudy days − number of clear days − total amount of precipitation (mm) − % of the normal amount of precipitation − number of days with precipitation ≥ 1 mm − number of days with thunderstorm and thunder − number of days with fog − number of days with snow cover at 7 a. m. − maximum snow cover depth (cm) − average pressure (hPa) − average vapor pressure (hPa) Zima 2022/23 Slika 28. Odklon povprečne temperature zraka, kazalnik padavin in osončenosti v zimi 2022/23 Figure 28. Mean air temperature anomaly, precipitation and sunshine duration index in winter 2022/23 V državnem povprečju je bila zima 2022/23 za 1,8 °C toplejša od normale, padlo je 150 % toliko padavin kot v dolgoletnem povprečju, sonce pa je sijalo le 88 % toliko časa kot normalno. Na državni ravni je bila to že šesta toplejša zima od normale zapored. S presežkom 1,8 °C nad normalo je sedma najtoplejša zima od leta 1950. V tem obdobju je bila najtoplejša zima 2006/07, s temperaturnim odklonom 3,1 °C, druga in tretja najtoplejša sta zimi 2013/14 in 2019/2020. Najhladnejša je bila zima 1962/63, z odklonom −5,5 °C, sledi pa ji zima 1963/64. Nadpovprečno topli so bili vsi trije zimski meseci, najmanjši odklon je bil februarja, največji pa januarja. V Beli krajini so dolgoletno povprečje osončenosti nekoliko presegli, prav tako na severovzhodu Slovenije, v visokogorju in na skrajnem severozahodu države, a odklon ni presegel desetine normale. V dobri polovici Slovenije je bil primanjkljaj večji od desetine normale, od tega je bil največji primanjkljaj sončnega vremena v Slovenski Istri, na Krasu, Goriškem in delu Notranjske vse do Ljubljane, na tem območju je v primerjavi z normalo primanjkovalo od 20 do 30 % sončnega vremena. 56 Agencija Republike Slovenije za okolje V zimi 2022/23 je bil prvi mesec nadpovprečno namočen, v osrednjem zimskem mesecu so padavine močno presegle normalo, februar pa je izstopal kot zelo sušen. Najobilnejše so bile padavine na Trnovski planoti pa tudi v delu Julijskih Alp, kjer so ponekod presegli 700 mm padavin. V dobri polovici države je padlo od 300 do 500 mm padavin. V Slovenski Istri, na Koroškem in severovzhodu države je bilo od 100 do 30 mm. V primerjavi z dolgoletnim povprečjem je bil presežek padavin največji na vzhodu, kjer je ponekod presegel 80 %. Presežek nad normalo je padal proti severozahodu in jugozahodu. V Zgornjem Posočju in Ilirski Bistrici je bilo padavin manj od normale. Tako je na Kaninu padlo le 74 % normalnih padavin. v Bovcu 75 %, Breginju 82 %, na Voglu 87 %, Krnu 88 %, v Ilirski Bistrici pa 91 %. Snežna odeja v zimi 2022/23 je bila v gorah v mejah običajne spremenljivosti. V gorah je obilno snežilo predvsem v prvi polovici decembra ter sredi in proti koncu januarja. Na Kredarici je bila v začetku zime snežna odeja debela 57 cm, 17. decembra že 190 cm, 25. januarja pa 290 cm. Zadnji dan februarja je bilo na Kredarici 255 cm snega. Pomlad 2023 Slika 29. Odklon povprečne temperature zraka, kazalnik padavin in osončenosti v pomladi 2023 Figure 29. Mean air temperature anomaly, precipitation and sunshine duration index in spring 2023 Povprečna temperatura je bila spomladi 2023 enaka normali, padlo je 120 % toliko padavin kot normalno, sonce pa je sijalo le 83 % toliko časa kot v pomladnem povprečju obdobja 1991–2020. V veliki večini države je bil odklon povprečne pomladne temperature v mejah ±0,5 °C, nekoliko večji je bil negativni odklon na skrajnem severovzhodu. V zahodni polovici države so prevladovali pozitivni, v vzhodni polovici pa negativni odkloni. 57 Agencija Republike Slovenije za okolje Med pomladnimi meseci je bil toplejši kot običajno le marec, april je bil občutno hladnejši kot običajno, maj pa je bil temperaturno blizu normale. V veliki večini države je bilo za 80 do 90 % toliko sončnega vremena kot običajno. Na Obali in v Goriških Brdih je osončenost nekoliko presegla 90 % normale. Največji primanjkljaj sončnega vremena je bil na območju, ki je segal iznad kočevskega prek Bele krajine vzdolž meje s Hrvaško nad severovzhodno Slovenijo. V Novem mestu in Murski Soboti je bilo le 77 % toliko sončnega vremena kot običajno. V visokogorju je bila druga polovica pomladi dobro zasnežena, najdebelejša je bila snežna odeja 18. maja s 445 cm. V Ratečah je bilo 18 dni s snežno odejo, največja debelina 39 cm je bila izmerjena prvi pomladni dan. Po nižinah je bil le v začetku marca po kakšen dan s skromno snežno odejo, ki je hitro skopnela. Po nižinah Primorske ni bilo snežne odeje. Poletje 2023 Poletje je bilo na državni ravni 0,8 °C toplejše od normale. Vsi meseci poletja 2023 so bili toplejši od normale, najbolj je izstopal julij. Padlo je kar 163 % toliko dežja kot normalno in poletje 2023 je daleč najbolj namočeno poletje vsaj od leta 1950. Sonce je sijalo 101 % toliko časa kot normalno. Slika 30. Odklon povprečne temperature zraka, padavin in osončenosti od normale poleti 2023 Figure 30. Mean air temperature anomaly, precipitation anomaly and sunshine duration anomaly in summer 2023 Poletje 2023 je bilo povsod toplejše od normale. V veliki večini Slovenije je bilo poletje 2023 od 0,5 do 1 °C toplejše od normale. Presežek nad normalo je bil nekoliko nižji na skrajnem severovzhodu države. V velikem delu Notranjske, deloma v Beli krajini in v gorah je povprečna poletna temperatura presegla normalo za več kot 1 °C. Povsod je bilo več padavin kot normalno, najbolj so normalo presegli na Obali in na območju, ki je segalo iznad Idrijskega hribovja nad Ljubljansko kotlino in nad Kamniško-Savinjske Alpe nad Koroško, v teh krajih so padavine presegle 180 % normale. Največji presežek je bil na Obali in v Lescah, kjer je 58 Agencija Republike Slovenije za okolje padlo 230 % toliko padavin kot normalno. Veliko je bilo krajev, kjer je padlo več kot dvakrat toliko dežja kot normalno. V nekaj krajih pa so padavine komaj dosegle ali le malo presegle normalo. Poletje 2023 je izstopalo tudi po pogostosti in intenzivnosti vremenskih ujm. Zaznamovalo ga je več močnih nevihtnih dogodkov, eno izmed neviht je spremljal tudi tornado. V več nevihtnih dogodkih so gmotno škodo povzročali sunkovit veter, močan naliv in včasih tudi toča. Zaradi obilice padavin in posledično razmočenih tal so se ponekod prožili zemeljski plazovi. Najhujše razdejanje in škodo je povzročil padavinski dogodek in posledično poplave v dneh od 3. do 6. avgusta. Najmanj sončnega vremena je bilo v visokogorju; na Kredarici je sonce sijalo 560 ur. Največ sončnega vremena je bilo na Obali. Jesen 2023 V državnem povprečju je bila jesen 2023 za 2,5 °C toplejša od normale in s tem daleč najtoplejša do zdaj, padlo je 95 % toliko padavin kot normalno. Sončnega vremena je bilo več kot normalno, na državni ravni je bilo povprečje preseženo za 24 %. Jesen 2023 je bila povsod toplejša kot normalno. V veliki večini države je bil odklon med 2 in 3 °C. Na zahodu in severu ter v Ljubljanski kotlini je bil odklon večinoma med 2 in 2,5 °C, drugod pa večinoma med 2,5 in 3 °C. Nekoliko manjši odklon, in sicer 1,9 °C, je bil na merilnih postajah Bilje, Koper in Kamniška Bistrica. Največji odklon, in sicer 3,1 °C, je bil na merilnih postajah Slovenske Konjice in Hočko Pohorje. Septembra je padavin glede na normalo močno primanjkovalo, saj je padlo le 47 % toliko padavin kot normalno. Oktober je bil nadpovprečno namočen, padavine so normalo presegle za 34 %, novembra je bil presežek nad normalo manjši, in sicer le 11 %. Slika 31. Odklon povprečne temperature zraka, kazalnik padavin in osončenosti v jeseni 2023 Figure 31. Mean air temperature anomaly, precipitation and sunshine duration index in autumn 2023 Jeseni 2023 je bilo največ padavin v delu Julijcev, kjer je na manjšem območju padlo nad 1.500 mm. Na Voglu so v jeseni 2023 namerili kar 2.131 mm. Med bolj namočena območja spada tudi manjši del 59 Agencija Republike Slovenije za okolje Trnovske planote, kjer so padavine presegle 900 mm. V dobri polovici države je padlo od 100 do 500 mm padavin. V primerjavi z normalo je padavin najbolj primanjkovalo na severovzhodu države, v Beli krajini in Novem mestu, kjer je primanjkljaj presegel 20 % normale. Padavine so bile v dobri polovici države skromnejše od normale. Na nekaj merilnih postajah je padlo le od 55 do 65 % normale. V približno dveh tretjinah države je bil odklon padavin v mejah ±20 % normale. Na zahodu države, v Karavankah in Kamniško-Savinjskih Alpah je bilo padavin opazno več kot običajno. Največji presežek je bil v delu Julijskih Alp, kjer je padlo vsaj 40 % več padavin kot normalno. Jeseni 2023 je osončenost povsod presegla normalo. Na zahodu države in v delu Notranjske je bil presežek od 10 do 20 %, drugod pa nad petino normale, v Celju in na Letališču ER Maribor ter v Beli krajini je bilo za tri desetine več sončnega vremena kot običajno. Nadpovprečno sončni so bili vsi trije jesenski meseci, največji presežek nad normalo je bil novembra (42 %), septembra je bil presežek 27 %, oktobra pa 9 %. V rekordno topli jeseni je bila snežna odeja v gorah dokaj skromna, na Kredarici je debelina snežne odeje dosegla 55 cm. Januar 2023 V državnem povprečju je bil januar 2,5 ºC toplejši od normale, padlo je le 287 % toliko padavin kot v januarskem povprečju obdobja 1991–2020, kar je največ vsaj od leta 1950. Sončnega vremena je bilo le 68 % toliko kot normalno. Januar 2023 je bil v veliki večini države 2 do 3 °C toplejši kot v januarskem povprečju obdobja 1991– 2020. V Ljubljani, na severovzhodu države in ponekod na Štajerskem, Dolenjskem in delu Bele krajine je odklon presegel 3 °C. V hribih je bil presežek nad normalo večinoma od 1 do 2 °C, v visokogorju pa še manjši, na Kredarici le 0,3 °C. Z nenavadno toplim vremenom je izstopala prva tretjina meseca. Vsaj od sredine minulega stoletja je bil januar 2023 najbolj namočen do zdaj. Največ padavin je bilo na Trnovski planoti, kjer so krajevno namerili nad 300 mm padavin. Najmanj jih je bilo v Slovenski Istri in delu Koroške, kjer je v več krajih padlo manj kot 100 mm padavin. V primerjavi z normalo je bil presežek največji na severovzhodu države, kjer je padlo vsaj štirikrat toliko padavin kot običajno, ponekod celo petkrat toliko. Proti zahodu je kazalnik padavin padal. V dobri polovici države je bil med 200 in 400 %. Najmanjši presežek nad normalo je bil na zahodu Slovenije, kjer je padlo od 100 in 200 % običajnih padavin. Sončnega vremena je najbolj primanjkovalo v osrednjem delu države, kjer je bil primanjkljaj glede na normalo vsaj 40 %, v nekaj krajih pa celo 50 %. Proti zahodu in vzhodu je delež osončenosti v primerjavi z normalo naraščal. Najmanjši primanjkljaj osončenosti je bil na Obali in v Mariboru. Razen po nižinah Primorske so v notranjosti države poročali o snežni odeji; najtanjša in najmanj obstojna je bila na severovzhodu države. Po nižinah v prvi polovici meseca večinoma ni bilo snežne odeje. Na Kredarici je debelina snežne odeje 25. januarja dosegla 290 cm. Februar 2023 V državnem povprečju je bil februar 2023 za 0,8 °C toplejši od normale, padlo je le 32 % toliko padavin kot v dolgoletnem povprečju, sonce pa je sijalo 126 % toliko časa kot v povprečju obdobja 1991−2020. 60 Agencija Republike Slovenije za okolje Februar 2023 je bil skoraj povsod toplejši kot običajno, nekoliko hladneje od normale je bilo le ponekod na Koroškem in Kočevskem. Odklon do 1 °C je bil v večjem delu države. V gorah na severozahodu države , v Ljubljani in na severovzhodu je odklon presegel 1 °C. Februar je bil zelo skromen s padavinami in porazdelitev je opazno odstopala od običajne. Najobilnejše padavine so bile na Kočevskem, kjer je ponekod padlo nad 60 mm. Na Goriškem in Krasu pa marsikje ni padla niti kaplja dežja. Tudi v Pomurju je bilo precej merilnih postaj, kjer so namerili manj kot 10 mm padavin. V primerjavi z normalo je padavin povsod občutno primanjkovalo. Največji primanjkljaj je bil na Goriškem in spodnjem Posočju, kjer niso dosegli niti desetine običajnih padavin. Velik primanjkljaj padavin glede na normalo je bil tudi v Pomurju, kjer padavine niso dosegle 30 % dolgoletnega povprečja, marsikje pa niti 20 %. Najmanjši primanjkljaj padavin je bil na Koroškem, večini Štajerske, večjem delu Dolenjske in v Beli krajini. Na manjšem delu ozemlja so padavine presegle 60 % normale. Povsod je bilo sončnega vremena več kot običajno. Na Goriškem, Krasu in Slovenski Istri je bil presežek nad normalo le nekaj odstoten. Proti osrednji Sloveniji je presežek naraščal. V visokogorju je bilo za dve petini več sončnega vremena kot običajno, največji presežek je bil na Kočevskem in KrškoBrežiškem polju, kjer je bila običajna osončenost presežena za več kot dve petini. Na severovzhodu Slovenije je sonce sijalo približno četrtino več časa kot običajno. Na Kredarici je bila največja debelina snežne odeje 265 cm, v Ratečah pa 66 cm. Tudi drugod v notranjosti države so večinoma zapisali po nekaj dni s snežno odejo. Marec 2023 Povprečna mesečna temperatura je bila v večini Slovenije med 0,5 in 1 °C. Večji odklon, in sicer med 1 in 1,5 °C, je bil v osrednjem delu Slovenije, v Ratečah, ponekod na Štajerskem in Dolenjskem ter v vzhodnem delu Bele krajine. Padavine so bile najobilnejše v delu Julijcev, kjer so mestoma presegle 210 mm. Na večini ozemlja je padlo od 60 do 90 mm padavin. Najmanj padavin je bilo na jugozahodu države, delu Krasa, Koroške in na severovzhodu Slovenije. Na Obali je padlo manj kot 40 mm dežja. Na območju iznad Krško-Brežiške kotline do Pomurja je padlo od 20 do 60 % več padavin kot običajno. V zahodni polovici Slovenije je padavin večinoma primanjkovalo. Najbolj v Slovenski Istri, Ilirski Bistrci in delu Zgornjesavske doline, kjer padavine niso dosege 60 % normale. Dolgoletno povprečje osončenosti je bilo preseženo vzdolž meje z Avstrijo, v Beli krajini in ponekod na jugu države, vendar odkloni niso presegli desetine normale. Velika večina ozemlja je bila nekoliko slabše osončena kot običajno, a razen na Trnovski planoti primanjkljaj ni presegel desetine normale. Največ sončnega vremena je bilo na Letališču Portorož, kjer je sonce sijalo 187 ur, najmanj pa na Kredarici, kjer je bilo 122 ur sončnega vremena. Na Kredarici marca tla vedno prekriva snežna odeja. Tokrat je bila največja debelina snežne odeje 280 cm. April 2023 V državnem povprečju je bil 1,4 °C hladnejši od normale, padavin je bilo za 118 % normale, sončnega vremena pa le 82 % toliko kot običajno. Povprečna mesečna temperatura je za normalo najbolj zaostajala na Pohorju in v Prekmurju, kjer je bil odklon med −3 in −2 °C. V veliki večini države je bilo od 1 do 2 °C hladneje od normale, le v Vipavski, 61 Agencija Republike Slovenije za okolje Soški in delu Zgornjesavske doline je bil zaostanek manjši od ene stopinje Celzija. Izstopala je epizoda nenavadno hladnega vremena med 3. in 7. aprilom. Največ padavin je bilo v delu Julijcev in Trnovske planote, ponekod je bilo nad 200 mm padavin. V dobri polovici države je padlo od 90 do 120 mm, najmanj padavin pa je bilo v slovenski Istri in na severovzhodu države. Večina države je bila bolj namočena kot običajno, največji presežek je bil na severovzhodu, kjer je ponekod padlo dvakrat toliko padavin kot normalno. V dobri polovici Slovenije je bil presežek do dve petini. Med območji s primanjkljajem padavin sta najbolj izstopala severozahod države in del Obale, padavin pa je primanjkovalo tudi ponekod v Kamniško-Savinjskih Alpah, na širšem območju Idrije in na jugu države, na nekaj merilnih mestih so namerili manj kot tri četrtine običajnih padavin. Sončnega vremena je bilo povsod manj kot običajno. Na večini ozemlja je bil primanjkljaj med 10 in 20 %. Večji primanjkljaj, in sicer med 20 in 30 %, je bil na severovzhodu države, na Kočevskem in delu Bele krajine. Najbližje normalni osončenosti so bili na Obali, v Posočju in Bohinju, kjer je bil zaostanek za normalo manjši od desetine. Na Kredarici aprila tla vedno prekriva snežna odeja, 26. aprila je bila debela 357 cm, kar je v mejah običajne spremenljivosti. Ob padavinah in ohladitvi 13. in 14. aprila je obilno snežilo tudi v sredogorju. Slika 32. Odklon padavin po mesecih v letu 2023 od normale Figure 32. Monthly precipitation anomaly in the year 2023 Maj 2023 Na državni ravni je bil maj 0,1 °C hladnejši od normale, padlo je 137 % toliko padavin kot normalno, sonce pa je sijalo le 73 % toliko časa kot normalno. V zahodni polovici države je bilo večinoma nekoliko topleje kot normalno, v vzhodni polovici države pa nekoliko hladneje kot običajno. Skoraj vsi odkloni so bili v mejah ±1 °C. Na ravni države je bil maj obilno namočen, najbolj v Beli krajini. Obilno je deževalo tudi na Kočevskem, v Logarski dolini in Podravju. Ponekod so namerili nad 270 mm dežja. Najmanj padavin je bilo na Obali, Krasu in delu Vipavske doline. V Strunjanu in Dekanih je padlo le 51 mm dežja. Razen v Zgornjesavski dolini je padavin na zahodu Slovenije primanjkovalo. Za normalo so zaostajali tudi v delu Gorenjske. Največji primanjkljaj je bil v delu obalnega območja, Vipavski dolini in delu Posočja, kjer so padavine za normalo zaostajale več kot za 30 %, na nekaterih merilnih mestih je padla le polovica običajnih majskih padavin. Večina države je bila bolj namočena kot običajno, na približno polovici ozemlja je bil presežek večji od 30 %, največji je bil v Beli krajini in na vzhodnem bregu Drave. Ponekod so padavine presegle 225 % normale. V delu Bele krajine in ponekod na mariborskem območju je bil maj najbolj namočen v zadnjih triinsedemdesetih letih letih. 62 Agencija Republike Slovenije za okolje Povsod je bilo manj sončnega vremena kot običajno. Največji primanjkljaj je bil v Beli krajini, v Semiču je sonce sijalo le tri petine toliko časa kot običajno. Skromna je bila osončenost tudi na kočevskem, vzhodu Dolenjske, Pohorju in južnem delu Štajerske vzdolž meje s Hrvaško, kjer je bilo do 70 % toliko sončnega vremena kot običajno. Najbližje normali je bila osončenost v Slovenski Istri, na Krasu, Goriškem in zahodnem delu Notranjske, kjer je bil primanjkljaj sončnega vremena od 10 do 20 %. Na Kredarici je bila snežna odeja s 445 cm najdebelejša 18. maja, sneg je tla prekrival ves mesec. Slika 33. Mesečni odklon temperature v letu 2023 od povprečja obdobja 1991–2020 Figure 33. Monthly mean temperature anomaly, year 2023 Junij 2023 Na državni ravni je bil junij 2023 za 0,8 °C toplejši od normale, sonce je sijalo 103 % toliko časa kot v povprečju obdobja 1991–2020, padlo pa je 96 % toliko padavin kot v junijskem povprečju. Povsod je bilo topleje kot normalno. V veliki večini države je bil odklon nad normalo med 0,5 in 1 °C, nekoliko manjši je bil na severovzhodu države, nekoliko večji pa v delu Zgornjega Posočja. Junijski vročinski val je bil kratek, a precej izrazit. Največ dežja je junija padlo v Kamniško-Savinjskih Alpah, delu Karavank in na Pohorju, ponekod tudi več kot 200 mm. Najmanj dežja je bilo ponekod na Štajerskem, Dolenjskem, jugozahodu države in skrajnem severozahodu države. Na nekaj merilnih mestih je padlo le okoli 50 mm dežja. Junija so bile tri epizode vremenskih neurij z znatno gmotno škodo. Več dežja od normale je bilo na Koroškem, v delu osrednje Slovenije, Gorenjske, Štajerske in Prekmurja. Večina presežkov na omenjenih območjih je bila do 30 %, bilo pa je tudi kar nekaj merilnih mest z več kot 50 % presežkom nad normalo. Na več kot polovici ozemlja je bilo manj padavin od normale, primanjkljaj na veliki večini merilnih postaj ni presegel 30 %, na nekaj merilnih mestih pa je padla le okoli polovica običajnih padavin. Glede na normalo je sončnega vremena primanjkovalo na severovzhodu in vzhodu države, vendar primanjkljaj ni presegel desetine normale. Največji presežek je bil v visokogorju, na Kredarici je bilo 30 % več sončnega vremena kot v povprečju primerjalnega obdobja, v nižini pa odklon ni presegel desetine normale. Na Kredarici je bila snežna odeja najdebelejša prvi dan meseca z 290 cm. Sneg je tla prekrival 23 dni. Julij 2023 Julij 2023 je bil na državni ravni za 1,0 °C toplejši od normale; padlo je 189 % toliko padavin kot normalno, sončnega vremena pa je bilo za 99 % normale. 63 Agencija Republike Slovenije za okolje Povprečna julijska temperatura je povsod presegla normalo. V severni polovici države je bil presežek nad normalo večinoma med 0,5 in 1 °C, na nekaj območjih tudi nekoliko večji. V južni polovici je presežek nad normalo večinoma presegel 1 °C, v visokogorju, na Kočevskem in v Beli krajini pa je bilo 1,5 do 2 °C topleje od normale. Največ dežja je padlo v hribovitem svetu severne polovice države. Precej krajev je poročalo o več kot 300 mm, ponekod pa so padavine presegle 400 mm. V nekaj krajih julija še nikoli ni bilo toliko dežja. Na jugu in severovzhodu države padavine večinoma niso presegle 200 mm, na nekaj merilnih postajah so namerili od 95 do 130 mm. Julija je bilo več zelo močnih nevihtnih dogodkov, ki so z močnimi sunki vetra, točo in nalivi povzročili znatno gmotno škodo v več krajih širom Slovenije. Povsod je bilo več dežja kot normalno. Na manjših območjih na skrajnem severozahodu in delu Krasa ter še ponekod drugod so padavine presegle normalo za desetino ali petino, na posameznih merilnih postajah pa je padlo tudi do trikrat toliko padavin kot normalno. Trajanje sončnega obsevanja je normalo najbolj preseglo v visokogorju, na Kredarici za 18 %. Drugod po državi je bil odklon od normale v intervalu ±10 %. Pozitivni odkloni so prevladovali na severu in jugu države, območje z negativnim odklonom je iznad Trnovske planote segalo prek osrednje Slovenije nad Dolenjsko in velik del Štajerske ter nad Prekmurje. Na Kredarici so poročali o enem dnevu s sledovi snežne odeje. Avgust 2023 Avgust je bil na državni ravni za 0,6 °C toplejši od normale, padlo je kar 209 % toliko padavin kot normalno, s čemer se mesec uvršča na drugo mesto najbolj namočenih avgustov, sončnega vremena pa je bilo toliko kot normalno. Avgust 2023 je bil vse prej kot običajen poletni mesec. Že prvi dan meseca je tornado pustošil v Ilirski Bistrici, izjemne padavine med 3. in 6. avgustom so povzročile uničujoče poplave in zemeljske plazove, v dneh od 19. do 27. avgusta smo imeli najdaljši vročinski val poletja 2023, izdatno deževje pa nas je ponovno zajelo 28. avgusta. Avgust je bil povsod toplejši od normale, v Julijskih Alpah za nekoliko več kot eno °C, v veliki večini države pa je bil odklon med 0,5 in 1 °C. Le po nižinah Primorske, na severovzhodu države, ponekod v Ljubljanski kotlini in delu Dolenjske ter Bele krajine je bil presežek nad normalo manjši od 0,5 °C. Največ dežja je padlo v gorah na severozahodu Slovenije in v pasu od Idrije do severa Ljubljanske kotline in meje z Avstrijo, ponekod je mesečna vsota padavin presegla 500 mm, na več merilnih mestih pa 450 mm. Na vzhodu in severovzhodu države so večinoma namerili manj kot 180 mm. Povsod je bilo več dežja od normale, ponekod je bil presežek izjemno velik. Presežek je bil ponekod na vzhodu in deloma na severovzhodu države manjši od petine normale. Z največjim presežkom izstopajo Obala, območje Snežnika pa tudi območje od Idrije proti severu Ljubljanske kotline in naprej do meje z Avstrijo. V Kopru je padlo kar 489 % običajnih avgustovskih padavin. V večini države je bila osončenost blizu normale, odklon je bil v mejah ±10 %. Na severu in jugu države so prevladovali pozitivni odkloni, drugod pa negativni. Kredarica je bila avgusta brez snežne odeje. September 2023 Na državni ravni je bil september 2023 drugi najtoplejši vsaj od sredine preteklega stoletja, saj je bil kar 2,9 °C toplejši od normale, padlo je samo 47 % toliko padavin kot normalno, sončnega vremena pa je bilo za 27 % več kot normalno. 64 Agencija Republike Slovenije za okolje Povprečna temperatura v septembru 2023 je povsod po državi občutno presegla normalo, na severovzhodu države in v hribih je odklon presegel 3 °C. Večina nižinskega sveta je bila 2,5 do 3 °C toplejša od normale, le nekaj merilnih mest je poročalo o odklonu med 2 in 2,5 °C. V visokogorju in ponekod na vzhodu ter severovzhodu države je bil september 2023 najtoplejši do zdaj. Slika 34. Odklon sončnega obsevanja po mesecih leta 2023 Figure 34. Monthly sunshine duration anomaly in the year 2023 V veliki večini države je padlo manj kot 140 mm dežja, na nekaterih merilnih postajah v Slovenski Istri in na severovzhodu države je padlo le od 10 do 25 mm dežja. V drugo skrajnost izstopa območje Bohinjskih gora, na Voglu je septembra 2023 padlo 522 mm, v Kneških Ravnah 339 mm, v Tolminu 304 mm. Na Voglu je s 25. na 26. september v 24 urah padla rekordna količina dežja, in sicer 365 mm, kar je največja 24-urna količina padavin, ki je bila kadarkoli izmerjena v Sloveniji. Z nadpovprečnimi padavinami izstopa območje Bohinjskih gora in del Zgornjega Posočja. Na Voglu so padavine dosegle 161 % normale. V veliki večini države je padlo manj kot 40 % običajnih padavin, marsikje pa niso dosegle niti petine normale. September 2023 je bil nadpovprečno sončen. Največji presežek je bil na severu države v širokem pasu vzdolž meje z Avstrijo, kjer je bilo vsaj 30 % več sončnega vremena kot običajno. Proti jugu je presežek nad normalo upadal, v Pomurju in osrednjem delu Slovenije od zahodne meje z Italijo pa vse do meje z Madžarsko in Hrvaško je bil presežek od 20 do 30 %. Najmanjši presežek nad normalo je bil na jugu države, sončnega vremena je bilo tam od 10 do 20 % več od normale. Na Kredarici so bila tla le en dan v mesecu pobeljena s snegom in 25. september je zapisan kot dan s snežno odejo. Oktober 2023 Oktober 2023 je bil na državni ravni rekordno topel; temperaturni odklon za območje Slovenije je bil 3,8 °C, v državnem povprečju je padlo kar 134 % toliko padavin kot normalno, sončnega vremena je bilo 9 % več kot normalno. Povsod je bila povprečna oktobrska temperatura občutno višja od normale, presežek je bil večinoma od 3,5 do 4 °C, največji odklon, in sicer od 4 do 5 °C, je bil v delu Notranjske in Beli krajini ter na nekaterih manjših območjih Štajerske. Manjši odklon, in sicer med 3 in 3,5 °C, je bil na Primorskem, v Ljubljani in delu Gorenjske. Največ padavin je bilo na območju Julijskih Alp, kjer je mestoma padlo celo nad 800 mm; tako so na primer na Voglu namerili kar 1053 mm. Nad 200 mm padavin je padlo v večjem delu Gorenjske, na Primorskem in Notranjskem. Merilne postaje v dobri polovici države so zapisale manj kot 200 mm padavin, nekaj merilnih postaj je poročalo le o okoli 50 mm dežja. Oktobra 2023 so bili trije dogodki z obilnejšimi padavinami. 65 Agencija Republike Slovenije za okolje Na severovzhodu države, v Beli krajini in ponekod na Dolenjskem ter Notranjskem je bilo manj padavin od normale. Nekaj merilnih postaj na vzhodu in jugovzhodu države je poročalo o do 70 % običajnih oktobrskih padavin. Blizu normale so bile padavine na območju od Kočevskega roga in Suhe krajine, preko Kozjanskega in Pohorja. V večini države so padavine presegle normalo, največji presežek je bil v Julijskih Alpah in Trenti, kjer so padavine normalo presegle za več kot 120 %. Oktobra 2023 je bilo manj sončnega vremena kot običajno na Krasu, v Vipavski dolini, Posočju in Ratečah. Primanjkljaj ni presegel desetine normalne osončenosti. Dobra tretjina države je bila do desetine bolj osončena kot normalno. Od 10 do 20 % več sončnega vremena kot običajno je bilo na Koroškem, severovzhodu Štajerske in v Pomurju. Tudi na jugu države je bilo več sončnega vremena kot običajno, na jugovzhodu je osončenost normalo presegla za več kot 30 %. Na Kredarici je debelina snežne odeje 16. oktobra dosegla sedem cm, sneg je tla prekrival osem dni. November 2023 V državnem povprečju je bil november 2023 za 0,7 °C toplejši od normale, padavin je bilo 12 % več od normale, v državnem povprečju je sonce sijalo 142 % toliko časa kot normalno. V gorah je bil november 2023 hladnejši od normale, na Kredarici kar za −1,5 °C, drugod v gorah in sredogorju je bil zaostanek za normalo manjši od 1 °C. Nekoliko je za normalo zaostajala tudi povprečna temperatura v Ravnah na Koroškem, na Ratitovcu in v Biljah. V pretežnem delu države je bilo dolgoletno povprečje novembrske temperature preseženo, v večjem delu države je bil odklon do 1 °C, v delu Notranjske in Dolenjske pa je bil presežek večji, in sicer do 1,6 °C. Največ padavin je bilo v delu Julijcev in Trnovske planote, kjer je padlo nad 350 mm padavin. Na Voglu so namerili kar 556 mm padavin. Med bolj namočenimi je bilo tudi območje Snežnika in del Karavank. Na veliki večini ozemlja so namerili od 70 do 210 mm padavin. Najmanj padavin je bilo na Obali, v delu Dolenjske, večini Štajerske, na Koroškem in v Prekmurju, kjer je večinoma padlo manj kot 140 mm. Na posameznih merilnih mestih na severovzhodu države pa so namerili celo manj kot 80 mm padavin. V veliki večini Slovenije so padavine presegle normalo. Največji presežek je bil v Kamniško-Savinjskih Alpah, na Kočevskem, območju od Gorjancev do Bizeljskega in še na nekaj manjših območjih, kjer so padavine normalo presegle vsaj za petino, mestoma pa tudi za dve petini. V pretežnem delu Slovenije je bil odklon padavin od normale v intervalu ±20 %. Bilo je tudi nekaj merilnih mest, kjer je primanjkljaj padavin presegel 20 %. Sončnega vremena je bilo povsod več kot običajno. Najmanjši presežek je bil na Krasu, in sicer manj od desetine normale. Večina države je bilo obsijana za vsaj 40 % bolj kot običajno, v osrednji Sloveniji in delu Štajerske je bilo sončnega vremena za okoli tri petine več kot običajno, največji presežek pa je bil v Ljubljani, in sicer 67 %. Novembra 2023 je bila snežna odeja na Kredarici prisotna vse dni, najdebelejša je bila 11. novembra s 55 cm. V Ratečah je snežna odeja 5. novembra dosegla tri cm. December 2023 V državnem povprečju je bil zadnji mesec leta 2,9 ºC toplejši od normale in najtoplejši vsaj od sredine preteklega stoletja. Padlo je 143 % običajnih decembrskih padavin, sončnega vremena pa je bilo 29 % več kot normalno. 66 Agencija Republike Slovenije za okolje Na državni ravni je bil december najtoplejši od zdaj. Največji presežek nad normalo, in sicer od 3 do 4 °C je bil v južni polovici Slovenije z izjemo Primorskega dela. Najbližje normali so bili v Prekmurju, kjer je bil odklon med 1 in 2 °C. Drugod po državi je bilo 2 do 3 °C topleje od normale. Največ padavin je bilo v Julijskih Alpah, med obilno namočena območja se uvrščajo tudi KamniškoSavinjske Alpe in Trnovska planota. Ponekod so padavine presegle 400 mm, na Voglu so namerili celo 549 mm. V veliki večini države je padlo do 210 mm, ponekod na severovzhodu in vzhodu je bilo padavin manj kot 70 mm. Padavine so skoraj povsod presegle normalo, presežek je bil večinoma do 60 %. Največ padavin v primerjavi z normalo je bilo v Kamniško-Savinjskih Alpah, kjer so na nekaj merilnih postajah presegli 250 % povprečnih decembrskih padavin. Med obilneje namočena območja spadajo tudi Julijske Alpe in del Karavank, na Vršiču so padavine normalo presegle za 140 %, na Jezerskem pa za 139 %. Manj sončnega vremena od normale je bilo na Krasu, Goriškem in tudi v Ljubljani. Primanjkljaj je bil manjši od desetine normale. Na Obali je bilo toliko sončnega vremena kot običajno. Drugod je bila osončenost nad normalo, v večini krajev je bil odklon do 50 %, še večji je bil v Celju in Beli krajini. Snežna odeja je bila v nižinskem svetu skromna. Snežilo je v začetku meseca, vendar je skromna snežna odeja ob otoplitvi kmalu skopnela. Tudi v sredogorju je bilo malo snega, v gorah pa je bila snežna odeja ob obilici padavin blizu normale ali pa jo je celo presegala. Na Kredarici je debelina snega 14. decembra dosegla 215 cm. SUMMARY At the national level, the mean temperature in 2023 was 1.3 °C above the 1991–2020 average and the highest on record. The upward trend in annual mean temperature, which started in the 1970s, continues and is statistically significant. The mean annual temperature was above normal throughout the country, the anomaly was between 1 and 1.5 °C in most of Slovenia, only in Bela krajina and at a few individual stations it was between 1.5 and 2 °C. Nationally, precipitation was 28 % higher than the 1991–2020 average. Winter, spring and summer were above average, while autumn precipitation was slightly below the normal. The summer of 2023 was exceptionally wet, with 63 % above the normal rainfall at the national level, and June and August standing out for their high monthly rainfall. Heavy rains on 3 August caused catastrophic flooding. The highest precipitation was recorded in the Julian Alps, where rainfall exceeded 3,000 mm, with the highest amount measured on Vogel (4,561 mm). Trnovska planota also reported abundant precpitation. In most of the country, up to 2,300 mm of precipitation fell. The south-west of Slovenia, eastern Dolenjska, much of Štajerska and Prekmurje stand out with precipitation below 1,600 mm. Much of the country has received more precipitation than usual. The greatest surplus was in the Kamniško-Savinjske Alpe and parts of the central and eastern Karavanke and around Celje. In some places, precipitation exceeded 150 % of the normal. In just over half of the country, the normal was exceeded by 30 %, with the smallest exceedances in parts of Primorska and Notranjska and Dolenjska, where the anomaly was up to a fifth of the normal. At the national level, the sunshine duration was close to the normal. The anomaly was within ±5 % in most of the country, in the high mountains the anomaly was up to 8 %. There were two areas where sunshine duration was slightly below the normal, namely the central part of Primorska towards Ljubljana and part of Štajerska with Prekmurje. The sunshine duration was noticeably below normal in January, April and May, but well above normal in February, September, November and December. In 2023, the snow cover on Kredarica was present for 249 days, reaching 445 cm on 18 May and then completely melted before the end of June. In October, the snow cover was very modest and present for only eight days, and it remained modest in November, only thickening considerably in December. Except in Primorska, snow cover was also reported in the lowlands. 67 AGROMETEOROLOGIJA AGROMETEOROLOGY AGROMETEOROLOŠKE RAZMERE V DECEMBRU 2023 Agrometeorological conditions in December 2023 Marko Puškarić ecember je bil izjemno topel ter nadpovprečno namočen mesec. Odklon temperature zraka od dolgoletnega povprečja na državni ravni je znašal 2,9 °C, kar pomeni, da je bil letošnji december najtoplejši vsaj od leta 1950. Povprečne mesečne temperature zraka so se po večjem delu države gibale med 2 in 4 °C, V Beli krajini okoli 5 °C, na Vipavskem okoli 6 °C, na Obali pa okoli 8 °C. Najhladneje je bilo v prvi dekadi meseca, ko so se minimalne dnevne temperature v nižinskih krajih spustile 3 do 9 °C pod ledišče. D Preglednica 1. Dekadna in mesečna povprečna, maksimalna in skupna potencialna evapotranspiracija (ETP), izračunana po Penman-Monteithovi enačbi, december 2023 Table 1. Ten-days and monthly average, maximum and total potential evapotranspiration (ETP) according to Penman-Monteith's equation, December 2023 Postaja pov Bilje Celje Cerklje - let. Črnomelj Gačnik Godnje Ilirska Bistrica Kočevje Lendava Lesce - let. Maribor - let. Ljubljana - let. Ljubljana Malkovec Murska Sobota Novo mesto Podčetrtek Podnanos Portorož - let. Postojna Ptuj Ravne na Koroškem Rogaška Slatina Šmartno / Sl. Gradec Tolmin Velike Lašče Vrhnika 0,7 0,3 0,3 0,3 0,3 0,8 0,6 0,5 0,3 0,4 0,3 0,4 0,5 0,3 0,2 0,3 0,3 1,1 1,0 0,5 0,3 0,3 0,3 0,3 0,5 0,4 0,4 I. dekada max  1,9 7 0,4 3 0,5 3 1,1 3 0,4 3 1,5 8 1,5 6 1,5 5 0,4 3 1,2 4 0,5 3 0,7 4 1,1 5 0,4 3 0,4 2 0,4 3 0,4 3 1,9 11 2,1 10 1,5 5 0,4 3 0,5 3 0,4 3 0,5 3 1,1 5 1,2 4 1,1 4 II. dekada max  0,7 1,0 7 0,5 0,7 5 0,4 0,7 4 0,3 0,6 3 0,3 0,4 3 0,8 1,3 8 0,5 1,1 5 0,4 0,7 4 0,3 0,5 3 0,3 0,5 3 0,4 0,8 4 0,3 0,5 3 0,3 0,5 3 0,4 0,7 4 0,3 0,5 3 0,4 0,6 4 0,3 0,6 3 0,8 1,2 8 0,7 1,4 7 0,6 1,1 6 0,3 0,7 3 0,2 0,5 2 0,4 0,5 4 0,3 0,6 3 0,2 0,6 2 0,3 0,7 3 0,3 0,6 3 pov pov 0,4 0,8 0,9 0,7 0,4 0,6 0,6 0,6 0,5 0,4 0,8 0,5 0,6 0,9 0,5 0,6 0,4 0,6 0,6 0,7 0,7 0,2 0,7 0,2 0,3 0,6 0,9 III. dekada max 0,7 1,5 1,6 1,5 0,8 0,7 1,1 1,0 0,7 1,0 1,2 0,8 1,1 1,4 0,8 0,9 0,6 0,8 1,0 0,9 1,6 0,4 1,2 0,5 0,6 1,1 1,8  5 9 10 7 4 6 7 7 5 4 9 5 6 10 5 7 4 6 7 7 7 3 7 3 4 7 10 pov 0,6 0,5 0,5 0,4 0,3 0,7 0,6 0,5 0,4 0,4 0,5 0,4 0,5 0,5 0,3 0,4 0,3 0,8 0,8 0,6 0,4 0,2 0,5 0,3 0,3 0,4 0,5 mesec (M) max 1,9 1,5 1,6 1,5 0,8 1,5 1,5 1,5 0,7 1,2 1,2 0,8 1,1 1,4 0,8 0,9 0,6 1,9 2,1 1,5 1,6 0,5 1,2 0,6 1,1 1,2 1,8  18 17 18 14 9 22 18 15 12 11 16 12 14 16 10 14 10 25 24 18 13 8 14 8 10 14 17 Mesečne vsote efektivnih temperatur zraka nad izbranim pragom 0 °C so bile povsod po državi višje od običajnih vrednosti, z izjemo Koroške regije kjer so bile vrednosti blizu dolgoletnemu povprečju. 68 Agencija Republike Slovenije za okolje Največja odstopanje od povprečja so bila v osrednjem ter južnem delu države, kjer so znašala od 50 do 80 °C. Letna vsota efektivnih temperatur zraka nad 0 °C je konec decembra po večjem delu države znašala med 3700 in 4700 °C, na Goriškem okoli 5200 °C, na Obali pa okoli 5500 °C (preglednica 4). Akumulirana toplota je bila za 300 do 500 °C višja od dolgoletnega povprečja. Največja odstopanja od dolgoletnega povprečja na letni ravni so bila v delih Podravja, Notranjske ter na Primorskem, najmanjša pa v višje ležečih delih na severu države. December je bil nadpovprečno namočen mesec. Kazalnik višine padavin na državni ravni je znašal 147 %. Padavine so bile razporejene predvsem v prvi polovici meseca, skupaj se je nabralo od 8 do 14 padavinskih dni. Največ padavin je bilo v Alpskem svetu. Ob hladnejšem vremenu v začetku meseca je zapadlo do nekaj centimetrov snega, ki pa je v nekaj dneh skopnel. Povprečna količina dnevno izhlapele vode v mesecu decembru je znašala od 0,3 do 0,5 mm, na Primorskem od 0,6 do 0,8 mm (preglednica 1). V najbolj toplih dneh meseca je v nekaterih krajih dnevno izhlapelo okoli 2 mm vode (Vrhnika, Bilje, Podnanos, Portorož). Skupna mesečna količina izhlapele vode je znašala od 8 so 25 mm. Glede na povprečje na državni ravni je bila količina izhlapele vode malo nad običajnimi vrednostmi. Preglednica 2. Dekadna in mesečna meteorološka vodna bilanca za december 2023 in za obdobje mirovanja (od 1. oktobra do 31. decembra 2023) Table 2. Ten days and monthly climatological water balance in December 2023 and for the dormation period (from 1 October 2023 to 31 December 2023) Opazovalna postaja Vodna bilanca [mm] v decembru 2023 I, dekada Vodna bilanca [mm] II, Dekada III, dekada Mesec (1. 10. 2023–31. 12. 2023) Bilje 92,4 28,2 −4,8 115,8 431,7 Ljubljana 84,8 68,7 −5,4 148,0 444,7 Novo mesto 48,2 39,9 −6,6 81,5 240,6 Celje 56,7 60,2 −8,4 108,4 268,0 Šmartno / Slovenj Gradec 69,7 43,5 −0,3 112,9 340,1 Maribor – let. 46,4 40,3 −8,9 77,9 148,8 Murska Sobota 34,8 31,3 −5,1 61,0 118,9 Portorož - let. 66,6 13,8 −6,5 74,0 279,8 Mesečna meteorološka vodna bilanca je bila ob večji količini padavin v prvi polovici meseca povsod po državi pozitivna. V osrednji Sloveniji, na Savinjskem, Koroškem in Goriškem so presežki vode znašali več kot 100 mm in so bili med največjimi v državi, drugod so mesečni presežki vode znašali od 60 do 80 mm. Pozitivna vodna bilanca se je okrepila tudi v prvih treh mesecih zimskega mirovanja rastlin, ob koncu decembra so presežki v Podravju in Pomurju znašali od 120 do 150 mm, na Dolenjskem, Savinjskem, Koroškem ter na Obali od 240 do 340 mm, na Goriškem ter v osrednji Sloveniji pa med 430 in 450 mm. Letošnjemu novembru je bil po stanju vodne bilance do neke mere podoben december 2019, le da je bila takrat prostorska razporeditev in količina padavin nekoliko drugačna. Povprečne mesečne temperature tal na globini 5 cm so v mesecu decembru znašale med 2 in 5 °C, v Beli krajini ter na Goriškem okoli 6 °C, na Obali pa okoli 8 °C (preglednica 3). Glede na dolgoletno povprečje so bile temperature tal na državni ravni za približno 1,6 °C višje, kot bi pričakovali v tem delu leta. V prvi dekadi meseca so tla v Podravju pomrznila do globine 5 cm. 69 Agencija Republike Slovenije za okolje Preglednica 3. Dekadne in mesečne temperature tal v globini 5 in 10 cm, december 2023 Table 3. Dekade nad monthly soil temperatures recorded at 5 and 10 cm depths, December 2023 Postaja I. dekada Tz5 II. dekada III. dekada mesec (M) Tz10 Tz5 max Tz10 max Tz5 min Tz10 min Tz5 Tz10 Tz5 max Tz10 max Tz5 min Tz10 min Tz5 Tz10 Tz5 max Tz10 max Tz5 min Tz10 min Tz5 Tz10 Bilje 5,6 5,8 11,6 11,1 1,4 2,3 4,8 5,1 8,9 8,7 1,2 1,9 6,3 6,4 10,0 9,6 1,1 1,7 5,6 5,0 Bovec - let. 3,3 3,6 8,9 8,7 0,9 1,3 1,9 2,2 4,4 4,4 0,6 0,9 2,8 3,0 6,3 6,0 0,4 0,8 2,7 2,0 Celje 3,9 4,4 5,8 6,2 2,1 3,0 3,8 4,2 6,1 6,0 1,8 2,6 4,1 4,4 6,4 6,2 1,7 2,5 3,9 4,0 Črnomelj 5,7 6,2 8,3 8,5 4,0 4,6 5,7 6,0 7,6 7,7 3,5 4,1 6,4 6,7 8,3 8,3 4,0 4,5 6,0 6,0 Gačnik 1,2 2,0 4,3 3,8 0,3 1,3 2,0 2,5 7,5 6,0 0,5 1,4 2,7 3,0 8,0 6,2 0,6 1,3 2,0 2,0 Ilirska Bistrica 5,4 5,8 10,0 9,7 2,5 3,4 4,7 5,0 8,4 8,2 1,5 2,2 5,6 5,6 7,9 7,8 1,8 2,5 5,2 5,0 Lesce - let. 4,6 4,7 7,8 7,8 3,0 3,1 3,2 3,3 4,8 4,8 1,9 2,0 3,1 3,2 4,6 4,6 1,7 1,9 3,6 3,0 Maribor - let. 2,5 3,5 4,6 5,5 1,1 2,2 3,0 3,8 6,8 6,5 0,9 2,1 3,3 3,9 6,7 6,2 0,9 2,0 2,9 3,0 Ljubljana - let. 3,6 3,8 9,5 8,7 1,2 1,8 2,5 2,8 6,6 6,0 0,3 0,8 2,6 2,7 7,2 5,7 0,1 0,6 2,9 3,0 Ljubljana 4,9 5,2 9,0 8,7 3,6 4,1 4,4 4,7 6,7 6,7 2,5 2,9 4,8 4,9 7,2 7,1 2,7 3,1 4,7 4,0 Maribor - Vrbanski Plato 1,1 1,8 5,6 4,4 −1,0 0,9 2,8 3,2 8,5 6,4 0,3 1,4 3,5 3,8 10,5 8,1 0,4 1,5 2,5 3,0 Murska Sobota 2,5 2,9 4,1 4,3 1,6 2,1 2,8 3,1 6,7 6,2 1,2 1,6 3,0 3,2 5,9 5,6 1,1 1,5 2,8 3,0 Novo mesto 4,2 5,0 8,4 7,9 2,5 3,8 4,4 5,0 9,0 8,2 0,9 2,1 4,8 5,2 8,9 8,0 1,2 2,5 4,5 5,0 Portorož - let. 8,5 9,0 12,2 12,1 5,1 6,6 8,1 8,5 11,0 10,7 5,3 6,3 8,5 8,7 10,7 10,6 5,8 6,6 8,4 8,0 Postojna 4,7 4,7 10,3 9,5 2,0 2,4 3,7 3,8 8,9 8,1 0,9 1,1 5,6 5,2 8,9 8,0 1,2 1,3 4,7 4,0 Šmartno / Sl. Gradec 1,4 1,8 3,5 3,5 0,3 0,8 1,7 2,0 5,5 4,6 0,2 0,8 0,9 1,2 4,3 3,6 0,0 0,5 1,3 1,0 LEGENDA: Tz5 −povprečna temperatura tal v globini 5 cm ( °C) Tz5 max −maksimalna temperatura tal v globini 5 cm ( °C) Tz10 −povprečna temperatura tal v globini 10 cm ( °C) Tz10 max −maksimalna temperatura tal v globini 10 cm ( °C) * −ni podatka Tz5 min Tz10 min −minimalna temperatura tal v globini 5 cm ( °C) −minimalna temperatura tal v globini 10 cm ( °C) Dnevna temperatura tal je izmerjena na samodejnih meteoroloških postajah. Podatki so eksperimentalne narave, zato so možna odstopanja. 70 Agencija Republike Slovenije za okolje Preglednica 4. Dekadne, mesečne in letne vsote efektivnih temperatur zraka na višini 2 m, december 2023 Table 4. Decade, monthly and yearly sums of effective air temperatures at 2 m height, December 2023 Tef > 0 °C Postaja Tef > 5 °C Tef > 10 °C Vm > 0 °C > 5 °C > 10 °C 11 4 5479 3692 2192 1 −1 5172 3425 2026 0 4 3 4118 2547 1364 0 6 5 3881 2404 1246 0 0 0 0 3131 1858 919 0 0 0 0 0 3927 2421 1316 0 0 0 0 0 3731 2330 1265 6 1 0 0 1 1 3992 2512 1394 36 20 2 0 0 2 1 4624 3010 1738 28 13 0 0 0 0 −1 4528 2951 1696 43 56 32 1 0 6 7 3 4734 3125 1804 1 18 19 5 0 0 2 2 1 4242 2702 1510 0 8 8 −4 0 0 0 0 −1 4350 2793 1606 0 7 7 −3 0 0 0 0 −1 4353 2805 1610 I. II. III. M Vm I. II. III. M Vm Portorož - let. 73 74 104 250 63 26 24 49 99 39 Bilje 51 52 80 182 50 10 10 26 47 15 Postojna 26 44 79 148 74 9 7 25 41 Kočevje 25 32 68 126 68 12 4 16 32 Rateče 8 0 15 23 8 1 0 0 1 Lesce 18 22 47 87 39 5 0 4 5 8 16 29 −1 0 0 0 Ljubljana - let. 22 15 44 80 36 7 0 Ljubljana 29 26 79 134 58 8 Novo mesto 15 41 72 128 56 0 Črnomelj 25 44 97 166 78 Celje 8 29 65 101 Maribor - let. 3 25 53 81 Murska Sobota 4 19 48 70 Slovenj Gradec Tef od 1. 1. 2023 I. II. III. M 8 1 3 1 0 1 26 4 0 19 6 0 0 0 9 3 0 −3 6 13 1 26 5 22 6 7 35 0 17 0 10 0 LEGENDA: I., II., III., M Vm * − dekade in mesec − odstopanje od mesečnega povprečja (1991–2020) − ni podatka Tef > 0 °C Tef > 5 °C Tef > 10 °C 71 − vsote efektivnih temperatur zraka na 2 m, nad temperaturnimi pragovi 0, 5 in 10 °C Agencija Republike Slovenije za okolje Na Notranjskem, Dolenjskem, Savinjskem, v Posavju ter delu Podravja so se temperature zraka spustile pod jesenski vegetacijski prag 5 °C ob koncu meseca novembra. V začetku decembra pa so temperature dosegle jesenski vegetacijski prag tudi v osrednji Sloveniji in Beli krajini ter na Goriškem in Krasu. Glede na dolgoletno povprečje je jesenski vegetacijski prag v omenjenih regijah nastopil okoli 10 dni kasneje glede na dolgoletno povprečje z izjemo Goriške in na Krasa kjer je nastopil 3 dni prej kot običajno. S prehodom temperature zraka pod vegetacijski temperaturni prag se je v teh regijah zaključilo rastno obdobje, ki je trajalo je od 251 do 283 dni. V Ljubljani je rastno obdobje trajalo 271 dni, kar je 15 dni več od povprečja primerjalnega obdobja 1991–2020. Daljše obdobje nadpovprečno toplega vremena, ki se je začelo v tretji dekadi decembra, je na izpostavljenih prisojnih legah delno prebudilo rastline, ki se tudi sicer hitro odzovejo na otoplitve. Svoje cvetove so odprle marjetice, najbolj zgodnje trobentice, iz Istre so poročali tudi o prvih cvetočih zvončkih. Toplo in občasno sončno vreme je spodbudilo, da so posamezne čebele izletale iz panjev, s čimer pa so porabljale dragoceno energijo. AGROMETEOROLOŠKI PREGLED LETA 2023 Agrometeorological conditions in year 2023 Začetek leta 2023 je bil topel ter izjemno moker. Povprečne temperature zraka v januarju so bile za okoli 2,5 °C višje od dolgoletnega povprečja. Poleg visokih temperatur je prvi mesec leta izstopal tudi po količini padavin. Na državni ravni je kazalnik višine padavin znašal okoli 290 %, kar je rekordna vrednost zadnjih 70 let. Največ padavin je bilo na vzhodni polovici države. Sredi meseca, ko se je ozračje ohladilo je nižine pobelil sneg, ki se je po večjem delu države obdržal do konca meseca. Sneg je zapadel na topla tla, zato se je talil hitreje kot bi se sicer. Na prehodu iz starega v novo leto so izrazito nadpovprečne temperature zraka in tal pričele sprožati rastne premike pri rastlinah, ki jih po fenološkem koledarju uvrščamo v obdobje predpomladi. Na najbolj zgodnjih legah so zacveteli prvi zvončki ter navadna leska. Ponekod so se pojavili tudi posamezni cvetovi lapuha. V dneh s sončnim in toplim vremenom je bila visoka obremenitev zraka z cvetnim prahom leske, s čimer se je začela sezona spomladanskih alergij. Snežna odeja v drugi polovici meseca je zaščitila ozimne posevke ter druge rastline pred nizkimi temperaturami in zmrzovanjem. Mokremu januarju je sledil suh februar. Na državni ravni je kazalnik višine padavin znašal okoli 31 %. Najmanj padavin je bilo v zahodnem in severovzhodnem delu države. Ponekod v Vipavski dolini celo ni bilo merljivih padavin. V začetku februarja je v večini nižin še vztrajala snežna odeja, ki pa je do sredine meseca povsod skopnela. V zadnjih dneh meseca je tla, predvsem v južnem ter hribovitem delu države, ponovno pobelil sneg. Februarske temperature zraka na državni ravni so bile za okoli 0,8 °C višje kot običajno. Največji odkloni od povprečja so bili v severovzhodnem delu države ter v Alpskem svetu. V najbolj toplih dneh meseca so se najvišje dnevne temperature po večjem delu države povzpele na okoli 16 °C. Črna jelša je na toplejših območjih začela cveteti v prvi polovici februarja. V drugi dekadi februarja so na Primorskem pričele cveteti zgodnje sorte ringlojev ter mandljevec, pojavili so se tudi prvi cvetovi vrbe ive. Na izpostavljenih sončnih legah so se pričeli napenjati brsti marelic in breskev, ki imajo v primerjavi z ostalimi sadnimi vrstami kratko fiziološko mirovanje, zaradi česar so tudi bolj izpostavljene pozebam. Tudi ozimna žita so pričela razraščati. Ponekod se je razraščanje sicer začelo že v januarju, vendar ga je hladnejše vreme v nadaljevanju leta prekinilo. Na posevkih je bilo opaziti rumenenje ozimin, posebej ječmena, kot posledica pomanjkanja dušika, ki ga rastline v tem času potrebujejo za rast, razraščanje in oblikovanje zasnov klasov. Marec je bil nadpovprečno topel in običajno moker. Temperature zraka na državni ravni so bile za okoli 1,4 °C višje kot običajno. Najtopleje je bilo v tretji dekadi meseca, ko so se najvišje dnevne temperature po večjem delu države povzpele tudi nad 20 °C. Povprečne temperature zraka so v večjem delu države dosegle spomladanski vegetacijski temperaturni prag 5 °C okoli 18. marca, kar je malo prej od dolgoletnega povprečja. Na Goriškem in Obali pa je bil temperaturni prag 5 °C dosežen že v sredini 72 Agencija Republike Slovenije za okolje februarja. Povprečne temperature površinskega sloja tal so se v mesecu marcu gibale med 6 in 8 °C, na Obali in Goriškem pa okoli 10 °C. Tla so se tekom meseca postopoma segrevala. V začetku marca so koščičarji postopoma začeli odpirati brste, marelice na najbolj toplih in zaščitenih legah so pričele s cvetenjem. Na Primorskem so začele brsteti tudi zgodnje sorte hrušk. Zaradi toplega in nestanovitnega vremena se je povečalo tveganje za razvoj glivičnih in bakterijskih bolezni. V drugi dekadi marca so se pričeli odpirati brsti zgodnjih sort češenj in višenj. Breskve in nektarine na Primorskem so prešle v fazo cvetenja, medtem ko so marelice prešle v polno cvetenje. Tudi pečkarji, ki imajo sicer nekoliko kasnejši razvoj, so bili v sredini meseca v različnih fazah razvoja socvetij: nekatere zgodnje sorte jablan so pričele z odpiranjem brstov, hruške pa so ponekod že bile v fazi mišjega ušesa. Oljna ogrščica je prešla v fazo podaljševanja stebel in nastavka socvetij. Ozimna žita so pričela z razraščanjem in ponekod tudi že prešla v fazo začetka kolenčenja. V tretji dekadi marca so na najbolj toplih legah pričele s cvetenjem breskve. Pri zgodnjih sortah vinske trte so pričeli nabrekati brsti. Jablane so bile večinoma v fazi brstenja, zgodnje sorte hrušk na toplih lokacijah pa so že dosegale stadij rožnatih popkov. Ob toplem vremenu so bile aktivne tudi čebele, ki so kljub vetrovnemu vremenu intenzivno izletale. Ob zaključku meseca so začele cveteti tudi zgodnje sorte češenj in sliv ter jagode v zavarovanih prostorih. Negativne temperature v zadnjih dneh marca so ogrozile cvetoče sadno drevje in zelenjadnice na prostem. Minimalne dnevne temperature so se v dveh zaporednih dneh (28. in 29. marca) povsod po državi z izjemo Obale spustile pod 0 °C (Brnik −4,1 °C, Celje −3,8 °C, Novo mesto −2.4 °C, Maribor −2,1 °C, Bilje −1,3 °C, Ljubljana −0,7 °C). Mesec april in maj sta bila edina meseca v letu, ko so bile temperature nižje od dolgoletnega povprečja. Aprilske temperature zraka na državni ravni so bile za okoli 1,4 °C nižje od običajnih. Najhladneje je bilo v sredini prve dekade meseca, ko so se minimalne dnevne temperature zraka nekaj zaporednih dni spustile pod 0 °C, zaradi česar je prišlo do pozebe. Ob koncu meseca so se najvišje dnevne temperature zraka v posameznih dneh povzpele nad 20 °C. Letna vsota efektivnih temperatur zraka nad 5 °C je bila konec aprila po večjem delu države višja od običajnih vrednosti za okoli 20 °C, le v višje ležečih krajih, kjer se je snežna odeja zadržala dlje, so bile vrednosti nižje od dolgoletnega povprečja. V aprilu je padlo okoli 118 % običajnih količin padavin. Povprečne mesečne temperature površinskega sloja tal v aprilu so znašale med 9 in 11 °C, na Obali in Goriškem pa med 13 in 14 °C. Tla so se tekom meseca postopoma segrevala. V tretji dekadi meseca so se povsod po državi ogrela nad 10 °C. Vinska trta na Primorskem je prvih dneh aprila prešla v fazo odpiranja brsta, jablane so iz stadija zelenih popkov prehajale v balonski stadij. Hruške na najbolj zgodnjih legah so pričele cveteti. Slive, češnje in breskve so bile v različnih fazah cvetenja, ponekod so cvetovi zgodnjih sort tudi že pričeli veneti. V začetku meseca so pričele cveteti tudi zgodnje sorte jagod na prostem. V drugi dekadi aprila so bila ozimna žita večinoma v fazi kolenčenja, oljna ogrščica pa v fazi rumenega brsta. Nizke temperature in ponekod pozeba je upočasnila fenološki razvoj sadnega drevja. Kljub temu so zgodnje sorte jablan na nekaterih toplejših lokacijah pričele odpirati cvetove, hruške pa so prešle v fazo polnega cvetenja. Marelice in breskve so večinoma zaključile s cvetenjem, vinska trta je bila v fazah postopnega odpiranja brstov do faze, ko je tretji list razgrnjen. Razvoj vinske trte je bil med sortami in lokacijami različen. Hladno in vlažno vreme je pospešilo razvoj glivične bolezni žitna pepelovka, ki se je pojavila ponekod na ozimnih žitih. Nekoliko višje temperature v drugi polovici aprila so spodbudile prirast listne mase tako pri sadnem kot gozdnem drevju. Spremenljivo vreme je povečalo tveganje za okužbe z boleznijo jablanov škrlup. Ob koncu meseca so hruške, češnje in slive večinoma zaključile s cvetenjem, marelice in breskve pa so bile v fazah oblikovanja plodičev. Trava je pričela intenzivno priraščati, zgodnje vrste, kot so travniška latovka in lisičji rep, so pričele tudi že cveteti. S cvetenjem je pričelo tudi gozdno drevje (bukev, hrast, smreka, bor). Povsod po državi je zacvetel divji kostanj, na Primorskem pa je prve cvetove odprl tudi črni bezeg, kar je 7 do 14 dni prej kot običajno. Ob koncu meseca je ponekod vzniknil zgodnji krompir, kjer so to dopuščale vremenske razmere so začeli tudi s setvijo koruze. Kazalnik višine padavin v mesecu maju je na državni ravni znašal 135 %, največ padavin je bilo v drugi dekadi meseca. Majske povprečne temperature zraka so se po večjem delu države gibale med 14 in 16 °C, na Obali in Goriškem pa okoli 18 °C. Najhladneje je bilo v drugi dekadi meseca, ko so se povprečne dnevne temperature gibale med 12 in 13 °C, kar je nekoliko hladneje od dolgoletnega povprečja. V maju je dnevno izhlapelo od 2,4 do 3,7 mm, na Obali in Vipavskem pa od 4 do 4,5 mm 73 Agencija Republike Slovenije za okolje vode. V posameznih dneh tretje dekade meseca je bila največja dnevna količina izhlapele vode več kot 5 mm, v Podnanosu in Biljah pa več kot 6 mm. V začetku maja so vzhod države zajela neurja. Močni nalivi s točo so povzročili škodo na kmetijskih rastlinah. V prvi dekadi maja so bile jablane v zaključnih fazah cvetenja, nekatere pa so že odcvetele, hruške so prešle v fazo razvoja plodičev, zgodnje sorte vinske trte so bile v različnih fazah razvoja mladic. Ozimni ječmen je iz faze razvoja listne nožnice prehajal v fazo cvetenja, ozimna pšenica pa je bila v fazah od kolenčenja do nabrekanje nožnice. Vremenske razmere s pogostimi padavinami so omogočale ugodne pogoje za razvoj nekaterih bolezni, kot so peronospora na vinski trti, pavje oko na oljkah, jablanov škrlup ter krompirjeva plesen. Zaradi dolgotrajnih in intenzivnih padavin, ki so padle na predhodno razmočena tla, so se v sredini maja na vzhodnem delu države prožili številni zemeljski plazovi, ki so povzročali škodo na gospodarski infrastrukturi in kmetijskih površinah. Škodo so povzročali tudi razliti vodotoki in stoječe vode. V tretji dekadi maja so vremenske razmere ponovno omogočile delo na kmetijskih površinah. Kjer so se tla dovolj osušila so kmetje nadaljevali s prvo košnjo, setvijo nekaterih poljščin in zelenjadnic ter zatiranjem bolezni in škodljivcev. Na toplejših območjih je vinska trta hitro napredovala v razvoju, poleg intenzivnega priraščanja listne mase so se začela razvijati tudi socvetja. Jablane in hruške so prešle v faze razvoja plodičev, debeljenja plodov in sekundarnega odpadanja plodičev. Na Primorskem so dozorele zgodnje sorte češenj. Ozimni ječmen je ob koncu maja večinoma prešel v fazo cvetenja, medtem ko je bila pšenica v razvojnih fazah klasenja do začetka cvetenja. Junij je bil nadpovprečno topel in povprečno namočen mesec. Povprečne mesečne temperature zraka so se po večjem delu države gibale med 18 in 22 °C. Temperaturni odklon na državni ravni je znašal okoli 0,8 °C. Najtopleje je bilo v začetku tretje dekade meseca, ko so se povprečne dnevne temperature gibale med 25 in 28 °C, najvišja dnevna temperatura pa se je v večini krajev povzpela nad 33 °C. Mesečne vsote efektivnih temperatur zraka nad 10 °C so bile za nekaj deset stopinj višje od običajnih vrednosti. Mesečna količina padavin v juniju je bila blizu povprečja, kazalnik višine padavin je znašal 95 %. V večjem delu države je bilo od 8 do 16 padavinskih dni. Najbolj namočen je bil del severne in osrednje Slovenije. Povprečna dnevna količina izhlapele vode v mesecu juniju je znašala od 3,9 do 4,7 mm, na Obali, Krasu in Vipavskem od 4,9 do 5,7 mm. V najbolj vročih dneh tretje dekade junija je dnevna količina izhlapele vode povsod po državi znašala več kot 5 mm, v Portorožu pa celo več kot 8 mm. Mesečna meteorološka vodna bilanca v juniju je bila po večjem delu države negativna s primanjkljajem od 10 do 90 mm. V osrednji Sloveniji sta bili količina izhlapele vode in količina padavin izenačeni, kar je doprineslo k uravnoteženi vodni bilanci. Pogoste padavine v začetku junija so ovirale delo na prostem. Dež je povzročal pokanje plodov češenj ter ustvarjal ugodne pogoje za razvoj nekaterih rastlinskih bolezni, kot so čebulna plesen, krompirjeva plesen, peronospora vinske trte, oidij, navadna sadna gniloba, škrlup, breskova pepelovka. V prvi dekadi junija je vinska trta na Primorskem prešla v fazo cvetenja, medtem ko je bila drugod po državi še v fazi razvoja prvih socvetij. Cveteti je začela tudi oljka. Jablane so nadaljevale z razvojem plodov, zgodnje sorte hrušk in breskve so dosegle polovico končne velikosti, koruza pa je bila v različnih fazah razvoja listov. V prvih dneh junija je na zgodnjih legah pričela cveteti lipa, nekaj dni za njo pa tudi lipovec. V drugi polovici junija je državo zajel prvi letošnji vročinski val, ki je trajal tri do šest dni. Površina kmetijskih tal je bila izpostavljena močnemu izsuševanju, kar je bilo opazno na posevkih, ki so imeli v tem času malo listne površine, ki bi senčila in ovirala izsuševanje tal, na primer posevki koruze, fižola ter drugih zelenjadnic. Vlažnost tal se je zmanjševala in ponekod postala rastlinam težje dostopna. Sušnemu stresu se je pridružil še močan vročinski stres. Po drugi strani so visoke temperature ugodno vplivale na zaključno zorenje in žetev ozimnega ječmena. Vročinski val se je zaključil s prehodom hladne fronte v začetku tretje dekade junija. Ob prvem prehodu vremenske fronte so se predvsem v severni polovici Slovenije razbesnela močna neurja, tudi s točo, ki je povzročila veliko škodo na poljščinah in sadnem drevju. Poletna meseca julij in avgust sta bila nadpovprečno topla in izjemno namočena. Temperaturni odklon na državni ravni je v juliju znašal okoli 1 °C v avgustu pa 0,6 °C. V juliju smo zabeležili dva vročinska valova, ki sta trajala tri do šest dni. V Kopru pa smo zabeležili kar trinajstdnevni vročinski val. V juliju je kazalnik višine padavin znašal 185 %. V večjem delu države je bilo od 14 do 21 padavinskih dni. Prostorsko gledano so bile padavine precej neenakomerno razporejene. Največ dežja je bilo v delih Koroške, Savinjske, Gorenjske in ponekod v osrednji Sloveniji. V najbolj vročih dneh julija je dnevna 74 Agencija Republike Slovenije za okolje količina izhlapele vode povsod po državi znašala več kot 5 mm, v Portorožu in Podnanosu pa celo več kot 7 mm. V prvi polovici julija so plodovi nekaterih zgodnjih sort jablan dosegli polovico končne velikosti, najzgodnejše sorte hrušk (npr. junijska lepotica) pa so ponekod tudi že dozorele. Tudi plodovi breskev na toplejših območjih so tehnološko dozoreli, s čimer se je začelo njihovo obiranje. V začetku julija se je začela žetev pšenice medtem, ko je bil ječmen v prvi dekadi meseca večinoma že požet. Na območjih s hitrejšim razvojem je v sredini julija trta postopoma prehajala v fazo zorenja jagod. Letošnji julij so zaznamovala številna neurja z močnimi nalivi, točo in močnimi sunki vetra, ki so povzročala številne nevšečnosti ter ogrožala ljudi in živali. Nastalo je veliko škode tako na njivah, trajnih nasadih kot tudi v gozdovih, kjer je lomilo drevesa ter na gospodarskih poslopjih, kjer je odkrivalo strehe. Nadpovprečno mokremu juliju je sledil izjemno namočen avgust. Kazalnik višine padavin na državni ravni je znašal 212 %. V večjem delu države je bilo od 8 do 15 padavinskih dni. Največ padavin glede na dolgoletno povprečje je bilo na Obali, v delu Gorenjske ter na Snežniškem. Na letališču Jožeta Pučnika Ljubljana je padlo 320 % običajne količine padavin, v Kopru pa kar 489 %. V avgustu smo v celinskem podnebju zabeležili en vročinski val, ki je vztrajal osem do devet dni. Na Primorskem pa smo zabeležili en do dva vročinska valova s skupno dolžino trajanja trinajst do petnajst dni. Mesečna meteorološka vodna bilanca za avgust je bila pozitivna s presežki od 16 do 190 mm. Obilno deževje, ki se je začelo 3. avgusta in ki je zajelo večji del države, je povzročilo katastrofalne poplave. Na najbolj prizadetih območjih so voda, mulj in zemeljski plazovi uničili domove, gospodarska poslopja in pripadajočo opremo. Poplave so terjale tudi človeške žrtve. Porušeni mostovi in ceste so onemogočali transport ter dostop do prizadetih območij. Na nekaterih območjih je voda je odnašala krmo ter ponekod tudi živali. Poljščine in vrtnine, ki so bile dlje časa pod vodo, so bile popolnoma uničene ali pa so zaradi onesnaženja postale neprimerne za prehrano. V sredini avgusta so zgodnje sorte jabolk dosegle tehnološko zrelost, v Slovenski Istri pa so tudi že pričeli s trgatvijo nekaterih zgodnjih sort, kot npr. chardonnay, sivi pinot in rumeni muškat. Nestanovitno vreme s pogostimi padavinami je ustvarjalo ugodne pogoje za razvoj nekaterih bolezni in škodljivcev, kot so krompirjeva plesen, bučna pepelovka, paradižnikova plesen, oidij, gniloba, češpljev zavijač, resarji ter drugi. Letošnja sezona cvetenja pelinolistne žvrklje ali ambrozije se je začela približno 7 dni kasneje kot preteklo leto ter le kakšen dan kasneje od dolgoletnega povprečja. Prvi odprti cvetovi so bili v nekaterih delih države opaženi v začetku avgusta, drugod pa se je cvetenje večinoma začelo v sredini meseca. September je bil suh ter izjemno topel. Temperaturni odklon na državni ravni je znašal okoli 3 °C. Najtopleje je bilo v začetku druge dekade meseca, ko so se najvišje dnevne temperature v večini nižinskih krajev povzpele na 30 °C. Mesečne vsote efektivnih temperatur zraka nad izbranimi pragovi (0, 5 in 10 °C) so bile za sedemdeset do devetdeset stopinj višje od običajnih vrednosti. Izjemno namočenemu juliju in avgustu ja je sledil suh september s kazalnikom višine padavin 46 %. V večjem delu države je bilo od 5 do 10 padavinskih dni. Mesečna meteorološka vodna bilanca za september je bila negativna s primanjkljaji od 5 do 60 mm. Kljub mesečnemu primanjkljaju pa je vodna bilanca celotnega vegetacijskega obdobja po večjem delu države ostala pozitivna. Ugodne vremenske razmere v prvi polovici septembra ter suha tla so omogočala nemoteno delo na kmetijskih površinah. Ob koncu prve dekade se je v nasadih jablan pričelo obiranje sort jonagold in zlati delišes. V drugi dekadi septembra se je na Dolenjskem začela trgatev sort, kot so portugalka, pinot, rumeni muškat in chardonnay. Na Štajerskem pa so začeli trgati zgodnji sorti rizvanec in muškat otonel. V primorski vinorodni deželi je bila v tem času trgatev že na višku. Letošnja trgatev se je začela v običajnih rokih. V primerjavi z lanskim letom, ki si ga bomo zapomnili po izjemno zgodnem začetku trgatve, pa se je začela 7 do 14 dni kasneje. Hladnejše vreme in temperaturne razlike med dnevom in nočjo v tretji dekadi septembra so pozitivno vplivale na obarvanje plodov rdečih sort jabolk. V tretji dekadi septembra se je začelo tudi obiranje oljk. Oktober je bil nadpovprečno namočen ter izjemno topel. Odklon temperature zraka od dolgoletnega povprečja je na državni ravni znašal 3,8 °C, kar pomeni, da je bil letošnji oktober najtoplejši v zadnjih sedemdesetih letih. Povprečne mesečne temperature zraka so se po večjem delu države gibale med 13 in 15 °C, na Goriškem, Obali in Krasu pa med 16 in 18 °C. Najtopleje je bilo ob koncu druge dekade, ko so se povprečne dnevne temperature v nižinskih krajih gibale od 19 do 24 °C. Mesečne vsote 75 Agencija Republike Slovenije za okolje efektivnih temperatur zraka nad izbranima pragovoma 0 in 5 ° C so se gibale za okoli sto stopinj višje od običajnih vrednosti. Največje odstopanje od povprečja je bilo zaznano v severovzhodnem in jugovzhodnem delu države, kjer so bila odstopanja 120 °C ali več. Temperatura površinskega sloja tal se je čez dan občasno povzpela čez 20 °C. Glede na dolgoletno povprečje so bile temperature tal za dobre 3 °C višje, kot bi pričakovali v tem delu leta. Kazalnik višine padavin na državni ravni je v oktobru znašal 133 %. Suho vreme v prvi polovici oktobra je omogočalo dela na prostem. V začetku meseca so v nasadih jablan dozorele sorte fuji, idared in braeburn. Letošnja jesen s suhim in toplim vremenom je omogočala pravočasno spravilo koruze ter setev ozimnih žit v optimalnih rokih. Na začetni razvoj žit so pozitivno vplivale padavine v drugi polovici meseca, ki so spodbudile vznik. Zaradi tople jeseni se je v nekaterih nasadih jabolk močno razširila krvava uš, kar lahko negativno vpliva na pridelek v prihodnjem letu. Največ škode je v nasadih poškodovanih od toče ter v nasadih, kjer se je škodljivec v preteklosti že pojavil. V tretji dekadi oktobra so na Primorskem pričeli z obiranjem kakija. November je bil nadpovprečno topel ter nadpovprečno namočen. Odklon temperature zraka od dolgoletnega povprečja je na državni ravni znašal 0,7 °C. Količina padavin v novembru je bila nekoliko nad dolgoletnim povprečjem. Kazalnik višine padavin na državni ravni je znašal 112 %. Padavine so bile razporejene predvsem v prvi polovici meseca, skupaj se je nabralo od 11 do 19 padavinskih dni. V novembru se je zaključila sezona obiranja oljk. Zaradi poškodovanih plodov so oljkarji hiteli s pobiranjem, da bi ohranili, koliko je mogoče, visoko kakovost. Po obilnejših padavinah in nadpovprečno toplem vremenu se je v oljčnikih pojavila tudi glivična bolezen pavje oko. Kljub negativnim temperaturam v drugi polovici meseca so listi rumenkasto rdečih odtenkov pri nekaterih drevesnih vrstah (lipa, bukev, javor) tudi ob koncu novembra ponekod še vedno ostali v krošnjah. Glede na dolgoletno povprečje se je splošno rumenenje listov pri lipi začelo en do dva tedna kasneje kot običajno. V višje ležečih krajih ter ponekod na severnem ter severovzhodnem delu države so se temperature zraka spustile pod jesenski temperaturni prag 5 °C v obdobju med 17. in 22. novembrom, v Zgornjesavski dolini pa v prvem tednu novembra. Jesenski temperaturni prag je na Brniku, Kočevju in Šmartnem pri Slovenj Gradcu nastopil okoli 10 dni, v Mariboru in Murski Soboti pa 4 dni kasneje kot običajno. S prehodom temperature zraka pod vegetacijski temperaturni prag se je v teh krajih zaključilo letošnje vegetacijsko obdobje, trajalo je od 244 do 277 dni, oziroma okoli 200 dni v hribovitih predelih. Letošnje vegetacijsko obdobje je bilo v primerjavi z dolgoletnim povprečjem daljše za 2 do 4 tedne, v hribovitih predelih pa je bilo daljše približno en teden. December je bil izjemno topel ter nadpovprečno namočen. Odklon temperature zraka od dolgoletnega povprečja na državni ravni je znašal 2,9 °C, kar pomeni, da je bil letošnji december najtoplejši vsaj od leta 1950. Letna vsota efektivnih temperatur zraka nad 0 °C je konec decembra po večjem delu države znašala med 3700 in 4700 °C, na Goriškem okoli 5200 °C, na Obali pa okoli 5500 °C. Akumulirana toplota je bila za 300 do 500 °C višja od dolgoletnega povprečja. Največja odstopanja od dolgoletnega povprečja na letni ravni so bila v delih Podravja, Notranjske ter na Primorskem, najmanjša pa v višje ležečih delih na severu države. December je bil nadpovprečno namočen. Kazalnik višine padavin na državni ravni je znašal 147 %. Padavine so bile razporejene predvsem v prvi polovici meseca, skupaj se je nabralo od 8 do 14 padavinskih dni. Na Notranjskem, Dolenjskem, Savinjskem, v Posavju ter delu Podravja so se temperature zraka spustile pod jesenski vegetacijski prag 5 °C ob koncu meseca novembra. V začetku decembra pa so temperature dosegle jesenski vegetacijski prag tudi v osrednji Sloveniji in Beli krajini ter na Goriškem in Krasu. Glede na dolgoletno povprečje je jesenski vegetacijski prag v omenjenih regijah nastopil okoli 10 dni kasneje glede na dolgoletno povprečje z izjemo Goriške in na Krasa kjer je nastopil 3 dni prej kot običajno. S prehodom temperature zraka pod vegetacijski temperaturni prag se je v teh regijah zaključilo rastno obdobje, ki je trajalo je od 251 do 283 dni. V Ljubljani je rastno obdobje trajalo 271 dni, kar je 15 dni več od povprečja primerjalnega obdobja 1991– 2020. Obdobje nadpovprečno toplega vremena v tretji dekadi decembra, je na izpostavljenih prisojnih legah delno prebudilo rastline, ki se tudi sicer hitro odzovejo na otoplitve. Svoje cvetove so odprle marjetice, najbolj zgodnje trobentice, iz Istre so poročali tudi o prvih cvetočih zvončkih. Toplo in občasno sončno vreme je spodbudilo, da so posamezne čebele izletale iz panjev, s čimer pa so porabljale dragoceno energijo. 76 Agencija Republike Slovenije za okolje RAZLAGA POJMOV TEMPERATURA TAL Dekadno in mesečno povprečje povprečnih dnevnih temperatur tal v globini 5 in 10 cm; povprečna dnevna temperatura tal je izračunana po formuli: vrednosti meritev ob (7h + 14h + 21h)/3; absolutne maksimalne in minimalne terminske temperature tal v globini 5 in 10 cm so najnižje oziroma najvišje dekadne vrednosti meritev ob 7h, 14h in 21h. VSOTA EFEKTIVNIH TEMPERATUR ZRAKA NAD PRAGOVI 0, 5 in 10 °C: (Td – Tp) Td – average daily air temperature; Tp – temperature treshold 0 °C, 5 °C, 10 °C Tef > 0, 5, 10 °C – sums of effective air temperatures above 0, 5, 10 °C ABBREVIATIONS Tz5 soil temperature at 5 cm depth (°C) Tz10 soil temperature at 10 cm depth (°C) Tz5 max maximum soil temperature at 5 cm depth (°C) Tz10 max maximum soil temperature at 10 cm depth (°C) Tz5 min minimum soil temperature at 5 cm depth (°C) Tz10 min minimum soil temperature at 10 cm depth (°C) od 1. 1. sum in the period from 1 January to the end of the current month Vm declines of monthly values from the average I, II, III, M decade, month SUMMARY December was warmer than normal, while the amount of precipitation was higher than usual. Monthly climatological water balance was positive all over the country. Soil temperatures recorded at 5 cm depth was between 2 and 5 °C in warmer regions between 6 and 8 °C. Higher air temperatures at the end of the month partially woke up the plants in exposed areas. The second part of the review presents agrometeorological characteristics of the season 2023. 77 HIDROLOGIJA HYDROLOGY VODNATOST REK V DECEMBRU 2023 Discharges of Slovenian rivers in December 2023 Florjana Ulaga, Maja Koprivšek ecembra se je po slovenskih rekah pretakalo okoli 50 odstotkov več vode kot v povprečno vodnatem decembru primerjalnega obdobja 1991–2020. Pri tem so reke v vseh porečjih po Sloveniji dosegle nadpovprečno vodnatost (slika 1). Najbolj vodnati sta bili Soča in Sava v svojih povirjih, med bolj vodnatimi pa so bile tudi Savinja, Dravinja in Pesnica. D V decembru so se ob dveh visokovodnih dogodkih razlivale reke v več delih države. V prvih dneh meseca so poplavljale Vipava, Sava Bohinjka, Mostnica ter Savinja in Drava v zgornjem toku. Razlivale so se tudi Sava vzdolž celotnega toka, Kolpa, Dravinja, reke v Posočju ter v porečjih Ljubljanice in Sore. Ob drugem visokovodnem dogodku, 13. in 14. decembra, so poplavljale Kolpa, Dravinja ter posamezne reke v porečjih Krke in Ljubljanice. Do razlivanj je prišlo še v porečjih Savinje, Vipave, v kraškem zaledju Ljubljanice in na posameznih pritokih Save v srednjem toku. Kraška polja na Notranjskem so bila ojezerjena. Slika 1. Razmerja med srednjim mesečnim pretokom v decembru 2023 in povprečjem srednjih mesečnih pretokov v primerjalnem obdobju 1991–2020 na reprezentativnih vodomernih postajah Figure 1. The ratio between December 2023 mean monthly river discharges and the reference period 1991–2020 mean monthly discharges at the representative gauging stations 78 Agencija Republike Slovenije za okolje Srednji mesečni pretoki vseh rek so se uvrstili nad 50. percentil pretokov primerjalnega obdobja, večina med njimi pa je bila uvrščena med 75. in 95. percentil. Med 50. in 75. percentil so bili med prikazanimi vodomernimi postajami uvrščeni le pretoki Sotle, Voglajne, Reke in Krke v spodnjem toku. Nad 95. percentil pa so se uvrstili pretoki Mure ter Save in Soče v povirnem delu (slika 2). Mura v Gornji Radgoni je dosegla svoj 3., Soča v Kršovcu pa 2. največji srednji decembrski pretok od leta 1981 naprej. Slika 2. Srednji mesečni pretoki rek decembra 2023 in uvrstitev v percentilne razrede pripadajočih pretokov primerjalnega obdobja 1991–2020 na reprezentativnih vodomernih postajah Figure 2. Mean monthly discharges in December 2023 and its percentile classes ranking among the reference period 1991–2020 corresponding discharges at the representative gauging stations Značilni pretoki rek v decembru 2023 in v obdobju 1991–2020 so predstavljeni v preglednici 1. Na grafikonih na sliki 3 so predstavljena razmerja med značilnimi pretoki rek v decembru 2023 in v primerjalnem obdobju 1991–2020. Srednji mesečni pretoki, ki so opisani že zgoraj, so bil nadpovprečni. Tudi mali decembrski pretoki so bili na večini merodajnih vodomernih postaj nekoliko nadpovprečni. Z največjim razmerjem med letošnjim in obdobnim malim pretokom v decembru je izstopala Mura, ki je v Gornji Radgoni dosegla 4. največji mali decembrski pretok od leta 1991 naprej. Nekoliko pod dolgoletnim povprečjem so bili le mali decembrski pretoki Sotle, Kolpe, Vipave in Rižane. Tudi decembrske visokovodne konice so bile na večini vodomernih postaj nadpovprečne. Med njimi so najbolj izstopale vodomerne postaje na Dravi, Dravinji, Kolpi, Soči, Savi v zgornjem in srednjem toku in Savinji v Laškem. Na Dravi v Črnečah in na Dravinji v Makolah (slika 4) je bila dosežena absolutno največja zabeležena konica pretoka od začetka meritev. Na Kolpi v Metliki je bila zabeležena 2. največja konica pretoka od leta 1991. 79 Agencija Republike Slovenije za okolje Preglednica 1. Mali (Qnp), srednji (Qs) in veliki (Qvk) pretoki v decembru 2023 in značilni pretoki rek v primerjalnem obdobju 1991–2020. Table 1. Low (Qnp), mean (Qs) and high (Qvk) discharges in December 2023 and the reference period 1991–2020 characteristic discharges. December 2023 Qnp Qs Qvk m3/s m3/s m3/s Vodotok/River Vodomerna postaja/ Gauging station Dan/ Day Mura Gornja Radgona 1. 12. 117 185 325 24. 12. Drava Črneče 29. 12. 197 323 1310 2. 12. Dravinja Makole 31. 12. 3,54 10,9 101 14. 12. Sava Radovljica 26. 12. 30,7 90,4 644 2. 12. Sava Litija 31. 12. 125 327 1342 2. 12. Sava Čatež 28. 12. 199 528 1809 2. 12. Sora Suha 30. 12. 9,34 37,7 192 2. 12. Sotla Rakovec 31. 12. 2,92 14,4 72,1 15. 12. Kolpa Metlika 31. 12. 25,9 167 897 14. 12. Ljubljanica Moste 31. 12. 44,1 124 228 13. 12. Savinja Laško 31. 12. 24,6 89,0 624 2. 12. Krka Podbočje 31. 12. 27,3 93,8 284 14. 12. Soča Kobarid 30. 12. 16,2 55,8 481 2. 12. Soča Solkan 29. 12. 43,5 197 1577 2. 12. Idrijca Hotešk 30. 12. 10,9 50,8 432 1. 12. Vipava Miren 30. 12. 6,39 44,9 286 1. 12. Reka Cerkvenikov mlin 30. 12. 3,17 18,9 106 1. 12. Rižana Kubed 31. 12. 0,861 7,68 27,5 1. 12. Legenda: mesečne značilne vrednosti / monthly characteristic values Dan/ Day n s v n s v n s v n s v n s v n s v n s v n s v n s v n s v n s v n s v n s v n s v n s v n s v n s v n s v December 19912020 Qnp Qs m3/s m3/s 47,5 55,8 85,4 120 129 205 64,9 108 141 215 234 328 1,06 1,81 2,60 6,25 4,72 13,4 9,81 14,0 21,3 46,4 44,3 103 43,8 53,9 101 207 215 418 66,1 103 164 353 325 673 4,53 6,07 9,09 28,3 17,4 65,6 0,955 2,04 3,59 12,0 8,39 35,8 8,24 25,9 28,9 107 51,1 212 8,40 15,8 36,0 82,5 100 160 6,95 10,3 17,4 46,5 33,1 106 6,62 21,5 25,9 72,3 45,7 149 7,17 7,96 13,2 34,3 23,8 87,6 13,2 18,7 37,9 121 80,2 291 4,51 7,28 9,65 34,5 18,9 83,6 2,71 4,66 6,68 30,7 12,2 76,6 0,735 0,977 3,08 15,1 10,4 39,6 0,145 0,427 1,06 6,10 2,59 15,3 Qvk m3/s 69,0 263 777 167 493 1185 2,64 36,4 83,7 32,9 214 745 89,4 674 1809 180 1102 2430 10,2 178 353 3,21 62,7 211 60,6 500 900 28,1 182 270 16,7 273 772 49,1 198 354 8,99 194 759 76,1 811 2287 11,4 298 789 15,1 168 364 1,33 114 259 1,56 27,0 72,0 Qnp Qs Qvk najmanjši mesečni pretok – dnevno povprečje srednji mesečni pretok največji mesečni pretok – konica the lowest monthly discharge – daily average mean monthly discharge the highest monthly discharge – peak obdobne značilne vrednosti / periodical characteristic values: n – najmanjši / minimum mali obdobni pretok – dnevno povprečje srednji obdobni pretok veliki obdobni pretok – konica s – srednji / mean low periodical discharge – daily average mean periodical discharge high periodical discharge – peak v – največji / maximum 80 Agencija Republike Slovenije za okolje razmerje pretokov vQnp/sQnp nQnp/sQnp Qnp(december)/sQnp 4 3 2 1 razmerje pretokov vQs/sQs nQs/sQs KUBED CERKVENIKOV MLIN MIREN HOTEŠK SOLKAN KOBARID PODBOČJE LAŠKO MOSTE METLIKA RAKOVEC SUHA ČATEŽ LITIJA RADOVLJICA MAKOLE ČRNEČE GORNJA RADGONA 0 Qs(december)/sQs 4 3 2 1 HOTEŠK MIREN CERKVENIKOV MLIN KUBED HOTEŠK MIREN CERKVENIKOV MLIN KUBED KOBARID PODBOČJE SOLKAN nQvk/sQvk LAŠKO MOSTE METLIKA RAKOVEC SUHA ČATEŽ vQvk/sQvk SOLKAN razmerje pretokov LITIJA RADOVLJICA MAKOLE ČRNEČE GORNJA RADGONA 0 Qvk(december)/sQvk 5 4 3 2 1 KOBARID PODBOČJE LAŠKO MOSTE METLIKA RAKOVEC SUHA ČATEŽ LITIJA RADOVLJICA MAKOLE ČRNEČE GORNJA RADGONA 0 Slika 3. Razmerja med malimi (Qnp, zgoraj), srednjimi (Qsr, v sredini) in velikimi (Qvk, spodaj) pretoki rek v decembru 2023 in primerjalnem obdobju 1991–2020 (sQnp, sQsr, sQvk), ki so umeščena med pripadajočim največjim (vQ../sQ..) in pripadajočim najmanjšim (nQ../sQ..) obdobnim razmerjem Figure 3. Ratios between low (Qnp, upper), mean (Qs, the middle) and high (Qvk, lower) discharges in December 2023 and the reference period characteristic discharges (sQnp, sQsr, sQvk) positioned between the corresponding maximum (vQ../sQ..) and minimum (nQ../sQ..) periodical ratio 81 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 4. Vipava na vodomerni postaji Miren, 1. decembra 2023 (levo) in Dravinja na vodomerni postaji Makole, 14. decembra 2023 (desno) (foto: arhiv ARSO) Figure 4. The Vipava River at the Miren gauging station, December 1, 2023 (left) and the Dravinja River at the Makole gauging station, December 14, 2023 (right) (Photo: ARSO archive) Prve dni decembra so reke hitro narasle, njihova vodnatost pa se je iz srednje povečala do velike. Najprej so narasle in se razlile Vipava, Kolpa in posamezne manjše reke na zahodu države. 1. decembra je Vipava poplavljala v zgornjem, popoldne in zvečer pa tudi v spodnjem toku. Razlile so se reke v predalpskem svetu: v Posočju, na Bohinjskem in v porečju Sore. Ljubljanica se je razlivala na Ljubljanskem barju, kraška polja na Notranjskem so se ojezerila. Po prehodnem upadanju so reke na severozahodu države že naslednjega dne ponovno narasle in se razlile v še večjem obsegu. Sava Bohinjka in Mostnica sta poplavili, hitro pa je narasla in za nekaj ur poplavila tudi Savinja v Solčavi. Padavine v sosednji Avstriji so povzročile naraščanje Drave. Ta je v Sloveniji poplavila v zgornjem toku, v srednjem in spodnjem toku pa se je razlivala ob strugi. Povečala se je tudi vodnatost Save, ki se je v celotnem trajanju poplavnega dogodka razlivala v različnih delih svojega toka. Tudi Soča se je razlivala v zgornjem, srednjem in spodnjem toku. Najdlje se je razlivala Vipava v Vipavi, kjer je ostala zunaj struge cela dva dneva (slika 5, zgoraj). V naslednjih dneh so reke povsod po državi upadale in se počasi vrnile v svoje struge. Kraška polja na Notranjskem so ostala ojezerjena še nekaj dni, Cerkniško pa ves mesec (slika 8). Sredi decembra se je vodnatost rek ob obilnih padavinah in nalivih spet povečala. Reke v večjem delu države so ponovno prehodno narasle do velikih pretokov. Razlivale so se številne reke v osrednjem in jugovzhodnem delu države pa tudi na Vipavskem in v Podravju. Ljubljanica se je razlivala na Ljubljanskem barju, Planinsko polje se je ponovno ojezerilo, ojezerjene površine Cerkniškega polja pa so se povečale. Najprej je poplavila Cerkniščica, ki je 13. decembra zvečer hitro narasla in v Cerknici poplavljala še prvi del noči. Ponoči sta za nekaj ur poplavili tudi Dravinja v Makolah in Radulja v Škocjanu, začela pa je poplavljati tudi Bistra v Bistri. 14. decembra dopoldne sta poplavili še Kolpa v Metliki za nekaj ur, Krka v Gorenji Gomili pa za ves dan (slika 5, spodaj). Popoldne so se hidrološke razmere v večjem delu države začele umirjati, reke so upadle in se vrnile v struge. Ob tem poplavnem dogodku sta se najdlje razlivali Krka in Ljubljanica, ki sta se v strugo vrnili šele po nekaj dneh. Poročili o poplavljanju in razlivanju rek v prvih dneh decembra ter 13. in 14. decembra sta objavljeni med Poročili in publikacijami, Analize izrednih hidroloških dogodkov na povezavi http://www.arso.gov.si/vode/poro%c4 %8dila%20in%20publikacije/. Nato so reke do konca meseca večinoma upadle do srednjih pretokov, najmanjše pretoke so imele v zadnjih dneh leta. Mura je v zadnji dekadi meseca ponovno narasla in največji mesečni pretok dosegla 24. decembra, do konca leta pa je tudi Mura upadla do srednje vodnatosti. 82 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 5. Prikaz preseženih visokovodnih vrednosti pretokov ali vodostajev na vodomernih postajah v času poplavnega dogodka med 1. in 3. decembrom (zgoraj) in 13. ter 14. decembra (spodaj) 2023 Figure 5. Exceeded high water values of discharges or water levels at gauging stations during the flood event between 1. and 3. December (above), and 13. And 14. December (below) 2023 83 Agencija Republike Slovenije za okolje Na slikah 6 in 7 so prikazane urne vrednosti pretokov rek v decembru. Podatki o pretokih so ob pripravi tega prispevka informativni in se lahko med procesom obdelave podatkov še nekoliko spremenijo. pretok pretok Mura Gornja Radgona I [m3/s] 350 300 250 200 150 100 50 0 Drava Črneče [m3/s] 1400 1200 1000 800 600 400 200 0 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 pretok 21 23 25 27 29 1 120 100 80 60 40 20 0 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 pretok Dravinja Makole [m3/s] 3 Sava Radovljica [m3/s] 700 600 500 400 300 200 100 0 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 pretok 25 27 29 1 Sava Litija [m3/s] 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 pretok 25 27 29 Sava Čatež I [m3/s] 2000 1400 1200 1000 800 600 400 200 0 1500 1000 500 0 1 3 5 7 9 1 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 pretok 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 pretok Sora Suha I [m3/s] 3 Sotla Rakovec [m3/s] 200 80 150 60 100 40 50 20 0 0 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 pretok 23 25 27 29 1 1000 800 600 400 200 0 5 7 9 11 13 15 17 19 pretok Kolpa Metlika [m3/s] 3 21 23 25 27 29 Ljubljanica Moste I [m3/s] 250 200 150 100 50 0 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 pretok 1 700 600 500 400 300 200 100 0 5 7 9 11 13 15 17 19 21 pretok Savinja Laško [m3/s] 3 23 25 27 29 Krka Podbočje [m3/s] 300 250 200 150 100 50 0 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 Slika 6. Urni pretoki v decembru 2023 na izbranih vodomernih postajah v Pomurju, Podravju in Posavju Figure 6. Hourly discharges in December 2023 at the selected gauging stations in the Mura, Drava and Sava river catchments 84 Agencija Republike Slovenije za okolje pretok pretok Soča Kobarid I [m3/s] 600 500 400 300 200 100 0 Soča Solkan [m3/s] 2000 1500 1000 500 0 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 pretok 23 25 27 29 1 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 pretok Idrijca Hotešk [m3/s] 3 Vipava Miren I [m3/s] 300 250 200 150 100 50 0 500 400 300 200 100 0 1 3 5 7 9 11 13 15 17 pretok 19 21 23 25 27 1 29 Reka Cerkvenikov mlin [m3/s] 120 100 80 60 40 20 0 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 pretok 23 25 27 29 Rižana Kubed II [m3/s] 30 25 20 15 10 5 0 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 Slika 7. Urni pretoki v decembru 2023 na izbranih vodomernih postajah rek jadranskega povodja Figure 7. Hourly discharges in December 2023 at the selected Adriatic Sea Basin rivers gauging stations Slika 8. Ojezerjene Ponikve pri Preserju, 3. december 2023 (foto: Maja Koprivšek) Figure 8. Laked karst field Ponikve, 3 December 2023(Photo: Maja Koprivšek) SUMMARY In December, Slovenian rivers flowed almost 50 % more water than in the average water-abundant December of the reference period 1991–2020. The most water-abundant rivers were the Soča and Sava in their upper catchment areas, and Dravinja, Savinja, and Pesnica. The Mura in Gornja Radgona reached its 3rd, and the Soča in Kršovec its 2 nd largest mean December discharge since 1981. In December, rivers overflowed two times in several parts of the country. At the beginning of the month flooded Vipava, Sava Bohinjka, Mostnica and also Savinja and Drava in its upper catchment areas. Kolpa, Dravinja and rivers in Krka and Ljubljanica catchment areas flooded in the middle of the month. The karst fields in Notranjska were laked. 85 VODNATOST REK V LETU 2023 Discharges of Slovenian Rivers in 2023 Maja Koprivšek, Florjana Ulaga P o izjemno suhem letu 2022 je bilo leto 2023 eno najbolj vodnatih doslej. Po slovenskih rekah se je v povprečju pretakala okoli tretjina več vode kot običajno. Po letu 1981 je bilo bolj vodnato le leto 2014, ko je bila skupna vodnatost slovenskih rek kar okoli 60 odstotkov večja od običajne v primerjalnem obdobju 1991–2020. V letu 2014 so prevladovale poplave na kraških poljih, katerih značilnost je, da se visoke vode ohranijo bolj dolgo, kar vpliva na zelo velik povprečni letni pretok. Poplave v letu 2023 pa so bile v veliki večini hudourniškega značaja, pri katerih reke hitro narastejo in upadejo, zato je bila kljub rekordnim konicam pretokov letna vodnatost rek občutno manjša od rekordne. Vodnatost rek v letu 2023 je bila povsod po Sloveniji nadpovprečna, najbolj vodnati pa sta bili Pesnica (slika 5) v Zamušanih in Savinja v Laškem (slika 1). Srednji letni pretok Pesnice je bil kar dvakrat večji od običajnega, pretok Savinje pa za 70 odstotkov večji od običajnega. Slika 1. Razmerja med srednjimi pretoki rek leta 2023 in povprečnimi srednjimi pretoki v primerjalnem obdobju 1991–2020 na reprezentativnih vodomernih postajah Figure 1. The ratio between the 2023 mean annual river discharges and the reference period 1991–2020 mean discharges at the representative gauging stations Izrazito najbolj vodnat mesec leta 2023 je bil avgust (slika 2), ko so Slovenijo prizadele poplave izjemnega obsega in so hkrati poplavljale tri največje slovenske reke, Sava, Drava in Mura, ter številne reke v njihovih zaledjih. Vodnatost slovenskih rek je bila kar 3,7-krat večja kot je za avgust običajno. Še bolj pa je izstopal kazalnik največjih mesečnih pretokov, ki je bil skoraj šestkrat večji kot v običajnem avgustu primerjalnega obdobja, saj velja avgust za enega izmed najmanj vodnatih mesecev, za katerega 86 Agencija Republike Slovenije za okolje večji poplavni dogodki niso običajni. Bolj vodnati meseci so bili še januar, maj, november in december, najmanj vodnat pa je bil september, ko se je po slovenskih rekah v povprečju pretakalo za eno tretjino manj vode kot običajno. Slika 2. Razmerja med malimi (Qnp), srednjimi (Qsr) in največjimi (Qvk) mesečnimi pretoki v letu 2023 in v primerjalnem obdobju 1991–2020 (sQnp, sQsr, sQvk). Razmerja so izračunana kot povprečja obteženih mesečnih razmerij na 11 merodajnih vodomernih postajah. Figure 2. The ratios between the 2023 low (Qnp), mean (Qsr) and the highest (Qvk) monthly discharges and the reference period 1991–2020 monthly discharges (sQnp, sQsr, sQvk). Ratios are calculated as averages of weighted monthly ratios at 11 gauging stations. Slika 3. Srednji letni pretoki rek leta 2023 in uvrstitev v percentilne razrede pripadajočih pretokov primerjalnega obdobja 1991–2020 na reprezentativnih vodomernih postajah Figure 3. The 2023 mean annual discharges and its percentile classes ranking among the reference period 1991– 2020 corresponding discharges at the representative gauging stations Uvrstitev srednjih letnih pretokov leta 2023 v percentilne razrede primerjalnega obdobja 1991–2020 (slika 3) pokaže, da je bil povprečni letni pretok rek v vseh slovenskih porečjih večji od 50. percentila srednjih letnih pretokov v obdobju 1991–2020 (50-odstotna verjetnost pojava v posameznem letu). Srednja letna pretoka Savinje v Laškem in Pesnice v Zamušanih sta bila največja od leta 1981 naprej. 87 Agencija Republike Slovenije za okolje Nad 95. percentilom vrednosti primerjalnega obdobja so bili tudi srednji letni pretoki Save vzdolž celotnega toka, Soče v zgornjem toku, Kolpe v spodnjem toku, Drave ter drugih rek v porečjih Drave in Savinje. Slika 4. Razmerja med malimi (Qnp, zgoraj), srednjimi (Qsr, v sredini) in največjimi (Qvk, spodaj) pretoki rek v letu 2023 in primerjalnem obdobju 1991–2020 (sQnp, sQsr, sQvk), ki so umeščena med pripadajočim največjim (vQ../sQ..) in pripadajočim najmanjšim (nQ../sQ..) obdobnim razmerjem Figure 4. Ratios between annual low (Qnp, upper), mean (Qs, the middle) and the highest (Qvk, lower) discharges for year 2023 and the reference period characteristic discharges (sQnp, sQsr, sQvk) positioned between the corresponding maximum (vQ../sQ..) and minimum (nQ../sQ..) periodical ratio Na sliki 4 so predstavljena razmerja med značilnimi pretoki rek v letu 2023 in v primerjalnem obdobju 1991–2020. 88 Agencija Republike Slovenije za okolje Srednji letni pretoki rek so opisani že v uvodnem delu prispevka in so na vseh prikazanih vodomernih postajah nadpovprečni, le srednji letni pretok Rižane pri Kubedu je bil blizu dolgoletnega povprečja. Nizka povprečja pretokov (najmanjši srednji dnevni pretok v letu) so bila izrazito nadpovprečna na Dravinji, Savinji, Krki, Kolpi, Sori in v srednjem toku Save. Najmanjši povprečni dnevni pretok Save v Litiji je bil v letu 2023 največji od leta 1981 naprej, najmanjši povprečni dnevni pretok Sore v Suhi pa 3. največji od leta 1991 naprej. Najmanjša srednja dnevna pretoka med izbranimi vodomernimi postajami sta bila na Soči in Reki, vendar se nista približala najmanjšim obdobnim vrednostim. Visoke konice pretokov so bile na večini vodomernih postaj nadpovprečne. Ob avgustovskih poplavah so bile presežene obdobne letne konice pretokov na Muri, Savinji, Sori in v srednjem toku Save, ob poplavah v začetku novembra pa na Dravi. Ob koncu oktobra se je najvišji obdobni konici pretoka približal tudi pretok Soče v Solkanu, ki je imela večji pretok le novembra 2012. Podpovprečni letni konici pretokov sta imeli Sotla v Rakovcu in Rižana pri Kubedu. Značilni pretoki rek v letu 2023 in v obdobju 1991–2020 so predstavljeni v preglednici 1. V skladu z alpskim pretočnim režimom so Drava in Mura ter Sava in Soča v zgornjem toku najmanjše pretoke dosegle v prvem tromesečju leta. Na Kolpi in rekah jugozahodne Slovenije so bili najmanjši pretoki zabeleženi v drugi polovici julija, večina rek pa je do najmanjših letnih pretokov upadla sredi oktobra. Največji pretoki rek so bili na Muri, Dravinji, Savi v srednjem in spodnjem toku s Soro, Ljubljanico in Savinjo doseženi ob avgustovskih poplavah. Poleg teh rek so največje pretoke v letu, marsikje pa tudi v zgodovini opazovanj, dosegle še številne manjše reke v severni polovici države. Drava, Sava v povirju in reke Jadranskega povodja pa so največje pretoke v letu dosegle v poplavnih dogodkih ob koncu oktobra in začetku novembra. Srednji dnevni pretoki rek v letu 2023 so predstavljeni na slikah 6, 7 in 8. Podatki o pretokih so ob pripravi tega prispevka informativni in se lahko med procesom obdelave podatkov še nekoliko spremenijo. Slika 5. Hidrometrična meritev na Pesnici v Gočovi ob visokovodnem dogodku 17. maja 2023 Figure 5. Hydrometric measurement at gauging station Gočova Pesnica during the high water event on 17 May 2023 89 Agencija Republike Slovenije za okolje Preglednica 1. Mali (Qnp), srednji (Qs) in veliki (Qvk) pretoki v letu 2023 in značilni pretoki rek v primerjalnem obdobju 1991–2020 Table 1. Low (Qnp), mean (Qs) and high (Qvk) discharges in 2023 and the reference period 1991–2020 characteristic discharges Leto/Year 2023 Qnp Qs Qvk m3/s m3/s m3/s Vodotok/River Vodomerna postaja/ Gauging station Mura Gornja Radgona 15. 1. 59,6 177 1461 6. 8. Drava Črneče 5. 2. 177 97,3 1461 59,6 308 2616 3. 11. Dravinja Makole 14. 10. 1,49 7,96 113 5. 8. Sava Radovljica 14. 2. 10,3 64,2 737 3. 11. Sava Litija 11. 10. 71,8 217 2562 4. 8. Sava Čatež 12. 10. 74,0 362 3377 5. 8. Sora Suha 27. 8. 4,86 25,0 797 4. 8. Sotla Rakovec 14. 10. 1,07 10,8 72,1 15. 12. Kolpa Metlika 18. 7. 13,6 94,9 897 14. 12. Ljubljanica Moste 14. 10. 10,0 65,4 278 5. 8. Savinja Laško 14. 10. 10,8 61,6 1439 4. 8. Krka Podbočje 14. 10. 14,3 64,9 314 17. 5. Soča Kobarid 6. 3. 8,40 40,6 673 3. 11. Soča Solkan 8. 10. 17,7 117 2379 27. 10. Idrijca Hotešk 13. 10. 4,86 28,1 692 27. 10. Vipava Miren 18. 7. 2,60 21,3 286 1. 12. Reka Cerkvenikov mlin 18. 7. 0,583 9,19 219 3. 11. Rižana Kubed 29. 7. 0,151 3,60 35,1 5. 11. Legenda: mesečne značilne vrednosti / monthly characteristic values Dan/ Day Dan/ Day n s v n s v n s v n s v n s v n s v n s v n s v n s v n s v n s v n s v n s v n s v n s v n s v n s v n s v Obdobje/Period 1991–2020 Qnp Qs Qvk m3/s m3/s m3/s 43,1 95,4 287 62,0 156 752 96,3 219 1363 57,9 196 687 92,5 255 1196 160 388 2570 0,430 2,36 38,5 1,04 4,79 81,9 1,72 8,67 144 5,93 29,8 224 10,9 44,5 455 20,8 74,5 809 28,7 94,8 749 44,7 155 1232 69,7 253 2087 48,3 155 1248 70,4 265 1998 117 421 3811 2,14 12,2 147 3,53 18,6 332 5,20 30,4 567 0,337 2,77 20,9 0,865 7,82 119 1,82 13,2 254 5,94 35,8 384 8,61 67,4 753 14,8 108 1018 4,39 30,5 206 7,32 52,5 258 12,4 83,0 355 3,74 19,3 256 7,31 36,1 635 11,7 57,4 1395 4,44 26,4 145 9,17 50,7 314 18,2 80,2 468 5,41 17,5 140 8,21 33,5 499 12,7 56,8 778 13,2 51,7 485 19,3 92,5 1404 30,3 161 2508 3,60 14,3 204 4,64 22,5 488 6,19 37,3 789 1,20 9,98 99,4 1,90 17,6 271 5,11 30,2 437 0,252 3,25 94,4 0,678 7,97 197 1,23 14,3 293 0,070 1,93 24,7 0,125 3,52 47,9 0,208 6,61 153 Qnp Qs Qvk najmanjši mesečni pretok – dnevno povprečje srednji mesečni pretok največji mesečni pretok – konica the lowest monthly discharge – daily average mean monthly discharge the highest monthly discharge – peak obdobne značilne vrednosti / periodical characteristic values: n – najmanjši / minimum mali obdobni pretok – dnevno povprečje srednji obdobni pretok veliki obdobni pretok – konica s – srednji / mean low periodical discharge – daily average mean periodical discharge high periodical discharge – peak v – največji / maximum 90 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 6. Srednji dnevni pretoki v letu 2023 na izbranih vodomernih postajah v Pomurju in Podravju ter na reki Savi Figure 6. Mean daily discharges in 2023 at the selected gauging stations in Pomurje and Podravje and at the Sava River 91 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 7. Srednji dnevni pretoki v letu 2023 na izbranih vodomernih postajah na pritokih reke Save Figure 7. Mean daily discharges in 2023 at the selected gauging stations of the Sava River tributaries 92 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 8. Srednji dnevni pretoki v letu 2023 na izbranih vodomernih postajah jadranskega povodja Figure 8. Mean daily discharges in 2023 at the selected Adriatic River Basin gauging stations 93 Agencija Republike Slovenije za okolje Kronološki pregled hidroloških razmer Leto se je začelo nadpovprečno vodnato, saj je bila vodnatost povečana že v decembru 2022. Kljub temu, da poplavnih dogodkov v januarju ni bilo, se je v tem mesecu po slovenskih rekah pretakalo okoli 60 odstotkov več vode kot običajno v primerjalnem obdobju 1991 ̶ 2020. Najbolj vodnate so bile manjše reke na vzhodu in reke v južni polovici države. Februar in marec sta bila podpovprečno vodnata. Februarja se je v Posočju pretakala le polovica, po rekah južne Primorske pa le okoli petina običajne količine vode za ta mesec. Marca je bila skupna vodnatost slovenskih rek podobna februarski, le razporeditev po porečjih se je nekoliko spremenila. Na zahodu države se je vendarle nekoliko povečala, zmanjšala pa se je vodnatost Mure in rek v osrednji Sloveniji. April je bil povprečno vodnat mesec z izrazito razliko med alpskimi rekami, katerih vodnatost je bila še naprej podpovprečna, in manjših rek v Podravju in Pomurju, ki so bile izrazito nadpovprečno vodnate. Dravinja in Pesnica sta se v aprilu že razlivali. V maju se je skupna vodnatost slovenskih rek izrazito povečala, po rekah se je pretakalo okoli 70 odstotkov več vode kot je za ta mesec običajno. Razlika med vodnatostjo rek na vzhodu in zahodu države se je še povečala. Vodnatost rek v Pomurju, Podravju ter v porečju Krke, ki so sredi meseca poplavljale, je bila med tri- in šestkrat večja od običajne, medtem ko so bile reke v Posočju, na Bohinjskem in v porečju Reke podpovprečno vodnate. Junij je bil ponovno povprečno vodnat. Težišče vodnatosti je bilo še vedno na vzhodu države, kjer so se že pojavljale hudourniške poplave, vendar se je razlika v vodnatosti po porečjih precej zmanjšala glede na predhodni mesec. Julija se je po slovenskih rekah v povprečju pretakalo okoli 45 odstotkov več vode kot običajno vodnatost je bila za skoraj 50 % večja od običajne. Vsak teden so se pojavljale hudourniške poplave predvsem v vzhodni Sloveniji, zato so bile reke na tem območju najbolj vodnate. Najbolj silovito pa je sredi meseca poplavila reka Cerknica. Vodnatost rek na jugu države, predvsem v Slovenki Istri in v povirju Kolpe, pa je bila izrazito podpovprečna. Poplave izjemnih razsežnosti v začetku avgusta so vplivale tudi na izjemno velike srednje mesečne pretoke rek po Sloveniji, manjši poplavni dogodek pa je sledil še ob koncu meseca v Slovenski Istri. Vodnatost slovenskih rek je bila skoraj štirikrat večja kot v povprečnem avgustu primerjalnega obdobja, pri tem pa so skoraj vse večje reke po državi dosegle svoje največje srednje avgustovske pretoke od leta 1981 naprej. Izrazito nadpovprečna je bila tudi vodnatost rek, ki avgusta niso poplavljale, na primer Soče, Reke in Kolpe. Po rekordno vodnatem avgustu, je bil september najmanj vodnat mesec v lanskem letu, po rekah pa se je v povprečju pretakalo okoli tretjino manj vode kot je za ta mesec običajno. Pa vendar smo tudi septembra beležili poplave, in sicer na Bohinjskem ter v zgornjem Posočju. Na teh območjih in na Dravi je bila septembrska vodnatost rek največja. Oktobra je bila vodnatost slovenskih rek dobrih 10 odstotkov nad dolgoletnim povprečjem, bolj vodnate pa so bile reke na zahodu države. V zadnjem tednu meseca so reke močno narasle ter predvsem v Posočju in na Gorenjskem tudi poplavljale, zato je bila srednja mesečna vodnatost rek na teh območjih tudi do dvakrat večja od običajne. Poplavljanje rek se je nadaljevalo v prvem tednu novembra, ko je poleg rek, ki so poplavljale že oktobra, obsežno poplavljala tudi Drava, kraška polja na Notranjskem in Dolenjskem pa so bila obsežno ojezerjena. Vodnatost rek je bila v tem mesecu skoraj za 50 odstotkov večja od običajne, podobna pa je ostala tudi v decembru. Tudi v zadnjem mesecu leta ni šlo brez poplav. V začetku decembra sta poplavljali predvsem Vipava in Sava Bohinjka, sredi meseca pa Kolpa in Krka. Razporeditev vodnatosti po slovenskih porečjih je bila v zadnjih dveh mesecih leta precej enakomerna. Novembra je bila nekoliko manjša le na skrajnem severovzhodu in jugozahodu države, decembra pa sta z nekoliko večjo vodnatostjo izstopali povirji Save in Soče. Na sliki 9 so zbrani prikazi vodnatosti rek po posameznih mesecih leta 2023. Kazalnik mesečne vodnatosti rek predstavlja razmerje med srednjim mesečnim pretokom in povprečjem srednjih mesečnih pretokov v primerjalnem obdobju 1991–2020. Vrednost kazalnika, manjša od 1, predstavlja podpovprečno vodnatost reke oziroma nizkovodno stanje, vrednost kazalnika okoli 1 predstavlja povprečno vodnatost oziroma običajno hidrološko stanje, vrednost kazalnika nad 1 pa nadpovprečno 94 Agencija Republike Slovenije za okolje vodnatost. Skupni kazalnik vodnatosti za posamezne mesece so izračunani kot povprečja obteženih mesečnih razmerij na merodajnih merilnih postajah, običajno izbranih na iztoku iz porečij. 95 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 9. Kazalniki mesečne vodnatosti rek v letu 2023 Figure 9. Monthly water-abundance indicators in 2023 Ojezerjenost kraških polj V letu 2023 je bilo Cerkniško polje ojezerjeno kar 9 mesecev in pol, kar je skoraj 3 mesece več kot običajno v primerjalnem obdobju 1991–2020. Brez prekinitve je bilo ojezerjeno skoraj šest mesecev, od začetka leta in skoraj do konca junija. Sledil je le dober mesec brez ojezeritve, ob poplavnem dogodku pa se je Cerkniško polje ponovno ojezerilo in ostalo ojezerjeno do konca druge dekade septembra. Po dobrem mesecu suhega obdobja se je ob koncu oktobra ponovno ojezerilo in ostalo ojezerjeno do konca leta. Slika 10. Vodostaj Stržena v Dolenjem Jezeru, ki predstavlja ojezerjenost Cerkniškega polja (levo) in vodostaj Unice pri Hasbergu, ki predstavja ojezerjenost Planinskega polja (desno) Figure 10. The water level of Stržen in Dolenje Jezero, which represents the lake area of Cerkniška polje (left) and the Unica at Hasberg, which represents the lake area of Planinsko polje (right) Planinsko polje je bilo ojezerjeno krajši čas januarja in avgusta, zlasti pa od oktobra do decembra. Skupaj se je voda na Planinskem polju zadrževala 56 dni kar je tri tedne več kot običajno. 96 Agencija Republike Slovenije za okolje Trajanje ojezeritev obeh kraških prikazujeta grafa na sliki 10. Cerkniško polje štejemo za ojezerjeno, kadar je vodostaj Stržena v Dolenjem Jezeru višji od dobrih 250 cm. Planinsko polje je ojezerjeno, ko je vodostaj Unice pri Hasbergu višji od 215 cm. Oranžna črta na grafu predstavlja najnižji (sHnp), dvojna modra pa najvišji povprečni dnevni vodostaj (vHvp) primerjalnega obdobja. Visoke vode in poplave v letu 2023 V izredno vodnatem letu 2023 smo v porečjih Slovenije zabeležili sedem poplavnih dogodkov, kar je toliko kot v izredno poplavnem letu 2014. Ob vseh visokovodnih dogodkih se je razlivalo ali poplavljalo kar 85 rek od 105-ih, na katerih izvajamo monitoring količinskega stanja rek. Presežene visokovodne vrednosti, pri katerih se reke razlivajo ali poplavljajo, smo zabeležili na 150 vodomernih postajah (od 174 vodomernih postaj na rekah) (slika 11). Nekatere reke so se na posameznih odsekih razlivale ali poplavljale tudi večkrat v letu. Slika 11. Zbirni prikaz preseženih visokovodnih vrednosti pretokov/vodostajev na vodomernih postajah v letu 2023 Figure 11. Summary view of the exceedance of the high flow thresholds at the gauging stations in 2023 Preglednica 2. Časovni pregled visokovodnih razmer v Sloveniji v letu 2023 po prizadetih porečjih oz. območjih Table 2. Temporal review of high water conditions in Slovenia in 2023 by affected basins or areas 14.–19. maj območje 13. julij 20.–26. julij 4.–8. avgust 24. oktober – 6. november 1.-3. december 13.-14. december Pomurje Podravje porečje Savinje porečje Kamniške Bistrice porečje Sore reka Sava manjše reke v porečju Save porečje Ljubljanice porečje Krke porečje Kolpe Posočje Jadransko povodje brez Posočja Legenda: brez posebnosti razlivanja 97 poplave obsežne poplave Agencija Republike Slovenije za okolje Med 10. in 18. majem so se zvrstili trije padavinski dogodki, katerih težišče je bilo v severovzhodni in jugovzhodni Sloveniji. Ti so povzročili poplavljanje in razlivanje rek. V celotnem času poplavnega dogodka med 14. in 19. majem 2023 so bile visokovodne vrednosti pretokov ali vodostajev presežene na 33 vodomernih postajah ARSO na 23 rekah po Sloveniji (slika 12). Tretja visokovodna vrednost, pri kateri pride do poplav večjega obsega, je bila zabeležena na treh vodomernih postajah: Pesnica Gočova in Zamušani ter Martjanski potok Martjanci (slika 13). Druga visokovodna vrednost, pri kateri reke začnejo poplavljati, je bila presežena na 11 vodomernih postajah v Pomurju, Podravju, porečju Krke in na manjših rekah v porečju Save. Prva visokovodna vrednost, pri kateri nastopijo manjša razlivanja ob vodotokih, pa je bila presežena še na 19 vodomernih postajah v Pomurju, Podravju ter porečjih Save, Krke in Kolpe. 12. in 13. julija so Slovenijo zajela neurja z močnimi sunki vetra, kratkotrajnimi močnimi nalivi, udari strel in točo. V popoldanskih urah 13. julija je v dveh do treh urah v porečju Cerknice padla velika količina padavin, kar je povzročilo hitro naraščanje hudournikov in rek. Tako je pred večerom reka Cerknica s pritoki silovito narasla in poplavila Cerkno ter manjša gorvodna naselja. Pri tem je bil vrh poplavnega vala dosežen v dobrih 30 minutah, do noči pa se je Cerknica že vrnila v strugo. V sosednjem porečju, v povirju Selške Sore, je močneje narasla reka Davča in se razlila na izpostavljenih mestih ob strugi. Na vzhodu države sta se razlivali še Dravinja in Oplotnica (slika 12). Cerknica je ob hudourniškem porastu presegla 3. visokovodno vrednost pretoka (slika 13), na vodomerni postaji v Cerknem sta bila zabeležena najvišji vodostaj in največji pretok v opazovalnem obdobju (1957–2023). Največji pretok Cerknice je znašal 104 m3/s, njegova povratna doba pa je bila ocenjena na več kot 100 let. Poplavni dogodek je močno spominjal na hudourniško poplavo v porečju Selške Sore in Železnikih leta 2007, a se je tokrat k sreči izšlo brez človeških žrtev. V drugi polovici julija se je zvrstilo več nevihtnih sistemov, ki so dobro namočili zlasti porečja na širšem območju Karavank, Kamniško-Savinjskih Alp in Pohorja. Ti so med 20. in 23. julijem povzročili več dogodkov s hudourniškim odtokom manjših vodotokov, zlasti na Koroškem, na jugovzhodnih obronkih Pohorja in v Slovenskih goricah. Med 24. in 26. julijem se je ponovno zvrstilo več neurij, ki so bila najmočnejša v noči na 25. julij na območju zahodne Slovenije, velika količina padavin pa je ponovno padla tudi na predhodno že dodobra namočena porečja severovzhodne Slovenije. V celem tednu ponavljajočih se neurij in z njimi povezanih hudourniških poplav so nad 2. visokovodni vodostaj narasle reke v Pomurju, Podravju, v porečju Savinje in Gradaščica (slika 12). Poleg omenjenih rek so močno narasli in silovito poplavljali hudourniški pritoki Meže med Črno in Otiškim Vrhom, ki jih ni bilo mogoče zajeti z merilno mrežo ARSO. Visokovodne vrednosti pretokov ali vodostajev so bile presežene na 20 vodomernih postajah. V manjšem obsegu se je razlivala tudi Nevljica. Obsežne in uničujoče poplave so Slovenijo dosegle avgusta. Ob silovitih padavinskih dogodkih so bila poplavljena številna naselja s stanovanjskimi in gospodarskimi objekti. Sprožili so se tudi številni plazovi, reke so nosile obsežne količine plavja in odnašale mostove in ceste. V noči s 3. na 4. avgusta so padavine izjemnih intenzitet zajele porečja na širšem območju Kamniško-Savinjskih Alp, Karavank, Škofjeloškega, Cerkljanskega ter Polhograjskega hribovja. V 6 do 12 urah je na porečja, predhodno namočena z julijskimi padavinami, padlo med 150 in 200 mm dežja, ki je povzročil silovit porast številnih hudournikov, manjših vodotokov in rek. V celotnem času poplavnega dogodka med 4. in 8. avgustom 2023 so bile visokovodne vrednosti pretokov ali vodostajev presežene v vseh območjih Slovenije na 74 rekah, na 122 vodomernih postajah ARSO (slika 12). Tretja visokovodna vrednost, pri kateri pride do poplav večjega obsega, je bila presežena na 41 vodomernih postajah na 22 rekah (slika 15). Druga visokovodna vrednost, pri kateri reke začnejo poplavljati, je bila presežena na dodatnih 33 vodomernih postajah na 28 rekah. Prva visokovodna vrednost, pri kateri nastopijo razlivanja ob vodotokih, je bila presežena na dodatnih 48 vodomernih postajah na 42 rekah. Med poplavnim dogodkom je večina vodomernih postaj delovala, samodejni prenos podatkov pa je bil ponekod začasno prekinjen. 98 Agencija Republike Slovenije za okolje 14. – 19. maj 13. julij 20. – 26. julij 4. – 8. avgust 24. oktober – 6. november 1. – 3. december Slika 12. Prikaz preseženih visokovodnih vrednosti pretokov ali vodostajev na vodomernih postajah med posameznimi poplavnimi dogodki v letu 2023 Figure 12. Exceedance of the high flow thresholds at the gauging stations during individual flood events in the 2023 13. – 14. december 99 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 13. Hidrogrami z izbranih vodomernih postaj, kjer so bile maja in julija 2023 presežene vrednosti 3. visokovodnega pretoka ali vodostaja in so reke poplavljale Figure 13. Hydrographs at the gauging stations where in the May ang July 2023 the 3rd high flow or discharge thresholds were exceeded and the rivers flooded 4. avgusta dopoldne so izjemne pretoke dosegle zlasti Meža (slika 14), Mislinja, Suhodolnica, Savinja, Lučnica, Dreta, Kamniška Bistrica, Nevljica, Pšata, Sora, Poljanska Sora, Gradaščica, Šujica in Sava na ljubljanskem območju (slika 17). Pri tem so nastopile obsežne in uničujoče poplave. Ob silovitem dotoku iz sosednje Avstrije sta pričeli poplavljati tudi Drava in Mura. Poplavili so tudi manjši vodotoki v Prekmurju, Dravinja in Pesnica v Podravju, Krka s pritoki in Ljubljanica s kraškimi pritoki, a večinoma na območju pogostih poplav. Na številnih vodomernih postajah je bila izmerjena konica vodostaja ali pretoka največja v obdobju izvajanja meritev. Posebnost tega dogodka je bila tudi ta, da so največje tri slovenske reke, Sava, Drava in Mura, poplavljale hkrati. Poplavni dogodek v avgustu je močno spominjal na vse pretekle izjemne dogodke, ki so Slovenijo prizadele v letih 1990, 1998, 2005, 2007, 2010, 2012 in 2014, a jih je dogodek avgusta 2023 presegel po obsegu, v najbolj prizadetih porečjih pa tudi po silovitosti. Slika 14. V avgustovskih poplavah uničena vodomerna postaja Otiški vrh na Meži Figure 14. The water gauging station Otiški vrh Meža was destroyed in the August floods 100 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 15. Prikaz preseženih visokovodnih vrednosti pretokov ali vodostajev na izbranih vodomernih postajah med poplavnim dogodkom avgusta 2023, ko reke poplavljale v večjem obsegu Figure 15. Exceedance of the high flow thresholds at the selected gauging stations in August 2023 flood event where the rivers flooded on larger scale 101 Agencija Republike Slovenije za okolje Naslednji poplavni dogodek je Slovenijo prizadel konec oktobra in v začetku novembra. Večina padavin v tem obdobju je bila zgoščena v petih dogodkih, ki so močno vplivali na povečanje vodnatosti rek v vseh porečjih Slovenije, razen v Pomurju. Silovito je poplavila Bača, v večjem obsegu pa so poplavile še Drava vzdolž celotnega toka, Soča v zgornjem in spodnjem toku, Tolminka in Mostnica. V 14-dnevnem obdobju so ob petkratnem povečanju vodnatosti do največjih zabeleženih pretokov v obdobju opazovanj narasle kar tri reke v Posočju. V času poplavnih dogodkov med 24. oktobrom in 6. novembrom 2023 so bile visokovodne vrednosti pretokov ali vodostajev presežene na 55 rekah na 93 vodomernih postajah ARSO po Sloveniji (slika 12). Tretja visokovodna vrednost, pri kateri pride do poplav večjega obsega, je bila presežena na 7 vodomernih postajah, na 5 rekah (slika 16). Druga visokovodna vrednost, pri kateri reke začnejo poplavljati, je bila presežena na dodatnih 26 vodomernih postajah na 18 rekah. Prva visokovodna vrednost, pri kateri nastopijo razlivanja ob vodotokih, pa je bila presežena na dodatnih 60 vodomernih postajah na 41 rekah. Slika 16. Prikaz preseženih visokovodnih vrednosti pretokov ali vodostajev na izbranih vodomernih postajah med poplavnim dogodkom oktobra in novembra 2023, ko so reke poplavljale v večjem obsegu Figure 16. Exceedance of the high flow thresholds at the selected gauging stations in October and November 2023 flood event and the rivers flooded on larger scale Med 29. novembrom in 3. decembrom sta se zvrstila dva, ponekod pa trije padavinski dogodki, katerih težišče je bilo sprva na alpsko-dinarski gorski pregradi, kasneje pa v predalpskem hribovju in v Julijskih Alpah, kjer je padlo tudi največ padavin. Ob tem so poplavljale Vipava, Drava, Savinja v Solčavi, Mostnica in Bohinjska Bistrica. Razlivale so se tudi reke v porečju Kolpe, Sore, Save v srednjem toku in Ljubljanica. V celotnem času poplavnega dogodka med 1. in 3. decembrom 2023 so bile visokovodne vrednosti pretokov ali vodostajev presežene na 24 rekah na 49 vodomernih postajah na po Sloveniji. 2. visokovodna vrednost, pri kateri reke začnejo poplavljati, je bila presežena na 7 vodomernih postajah na 5 rekah. Prva visokovodna vrednost, pri kateri nastopijo manjša razlivanja ob vodotokih, pa je bila presežena še na 42 vodomernih postajah (slika 12). Zadnjič so reke v letu 2023 poplavile 13. in 14. decembra. Slovenijo so zajele padavine, ki so povzročile naraščanje rek v večjem delu države. Največ padavin je padlo na dinarski gorski pregradi, obilno pa je deževalo tudi v severnih, osrednjih in jugovzhodnih krajih. Ob obilnem deževju so se razlivale številne reke v osrednjem in jugovzhodnem delu države, pa tudi na Vipavskem in v Podravju. Ljubljanica se je razlivala na Ljubljanskem barju. V tem poplavnem dogodku so bile visokovodne vrednosti pretokov ali vodostajev presežene na 29 rekah na 44 vodomernih postajah na po Sloveniji (slika 12). Druga 102 Agencija Republike Slovenije za okolje visokovodna vrednost, pri kateri reke začnejo poplavljati, je bila presežena na 6 vodomernih postajah, prva visokovodna vrednost, pri kateri nastopijo manjša razlivanja ob vodotokih, pa je bila presežena še na 38 vodomernih postajah. Poročila o visokovodnih dogodkih in poplavah so objavljena na spletni strani Agencije RS za okolje https://www.arso.gov.si/vode/poročila in publikacije/. Slika 17. Vodomerna postaja Šentjakob na Savi tik pred preplavitvijo 4. avgusta 2023 Figure 17. The water gauging station Šentjakob Sava on August 4, 2023, just before it was flooded SUMMARY After the extremely dry year 2022, 2023 was one of the most water-abundant in the last decades. On average, in 2023 about a third more water than usual flowed along Slovenian rivers. After 1981, only the year 2014 was more water-abundant when the total water-abundance of Slovenian rivers was as much as 60 percent higher than on average year in the reference period 1991–2020. The reason for such a high yearly water abundance in 2014 is that karst floods prevailed at that time, during which high waters persisted longer. On the contrary, the floods in 2023 were mostly torrential, in which the rivers rose and fell quickly, so despite the record peak flows, the annual water abundance of Slovenian rivers was significantly lower than the record. In 2023, the water abundance of all Slovenian rivers was above average, while the most water-abundant were Pesnica in Zamušani and Savinja in Laško. The mean annual discharge of the Pesnica and Savinja rivers was twice as much and 70 percent higher than the long-term average, respectively. The most water-abundant month in 2023 was August when Slovenia was hit by floods of an extraordinary scale. The three largest Slovenian rivers, Sava, Drava and Mura, flooded simultaneously, as well as many rivers in their hinterlands. The water abundance of Slovenian rivers was as much as 3.7 times higher than usual for August. 103 TEMPERATURE REK IN JEZER V DECEMBRU 2023 Temperatures of Slovenian rivers and lakes in December 2023 Mojca Sušnik emperatura izbranih opazovanih rek je bila v decembru 2023 v povprečju 1,4 °C višja od srednje decembrske temperature 30 letnega primerjalnega obdobja, 1991–2020. Bohinjsko jezero je imelo za 0,7 °C višjo srednjo mesečno temperaturo kot je primerjalno obdobno mesečno povprečje, Blejsko jezero pa za 0,8 °C (preglednica 1). Povprečna razlika med najvišjo in najnižjo srednjo dnevno temperaturo izbranih opazovanih rek je bila v decembru 2,5 °C. T Temperatura rek se je v začetku decembra 2023 zmanjševala, sredi meseca se je za nekaj dni dvignila in nato ponovno zmanjševala, okoli božiča pa spet nekoliko dvignila in za tem spet padla. Tako je imela večina rek najvišje temperature 1. ali 2. decembra, mnoge med 13. in 14. decembrom ali med 25. in 26. decembrom. Najnižje temperature so bile razporejene preko celega decembra. Več rek je imelo najnižje temperature 1., 4., ali 8. decembra, oziroma med 20. in 21. decembrom ali 31. decembra. Preglednica 1. Povprečna mesečna temperatura vode v °C, v decembru 2023 in v obdobju 1991–2020 Table 1. Average December 2023 and long-term 1991–2020 temperature in °C postaja / location Mura - Gornja Radgona Ledava - Polana Drava - Ptuj * Mislinja - Otiški Vrh Dravinja - Videm Pesnica - Zamušani Sava - Radovljica Sava - Šentjakob Sava - Čatež Sora - Suha Kamniška Bistrica - Kamnik Kolpa - Metlika Ljubljanica - Moste Unica - Hasberg Savinja - Laško Dreta - Kraše Paka - Rečica Krka - Podbočje Soča - Log Čezsoški Bača - Bača pri Modreju Vipava - Miren Nadiža - Potoki * Reka - Trnovo Rižana - Kubed * Bohinjsko jezero Blejsko jezero DECEMBER 2023 4,2 4,0 4,3 5,0 5,6 4,5 6,3 7,0 8,3 7,0 7,3 8,1 7,7 7,1 6,5 5,8 6,0 8,5 7,0 7,9 8,9 6,5 8,4 11,0 5,8 7,8 * obdobje, precej krajše od 30 let / period much shorter than 30 years 104 obdobje / period 1991–2020 razlika / difference 3,8 1,4 3,7 4,0 3,8 3,7 5,1 5,7 6,7 5,2 6,2 6,3 6,7 5,7 4,5 4,8 5,1 6,7 5,7 6,0 6,7 5,7 6,1 10,7 5,1 7,0 0,4 2,6 0,6 1,0 1,8 0,8 1,2 1,3 1,6 1,8 1,1 1,8 1,0 1,4 2,0 1,0 0,9 1,8 1,3 1,9 2,2 0,8 2,3 0,3 0,7 0,8 Agencija Republike Slovenije za okolje 10 Temperatura (°C) Temperatura (°C) 10 5 5 0 0 1. 3. 5. 7. 1. 9. 11. 13. 15. 17. 19. 21. 23. 25. 27. 29. 31. 3. 5. 7. 9. 11. 13. 15. 17. 19. 21. 23. 25. 27. 29. 31. december december Mura G. Radgona Drava Ptuj Mislinja Otiški Vrh Ledava Polana 5 0 5 0 1. 3. 5. 7. 9. 11. 13. 15. 17. 19. 21. 23. 25. 27. 29. 31. 1. 3. 5. 7. 9. 11. 13. 15. 17. 19. 21. 23. 25. 27. 29. 31. december Sava Radovljica Sava Šentjakob december Sava Čatež Sora Suha Temperatura (°C) Temperatura (°C) Kamniška B. Kamnik Kolpa Metlika 10 10 5 5 0 0 1. 3. 5. 7. 1. 9. 11. 13. 15. 17. 19. 21. 23. 25. 27. 29. 31. 3. 5. 7. 9. 11. 13. 15. 17. 19. 21. 23. 25. 27. 29. 31. december december Ljubljanica Moste Unica Hasberg Savinja Laško Krka Podbočje Dreta Kraše Paka Rečica 15 Temperatura (°C) 15 Temperatura (°C) Dravinja Videm 10 Temperatura (°C) Temperatura (°C) 10 Pesnica Zamušani 10 5 10 5 0 0 1. 3. 5. 7. 9. 11. 13. 15. 17. 19. 21. 23. 25. 27. 29. 31. 1. 3. 5. 7. 9. 11. 13. 15. 17. 19. 21. 23. 25. 27. 29. 31. december december Soča Log Čezsoški Nadiža Potoki Bača Bača pri Modreju 105 Vipava Miren Reka Trnovo Rižana Kubed Agencija Republike Slovenije za okolje Temperatura (°C) 10 5 0 1. 3. 5. 7. 9. 11. 13. 15. 17. 19. 21. 23. 25. 27. 29. 31. december Bohinjsko jezero Blejsko jezero Slika 1. Povprečne dnevne temperature nekaterih slovenskih rek in jezer v decembru 2023, v °C Figure 1. Average daily temperatures of some Slovenian rivers and lakes in December 2023 in °C Blejsko jezero je imelo najvišjo temperaturo v začetku meseca, najnižjo pa ob koncu decembra. Vmes se je srednja dnevna temperatura Blejskega jezera precej enakomerno zniževala. Bohinjsko jezero se je v prvih dneh decembra nekoliko segrevalo. Po 5. decembru, ko je imelo Bohinjsko jezero najvišjo temperaturo, pa se je do 30. decembra, ko je imelo najnižjo temperaturo, počasi ohlajalo. Slika 2. Povprečna mesečna temperatura rek in jezer v decembru 2023, v °C Figure 2. Average monthly temperature of rivers and lakes in December 2023 in °C SUMMARY The average differences between the maximum and the minimum daily average temperatures of the selected Slovenian rivers in December 2023 was 2.5 °C. The average observed river’s temperature was 1.4 °C higher as a long-term average 1991–2020. The average monthly temperature of the Bohinj Lake was 0.7 °C and Bled Lake was 0.8 °C higher as a long-term average. 106 TEMPERATURE REK IN JEZER V LETU 2023 Temperatures of Slovenian rivers and lakes in year 2023 Mojca Sušnik rednje letne temperature rek na 24 izbranih opazovalnih hidroloških postajah so bile v letu 2023 v povprečju za 0,7 °C višje od dolgoletnega obdobnega povprečja (1991–2020). Blejsko in Bohinjsko jezero sta imeli v primerjavi z dolgoletnim obdobjem za 1,0 °C višjo srednjo letno temperaturo. Temperature za leto 2023, navedene v prispevku, se po končni kontroli lahko še nekoliko spremenijo. S Najnižje temperature je imela večina rek po Sloveniji med 24. in 25. februarjem ali med 21. in 22. februarjem. Najvišje temperature pa je imelo največ rek 11., 17. in 18. julija. Bohinjsko jezero je imelo najnižjo temperaturo 22. februarja, Blejsko jezero pa 21. februarja. Najvišjo temperaturo je imelo Bohinjsko jezero 8. julija, Blejsko pa 25. avgusta. Povprečna razlika med najnižjo zimsko in najvišjo poletno temperaturo izbranih rek v Sloveniji v letu 2023 je bila 18,7 °C. Preglednica 1. Povprečne mesečne temperature izbranih slovenskih rek in jezer v letu 2023, v °C. Table 1. Average monthly temperatures of selected Slovenian rivers and lakes in year 2023 in °C. Postaja Mura, Gornja Radgona Ledava, Polana JAN 4,7 4,5 FEB 4,5 4,8 MAR 8,0 8,9 APR 9,7 11,1 MAJ 12,1 15,8 JUN 16,1 20,5 JUL 19,0 22,1 AVG 17,5 20,9 SEP 16,9 19,8 OKT 14,0 15,2 NOV 7,7 8,4 DEC 4,2 4,0 LETO 11,2 13,0 Drava, Ptuj 3,6 3,2 7,1 9,9 13,0 17,0 19,2 17,5 16,8 14,1 7,7 4,3 11,2 Mislinja, Otiški Vrh 4,5 3,4 6,4 8,1 11,2 14,9 16,1 15,7 15,6 13,2 8,1 5,4 10,3 Dravinja, Videm 5,6 4,6 7,8 9,8 13,5 18,2 19,9 18,8 17,9 14,7 8,9 5,5 12,2 Pesnica, Zamušani 5,2 5,2 8,8 11,2 15,2 19,4 21,3 20,3 17,8 14,8 9,1 4,5 12,8 Sava, Radovljica 5,8 5,1 7,1 8,2 10,2 13,4 14,4 12,9 12,6 10,4 7,5 6,3 9,5 Sava, Šentjakob 6,5 5,9 8,2 9,7 12,2 15,5 16,4 14,8 14,2 12,1 8,5 7,0 10,9 Sava, Čatež 8,4 7,6 10,2 11,8 14,1 19,4 21,6 18,7 18,6 15,1 9,9 8,3 13,7 Sora, Suha 6,5 5,0 7,5 9,1 12,6 16,1 17,1 16,0 15,6 13,3 8,9 7,0 11,3 Kamniška, Bistrica Kamnik 7,0 6,1 7,7 8,4 8,5 9,2 10,4 11,3 11,7 10,3 7,9 7,3 8,8 Kolpa, Metlika 8,3 7,4 9,3 10,5 13,0 18,6 23,7 19,5 16,8 13,3 8,8 8,1 13,1 Ljubljanica, Moste 7,8 6,3 8,0 9,4 11,7 15,3 17,4 16,5 16,0 13,8 10,5 7,7 11,7 Unica, Hasberg 7,4 5,9 7,9 9,3 12,4 14,8 11,0 15,8 14,7 11,2 9,9 7,1 10,6 Savinja, Laško 6,5 5,4 8,2 10,2 12,9 17,0 18,6 17,4 17,8 14,2 8,8 6,5 12,0 Dreta, Kraše 7,6 5,2 7,6 8,6 10,6 12,5 14,2 13,6 13,3 11,0 7,3 5,8 9,8 Paka, Rečica 5,6 4,6 8,4 10,2 14,0 18,1 19,3 18,2 17,5 14,4 9,2 6,0 12,2 Krka, Podbočje 8,2 7,7 9,9 11,3 13,2 18,1 21,6 17,9 17,3 14,9 9,8 8,5 13,2 Soča Log, Čezsoški 6,6 5,9 7,3 8,0 8,6 10,2 10,9 10,3 10,2 9,1 7,6 7,0 8,5 Bača, Bača pri Modreju 7,5 6,2 8,0 9,2 11,8 14,5 15,6 14,5 14,0 12,3 9,8 7,9 11,0 Vipava, Miren 8,7 7,1 9,6 10,9 14,3 19,1 22,6 17,9 17,4 14,3 10,2 8,9 13,4 Nadiža, Potoki 6,5 4,4 7,2 9,3 13,1 16,5 18,9 17,3 17,1 13,7 9,1 6,5 11,7 Reka, Trnovo 8,0 6,3 8,3 9,3 12,0 13,3 15,9 13,9 13,8 13,0 10,1 8,4 11,1 Rižana, Kubed 10,8 10,3 10,9 10,9 11,2 12,0 14,0 12,5 13,1 12,2 11,4 11,0 11,7 Bohinjsko jezero 5,5 4,8 5,9 8,5 11,9 17,1 20,0 18,6 17,5 12,6 7,3 5,8 11,3 Blejsko jezero 6,5 5,3 6,8 10,0 15,3 21,3 23,7 23,3 21,7 17,8 12,2 7,8 14,4 107 Agencija Republike Slovenije za okolje Največje odstopanje srednje mesečne temperature Blejskega jezera v pozitivno smer je bilo oktobra, za 2,3 °C, Bohinjskega pa januarja in februarja za 2,3 °C. Največje odstopanje srednje mesečne temperature Blejskega jezera v negativno smer je bilo maja, za −0,7 °C. Bohinjskega jezera pa avgusta za −1,4 °C. Največja mesečna odstopanja temperature izbranih rek od povprečja v pozitivno smer so bila v januarju in oktobru. V januarju je bila povprečna temperatura izbranih rek za 2,2 °C višja od srednje januarske temperature v obdobju 1991–2020, v oktobru pa 2,1 °C višja. Največ rek je imelo srednjo mesečno temperaturo nižjo od srednje mesečne primerjalnega obdobja v avgustu, ko so bile v povprečju za −1,1 °C nižje od primerjalnega obdobja. 6.0 Odstopanje temperature [°C] 5.0 4.0 3.0 2.0 1.0 0.0 -1.0 -2.0 -3.0 -4.0 JAN FEB MAR APR MAJ JUN JUL AVG SEP OKT NOV Mura, G. Radgona Mislinja, Otiški Vrh Pesnica, Zamušani Sava, Šentjakob Ljubljanica, Moste Savinja, Laško Kolpa, Metlika Krka, Podbočje Soča Log, Čezsoški Vipava, Miren Reka, Trnovo DEC Slika 1. Odstopanje srednjih mesečnih temperatur nekaterih slovenskih rek v letu 2023 od povprečja (1991–2020 ali krajše), v °C, Figure 1. Deviate of average monthly temperature of some Slovenian rivers and lakes in year 2023 from long term period (1991–2020 or shorter) in °C, 3.0 Odstopanje temperature [°C] 2.0 1.0 0.0 -1.0 -2.0 -3.0 JAN FEB MAR APR MAJ JUN Bohinjsko jezero JUL AVG SEP OKT NOV DEC Blejsko jezero Slika 2. Odstopanje srednjih mesečnih temperatur slovenskih jezer v letu 2023 od povprečja (1991–2020 ali krajše), v °C, Figure 2. Deviate of average monthly temperature of Slovenian lakes in year 2023 from long term period (1991– 2020 or shorter) in °C, 108 Agencija Republike Slovenije za okolje Preglednica 2. Nizke, srednje in visoke temperature izbranih slovenskih rek in jezer v letu 2023 ter večletnem obdobju (1991–2020 ali krajšem), Table 2. Low, average, high temperatures of selected Slovenian rivers and lakes in year 2023 and in long-term period (1991–2020 or shorter), leto 2023 obdobje / period 1991–2020 Tnk Ts Tvk dan °C °C °C Mura, Gornja Radgona 21.02. 1,5 11,2 22,8 18.07. Ledava, Polana 24.02. 1,6 13,0 26,3 11.07. Drava, Ptuj 25.02. 1,7 11,2 22,2 26.08. Mislinja, Otiški Vrh 24.02. 0,2 10,3 21,1 11.07. Dravinja, Videm 24.02. 1,4 12,2 23,9 18.07. Pesnica, Zamušani 21.02. 1,8 12,8 25,7 17.07. Sava, Radovljica 25.02. 2,6 9,5 Sava, Šentjakob 25.02. 3,7 10,9 19,8 11.07. Sava, Čatež 22.02. 5,5 13,7 25,2 19.07. Sora, Suha 25.02. 1,8 11,3 21,9 11.07. Kamniška, Bistrica Kamnik 21.02. 3,6 8,8 Kolpa, Metlika 19.02. 5,1 13,1 28,7 17.07. Ljubljanica, Moste 25.02. 5,4 11,7 18,9 18.07. Unica, Hasberg 25.02. 4,5 10,6 18,5 20.08. Savinja, Laško 21.02. 2,4 12,0 24,7 11.07. Dreta, Kraše 25.02. 1,7 9,8 Paka, Rečica 24.02. 1,4 12,2 24,8 11.07. vodomerna postaja dan Tnk Ts Tvk °C °C °C 0,0 0,5 2,2 0,0 0,0 0,8 0,0 1,0 2,1 0,0 0,6 2,1 0,0 0,3 1,1 0,0 0,5 2,7 0,0 1,8 3,1 0,1 2,6 4,1 0,5 3,1 5,3 0,0 0,6 1,7 1,0 3,0 4,4 0,0 1,6 4,9 2,5 3,8 4,9 1,0 2,8 5,8 0,0 2,2 0,0 0,0 2,6 0,0 0,0 2,9 0,0 9,0 10,4 11,6 7,2 10,3 13,1 10,4 10,9 11,3 7,2 10,0 11,3 10,6 12,1 14,5 9,9 11,0 12,7 7,2 8,6 9,6 8,6 10,2 11,2 11,8 13,3 14,6 8,5 10,2 12,0 6,7 8,2 11,4 11,9 13,2 15,2 10,1 11,2 11,7 7,8 9,0 10,8 9,4 11,1 12,8 6,7 10,0 12,3 10,2 12,0 14,9 18,3 22,0 26,2 21,0 24,1 30,3 19,7 22,5 24,3 15,0 20,9 26,4 23,0 25,1 27,4 17,8 21,8 25,6 13,6 16,5 19,5 15,8 18,4 22,4 21,9 26,0 29,1 16,3 20,2 23,6 10,0 14,2 18,4 24,6 27,7 30,2 17,3 20,2 21,9 11,6 15,0 18,4 20,2 24,4 30,5 13,4 20,3 23,4 20,8 24,4 26,3 TEMPERATURA REK 17,7 11.07. 15,6 25.08. 18,1 17.07. 109 n s v n s v n s v n s v n s v n s v n s v n s v n s v n s v n s v n s v n s v n s v n s v n s v n s v Agencija Republike Slovenije za okolje leto 2023 obdobje / period 1991–2020 Tnk Ts Tvk dan °C °C °C Krka, Podbočje 21.02. 5,7 13,2 25,3 18.07. Soča Log, Čezsoški 25.02. 3,7 8,5 Bača, Bača pri Modreju 22.02. 3,9 11,0 19,2 18.07. Vipava, Miren 20.02. 3,7 13,4 27,0 18.07. Nadiža, Potoki 25.02. 1,8 11,7 24,7 18.07. Reka, Trnovo 25.02. 4,1 11,1 19,4 22.07. Rižana, Kubed 20.02 9,4 11,7 19,4 18.07 Bohinjsko jezero 22.02. 3,9 11,3 24,6 8.07. Blejsko jezero 21.02. 4,5 14,4 26,9 25.08. vodomerna postaja Tnk Ts Tvk °C °C °C n s v n s v n s v n s v n s v n s v n s v 0,0 2,4 4,3 0,0 2,6 5,0 0,0 2,3 4,2 0,6 2,8 4,6 0,0 1,4 3,3 0,0 2,2 4,0 6,5 8,5 9,5 10,3 12,8 14,2 6,5 7,7 8,9 8,6 10,3 12,0 7,0 12,6 15,1 10,9 11,4 12,9 8,9 10,0 11,3 11,5 11,6 11,8 21,6 25,3 31,1 9,9 12,9 17,1 14,6 17,9 22,0 9,0 24,0 28,1 21,2 23,1 24,1 14,8 18,3 21,2 17,1 17,9 20,4 n s v n s v 0,0 1,3 4,0 1,7 3,4 4,7 8,8 10,4 11,7 12,4 13,4 15,4 17,8 22,8 26,6 23,0 24,7 27,1 dan 15,7 18.07. TEMPERATURA JEZER * krajše primerjalno obdobje / shorter comparative period Legenda: Tnk najnižja letna temperatura the lowest annual temperature Ts srednja letna temperatura average annual temperature Tvk najvišja letna temperatura the highest annual temperature najnižja nizka temperatura v obdobju srednja nizka temperatura v obdobju najvišja nizka temperatura v obdobju najnižja srednja temperatura v obdobju srednja temperatura v obdobju najvišja srednja temperatura v obdobju najnižja visoka temperatura v obdobju srednja visoka temperatura v obdobju najvišja visoka temperatura v obdobju obdobne značilne vrednosti period characteristic values: n najnižja / the lowest s srednja / average v najvišja / the highest Mura, Gornja Radgona Pesnica, Zamušani temperatura [°C] temperatura [°C] 25 25 obdobje 1991-2020 obdobje 1991-2020 20 20 2023 2023 15 15 10 10 5 5 0 0 JAN FEB MAR APR MAJ JUN JUL AVG SEP OKT NOV JAN DEC 110 FEB MAR APR MAJ JUN JUL AVG SEP OKT NOV DEC Agencija Republike Slovenije za okolje Mislinja, Otiški Vrh Dravinja, Videm temperatura [°C] temperatura [°C] 25 20 obdobje 1991-2020 obdobje 1991-2020 20 15 2023 2023 15 10 10 5 5 0 0 JAN FEB MAR APR MAJ JUN JUL AVG SEP OKT NOV JAN DEC Paka, Rečica Savinja, Laško temperatura [°C] temperatura [°C] FEB MAR APR MAJ JUN JUL AVG SEP OKT NOV DEC 25 25 obdobje 1991-2020 obdobje 1991-2020 20 20 2023 2023 15 15 10 10 5 5 0 0 JAN FEB MAR APR MAJ JUN JUL AVG SEP OKT NOV JAN DEC FEB Sava, Radovljica Sava, Šentjakob temperatura [°C] temperatura [°C] MAR APR MAJ JUN JUL AVG SEP OKT NOV DEC 20 20 obdobje 1991-2020 obdobje 1991-2020 15 15 2023 2023 10 10 5 5 0 0 JAN FEB MAR APR MAJ JUN JUL AVG SEP OKT NOV JAN DEC FEB Sora, Suha Ljubljanica, Moste temperatura [°C] temperatura [°C] MAR APR MAJ JUN JUL AVG SEP OKT NOV DEC 25 25 obdobje 1991-2020 obdobje 1991-2020 20 20 2023 2023 15 15 10 10 5 5 0 0 JAN FEB MAR APR MAJ JUN JUL AVG SEP OKT NOV JAN DEC 111 FEB MAR APR MAJ JUN JUL AVG SEP OKT NOV DEC Agencija Republike Slovenije za okolje Krka, Podbočje Kolpa, Metlika temperatura [°C] temperatura [°C] 25 25 obdobje 1991-2020 obdobje 1991-2020 20 20 2023 2023 15 15 10 10 5 5 0 0 JAN FEB MAR APR MAJ JUN JUL AVG SEP OKT NOV JAN DEC Soča, Log Čezsoški Vipava, Miren temperatura [°C] temperatura [°C] FEB MAR APR MAJ JUN JUL AVG SEP OKT NOV DEC 25 15 obdobje 1991-2020 obdobje 1991-2020 20 2023 2023 10 15 10 5 5 0 0 JAN FEB MAR APR MAJ JUN JUL AVG SEP OKT NOV JAN DEC Reka, Trnovo Rižana, Kubed temperatura [°C] temperatura [°C] FEB MAR APR MAJ JUN JUL AVG SEP OKT NOV DEC 15 20 obdobje 2016-2020 obdobje 1991-2020 13 15 2023 2023 11 10 9 5 7 5 0 JAN FEB MAR APR MAJ JUN JUL AVG SEP OKT NOV JAN DEC Bohinjsko jezero Blejsko jezero temperatura [°C] temperatura [°C] FEB MAR APR MAJ JUN JUL AVG SEP OKT NOV DEC 25 25 obdobje 1991-2020 obdobje 1991-2020 20 20 2023 2023 15 15 10 10 5 5 0 0 JAN FEB MAR APR MAJ JUN JUL AVG SEP OKT NOV JAN DEC FEB MAR APR MAJ JUN JUL AVG SEP OKT NOV DEC Slika 3. Povprečne mesečne temperature nekaterih slovenskih rek in jezer v letu 2023 in v primerjalnem obdobju, na izbranih postajah, v °C Figure 3. Average monthly temperatures of selected Slovenian rivers and lakes in year 2023 and long term period in °C 112 Agencija Republike Slovenije za okolje januar februar marec april maj junij julij avgust 113 Agencija Republike Slovenije za okolje september oktober november december Slika 4. Prostorski prikaz povprečne mesečne temperature rek in jezer leta 2023 na merilnih mestih državnega hidrološkega monitoringa, v °C Figure 4. Average monthly temperature of Slovenian rivers and lakes in year 2023 in °C SUMMARY The average water temperatures of selected Slovenian rivers in 2023 were 0.7 °C higher as compared to the long-term average 1991–2020, The average monthly temperature of Bled and Bohinj Lake was 1.0 °C higher as a long-term average, The greatest monthly deviation of the water temperature of the Slovenian rivers from the average monthly temperature was in January and October in positive direction and in August in negative scale. 114 DINAMIKA IN TEMPERATURA MORJA V DECEMBRU 2023 Sea dynamics and temperature in December 2023 Špela Colja o treh mesecih rekordno visokih srednjih mesečnih temperatur, se je morje decembra 2023 nekoliko bolj ohladilo in je bila srednja mesečna temperatura, izmerjena na mareografski postaji Koper, le še 5. najvišja decembrska srednja mesečna temperatura v primerjalnem obdobju 1991–2020, in sicer je znašala 14,1 °C. Srednja mesečna višina morja, ki je merila 235 cm na mareografski postaji, je bila nadpovprečno visoka za december v primerjavi z obdobjem 1991–2020. Morje je decembra dvakrat preseglo visokovodno vrednost 300 cm. Najvišje je seglo 2. decembra, ko se je ob močnejših sunkih vetra do 21,4 m/s in posledičnem visokem valovanju razlilo po nižje ležečih delih obale v višini do 22 cm. P Višina morja Preglednica 1. Značilne mesečne vrednosti višin morja decembra 2023 in v primerjalnem obdobju 1991–2020 Table 1. Characteristic sea levels in December 2023 and in the reference period 1991–2020 VIŠINA MORJA / SEA LEVEL Mareografska postaja Koper/ Mareographic station Koper December 2023 December 1991–2020* minimalna povprečna maksimalna čas cm cm cm cm SMV NVVV NNNV — 2. 12. 09.40 17. 12. 18.20 235 322 156 203 260 115 224 312 138 245 372 167 *niz podatkov ni homogen / the data set is not homogeneous Legenda/Explanations: SMV srednja mesečna višina morja je aritmetična sredina urnih višin morja v mesecu / Mean Monthly Water is the arithmetic average of mean daily water heights in month NVVV najvišja višja visoka voda je najvišja višina morja, odčitana iz srednje krivulje urnih vrednosti / The Highest Higher High Water is the highest height water in month. NNNV najnižja nižja nizka voda je najnižja višina morja, odčitana iz srednje krivulje urnih vrednosti / The Lowest Lower Low Water is the lowest low water in month Decembra je bila srednja mesečna višina morja na mareografski postaji Koper 235 cm, kar je četrta najvišja srednja mesečna višina za december glede na primerjalno obdobje 1991–2020. Najvišja in najnižja izmerjena višina sta bili nadpovprečni za decembrske ekstreme višin. Najvišje je morje seglo 2. decembra, ko se je razlilo po nižjih delih obale v višini do 22 cm. Najnižja višina morja, izmerjena 17. decembra, je bila četrta najvišja od decembrskih najnižjih višin v primerjalnem obdobju (preglednica 1). V začetku decembra je bila rezidualna višina ob močnejšem vetru in nizkem zračnem tlaku izrazito visoka. 2. decembra je bila najvišja, ko je gladina morja segla 80 cm nad pričakovano astronomsko, nato pa se je do 3. decembra znižala do −37 cm. V naslednjih dneh je bil odklon od astronomske višine manj izrazit. 5.–15. in od 22.–26. decembra je bila višina morja večinoma 0–40 cm nad, 16.–21. ter 27.–31. pa večinoma 0–20 cm pod pričakovano astronomsko višino (slika 1). Med 4. in 5. decembrom je na mareografski postaji Koper prišlo do izpada podatkov o višini morja. 115 Agencija Republike Slovenije za okolje Jadransko morje Koper višina morja Hmer in Hast [ cm ] merjena višina (Hmer) astronomska višina (Hast) rezidualna višina (Hrez) višina morja Hrez [ cm ] 340 100 315 80 290 60 265 40 240 20 215 0 190 -20 165 -40 140 1 .12. 2 .12. 3 .12. 4 .12. 5 .12. 6 .12. 7 .12. 8 .12. 9 .12. -60 10 .12. 11 .12. 12 .12. 13 .12. 14 .12. 15 .12. 16 .12. 17 .12. 340 320 300 280 260 240 220 200 180 160 140 16. 12. 17. 12. 18. 12. 19. 12. 20. 12. 21. 12. 22. 12. 23. 12. 24. 12. 25. 12. 26. 12. 27. 12. 28. 12. 29. 12. 30. 12. 31. 12. 100 80 60 40 20 0 -20 -40 -60 1. 1. Slika 1. Merjena (Hmer), astronomska (Hast) in rezidualna višina morja (Hrez) decembra 2023 Figure 1. Measured (Hmer), astronomic (Hast) and residual (Hrez) sea level in December 2023 Valovanje morja Oceanografska boja Vida (Piranski zaliv) perioda valovanja [s] višina valov [m] značilna višina valov (mediana) maksimalna višina valov (maksimum) perioda valovanja (mediana) 4 4 3 3 2 2 ↗↖ ↗ ↙↙↙ ↙↙↙↙ 1 1 ↙ ↙ ↙←↗ ↙ ↑ ↑↗ ↗ ↗↗ ←↑ ↗↗↗ ↗ ↗↗↗↗↗↗→↑↗↗↗↗→↗↗↑ →→↗↑↗↖↗ ↑↗↗↑↗↖↗↗↗→↑ ↑↑→↗↗↑←↗↗→↗↗↗↑↗→↗↗↑ ↑↗↑↖↗ ↗↗↗ ↗ ↖ ↗ → ↗ → ↗ ↗ → ↗↗ → ↗↖ → ↗↗ → →↗↗↗↗↗↗↖→ →↑ →← ↗↗↑↗ 0 0 1 2 3 4 5 6 7 8 hitrost vetra [m/s] 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 hitrost vetra (mediana) 1 sunki vetra (maksimum) 25 20 15 ↙ ↗↙ ↙↙ ↑ ↖↖ ↙ 10 ↙↖ ←↙↙← → 5 ↘→↘ ←↙↙↙ ↑ ↓ ↙ ↙ ↑ ↘ ↙ ↙ ↗ ↗ ↑ ← ↑↑ ↙ ↘↙↙↙ ↖ ↑ ↘↘ ↖ ↑ ← ↑ ↙ ↙↘↖→ ↑↖↓ ↙→↑ ↘↑↖↖ ←↗→ ↘↑ ↑→↖ ↗ ↖↖ ← ↑ ↑ ↑← ←←←↖ ←↗ ↗↖ ↑ ↘ ↑ ↖ ↑↗↑↘↖↗↘← ↙↓↖↘← ↑ ↑↗↘↑ ↑→↘↑ ↑ ↖←↘ ↗ ↙ ↙↙ ↙ 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 1 Slika 2. Valovanje morja (zgoraj) in hitrost vetra (spodaj) na oceanografski boji Vida v Piranskem zalivu (6-urni intervali) decembra 2023. Smer valovanja in vetra je prikazana s puščicami Figure 2. Sea waves (above) and wind speed (below) measured at the oceanographic buoy Vida near Piran (6- hourly intervals) in December 2023. The arrows present the wave and the wind direction 116 Agencija Republike Slovenije za okolje December se je začel s kratkim obdobjem zmernih vetrov. 1. decembra v večernih urah je zapihal jugo, nato pa je sledila burja s sunki tudi nad 20 m/s, ki je do 4. decembra že ponehala. V noči na 6. december in čez dan ter 15.–17. decembra je pihala šibka do zmerna burja, sicer pa so večji del meseca pihali le šibki vetrovi. Zadnji dan v mesecu se je v popoldanskem času veter spet nekoliko ojačal. Povprečna hitrost vetra izmerjenega na oceanografski boji Vida je bila 3,9 m/s, najmočnejši posamezni vetra pa so bili izmerjeni 2. decembra, in sicer 21,4 m/s. Ob močnejšem vetru je bilo povišano tudi valovanje. Najvišji val, 2,4 m, je bila tako prav tako izmerjen 2. decembra. Povprečna perioda valovanja je bila decembra 2,12 s, značilna višina valov pa 0,23 m. Temperatura morja Srednja mesečna temperatura morja, ki je bila od septembra do novembra rekordno visoka, se je decembra znižala pod najvišjo srednjo decembrsko temperaturo v obdobju meritev na mareografski postaji Koper. Kljub temu je bila s 14,1 °C še vedno za skoraj 2 °C nad decembrskim povprečjem (preglednica 2) in je bila 5. najvišja srednja decembrska višina v primerjalnem obdobju 1991–2020. Prav tako sta bili nadpovprečni najvišja in najnižja temperaturna konica decembra. Najvišja izmerjena temperatura je bila 4. najvišja temperaturna visoka konica, najnižja pa je bila 3. najvišja nizka konica v decembru v primerjalnem obdobju. Preglednica 2. Najnižja (Tnk), srednja (Ts) in najvišja (Tvk) temperatura morja decembra 2023 in značilne decembrske temperature morja v primerjalnem obdobju 1991–2020 Table 2. Low (Tnk), mean (Ts) and high (Tvk) sea surface temperature in December 2023 and characteristic sea surface temperatures in the reference period 1991–2020 TEMPERATURA MORJA / SEA SURFACE TEMPERATURE Mareografska postaja Koper/ Mareographic station Koper December 2023 December 1991–2020* minimalna povprečna maksimalna čas °C °C °C °C Tnk Ts Tvk 16. 12. 23.00 — 3. 12. 3.30 12,7 14,1 16,2 6,3 9,7 12,1 9,9 12,2 14,3 13,0 15,3 17,3 *niz podatkov ni homogen / the data set is not homogeneous Morje na je bilo ob obali v Kopru najtoplejše 3. decembra, nato pa je do konca meseca prevladoval trend počasnega ohlajanja. Do konca meseca se je srednja dnevna temperatura morja znižala za slabe 3 °C (slika 3). Zadnje dni decembra se je ustalila na 13,4 °C, kar je nad 95. percentilom vrednosti v obdobju 1957–2021. Na oceanografski boji Vida je bila temperatura morja najvišja 1. decembra (16,1 °C). Do 28. decembra se je srednja dnevna temperatura znižala do 12,9 °C, nato pa se morje zopet nekoliko segrelo. 117 Agencija Republike Slovenije za okolje Mareografska postaja Koper temperatura morja [ °C ] najnižja temperatura povprečna temperatura najvišja temperatura 17 16 15 14 13 12 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 1 Oceanografska boja Vida (Piranski zaliv) temperatura morja [ °C ] najnižja temperatura povprečna temperatura najvišja temperatura 17 16 15 14 13 12 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 1 Slika 3. Temperatura morja (6-urni intervali) decembra 2023 v Kopru (zgoraj) in Piranskem zalivu (spodaj) Figure 3. Sea temperature (6-hourly intervals) in December 2023 at Koper (above) and Piran bay (below) Vpliv vremena na dinamiko in temperaturo morja Tlak se je v začetku decembra ob prehodu ciklona znižal na 993 mbar. Ob tem se je gladina morja dvignila visoko nad pričakovano astronomsko višino – do 80 cm. Ob sočasnem zmernem vetru s sunki do 21,4 m/s v Piranskem zalivu, je bilo valovanje morja povišano in se je ob plimi morje razlivalo po najnižjih delih obale. Gladina morja je presegla visokovodno višino 300 cm na mareografski postaji Koper še 13. decembra ob prehodu ciklona in znižanju zračnega tlaka (slika 4). 15.–19. decembra je bilo na slovensko obalo območje visokega zračnega tlaka, ob čerem je bila merjena višina morja do okrog 20 cm nižja od pričakovane astronomske višine. V Piranskem zalivu je od 15.–17. decembra pihala je šibka do zmerna burja s sunki do okrog 17 m/s, ob obali v Kopru pa so posamezni sunki dosegli do okrog 10 m/s. Valovanje je bilo v tem obdobju nekoliko povišano in ob obali je zaradi mešanja plasti morja prišlo do prehodnega znižanja temperature za več kot 1 °C na 12,7 °C, medtem ko se je morje v Piranskem zalivu ob oceanografski boji Vida na globini 2,5 m prehodno segrelo z okrog 14 °C za približno 1 °C. Srednja mesečna temperatura decembra ni več dosegla rekordne vrednosti, saj se je znižala temperatura zraka in je bila večji del meseca povprečna za december (primerjalno obdobje 1981–2010). V zadnji tretjini meseca pa se je zrak postopoma segreval in temperatura je zopet dosegla nadpovprečno vrednost, zato se morje ob koncu meseca ohlajalo počasneje kot je običajno za ta čas. 118 Agencija Republike Slovenije za okolje Mareografska postaja Koper rezidualna višina morja [ cm ] najvišja Hrez povprečna Hrez najnižja Hrez zračni tlak [ mbar ] zračni tlak (mediana) 100 1049 80 60 1035 40 20 1021 0 -20 1007 -40 -60 993 1 2 3 4 5 6 7 8 hitrost vetra [ m/s ] 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 1 hitrost vetra (mediana) sunki vetra (mediana) 18 15 12 9 ↖ ←←↖↑ 6 ↑ ↙↙ → ← 3 ↙↙ ↗ ↙ → ←←← ← ↑← ↗ ↓←←←↗←←← ← ← ↖ ←←←←← ↗←←← ↑↖ ↑←←← ←←←↖↗→↖↗↖← ← ← ↑ ↗ ← ↗ ← → ← ← → ←←←↗←←←↗←←←→ ←← ← ← ←←↑ ↗ ←← ←←←→←↙ ←←← ←← ←←← ↖←←↖→← ← ← ←↗ ←→←←← ↙↙↓ ↙ 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 1 Temperatura morja, zraka in globalno sončno sevanje globalno son. sevanje temperatura morja in zraka [ °C ] T zraka (Koper) T morja (Koper) T morja (boja Vida) glob. sončno sev. (Koper) [ W/m2 ] 18 100 14 75 10 50 6 25 2 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 1 Slika 4. Rezidualna višina morja in zračni tlak (zgoraj) ter hitrost vetra (na sredini) na mareografski postaji Koper (6-urni intervali) december 2023. Smer vetra je prikazana s puščicami. Spodaj: srednje dnevne vrednosti temperature morja in zraka ter globalnega sončnega sevanja na mareografski postaji Koper ter srednje dnevne temperature morja na oceanografski boji Vida v Piranskem zalivu Figure 4. Residual sea level and air pressure (above) and wind speed (middle) at the Koper mareographic station (6- hourly intervals) in December 2023. The arrows present the wind direction. Below: mean daily values of sea and air temperature and global sun radiation at the at the Koper mareographic station and mean daily sea temperature at the Vida buoy in Piran Astronomsko plimovanje morja v prihodnjem mesecu Februarja bodo najbolj izrazite razlike med višinami plime in oseke glede na astronomsko plimovanje med 1. in 4. februarjem, med 14. in 18. ter 28. februarja, ko bo astronomska višina ob plimi najmanj 40 cm višja in ob oseki več kot 60 cm nižja od srednje višine morja (224 cm) na mareografski postaji 119 Agencija Republike Slovenije za okolje Koper (slika 5). Prognozirano astronomsko plimovanje morja za celotno leto 2024 in več drugih informacij je dostopno na spletnem naslovu http://www.arso.gov.si/vode/morje. Slika 4. Prognozirano astronomsko plimovanje morja februarja 2024 na mareografski postaji Koper. Figure 4. Tidal predictions for February 2024 at the Koper mareographic station. SUMMARY After three months of record high monthly mean sea temperatures, in December 2023 the sea cooled slightly more, so the mean monthly temperature measured at the Koper mareographic station (14.1 °C) was only the 5th highest December mean temperature in the 1991–2020 period. The average monthly sea level of 235 cm at the mareographic station was above average in December compared to the 1991–2020 period. The sea level exceeded the high water mark of 300 cm twice in December. The highest level was reached on 2 December, when stronger wind gusts of up to 21.4 m/s and the resulting high waves caused low-lying parts of the coast to be flooded up to up to 22 cm. 120 DINAMIKA IN TEMPERATURA MORJA V LETU 2023 Sea dynamics and temperature in 2023 Špela Colja S rednja letna temperatura morja je bila leta 2023 rekordno visoka, in sicer je bilo na mareografski postaji Koper zabeleženih 18,0 °C. Večino mesecev je bila srednja mesečna temperatura nad povprečjem, septembra, oktobra in novembra pa je bila celo najvišja do sedaj zabeležena srednja mesečna temperatura v obdobju meritev od 1957 naprej. Srednja letna višina morja je bila leta 2023 tretja najvišja glede na primerjalno obdobje 1991–2020, in sicer je bila s 230 cm na mareografski postaji Koper 8 cm višja od dolgoletnega povprečja. Srednja mesečna višina morja je bila februarja in septembra nižja od povprečja, ostale mesece je bila nadpovprečno visoka, avgusta in oktobra celo najvišja v primerjalnem obdobju 1991–2020. V letu 2023 je bilo 30 poplavnih dni, tretjino od tega jih je bilo oktobra. Najvišji val na oceanografski boji Vida je bil zabeležen 3. novembra (3,19 m), najhitrejši sunki vetra pa so bili izmerjeni 19. julija (28,5 m/s). Višina morja Srednja letna višina (SLV) morja na mareografski postaji Koper je bila leta 2023 3. najvišja glede na primerjalno obdobje 1991–2020, višji sta bili le srednji višini leta 2010 (234 cm) in 2014 (231 cm). Najvišja višina morja v letu 2023 je bila 3. najvišja od maksimalnih letnih višin v primerjalnem obdobju 1991–2020 in je bila izmerjena 27. oktobra, ko je morje poplavilo dele obale do višine 56 cm. Višje je morje seglo leta 2008 in 2019, ko je poplavilo do 72 cm v višino. Najnižja višina morja je bila izmerjena 20. februarja, ko se je ob izraziti februarski oseki in visokem zračnem tlaku morje spustilo do 121 cm, kar je skoraj enako povprečju najnižjih letnih višin 1991–2020 (preglednica 1). Preglednica 1. Značilne letne vrednosti višin morja 2023 in v primerjalnem obdobju 1991–2020 Table 1. Characteristic sea levels in 2023 and in the reference period 1991–2020 VIŠINA MORJA / SEA LEVEL Mareografska postaja Koper/ Mareographic station Koper 2023 Primerjalno obdobje 1991–2020* minimalna povprečna maksimalna čas cm cm cm cm SLV NVVV NNNV — 27. 10. 8.40 20. 2. 15.30 230 356 121 212 308 98 222 332 120 234 372 143 *niz podatkov ni homogen / the data set is not homogeneous Legenda/Explanations: SMV srednja mesečna višina morja je aritmetična sredina urnih višin morja v mesecu / Mean Monthly Water is the arithmetic average of mean daily water heights in month NVVV najvišja višja visoka voda je najvišja višina morja, odčitana iz srednje krivulje urnih vrednosti / The Highest Higher High Water is the highest height water in month. NNNV najnižja nižja nizka voda je najnižja višina morja, odčitana iz srednje krivulje urnih vrednosti / The Lowest Lower Low Water is the lowest low water in month Rezidualna višina morja (razlika med merjeno in astronomsko višino), ki je posledica atmosferskih dejavnikov, predvsem zračnega tlaka, vetra in lastnega nihanja morja, je merila največ 103 cm 5. novembra. Največ pod astronomsko višino pa se je gladina morja spustila 9. februarja, in sicer je bila rezidualna višina −49 cm (slika 1). 121 Agencija Republike Slovenije za okolje Povprečen dnevni hod višine morja (razlika med najvišjo in najnižjo višino morja v posameznem dnevu) v 2023 je bil 91 cm. Največji dnevni hod, 164 cm, je bil zabeležen 23. januarja, najmanjši dnevni hod pa je nastal 29. marca, ko je bila razlika med najnižjo in najvišjo višino 21 cm. Srednja mesečna višina morja je bila februarja 4. najnižja od srednjih februarskih višin v primerjalnem obdobju 1991–2020. Podpovprečna je bila tudi septembra, vse ostale mesece v letu 2023 pa je bila nadpovprečno visoka. Avgusta in oktobra je bila višja od vseh srednjih avgustovskih oziroma oktobrskih višin v primerjalnem obdobju (slika 2). višina morja [cm] Hmer_min Hmer_povp Hmer_maks 1. vvH 350 310 270 230 190 150 1.01.2024 1.12.2023 1.11.2023 1.10.2023 1.09.2023 1.08.2023 1.07.2023 1.06.2023 1.05.2023 1.04.2023 1.03.2023 1.02.2023 1.01.2023 110 Mareografska postaja Koper rezidualna višina morja [ cm ] Hrez_maks Hrez_min Hrez_povp 120 90 60 30 0 -30 1.01.2024 1.12.2023 1.11.2023 1.10.2023 1.09.2023 1.08.2023 1.07.2023 1.06.2023 1.05.2023 1.04.2023 1.03.2023 1.02.2023 1.01.2023 -60 Slika 1. Najvišja, najnižja in povprečna dnevna višina morja (Hmer) z oznako 1. visokovodne višine morja (1. vvH, zgoraj) ter najvišja, najnižja in povprečna rezidualna višina morja (Hrez, spodaj) v letu 2023 na mareografski postaji Koper Figure 1. The highest, lowest and mean daily sea level (Hmer) with the 1st high-water mark (1. vvH) (above) and the highest, lowest and mean residual sea level (Hrez, below) in 2023 at the Koper mareographic station višina morja [cm] vSMV nSMV sSMV SMV 2023 260,0 240,0 220,0 200,0 180,0 jan feb mar apr maj jun jul avg sep okt nov dec Slika 2. Srednje mesečne višine (SMV) morja v letu 2023 ter najnižje, povprečne in najvišje mesečne višine morja v primerjalnem obdobju 1991–2020 na mareografski postaji Koper Figure 2. Mean monthly sea level in 2023 and mean high, low and mean sea level in the period 1991–2020 at the Koper mareographic station 122 Agencija Republike Slovenije za okolje Pogostost poplav vrednotimo s številom dni, v katerih je višina morja presegla 1. visokovodno višino 300 cm (slika 3). V letu 2023 je bilo 30 poplavnih dni, kar je več kot dvakrat več od povprečja primerjalnega obdobja 1991–2020 (14 dni). Nekajkrat se je morje razlivalo ali poplavilo januarja, marca in decembra, največ poplavnih dni pa je bilo oktobra in novembra. Oktobra je morje v 10 dneh najmanj enkrat preseglo visokovodno višino, novembra pa v 7 dneh. Jadransko morje Koper višina morja [cm] srednja letna višina morja (SLV) 10-letno povprečje SLV 235 230 225 220 215 210 višina morja [cm] Število poplavnih dni (ŠDP) 2023 2021 2019 2017 2015 2013 2011 2009 2007 2005 2003 2001 1999 1997 1995 1993 1991 1989 1987 1985 1983 1981 1979 1977 1975 1973 1971 1969 1967 1965 1963 1961 205 10-letno povprečje SLV 35 30 25 20 15 10 5 2023 2021 2019 2017 2015 2013 2011 2009 2007 2005 2003 2001 1999 1997 1995 1993 1991 1989 1987 1985 1983 1981 1979 1977 1975 1973 1971 1969 1967 1965 1963 1961 0 Slika 3. Srednje letne višine morja (SLV) in 10-letno drseče povprečje SLV (zgoraj) ter število poplavnih dni (ŠPD) in 10-letno drseče povprečje ŠPD (spodaj) na mareografski postaji Koper Figure 3. Mean annual sea level with the ten-year moving average of mean annual sea level (above), and number of flooding days with the ten-year moving average of number of flooding days (below) at the Koper mareographic station Valovanje morja Slika 4. Vetrna roža in roža valov v letu 2023 na oceanografski boji Vida Figure 4. Wind rose and wave rose in 2023 at oceanographic buoy Vida 123 Agencija Republike Slovenije za okolje V letu 2023 je bil najpogostejši veter izmerjen na oceanografski boji Vida burja, ki je pogosto dosegla hitrost nad 10 m/s, pogost pa je bil tudi jugo (slika 4). Ob tem so prevladovali valovi z značilno višino od 0,1–0,5 m, ki so se največji delež časa širili iz smeri 210°–260° (kar je značilno ob vetru iz jugovzhodne smeri), višji valovi, katerih značilna višina je presegla 0,5 m, pa so se večinoma širili iz smeri 30°–60° (posledica vpliva burje). Najvišji val na oceanografski boji Vida je bil izmerjen 3. novembra (3,19 m), ko so posamezni sunki vetra iz južne smeri dosegli do 23 m/s. Med 17. in 29. oktobrom, ko je bilo več dni izrazito povišano valovanje morja, je na oceanografski boji Vida prišlo do izostanka podatkov, zato v tem času ni meritev višine valov na boji Vida. Najhitrejši sunki vetra so bili izmerjeni 19. julija, in sicer 28,5 m/s iz vzhodne smeri. Temperatura morja Srednja letna temperatura (Ts) morja je bila v letu 2023 na mareografski postaji Koper 18,0 °C, kar je najvišja do sedaj zabeležena srednja letna temperatura morja v obdobju meritev od 1957 dalje, in je za 0,2 °C od prej najvišje zabeležene srednje letne temperature morja leta 2001 (Preglednica 2). Najnižja temperatura v Kopru leta 2023 je bila izmerjena 11. februarja ob 8.30, in je bila s 7,6 °C blizu povprečju najnižjih temperatur primerjalnega obdobja 1991–2020. Najvišja temperatura, 30,1 °C, je bila izmerjena 18. julija ob 16.10 in je bila 6. najvišja izmerjena temperatura morja glede na primerjalno obdobje. Od 30-letnega povprečja najvišjih temperatur 1991–2020 je bila višja za 1,1 °C. Enaka najvišja temperatura morja je bila zabeležena že leta 2017. Največji dnevni hod temperature morja (razlika med najvišjo in najnižjo temperaturo izmerjeno v posameznem dnevu) je bil 2,7 °C, zabeležen pa je bil 28. oktobra. Na oceanografski boji Vida izmerjena srednja letna temperatura je bila 18,1 °C. Najvišja temperatura (29,1 °C) je bila izmerjena isti dan kot na mareografski postaji Koper, 18. julija. Preglednica 2. Značilne temperature morja v letu 2023 in v primerjalnem obdobju 1991–2020 Table 2. Characteristic sea temperatures in 2023 compared to the 1991–2020 reference period TEMPERATURA MORJA / SEA SURFACE TEMPERATURE Mareografska postaja Koper/ Mareographic station Koper primerjalno obdobje 1991–2020* leto 2023 Tnk 1 Ts 2 Tvk 3 čas °C minimalna °C 11. 2. 8.30 — 18. 7. 16.10 7,6 18,0 30,1 3,5 14,9 25,6 povprečna °C maksimalna °C 7,2 15,8 29,0 10,0 17,8 31,1 *niz podatkov ni homogen / the data set is not homogeneous Legenda/Explanations: Tnk 1 najnižja letna temperatura morja – konica/Absolute lowest sea temperature in a year Ts 2 srednja letna temperatura morja/Mean sea temperature in a year Tvk 3 najvišja letna temperatura morja – konica/Absolute highest sea temperature in a year Srednje mesečne temperature morja, zabeležene na mareografski postaji Koper, so bile v letu 2023 večinoma nad dolgoletnimi mesečnimi povprečji let 1990–2021. Januarja je bila srednja mesečna temperatura druga najvišja januarska temperature morja od 1957 naprej. Februarja in marca je bila temperatura morja približno 1 °C nad mesečnima povprečjema, od aprila do junija pa je bila podpovprečna. Od julija do konca leta je bila srednja mesečna temperatura višja od mesečnih povprečij, od septembra do novembra pa je bila celo najvišja do sedaj zabeležena srednja mesečna temperatura od 1957 naprej. Najbolj sta odstopali srednji mesečni temperaturi oktobra (22,1 °C) in novembra (18,3 °C), ki sta bili višji od povprečja za 2,8 oziroma 2,5 °C. Morje je bilo najhladnejše februarja (9,6 °C), najtoplejše pa julija in avgusta (26,6 °C). 124 Agencija Republike Slovenije za okolje Jadransko morje Koper temperatura [°C] 30 25 20 15 10 5 0 jan feb mar apr vTs maj jun jul nTs sTs avg sep okt nov dec Ts 2023 Slika 5.Srednje mesečne temperature (Ts) morja v letu 2023 ter najnižje, povprečne in najvišje mesečne temperature morja v primerjalnem obdobju 1991–2020 na mareografski postaji Koper Figure 5. Mean monthly sea temperatures in 2022 and mean high, low and mean sea temperatures in the 1991– 2020 reference period at the Koper tide gauge station Sedemdnevno povprečje temperatur zraka in morja v letu 2023 v Kopru, kaže, da je bila temperatura morja večji del leta višja od temperature zraka, neprekinjeno je bila višja od januarja do začetka marca in od začetka septembra do konca decembra. Zrak je bil večinoma toplejši od morja od maja do julija, ko je temperatura zraka, in posledično tudi morja, naraščala. V zimskih mesecih je bila temperatura morja v povprečju za 4,3 °C višja od temperature zraka, jeseni 3,6 °C, poleti pa 0,8 °C. Spomladi (od marca do maja) je bilo morje v povprečju za 0,7 °C hladnejše od zraka. Temperatura morja in zraka v Kopru temperatura morja [°C] Tv 2023 (7-dnevno drseče povprečje) Tz 2023 (7-dnevno drseče povprečje) 30 25 20 15 10 5 1.01.2024 1.12.2023 1.11.2023 1.10.2023 1.09.2023 1.08.2023 1.07.2023 1.06.2023 1.05.2023 1.04.2023 1.03.2023 1.02.2023 1.01.2023 0 Slika 6. 7-dnevna drseča povprečja temperature morja (Tv) in temperature zraka (Tz) v letu 2023 v Kopru Figure 6. 7-day moving average of mean daily sea temperatures (Tv) and air temperature (Tz) in 2023 in Koper SUMMARY The mean annual sea temperature in 2023 was a record-breaking 18.0 °C at the Koper mareographic station. In most months, the mean monthly temperature was above average, and in September, October and November, the highest mean monthly temperature ever recorded in the measurement period since 1957 was recorded. The mean annual sea level in 2023 (230 cm) at the Koper measuring station was the third highest in the comparison period 1991–2020 and was 8 cm above the average. The mean monthly sea level was below average in February and September, but above average in the other months. It was the highest monthly sea level of August and October in the comparison period 1991– 2020. There were 30 flood days in 2023, a third of them in October. The highest wave at the oceanographic buoy Vida was measured on 3rd November (3.19 m) and the fastest wind gusts on 19th July (28.5 m/s). 125 KOLIČINE PODZEMNE VODE V DECEMBRU 2023 Groundwater quantity in December 2023 Urška Pavlič ecembra je prevladovalo ugodno stanje količin podzemne (slika 6). Nadpovprečno visoke povprečne mesečne gladine so v večini medzrnskih vodonosnikov vztrajale že peti mesec zapored, na območju severovzhodne Slovenije pa že od sredine leta 2023 naprej. Nizkih gladin podzemne vode decembra v medzrnskih vodonosnikih nismo beležili. Tudi kraški vodonosniki so bili v tem mesecu dobro založeni z vodo. Z vidika količin podzemne vode je bila bolj kot druga ugodna prva polovica meseca, ko so se vodne gladine povsod po državi dvignile nad dolgoletno povprečje. V drugi polovici decembra so se količine podzemne vode v večini kraških vodonosnikov postopoma zmanjševale in ob koncu meseca na večini merilnih mest dosegle dolgoletno povprečno raven (slika 3). D Slika 1. Obisk študentov geologije na hidrološki merilni postaji podzemnih voda na Vojkovi 1b v Ljubljani; 8. december 2023 (Foto: U. Pavlič) Figure 1. Geology students visit at groundwater hydrological measuring station at Vojkova 1b in Ljubljana on 8 December 2023 (Photo: U. Pavlič) Decembra je bilo napajanje podzemne vode z neposrednim prenicanjem padavin večje kot je običajno za ta mesec. Največ padavin je padlo na območju vodonosnikov Kamniških in Julijskih Alp, nekoliko manj pa na območju Ljubljanske, Savinjske, Dravske in Murske kotline ter v večjem kraškem porečju Ljubljanice in Vipave, kjer je presežek znašal približno eno polovico običajnih decembrskih količin. Najmanjši padavinski presežek je bil značilen za območje vodonosnikov Vipavsko Soške doline, kjer le-ta ni presegel ene petine običajnih količin za december. Padavinsko namočena je bila predvsem prva polovica meseca z maksimumom 3. in 14. decembra, medtem ko je bila druga polovica povečini suha. 126 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 2. Sotočje Save in Donave v Beogradu, 29. decembra 2023 Figure 2. Confluence of Sava and Danube rivers in Belgrade on 29 December 2023 Izdatnosti kraških izvirov so bile v prvi polovici decembra velike, vodne gladine so se povsod po državi zvišale nad dolgoletno povprečje (slika 3). Kraška polja so bila ojezerjena. V tem času smo na reprezentativnih merilnih postajah zabeležili od enega do dva izrazitejša padavinska dogodka, ki sta povzročila znatnejše napajanje vodonosnikov, kateremu je sledilo hipno povečanje pretoka vode kraških izvirov. V drugi polovici decembra smo na večini merilnih postaj beležili postopno zmanjševanje količin podzemne vode, ki so do konca koledarskega leta dosegle dolgoletne povprečne vrednosti. Specifična električna prevodnost vode (SEP) na območju kraških izvirov se je v času iztoka padavinske vode iz vodonosnikov decembra znižala, na območju Krasa in izvira Velikega Obrha pa je bilo znižanje vrednosti SEP zabeleženo s pričakovano zakasnitvijo tedna do dveh zaradi posebnosti v dinamiki toka in kemijske sestave podzemne vode na Krasu oziroma zaradi indikacij na onesnaženje podzemne vode v kraškem prispevnem zaledju Velikega Obrha. Temperatura vode večine kraških izvirov se je decembra postopoma zniževala, na območju predgorja Alp in Bele krajine pa je bila ustaljena (slika 3). Večina medzrnskih vodonosnikov je bila decembra z vodo napolnjena bolj kot je značilno za ta mesec (slika 6). Običajno visoke povprečne decembrske višine gladin so v tem mesecu prevladovale le v vodonosnikih Apaškega in Čateškega polja ter na območju vodonosnika Vipave in Ajdovščine, drugje pa so gladine podzemne vode višje kot je značilno za ta mesec. Nizkih povprečnih mesečnih gladin podzemne vode v tem mesecu nismo beležili. Najvišje se je v primerjavi z običajnimi decembrskimi višinami podzemna voda dvignila na osrednjem območju prodnega zasipa Kamniške Bistrice in na jugovzhodu vodonosnika Dolinsko Ravenskega, kjer smo decembra zabeležili najvišjo gladino tega meseca v zadnjih tridesetih letih izvajanja meritev. V vodonosnikih, kjer se gladina podzemne vode nahaja bližje površju, smo decembra izmerili vsaj en višek v nihanju gladine, medtem ko je je bila gladina v nekaterih globljih vodonosnikih bolj ustaljena (slika 5). Standardizirani povprečni mesečni kazalniki gladin podzemne vode so povsod po državi izkazovali ugodne vodne razmere (slika 4). SUMMARY High groundwater quantitative status prevailed in most aquifers in December due to high amount of precipitation in first half of the month, good groundwater quantitative status in previous months and abundant wetness of the soil. In some measuring stations (predominantly in gravel deposits of Kamniška 127 Agencija Republike Slovenije za okolje Bistrica river and SE part of alluvial aquifer Dolinsko Ravensko), the highest December groundwater level was observed in the last 30 years of measurement performance. Slika 3. Nihanje vodne gladine (modro), temperature (rdeče) in specifične električne prevodnosti (rumeno) na izbranih merilnih mestih kraških monitoringa kraških vodonosnikih v zadnjem trimesečju Figure 3. Water level (blue), temperature (red) and specific electric conductivity (yellow) oscillation on selected measuring stations of karstic in last three months 128 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 4. Potek standardiziranega indeksa povprečnih mesečnih gladin podzemne vode (SGI) od leta 2010 na izbranih merilnih mestih. Več na povezavi: http://www.meteo.si/met/sl/watercycle/diagrams/sgi/ Figure 4. Standardized mean monthly groundwater level values (SGI) from 2010 on selected measuring locations. More information is available on http://www.meteo.si/met/sl/watercycle/diagrams/sgi/ 129 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 5. Srednje dnevne gladine podzemnih voda (m.n.v.) v preteklem letu v primerjavi z značilnimi percentilnimi vrednostmi gladin primerjalnega obdobja 1991–2020, zglajenimi s 7 dnevnim drsečim povprečjem in dnevno vsoto padavin območja vodonosnika; . Več na povezavi: https://meteo.arso.gov.si/met/sl/watercycle/diagrams/varstat/ Figure 5. Daily mean groundwater level (m a.s.l.) in previous year in relation to percentile values for the comparative period 1991–2020, smoothed with 7 days moving average and daily precipitation amount in the aquifer area; More information is available on https://meteo.arso.gov.si/met/sl/watercycle/diagrams/varstat/ 130 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 6. Uvrstitev povprečnih mesečnih gladin podzemne vode v medzrnskih vodonosnikih v percentilne razrede (P) referenčnega obdobja 1991–2020; december 2023 Figure 6. Average monthly groundwater level in alluvial aquifer classified in monthly percentile values (P) of reference period 1991–2020; December 2023 131 KOLIČINE PODZEMNE VODE V LETU 2023 Groundwater quantity in year 2023 Urška Pavlič a leto 2023 je bilo značilno ugodno količinsko stanje podzemne vode. Povprečne letne gladine podzemne vode so bile v večini medzrnskih vodonosnikov višje od običajnih. Izjema so bili vodonosniki Vipave in Ajdovščine, Sorškega polja, prodnega zasipa Kamniške Bistrice ter manjša območja vodonosnikov v severovzhodni Sloveniji, kjer se je povprečna letna gladina podzemne vode v letu 2023 uvrstila v območje običajnih povprečnih letnih višin referenčnega obdobja meritev 1991–2020. Nizkih količin podzemne vode v medzrnskih vodonosnikih nismo beležili. Najvišje gladine podzemne vode smo beležili mesecu avgustu, ko so večji del države prizadele izjemne poplave. V tem času smo na več kot polovici samodejnih hidroloških merilnih postaj podzemnih voda s pričetkom izvajanja meritev pred letom 2000 izmerili novo maksimalno avgustovsko vodno gladino, gladine podzemne vode so se v tem mesecu ponekod v plitvih vodonosnikih Pomurja in Savinjske kotline dvignile do površine terena. Ugodno količinsko stanje je leta 2023, podobno kot v medzrnskih, prevladovalo tudi v kraško razpoklinskih vodonosnikih. Kraški izviri so se zaradi nadpovprečnega obnavljanja z infiltracijo padavin in dobre namočenosti tal hitro in intenzivno odzivali na napajanje iz prispevnih kraških zaledij. Pretoki izvirov so bili večino leta 2023 veliki v primerjavi z referenčnimi obdobnimi vrednostmi. Viški pretokov so bili na območju kraških izvirov Kamniško Savinjskih Alp, Karavank, Suhe krajine in Notranjske doseženi avgusta, na območju Julijskih Alp, jugovzhodne Dolenjske in Bele krajine v zadnjem tromesečju leta (slika 1), v slovenski Istri in na Krasu pa so bili znatni viški vodnih količin poleg omenjenih zabeleženi tudi v mesecu januarju. Na jugozahodu države je bil presežek povprečnih letnih pretokov kraških izvirov v letu 2023 manjši kot v ostalem kraškem delu države zaradi manjšega presežka letnega napajanja podzemne vode z infiltracijo padavin tega območja. Z Slika 1. Izvir Bohinjske Bistrice 3. novembra 2023; Foto: K. Kroflič Figure 1. Bohinjska Bistrica spring on 3 November 2023; Photo: K. Kroflič 132 Agencija Republike Slovenije za okolje Napajanje vodonosnikov je bilo v večjem delu države leta 2023 večje od običajnega. Najbolj intenzivno so se napajali kraški vodonosniki na območju Karavank in vzhodnega dela Kamniško Savinjskih Alp, kjer je letni presežek padavin presegal dve petini običajnih letnih količin. K temu so v večji meri pripevale izjemne padavine med 3. in 5. avgustom, ko smo se marsikje po državi soočali z najhujšimi in najbolj razširjenimi poplavami v zgodovini izvajanja meritev. Najmanjše količine napajanja so na letni ravni prejeli vodonosniki na jugozahodu države, kjer je presežek letnih padavin znašal med eno desetino in eno petino referenčnih dolgoletnih vrednosti. V visokogorju je pozimi leta 2023 padla običajna količina snežnih padavin (slika 3). Pretoki kraških izvirov so bili letu 2023 večji od dolgoletnih referenčnih vrednosti. Količinsko je od povprečja najbolj odstopalo kraško visokogorje Kamniško Savinjskih Alp in Karavank, najmanj pa jugozahod države (izvir Rižane). Časovna dinamika nihanja hidroloških parametrov kraških izvirov je bila leta 2023 odraz regionalnih in podnebnih značilnosti v prispevnih kraških zaledjih ter razsežnosti posameznih vodonosnikov. Na območju Dinarskega krasa je vse do meseca junija prevladovalo ugodno količinsko stanje podzemne vode, ko so bile višine vodnih gladin višje od dolgoletnega povprečja (slika 2). V večjem delu Dolenjske je bilo v tem obdobju največje povečanje izdatnosti kraških izvirov v mesecu maju, medtem ko je bil višek izdatnosti na območju jugozahoda države zabeležen januarja. Sledilo je obdobje do sredine oktobra, ko se je počasni bazni pretok vode iz kraških vodonosnikov pričakovano postopoma zniževal, trend zniževanja pa je bil mestoma julija, povsod po državi pa meseca avgusta prekinjen z znatnim in hitrim povečanjem pretokov kraških izvirov zaradi izjemnih poletnih padavin. Julija smo se marsikje na vzhodu države soočali s hudourniškimi poplavami, avgusta pa z izjemnimi, mestoma ekstremnimi poplavami večjega obsega. Od sredine oktobra do konca leta 2023 so se kraški vodonosniki ponovno izraziteje polnili z vodo. V tem času so bili pretoki kraških izvirov povsod po državi večino časa večji od povprečnih. Na več kraških izvirih na vzhodu Dolenjske in Bele krajine je bil v prvi polovici decembra zabeležen letni maksimum vodnatosti. Zaradi specifičnega režima iztoka podzemne vode na območju visokogorja, ki je povezan predvsem z odlaganjem snega v prispevnih zaledjih vodnih virov, smo na območju izvirov Kamniških Alp največje izdatnosti izvira Kamniške Bistrice, poleg izrazitih poletnih in jesenskih viškov, beležili tudi v mesecu maju, ko se je v visokogorju talil sneg. Najnižje izdatnosti kraških izvirov smo za razliko od območja Dinarskega krasa na območju Alp beležili v februarju oziroma marcu, ko so nizke temperature zraka preprečevale odtok snežnih padavin v vodonosnike. Vpliv taljenja snega smo na teh merilnih postajah posredno beležili tudi s parametrom električne prevodnosti vode (SEP), mestoma pa tudi temperature (T) vode. Na območju izvirov Alpskega krasa je bil tako zabeležen nižek vrednosti SEP in T ob koncu pomladi oziroma začetku poletja. V vodonosnikih Dinarskega krasa je parameter SEP v letu 2023 nihal v odvisnosti od padavinskih dogodkov v prispevnem zaledju, trend nihanja temperature vode pa je sledil trendu nihanja temperature zraka z najnižjimi vrednostmi v zimskih, najvišjimi pa v poletnih mesecih leta. Izjema je bilo območje Krasa, kjer so hidrološke meritve odražale napajanje vodonosnika iz reke Soče v času nizkih vodnih razmer. Najnižje vrednosti SEP na tem merilnem mestu smo tako beležili konec avgusta po nastopu izjemnih avgustovskih padavin, ko je bil delež vode iz reke Soče, za katero je značilna nižja vrednost SEP, največji (slika 2). 133 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 2. Nihanje vodne gladine (modro), temperature (rdeče) in specifične električne prevodnosti (zeleno) na izbranih merilnih mestih količinskega stanja kraških vodonosnikov v letu 2023 Figure 2. Water level (blue), temperature (red) and specific electric conductivity (green) oscillation on selected measuring stations of quantitative status in karstic aquifers in year 2023 134 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 3. Izvir Zelenci 4. februarja 2023; Foto: U. Pavlič Figure 3. Zelenci spring on 4 February 2023; Photo: U. Pavlič V večini aluvialnih vodonosnikov po državi so bile povprečne letne gladine podzemne vode leta 2023 višje od referenčnih vrednosti obdobja 1991–2020. Nizkih povprečnih letnih gladin v teh vodonosnikih nismo beležili. Visoke gladine podzemne vode, ki jih definiramo s kazalnikom višine gladin višjih od 25. percentila referenčnega obdobja meritev, so prevladovale v vodonosnikih Kranjskega, Ljubljanskega, Vodiškega in Braslovškega polja, na območju Krške kotline, v večjem delu vodonosnikov Savinjske in Dravske kotline ter v delu Vrbanskega platoja. V ostalih medzrnskih vodonosnikih so leta 2023 povprečne letne višine gladin sovpadale z običajnim vodnim stanjem, definiranim z razponom med 25. in 75. percentilom obdobnih referenčnih meritev (slika 7). Tudi mesečni pregled višin gladin podzemne vode kaže, da smo na večini merilnih postaj v letu 2023 beležili ugodne razmere vodnih količin v primerjavi z istim mesecem primerjalnega obdobja (slika 6). Bolj kot prva je bila ugodna druga polovica leta. Gladine podzemne vode v globljih vodonosnikih Ljubljanske, Dravske in Krške kotline so bile pretežni del leta 2023 višje od značilnih sezonskih višin referenčnega obdobja meritev. Večjo izjemo so predstavljali deli Kranjskega in Sorškega polja ter prodnega zasipa Kamniške Bistrice, kjer smo v prvi polovici leta občasno še beležili gladine nižje od običajnih za ta letni čas zaradi postopnega in dolgotrajnega obnavljanja vodonosnikov po izraziti - mestoma ekstremni suši podzemne vode iz leta 2022, ki je najizraziteje prizadela ravno ta del države. Zaradi nadpovprečnega napajanja s prenicanjem padavin so se tudi ti vodonosniki v drugi polovici koledarskega leta znatno napolnili z vodo. Nadpovprečno visoke višine gladin smo tekom večine leta spremljali še na območju Savinjske in Murske kotline, izrazit letni višek je bil v teh vodonosnikih zabeležen nekaj dni po obsežni avgustovski ujmi. V plitvih vodonosnikih Vipave in Ajdovščine ter mestoma na Apaškem polju so bile gladine podzemne vode v začetku pomladi nizke, poleti in v začetku jeseni običajno visoke, ob koncu leta pa nadpovprečno visoke za primerljiv letni čas. 135 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 4. Srednje dnevne gladine podzemnih voda (m.n.v.) v letu 2023 v primerjavi z značilnimi percentilnimi vrednostmi gladin primerjalnega obdobja 1991–2020, zglajenimi s 7 dnevnim drsečim povprečjem in dnevno vsoto padavin območja vodonosnika; Več na: https://meteo.arso.gov.si/met/sl/watercycle/diagrams/varstat/ Figure 4. Daily mean groundwater level (m a.s.l.) in year 2023 in relation to percentile values for the comparative period 1991–2020, smoothed with 7 days moving average and daily precipitation amount in the aquifer area; More information: https://meteo.arso.gov.si/met/sl/watercycle/diagrams/varstat/ 136 Agencija Republike Slovenije za okolje Analiza meritev gladin podzemne vode na samodejnih merilnih postajah medzrnskih vodonosnikov z začetkom izvajanja meritev pred letom 2000 kaže, da smo avgusta 2023, ko smo se marsikje po državi soočali z največjo povodnjo do sedaj, na 58 % postaj (38 od 65) zabeležili nove najvišje avgustovske višine gladin podzemne vode od začetka izvajanja meritev dalje. Nove ekstremne avgustovske gladine so bile izmerjene v vodonosnikih Pomurja, Podravja, Savinjske in Ljubljanske kotline. Avgustu je s 24 % sledil maj, temu pa z 18 % mesec januar (slika 6). Tudi maja in aprila smo ekstremno visoke maksimalne višine mesečnih gladin večinoma beležili v vodonosnikih severovzhodne in osrednje Slovenije. V času izjemno visokih avgustovskih količin podzemne vode, se je vodna gladina na območju plitvih vodonosnikov Pomurja in Savinjske kotline, kjer se le-ta že sicer nahaja razmeroma blizu površja, mestoma zvišala do samega površja terena, mestoma pa se le-temu zelo približala. Podzemna voda se je avgusta dvignila do površja v Medlogu, Levcu in Žalcu v Spodnjesavinjski dolini in v Veščici na Murskem polju. Slika 5. Delež samodejnih merilnih postaj s pričetkom delovanja pred letom 2000, na katerih smo v posameznem mesecu leta 2023 zabeležili pet najvišjih gladin podzemne vode (Rang) od začetka izvajanja meritev Figure 5. The percentage of automatic measuring stations with the start of observation before 2000 at which highest groundwater levels (Rang) were recorded in singular month of the year 2023 in the long-term measuring period SUMMARY High groundwater quantitative levels prevailed in alluvial aquifers in year 2023 compared to long-term reference measurements. Higher average annual groundwater levels than normal predominated in Kranjsko, Vodiško and Ljubljansko polje and in Krško and Savinja basins. Normal groundwater quantities predominated in aquifers of Vipava and Ajdovščina, Sorško polje, gravel deposit of Kamniška Bistrica river and in smaller aquifer areas in NE of Slovenia (Figure 7). In August, where parts of the country was affected by exceptional floods, new highest August groundwater level was measured on more than half of automatic stations which started to operate before year 2000 (Figure 6). Favorable quantitative status prevailed in karstic aquifers as well in year 2023. Discharges of karst springs were above average compared to reference values most time of the year (Figure 2). In SW of the country, the excess of the average annual flow compared to the reference values was the smallest, as the annual groundwater recharge was lower there than in other karst areas in the country. 137 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 6. Indeks SGI, standardiziran odklon povprečne mesečne gladine podzemne vode od dolgoletnega povprečja v obdobju 1981–2023. Več na: https://www.meteo.si/met/sl/watercycle/diagrams/sgi/ Figure 6. SGI index, standardized deviation of the average monthly groundwater level from the long-term average in the period 1981–2023. More information: https://www.meteo.si/met/sl/watercycle/diagrams/sgi/ 138 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 7. Povprečne gladine podzemne vode v letu 2023 v večjih medzrnskih vodonosnikih v primerjavi z značilnimi percentilnimi vrednostmi obdobja 1991–2020 Figure 7. Average groundwater levels in year 2023 in important alluvial aquifers compared with characteristic longterm percentile values in period 1991–2020 139 ONESNAŽENOST ZRAKA AIR POLLUTION ONESNAŽENOST ZRAKA V DECEMBRU 2023 Air pollution in December 2023 Tanja Koleša akovost zraka je bila v decembru glede na prejšnje mesece slabša. Zaradi večje potrebe po ogrevanju in vremenske situacije s temperaturnim obratom, ki onemogoča razredčevanje izpustov, so bile povišane ravni delcev PM10 in PM2.5. Na večini urbanih merilnih mest je prišlo do preseganja mejne dnevne vrednosti za delce PM10. Največ, 12-krat, v Črni na Koroškem. Vsota prekoračitev mejne dnevne vrednosti za delce PM10 za leto 2023 na nobenem merilnem mestu ni presegla števila 35, ki je dovoljeno za celo leto. Največ, 25 preseganj, je zabeleženih na prometnem merilnem mestu v Murski Soboti ob Cankarjevi cesti. K Onesnaženost zraka z ozonom, dušikovimi oksidi, žveplovim dioksidom, ogljikovim monoksidom in benzenom je bila v decembru nizka in nikjer ni presegla dovoljenih mejnih vrednosti. Najvišja urna raven dušikovega dioksida je bila izmerjena na merilnem mestu Ljubljana Center. Merilna mreža Podatke posredoval in odgovarja za meritve DMKZ EIS TEŠ, EIS TEB, TE-TOL, OMS Ljubljana, Občina Medvode MO Maribor, Občina Ruše, MO Ptuj EIS Anhovo Agencija Republike Slovenije za okolje (ARSO) Elektroinštitut Milan Vidmar Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano Služba za ekologijo podjetja Anhovo LEGENDA: DMKZ EIS TEŠ EIS TEB MO Maribor EIS Anhovo OMS Ljubljana TE-TOL MO Ptuj Državna merilna mreža za spremljanje kakovosti zraka Ekološko informacijski sistem Termoelektrarne Šoštanj Ekološko informacijski sistem Termoelektrarne Brestanica Merilna mreža Mestne občine Maribor Ekološko informacijski sistem podjetja Anhovo Okoljski merilni sistem Mestne občine Ljubljana Okoljski merilni sistem Termoelektrarne Toplarne Ljubljana Merilna mreža Mestne občine Ptuj 140 Agencija Republike Slovenije za okolje Merilne mreže: DMKZ, EIS TEŠ, EIS TEB, TE-TOL, MO Maribor, OMS Ljubljana, Občina Medvode, EIS Anhovo, Občina Ruše in MO Ptuj Delci PM10 in PM2,5 V decembru so bile tri epizode povišanih ravni delcev. Na večini urbanih merilnih mest je v decembru prišlo do preseganja mejne dnevne vrednosti za delce PM10, ki znaša 50 µg/m3. Največ 12-krat v Črni na Koroškem, kjer je bila 27. decembra tudi izmerjena najvišja dnevna vrednost 83 µg/m3. V letu 2023 je zabeleženih največ preseganj mejne dnevne vrednosti,za delce PM10 na prometnem merilnem mestu ob Cankarjevi cesti v Murski Soboti (25). Dovoljeno število vseh preseganj v koledarskem letu je 35. V prvi epizodi povišanih ravni delcev, od 6. decembra do 8. decembra, smo zabeležili visoke ravni delcev PM10 zgolj na območju Murske Sobote (Cankarjeva in Rakičan). Podrobnejša analiza je pokazala, da so bile na severovzhodu Slovenije v primerjavi s preostalimi lokacijami v Sloveniji temperature občutno nižje, kar je posledično privedlo do povečanih izpustov in temperaturnega obrata. Še posebej se je to odražalo v porastu ravni delcev PM10 v večernih terminih, ko je temperaturni obrat najbolj izrazit in se izpusti akumulirajo predvsem pri tleh. Zaradi tega so bile na lokaciji Murska Sobota Cankarjeva prav vse tri dni presežene dnevne mejne vrednosti ravni delcev PM 10. V preostalem delu Slovenije so bile na lokacijah merilne mreže temperature ves čas višje, kar se je odražalo v nižjih ravneh delcev PM10. Druga epizoda s prevladujočim stabilnim ozračjem, ki so jo spremljali izraziti temperaturni obrati in šibki vetrovi, je trajala od 18. decembra do 20. decembra. Radiosondažne meritve v Ljubljani so v tem obdobju pokazale, da je bilo v jutranjem času približno 500 m nad kopnim celo do 12 °C topleje kot pri tleh (slika 1). To je bil tudi vzrok za preseganje mejnih dnevnih vrednosti PM10 na večini merilnih postaj celinske Slovenije. Izjema je bila lokacija v Celju, kjer smo zabeležili preseganje mejne vrednosti zgolj 20. decembra. Razlog je bil jugozahodni veter, ki je 18. in 19. decembra čez dan prepihal Celjsko kotlino. Slika 1. Radiosondaža 19. december, 2023 Figure 1. Radiosonde data on December 19, 2023 V tretji epizodi je prišlo do preseganj dnevne mejne vrednosti na Primorskem (Nova Gorica in Koper). Od 27. decembra do 30. decembra so bili naši kraji pod vplivom območja visokega zračnega tlaka, ki je vtrajalo nad južno Evropo in Sredozemljem. Od jugozahoda je dotekal k nam topel in razmeroma vlažen zraka. S prevladujočimi zahodnimi vetrovi po celotni višini zračnega stolpca je na Primorsko zanašalo onesnaženje iznad Padske nižine. Kakovost zraka se je najbolj poslabšala 29. decembra, ko je bila na prometnem merilnem mestu ob Vojkovi cesti v Novi Gorici izmerjena dnevna vrednost 71 µg/m3. 141 Agencija Republike Slovenije za okolje Povprečne mesečne ravni delcev PM2.5 so bile decembra na več urbanih merilnih mestih višje od predpisane mejne letne vrednosti 20 µg/m3. Najvišja povprečna mesečna vrednost delcev PM2,5, 41 µg/m3, je bila zabeležena na prometnem merilnem mestu v Murski Soboti ob Cankarjevi cesti. Onesnaženost zraka z delci PM10 in PM2,5 je prikazana v preglednicah 1 in 2 ter na slikah 2, 3 in 4. Ozon V decembru so bile ravni ozona nizke in nikjer ni bila presežena 8-urna ciljna vrednost 120 µg/m3 (preglednica 3 in slika 5). Najvišja 8-urna vrednost (96 µg/m3) je bila v decembru izmerjena na Krvavcu. Dušikovi oksidi Na vseh merilnih mestih so bile ravni NO2 pod zakonsko dovoljenimi vrednostmi. Najvišja urna vrednost (104 µg/m3) in najvišja povprečna mesečna vrednost NO2 (41 µg/m3) sta bili izmerjeni na prometnem merilnem mestu Ljubljana Center. Mejna urna vrednost je 200 µg/m3. Ravni NOx na merilnih mestih, ki so reprezentativna za oceno vpliva na vegetacijo, so bile nizke. Vrednosti dušikovih oksidov so prikazane v preglednici 4 in na sliki 6. Žveplov dioksid Razen kratkotrajnih povišanj v okolici Termoelektrarne Šoštanj TEŠ je bila onesnaženost zraka z žveplovim dioksidom v decembru nizka. Najvišja urna vrednost 112 µg/m3 je bila izmerjena na merilnem mestu Zavodnje, ki je na vplivnem območju TEŠ. Mejna urna vrednost je 350 µg/m3. Ravni SO2 prikazujeta preglednica 5 in slika 7. Ogljikov monoksid Ravni ogljikovega monoksida so bile v decembru na edinem merilnem mestu, kjer potejako meritve (Ljubljana Bežigrad), precej pod mejno 8-urno vrednostjo. Prikazane so v preglednici 6. Ogljikovodiki Povprečna mesečna raven benzena je bila v decembru na štirih merilnih mestih, kjer so potekale meritve, nižja od predpisane mejne letne vrednosti, ki je 5 µg/m3. Najvišja povprečna mesečna raven benzena je bila decembra izmerjena na merilnem mestu Medvode, in je znašala 3,5 µg/m3. Povprečne mesečne ravni so prikazane v preglednici 7. 142 Agencija Republike Slovenije za okolje Preglednica 1. Ravni delcev PM10 v µg/m3 v decembru 2023 Table 1. Pollution level of PM10 in µg/m3 in December 2023 MERILNA MREŽA /MEASURNIG NETWORK DMKZ OMS Ljubljana Občina Medvode EIS TEŠ TE-TOL MO Maribor Občina Miklavž na Dravskem polju MO Ptuj Občina Ruše Salonit Mesec / Month Postaja/ Station CE bolnica CE Ljubljanska Črna na Koroškem* Hrastnik IB Gregorčičeva IB Rečica Iskrba Koper Kranj LJ Bežigrad LJ Celovška LJ Vič MB Titova MB Vrbanski** MS Cankarjeva MS Rakičan NG Grčna NG Vojkova Novo mesto Ptuj Trbovlje Velenje Zagorje Žerjav LJ Center Medvode Pesje Škale Šoštanj Mobilna postaja Zadobrova Tezno Miklavž na Dravskem polju*** Spuhlja Ruše Morsko Gorenje Polje Dan / 24 hours Podr UB UT UT UB UT SI RB UB UB UB UT UB UT UB UT RB UB UT UB UB UB UB UT RI UT SB SB SB SI SB RB UB % pod 100 100 90 100 100 100 94 94 100 100 100 100 97 55 100 100 90 100 100 100 100 100 100 100 100 98 100 100 100 100 97 100 Cp 28 28 46 21 27 16 5 20 26 29 30 27 22 13 39 31 29 32 24 27 26 15 26 24 38 28 14 11 17 15 26 29 Cmax 57 53 83 48 54 41 15 47 54 59 60 62 41 25 65 56 68 71 48 51 65 30 55 36 75 51 30 23 30 27 58 45 >MV 1 1 12 0 2 0 0 0 1 3 3 2 0 0 7 1 2 1 0 2 3 0 1 0 5 1 0 0 0 0 2 0 >MV ∑od 1.jan. 12 8 — 1 6 2 0 12 6 14 16 11 1 0 25 6 13 15 0 8 7 0 5 8 22 4 0 0 0 0 9 4 UT 0 0 0 0 7 ST RB RI RI 100 100 100 100 34 13 20 21 64 40 50 53 5 0 0 2 19 0 6 11 *V Črni na Koroškem so bile s 1. 9. 2023 vzpostavljene meritve delcev PM10. **V Mariboru na Vrbanskem platoju je prišlo do okvare merilnika, podatki so informativni. **Meritve na merilnem mestu Miklavž na Dravskem polju so potekale do 1. 5. 2023. Število preseganj mejne dnevne vrednosti je podano za prve štiri mesece leta. 143 Agencija Republike Slovenije za okolje Preglednica 2. Ravni delcev PM2,5 v µg/m3 v decembru 2023 Table 2. Pollution level of PM2,5 in µg/m3 in December 2023 MERILNA MREŽA/ Postaja/Station MEASURING NETWORK CE bolnica CE Ljubljanska* IB Rečica Iskrba Koper Kranj LJ Bežigrad LJ Celovška* LJ Vič DKMZ MB Titova MB Vrbanski MS Cankarjeva MS Rakičan* NG Grčna* Novo mesto Ptuj Trbovlje* Zagorje* OMS Ljubljana LJ Center Pesje Škale EIS TEŠ Šoštanj Mobilna postaja Podr. UB UT SI RB UB UB UB UT UB UT UB UT RB UT UB UB UB UT UT SB SB SI SB % pod Cp Cmax 24 ur 100 — 100 94 100 100 100 — 100 100 100 100 — 100 100 100 — — 100 100 100 100 100 23 — 14 4 19 24 22 — 25 16 13 41 — 22 26 24 — — 36 13 10 14 13 46 — 30 9 65 50 48 — 59 40 35 77 — 54 53 48 — — 83 31 24 26 25 *Ni podatkov zaradi težav z merilnikom. Preglednica 3. Ravni O3 v µg/m3 v decembru 2023 Table 3. Pollution level of O3 in µg/m3 in December 2023 MERILNA MREŽA/ MEASURING NETWORK DKMZ EIS TEŠ EIS TEB TE-TOL MO Maribor Postaja/ Station CE bolnica Iskrba Koper Krvavec LJ Bežigrad MB Vrbanski MS Rakičan NG Grčna Novo mesto Otlica Zagorje Zavodnje Velenje Mobilna postaja Sv. Mohor Zadobrova Pohorje Tezno Podr. UB RB UB RB UB UB RB UB UB RB UT RI UB SB RB RB RB UB Mesec/ month 1 ura / 1 hour % pod Cp 100 100 100 100 100 100 99 100 100 99 100 99 100 100 97 100 95 95 17 34 35 78 15 26 14 12 16 65 18 56 23 18 41 16 60 14 144 Cmax 75 86 81 97 78 77 72 76 69 92 71 92 77 69 78 77 84 75 8 ur / 8 hours >OV >AV Cmax >CV >CV ∑od 1. jan. 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 69 85 78 96 71 74 67 73 65 89 67 88 64 63 77 71 80 57 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 11 10 57 50 20 9 12 37 5 54 7 18 11 8 8 13 3 8 Agencija Republike Slovenije za okolje Preglednica 4. Ravni NO2 in NOx v µg/m3 v decembru 2023 Table 4. Pollution level of NO2 and NOx in µg/m3 in December 2023 NO2 MERILNA MREŽA/ MEASURNIG Postaja/ Station NETWORK DMKZ OMS Ljubljana EIS TEŠ EIS TEB MO Celje TE-TOL MO Maribor Podr CE bolnica Koper LJ Bežigrad LJ Celovška MB Titova MB Vrbanski MS Rakičan NG Grčna Novo mesto Zagorje LJ Center Šoštanj Zavodnje Škale Mobilna postaja Sv. Mohor AMP Gaji Zadobrova Tezno UB UB UB UT UT UB RB UB UB UT UT SI RI SB SB RB UB RB UB Mesec / Month NOx 1 ura / 1 hour % pod Cp Cmax 100 100 100 99 100 100 99 100 100 100 100 98 99 99 100 100 100 100 95 28 22 32 40 30 13 19 33 14 22 41 14 6 10 16 9 21 27 28 85 73 73 98 84 43 53 76 45 59 104 37 26 38 39 33 62 64 81 >MV >MV ∑od 1. jan. 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 3 ure / 3 hours Mesec / Month >AV Cp 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 79 32 82 132 72 15 39 88 25 63 147 24 7 12 27 11 55 67 82 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Preglednica 5. Ravni SO2 v µg/m3 v decembru 2023 Table 5. Pollution level of SO2 in µg/m3 in December 2023 MERILNA MREŽA/ MEASURNIG Postaja/ NETWORK Station CE bolnica DMKZ Iskrba Zagorje OMS Ljubljana LJ Center Šoštanj Topolšica Zavodnje Veliki vrh EIS TEŠ Graška gora Velenje Pesje Škale Mobilna post. EIS TEB Sv. Mohor MO Celje AMP Gaji TE-TOL Zadobrova Mesec / Month 3 ure / 3 hours 1 ura / 1 hour Podr % pod Cp Cmax >MV >MV ∑od 1. jan. UB RB UT UT SI SB RI RI RI UB SB SB SB RB UB RB 100 94 100 100 100 100 99 100 99 100 100 100 100 100 100 100 2 0 0 2 2 2 6 5 4 3 7 5 4 2 2 4 15 1 2 6 19 6 112 23 22 8 16 10 14 5 8 9 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 Dan / 24 hours >AV Cmax >MV >MV ∑od 1. jan. 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 4 1 1 4 6 4 19 11 6 4 11 6 7 3 6 5 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Preglednica 6. Ravni CO v mg/m3 v decembru 2023 Table 6. Pollution level of CO (mg/m3) in December 2023 MERILNA MREŽA/ MEASURNIG Postaja/ Station NETWORK DMKZ LJ Bežigrad Mesec / Month 8 ur / 8 hours Podr %pod Cp Cmax >MV UB 100 0,6 1,7 0 145 Agencija Republike Slovenije za okolje Preglednica 7. Ravni nekaterih ogljikovodikov v µg/m3 v decembru 2023 Table 7. Pollution level of some Hydrocarbons in µg/m3 in December 2023 MERILNA MREŽA/ MEASURNIG NETWORK DKMZ OMS Ljubljana Občina Medvode Postaja/ Station Iskrba LJ Bežigrad MB Titova LJ Center Medvode Podr. %pod Benzen Toluen Etil-benzen M,p-ksilen o-ksilen RB UB UT UT SB 80 90 92 100 93 0,5 2,6 1,9 2,7 3,5 0,3 3,6 1,9 4,3 4,0 0,1 0,6 0,6 0,2 1,4 0,1 2,1 1,7 1,1 0,6 0,0 0,6 0,5 — 0,0 Slika 2. Povprečne mesečne ravni delcev PM10 v decembru 2023 in število prekoračitev mejne dnevne vrednosti od začetka leta 2023 Figure 2. Mean PM10 pollution level in December 2023 and the number of 24-hrs limit value exceedances from the beginning 2023 146 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 3. Povprečne dnevne ravni delcev PM10 (g/m3) in padavine v decembru 2023 Figure 3. Mean daily pollution level of PM10 (g/m3) and precipitation in December 2023 Slika 4. Povprečne dnevne ravni delcev PM2,5 (g/m3) v decembru 2023 Figure 4. Mean daily pollution level of PM2,5 (g/m3) in December 2023 147 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 5. Število prekoračitev opozorilne urne ravni v decembru 2023 in število prekoračitev ciljne osemurne ravni O3 od začetka leta 2023. Figure 5. The number of exceedances of 1-hr information threshold in December 2023 and the number of exceedances of 8-hrs target O3 pollution level from the beginning of 2023. Slika 6. Povprečne mesečne in najvišje urne ravni NO2 ter število prekoračitev mejne urne ravni v decembru 2023 Figure 6. Mean NO2 pollution level and 1-hr maximums in December 2023 with the number of 1-hr limit value exceedences 148 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 7. Povprečne mesečne, najvišje dnevne in najvišje urne ravni SO2 v decembru 2023 Figure 7. Mean SO2 pollution level, 24-hrs maximums, and 1-hour maximums in December 2023 Preglednice in slike Oznake pri preglednicah/Legend to tables: % pod Cp Cmax >MV >AV >OV >CV AOT40 podr * odstotek veljavnih urnih podatkov, ki ne vključuje izgube podatkov zaradi rednega umerjanja/ percentage of valid hourly data not including losses due to regular calibrations povprečna mesečna reven / average monthly pollution level maksimalna raven / maximal pollution level število primerov s prekoračeno mejno vrednostjo / number of limit value exceedances število primerov s prekoračeno alarmno vrednostjo / number of alert threshold exceedances število primerov s prekoračeno opozorilno vrednostjo / number of information threshold exceedances število primerov s prekoračeno ciljno vrednostjo / number of target value exceedances vsota [µg/m3.ure] razlik med urnimi vrednostmi, ki presegajo 80 µg/m3 in vrednostjo 80 µg/m3 in so izmerjene med 8.00 in 20.00 po srednjeevropskem zimskem času. Po Uredbi o kakovosti zunanjega zraka (Ur.l.RS 9/2011) se vsota računa od 5. do 7. meseca. Mejna vrednost za varstvo rastlin je 18.000 µg/m3.h. področje: U–mestno, S–primestno, B–ozadje, T–prometno, R–podeželsko, I–industrijsko / area: U–urban, S– suburban, B–background, T–traffic, R–rural, I–industrial premalo veljavnih meritev; informativni podatek / less than required data; for information only Mejne, alarmne in ciljne vrednosti v µg/m3: Limit values, alert thresholds, and target values of pollution levels in µg/m3: Onesnaževalo SO2 NO2 NOx 1 ura / 1 hour 350 (MV) 1 200 (MV)2 3 ure / 3 hours 8 ur / 8 hours 500 (AV) 400 (AV) Dan / 24 hours Leto / Year 125 (MV) 3 20 (MV) 40 (MV) 30 (MV) 10 (MV) (mg/m3) CO 5 (MV) Benzen O3 180(OV), 240(AV), AOT40 120 (CV) 5 40 (CV) 4 50 (MV) Delci PM10 Delci PM2,5 149 40 (MV) 20 (MV) Agencija Republike Slovenije za okolje 1 2 5 – vrednost je lahko presežena 24-krat v enem letu 3 – vrednost je lahko presežena 3-krat v enem letu – vrednost je lahko presežena 18-krat v enem letu 4 – vrednost je lahko presežena 35-krat v enem letu – vrednost je lahko presežena 25-krat v enem letu Krepki rdeči tisk v tabelah označuje preseganje števila dovoljenih prekoračitev mejne vrednosti v koledarskem letu. Bold red print in the following tables indicates the exceeded number of the annually allowed exceedences of limit value. SUMMARY Air quality (except ozone) in December was poorer than in previous months. The heating season started, which caused additional emission of particulate matter mainly from small individual heating devices. The limit daily concentration of PM10 was exceeded on almost all urban monitoring sites, maximum 12times in Črna na Koroškem. In December the level of pollution with PM10 increased at all monitoring sites in the continental Slovenia mostly because of temperature inversion. In 2023 the allowed yearly number of exceedances has not been exceeded at any monitoring site. NO2, NOx, SO2, CO, ozone and benzene pollution level were be¬low the limit values at all stations. The highest concentrations of nitrogen oxides was measured at the Ljubljana Center, which is classified as traffic type of monitoring station. 150 ONESNAŽENOST ZRAKA V LETU 2023 Air pollution in year 2023 Tanja Koleša letu 2023 je bila onesnaženost zraka v Sloveniji podobna kot prejšnja leta. Ravni vseh onesnaževal razen ozona so ustrezale standardom kakovosti, ki jih predpisuje zakonodaja (Preglednica 1). Na posameznih merilnih mestih je drseče povprečje 8-urne ciljne vrednosti v obdobju zadnjih treh let za ozon višje od predpisanega. V letu 2023 na nobenem merilnem mestu ni bilo zabeleženo večje število preseganj mejne dnevne vrednosti za delce PM10 od 35 dovoljenih, medtem ko je v letu 2022 bilo število preseganj večje na enem merilnem mestu. Onesnaževala v zraku so lahko posledica lokalnih izpustov in prizadenejo bližnjo okolico virov onesnaženja ali pa z gibanjem zračnih mas prepotujejo velike razdalje in njihov vpliv tako seže tudi daleč od prvotnih virov. Na kakovost zraka poleg izpustov močno vplivajo tudi vremenske razmere in geografski pogoji, od katerih je odvisno kako učinkovito se onesnaževala v ozračju redčijo. V Ravni delcev PM10 v letu 2022 na nobenem merilnem mestu niso presegle predpisanih vrednosti. Največ prekoračitev mejne dnevne vrednosti za delce PM10 (50 µg/m3), 25, je bilo zabeleženih na prometnem merilnem mestu Murska Sobota Cankarjeva. Dovoljeno število preseganj mejne dnevne vrednosti znaša 35 za koledarsko leto (Slika 2). Kljub temu, da so bile ravni delcev PM10 na večini merilnih mest nižje od predpisanih, pa občasno, predvsem ob neugodnih vremenskih razmerah, še vedno povsod izmerimo ravni onesnaževal, ki so zdravju škodljive. Do večine vseh zabeleženih preseganj v letu 2023 je prišlo v februarju in decembru, ko so bili pogosti temperaturni obrati, ki onemogočajo razredčevanje izpustov iz malih kurilnih naprav in prometa, ki sta največja vira delcev PM10. Tudi letna mejna vrednost za delce PM10 v letu 2023 ni bila presežena na nobenem merilnem mestu (Slika 1). Najvišja povprečna letna vrednost, 27 µg/m3, je bila tako kot vsako leto zabeležena na prometnem merilnem mestu Ljubljana Center. Mejna letna vrednost znaša 40 µg/m3. V letu 2023 so potekale izredne meritve delcev na dveh merilnih mestih v Ilirski Bistrici. Število preseganj mejne dnevne vrednosti za PM 10 je bilo na obeh merilnih mestih med nižjimi v merilni mreži. Od leta 2020 je za delce PM2.5 predpisana nova nižja mejna letna vrednost 20 µg/m3 (pred letom 2020 je znašala 25 µg/m3). Kljub bolj strogemu predpisu, povprečna letna vrednost PM2.5 v letu 2023 ni bila presežena na nobenem merilnem mestu (Slika 3). Najvišja povprečna letna raven 18 µg/m3 je bila med vsemi merilnimi mesti, kjer potekajo meritve delcev PM2.5, zabeležena v Ljubljani Center. Do preseganj urne opozorilne vrednosti 180 µg/m3 ozona je v letu 2023 prišlo na treh merilnih mestihv Kopru (16), na Otlici (11) in v Novi Gorici (4) (Slika 4). 8-urna raven je bila v letu 2023 prekoračena povsod, največ 57 krat v Kopru. V poletnem času so bila preseganja 8 urne vrednosti najbolj pogosto zabeležena v višje ležečih krajih ter na Primorskem in Obali, kjer je zrak z ozonom v Sloveniji najbolj onesnažen (Slika 5). Ravni dušikovega dioksida (NO2) v letu 2023 niso presegle mejne letne vrednosti 40 µg/m3 na nobenem merilnem mestu. Najvišje ravni so izmerjene na merilnih mestih izpostavljenim cestnemu prometu, ker je promet glavni vir dušikovih oksidov. Čezmerna onesnaženost je običajno problem večjih mest in aglomeracij. Najvišja povprečna letna vrednost je bila v letu 2023 izmerjena na prometno zelo obremenjenem merilnem mestu Ljubljana Center, kjer je znašala 38 µg/m3. Na drugih merilnih mestih so bile izmerjene ravni nižje (Slika 6). Za dušikove okside (NOx) je zaradi vpliva na rastlinje določena kritična vrednost kot povprečna letna vrednost na za to reprezentativnih merilnih mestih (Murska Sobota Rakičan in Koper), kjer so bile tako kot prejšnja leta, ravni pod to vrednostjo. 151 Agencija Republike Slovenije za okolje Meritve ogljikovega monoksida potekajo le na enem merilnem mestu in sicer v Ljubljani Bežigrad. V letu 2023 so bile izmerjene ravni CO precej pod mejno vrednostjo. Najvišja 8-urna raven je znašala 1,7 mg/m3 kar je manj od četrtine mejne vrednosti. Letna in dnevna mejna vrednost za žveplov dioksid (SO2) v letu 2023 ni bila presežena na nobenem merilnem mestu. Do preseganj urne mejne vrednosti je prišlo enkrat na merilnem mestu Škale, ki je pod vplivom Termoelektrarne Šoštanj. Mejna urna vrednost znaša 350 µg/m3 in je lahko presežena 24-krat v koledarskem letu. Od začetka meritev so se povprečne letne ravni žveplovega dioksida močno zmanjšale. Na merilnih mestih DMKZ (ARSO) so ravni do leta 2007 padale, nato pa so se ustalile na zelo nizki ravni. Benzen se meri na petih merilnih mestih: Iskrba, Ljubljana Bežigrad, Ljubljana Center, Maribor Center in Medvode. Povprečna letna vrednost benzena je leta 2023 je na vseh urbanih merilnih mestih znašala približno petino letne mejne vrednosti, ki znaša 5 µg/m3. Poročilo smo sestavili na podlagi začasnih, še ne dokončno preverjenih podatkov iz državne merilne mreže za spremljanje kakovosti zraka (DMKZ) Agencije Republike Slovenije za okolje (ARSO) in iz podatkov drugih merilnih mrež. Rezultatov kemijske analize delcev PM10 in PM2,5 za leto 2023 še nimamo, zato bodo ti podatki objavljeni v letnem poročilu Kakovost zraka v Sloveniji v letu 2023, ki bo kot vsako leto objavljeno tudi na spletni strani ARSO. Poročilo je sestavljeno na podlagi podatkov iz naslednjih merilnih mrež: Merilna mreža Podatke posredoval in odgovarja za meritve DMKZ EIS TEŠ, EIS TEB, TE-TOL, OMS Ljubljana, Občina Medvode MO Maribor, Občina Ruše, MO Ptuj EIS Anhovo Agencija Republike Slovenije za okolje (ARSO) Elektroinštitut Milan Vidmar Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano Služba za ekologijo podjetja Anhovo LEGENDA: DMKZ EIS TEŠ EIS TEB MO Maribor EIS Anhovo OMS Ljubljana TE-TOL MO Ptuj Državna merilna mreža za spremljanje kakovosti zraka Ekološko informacijski sistem Termoelektrarne Šoštanj Ekološko informacijski sistem Termoelektrarne Brestanica Merilna mreža Mestne občine Maribor Ekološko informacijski sistem podjetja Anhovo Okoljski merilni sistem Mestne občine Ljubljana Okoljski merilni sistem Termoelektrarne Toplarne Ljubljana Merilna mreža Mestne občine Ptuj 152 Agencija Republike Slovenije za okolje Preglednice in slike Oznake pri preglednicah/Legend to tables: % pod Cp Cmax >MV >AV >OV >CV AOT40 podr * odstotek veljavnih urnih podatkov, ki ne vključuje izgube podatkov zaradi rednega umerjanja/ percentage of valid hourly data not including losses due to regular calibrations povprečna mesečna reven / average monthly pollution level maksimalna raven / maximal pollution level število primerov s prekoračeno mejno vrednostjo / number of limit value exceedances število primerov s prekoračeno alarmno vrednostjo / number of alert threshold exceedances število primerov s prekoračeno opozorilno vrednostjo / number of information threshold exceedances število primerov s prekoračeno ciljno vrednostjo / number of target value exceedances vsota [µg/m3.ure] razlik med urnimi vrednostmi, ki presegajo 80 µg/m3 in vrednostjo 80 µg/m3 in so izmerjene med 8.00 in 20.00 po srednjeevropskem zimskem času. Po Uredbi o kakovosti zunanjega zraka (Ur.l.RS 9/2011) se vsota računa od 5. do 7. meseca. Mejna vrednost za varstvo rastlin je 18.000 µg/m3.h. področje: U–mestno, S–primestno, B–ozadje, T–prometno, R–podeželsko, I–industrijsko / area: U–urban, S– suburban, B–background, T–traffic, R–rural, I–industrial premalo veljavnih meritev; informativni podatek / less than required data; for information only Mejne, alarmne in ciljne vrednosti v µg/m3: Limit values, alert thresholds, and target values of pollution levels in µg/m3: Onesnaževalo SO2 NO2 NOx 1 ura / 1 hour 350 (MV) 1 200 (MV)2 3 ure / 3 hours 8 ur / 8 hours 500 (AV) 400 (AV) Dan / 24 hours Leto / Year 125 (MV) 3 20 (MV) 40 (MV) 30 (MV) 10 (MV) (mg/m3) CO 5 (MV) Benzen O3 180(OV), 240(AV), AOT40 120 (CV) 40 (CV) 4 50 (MV) Delci PM10 Delci PM2,5 1 2 5 5 40 (MV) 20 (MV) – vrednost je lahko presežena 24-krat v enem letu 3 – vrednost je lahko presežena 3-krat v enem letu – vrednost je lahko presežena 18-krat v enem letu 4 – vrednost je lahko presežena 35-krat v enem letu – vrednost je lahko presežena 25-krat v enem letu Krepki rdeči tisk v tabelah označuje preseganje števila dovoljenih prekoračitev mejne vrednosti v koledarskem letu. Bold red print in the following tables indicates the exceeded number of the annually allowed exceedences of limit value. 153 Agencija Republike Slovenije za okolje Preglednica 1. Pregled ravni različnih onesnaževal (presežene mejne vrednosti so v rdečem tisku), leto 2023 Table 1. Overview of pollution levels of different pollutants (exceedances of limit values are in red), year 2023 Tip območja/ tip mer. mesta site characteristics Merilno mesto / Site OMS Ljubljana DMKZ EIS-TEŠ LJ Center CE bolnica CE Ljubljanska Hrastnik 25* 25* IB Gregorčičeva IB Rečica Iskrba Koper Kranj Krvavec LJ Bežigrad LJ Celovška LJ Vič MB Titova MB Vrbanski MS Cankarjeva MS Rakičan NG Grčna NG Vojkova Novo mesto Otlica Ptuj Trbovlje Velenje Zagorje Žerjav Šoštanj Topolšica Veliki Vrh Zavodnje AMP Šoštanj Velenje Graška Gora Pesje Škale 85* U/T U/B U/T U/B U/T S/I R(REG)/B U/B U/B R(REG)/B U/B U/T U/B U/T U/B U/T R(NC)/B U/B U/T U/B R(REG)/B U/B U/B U/B U/T R/I S/I S/B R(REG)/I R(REG)/I R/I U/B R(REG)/I S/B S/B Delci PM10 Delci PM2.5 leto/ year Cp (µg/m3) leto/ year max (µg/m3) 24 ur/ 24hours >MV leto/ year Cp (µg/m3) 27 21 20 17 21 16 10 17 19 84 77 67 55 66 58 38 75 63 22 12 8 1 6 2 0 12 6 18 14 16 13 20 21 19 20 14 24 19 19 22 17 72 73 69 51 39 82 60 79 87 50 14 16 11 1 0 25 6 13 15 0 13 16 15 12 10 19 15 12 20 17 14 19 22 15 68 65 46 58 78 40 8 7 0 5 8 0 14 15 13 41 0 9 14 11 48 39 0 0 10 9 11 7 13 16 17 16 Dušikov dioksid NO2 Ozon O3 leto/ year Cp (µg/m3) Žveplov dioksid SO2 Benzen C6H6 8 ur/ 8 hours >CV AOT leto/ year µg/m3·h Cp (µg/m3) 0 11 13589 38 20 0 0 85 38 0 16 10 57 16621 31963 2 14 0 0 18 0 0 50 20 26078 19070 21 28 0 0 37 63 0 9 16062 23 7 0 0 47 10 0 4 12 36 17151 24713 10 20 0 0 15 38 0 11 5 54 15520 30026 10 0 14 0 7 11270 17 0 34 2 2 0 0 9 0 13 4 0 5 6 0 7 3 4 5 4 5 5 4 7 4 3 3 4 4 4 5 4 5 4 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 9 0 0 0 154 18 8 11 16832 13151 14951 1 ura/ 1 hour >MV Dušikovi Ogljikov oksidi monoksid NOx CO leto/ 8 ur/ year 8 hours Cp Cmax (µg/m3) (mg/m3) leto/ year Cp (µg/m3) zima/ winter Cp (µg/m3) 1 ura/ 1 hour >MV 24 ur/ 24hours >MV leto/ year Cp (µg/m3) 3 2 2 3 0 0 0 0 1,4 1 1 0 0 0,2 1,7 1,0 0,9 Agencija Republike Slovenije za okolje Tip območja/ tip mer. mesta site characteristics Merilno mesto / Site Občina Miklavž Občina Ruše MO Ptuj MO Maribor MO Maribor MO Maribor MO Maribor MO Celje Občina Medvode EIS TEB EIS ANHOVO Delci PM10 Delci PM2.5 leto/ year Cp (µg/m3) leto/ year max (µg/m3) 24 ur/ 24hours >MV 66* 44 79 47 55 40 7* 0 19 0 4 0 Miklavž Ruše Spuhlja Krekova/Tyrševa Tezno Radvanje Pohorje AMP Gaji Medvode Sv. Mohor Morsko R/T R/B S/T U/T U/B U/B R(REG)/B UB S/B R(REG)/B R(REG)/I 25* 15 23 17 19 15 14 72 6 Gorenje Polje R(REG)/I 16 77 11 19 52 leto/ year Cp (µg/m3) Dušikov dioksid NO2 Ozon O3 leto/ year Cp (µg/m3) 8 ur/ 8 hours >CV 1 ura/ 1 hour >MV Dušikovi Ogljikov oksidi monoksid NOx CO leto/ 8 ur/ year 8 hours Cp Cmax (µg/m3) (mg/m3) AOT leto/ year µg/m3·h Cp (µg/m3) 16 0 31 16 0 4 0 Žveplov dioksid SO2 Benzen C6H6 leto/ year Cp (µg/m3) zima/ winter Cp (µg/m3) 1 ura/ 1 hour >MV 24 ur/ 24hours >MV 28 3 3 0 0 5 3 3 0 0 leto/ year Cp (µg/m3) 13 0 8 11933 0 3 11697 0 1,3 0 8 14760 * Podatek je informativen zaradi premajhne časovne pokritosti meritev v celotnem letu. Okrajšave: CE: Celje, IB: Ilirska Bistrica LJ: Ljubljana, MB: Maribor, MS: Murska Sobota, NG: Nova Gorica, NM: Novo mesto 155 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 1. Gibanje povprečne letne ravni PM10 na merilnih mestih v mreži DMKZ Figure 1. Average annual pollution level PM10 at DMKZ monitoring sites Slika 2. Število dni s preseženo mejno vrednostjo 50 µg/m 3 za delce PM10 (dovoljeno število preseganj v koledarskem letu je 35) na izbranih merilnih mestih v mreži DMKZ Figure 2. Number of days with exceeded 24-hour limit pollution level 50 µg/m3 PM10 (may not be exceeded more than 35 times per calendar year) at some DMKZ monitoring sites 156 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 3. Gibanje povprečne letne ravni PM2.5 Figure 3. Average annual pollution level PM2.5 Slika 4. Letno število preseganj opozorilne urne vrednosti 180 µg/m3 za ozon na izbranih merilnih mestih v mreži DMKZ Figure 4. The yearly number of exceedances of 1-hour information threshold OV 180 µg/m3 for ozone at some DMKZ monitoring sites. 157 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 5. Letno število preseganj 8-urne ciljne vrednosti CV 120 µg/m3 za ozon v drsečem povprečju treh let na izbranih merilnih mestih v mreži DMKZ Figure 5. Yearly number of exceedances of the maximum daily eight-hour mean CV 120 µg/m3 for ozone at some DMKZ monitoring sites Slika 6. Gibanje povprečne letne ravni NO2 Figure 6. Average annual pollution level NO2 158 Agencija Republike Slovenije za okolje SUMMARY Air quality (except ozone) in 2023 was better than in 2022. On all measuring sites the exceedances of the daily limit PM10 concentration were lower from the allowed annual number of 35.The annual limit value for PM10 as well as for PM2,5 was not exceeded at any measuring sites. Ozone in 2022 exceeded the target 8-hour value at all stations, while the 1-hour information threshold concentration of ozone was exceeded, as in previous years, in the extreme south-western part of Slovenia where the climate is sub-mediterranean, and where the transport of polluted air from Italy is also present. There were 16 exceedances in Koper, 11 exceedances at the site of Nova Gorica and 4 exceedances at Otlica (Primorska region). All Other pollutants were below the limit values. 159 POTRESI EARTHQUAKES POTRESI V SLOVENIJI V DECEMBRU 2023 Earthquakes in Slovenia in December 2023 Tamara Jesenko eizmografi državne mreže potresnih opazovalnic so decembra 2023 zapisali 182 lokalnih potresov. Za lokalne potrese štejemo tiste, ki so nastali v Sloveniji ali v njeni bližnji okolici. Za določitev žarišča potresa potrebujemo podatke najmanj treh opazovalnic. V preglednici smo podali preliminarne opredelitve osnovnih parametrov za 21 potresov, ki smo jim lahko določili žarišče in lokalno magnitudo večjo ali enako 1,0, ter za 6 šibkejših, ki so jih prebivalci Slovenije čutili. Parametri so preliminarni, ker pri izračunu niso upoštevani vsi podatki opazovalnic iz sosednjih držav. S Čas UTC je univerzalni svetovni čas, ki ga uporabljamo v seizmologiji. Od našega lokalnega, srednjeevropskega časa se razlikuje za eno uro (da bi dobili naš čas, mu je treba prišteti eno uro). ML je lokalna magnituda potresa, ki jo izračunamo iz amplitude valovanja na vertikalni komponenti seizmografa. Za vrednotenje intenzitet, to je učinkov potresa na ljudi, predmete, zgradbe in naravo v nekem kraju, uporabljamo evropsko potresno lestvico ali z okrajšavo EMS-98. Na sliki 1 so narisani vsi dogodki z žarišči v Sloveniji in okolici, ki jih je decembra 2023 zabeležila državna mreža potresnih opazovalnic in jim je bilo možno izračunati lokacijo žarišča. Velikost krožca pomeni magnitudo potresa, barva pa globino njegovega žarišča. Slika 1. Potresi v Sloveniji in bližnji okolici, december 2023 Figure 1. Earthquakes in Slovenia and its neighbourhood, December 2023 160 Agencija Republike Slovenije za okolje Preglednica 1. Potresi v Sloveniji in bližnji okolici, december 2023 Table 1. Earthquakes in Slovenia and its neighbourhood, December 2023 Leto Mesec Dan Žariščni čas Zemljepisna Zemljepisna Globina Intenziteta Magnituda Območje (UTC) širina dolžina ura minuta °N °E km EMS-98 MLV 2023 12 1 9 45 45,95 14,88 10 IV 2,2 Selo pri Radohovi vasi 2023 12 2 7 2 46,24 14,51 11 čutili 1,3 Glinje 2023 12 3 17 10 46,33 13,63 7 čutili 0,9 Soča 2023 12 3 23 37 45,96 15,55 5 III–IV 1,0 Dolenja vas pri Krškem 2023 12 6 17 45 45,74 15,67 5 1,6 Kotari, Hrvaška 2023 12 6 19 34 45,27 14,63 14 1,0 Hreljin, Hrvaška 2023 12 8 20 45 46,15 15,04 8 0,8 Trbovlje 2023 12 8 21 17 46,40 15,83 13 1,1 Zgornja Hajdina 2023 12 9 16 38 45,95 15,56 5 0,7 Dolenja vas pri Artičah 2023 12 10 14 13 45,47 14,63 15 1,7 Gerovski Kraj, Hrvaška 2023 12 13 18 58 45,75 14,86 2 čutili 0,7 Seč 2023 12 15 8 43 46,00 15,11 10 čutili 1,4 Hom 2023 12 18 3 20 46,51 14,27 12 1,1 Ferlach (Borovlje), Avstrija 2023 12 20 4 55 45,26 14,67 11 1,4 Veli Dol, Hrvaška 2023 12 20 8 5 45,99 15,11 10 1,2 Hrastno 2023 12 20 18 57 46,50 14,58 4 1,0 Blasnitzen (Plaznica), Avstrija 2023 12 21 21 12 45,55 14,58 10 1,2 Crni Lazi, Hrvaška 2023 12 22 7 46 45,85 15,22 11 1,3 Herinja vas 2023 12 22 22 0 46,64 15,17 8 1,1 Sv. Trije Kralji 2023 12 25 6 27 46,07 13,70 16 1,6 Banjšice 2023 12 26 10 54 46,41 15,20 11 1,2 Kozjak 2023 12 27 4 1 45,85 15,10 14 III–IV 1,1 Mali Vrh 2023 12 27 7 19 46,24 13,56 11 čutili 0,9 Sužid 2023 12 28 1 45 45,87 14,75 5 čutili 0,6 Hočevje 2023 12 28 8 30 46,48 13,86 9 1,2 Gozd Martuljek 2023 12 29 0 12 46,01 14,25 11 1,3 Žažar 2023 12 30 5 38 46,43 16,34 6 1,2 Dragoslavec Selo, Hrvaška III III IV III–IV III Opomba: Preliminarne intenzitete potresov so pridobljene s samodejnim algoritmom. *: največja intenziteta v Sloveniji; Decembra 2023 so prebivalci Slovenije čutili 14 potresov z žariščem v Sloveniji in enega bolj oddaljenega (z žariščem v bližini Zenice, BiH). Najmočnejši potres z žariščem v Sloveniji (MLV = 2,2) je bil potres, ki se je zgodil 1. decembra ob 9.45 po UTC (10.45 po lokalnem času) v bližini Sela pri Radohovi vasi. Največja preliminarno ocenjena intenziteta potresa je bila IV EMS-98. Na ARSO smo prejeli preko 170 izpolnjenih vprašalnikov. Opazovalci so v njih omenjali bobnenje in kratkotrajno tresenje tal. Nekateri prebivalci Slovenije so čutili tudi potres, ki se je 30. decembra ob 20.43 po UTC (21.43 po lokalnem času) zgodil v bližini Zenice, Bosna in Hercegovina. Magnituda potresa je bila 4,7 (vir: EMSC), največja preliminarno ocenjena intenziteta v Sloveniji pa III EMS-98. 161 SVETOVNI POTRESI V DECEMBRU 2023 World earthquakes in December 2023 Tamara Jesenko Preglednica 1. Najmočnejši svetovni potresi, december 2023 Table 1. The world strongest earthquakes, December 2023 Datum Čas (UTC) Koordinati Magnituda Globina ura.min širina (°) dolžina (°) Mw (km) 2. 12. 14.37 8,53 N 126,42 E 7,6 40 3. 12. 3. 12. 10.35 19.49 8,49 N 8,93 N 126,75 E 126,59 E 6,6 6,9 17 46 7. 12. 12.56 20,62 S 169,31 E 7,1 48 18. 12. 15.59 35,74 N 102,81 E 5,9 10 28. 12. 9.15 44,58 N 148,99 E 6,5 24 30. 12. 17.16 3,21 S 139,29 E 6,5 10 Vir: Št. žrtev 3 Območje pod morskim dnom, Filipinsko morje pod morskim dnom, Filipinsko morje pod morskim dnom, Filipinsko morje pod morskim dnom, območje Vanuatov 151 Gansu, Kitajska pod morskim dnom, območje Kurilskih otokov pod morskim dnom, območje Indonezije USGS – U. S. Geological Survey Wikipedia (https://en.wikipedia.org/wiki/List_of_earthquakes_in_2023) V preglednici so podatki o najmočnejših potresih v decembru 2023. Našteti so le tisti, ki so dosegli ali presegli navorno magnitudo 6,5 (5,5 za evropsko-sredozemsko območje), in tisti, ki so povzročili večjo gmotno škodo ali zahtevali človeška življenja (Mw – navorna magnituda). E (East) = Vzhod; N (North) = Sever; S (South) = Jug; W (West) = Zahod; Slika 1. Najmočnejši svetovni potresi, december 2023 Figure 1. The world strongest earthquakes, December 2023 162 POTRESI V SLOVENIJI IN PO SVETU V LETU 2023 Earthquakes in Slovenia and world in year 2023 Tamara Jesenko, Anita Jerše Sharma pazovalnice državne mreže so leta 2023 zabeležile 1993 potresov v Sloveniji ali bližnji okolici, 37 izmed njih je imelo magnitude, večjo ali enako 2,0. Najmočnejši potres v Sloveniji, z lokalno magnitudo 3,3, se zgodil 11. septembra ob 13.21 po univerzalnem koordiniranem času (UTC) z nadžariščem v bližini Avč (občina Kanal ob Soči). Največja intenziteta tega potresa je bila IV–V po evropski potresni lestvici (EMS-98). Potres z največjimi učinki v Sloveniji leta 2023 je bil potres z nadžariščem v Gorskem kotarju, v neposredni bližini meje s Slovenijo. Magnituda potresa je bila 4,0. Zgodil se je 29. julija ob 17.34 po UTC, njegova največja intenziteta v Sloveniji je bila V po EMS-98. Prebivalci Slovenije so čutili vsaj 240 lokalnih potresov in osem bolj oddaljenih, in sicer enega z žariščem na Hrvaškem, enega v Bosni in Hercegovini, dva v Avstriji ter štiri v Italiji. V letu 2023 je bilo 76 potresov, ki so dosegli ali presegli magnitudo 6,5 (5,5 za evropsko mediteransko območje) ali so zahtevali človeška življenja. Skupaj je 26 potresov zahtevalo 64.118 življenj. O Potresi v Sloveniji v letu 2023 Potresne opazovalnice državne mreže so leta 2023 zabeležile 1993 lokalnih potresov z žariščem v Sloveniji ali njeni bližnji okolici. Pregled potresov po mesecih je v preglednici 1. Oddaljeni so tisti potresi, katerih žarišče je od Ljubljane oddaljeno več kot 11 stopinj (nekaj več kot 1200 km, 1° ≈ 111 km). Lokalni potresi so tisti, ki so nastali v Sloveniji ali njeni bližnji okolici (do 50 km od najbližjega slovenskega obmejnega kraja). Preostale potrese imenujemo bližnji oziroma regionalni potresi. Seizmografi so zapisali tudi številna (548) umetno povzročena tresenja tal zaradi razstreljevanja ali rudarske dejavnosti. Preglednica 1. Potresi in umetno povzročeni dogodki leta 2023, ki jih je zaznala državna mreža potresnih opazovalnic Republike Slovenije Table 1. Earthquakes and artificial events in 2022 recorded by the Seismic Network of the Republic of Slovenia Mesec Oddaljeni potresi januar 41 43 119 55 258 februar 62 46 169 36 313 marec 47 32 156 82 317 april 52 31 148 46 277 maj 63 20 203 62 348 junij 70 28 150 58 306 julij 57 16 179 36 288 avgust 61 17 149 39 266 september 47 29 187 33 296 oktober 74 18 103 33 228 november 35 11 239 28 313 december 56 19 191 40 306 665 310 1993 548 3516 Skupaj Regionalni potresi Lokalni potresi Umetni dogodki Skupaj Za 1717 lokalnih potresov (slika 1) smo zbrali dovolj podatkov, torej zapisov z vsaj treh opazovalnic, da smo lahko izračunali lokacijo nadžarišča. Za 1713 izmed njih smo lahko določili tudi magnitudo. Po podatkih za obdobje 2000−2020 se v Sloveniji vsako leto v povprečju zgodi 34 potresov z lokalno magnitudo večjo ali enako 2,0. Trije potresi na leto imajo v povprečju lokalno magnitudo večjo ali enako 3,0. Leta 2023 je 37 potresov imelo lokalno magnitudo vsaj 2,0, od tega dva z magnitudo 3,0 ali več. 163 Agencija Republike Slovenije za okolje Histogram na sliki 2 kaže porazdelitev lokalne magnitude (MLV), 96 odstotkov vseh lociranih potresov je imelo lokalno magnitudo manjšo od 1,7. Vsi potresi v Sloveniji in bližnji okolici so imeli žarišča do globine 24 km (slika 3). Slika 1. Potresi v Sloveniji in bližnji okolici leta 2023, ki smo jim določili žariščni čas, koordinati nadžarišča in globino žarišča. Barva simbola ponazarja žariščno globino, njegova velikost pa lokalno magnitudo MLV. Potresi so zrisani kronološko in lahko kasnejši potres zakrije predhodnega na istem območju. Figure 1. Distribution of local earthquake epicentres in 2023, with calculated hypocentral time, epicentral coordinates and focal depth; the coloured symbols of varying sizes denote focal depth and local magnitude M LV. The earthquakes are plotted chronologically (subsequent stronger earthquakes may overlap previous weaker ones with the same epicentre). Magnituda = magnitude; Globina = depth. Slika 2. Porazdelitev magnitude (MLV) potresov v Sloveniji leta 2023 Figure 2. Distribution of earthquakes in Slovenia in 2023 with respect to MLV magnitude 164 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 3. Porazdelitev globine žarišča potresov v Sloveniji leta 2023 v kilometrih Figure 3. Distribution of earthquakes in Slovenia in 2023 with respect to focal depth (in kilometres) Za spremljanje potresne dejavnosti Slovenije ni pomembno le instrumentalno beleženje potresov, temveč tudi zbiranje podatkov o njihovem učinku na ljudi, predmete, stavbe in naravo, saj tako opredeljujemo intenziteto potresov po naseljih. Makroseizmični podatki bi bili zelo pomanjkljivi ali celo nedostopni, če nam ne bi pomagali številni prostovoljni poročevalci. Veseli nas, da število aktivnih (registriranih) poročevalcev iz leta v leto narašča. Registriranim poročevalcem smo leta 2023 poslali 15.153 makroseizmičnih vprašalnikov za 31 potresov, izpolnjenih pa je bilo 5176 vprašalnikov (34 odstotkov). Skupaj (zaprošenih ali poslanih na lastno pobudo) smo prejeli 23.07 izpolnjenih vprašalnikov iz 1949 naselij, med katerimi je bilo:    18.353 poročil, da so zaznali potres; 4.689 poročil, da niso zaznali potresa; 1.422 poročil, ki se niso nanašala na potrese (rudniški dogodek, razstreljevanje, promet, brez podane lokacije idr.). Najmočnejši potres z žariščem v Sloveniji (slika 4), z lokalno magnitudo 3,3, se zgodil 11. septembra ob 13.21 po UTC (ob 15.21 po lokalnem času) z nadžariščem v bližini Avč (občina Kanal ob Soči). Največja intenziteta tega potresa je bila IV–V EMS-98. Potres z največjimi učinki v Sloveniji leta 2023 se je zgodil 29. julija ob 17.34 po UTC (ob 19.34 po lokalnem času). Nadžarišče potresa je bilo sicer v Gorskem kotarju na Hrvaškem, a ga zaradi bližine državne meje še vedno prištevamo k lokalnim potresom. Zgodil se je v bližini danes opuščenega gozdarskega naselja na Gomancah. Magnituda potresa je bila 4,0, njegova največja intenziteta v Sloveniji je bila V EMS-98. Na ARSO smo prejeli preko 4400 izpolnjenih vprašalnikov, čutili so ga prebivalci večjega dela Slovenije (slika 5). Potres so čutili tudi na Hrvaškem, v Italiji, Avstriji, Nemčiji ter Bosni in Hercegovini. Prebivalci Slovenije so leta 2023 čutili tudi 8 bolj oddaljenih potresov, in sicer enega z žariščem na Hrvaškem, enega v Bosni in Hercegovini, dva v Avstriji in štiri z žariščem v Italiji. Največ odziva (preko 2000 vprašalnikov, s skoraj vse Slovenije) smo na ARSO prejeli za potres, ki se je 16. februarja ob 9.47 po UTC (10.47 po lokalnem času) zgodil na Hrvaškem, na območju Krka. Njegova magnituda je bila 4,8 (vir: Seizmološka služba HR). Največja preliminarno ocenjena intenziteta v Sloveniji je bila IV EMS-98. Močneje so ga čutili na Primorskem, od koder so opazovalci poročali o zibanju tal, tresenju pohištva, okenskih stekel, žvenketanju kozarcev. Opazovalci v bolj oddaljenih krajih od nadžarišča (predvsem v višjih nadstropjih zgradb) pa so opisali gibanje tal kot rahlo pozibavanje sem in tja. 165 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 4. Preliminarna (samodejno določena) intenziteta potresa magnitude 3,3 pri Avčah, 11. septembra 2023 ob 13.21 UTC v posameznih naseljih Figure 4. Preliminary intensity map of the earthquake near Avče, (MLV=3.3) on 11 September 2023 at 13:21 UTC. Nadžarišče = epicentre; čutili = felt; zvok = thunder; niso čutili = not felt Slika 5. Preliminarna (samodejno določena) intenziteta potresa magnitude 4,0 v Gorskem kotarju, Hrvaška, 29. julija 2023 ob 17.34 UTC v posameznih naseljih Figure 5. Preliminary intensity map of the earthquake in Gorski kotar, Croatia, (MLV=4.0) on 29 July 2023 at 17:34 UTC. Nadžarišče = epicentre; čutili = felt; zvok = thunder; niso čutili = not felt 166 Agencija Republike Slovenije za okolje Svetovni potresi v letu 2023 V letu 2023 je bilo 76 potresov, ki so dosegli ali presegli magnitudo 6,5 (5,5 za evropsko mediteransko območje; vir: USGS) ali so zahtevali človeška življenja (slika 6). V letu se je zgodilo 19 potresov z magnitudo vsaj 7,0, že drugo leto zapored pa ni bil zabeležen noben potres z magnitudo vsaj 8,0 Slika 6. Najmočnejši svetovni potresi, leto 2023. Velikost krogov kaže potresno magnitudo, barva pa žariščno globino. Prikazane so glavne tektonske plošče. Figure 6. The world strongest earthquakes, year 2023. The size of the circle indicates the magnitude, and the colour designates the focal depth. The main tectonic plates are also shown. Potresi so leta 2023 zahtevali več kot 64.100 življenj, kar je največje število smrtnih žrtev potresov od leta 2010. Več kot 59.000 ljudi je umrlo v dveh močnih potresih februarja 2023 (zgodila sta se istega dne na različnih segmentih Vzhodnoanatolskega prelomnega sistema) z žariščem v JV Turčiji (blizu meje s Sirijo), ki sta polnila naslovnice svetovnih časopisov zaradi obsežnega opustošenja; prvi glavni potres je bil tudi najmočnejši potres leta, z magnitudo 7,8. Serija potresov se je pričela 6. februarja ob 1.17 po UTC (4.17 po lokalnem času) z rušilnim potresom magnitude 7,8. Nadžarišče potresa je bilo 37 km oddaljeno od turškega mesta Gaziantep, z več kot milijon prebivalstva. Nekaj ur kasneje (ob 10.24 po UTC) mu je sledil še en zelo močen potres, z magnitudo 7,5. Sledili so številni popotresi, v roku enega dne več kot 570 in več kot 30.000 do maja 2023. Nekateri izmed njih so imeli magnitudo nad 6,0. Potresi so razdejali cela naselja v Turčiji in Siriji, zahtevali so vsaj 59.259 življenj (50.783 v Turčiji in 8.476 v Siriji), še več kot 120.000 jih je bilo poškodovanih, 1,5 milijonov ljudi je ostalo brez strehe nad glavo (slika 7). S poškodbami prizadeto območje se je raztezalo na 350.000 km2 površine (kar približno ustreza površini 17-ih Slovenij). Pri potresih se je aktiviralo veliko področje ob Vzhodnoanatolskem prelomnem sistemu (po velikosti večje od Slovenije). Prelomni pretrgi so segali tudi do površine Zemlje. S primerjavo satelitskih slik so izmerili 320 km dolg površinski pretrg pri prvem potresu in 125 km dolg pretrg pri drugem potresu, z 167 Agencija Republike Slovenije za okolje zmikom dolžine do 7,3 m (opazovanja na terenu, vir: Wikipedia, https://en.wikipedia.org/ wiki/2023_Turkey%E2 %80 %93Syria_earthquake). Slika 7. Primer utekočinjenja tal in delno nagnjena stanovanjska hiša v Gölbaşıju (levo). Površinski pretrg po potresu v Gölbaşıju, provinca Adıyaman (desno). (vir: 2023 Turkey–Syria earthquake - Wikipedia) Figure 7. An example of soil liquefaction and a partially tilted apartment building in Gölbaşı (left).Cracked land after the earthquake in Gölbaşı, Adıyaman Province (right). (Source: 2023 Turkey–Syria earthquake - Wikipedia) Septembra je močen potres prizadel tudi Maroko. Potres z magnitudo 6,8 je ubil skoraj 3000 ljudi. To je do sedaj najmočnejši instrumentalno zabeležen potres v Maroku in najsmrtonosnejši v državi po potresu v Agadirju leta 1960. Maroko leži blizu Azorsko-Gibraltarskega transformnega preloma, ki je meja med Afriško ploščo in Evrazijsko ploščo. Poškodovanih je bilo najmanj 40.759 hiš in 2.930 vasi (slika 8, vir: Wikipedia, https://en.wikipedia.org/wiki/2023_Marrakesh%E2%80%93 Safi_earthquake). Slika 8. Vas Imi N'Tala po potresu (vir: 2023 Marrakesh–Safi earthquake - Wikipedia) Figure 8. Imi N'Tala after the earthquake (Source: 2023 Marrakesh–Safi earthquake - Wikipedia) 168 Agencija Republike Slovenije za okolje Najmočnejši potres v Evropi (Mw = 5,6), se je zgodil 14. februarja ob 13.16 po UTC (ob 15.16 po lokalnem času) v Romuniji, v bližini kraja Leleşti. V potresu so bila prizadeta okrožja Gorj, Dolj, Hunedoara ter Mehedinți, najbolj okrožje Gorj, kjer je bilo poškodovanih najmanj 484 hiš in dve cerkvi. Skalni plazovi so se sprožili v narodnem parku Defileul Jiului. Devetnajst ljudi je bilo poškodovanih, na srečo pa potres ni zahteval življenj. (vir: Wikipedia, https://en.wikipedia.org/wiki/ List_of_earthquakes_in_2023#February) SUMMARY In 2023 the inhabitants of Slovenia felt 240 local earthquakes. The most powerful earthquakes with epicentre in Slovenia occurred on 11 September at 13:21 UTC (15:21 local time) near Avče. The local magnitude was 3.3. It was felt with maximum intensity IV–V EMS-98. The greatest effects in Slovenia in 2023 were caused by an earthquake with an epicenter in Croatia (close to the border with Slovenia). The local magnitude was 4.0 and it was felt in Slovenia with maximum intensity V EMS-98. The inhabitants felt also 8 more distant earthquakes, one with hypocenter in Croatia, one in Bosnia and Herzegovina, 2 in Austria and 4 in Italy. There were 76 earthquakes in the world in year 2023 that either reached magnitude of 6.5 or more (5.5 for Euro-Mediterranean Region) or claimed human lives. Two the most devastating earthquakes in 2023 happened on 6 February in Turkey (near Turkey-Syria border) where 59.259 people were killed. The first mainshock was also the largest earthquake (in terms of released energy) of the year with a moment magnitude of 7.8. In 2023, earthquakes claimed at least 64.118 human lives. 169 OBREMENJENOST ZRAKA S CVETNIM PRAHOM V LETU 2023 MEASUREMENTS OF POLLEN CONCENTRATION IN THE YEAR 2023 Andreja Kofol Seliger1, Anja Simčič1,Tanja Cegnar letu 2023 smo poročali o dnevni obremenjenosti zraka s cvetnim prahom v Izoli, Ljubljani, Mariboru in Lendavi. Vzorčenje in analiza se izvajata po standardu SIST EN 16868:2019 Zunanji zrak – Vzorčenje in analiza cvetnega prahu in trosov gliv v zraku za alergijsko omrežje – Volumetrična Hirstova metoda. V Analiza zrn cvetnega prahu pod svetlobnim mikroskopom omogoča določanje rastlin do rodu in družine, le redko je možna določitev do vrste. Metoda dela omogoča vpogled v letno in dnevno dinamiko sproščanja cvetnega prahu, izmerjene so bile dvourne obremenitve. 2500 2000 Število zrn/m³ Izola Lendava Ljubljana Maribor 1500 1000 500 0 Slika 1. Potek povprečne dnevne koncentracije vseh vrst cvetnega prahu od 1. januarja do 31. decembra 2023 Figure 1. Average daily pollen counts in the period from 1 January to 31 December 2023 Leto 2023 je bilo v primerjavi s predhodnim manj obremenjeno s cvetnim prahom, letni seštevek je znašal 50 % lanskega, le na merilnem mestu Izola 70 %. Spremembe glede preteklih let so se kazale še na drugih področjih. Sezona se je začela zelo zgodaj s cvetenjem leske, v prvih desetih dneh januarja, vremenske razmere v aprilu in manj intenzivno cvetenje nekaterih drevesnih vrst je prineslo podpovprečen mesečni seštevek v povprečno najbolj obremenjenem mesecu na letni ravni. V ekstremnem vremenu s padavinami v začetku avgusta se je sezona ambrozije začela opazno kasneje. V topli jeseni je zaključek sezone konec septembra in v oktobru kasnil, v zraku so bila zrna ambrozije in tujerodne vrste pelina. Že konec decembra smo zaznali cvetni prah Spaethove jelše. Z zgodnejšim cvetenjem domorodnih vrst in vnosom tujerodnih rastlin se je nakazala smer razvoja sezone cvetnega prahu h krajšanju obdobja brez alergološko pomembnih obremenitev zraka. Rezultati merjenj so podani kot povprečna izmerjena dnevna koncentracija (št. zrn/m³ zraka/dan). Teža sezone posamezne vrste cvetnega prahu je izražena z letnim seštevkom (LS), to je vsota povprečnih dnevnih koncentracij izbrane vrste v eni vegetacijski sezoni. Sezona pojavljanja cvetnega prahu je čas leta, v katerem se cvetni prah pojavlja v zraku. Začetek sezone je določen z dnem, ko je presežen 1 % letnega seštevka, zaključek pa, ko je doseženih 95 % LS določene vrste cvetnega prahu. Kategorije obremenitve zraka s cvetnim prahom so: nizka (1–15 zrn/m³ zraka), srednja (16–70 zrn/m³ zraka) in visoka (nad 70 zrn/m³ zraka). Ocena teže sezone 2023 je podana kot razmerje med povprečnim letnim seštevkom obdobja 2013–2022 in letnim seštevkom obravnavane sezone. 1 Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano 170 Agencija Republike Slovenije za okolje Jelša (Alnus) Glavna sezona domorodnih vrst jelše se je v Ljubljani začela 3. februarja, začetek je bil v primerjavi s povprečnim za 6 dni poznejši, v Izoli 2. februarja in je kasnil za 5 dni. V Mariboru in Lendavi se je sezona začela zgodaj, 13. oziroma 14. januarja in je prehitevala povprečje za 27 oziroma 23 dni. V Ljubljani se je sezona zaključila najkasneje, 3. aprila na ostalih merilnih mestih med devetim in 19. marcem, zaključek sezone je bil zgodnejši od povprečja za 7 do 17 dni. Posamezna zrna smo beležili še v maju in juniju, takrat na gozdni meji cveti zelena jelša, cvetni prah pa v manjših količinah v nižine prinašajo vetrovi. V zadnjem obdobju se v okrasne namene sadi križanec »Spaethova jelša«. Cveteti začne v decembru in z zgodnjim sproščanjem cvetnega prahu podaljša sezono domačih vrst. Srednje do visoke obremenitve s cvetnim prahom smo v Ljubljani zaznali v zadnjih dveh dneh decembra, najverjetneje zaradi bližnjega lokalnega vira. V Evropskih mestih se ta križanec pogosteje sadi, alergologi so poimenovali decembrsko bolezen dihal kot božična alergija. Skromnejše cvetenje jelše se je odražalo v nižjih vrednostih letnega seštevka, ki ni dosegel 30 % povprečja. V lanskem rekordnem letu je bil letni seštevek v Ljubljani in Lendavi za šestkrat višji od letošnjega, v Mariboru 4,8-krat in v Izoli za 1,8-krat in je znašal od 0,2 do 0,5 povprečnega. 500 400 Število zrn/m³ Izola Lendava Ljubljana Maribor 300 JELŠA 200 100 0 Slika 2. Potek povprečne dnevne koncentracije cvetnega prahu jelše od 1. januarja do 31. decembra 2023 Figure 2. Average daily concentration of Alder (Alnus) pollen in the period from 1 January to 31 December 2023 Pelin (Artemisia) 40 Število zrn/m³ 30 Izola Lendava Ljubljana Maribor 20 PELIN 10 0 Slika 3. Potek povprečne dnevne koncentracije cvetnega prahu pelina od 1. januarja do 31. decembra 2023 Figure 3. Average daily concentration of Mugwort (Artemisia) pollen in the period from 1 January to 31 December 2023 Poleg ambrozije je pelin pogost vzrok za poletno-jesenske alergije. Najbolj pogosta in splošno razširjena vrsta v Sloveniji je navadni pelin, katerega višek sezone beležimo v prvi polovici avgusta. V letošnjem 171 Agencija Republike Slovenije za okolje letu smo v topli jeseni prvič opazili drugi vrh sezone med 28. in 30. septembrom, ki je presegel prvega. Pripisujemo ga tujerodnim vrstam, ki cvetijo v jeseni. Sezona se je najprej začela v Mariboru, in sicer 21. julija, dan kasneje kot je večletno povprečje, v Ljubljani, Izoli in Lendavi med 26. in 29. julijem je zamujala za osem do štirinajst dni. Zaključek sezone je bil pozen, v oktobru predvsem zaradi prispevka tujerodnih vrst. Nadpovprečni letni seštevek je znašal 1,1 do 1,4 povprečnega. V Mariboru je bil seštevek podpovprečen. Breza (Betula) Sezona cvetnega prahu breze se je začela v tretji dekadi marca, v toplem obdobju meseca. Značilno za brezo je, da v kratkem času obremenitev zraka doseže vrh sezone, v Lendavi je vrh dosegla v šestih dneh od pojava prvih zrn. Začetek je bil na vseh merilnih mestih dokaj enoten, 24. marca, le v Lendavi 22. marca. Sezona je prehitevala povprečje za 5 do 7 dni, v Izoli je bila kasnejša za 2 dni. Pojavljanje cvetnega prahu se je izteklo v začetku tretje dekade aprila, najkasneje v Ljubljani 27. aprila. Zaključek sezone se je na vseh merilnih mestih odmaknil za 2 do 6 dni glede na povprečje. V Primorju skorajda ni lokalnega vira cvetnega prahu breze, zrna prinašajo vetrovi s celine, v zraku so bila še v začetku maja. Teža sezone je bila podpovprečna. Letni seštevek je znašal 0,3 do 0,6 povprečnega. 1000 800 Število zrn/m³ Izola Lendava Ljubljana Maribor 600 BREZA 400 200 0 Slika 4. Potek povprečne dnevne koncentracije cvetnega prahu breze od 1. januarja do 31. decembra 2023 Figure 4. Average daily concentration of Birch (Betula) pollen in the period from 1 January to 31 December 2023 Beli/črni gaber (Carpinus/Ostrya) 600 500 Izola Lendava Ljubljana Maribor Število zrn/m³ 400 300 BELI/ČRNI GABER 200 100 0 Slika 5. Potek povprečne dnevne koncentracije cvetnega prahu belega in črnega gabra od 1. januarja do 31. decembra 2023 Figure 5. Average daily concentration of Hornbeam and Hop hornbeam (Carpinus and Ostrya) pollen in the period from 1 January to 31 December 2023 Pri analizah cvetnega prahu v skupino beli/črni gaber uvrščamo zrna dveh rodov dreves, ki vsebujejo alergene sorodne brezi. Sezona poteka dokaj vzporedno z brezino, črni gaber jo podaljšuje v maj, 172 Agencija Republike Slovenije za okolje pripisujemo mu tudi najvišje obremenitve v Primorju. Sezona se je začela v prvi polovici tretje dekade marca, v Lendavi že 18. marca, začetek je bil od 4 do 8 dni zgodnejši od povprečja, v Izoli povprečen. Zaključek sezone v prvem tednu maja je kasnil od 2 do 6 dni glede na povprečje, v Lendavi pa je bil zgodnejši za 1 dan. Teža sezone je bila podpovprečna, letni seštevek se je gibal med 0,3 do 0,9 povprečnega. Leska (Corylus) Letošnji januar je bil izjemen, vremenske razmere v začetku meseca so pospešile cvetenje in sproščanje cvetnega prahu leske. Tako zgodaj v januarju zacvetijo samo zgodnji grmi na toplotno ugodnih rastiščih. Sezona cvetnega prahu se je na vseh merilnih mestih začela v prvih desetih dneh januarja. Posebno zgodnji začetek smo zabeležili v Lendavi, 1. januarja smo izmerili že srednje visoko obremenitev zraka in 8. januarja najvišjo vrednost njene letošnje sezone. V Mariboru se je sezona začela 5. januarja, v Ljubljani 7. in v Izoli 10. januarja. Začetek je prehiteval povprečje za 20 dni v Lendavi, 18 dni v Mariboru, 14 dni v Ljubljani in 5 dni v Izoli. V Izoli in Ljubljani se je sezona iztekla 13. marca, v Lendavi in Mariboru 10. marca. Le v Lendavi je bila sezona krajša za dva dni od povprečja, na ostalih merilnih mestih pa daljša od 3 do 5 dni. Teža sezone je bila v Lendavi in Ljubljani rahlo podpovprečna, v Izoli povprečna in v Mariboru nekoliko nad povprečjem. Letni seštevek se je gibal med 0,8 in 1,2 povprečnega. 250 200 Število zrn/m³ Izola Lendava Ljubljana Maribor 150 LESKA 100 50 0 Slika 6. Potek povprečne dnevne koncentracije cvetnega prahu leske od 1. januarja do 31. decembra 2023 Figure 6. Average daily concentration of Hazel (Corylus) pollen in the period from 1 January to 31 December 2023 Jesen (Fraxinus) 120 100 Izola Lendava Ljubljana Maribor Število zrn/m³ 80 60 JESEN 40 20 0 Slika 7. Potek povprečne dnevne koncentracije cvetnega prahu jesena od 1. januarja do 31. decembra 2023 Figure 7. Average daily concentration of Ash (Fraxinus) pollen in the period from 1 January to 31 December 2023 173 Agencija Republike Slovenije za okolje Jesen je član družine oljkovk, zrna cvetnega prahu vsebujejo alergene sorodne oljki. Najvišje obremenitve s cvetnim prahom smo beležili v času cvetenja velikega in malega jesena, slednji cveti v tretji dekadi aprila in v maju. Začetek sezone je močno prehiteval povprečje na vseh merilnih mestih od 14 dni na celini do 25 dni v Primorju. Najzgodnejši začetek smo zabeležili v Izoli, v zadnji tretjini januarja in Lendavi v prvem tednu februarja. V Ljubljani in Mariboru se je sezona začela šele v začetku tretje dekade februarja. S cvetnim prahom malega jesena se je sezona zaključila v tretji dekadi aprila v Lendavi in Mariboru, v prvi polovici maja pa v Izoli in Ljubljani. Zaključek je v Izoli zamujal za 9 dni, na ostalih treh merilnih mestih 7 do 8 dni. Teža sezone je bila podpovprečna, letni seštevek je znašal od 0,2 do 0,6 povprečnega. Trave (Poaceae) Sezona cvetnega prahu trav je dolga, začne se v pomladanskih mesecih in zaključi proti koncu poletja. Tekom sezone cvetni prah prispevajo različne vrste trav. Najvišje obremenitve smo beležili v drugi polovici maja in v začetku junija, nato so se obremenitve znižale, v Lendavi smo zaznali ponoven dvig obremenitve za krajše obdobje med 18. in 22. julijem. Sezona se je začela v aprilu, v Izoli že 7. aprila, na ostalih merilnih mestih med 24. in 26. aprilom. Začetek je bil ena do dva dni kasnejši od povprečja, v Izoli je prehiteval za 3 dni. Najzgodnejši zaključek sezone smo beležili v Ljubljani, zadnje dni julija, v Mariboru in Lendavi sredi avgusta in najkasneje v Izoli sredi septembra, ko je zaključek sezone kasnil za 14 dni. Teža sezone je bila nadpovprečna. Letni seštevek je znašal od 1,3 do 1,4 povprečnega. 350 Izola Lendava Ljubljana Maribor 300 Število zrn/m³ 250 TRAVE 200 150 100 50 0 Slika 8. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu trav od 1. januarja do 31. decembra 2023 Figure 8. Average daily concentration of Grass family (Poaceae) pollen in the period from 1 January to 31 December 2023 Koprivovke (Urticaceae) Uporabljena metoda analiz cvetnega prahu ne omogoča ločevanja zrn krišine in koprive, zato zrna obeh rodov vodimo pod imenom družine, koprivovke. V zraku je cvetni prah prisoten v večjih količinah v pozno pomladanskih in poletnih mesecih, v obdobju ko so v polnem cvetenju koprive. V mediteranskem svetu je cvetni prah krišine prepoznan kot visoko alergeni, medtem ko so koprive povsod nizko alergene. Sezona krišine je zgodnejša od koprive in se začne že v aprilu. Sezona koprivovk se je najprej začela v Izoli v začetku druge dekade aprila, v Ljubljani v začetku tretje dekade aprila, v Lendavi in Mariboru 20. maja. V Ljubljani in Mariboru je sezona prehitevala za teden dni, v Lendavi in Izoli pa kasnila za 9 oziroma 3 dni glede na povprečje. Sezona se je zaključila v prvi oziroma drugi dekadi septembra, zaključek je kasnil od 5 do 7 dni, v Izoli je bil zgodnejši za 1 dan. Teža sezone je bila nadpovprečna, letni seštevek je znašal od 1,2 do 1,7 povprečnega. 174 Agencija Republike Slovenije za okolje 800 700 Izola Lendava Ljubljana Maribor Število zrn/m³ 600 500 400 KOPRIVOVKE 300 200 100 0 Slika 9. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu koprivovk od 1. januarja do 31. decembra 2023 Figure 9. Average daily concentration of Nettle family (Urticaceae) pollen in the period from 1 January to 31 December 2023 Cipresovke/tisovke (Cupressaceae/Taxaceae) Z uporabljeno metodo dela zrn cipresovk in tise zaradi medsebojne morfološke podobnosti ne moremo natančneje določiti, zato jih obravnavamo kot enotno kategorijo cipresovke/tisovke. Poleg cipres cvetni prah prispevajo brini, tuje in druge sajene okrasne vrste, ki pripadajo različnim rodovom cipresovk. Na Obali največ cvetnega prahu prispevajo visoko alergene ciprese, medtem ko so na ostalih celinskih merilnih mestih največje obremenitve zraka, ko sproščajo cvetni prah nizko alergene tise. Začetek sezone je bil v februarju, v Primorju na začetku meseca, na celini od 12. do 18. februarja. Začetek je kasnil za 1 do 4 dni, v Mariboru je bil zgodnejši za 5 dni. Zaključek sezone smo zaznali v zadnji tretjini aprila, v Ljubljani 1. maja. Teža sezone je bila na merilnih mestih različna, v Izoli in Lendavi podpovprečna, v Ljubljani povprečna in v Mariboru nadpovprečna. Letni seštevek je znašal med 0,6 in 1, v Mariboru 1,2 povprečnega. 1200 1000 Izola Lendava Ljubljana Maribor Število zrn/m³ 800 CIPRESOVKE/TISOVKE 600 400 200 0 Slika 10. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu cipresovk in tisovk od 1. januarja do 31. decembra 2023 Figure 10. Average daily concentration of Cypress and Yew family (Cupressaceae and Taxaceae) pollen in the period from 1 January to 31 December 2023 Ambrozija (Ambrosia) V Sloveniji so nekatera območja visoko obremenjena s cvetnim prahom ambrozije, eno takih je območje, ki ga pokriva merilno mesto v Lendavi. Tu beležimo najvišje dnevne obremenitve in največje število dni, ko je dnevna obremenitev presegla 20 zrn na m3 zraka. Ta obremenitev lahko sproži simptome alergijske bolezni pri večini ljudi senzibilizirani za alergene ambrozije. V Lendavi je bilo v sezoni 48 takih dni, na ostalih postajah tri do štirikrat manj. Obremenitve nad 20 zrni na m3 zraka so se v Lendavi začele že 9. avgusta, na ostalih merilnih mestih po 15. avgustu. 175 Agencija Republike Slovenije za okolje Začetek sezone je bil v letu 2023 pozen, med 10. in 15. avgustom z zamikom 5 do 7 dni glede na povprečje. Sezona se je na vseh merilnih mestih iztekla dokaj pozno, konec septembra. Cvetni prah ambrozije smo opazovali še v oktobru in novembru, vendar v premajhnih količinah, da bi vplival na zdravje ljudi. Letni seštevek je znašal 0,9 povprečnega v Ljubljani in Lendavi, povprečen je bil v Mariboru in nadpovprečen v Primorju. V Lendavi smo zabeležili od 7-krat do 12-krat več cvetnega prahu kot na ostalih merilnih mestih. 800 700 Izola Lendava Ljubljana Maribor Število zrn/m³ 600 500 400 AMBROZIJA 300 200 100 0 Slika 11. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu ambrozije od 1. januarja do 31. decembra 2023 Figure 11. Average daily concentration of Ragweed (Ambrosia) pollen in the period from 1 January to 31 December 2023 Preglednica 1. Letni seštevek v letu 2023 v Izoli, Ljubljani, Mariboru in Lendavi Table 1. Annual integral in 2023 of airborne pollen in Izola, Lendava, Ljubljana and Maribor Letni seštevek Izola Lendava Ljubljana Maribor 45.439 70.073 37.443 43.814 Ambrozija 897 8.341 692 1.147 Pelin 171 225 202 157 178 4.287 1.391 2.770 7.603 3.039 2.962 1.567 Breza Beli/črni gaber Pravi kostanj 646 917 2.282 2.446 Jelša 719 2.778 835 1.688 Leska 1.039 2.471 1.470 2.224 Cipresovke/tisovke 4.756 8.632 4.042 4.916 Bukev 93 17 59 24 Jesen 1.073 963 856 1.077 Bor 4.729 4.205 2.829 3.718 708 876 792 644 Trpotec Platana 242 150 984 887 Trave 3.407 7.628 4.695 5.088 Topol 662 2.416 1.428 1.575 Hrast 3.285 1.508 939 1.293 85 300 112 135 216 908 400 447 Koprivovke 6.381 23.280 5.800 9.272 Oljka 1.447 ― ― ― Kislica Vrba 176 Agencija Republike Slovenije za okolje Oljka (Olea) Sezoni cvetnega prahu oljke smo v letu 2023 sledili na merilnem mestu v Izoli. Vremenske razmere v maju so upočasnile razvoj cvetov, začetek sezone je bil pozen, 24. maja, kasnejši od povprečja za 17 dni. Sezona se je zaključila 6. junija in je kasnila za 5 dni glede na povprečje. Teža sezone je bila podpovprečna, letni seštevek je znašal 0,7 povprečnega. 350 300 Število zrn/m³ 250 OLJKA 200 150 100 50 0 Slika 12. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu oljke v Izoli od 1. januarja do 31. decembra 2023 Figure 12. Average daily concentration of Olive (Olea) pollen at the Izola measuring site in the period from 1 January to 31 December 2023 SUMMARY The article presents the main characteristics of the pollen season in the year 2023. The pollen measurements were performed in the central part of the country in Ljubljana, in Izola on the Coast, in Maribor in the Štajerska region and in Lendava in the north-east of Slovenia. 177 FOTOGRAFIJA MESECA PHOTO OF THE MONTH Aljoša Beloševič