Za zadovoljevanje večine skupnastnih potreb h.ikkIii zadostuje lastna državna oblast /m zadovoljitev nekaterih Širših potreb, Id niso kulturno specifične, stopajo narodi v medsebojno pogodbeno povezavo, v smislu katere nastajajo skupne večnarodne zveze in usta-nove, katerih pristojnosti, sestava in pošlo vanje se razvijajo v pogodbeno določenih okvirih.
C-irll A. žebot
FOR A. FREE SLOVENIA
NovejSI družbeni In politični razvoj v Jugo slavlji se k> b I i c v »meri naraščajočega pri tiska za uveljavljen je izvirne »overenosii republik. Pritisk v tel srocrl je zaradi Izrazitih kulturnih posebnosti ter kričečega gospodarskega izkoriščanja in zapostavljanja posebno močan in vztrajen v Sloveniji, Ta razvoj narekuje tudi Slovencem v svetu, da podprejo novo slovensko državno In demokratično uveljavljanje.
Ciril A. žebot
LETNIK XXVI — VOLUME XXVI Oktober - Novembor 1975 Published monthly by : Slovenian National Federation, of Canada, 646 Euclid Ave. Toronto, Ont. Canada. Številka 10-11 — Number 10-11
MARIBOR
DOBIL
UNIVERZO
Ob začetu letošnjega šolskega leta je bila v Mariboru slovesno razglašena ustanovitev druge slovenske univerze. Slovesnosti so se udeležili rektorji vseh ju • goslovanskih univerz ter predstavniki univerz in visokih šol iz Gradca, Celovca, Trsta, Berlina, Linza, Sombathelvja in Marburga ob Lahni, Ustanovitev univerze v Mariboru pomeni uspešni zaključek dolgoletnih prizadevanj za združitev raznih samostojnih visokih šol, ki so v Mariboru delovale že mnogo let Slovesno listino o združitvi v univerzo Maribor so na slovesnosti v Unionski dvorani podpisal dekani oziroma direktorji visoke ekonomskokomer-cijalne, visoke tehniške, višje pravne in visoke agronomske šole, pedagoške akademije in visokošolske knjižnice v Mariboru ter visoke šole za organizacijo dela v Krajnu, ki je tudi članica mariborske univerze. Med insignijami, ki jih jc od predstavnikov sedanjega režima dobil prvi rektor mariborske univerze prof. dr. Vladimir Bračič, je tudi obesek na rektorski verižici, v katerem so vrezane Titove besede: "Cilji naše revolucije in socialističnega samoupravljanja morajo biti vsebina znanstvenega in vzgojnoizobraževalnega dela".
Upati jc, da se bo mlada univerze v Mariboru razvila v močno središče svobodnega znanstvenega dela kljub bremenom sedanjega režima. VIVAT, CRESCAT, FLORE AT!
Vsled poštnega štrajka jc pričujoča številka dojna! Tudi novice in članki so se ustavili na pošti. Prosimo razumevanja!
—Uprava in , Uredništvo.
SLOVENSKI JEZIK NA UNIVERZI V PUEBLU COLORADO.
V okviru Department of Fo-reign Languages so v šolskem letu 1974—75 na Southern Co-lorado University začeli s poučevanjem slovenskega jezika. Do stolicc slovenskega jezika je prišlo na željo ter pobudo akademikov/ g. Janeza Gornicka — domačina in trgovca s pohištvom in prof. Jidija Gobca iz Ohia. V Pucblu je močna slovenska kri drugega in tretjega roda, saj jc bilo v tem mestu po prvi svetovni vojni nad dva tisoč Slovencev.
Pouzevanje vodi ga. prof. Metoda Mencin. V prejšjem šolskem letu, ko je poučevala lc en oddelek, jc bilo 26 slušateljev in slušateljic. Tekoče šolsko leto pa poučuje v dveh oddelkih, ki imata skupno 19 študentk in študentov slovenskega jezika. Pouk se deli dvakrat na teden po uro in pol, skupno torej tedensko tri ure slovenščine. Učni program: osnovni pojmi iz slovnice, lo ^ netika in slovenska kultura, zlasti literatura.
Slovenska univerzitetna knjižnica. Tudi to si jc privoščila Southern Colorado University! V dveh prostornih sobah, mo-1 derno urejeni knjižnici, dobiš nad tristo slovenskih knjig. Revije pa od Ljubljanskega Zvona, preko Rimskega Katolika in Časa do strogo verskih mesečnikov v sedanjosti: Duhovno življenje in Božja beseda,
ŠKOF JAMES S. RAUSCH - SLOVENEC
GENRALNI TAJNIK ZVEZE AMERIŠKIH KATOLIŠKIM ŠKOFOV IN KATOLIŠKE ZVEZE ZDRUŽENIH DR/AV JE PO MATERI SLOVENSKEGA RODU
KOCBEK OZNAČUJE SVOJE UPANJE NA MOŽNOST SODELOVANJA S KOMUNISTI KOT ZMOTNO
Sodelavec avstrijskega tednika Die Furche Peter Millard je priobčil v 34. "Številki (23. avgusta 1975) lista svoj razgovor s Kocbekom no otoku LoŠinju.
Kocbek pripisuje, da jc padel v nemilost po objavi Tovarišije predvsem dejstvu, da je takrat še prevladoval "socialistični realizem", v katerem ni bilo prostora za kakršnokoli kritično stališče. Naslednjih JO. let je bilo Kocbeku najhujše. Dejal jc: "Ne vprašajte me, od česa sem živel — ali od česa živim danes. Ničesar nisem mogel objaviti, ne v Jugoslaviji in ne zamejstvu". Oficielno so ga ignorirali, toda podtalna gonja proti njemu se je nadalje-. vala.
bek se tudi pritožuje, da ne zadeva zapostavljanje samo njega, marveč tudi člane njegove družine.
Kocbek sicer trdi, da ni verjetno, da ne bi vlada podaljšala njegovega potnega lista, vendar je na nasvet mariborskega škofa odklonil povabilo, da bi predaval v začetku avgusta v Celovcu in v Gradcu.
Slovesna blagoslovitev spominskega križa v Midlandu
Prevzvišeni James S. Rausch, generalni tajnik Zveze ameriških katoliških škofov
Pb štirundvajsetih"letih trdega dela imamo pri Slovenskem ameriškem institutu — Slovenian Research Centru ol America najbogatejšo zbirko o sodobnem delovanju in doprinosu Slovencev po vsem širnem svetu. In vendar zlepa ne mine teden ko bi s pomoč jo naših red nih in priložnostnih sodelavcev ne odkrili zopet kaj novega. Žc sam krog sotrudnikov je nad vse zanimiv, saj so med njimi rektorji in škofi, profesorji in duhovniki, izumitelji
•	Mariborski dipl. ing. Anton Hauc je postal prvi "magister automacije" v Jugoslaviji. Študije jc končal na Zagrebški tehnični visoki šoli.
•	V Rogaški Slatini so odkrili nov vrelec Donata. Ko so pri vrtanju dosegli globino čez 546 metrov, se je dvignil curek 15 -metrov visoko, dokler ga niso ukrotili.
•	Za 40 letnico delovanja zadružne zavarovalnice CUNA Mutual bodo začeli graditi dodatek k sedanjemu sedežu za Kanado v Burlingtonu, Ontario. Stroški dodane stavbe so preračunani na 2'/2 milijona dolarjev.
•	Atlanski simfonični orkester v Halifaxu, ki mu dirigara Slovenec Klaro Mizerit, je gostoval spomladi v večih ki"ajih vzhodnih provinca Pri goste-vanju v Nevv Brunsvvicku je bil med posušalei tudi princ Charles. V počitnicah je gostoval g. Mizerit kot dirigent-gost v Avstraliji in Novi Zelandiji.
•	Bisliop Baraga Association
(239 Baraga Ave. Marquette, Mich. 49855) bo izdala zopet Baragov koledar za' 1. 1976. Koledar stane $1.5p, pri večjem naročilu popust. Baragova družba ima na razpolago tudi angleški življenjepis Barage v mehki vezavi: Bernard Lam-ibert, The Shepherd of the Wil-derness. Cena $1.50. Primerno čtivo za mladino, ki ne bere več slovenski.
O svoji primerjavi z Djilasom je povedal Kocbek naslendje: "Djilas sme pisati danes članke za Nevv York Times in delati ali opustiti, karjkoli hoče, kajti je že bil v ječi. V Beogradu samem prevladuje nekoliko bolj liberalno ozračje: nasprotno pa v Ljubljani, ki je v tem oziru res provincialno mesto, oponašajo človeku vse do njegove smrti ali- pa ^.i vleče ja stvari zopet na dan, kadar je to primerno in vse ima trajni, dokončni značaj". Tita označuje za patriarha ,"On vlada to deželo kot patriarh, kot monarh!. Ko je na eni strani nemogoče uspeti po takozvani uradni poti s kako pritožbo ali s posebno zadevo, se je treba obrniti samo na urud predsednika države — in vse je takoj urejeno!" Za primer njegove smrti predvideva: "Po njem bo prišlo nič, zmeda, ali pa — določeni rusofili v Beogradu, ki gotovo ne bodo ničesar doprinesli za
ozdravitev naše dežele". Koc- mokratske republike".
in pisatefji'7 arhiteTkti in uredniki, pa tudi gospodinje in študentje, ki pa jih druži skupna ljubezen do slovenskega naroda in želja pripomoči Slovencem do popolnejše in močnejše zgodovine in večjega ugleda v svetu.
Pred kratkim se nam je v tej ljubezni do slovenstva oglasil tudi msgr. Louis Baznik, bivši župnik pri Sv. Vidu in starosta slovenskih duhovnikov v Velikem Clevelandu. Svojemu prijaznemu pismu je msgr. Baznik priložil še pismo, ki mu ga je poslal škof James Rausch, generalni tajnik Zveze ameriških katoliških škofov in Katoliške zveze Združenih držav, to jc, najvišje uradne povezave ameriške katoliške Cerkve. Pismu je bil priložen tudi kratek življenjepis škofa" Rauscha. Tako smo Slovenci po zaslugi priljubljenega Baznika zopet močnejši kot narod, ki pomaga kovati zgodovino katoliške Cerkve in številnih mogočnih držav, med njimi tudi Amerike.
V pismu msgr. Bazniku ugledni škof Rausch med drugim pove, da je po materi slovenskega rodu. "Moja mama je bila Ana Ohmann, prvotno Oman, hčerka Janeza in Jcre Oman iz kraja Albanv, Minesota. Duhovnika Matt Blenkush in Edvvin Oman sta moja mrzla bratranca. Msgr. Oman je bil, kot bi rekli mi Slovenci, moj 'littlc uncle' ali 'mrzli stric'." Tako. matere, slovenskega ameriškega vidimo, da izhaja škof Rausch škofa James Rauscha. Vemo, da po materi iz znane slovenske bo tudi vas zanimala in nav-Omanove družine v Minnesoti. dušila, kot je zanimala in nav-Kar je gotovo za nas še poseb- dušila med Slovenci lako pril-no zanimivo in dragoceno pa je, jubljena msgr. Baznika in vse
Po poročilu Millarda Je Kocbek danes mnenja, da Je sodelovanje katoličanov s komunisti nemogoče. Ko so se kilščanski socialisti pridružili komunistom in sprejeli marksizem kot' "so-cialno-politično metodo za strategijo in taktiko osvobodilne fronte" so končno vsi z izjemo Kocbeka samega pristopili v komunistično stranko. Miller izraža Kocbekovo mnenje takole: "Kocbek je danes prepričan, da ni mogoče združiti kščanski socialni nauk z idejami komunizma. Zanj je to spoznanje že prepozno, za vse "odprte katoličane in kristjane" zapadnega sveta pa je vod dar poziv k budnosti". Millard navaja Kocbeka dobesedno: "V tej vrhunski konferenci v Helsinkiju vidim zgolj drugi Muachen* kjer je Zapad — kot nekoč Chamber-lain — padel na kolena pred diktaturami, samo da ne bi prišlo do kakega soočenja. Na 'ta način je bila dramatično zapečatena*'* u s od ml lij ono v v Evropi".
Zanimiva je tudi Kocbekova ocenitev otoka Lošinja: "Ta otok je okrevališče za osebe, ki trpe od astme. Preje so se zdravili tukaj princi avstroogr-ske monarhije in tudi cesarica Elizabeta, ki je imela slaba pljuča. Danes ima v najemu njihove gradove vlada Nemške de-
Ploščo, ki jo Je izdal g. Blaž Potočnik, pri kateri sodelujejo tudi ga. M. Cekuta ln g. Prof. J. Osana tfcr oba otroška zbora obeh Sol v Torontu lahko dobite ta ceno $6.00 v Obeh župnijah v Torontu, Pridno segajte po njej!
svoj novi dragoceni arhiv s po- v Ft. Wayne, Indiana. Leta 1956. datki škofa Rauscha. Navadno je diplomiral na St. John's Uni-•	! Jc za vsak arhiv potrebnih vsaj versity v Minnesoti, kjer je bil
pet pisem, večkrat pa tudi 15 ali 20, poleg telefonskih klicev in raznih poti. Pri škofu Rauschu pa je potekalo vse raziskovanje izjemno hitro in gladko. Naši prošnji za sliko, bibliografijo,j kopije publicitete in drugo važno gradivo se je prevzišeni takoj ljubeznivo odzval in nam poslal še nekaj dragocenih ko- j pij svojih govorov, brošur in knjigo "The Family of Nations".
Iz bogatega arhiva se nam zdaj odkriva podoba novega znamenitega sinu . slovenske
da znameniti sin skromne slovenske matere ni niti pozabil, niti zatajil svojega slovenskega porekla, ampak se s ponosom priznava za Slovenca in v pismu še posebej zapiše: "We Slove-nians" — "mi Slovenci".
Kot v vsakem drugem slučaju je naš institut takoj skušal še izpopolniti in obogatiti tudi
sodelavce našega instituta.
Naš znamenitnik James Ste-ven Rausch se je rodil. 4. septembra leta 1928. v Albany, Minesota. Tam je obiskoval ljudsko in srednjo šolo, leta 1946. pa se je vpisal v Crosier Seminarv v Onamia, Minnesota. Med leti 1950 in 1952 je študij ral na Crosier House of Studie?
proti koncu prejšnjega stoletja rektor slovenski rojak Bernard Ločnikar in kjer je diplomiral tudi priljubljeni slovenski pesnik in glasbenik Ivan Zorman. Svoje študije je potem nadaljeval na St, Thomas College in na University of Minnesota, leta 1969. pa je dobil doktorat | (Ph. D.) "cum laude" ali s pohvalo na papeški Gregorijanski univerzi v Rimu. Njegova doktorska specializacija je bila v pastoralni sociologiji.
Še pred doktoratom je poučeval na srednji šoli v St. Clou-du in a Kolegiju Sv. Tomaža v Minesoti, nekaj časa pa je bil tudi kaplan v St. Cloudu in raziskovalec na oddelku za svetovno pravičnost in mir pri Katoliški konferenci v 'VVashingtonu. Bil je tudi na študijskih potovanjih v Nemčiji, Rusiji, na Poljskem, Madjar-skem, v Peruju, Ekvadorju, Colombiji in Venezueli.
V duhovnika je bil posvečen leta 1956. v katedrali mesta St. i Cloud v Minnesoti, kjer je v letih 1897—1914 pastiroval kot škof Slovencc Jakob Trobec.
V nedeljo 14. septembra 1975, na kraju kanadskih mučenccv v Midlandu, smo si Slovenci postavili spominski križ v spomin vsem žrtvam komunizma in vojne v Sloveniji.
Romanje je bilo nad vse slovesna in *.lieRstji.-i .spornjn&ka proslava, ki je sovpadala s praznikom Poveličanja sv. križa.
Preko tisoč vernih Slovencev, j od blizu in daleč, se je najprej zbralo v cerkvi in jo napolnila do zadnjega kotička. Slovenske romarje je pozdravil Rev. Father VVinston Rve, je-
!
zuit, ki opravlja delo župnika. Nato je bila koncelebrirana maša naših slovesnkih duhov- j nikov. Po sv. maši je bil nato popoldanski spored ob spominskem križu. Celotna zamisel ureditve obsega večjo skalo na : kateri stoji 600 funtov težak križ iz masivne medenine. Kri/ ! predstavlja, skupaj z manjšo skalo gospo Sveto in Vetrinje. V 50 čevljev širokem krogu, ki
ponazarja slovensko zemljo, so
i
razporejene še druge večje in manjše skale, ki po zemljepisni legi kažejo na masovna grobišča. Kraji moriše so na posebnih ploščah tudi po imenu nakazana.
1'icu k iti jc 'bi iti fiOticseiKi
slovenska prst prav zato priliko prinesena iz Slovenije. Po obrednih molitvah je bil spu minski križ slovesno blagoslovljen. H križu je pristopila, mati mučenina, ki je izgubila tri sinove in ob spremstvu zastopnikov obeh torontskih domobranskih organizacij položila pred križ venec s slovenskimi trakovi. Pred kri/ je bil tudi položen šopek 30 rdečih nageljnov v znamenje 30 let begunstva. Sledila je recitacija Gregorčičeve pesmi "Znamenje". Nato je govornik osvetlil strašne dogodke med vojno in po vojni. Za zaključek sporeda jc moški zbor zapel še pete litanije k Materi božji. S križevim potom sc je slovesno za k l ju vila kom c mo raci j a.
29. OKTOBER
Tudi za letošnji slovenski narodni praznik, bo SNZ, podelila, kot vsako leto, svojo slovensko nagrado.' p^roriio v orihodnii številni!
WE OUOTE
National Aaeronautics and Space Administration has avvarded its coveted Certificates ol Recognilion to tvvo Slovenian AmericanS. John Repar, Amcrica's leading astro rubber expcrt, has received his avvard for the development of rubber materials vvhich can be used vvith rocket fuels. One of these materials has been used in space flights to the planets Jupiter and Mercurv. And Janez Zupan, a mem-ber of the research and editorial committees of the Sloves nian Reserch Center of America, vvas avvarded Ms certifl-cate for creative reserch, resulting in an article titled "Continuos Calalytic Decomposition of Methane". According to Prof. Gobetz of the Slovenian Research Center of America, these are just tvvo examples of Slovenian accomplishments recognized by NASA. Several other Slovenian Americans have in the past been singled out for special recognition bv NASA and quite a fevv of them have occupied various-top-level positions vvith the National Aeronautics and Space Administration. Repar, originalIy from Barberton, novv direets astro rubber laboratories in California. Zupan is an immigrant from Slovenia vvho conducts reserch in Colum-bus, Ohio.
From: Slovenian Hcritage News SRCA Information Scrvice
Škofovsko posvečenje pa je naš rojak RaUsch sprejel leta
legeville, Minnesota, kjer je v drugi polovici devetnajstega
1973. v opatiji sv. Janeza v Col- (nadaljevanje na drugi strani)
BLAŽ POTOČNIK » PETDESETLETNIH
vM
NltHU M
^bscription rates $4.00 per year: 30c
Advertising 1 column x 1" $2.80
«spy
Published monthlv by Slovenian National Federation of Canada 646. Euclid Ave., Toronto 4.
Member of C.E.P.F.
SLOVENSKA DRŽAVA Izhaja prvega v mesecu.
Letna naročnina znaša: Za ZDA in Kanado 4 $, za Argentino 250 pe-zov, za- Brazilijo 60 kruzeirov, za Anglijo 20 šilingov, za Avstrijo 35 Šilingov, za Avstralijo 2.50 avstr. L., za Italijo in Trst 800 lir, za Francijo 600 frankov.
Za podpisane članke odgovarja pisec. NI nujno, da bi se avtorjeva nazlranja morala skladati v celoti z mišljenjem uredništva in
Izdajatelja.

Toronfo
*	• čeprav malo kasno, izrekamo danes na tem mestu naše četitke ob 60-Ietnici rojstva
(17. septembra) g. Viliju čeku-ti, slovenskemu kulturnemu delavcu, režiserju, igralcu, učitelju, slovenskemu arhitektu in ustvarjalcu. Kličemo mu na mnoga leta.
Prijatelji so se 20. septembra zbrali na domu njegovega sina Petra v Oshawi in na lep in postojen način proslavili slavljenčev jubilej.
G. Vili! Se na mnoga leta in pogum! Slovenska kultura Vam dolguje mnogo. Bog Vas živi v krogu vaše družine in vseh, ki jim je mar vaše delovanje.
•	"Research Centre for Slovenian Cul ture", organizacija, ki deluje že leta v Torontu (pripravila je izdajo knjige "This is Slovenija" in organizirala vrsto predavanj ter zbira arhive slovenskega udejstvo-vanja in delovanja), je dobila zadnje čase nove "zaklade" arhivov o delu Slovencev v Ka-nad in USA. če se zanimate za delo centra pišite na tajništvo R.C. for S.C. 1115. Bay St. Toronto 5, ali pa na predsednika Dr. R. čuješ, c|o St. Francis Xavier University P.O. Box 10, Antigonish, N. Sc.
•	Pri župniji s čudodelno svetinjo so pripravili uspešni koroški večer, — banket s plesom. Igral je nov ansambel "Zvonček" v zadovoljstvo vseh udelejžencev. Ves čisti dobiček je šel za dijaški dom v Celovcu. Čestitamo!
•	V drugi polovici oktobra je na obisku pri obeh slovenskih župnijah slovenski misijonar, č.g. Janes Puhar iz Madagaskarja.
•	Šoli pri., obeh župnijah sta v polnem teku. V New Torontu imajo rekordno število okrog 240. učencev in učenk.
•	Na slovenski cerkveni farmi na cesti devet so koncem septembra priredile za vseh sedem skaviitskih skupin (fantje in dekleta) dvodnevno uspešno taborenje, katerega se je udeležilo kakih 200 skavtov in skavtinj z voditelji in voditeljicami.
•	Pri Mariji Pomagaj so v
oktobru opravljali večja zunanja gradbena dela. Na dvorišču pred vhodom v župnišče, — t.j. ob prostorih, ki so v zemlji: kuhinja in sobe proti mali dvorani — so kopali globoko v zertiljo in ukrenili vse potrebno, da teh prostorov ne bi več zamakala voda, ki se nabira na cementni plošči in kar je ob neurju pridrvi s cerkvene strehe. Po načrtu inž. Slavka Erzetiča sta dela opravila g. Alojz Dolenc in g. Frank Jerina.
•	Letnega zborovanja Ameriškega instituta za zadružništvo na Michigan State Uni-
Chicago
•	Bargov dan v Clevelandu,
v nedeljo 28. sept. je bil res nekaj veličastnega, nepopisno lepega tako po vsebini kakor po izvrstni organizaciji. Iz Chica-ga sta bila dva polna avtobusa. Zastopano je bilo glavno predsedstvo Ameriško-slovenske ka-tol. podporne. Jednote z gl. predsednikom Ed. Kuchičem, Frank Zorcem in dr. Ludvik Leskovar; Baragovo zvezo v Chicagu sta zastopala častni predsednik, znani baragoslo-vec Jože Gregorich in urednik Tribune Frcd Orehek, Slov. žensko zvezo sta zastopala ga. Fanika Humar, gl. tajnica in Corinen Leskovar, ki je urednica Zarje. Vsi udeleženci so odnesli nepozabne vtise, ki bodo gotovo pripomgli k še večjemu zaupanpu v Baragovo pri-prošnjo.
•	40 obletnico poroke sta v nedeljo 28. sept. 'obhajala gospod dr. Alfred Fishinger in njegova žena Metoda. Oba sta znana kot agilna kulturna delavca med Slovenci v okoloci fare Sv. Štefana. G. Fishinger je tudi naročnik našega lista. Bila je lepa slovesnost. Župnik p. Tomaž je imel med mašo lepo pridigo, ga. Marija Kranjc-Fishinger znana sopranistka je med mašo pela ob spremljavi p. dr. Vendelina lepe mašne pesmi. G. Fishingerju in gospej Metodi naše čestitke!
•	Slomškova slovenska so-bona šola je pričela spet z rednim poukom. V nedeljo 5. okt. je bila otvoritvena sveta maša in po naši sestanek starišev v cerkveni dvorani pod cerkvijo.
•	Gospa Marija žgavc je obhajala dne 28. oktobra 84 letnico svojega življenja. Dasi v visokih letih, je še vedno duševno zelo mlada in vneto zasleduje dogajanja v svetu. Rada bere slov, knjige, tudi Slov. Državo. Je zelo verna žena, pa tudi narodno zavedna. Sc več srečnih let!
•	Slomškov krožek v Chicagu
je priredil 19. oktobra kosilo v dvorani pod cerkvijo, v pon-del jek in torek pa je bil v istih prostorih takozv, rumage seli. Cisti dobiček je šel v sklad za Slomškovo beatifikacijo. Tudi na Slomška moramo misliti in se k njemu zatekati. Baraga in Slomšek sta naša slovenska priprošnjika pri Bogu.
Enajstega oktobra se je srečal g. Blaž Potočnik iz Nevv Toronta z Abrahamom. Prejeminku Slovenske nagrade, pred nekaj leti, tudi mi želimo ob tej priliki vsega, kar ob takih prilikah izrekamo prijateljem in znancem. Gospod, ki ureja vsa naša pota, naj mu nakloni še kopico let, za dobrobit družine in slovenistva v Torontu in Kanadi Po svoji petdesetletnici, ko gleda nazaj na svoje življenje, je pač lahko na moč zadovoljen, saj je občutiti njegovo roko, in to prav močno pri slovenskih skavtih, pri Slovenski šoli, v Nevv Torontu, pri mladinskih zborih, pri slovenski pesmi, pri nenehnem kulturnem ustvarjanju, pri razdajanju Iju-pezni za slovensko mladino in slovensko stvar v Torontu. Saj Blaž ne pozna besede: nemo-rem! — Za Abrahama pa nas je razveselil še s svojo ploščo slo-
venskih in drugih pesmi. Oddolžimo se mu za vse, in sega j mo po njej?
Pri vsem pa mu je zvesto stala Ob strani draga žena, ki, kot pravimo "tri ogle podpira" in mu močno pomagala pri kulturnem ustvarjanju. Zato ob tej priliki tudi' njej prisrčna zahvala.
Ti pa, Blaž, duša draga, zvesto stoj na svoji začrtani poti, ker Te želimo ob Tvojem slavju zagotoviti, da ob srečanju z Abrahamom lahko o Tebi rečemo.... da si storil ne samo kar veleva Ti stan.... ampak da si zadosti presniku, ki pravi "Kar more, — to mož je storiti dolžan!" In ti si bil vedno, in si vedno mož, ki ve, kaj nam On in kjubezen do naroda, pesmi in materine govorice nalagajo!
Blaž, še enkrat, Bog te živi in še na m nosa leta v krogu tvoje iti slovenske družine. V.M.
• Naraščajova stiska v prehrani, ki ogroža življenje milijonov ljudi na svetu, je povod ponovnih pozivov cerkvenih predstavnikov zlasti v industrializiranih državah, naj omejimo količino zaužite hrane (ki je
versity v East Lansingu se je udeležilo kakih 2.500 oseb. Letošnje zborovanje od 28.—31. julija je bilo obenem 50 letnica obstoja Inštituta.
večkrat itak zdravju škodljiva, ker je odvišna) in darujemo prihranke raznim ustanovam, ki uporabljajo te prispevke za dobavo hrane stradajočim. Poseben program je izbrala skupina CROP (odsek Church World Service), ki organizira skupine, ki so pripravljene postiti se 30 ur (začetek posta v petek ali v soboto opoldne). Po končanem postu sledi "banket tretjega sveta". Na slepo raz-dele udeležence v 3 skupine — pri isti mizi — prva tretjina dobi običanjo kosilo z mesom in krompirjem, druga tretjina kozarec mleka iz koruze in soje, in zandja tretjina samo riž. Taka ponazoritev približa ljudem dejansko razliko, ki obstoja v prehrani človeštva—z izjemo, da je še četrta skupina, ki dobi še manj ali pa nič.
• The Campaign for Human
Development (CHD) je organi-' zacija katoliških škofov v ZDA, s katero hočejo prispevati k odpravi revščine. Pred kratkim so izdali obširno študijo na 208 straneh "Revščina v ameriški demokraciji: študi ja družbene i oblasti" (Poverty in America: A Study of Social Power). Študija j ugotavlja, da je nad polovico izvodnjo ter prodajo v rokah j državljanov bistveno odvisna od ustanov, na katere nimajo nika-kega vpliva. Nad polovico ljudi sin ne more več privoščiti lastne hiše. Na podlagi uradnih statistik pokaže, kako je koncentrirana kontrola nad podjetji, pro-maloštevilnih, kar nujno vodi v inflacijo, brezposelnost in obenem pomanjkanju potrebnih dobrin. 1% najbogatejših v ZDA ima toliko dohodkov kot 20°6 najrevnejših v državi in 10% najbogatejših ima toliko dohodkov kot polovica državljanov. Ta organizacija porablja tudi sredstva, ki jih nabirajo katoličani v letnih zbirkah, za programe samopomoči.
ŠKOF JAME S. RAUSCH . . .
(nadaljevanje s prve strani) stoletja delovalo lepo število slovenskih menihov, profesorjev in misijonarjev. Že leta 1970. je postal pomočnik generalnega tajnika in tri mesece kasneje generalni sotajnik, leta 1972. pa generalni tajnik Zveze katoliških ameriških škofov in Katoliške zveze Združenih držav (National Conference of Catho-lic Bishops and The United States Catholic Conference). Tako že nekaj let sin skromne slovenske matere sposobno vrši eno najbolj odgovornih služb v organizaciji ameriške katoliške Cerkve.
Kaj naj še povemo o mladostnem škofu James Rauschu? Le kdo v Nevv Yorku ali drugje v Ameriki bi slutil, da je bil slavtnostni pridigar v znameniti katedrali sv. Patricija (St. Patrick's Cathedral) pri pol-nočnici, za Božič 1973. leta, slovenski ameriški škof Rausch! Kako lepo je videti njegovo ime na naslovni strani brošure o človečanskih pravicah, ki jo je izdala Katoliška zveza Združenih držav! In s kakim veseljem vzame človek v roke knjigo "The Family of Nations" (Družina narodov), katere urednik je zopet škof Rausch. Med odličnimi sotrudniki, ki so prispevali poglavja za to nadvse važno knjigo pod uredništvom ameriškega Slovenca Rauscha, so tudi bivši ameriški podpredsednik Hubert Humphrey (ki je, naj mimogrede povemo, tudi častni član našega Slovenskega ameriškega instituta—S.R.C.A.), senator Walter Mondale iz Min-nesote in Arthur Goldberg, bivši poslanik Združenih držav pri Združenih narodih (United Nations) v Nevv Yorku.
Ne nebu katoliške Cerkve v Ameriki in na nebu slovenstva je zasijala "nova svetla zvezda
TUKAJ JE SPOROČILO
Z ODDELKA ZA
ZUNANJE ZADEVE
"Vsako leto preko dva miljona kanadčanov potuje v tujino in le majhno število teh ima težave ali nevšečnosti za časa njihovega potovanja. Toda so ljudje, ki ne podvzamejo ukrepov, ki bi bili potrebni za preprečenje nevšečnosti, ter si tako pokvarijo svoje počitnice ali tudi trgovsko potovanje.
Vstopna pravila v katerokoli državo so vpostavljena od oblasti dotične države. Te vkl jučujejo nekatere ■ ali tudi vsa naslednja določila kot so: vstopna in izstopna dovolilnica ("viza"), carina, vnos in iznos denarja, zdravstvena spričevala, registracija in odobritev za avtomobile, mednarodne in lokalne šoferske dovolilnice, dovoljena mesta za prekoračenje meje in tozadevni pre-gledniški uradi, izletniške legitimacije.
Najnovejše informacije lahko dobite na ambasadi, konzulata dotične države, ali pa od usposobljene potovalne agencije.
Pomnite, kanadski potni list in — večkrat — zdravstveno spričevalo in dovolilnica ("viza") so potrebni dokumenti. Brez teh se vam lahko zgodi, da boste na naslednem letalu na povratku domov, ali še slabše . lahko vas vržejo v zapor za ilegalni vstop v državo.
OKROŽNICA KANADSIH ŠKOFOV ZA DAN DELA 1975
Letošnja okrožnica kanadskih škofov za dan dela je naslovljena: Razvoj severa: za kako ceno? S to okrožnico so katoliški škofje kot predstavniki Cerkve v Kanadi podprli stremljenje prvotnih prebivalcev severa Kanade, da si zagotove pravice, ki jim pripadajo.
Škofje ugotavljajo, da v kulturi Indijancev, Inuitov (Es-kimcev) in Metijcev zemlja ni samo vir hrane, marveč je del njihovega celotnega življenja, ki jim nudi trajni občutek varnosti, zadovoljstva in identitete. Sedanja kriza energije je povzročila povečano prizadevanje industrije, da bi začela izkoriščati te nove vire. Pri tem se nič ne ozira na pravice, prvotnega prebivalstva. Kar je še slabse — provincialne vlade ter federalna vlada mnogokrat sodelujejo ali vsaj omogočajo te vposege, ne da bi skusali doseči predhodni sporazum s prebivalci teh pokrajin.
Kriza energije postavlja v ospredje tudi bolj splošno vprašanje, ki zadeva vse: kako dolgo bomo še skušali dvigati naš standard življenja, ki temelji na izredno veliki porabi energije (po nekem računu uporablja vsaka oseba .Severne Amerike toliko energije, da odgovarja to delovni moči 400 "sužnjev"!) kot da so zaloge neomejene? Danes se moramo vsi zavedati, da so te energije omejene ter da so namenjene zalostitvi potreb vsega človeštva. če bomo pustili razvoj v to smer, vprašanje omejitve rabe energije ne bo več samo moralno vprašanje, ampak bo postalo vpršanje življenjskega obstoja človeštva.
Škofje priznajo, da tudi Cerkev v svojem misijonskem de- i lovanju ni vedno dovolj upošte-
v osebi slovenskega ameriškega škofa Rauscha. Vsi smo hvaležni msgr. Bazniku, ki nas je j nanjo prvi tako ljubeznivo opozoril. In vsi smo ponosni na svojega odličnega slovenskega rojaka, prevzvišenega škofa James Rauscha, ki mu v njegovi visoki in odgovorni šlužbi želimo obilo uspehov in blagoslova.
Dr. Edi Gobec
vala.vrednot teh narodov, toda je pripravljena učiti se iz napak preteklosti.
Predno postanejo načrti za razvoj severa dokončni, morajo biti izpoljneni nasledili pogoji:
a)	predlagani industrijski projekti morajo biti predmet objektivnih študij o potrebi po energiji in socialnih stroških predlaganih projetkov—in na tej podlagi temelječi javni razpravi o njih;
b)	prehodno pogodbena ureditev lastništva zemlje;
c)	učinkovito sodelavanje prizadetega prebivalstva pri sestavljanju načrtov za razvoj pokrajin;	+
d)	zadostne varščine za ohranitev okolja;
e)	zadostna kontrola nad načinom in količino odvajanja nenadomestljivih surovin.
Škofje ne dopuščajo nikakega dvoma, da njihova izjava ni samo pobožna želja, marveč resna stvar, ki ne zadeva samo prebivalcev severne Kanade, marveč vsakor. Proti koncu okrožnice ugotavljajo:
"Kaj je potrebno v končni analizi, ni nič manj kot temeljna družbena sprememba. Dokler ne začnemo vsi kot družba spreminjati svoj življenjski slog, ki temelji na bogastvu in udobju, dokler ne začnemo spreminjati v dobiček usmerjene prioritete našega industrijskega sestava, bomo nadaljevali z izredno velikimi zahtevami za energijo na severu in bomo ikoroščali prebivalce severa, samo da dobimo te vire".
Za enakopravnost na avstrijskih sodiščih
VCelovcu so nedavo bili pogovori med visokimi predstavniki avstrijskega sodstva in med zastopniki Koroških Slovencev. Razpravljali so o odprtih vprašanjih izvajanja člena 7 avstrijske državne pogodbe na področju sodde9tva. Na čelu uradne avstrijske delegaci je bil pravosodni minister dr. BrodO. V delegaciji so bili še zastopnik urada zveznega kanclerja, zunanjega ministrtsva | in ustavne službe, kakor tudi koroški deželni glavar VVagner ter predsednika višjega dežel-! nega sodišča v Gradcu in Celovcu.
Koroški Slovenci so najprej zavzeli načelno stališče do sedanjega manjšinskega sodnega zakona, ki niti po vsebini niti krajevno ne ustreza določilom državne pogodbe. Predložili so zahtevo, da je treba dvojezič-nost na sodiščih razširiti od sedanjih treh na vseh devet sodnih okrajev dvojezičnega ozemlja ter tudi na višja sodišča, zlasti na celovško deželno sodišče, kadar obravnava v prvi instanci. Koroški Slovenci bodo predložili sodnim oblastem osnutek zakona. Med raznimi obljubami, ki so jih dale avstrijske oblasti, je tudi ustanovitev komisije za pripravo slovarja slovenskih pravosodnih izrazov. Govoril so tudi o uvedbi tečaja slovenščine za pravno osebje. Pogovori se bodo nadaljevali 21. novembra na Dunaju.
• Iz Riyahd, Saudi Arabia, se
je oglasil nas naročnik g. Dr. Tone Štukel, direktor na statističnem oddelku pri "Canada HOusing Corporation" v Otta-vvi. V Rivadh se mudi kot vsetovalec za statistične probleme na ministerstvu za op-činske zadeve, — vse pod pokroviteljstvom CMHC — CIDA —U.N. Pravi, da je dežela zelo zanimiva in vsak korak prinese kaka nova presenečenja.
•	Berlinska akademija za
plošče je podelila nagrado slovenskemu ansamblu bratov Avsenikov za izvirnost, melo-dičnost in kvaliteto.
•	Italijanska založba Marietti je izdala točen ponatis knjige, ki je izšla pred sto leti v Rimu in ki obsega na 220 straneh besedilo očenaša v 250 jezikih. Za tisk so rabili 180 različnih črk. i
•	Za stoletno obletnico rojstva zdravnika dr. Antona Breclja, ki je bil poleg drugega znan tudi po svoji zdravniški posvetovalnici v Slovencu ter je tudi predaval pastoralno medicino na ljubljanski teološki fakulteti, ja Klub starih goriških študentov odkril na njegovi rojstni hiši spominsko ploščo.
DR. EŽH GOBEC
SLOVENSKI DOPRINOS AMERIŠKI KATOLIŠKI CERKVI
OD MISIJONARJA KAPPUSA, RAZISKOVALCA MEHIKE IN KALIFORNIJE IN ŠKOFA BARAGE, AMERIŠKEGA KANDIDATA ZA SVETNIKA, DO ŠKOFA RAUSCHA, GENERALNEGA TAJNIKA ZVESE AMERIŠKIH KATOLIŠKIH ŠKOFOV.
Ko je maja, leta 1974, največji slovenski narodni dom v Clevelandu slavil 50-letnico obstoja, je Slovenski ameriški institut—Slovenian Research Center of America Inc., posveti svoja POROČILA (NEWSLETTER) pregledu slovenskega doprinosa Ameriki na Svetnem področju. Zanimanje za ta doprinos je bilo tako veliko, da J« NEWSI,ETTER v teku enega leta Izšel v ttfeh izdajah In ga je v celoti ponatisnilo tudi nad dvanajst listov. Ob priliki vseameriškega Baragovega dne v Clevelandu, 28. septembra 1975, pa je ista slovenska raziskovalna In vzgojna ustanova posvetila svoj celoten NEWSLETTER slovenskemu doprinosu ameriški katoliški Cerkvi. V naslednjem ponatiskujemo nekoliko skrajšali članek univ. profesorja dr. Edlja Gobca v njegovem slovenskem prevodu.
Kaj pa Amerika? Kaj vse nam odkrije že kratek, bežen pogled!
Prvi znani slovenski misijonar v Severni Ameriki je bil Marko Anton Kappus, ki se je rodil leta 1657. v Kamni goro-ci. Kot jezuit in profesor kanonskega prava je prišel v Ameriko leta 1687, ali 67 let po prihodu ladje Mayflower. Požrtvovalno je deloval kot misijonar, raziskovalec in pisec v Mehiki in delno še na ozemlju sedanje Kalifornije in Arizone. Bil je soavtor dragocene knjige "Poto vanja med narodom Pima v Kaliforniji leta 1694" v španščini. Povzdignil se je do predstojnika vseh katoliških misi-jonov v Sonori, kjer je leta 1717 umrl.
Najslavnejši med slovenskimi misijonarji v Ameriki pa je gotovo škof Friderik Baraga. Rodil se je na gradu Mala vas v župniji Dobrnič leta 1797. Ko je doštudiral pravo na Dunaju, je vstopil v ljubljansko bogoslovno semenišče v Ljubljani, kjer je bil leta 1823. posvečen v mašnika. Bil je izredno priljubljen kaplan v šmartnem in Metliki in po svojem prihodu v Ameriko, leta 1831, je po besedah duhovniške revije "The Priest" (aprilska številka, 1958), postal eden najvzornejših velikanov v zgodovini ameriške Cerkve. Neumorno je misijonarji med Indijanci na ozemlju Michigana, Wisconsina, Minne-, sote in sosednje Kanade. Leta 1853. je postal apostolski vikari lin škof v Sault Ste. Marie, od koder je leta 1866. premestil škofijski sedež v Marquette. Bil je pravi oče Indijancev, ki jih je ljubil, učil in branil pred krivicami in izkoriščanjem oblasti in dobičkarjev. Velikan med velikimi je Baraga, ki je umrl leta 1868, postal znan kot misijonar na krpljah, pastir divjine, apostol Indijancev in končno kandidat katoliške cerkve za proglasitev k blaženim.
Slovenski ameriški škof Friderik Baraga je bil velik tudi v modrosti in svetnem znanju. Poleg etnografskega dela o zgodovini in navadah Indijancev, ki je že leta 1837. izšlo v slovenščini, nemščini in francoščini, in več nabožnih knjig v slovenščini in indijaščini je Baraga kot izredno sposoben' jezikoslovec izdal tudi prve slovarje in slovnice očipejske-ga in otavskega jezika, ki so še vedno v rabi. Kot je odkril naš sodelavec Vinko Lauter, je Baraga botroval tudi po vsej Ameriki razširjenim Kiwa-nis klubom, ki so vzeli svoje ime iz Baragovega slovarja. Beseda "Kiwanis" pomeni "vtisniti" ali "pustiti za sabo sled". Naš veliki rojak Baraga je pustil za sabo sled. Na ameriškem zemljevidu najdemo Baraga okraj in mestece Baraga. O njegovi veličini pričajo zajetne knjige in njemu posvečene revije in društva, pa tudi spomeniki in domovi, ki nosijo njegovo ime, med njimi Baragov dom v Clevelandu,
Čeprav je Slovencev v rodni Sloveniji le nekaj nad 1,700,000 in v vseh ostalih državah sveta manj kot en milijon, so vendar sinovi tega malega naroda poklanjali bogate darove domala vsem deželam sveta. Prispevali so predsednike, dekane ali vodje oddelkov najvišjim učnim ustanovam na Danuja, v Monakovem, Berlinu, Rimu, Milanu, Zurichu, Sao Paulu, Nevv Yorku, Chicagu in Cambridgeu. Dali so admirale Avstriji, Nemčiji, Jugoslaviji, Angliji, švedski in Ameriki. In poklonili so vodilne industrijalce Argentini, Venezueli, Braziliji, Franciji, Avstriji, Kanadi, Ameriki in Avstraliji. Nič čudnega ni, da so Slovenci, ki so v glavnem katoliške vere, mnogo doprinesli tudi k razvoju verstva in katoliške Cerkve.
Naj iz obilice teh slovenskih podvigov danes navedemo le nekaj blestečih primerov: Jurij Slatkonja (1456—1522), prvi redni dunajski Škof in ustanovitelj po vsem svetu znanega dunajskega deškega zbora; Jakob Gallus-Petelin (1550—1591), sloviti skladatelj cerkvene glasbe; škof Anton Martin Slomšek (1800—1862), velik vzgojitelj in1 eden zgodnjih pionirjev katoliškega ekumenskega gibanja; kardinal Jakob Missia (1838— 1902), goriški nadškof, borec za edinstvo in pospeševalec umetnosti; nadškof Joef Boris 2ab-kar (1914—), stalni predstavnik Vatikana pri UNESCO v Parizu in apostolski delegat za skandinavske dežele; škof Janez Moretti (1923— ), čigar mati je Slovenka iz Brestanice, bivši avditor v Ottavi-in na Dunaju in sedanji pronun-cij na Tajskem in apostolski delegat v Južni Aziji; msgr. Jože Kerce (1895—1974), ravnatelj katoliških šol in sirotišnic v Hong Kongu in Mikaou in apostolski administrator kitajske prefekture čaotung; Andrej Majcen, graditelj in ravnatelj katoliških šol na Kitajskem in v Vietnamu; Sestra Ksaverija Pire, predsednica dekliškega kolegija Regina Mundi v Ban-koku na Tajskem; dr Janez Janež, katoliški Albert Schvveit-zer in prejemnik Nagrade dobrega moža na Formozi; dr. Ivan Žužek (1924— ), rektor pa-peškega Vzhodnega instituta v Rimu in eden prvakov sodobnega ekumenskega gibanja; dr. Anton Legiša (1921— ), generalni predstojnik klarentin-cev, bivši urednik revij "Re-vista delle religiose" in "Com-mentarium pro religiosis" in ustanovitelj rimske katoliške založbe Alma Roma; msgr. Maks Jezernik (1922— ), rektor Filozofskega kolegija in Propaganda Fide in prorektor Slovenika v Rimu in nadzornik za katoliško šolstvo v Afriki. Aziji in Avtsraliji; in dr. Alojzij Šuštar (1920— ), rektor teološkega semenišča in vikar v Churu in glavni organizator konference evropskih katoliških škofov leta 1969. v Churu, Švici.
WE OUOTE
URBAN OPPORTUNITIES
The conversion of arable to pasture reflects another problem facing rural areas — labour shortage. The steady drift to factorie.s in the tovvns and to vvork abroad consisst al-most entirelv of the voutig and able-bodied. By no means ali of them are able, or wish, to return to vvork their family farm s on a part-time basis. In consequence the labour force on ihanv farms is cotnposed of elderly people and children. Mahv teeriagers can hafrdlv vvait to leave for the job oppor-tunities and greatte'r arnenities of the tovvns. The old people vievv the future vvith a'nxiety ahd vvonder vvhat vvill become of the farm whey they are no longer there to work it. In the Iong term this situatioh could lead to larger, viable 'private farm units, bun a change in the law is required. Meanvvhile there is disfress to people, who.se families have vvorked their lahd for geheržttions and vvho feel a deep attachment to it.
There are great disparities of vvealth and development hetvveen the republics and geographical regions of Yugo-slavia. The average anmtal incomc in Slovenia, £429, in nearly six time1!; that in the Kos met autonomous distriet in Serbia (£80). The kihd of changes deseribed in this article have as yet had limited effects in some of the remoter, more barren mountain areas in Other republies. The federal government channels part of the vvealth produced in Slovenia to assist development in these backward regions. VVhile this may well be in the long term interests of Yugoslavia as a vvhole, it is Often deeplv resented by some Slovenes. They feel that their standard of living could be far higher if they were not carrvihg these underdeveloped areas on their shoulders.
Thus serious ahd -difficult problems remain and no one in Slovenia sees quick or easy solutions. Even so the country-side is graduaHy achieving greater prosperity than in the past. Although several factors are instrumental in this progress, the road, the tarmac lifeline of the little farm, is surely pre-eminent. Inevitably the inereased prosperity is altering the face 'of the land. One must seek harder and penetrate further into remote areas to find the 'quaint' and 'picturcsque' but poverty-stricken village of the past.
"Geografical Magazin" June 1975 page 560 "Ne\v era in Slovenia" by F.W. Carter and R.A. French
Baragov romarski dom v Lemontu, Baragovo bogoslovje v Ljubljani, Baragovo misijonišče v Argentini in Baragov dom za nove naseljence v Avstraliji.
Po Baragovem vzgledu se je podalo v Novi svet lepo število slovenskih misijonarjev in duhovnikov, od katerih so kar štirje postali škof: Ignacij Mrak, ki se je rodil leta 1818. v Hotovljah in je bil prvi Baragov vikar, je postal Baragov naslednik kot škof v Marquette; Ivah Vrtin, rojen leta 1844. v t)obličah pri Črnomlju, je leta 1879, kot tretji Slovenec dosegel škofovsko čast v marketski škofiji; Jakob Trobec iz Loga pri Polhovem gradcu je bil škof v St. Cloudu, Minnesota, od 1897. do 1914; in Janez Stariha iz Sadinje vasi v Beli Krajini je od 1902. do 1907. pastiroval kot prvi škof novo ustanovljene škofije v Leadu, v Južni Da-koti.
Koga naj še omenimo iz vrsta zaslužnih slovenskih misijonarjev v Ameriki v tem kratkem pregledu? Morda najbolj zagonetnega Janeza čebulja, ki je deloval med Indijanci v Michi-ganu in Minnesoti in so ga sodobniki smatrali za genija, saj je odlično obvladal poleg več indijanskih narečij kar pet slovanskih jezikov, pa tudi nemščino, angleščino, francoščino, latinščino, grščino in arabščino? Ali naj se ustavimo pri Francu Pircu, vodilnem misijonarju Minhesote in ■ sadjarskem m vrtnarskem strokovnjaku, čigar življenjepis je napisal slovenski ameriški duhovnik W.P. Furlaii? Ali bi morda raje omenili msgr. Jožefa Buha, generalnega vikarja in ustanovitelja škofije v Duhithu, Mmnesoti in Od leta 1892. do 1898. urednika "Amerikanskega Slovenca", najstarejšega slovenskega lista v Ameriki? Gotovo ne moremo brez besedice mimo Janeza Mozetiča, slovenskega profesorja, ki je sredi devetnajstega stoletja postal generalni vikar škofije v Pittsburghu, Penn-sylvaniji. In kako bi mogli pozabiti Lovrenca Lavtižarja, ki je v hudi zimi leta 1858. zmrznil na- zaledenelem jezeru Red LakS, k-o je utrujen omagal na svojem zadnjem obisku bolnikov?
Ste in "Še st vrstijo imena: Bernard Ldfnikar, M je bil
proti koncu devetnajstega stoletja opat benediktincev in predsednik vseučilišča St. John's University v Minnesoti; Jurij Trunk, slikar, novinar, pisatelj in zgodovinar, ki je leta 1973. umrl v častitljivi starosti 102 let kot najstarejši katoliški duhovnik v Ameriki; p. Kazimir Zakrajšek, ki je leta 1908. ustanovil Družbo Sv. Rafaela za izseljence in leta 1912. komisarijat slovenskih frančiškanov v Ameriki, organizator, pisec in urednik, ki je bil ob svoji smrti leta 1958. tudi član Galerije ameriških katoliških pisateljev; msgr. Janez Zaplotnik, najplodovitejši zgodovinar slovenskih misijonarjev, duhovnikov in župnij v Ameriki: Anton Režek, ki je izdal zgodovino škofij Sault Ste. Marie in Marquette v dveh zajetnih knjigah (1906); Ciril Zupan, pastir Slovencev na Zapa-du, ki je zaključil svoje delo kot prior opatije Sv. Križa v Canon City, Colorado; monsig-nori Vid Hribar, Jernej Ponik-var, Janez Oman in Louis Baz-nik, najvidnejši duhovniki med Slovenci v Clevelandu — in dr. Gregorij Rožman, begunski škof iz Ljubljane. Trenutno deluje v Ameriki nad 300 slovenskih duhovnikov in redovnikov in več sto redovnic, vzgojiteljev na katoliških vseučiliščih in drugih šolah in odlič-nikov na področjih verske metnosti, literature in glasbe.
Ni dvoma, da je panogama slovenskega verskega doprinosa Ameriki v današnjih dneh dosegla svoj višek v osebi mladostnega ameriškega škofa James Rauscha, ki nas je nanj prvi ljubeznivo opozoril msgr. Baznik. Škof Rausch, ki je sin skromne slovenske matere Ane 'Oman, že od leta 1972. sposobno vrši eno najvišjih služb v Organizaciji ameriške katoliške Cerkve kot generalni tajnik Zveza ameriških katoliških škofov in Katoliške zveze Združenih držav.
Kaj naj v stiski za prostor in ■čas še dodamo? Morda samo dve besedici, ki smo jih tolikokrat slišali iz ust naših dobrih slovenskih mated: HVALA BOGU!
PRIPOMBA: Slovanski ameriški institut še vedno zbira podatke o slovenskem delo-
ČE STE 65 ALI STAREJŠI IMATE VERJETNO PRAVICO DO NOVE PREDNOSTNE IZKAZNICE ONTARIJSKIH STAREJŠIH DRŽAVLJANOV TO SO PREDNOSTI, KI VAM JIH NUDI ONTARIO:
•	Posebne cene za starejše državljane na gotovih javnih prevoznih sistemih. (Povrašajte pri vašem lokalnem prevoznem sistemu, če nudi jo te olajšave.)
•	Sodelovanje v občestvenih aktivnostih v centrih namenjenih za starejše državljane.
če ste v posesti obstoječe mesečne "benefit" izkaznice za zdravila, boste dobili avtomatično vašo „Senior Citizens' Privilege Card". Podpišite jo takoj. Brez vašega podpisa te izkaznice ne morete uporabljati.
Če ste 65 ali starejši, in če ste živeli v Ontario zadnjih 12 mesecev ali več, pa še do 30. septembra vaše nove izkaznice niste dobili, pišite na:
Ontario Senior Citizens' Privilege Card Drug Benetk Queen's Park
Toronto, Ontario MTA 2S3 Če ste 65. ali starejši, pa ste živeli v Ontario manj kot 12 mesecev, lahko zaprosite za začasno "Privilege Card". Dala vam bo vse prednosti z izjemo brezplačnimi zdravil. Pišite po njo na:
_	Ontario Senior Citizens' Privilege Card
Obstoja nova prednostna izkaznica ontarijskih Box 21000 starejših državljanov ("Nevv Ontario Citizens' Station "A" Privilege Card"), ki je bila razposlana 750.000 Toronto, Ontario M5W 1Y5 prebivalcem Ontaria, ki so 65 let stari in čez. Ministrv of Community and Social Services Te zamenjajo mesečne benefit karte za zdravila, James Taylor, Minister ki jih je izdalo Ministerstvo za zdravje. Dodatno k brezplačnim OHIP uslužnostim, the izkaznice dajejo več kot 1500 brezplačnih predpisanih zdravil, vsem starejšim, ki sprejemajo federalno "Old Age Security" ali "Ontario Guaranteed Annual Income System" (GAINS) čeke.
Nove prednostne izkaznice, nudijo razpoz-nanje za:
•	Brezplačni vstop v vse Ontarijske provin-cialne parke.
•	Brezplačno ali znižano vstopnino v mnoge zgodovinske, kulturne in razvedrilne strani, kot so "Ontario Plače," "Ontario Science Centre", "Upper Canada Village" in "Roval Botanical Gardens".
•	Posebne olajšave za nabavo za starejše državljane v mnogih trgovskih podjetjih.
Province of Ontario
VVilliam Daviš, Premier
SLOVENCI NA AMERIŠKI ZNANSTVENI KONFERENCI V ATLANTI
Letošnje zborovanje Ameriškega društva za pospeševanje slavističnih študij bo od 8—11 oktobra v Atlanti, Georgia.
V	splošnem programu bo predaval 10. obtokra dopoldne v okviru sekcije "Doprinos južnih Slovanov Združenim državam" prof. dr. Edi Gobec (Kent State Univ.) o slovenskem doprinosu.
Popoldansko zborovanje bo posvečeno jeziku in narodni identiteti med južnimi Slovani v 19. stoletju. O Slovencih bo predaval prof. Rado Lenček (Columbia Univ.)
Društvo za slovenske študije bo imelo v okviru splošnega zasedanja dve posebni sekciji: 9. oktobra popoldne "pokrajinsko načrtovanje v Sloveniji" in 11. oktobra popoldne "Teme v slovenskem slovstvu".
V	okviru pokrajinskega načrtovanja v Sloveniji bodo predavali:
Toussaint Hočevar (Univ. Nevv Orleans), "Slovenski model pokrajinskega načrtovanja"; Robert Dyck (Virginia Po-lytechnic Institute), "Načrto-janje zdravstvenega skrbstva v Sloveniji", in Alessio Lokar, (Univ. Ancona in Trst) "Trgovina med Slovenijo in Julijsko Benečijo".
Predavatelji v odseku za slovensko slovstvo so:
W.E. Karkins (Columbia Univ.) "Manjša slovanska slovstva: slovenski primer". Lena M. Lenšek (Harvard Univ.) "Teme slovenskih ljudskih balad". Igor I. Schillich (Univ. of Ten-nesese) "France Prešeren", ter Henry R. Cooper (Northvves-tern Univ.) "Tassonke žene v slovanskem slovstvu: slovenski model".
Društvo za slovenske študije bo imelo ob tej priliki tudi svoj poslovni sestanek 10. oktobra ob 11 uri.
ZADRUGE POMAGAJO PRIDELOVATI VEC HRANE
Naraščajoče prebivalstvo potrebuje vedno več hrane. Kljub temu, da so glavni prodajalci živil države, kjer je poljedelstvo zelo mehanizirano, vprašanje prehrane prebivalstva ne more biti rešeno v povečanju teh monokultur. Rešitev je samo v povečanju produktivnosti milijonov malih kmetij zlasti v zelo obljudenih deželah. Proizvodnja doma namreč odpravi probleme prevoza, skladišč in tujih valut, ki mnogokrat preprečijo, da bi dosegli poljedelski presežki izvoznih držav lačne želodce.
vanju in uspehih po vsem svetu. Vse, ki bi mogli in hoteli pri tem važnem delu pomagati, prosi, da pošiljajo gradivo, naslove, napotke in nasvete na naslov: Slovenian Reserch. Center of America, 29227 Eddy Rd., Willougby HiUs. Ohio 44092 USA, ali pa na: Dr. Edi Gobec, Director of Slovenian Studies Program, Department of Socio-logy, Kent State University, Kent, Ohio 44242 USA.
Za seznanjenje domačinov zlasti v deželah razvoja z bolj uspešnim kmetovanjem obstoja posebna organizacija kmetijskih zadrug z ZDA — ACDT— Agricultural Cooperative Development International, ki je sicer registrirana kot zasebna ne na dobiček usmerjena kor-poracija v državi Illinois, ki pa dejansko predstavlja povezanost kmetijskih zadrug V ZDA za ta posebni program. Denar za izvedbo programa prispevajo zadruge, ki so tudi zastopane v korporaciji. Mnogo denarja za konkretne programe pride tudi od vladne agencije ZDA AID—Agency for International Development.
ACDI nudi deželam razvoja znanje in izkustvo na področju prodaje kmečkih proizvodov kot tudi v nakupu in razdelitvi umetnih gnojil, boljših semen ter v poljedelskem kreditu.
Izkustvo kaže, da nudijo kmečke zadruge največje uspehe na področjih:
1. učenja nove tehnike kmečke proizvodnje;
Tudi sestre zahtevajo enakopravnost
Letno zborovanje redovnic v ZDA (Natioal Asembly of Wo-men Religious) v San Francis-cu, na katereme se je zbralo kakih 800 redovnic in ZDA, je na-glasilo poleg sprejetja dela za družbeno pravičnost tudi zahtevo po enakih pravicah za ženske v Cerkvi. Med zahtevami, ki so bile sprejete kot resolucije na koncu zborovanja, so bile: ženske morajo biti vključene v vse odbore, ki odločajo v Cerkvi; ženske morajo biti pripuščefte v polni meri v teološko raziskovanje in vzgojo; žeskam mora biti odprt dostop do posvečenj diakonata, duhov-ništva in škofovsta. Druge resolucije so bile posvečene perečim družbenim vprašanjem kot atomska vojna, kolonializem,
itd.
•	Na svetovni razstavi otroških risb je dobila prvo mesto Slovenska Marjanča Šurla iz Gornje Lakovnice pri Novem mestu. Njena slika "Delo na polju" je bila izbrana izmed 19.000 otroških slik.
•	Po vesteh iz Rima je bil
obsojen na pet mesecv ječe tudi urednik hrvatskega katoliškega lista Glas koncila. Vrhovno sodišče Hrvatske je obsodilo na 5 mesecev ječe katoliškega duhovnika bizantinskega obreda Živka Kustiča. Protidržavnega delovanja je bil obdolžen že 1. 1973,4toda takrat ga je krajevno sodišče v Zagrebu oprostilo. Poročilo agencije NC ne omenja, česa je bil tokrat obtožen.
•	The American Automobile
Association (AAA) razdeljuje brezplačno knjižico "Gas Wat-chers' Guide", v kateri daje navodila, kako s pazljivo vožnjo iztisniti iz bencina večje daljave.
•	The Cooperative Credit
Society of Manitoba bo priredila od 26.-28. oktobra 1975 posebno konferenco za ženske v kreditnih zadrugah. Konferenca je namenjena uslužbenkam in članicam ravnateljstva. Konferenca bo v Winnipcgu.
2.	preskrbe semenj umetnih gnojil in orodja po zmernih cenah;
3.	preskrbe kredita, kjer je potreben za kmečko proizvode.
l
ZBOROVANJE ZADRUŽNIH ZNANSTVENIKOV V DARMSTADTU
Organizacija zadružnih inštitutov na mnogih evropskih vseučiliščih organizira vsaka tri leta mednarodno zborovanje znanstvenikov, ki se posebej posvečajo v svojem znanstvenem delovanju eni ali drugi strani Zadružništva. Letošnje zborovanje od 9—12. septembra v Darmstadtu (Zapadni Nemčiji. je bilo že osmo. Tema zborovanja jc bila: Koncentracija v gospodarstvu in njen vpliv na zadružništvo. Na zborovanju so bili zastopani tako vseučiliški profesorji kot tudi predstavniki zadružnih organizacij, predvsem central in zadružnih zvez. Med 260 udelečenci so prevladovali znanstveniki. Udeleženci so bili predvsem iz evropskih dežel, zlasti iz Nemčije, kjer jc največ vseučilišč z organiziranimi zadružnimi inštituti (na teh inštitutih je možno diplomirati in doktorirati iz zadružnih ved), pa tudi iz Švice, Francije, Belgije, Danske, Poljske in Jugoslavije. Iz Severne Amerike sta bila dva zastopnika iz ZDA in eden iz Kanade. Zastopanih je bilo tudi več dežel v razvoju deloma po uradnih predstavnikih, deloma po študentih, ki študirajo ha .raznih inštitutih v Evropi.
Bolj načelnega pomena sla bili predavanji predsednika Organizacije zadružnih inštitutov prof. M. Neumanna (Erlangen| Nurnberg) ter prof. W. VVebera (Dunaj).
Prof. Neumann je imel uvodno predavanje "Zadruge spričo koncentracije v gospodarstvu in družbi".
Koncentracijo je mogoče zaslediti v gospodarstvu, pa tudi v naraščajočem pomeščavanju družbe in celo na političnem področju (ustanavljanje naddr-žavnih enot ko je Evropska skupnost). Ker so zadruge sestavni del gospodarstva, he morejo ostati nedotaknjene od te tendence po koncetraciji. Vprašanje pa ostane, kakšen je vpliv koncentracije na zadružništvo. Ker narodno gospodarstvo ne predstavlja vsote povsem enakih sestavnih delov, je naravno, da se spremembe ne bodo javljale v vseh odsekih povsem enako. To velja še posebno za zadružni sektor, ki ima povsem svojske naloge tako v zapadnem kot tudi v socialističnem sestavu in v državah tretjega sveta (v zapadnem svetu zasleduje koristi zadružnikov. v socialističnih državah so vključene zadruge v osrednji gospodarski načrt in v deželah
tretjega sveta so sredstvo za pospešitev gospodarskega razvoja). Zadružno1 in nezadružno gospodarstvo sta" v vsaki deželi medseboj naravnana v sestava narodnega gospodarstva. Sprememba v enem zahteva prilagoditev v drugem, toda to nc sme biti samo kopija, zlasti še ne v primeru, kadar se morata oba sestava prilagodili spremenj enim zgodovinskim okoliščinam. Zadruge stoje pred nalogo, da najdejo svojski odgovor na sodobne probleme.
Nove razmere se kažejo na več področjih. 1. Tehnične novosti (promet, obveščevanje, kopičenje in obdelava informacij / električnimi možgani). 2. Nove politične tvorbe kot Evropska skupnost širijo gospodarski prostor. 3. Pomeščavanje družbe ustvarja nove probleme, kako preskrbeti z dobrinami in služnostmi redko naseljeno podeželsko prebivalstvo in kako integrirati v mestih nakopičene množice, zlasti revnejše sloje.
Take spremenjene okoliščine zahtevajo, da se jim prilagodi tudi organizacija zadrug. Te-meijno načelo zadrug mora ostati: služba zadrugarjem, toda to načelo ne pomeni veliko, če ga ne vključimo v družbene, politične in gospodarske razmere, v katerih ga je treba uresničevati.
Koncentracija sama je znak velikih sprememb
Prej omenjene spremembe so vodile do koncentracije v gospodarstvu. V Zapadni Nemčiji Je n. pr. narastel delež 3 največjih podjetij v 31 najvažnejših odsekih gospodarstva od 20.1% v. 1. 1962 na 24.7% v 1. 1970. Stopnja koncetracije ni bila enaka v vseh pahogah, v 13 panogah se je celo zmanjšala. Na vprašanje koncentracije pa je treba gledati ne. samo s stališča poedine države, v kateri še navidezno tekma med podjetji zmanjša, marveč je treba vključiti tudi tekmo, ki jo ob povečani mednarodni trgovini povzročajo tujerodna podjetja. Zaa Zapadno Nemčijo kažejo podatki, da se je dejansko učinkoviti trg povečal v tej dobi znatno bolj kot pa koncentracija podjetij v državi sami — kar pomeni, da se je koncentracija povprečno oslabila. Samo v 8 panogah se je koncentracija formalno in dejansko povečala, Iz tega sledi da so se podjetja sicer povečala, toda istočasno se je povečala tudi tekma. Seveda ni izključeno, da se bo v bodoče proces koncen-
tracije še nadaljeval in bo dosegel stopnjo, ko bo tekma zelo omejena.
Koncentracija v zadružništvu
Koncentracija je napredovala 'tudi v zadružništvu delno kot odogovor na spremenj ee raz mere, delno pa tudi pod pritiskom tekme nezadružnega sektorja. Vendar se tudi tukaj vidi. da je .sicer na splošno število samostojnih zadrug zelo padlo, toda to se ni zgodilo v primeru nabavnih zadrug za rokodelce, kjer je ostalo število zadrug isto, čeprav se je znatno dvignila vsota nakupov na člana. Koncentracija ni omejena zgolj na zadruge na Zapadu. Isti pojav je viden tudi pri zadrugah v socialističnem bloku in postaja vedno bolj očiten tudi v deželah tretjega sveta. Naslednja izvajanja so omejene na zadruge v zapadnem svetu in to še posebej na razmere v Zapadni Nemčiji.
Razmere niso enake v vseh panogah zadružništva. Pri poljedelskih prodajnih zadrugah . sc je težišče prestavilo na centrale in poedine zadruge so postale bolj ali manj zbiralno mesto za centralo, ki organizira prodajo. Pri kreditnih zadrugah pa se je preselilo težišče iz pokrajniskih central na eni strani na poedine zadruge, ki pa so s spojitvami postale mnogo večje, in na Nemško zadružno banko (DGK) na drugi. Pri konzumnih zadrugah se je znižal delež prodaje na člana v poedihih zadrugah v primeru s celotno prodajo zadrug in central. Na splošno se torej kaže tendenca k večjim krajevnim zadrugam ter prenosom dejavnosti od krajevnih zadrug na centrale. Pri tem se pojavi vprašanje, kako morejo odgovoriti zadruge na te spremembe na sebi lasten način: kakšne obliki organizacije služijo zadrugarjem najboljše v današnjih razmerah?
Strukturne spremembe zadružništva pod vplivom koncentracije
CANADA
SAVINGS BONDS
Povprečna letna _, obrestna mera f|f do dozoritve
Dva Slovenca na zadružnem Dr. Golob iz Ljubljane bi
kongresu v Darmstadtu: Rudolf Cuješ iz Kanade
Zadrugarji so vedno smatrali t. zv. demokratični princip za posebno značilnost zadružništva. Pri stalnem večanju zadrug postane važno vprašanje, kako sprememiti obliko, ki bo zagotovila delovanje demokratičnega načela kljub povečanemu obsegu. Potrebno bo veliko razmišljanj in poizkusov, da bomo našli obliko, ki bo zagotovila zadružno svojstvenost, na drugi strani pa tudi obstoj zadrug v novih razmerah. Sledita naj dva predloga za rešitev tako vertikalne kot tudi horicontalne koncentracije. Izhodišče je predpostavka, da so ljudje vedno stremeli po oblasti, vplivu in ugledu. Primerna organizacija more staviti te motive v službo stvari, v primeru zadružništva v službo pospeševanja koristi zadružnikov. Naloga obstoja torej v tem najti organizacijsko obliko, v kateri bo dinamika sposobnih ljudi služila koristim zadružnikov. Ena možnost obstoja v tem, da se poenostavi število dimenzij, ' ki odločajo, kedaj moremo smatrati zadrugo za uspešno. Vsekakor jc možno razviti tudi za zadruge merilo uspeha, ki še naslanja na dobiček. Tudi zadruga mora poslovati z dobičkom, ker sicer sc ne more zavarovati proti rizikom bodočnosti (rezerve). Odločitev, koliko dobička je treba pridržati v rezervah in koliko ga je možno razdeliti med člane, predpostavlja poznanje specifičnih rizikov, ki jim je podvrženo delovanje zadruge. Odločitev o tem je možno prepustiti nadzornim zadrugam, ali pa jo
POPOLNOMA ZAJAMČENI OD KANADSKE VLADE.
PLAČAJO DOBRE OBRESTI LETO ZA LETOM.
VNOVČLJIVI OB VSAKEM ČASU ZA POLNO LIČNO
VREDNOST VK1JUČN0 Z OBRESTMI.
prepustitvi posebnemu trgu za zadružne deleže (podrobnejše je prof. Neumann razvijal svojo tezo v članku v nemški znanstveni zadružni reviji Zeit-schrilt fur das gesamte Genos-senschaftsvvesen, 25. letnik, st.
1. 1975 pod naslovom: Kapitalistični element v sodobnem zadružništvu.)
Vertikalna koncentracija v zadružništvu predstavlja izključitev tržnih odnosom v pošlo vanju med poedino zadrugo in njeno centralo. S tem je odstranjen tržni riziko, kar poveča konkurenčno sposobnost zadružnega sektorja, toda ta kocentracija ni zastonj: kooperacija med zadrugami je združena z. upravnimi stroški. Kljub vertikalni koncentraciji niti ni ves riziko odstranjen, ker zadruge ne morejo prisiliti svojih članov, da bi kupovali samo od centrale. Kazno je, da se bo izkazalo, da je v nekaterih panogah bolj primeren zasebni trgovski koncem, v nekaterih zadružništvo, v nekaterih pa se b otudi še v dodoče uveljavljalo neodvisno veletrgovsko podjetje. Čeprav bo to izbiro določilo šele izkustvo," je možno že sedaj spoznati nekatere razvojne črte. Tako je gotovo, da bodo morali člani centrale sprejeti določene pogodbene omejitve svojo neodvisnosti. Ker pa je možno "pododbo odpovedati, predstavlja ta negotovost težave za dolgoročne načrte. Temu je mogoče odpo-moči na ta način, na ustanovi centrala s članicami posebno od centrale odvisno družbo, v kateri so učlanjene zadruge udeležene s kapitalom. Tako bo tradicionalni. sklicevanje na zadružno solidarnost zamenja-
no s kapitalističnim interesom
poedinih članic.
Članske in javne zadruge
V zadružništvu je mogoče razlikovati med dvema vrstama zadrug. Prve so članske zadruge (Mitgliedergenosscschaf-ten). druge pa javne zadruge (Publikumsgenossenschaften). Pri prvih morejo poedini člani še uveljaviti svoj' vpliv na po slovanje zadruge, pri drugih pa morajo zaradi velikega obsega uporabljati zastopnike. Pri I prvih se kaže tendenca po po-i večanju važnosti centrale, pri j drugih pa tendenca po spreme-i nitvi zadruge v delniško, dru-| štvo.
V naslednjih dneh so mnogi predavatelji izrazili svoje pomisleke proti izvajanjem prof. Neumanna, vendar ni prišlo do sistematične debate o predavanju samem. Ker sc predavanje opira v več ozirih na omen i jeni članek, je verjetno, da se bo nadaljevala debata v bodoče v člankih v radružni reviji.
Večina ostalih predavanj je opisovala stopnjo, koncentracije v poedinih zadružnih panogah (obrtniško, kreditno, stavbeno, potrošilo, poljedelsko) in v poe dinfh deželah( Zapadna Nemčija, Latinska Amerika, Afrika, Azija, Poljska, Švica, Francija, Švedska, Madžarska, in Belgija) in sq je bolj redko lo- j tila teoretičnih problemov. Ne kaj predavanj je obravnavalo : tudi pravno plat- koncentraei ic j v zadružništu kot tudi zadnje spremembe v zadružnem zakonu Zapadne Nemčije, ki je odprlo zadrugam več novih možnosti, ki so bile doslej dovoljene samo delniškim družbam. (konec prihodnjič)
SPOROČILO
POTOVANJE VSEH, KI IMAJO DVOJNO DRŽAVLJANSTVO
Kanadski državljani lahko potujejo v tujino brez prepovedi, ki bi jih izdala njihova lastna vlada. Ko so v tujini, so (kanadski državljani) podvrženi lokalnin zakonom in pravilom države (v katero so potovali) in je pametno da spoštujejo lokalne navade.
Kanadčane, ki imajo dvojno državljanstvo ("Duai National") opozarjamo, čc so na obisku v državi njihovega drugega državljanstva, — vsled rojstva, poroke aH staršev— jih tam lahko smatrajo kol državljane dotične države ter so zato podvrženi zakonom in pravilom dotične države. Pametno bi bilo, tla W ti, ugotovili o možnih dolžnostih tam, p redno zapuste Kanadjo.
CARL VIPAVEC
SLOVENSKI ODVETNIK IN NOTAR
The Simpson Towers 40ft Bay St. Suite 2000 - EM. 4-4004
ZA PRAVNIŠKE
POSLE SE PRIPOROČA