38. Poštnina plaCana v gotovM. V Ljubljani, dn« 21. septembra 1027. Mesečna priloga »Novice v slikah". Leto 40. * « * * A * .flullo jDirosltrutk« kmetske ivm. - Cena 38 Din «a oelo let«. — Za uraMMtra 80 UU. — Pata- _ Izhaja Mak« sred« ok 6 ajotrfj. — 8pt«l ln dopisi D »j se trnSIUnJo Uroduiltru ..Demotjobf, »ar«fnl»«. mezna Številk« I Dl». — V Inieratiem dela mki drebna mto «11 nje prastar 10 Dta. u reklanacU« in inaoratl pa Uprmlitra „Dono(]uk»" t IJablJlnl, Kopitarje!« ulica žt«T.«. Volivcem Slovenske ljudske stranke I Težka Je bila borba, ki ste jo izvojevall, sijajna je zmaga, ki ste jo dosegli. Število glasov oddanih za Slovensko ljudsko stranko, je doseglo do najvišjo številko 107 tisoč 240. Zahvaljujemo se vsem volivcem in zlasti vsem zvestim prvoboriteljem za ogromni trud in delo. Poslanci, izvoljeni na programu naše stranke, bodo z delom poplačali zaupanje. Za načelstvo SLS dr. Anton Korošec Par opomb k Naši možje in fantj« so se krasno držali na dan volitev 11. septembra. Številke, ki smo jih dosegli po vsej Sloveniji, so glasen opomin vsem neprijate-ijcm, da Slovenske ljudske stranke ne bodo zrušili, naj počno, kar hočejo. Stranka našega ljudstva je zasidrana v našem narodu, da je noben val ne premakne. Ko s ponosom pišemo te besede, pa moramo opozoriti na par žalostnih strani tega vo-livnega boja. Vse verjamejo — vsaj na pol. Strašno orožje nasprotnikov je laž. Lagali in obrekovali so demokratje in radičevci kakor za stavo. Priznati moramo, da so mojstri v tem. Toda žalostno je, da mnogi tako hitro verjamejo vsako laž. Dobri naši možje vedo, da je stara skušnja iz volivnih bojev, da liberalec laže, naj bo liberalec te ali one sorte. Toda razni omahljivci le prehitro nasedejo. In kje je največ takih, ki sedejo brž na vsak lim sovražnih obrekovanj? Tam jih je največ, kjer najmanj bero in največ pijejo. Kaj sledi iz tega? Če hočemo, da bo teh omahljivcev, ki brž nasprotniku vsaj na pol verjamejo, vedno manj — moramo spraviti »Domoljuba« v vsako hišo. Brez poštenega berila bo zmeraj pred volitvami polno dela, da trebimo ljulko. Kjer pa so ljudje poučeni, lažnik zastonj seje slabo seme. Skrbite zato vsi, ki ste v teh dneh stali v vrstah naše stranke, da se bo v sleherni hiši čital »Domoljub« ali »Slovenec«. S protiverskim listom pa odprete laži in obrekovanju vrata na stežaj. Žalostna skušnja uči, da postanejo bravci protiverskih časopisov tako otopeli, da so jim celo vleč volilni borbi. vse gnusobe, ki so jih napravili pristali demokratske stranke. Pri takih ljudeh prihaja do veljave svetopisemska beseda o zakrknjenosti srca in pameti. Obžalovanja vredni samostojneži. Človeku se po volitvah zlasti smilijo »samostojni«. Pred vsakimi volitvami jim natrobijo voditelji, kako bodo zmagali. Tisoče in tisoče glasov prorokujejo za dan volitev, polno poslancev obljubujejo, potem pa vselej taka polomija. Ali niso obžalovanja vredni razni samostojneži, ki vse verjamejo do volitev, se ženejo za prazen nič, potem pa ob izidu debelo gledajo? Ali jih bo srečala pamet? Na prstih lahko vsak sešteje, kdaj bo te strančice konec, ki pri vsakih volitvah toliko izgubi.V vsej Sloveniji jim je ostal še g. Pucelj. Vsa Radičeva pomoč na Štajerskem je pripeljala do tega, da je tam radičevščine že danes konec. Prosimo pametnejše samostojneže, naj o pravem času uvidijo svojo težko zmoto in se pridružijo v bojih za kmetske pravice naši stranki, kjer je zbrana ogromna večina slovensKii kmetov. Kdor je pošten, naj ne stoji ob strani. Nepoštene ljudi in razbijače pa seveda radi prepuščamo drugim brezverskim strankam. Surovost nasprotnikov. Nasprotniki so poleg laži uporabljali proti nam -dvojno posebno orožje. Prvo so surovi napadi. Koliko naših ljudi so razni demokratje in radičevci tepli, suvali, zmerjali! Poslanca Sušnika so dejansko napadli. Vsa ta dejanja glasno vpijejo, da ti ljudje ne morejo imeti prav. Drugo orožje pa je bil pritisk na volivce. Par lesnih trgovcev in drugih podjetnikov je delavcem naravnost ukazalo, da morajo voliti z njimi. To je nasilje čisto svoje vrste. In ti ljudje vedno govore in vpijejo o svobodomiselnosti, sami pa nobene svobode in prostosti nočejo poznati. Uče pa naj se naši volivci od teh radičevcev in demokratov ene stvari, in to je: več odločnosti. Nočemo surovosti, hočemo pa več odločnosti. Vsak naš mož mora biti cel mož. Za dobro stvar se ne sme strašiti nobene škode, nobene žrtve, nobenega truda. Taki možje potem dosežejo velike stvari. Premajhna udeležba v nekaterih krajih. Slovenska ljudska stranka je pri teh volitvah zelo napredovala. Celo v Ljubljani, kjer so z raznimi sleparijami zmagali demokratje, smo šli naprej od 4365 na 4581 glasov. Pa vendar moramo pograjati tiste kraje, kjer niso šli vsi naši možje volit. Kdor ne voli, je nezavednež, ki se sam odpoveduje pravicam, ki jih ima. Tak nezavednež nima pravice, da bi sedaj presojal delo naših poslancev. Tak nezavednež, ki ne voli, sramoti svojo občino pred vsem svetom. Na5, sklep mora biti: Političnih nezavednežev ne sme biti več pri drugih volitvah. Svoji k svojim. Še en nauk nam dajejo volitve. Kar je našega, mora držati skupaj, vedno in povsod. Ne samo na dan volitev, ampak pri vseh stvareh, kjer je treba skupnosti. Naj bodo to občinske zadeve, gospodarska vprašanja ali kaj drugega. V slogi je moč. Kje je naložen Tvoj denar? Ali je v našem zavodu? t* Kje kupuješ? Morda pri trgovcu, ki je agitiral za demokrate in ki fina hrez-verski časopis7 Sedaj je zadnji čas, da mu obrneš hrbet. Ali ni dovolj poštenih trgovcev? Ali imaš »Domoljuba« naročenega? Ali bi mogel naročiti »Slovenca«? Pri vas imate katoliška društva. Ali jim greš na roko? Poglej, kako se trudi nasprotnik za slabo stvar. Izvajajmo dosledno geslo »Svoji k svojim«, pa bomo drugič še sijajneje zmagali. To je edina pot do lepše bodočnosti našega naroda. Preteki teden v Belgradu. Iz volivnega izida je bilo takoj jasno, da sta edino prav računala dr. Korošec in Vukičevič. Dr. Korošec je koristi našega naroda, vpliv Slovencev v vladi, za-sigural že pred volitvami s tem, da je s sedanjim ministrskim predsednikom Vu-kičevičem sklenil dogovor, da po volitvah Slovenci gremo v vlado. Sedaj po volitvah je treba to izvršiti. Vsa drža . a komaj čaka, da močna, trdna in poštena vlada napravi konec večnim krizam in nerednemu gospodarstvu. listi, ki jim je prva naloga škodovati Sloveniji in državi, so zopet naši liberalci: samostojni demokrati in radičevci. Z vso silo so se ti liudje pretekli teden vrgli na delo, da izpodkopljejo tla g. Vukičeviču in dr. Korošcu. Da bi njihove spletke več zalegle, so Pribičevič-žerjavovi demokratje začeli prepričevati javnost, da hočejo zopet vstopiti v Davi-dovičevo demokratsko stranko in vabili g. Davidoviča, naj jih sprejme, češ, potem bo on vodja najmočnejše stranke in bo on dobil ministrsko predsedstvo. Ko to še ni bilo dovolj, se je oglasil g. Radič v Zagrebu, začel hvaliti Davidoviča in Pribičeviča in jima ponujal svojo pomoč proti dr. Korošcu. Na tej podlagi so se razširile vesti, da se bo napravila nova stranka, ki jo bodo tvorili Davi-dovič, dr. Spaho, Pribičevič in Radič s svojimi pristaši. Vse te novice pa so se že v 24 urah izkazale kot pobožne želje Pribičeviča, Žerjava in Radiča, ki v obupni osamelosti iščejo pomoči v taki nenaravni in nemogoči združitvi. Vsi njihovi napori pa so ostali brez uspeha, ker g. Davidovič tem nakanam ni nasedel in niti poskusil ni, da bi začel delati za združitev teh strank. V soboto se je pripeljal v Belgrad g. dr. Korošec. Takoj po svojem prihodu je imel daljši sestanek z ministrskim predi-sednikom Vukičevičem in zunanjim ministrom dr. Vojo Marinkovičem. Vsi trije so se dogovorili, da vstopi SLS v vlado kakor hitro bo to mogoče. Videlo se bo še, ali je treba z vstopom SLS čakati, dokler se sestane narodna skupščina, ali pa se bo lahko to izvršilo že poprej, Vse-kako je dr. Korošec hitro razčistil položaj in odstranil vse ovire, ki so jih delali liberalci in radičevci proti vstopu SLS v vlado. Radičevci so lagali, da je dr. Korošcu sam papež ukazal, da mora v vlado, Q P0 5VETU d Preganjanje slovenskih društev. Goriški prefekt je zopet razpustil celo vrsto slovenskih društev. Fašisti v svojih časopisih sami priznavajo, da hočejo uničiti vsak slovenski pokret na Goriškem. Zločinski fašisti ne puste, da bi sc tisoči naših fantov in deklet izobraževali v svojih prostovoljnih organizacijah. Samo zadnje tedne so jih razpustili 52. Enaka usoda čaka ostale. Ljudje, ki se ponašajo z 2000 letno kulturo, hočejo potisniti naš narod na stopnjo nekulturnih narodov in mu vzeti vse, kar si je z velikim trudom ustvaril. Italijanski podkonzul v Parizu ustreljen. Atentati na politične osebnosti m množe. Kljub močni straži uniformiranih in neuniformiranih takšni gospodje niso nikoli zadosti varni življenja. Te dni je zopet razburil zlasti italijanski svet uboj ita lijanskega podkonzula v Parizu grofa Nai-dinija. Na italijanski konzulat v Parizu je namreč prišej neki priprosto oblečen delavec in protil, da ga puste h pod konzulu. Ustregli so njegovi prošnji in podkonzul ga je sprejel vpričo svojih uradnikov. De lavec je izitivil, da je Italijan in hoče domov v Italijo ter je prosil konzula /a potni list. Konzul pa mu je izdajo potnega lista odklonil. Tedaj pa neznanec nenadoma potegne pištolo in odda dva strela na pod-konzula, ki se je takoj mrtev zgrudil na tla. Osobje konzulata je takoj zgrabilo napadalca. ga neusmiljeno preteplo in nato izročilo policiji, ki ga je vrgla v ječo. Napadalec noče o sebi podati nobenih podatkov in niti ne pove, kdo je. Umorjeni podkonzul je bil znan kot fašistovski voditelj in Mussolinijev zaupnik. Zato smatrajo, da je bil umor pripravljen od fašistovskih nasprotnikov. Nekateri pa trdijo, da je napadalec umobolen. Gospodarska kriza v Italiji. Fašisti se neprestano ošabno trkajo na prsi in kličejo na korajžo, toda gospodarske razmere so pod njihovo diktaturo v Italiji vedno slabše. Kn.^t in delavec je brez pravic, brezposelno^ in z njo združeno pomanjkanje in lakota narašča. Ni čuda, da je neza dovoljnost med ljudstvom vedno večja in da SLS komandira Vatikan, da je SLS italijanska, rimska stranka itd. Čudno je, da v Belgradu take stvari, katere pri nas vsak kmet smatra za zlobne traparije, vendar še kdo verjame Doslej se je našemu voditelju dr Korošcu posrečilo, da je političen voz vselej tako naravnal, da je bilo dobro za državo in za nas Slovence, Tudi sedaj zmaguje njegova velika sposobnost, ki jo te dni zopet občuduje vsa država Zapomnimo pa si, da je SDS, ki ie dobila na Slovenskem 4 poslance, takoi prvi teden po volitvah hitela v Belgrad in rovarila proti Slovencem in proti vstopu slovenskih zastopnikov v vlado To ffi!8 utS?* W S" v 8T0i{ nevednosti oddati kroglice za SDS, da tega nikoli več ne store. s se pojavlja odpor proti fažhstovski vlad) , nekaterih krajev poročajo o hudih ncm; med kmelskim in delavskim nr?? , stvom. Tako so v Mantovi kmetje 2 mestno hišo m zažgali sedež fašistov v P. dovi so brezposelni oplenili pekarne v okolici Ferrare je več tisoč kmetov Dri*i! na prefekturo (po naše veliko županstZ in napadlo uradnike. Fašisti bodo pa & vedno pisali, kakšna sreča in zadovoljstvi je v Italiji, odkar je izročena njim na mi lost in nemilost. Usoda slovenskega odpadnika. Kakor vsak narod, imamo tudi Slovenci ljudi ki so pripravljeni za skledo leče zatajiti svo jezik in svojo narodnost. Takih je bilo ne kaj na Goriškem med liberal. učitelji ki so po prihodu fašistov oblekli črne sraj-Vojno moramo napovedati vojni,« je končal romunski govornik. ★ Rusi in Angleži zopet prijatelji. Ni Še dolgo, kar so Angleži izgnali rusko trgovsko zastopstvo iz Londona, kor so ga doh žili, da dela komunistično propagando. Obe državi pa sta kmalu uvideli, da imata obe veliko škodo, če med njima ni trgovski« stikov. Zato sta se že začeli pogajati in ix>gajan ja trajajo že par tednov, o obnovitvi diplomatskih odnošajev med obema državama. Rusi se pripravljajo ... Iz Romunija i>oročnjo, da so iz Konstance opazili Pe> ruskih ladij, ki so križarile v Črnem morjtt Pojav ruskih bojnih ladij v romunskih vo» dah je povzročil v Romuniji veliko ogorčenje. Delavci v Rusiji se puntajo. Iz mestt Minsku poročajo, da so nastali med delava velik nemiri, ker so sovjetske oblasti ukre- Zahvala westfalskih Slovencev. Vsi, z vestfalskim romarskim vlakom potujoči holandski Slovenci, 50 po številu, se zahvaljujemo vsem državnim in cerkvenim predstojnikom, kateri so nam šli na roko, vsem katoliškim delavskim in prosvetnim organizacijam in vsem slovenskim rojakom, ki so nas tako lepo sprejemali na vseh postajah od avstrijske meje do Ljub- 'jana pomoč, kakor so nam obljubita. Bog ivil — Holandski Slovenci. Razstava in zaloga pletilnih strojev vseh vrst ter strokovni pouk v pletenju, Ljubljani, Židovska ulica 5._ iiimii m—i——i—ti— nile do sedaj obvezni osemdnevni delov-nik. Nastopiti je moralo vojaštvo, ki je streljalo na delavce in jih več ustrelilo. Strašno klanje na Kitajskem. Državljanska vojna na Kitajskem se z vsemi grozotami nadaljuje. Sedaj zmaguje severna sedaj zopet južna armada. Odločitve se ni. Te dni pa je razburilo ves svet strašno klanje, ki so ga povzročile čete generala Feng-Ju-Sanga v mestu Cang-Te. Člani tamošnje nacijonalistične organizaicje so namreč ubili nekaj vojakov. Tedaj pa je cela armada navalila na mesto in vprazorila pokolj, kakršnega še ne pomni zgodovina. Prizanesli niso ne ženam, ne starcem, ne otrokom. Poklali so okrog 80 tisoč ljudi. To grozno klanje je pretreslo ves svet! Puč na Litvanskem. Na Litvanskem se je ljudstvo pod vodstvom socijalistov uprlo vladi. Vladi pa se je posrečilo upor zatreti. Socijaliste pa sedaj IMMM preganja. Mnogo njihovih voditeljev so zaprli. Od teh »o jih že 11 obsodili na smrt. Med njimi j» več bivših poslancev. Drobne novice. d Položnico dobe v današnji številki vsi oni p. n. naročniki, ki še nimajo plačane cele naročnino za leto 1927. Kdor torej doslej še ni plačal cele vsote Din 38.—, naj se nemudoma posluži priložene položnice. d 267 novih stanovanj bo zgradila mestna občina ljubljanska iz 30 milijonskega obligacijskega posojila, ki se bo obresto-stovalo po 6%. Ker bodo v tem času tudi zasebniki zgradili okrog 300 novih stanovanj, bo v Ljubljani v enem letu stanovanjske mizerije konec. To velikopotezno delo je začel gerentski sosvet, v katerem odlično sodelujejo zastopniki Slovenske ljudske stranke. Akcijo vodi mestni komisar dr. Mencinger. d Davčne olajšave za nove hiše v Ljubljani. Da se po možnosti pospeši stavbna podjetnost in s tem ublaži stanovanjska beda, je odredil vladni '.vOmisar mestne občine ljubljanske v skladu s predlogom Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani, da se za nove zgradbe (nadzid-ke, prizidke itd.), ki so se pričele graditi v letu 1927. ali pozneje in ki so po zakonu proste državnega davka, tudi občinska doklada ne predpisuje. Ta oprostitev velja za enkrat do dne 31. dec. 1931. d Kredit za most čez Savo pri Litiji. Ministrstvo za javna dela je odobrilo kredit 180 tisoč za most čez Savo pri Litiji. Z delom se prične koncem tega meseca. d Oblastni proračuni. Fin. ministrstvo je izdalo vsem obl. odborom naredbo, da pošljejo predloge o proračunu za bodoče leto. Obenem je dalo navodila, po katerih naj se proračun sestavlja. d II. tečaj za elektroinstalaterje * Ljubljani priredi Urad za pospeševanje obrti v sporazumu s Strokovno zadrugo konces. elektrotehnikov za Slovenijo v Ljubljani. Tečaj je brezplačen ter se prične 17. oktobra t. 1. Predaval bo kot lani g. inž. A. Ditrich in sicer v večernih urah v prostorih Tehniške srednje šole v Ljubljani. Prijave je nasloviti na Urad za pospeševanje obrti v Ljubljani do 10. ok- d Nove poštne dopisnice. Ministrstvo za pošto in brzojav je izdalo v promet nove dopisnice po 50 par. Dosedanje dopisnice veljajo še nadalje, dokler ne poidejo. d Čudne odredbe. Dijaštvu 3e zabičuje Še danes, da sme nositi samo ferijalni in pa soklski znak ter znak Rdečega križa. Smo sicer proti nošenju znakov, vendar pa mislim, da je v tem slučaju sokolskemu znaku enakopraven orlovski! Nase mnenje je, da Priporoča se PRVI SLOVENSKI ZAVOD Vzaiemna zavarovalnica LJUBLJANA - DUNAJSKA CESTA 17 ki je edini te vrstel — Podružnice: v CF.LJU, Breg »t. 33 — ZAGREB, Hacetnova ulica 12 — SARAJEVO, KoroSfieva ulica 15 In v SPLITU, ulica XI. poka naj se djaštvu nošenje znakov sploh prepove (izjema bodi ferijalni znak v počitnicah!) d Kraljeva dvojica poseli Zagreb. Za grebški listi poročajo, da prideta čez zimo kralj in kraljica v Zagreb, kjer ostaneta dva do tri mesece. Kralj je že pred kratkim izrazil željo za bivanje v Zagrebu, pa je bil zadržan radi važnih državnih poslov. Kraljeva dvojica se bo nastanila v ban skem dvorcu, ki je že prirejen za njuno bivanje. Ker ostane k dal j dalj časa v Zagrebu, se bo najbrže vršil tam tudi dvorni ples. Ce ne bo prisiljen po političnih dogodkih, bo kralj ostal najbrže vso zimo v hrvatski prestolici. d Mesečni semenj v Kandiji pri Novem mestu, dne 15. septembra t. 1. je bil bolj slabo obiskan. Prignali so skupno 139 glav živine. Kupčija je bila slaba, ker ni bilo zu-zunanjih kupcev. Opoldne je bilo sejmišče že prazno. Prignana živina pa je bila v splošnem dobro rejena. d Mariborski oblastni odbor za poplav-ljence. Kakor je časopisje že poročalo, je zadela v nedeljo in ponedeljek vse kraje, ki so ob Savinji in njenih pritokih, vsled deževja zelo občutna nesreča poplave. Največ je trpela Gornja Savinjska dolina in tamkaj je najbolj prizadet gornjegrajski okraj. Mariborski oblastni odbor je priskočil poplavljencem v gornjegrajskem okraju takoj na pomoč in nakazal denarno podporo v znesku 50.000 Din. Šef oblasto. gradbenega oddelka Fišer se je odpeljal v poplavljene kraje, da si ogleda na licu mesta nesrečo, ugotovi škodo in poroča o nezgodi oblastnemu odboru. d Stavba Mohorjeve tiskarne na dvorišču poslopja Družbe sv. Mohorja v Celju pod vodstvom mestnega stavbenika g. Ka-linška po načrtih prof. Plečnika vidno raste in doseza že prvo nadstropje. Vse poslopje je tudi v notranjosti v obnavljanju. Poleg Jugoslovanske bo stavba Mohorjeve tiskarne najmodernejša v Jugoslaviji. d V pokoj je stopil pretekli teden po 50 letnem službovanju g. Edumnd Schott, na humanistični gimnaziji v Ljubljani. Na tej gimnaziji je služboval 14 let, poprej pa v Novem mestu. Star Ljubljančan rojen v Ljubljani na Mestnem trgu v sedanji g. Kol-mana hiši, je še vedno čil in zdrav, mož odločnega krščanskega prepričanja in dolgoletni naročnik »Slovenca« in »Domoljuba«. Mnogobrojni njegovi prijatelji in znanci žele, da bi g. Schott z gospo soprogo še dolgo let zdrav in srečen užival zasluženi pokoj na svojem posestvu v Novem mestu, kamor se je preselil. d Gosp. Golob Alojzij, žel. usluž. v Št. Petru pri Novem mestu nam piše, da bo sodnijsko postopal proti vsakomur, ki bi govoril, da je pri občinskih volitvah agiti-ral za g. Janca. d Tečaj za mizarsko detajlno risanje, ki ga prireja Urad za pospeševanje obrti pod nadzorstvom g. strok, učitelja Josipa Tratnika v prostorih Srednje tehnične šole se zopet otvori dne 2. oktobra t. 1. Poučevalo se bo vsako nedeljo od 8. do 12. ure. Tozadevno se obveščajo vsi dosedanji obiskovalci, sprejemajo pa se tudi še novi in- I teresenti, ki naj se takoj ustno ali pisme- v Stran 604. »DOMOTJUTk 1927. no prigJaa; pri gornjem uradu. Krekov trg 10, kjer dobe vsa podrobna obvestila. d Vodstva šol opozarjam«, da je uprava Ljubljanskega velesejma dovolila za poset pokrajinske razstave od 17. do 28. t, rae^. za mladino znižano vstopnino po 3 dinarje, ako jo obiščejo v skupinah pod vodstvom svojega učiteljstva. Ker je ogled te razstave velikega vzgojnega pomena za našo mladino, bo obisk za vsakega poedinca zelo koristen. d Umeščen je bil 15. sept. 1927 na župnijo Krško g. Janez Filipič doslej žup-nik na Vranji peci. d DesetletniM dr. Krekove smrti. Ker že prihajajo vprašanja, kako proslaviti desetletnico smrti našega dr. Janeza Ev. Kreka, sporočamo vsem podružnicam Krekovo mladine in drugim našim organizacijam po posameznih krajih, da bo razposlali Krekova mladina v vse kraje, kjer je kaka naša organizacija, gradivo za to proslavo, in sicer: govor, deklamacije in navodila za večjo prireditev. d Povratek ameriških imetnikov. Od- potovalo je iz Ljubljane preko Jesenic 35 ameriških Slovencev, ki so se modili na obisku pri svojcih v Jugoslaviji. Iz Havre bodo odpluii v sredo dne 21. septembra z novim brzoparnikom >Ile de France , ki je največji in najlepši brzoparnik francoske linije >Cie. Gle, Transatlantique-. — Dragim povratnikom kličemo: Srečno pot in na zopetno svidenje! d Dvakrat voli«? Mnogo je takih volivcev. ki so bili vpisani v Mariboru in v Ljubljani. Za več slučajev smo dognali, da ?o dvakrat volili, in sicer najprcje v Mari-N>n>. nat« pa so se odpeljali v Ljubljano. Da to ti strici zerjavovci, to je jasno. Upamo, da si bodo drugič kaj takega premislili. K d Politična zavednost. 72 letni starček \.ejac Franc v Motniku, vpok. rudar, ki jc vsled starosti in prehlajenja popolnoma onemogel, da je stalno v postelji, je na dan volitev v narodno skupščino odločno zahteval. da so ga morali sosedje dvigniti iz postelje in pripeljati na volišče, kjer je po svojem pooblaščencu oddal glas za SLS. Ta starček naj bo zgled vsem onim mlačno-zem, ki pravijo da bodo volitve tudi brez njih uspele. d Socialisti mečejo — tovariše na cesto. Socialisti se tako radi bahajo, da so — socijalni. a kadar je treba to v dejanju pokazati, tedaj seveda je vse dmgače. Tako se nam poroča o slučaju v Mariboru, kako nečloveško so vrgli na cesto nekeea železničarja ravno iz hiše, kjer ima glavno besedo eden socialističnih velmož. Neusmiljeno delozirani je moral z družino v vagon Mnogi železničarji so bili priča temu in bo-do v bodoče znali, kakšni so socialisti v besedi m kaki potem v dejanju. nC OT^3 T°ine »Vznike. Posla- nec bL, g. žebot je posredoval v vojnem ministrstvu, naj se ne vpoklicujejo kmetski vojni obvezniki k orožnim vajam, ker se b d Jubilej g. svetnika in oblastnega po- j vo prelepo skladbo »Triglav moi a slanca Eppicha v Stari cerkvi. V nedeljo, | Nebo j« bilo zastrto, kakor na dan ' 18. t. m., je obhajal g. svetnik 30letnico i ba, grob nezabnega g. župnika pa^i-' mašništva. Domači pevd so priredili v so- ( naravnost zasut s poslednjim ]es , r' pričelo nujno jesensko delo. Minister le poslancu obljubil, da bo izdal odredbo, tla i kmetski in delavski opoklieand, ki predlofe utemeljene prošnje^oproste oroz- " — I ~----j - ---——------- mašništva. Domači pevd so priredili v so boto g. jubilantu lepo podoknico. V ne deljo pa je bila slovesna sv. maja, pri kateri je govoril g. dekan Erker. Na mnoga leta! d Zdravstveni tabor na RalritnL Društvo za narodno zdravje je postavilo na Rakitni sanatorij (zdravilišče) za kostne jetične. Sanatorij je majhen in ima za enkrat prostora le za deset ljudi. V nedeljo, 18. septembra, je bila slovesna blagoslovitev in otvoritev sanatorija z raznimi predavanji, ki jih je z zanimanjem zasledovalo in viharno pozdravljalo zelo številno navzoče občinstvo. d Za blejski most je poslanec S e r -n e c izposloval, da se je otvoril kredit en milijon dinarjev. Pri prihodnjih volitvah bo kak samostojni kandidat zopet trdil, da je to njihova zasluga. d Otvoritev jesenske razstave ljubljanskega velesejma. Razstava je bila otvorje-na v soboto, 17. septembra. Dež ni motil slavnostnega razpoloženja. V nedeljo dne 18. septembra, je bil obisk razstave velikanski. Računajo, da je kupilo vrtopnice do 20.000 oseb. Glavna zanimivost je bil v nedeljo pregled narodnih noš. katerih je došlo zelo veliko število zlasti z Gorenjske. Tudi v ponedeljek je bilo na razstavi, ki kaže krasen napredek našega naroda, zlasti v vrtnarski in kmetijski stroki, gotovo do ."3000 ljudi. Razstava bo otvorjena do 2<. sept. in se nje obUk toplo priporoča. d Abitarifotom! Vpisovanje na Ijublo-iako umvena se vrti o. i 1. do 9. oktobra. 'L v^sje treba prinesti « *boj spričevalo 0 viljem tečijnem izpitu in dve fotografiji v velikosti 6X9 cm. T *k,> nne za vp,s se dobe v času vpitja pri vr£ ^odpore rebi odgovarjajoče število: 1. prepisov spričeval o vLien, tečajnem izpitu. 2. ubotaih spri-i°!e-- ki o" Vložitvi proinj« niso dni stara, in ki so jih potrdili: župni ^ M * »»IJekntfri urad iri davčno ob bistvo. 1 božna spričevala so kolka prosta - flilh SdnMta* x V|'^Uv £ stanova- ME"*«- lomu - ! nn.lf01^ ™rti 9T- Male Terezije 1 Dne 80. septembra je 30 letnica smrti sv. Male Terezije iz Lizije-j bomo tudi bra z lepo ________ ci na Selu pri Ljubljani. Ob 4 popoldne'bo 1 pnd.ga. Nato blagoslovljenje rož v as? sv S nh r Ii,anije' V "^eljo 2. okt bo ob 6 tiha sv. maša. Ob pol 8 pridiga ob 8 slovesna sv. maša. Popoldne Sb 4 prid ga. blagoslovljen e rož in litanije z blSm bi domačinov m zastopnikov planincev L govorili g. svetnik Lavtižar tf nr.fi naravnost zasut s poslecfnjlm" ieL'*.!"1 cvetjem. Kn«im d Okrajna testa Gornjis-rad-v,, Stil ta—Kamnik. Okrajna cesta I rTi° 4 na progi Gornjigrad—NovaStifta- R» ® nik je vsled po poplavi povzročenega'Z rušenja dveh mostov in drugih znatnih L škodb za promet z vozili do nadaljnje« i nerabna. Zopetaa vpostavitev mostov a | ohranitev nedostatkov se svoje^ ! . . i! spremembe v Iavantin. , skl Z* provizorja k Sv. Miklavžu na Polje pride dosedanji provizor v Za gorju g. Janko Mlakar. Župnijo Zagorje bo oskrboval g župnik na Pilštajnu Jakob ( Kavter. Prestavljeni so sledeči gg. kaplani-Adolf Adamič iz Šmartna ob Paki na Pil' štajn, Friderik Strnad od Sv. Marka niže j Ptuja v Šmartno ob Paki. G. Franjo Urleb dosedaj provizor na Črešnjicah pri Voink ku, je imenovan za župnika istotam. d Prijet italijanski golob-pismonoša. V sobo je v Sarajevu na oknu sodne palače I ujela gdč. Radojka Maričič italijanskega goloba s štev. »25 Italia« in >26.345«. Go-lob je bil predan vojaškim oblastem, ! d Prvi slovenski aeroplan. Te dni je bil izgotovljen po naročilu našega društva , Aero-klub »Naša krila« v Nemčiji prvi slovenski aeroplan. Aeroplan bo preletel svojo prvo pot iz tvornice pri Stuttgartu v Ljubljano bodoče dni. Čas bo objavljen v dnevnem časopisju. Aeroplan bo sprav-Ijen v vojaškem hangarju v Šiški ter bo nosil ime »Ljubljana«. d Nesreč« i aiolnarjem. V spodnjem Grabnu pri Gorjah na Gorenjskem je triin-dvajsetletni drvar Franc Pretnar -treljal z možnarjem. Možnai pa je eksplodiral in Pretnar je dobil težje poškodbe po obrazu. V nevarnosti je njegov vid. d Strela obila 14 letnega dečka, »Ivo kravi in dva konja. Pretekli teden so besnele po severni Hercegovini hude nevihte, V vasi Dulu je udarila strela v hlev kmeta Bjeliča in ubila 14 letnega sina, dve kravi m dva konja. Hlev je bil \ trenutku v plamenih in je pogorel do tal. d Od lakote onemogla. V Karlovcu eziie iz Liziip-in kv.i i I 1 ua '-'Koie or.emom. v Karlovcu 50 i 1 e t os obl mj a lin j> ngod]^ 0|< t o' kJ ^ko onemogla, 3 slovesnostjo v karmelski ceri i" ' ^ 6 8 te2aVo ^ «ovorila- L'g°tovili SCJ > pri Ljubljani. Ob 4 SJSSl onemogla radi tega, ker k J ia onemogla radi tega, dni ni ničesar zavžila. Prepeljali so jo v bolnišnico. d Dve železuiški nesreči v Zagreba Preteklo siedo zjutraj je v Zagrebu nek t-elavec tako nesrečno skočil z vozečega vlaka, da je pri>el pod kolesa, ki so m« cdrezala leve roko. Pol ure kasneje je na glavnem kolodvoru prijela lokomotiva prometnega uradnika in mu zadala težke poškodbe na glavi. Poleg tega je tudi ob levo oko. d Izredna lovska sreča. Lovski čuvaj Ivan šef na Pesnici je ustrelil tekom enega meseca 16 lisic. Kmetje in še bolj kma-tiče so izredno vesele te lisičje smrti. Kovač, ki so slavili zasluge bladonM, • ® 1 v d 2r,ev P«vodnji. Iz Vojnika nam po-*a g. župnika. Domači pevski t0b ^nji povodni* dne 12. 1. m. rf Pel več krasnih nagrobnlc, končno Ali J," I ^ Zg?dila na ^inca n- škofji M Aljaže- I župnija Vojnik, ob Hudinji težka nesre?tf. jci je zahtevala človeško žrtev. Že v jutro pno na pol odprli jez — pisec teh vrstic, |agar in mlinar Ivan Podrgajs ter še par delavcev, tako da bi bilo brez vseh nevarnosti. Ker je pa voda vedno silneje naraščala, jo bilo treba jez popolnoma odpreti. Okrog 10. ure dopoldne sva odšla zopet oba na jez. Ze sva odprla dve zapornici, ko pa odpirava tretjo, priplava po vodi nekaj lesa in zadene v jez. Jez je zahreščal, tram jezu se je zlomil in sva padla oba vznak med valove. Borila sva se na življenje in gmrt med tramovjem jeza in razburkanim valovjem. Jaz kot telovadec sem se takoj easrukal in zgrabil za veliko vejo jolsevega grma, ki se mi je pa utrgala. Pognal sem se naprej, zgrabil drug grm, ki je bil nekoliko močnejši in tako sem splezal višje in 6e polagoma skobacal na breg, seveda vos raztrgan, ranjen in onemogel. Ivana fodrgajsa so pa razburkani valovi nesli daljo in ga še danes niso našli. Zapušča ženo in troje nepreskrbljenih otrok. Za njim žaluje cela okolica Vojnika do Colja, ker je ž njim izgubila dobrega mlinarja, — Anton Šinkovec, Žagar. d Dilterija je začela v zadnjem času močno razsajati med deco in to po ulicah v bližini glavnega kolodvora v Mariboru. d Beseda skušenega moža. Janez Zla-toust je v starih časih tole zapisal: >0e se je dekle doma razvadila, cla nori za obleko, bo pozneje, ko se bo omožila, delala mozu več težav in skrbi kakor davkar.c d Pes m« je odgriznil nos, V Zagrebu je odgriznil pei mizarje Kingla njegovemu tovarišu Neumanu nos, baš ko je isti hotel iti k njegovemu gospodarju v goste. Tudi drugače ga je po obrazu zelo poškodoval. d Povodenj v Oselici. Povodenj v po-pedeljek dne 12. t. m. je občutno prizadela tudi občino Oselico nad Skofjo Loko. Povodenj je bila malo manjša kakor lansko leto. Voda je z neznansko naglico naraščala, posebno je bila silna Savojdenščica, ki je na več mestih razrušila ceste, podrla mostove in jezove in vdirala v stanovanja. Pri vasi Savodenj je nad 30 m dolgo cestno progo popolnoma odplavilo. Skoro nič manj srdita ni bila Topliščica, ki je v Ko pačnici odnesla dolg kos ceste. Nato je na Hotavljah odnesla »Nackovc jez in napravila še mnogo druge škode. d Velik požar v Ribnici. V torek dne 13. t. m. ob tričetrt na enajst ponoči je izbruhnil požar v Ribnici v lopi g. trgovca Oniča tik župnijske cerkve. V hipu je zu-belj objel Oničevo lopo in farovško gospodarsko poslopje, na kar se je povzpel še pa Oničevo hišo, ki je največja v Ribnici. Visok steber ognja je razsvetljeval celo dolino. Tomšičevo družino, ki je stanovala » Oničevi hiši, je bilo možno rešiti s prvega padstropja le skozi okna po lestvah. Tum dve tam stanujoči učiteljici sta se komaj jtimaknili. V zadnjem hipu je g .dekan še fešil iz gorečega poslopja svojo živino; je imel pač srečo, da je komaj eno minuto pred izbruhom prišel iz Ljubljane in še ni Zaklenil vežnih vrat, ko so trije Orli, gra-doč s kolodvora, zapazili ogenj s ceste ob Cenetu, dočim se na farovški strani še ni (Videl, in so tako opozorili na grozno nevarnost. Gasilna društva iz cele doline 30 bila kmalu na mestu in so s celonocnim na- pornlm delom omejila poiar. Ribniška motorna brizgalna se je pokazala mojstra, ko je v zvezi z društvom iz Nemške in Gorice vasi v najhujših plamenih obvarovala župnišče, ki se ga je pod streho že prijemal ogenj. Druge brizgalne so zagrabMe ob cesti. d Nesreča vsled neprevidnosti. K pu-škarju Sternadu na Aleksandrovi cesti v Mariboru je prišel v petek predpoldno kmet z lovsko puško, katero bi mu naj pu-škar popravil. Vprašan, če je puška prazna, je odgovoril kmetič, da je in puškar jo je oddal pomočniku, da jo odpre in začne s pr pravilom Pri odpiranju orožja, ki je bilo nabito, se je naboj sprožil in močno poškodoval pomočniku prste na roki. Strela. Ob zadnji nevihti je udarila strela v podružno cerkev pri Litiji, toda ne v strelovod, ampak naravnost v cerkev. Tam je okrog velikega oltarja razorala tlak, se sprehajala po cerkvi in šinila v zakristijo. Povsod je naredila precej škode, ker je poškodovala tudi zid. d Velik požar blizu Trbovelj. Onkraj Save, na kranjski strani, v bližini trboveljskega kolodvora in v neposredni bližini Mitovškega vodopada stoji večja stanovanjska hiša g. Fr. Grebenca. V hiši se nahajajo razen več strank, še pekarna, gostilna, slaščičarna in kleparska delavnica. Ta hiša Je začela v petek dne IG. sept. zjutraj okoli pol 3 ure goretL Domneva se, da je ogenj prišel iz dimnika, ki vodi iz pekarne. Mnogi stanovalci so se komaj rešili in so ntrpeli veliko škodo. d Težka nesreča pri popravljanj« dirkališča. Za nedeljsko motociklistično dirko na Teznu pri Mariboru urejujejo dirkališče * parnim valjarjem mariborske občine. Včeraj se je pri tem dogodila težka nesreča. Delavec Franc Vernik je vsled neprevidnosti vtaknil desno roko v kolesje valjarja, ki mu jo je zdrobilo. d Planinski orel bi bil skoraj odnesel petletnega otroka. Od Sv. Petra pod Svetimi gorami smo prejeli to-le poročilo: Zad • nji petek dne 9. sept. je začel krožiti nad ftentpetersko župnijo silno velik planinski orel in najel ulje se je sukal ptič v mogočnih lokih nad vasjo Srebemik. Orel je krožil dalje časa zelo visoko in v velikih kolobarjih. Naenkrat pa so bistre oči velikanske ptice ugledale na zemlji plen in kakor pšica se je žival pognala z višine navzdol k hiši posestnika Josip Juraka, kjer se je na trati igral njegov petletni sinček. Videti je bilo, da se velik« ptica hoče lotiti nič hudega slutečega otroka. K sreči se je v bližini nahajal otrokov oče, ki je seveda takoj uvidel pretečo nevarnost. Skoč.il je po puško, pomeril in ustrelil krvoločnega gosta. Ustreljena orjaška ptica je planinski orel (belec), ki je po zračnih višinah zabredel v naše vinorodne kraje. Žival jo tila jako izstradana, tehtala je 8 kg «er meri z razpetimi perotmi 2 m 60 cm. d Star junak je vsekakor litijski most. Star je že desetletja, tudi nadušljiv, da hro-pe in se trese ob vsakem vozu, toda junaško vse katastrofe vzdrži. Leta 1923. ga je Sava skoraj zalila, a on je ostal na mestu. Butali so ob njega hlodi in trami in drevesa takrat in večkrat lani, pa je premagal vse ovire. Tako tudi zadnjo povodenj prošli ponedeljek. Sava se je razlila ob obeh stra-neh,poplavila ceste, odnašala sadeže, delal po polju jame. Vse je bilo prestrašeno, vendar je most kljuboval vsem napadom, škode je po polju veliko, edino dobro je bilo, da je Sava kmalu začela upadati in da je prinesla s seboj obilo hlodov in drv. Pa dasi je junaški most trden, vendar večen ni, zato je došla prav in zaželjeno novica, da je vlada nakazala 180.000 Din, da se ta častitljivi most temeljito popravi. Poprave se bodo v kratkem pričele. d Nesreča na polju. V Spod. Gaberniku pri Rogatcu se je težko ponesrečila posest-nica Amalija Štefek. Nakladala je na polju koruzo. Med obračanjem se je težko obložen voz prevrnil ter padel na njo. Dobila je težke notranje poškodbe in ima zlomljeno desno nogo. Prepeljana je bila v mariborsko bolnico. d Smrtna nesreča. V soboto, 10. t. m. so pripeljali v bolnico usmiljenih bratov v Kandiji nekega mladega posestnika iz Šent Jernejske doline, ki je padel z oreha ter si prebil lobanjo. Za ponesrečenca pa ni bilo pomoči ter je umrl že prihodnji dan. d Avtomobilska nezgoda pri Bledu. Av-totaks z Bleda je treščil v konjsko vprego na potu iz Belskega polja med Bledom in Bohinjsko Belo prav na ravni cesti. Kdo je taktično zakrivil nesrečo, se še ni dalo ugotoviti. Krivca bo dognala preiskava. Za sedaj se je le ugotovilo, da je avto zlomil nogo konju in polomil voz. Voznik je ostal nepoškodovan. Konj se je cel dan mučil. Šele na zvečer so ga ustrelili in rešili vseh muk. d Velik požar na Krasu. Iz Sv. Petra na Krasu smo prejeli brzojavno poročilo, da je v Selcah Izbruhnil požar, ki je vpepe-lil 30 hiš. d Neurje. Dne 12. t m. po noči je bilo na Uršelski gori veliko neurje; potoki so zelo narasli. Meža je dosegla skoro lansko višino. Volivni komisar v Kotljah zaradi po-vodnji ni mogel odpotovati v Maribor. d Smrtna nesreča pri pastirskem ognju. Osemletna Marija Zofič in njen nekoliko starejši brat sta pasla živino blizu doma pri Velikem Cirniku v čateški fari. Ko je šel brat vračat živino, se je Mariji vsled neprevidnosti vnela obleka, ki je na njej, ker ni bilo pomoči, popolnoma zgorela. Vso opečeno so starši spravili deklico v bolnišnico, kjer je pa po strašnih tridnevnih mukah umrla. d Žrtev strele. V noči na 9. septembra je udarila strela v nekega dekleta v Zado-vinku pri Škocjanu, ki je bila na mestu mrtva. V isti noči je treščilo tudi v neko hišo v Stari vasi pri škocjanu, ki je pogorela. Obenem se je vžgal v bližini se nahajajoči kozolec, ki je tudi pogorel. Lastnik teh poslopij trpi občutno škodo. d Požar na Kopiših v Kamniški Bistrici. 0 nesreči smo zvedeli sledeče podrobnosti: Dne 8. t. m. ob 11. uri je zapazil gozdar Janez Špin, da mu gorita hlev in shramba za krmo. S svojo ženo je takej hitel reševat živino, a bilo je prepozno, ker je bila radi dima že zadušena. Mož, ki ga vsak pozna, da je poštenjak od nog do glave, je na ta način takorekoč ob vse premoženje. Zgoreli sta mu dve kravi in pet prašičev. Kar je prihranil v dolgih letih svoje težke in naporne gozdarske službe, mu je sila ognja uničila v eni noči. Ker je nesreča velika — škoda znaša okoli 15.000 dinarjev in ni bil zavarovan za živino — Je pomoč nujno potrebna. d Zimski vozni red. S 1. oktobrom bo stopil v veljavo na železnicah zimski vozni red. d Strašno neurje na Primorskem in v Furlaniji. 12. 9. je divjala v severovzhodni Italiji velika nevihta, združena s toča Na Soči je porušenih več mostov. Ceste v Vipavski dolini so težko poškodovane. V Furlaniji so potrgane vse telefonske, brzojavne in elektrovodne žice. V Čedadu je nastal vsled strele velik požar. Ponekod je padala kakor oreh debela toča. d Čudna pota strele. V ponedeljek, 12. 1 m. ob štirih popoldne je strela udarila v zvonik župtie cerkve na Blokah. Tik zvonika stoji župnišee ln hlev. gosp. Modica. Proti jugu od nje pa se razprostira pokopališče. Ko je strela udarila v strelovod, se je razletela na pet isker, ker se je žica od strelovoda pretrgala. Ena iskra je šinila po žlebu v župnikov vodnjak, razkopala pod-zidek in razmaknila težki kameniti plošči, s katerima je vodnjak pokrit. Druga si je izbrala pot na pokopališče, kjer je odtrgala z zidu veliko kamenito ploščo z napisa rajnih rodbine g. Lavriča, jo treščila ob tla, da se je razletela na dva kosa. Tretja jo je ubrala poti župnikovo jablano, kjer je zemljo jako razrila, preskočila zid in skočila mimo župnikovega hleva pod hruško. Četrta se je zaletela mimo župnikovega čebelnjaka v zid ob cesti, ga preluknjala in odtrgala na drugi strani velik kos od zidnega kamna. Peta iskra je udarila ob vogal županovega hleva, kjer je razpraskala zid in omet, pa ušla na nasprotno stran istega poslopja v živinski hlev, kjer mladi gospodar, g. Mulec, popravlja živinske jasli. Tam je strela pretrgala nove cementne jasli in omamila farnega cerkovnika Jurija Zakraj-šča, ki je kopal s krampom tla; strela mu je iztrgala kramp iz rok in ga vrgla med konje. Cerkovnik je moral v posteljo. Oglu-šil je na levo uho. Zračni pritisk Je bil tolik, da je na župnišču v pravem pomenu besede razdrobilo 70 šip. Ker se je strelo-vcnlna žica pretrgala, je začel les pod jabolkom tleti, kar je naznanjal dim, ki se je valil iz zvonika. Ljudje so bili plat zvona, na kar je prihitela takoj na lice mesta požarna hramba iz bližnje Nove vasi, ki je v najkrajšem času ogenj pogasila. d Ga še niso našli. Dne 9. maja t 1. je neznano kam pobegnil od svojih staršev 16 letni Heinrih Goršek iz Retja; iskali so ga na razne načine, a ga do danes še niso našli, če bi slučajno kdo vedel kaj o njem, naj ga prijavi orožništvu ali županstvu. d Gospodu dopisniku v Preddvoru. Novic o samomorih ne priobčujemo. Pri pomanjkanja teka, slabem želodcu, leni prebavi, črevesnem zaprtju, tež-kočah prebave, koprivastih izpahkih, srbečici osvobodi naravna »F r a n z-J o s e {« grenčica telo strupov gnilobe, ki se nabere v njem. 2e stari veščaki zdravilstva so priznali, da slovi »Franz-Josei« voda kot vseskozi zanesljivo čistilo za črevesje. Dobiva se v lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. OSELICA. Krajevni volivni odbor SLS v OseBci m iskreno zahvaljuje vsem možem in fantom, ki so 11. t m. oddali svoje glasove naši SLS, in s tem pripomogli k tako lepi zmagi 207 nas je. Lepo Število, na katerega se marsikdo s strahom ozira. Bodimo ponosni in skušajmo s svojo agihiostjo to število še zvišati. AJDOVEC. Četudi je pri nas Žerjav dobil samo 2 glasova, Pucelj samo 9. vendar imamo za občinske volitve poleg liste SLS tudi listo, ki si je od liberalcev izposodila klobuk pod imenom »Kmetijsko-gospodarska lista«. Seveda bodo možje trdili, da niso liberalci, ne Žerjavovci, ne Pucijevci Toda čemu pa si dajo od tujca natakniti liberalni klobuk? Ce bi zmagali, gotovo bi jim >l)omovina< ah »Kmetijski list« slavo pela. Naža lista ima boljše može in gospodarje. Mi imamo moža vrlo sposobnega za županstvo, kakor se je izrazil naš poslanec dr. Kulovec; nasprotniki pa nimajo nikogar. ki bi bil dovolj sposoben za župana. Kaj pomaga tajnik, če pa župan ni dovolj sposoben. Tn kdo je pri nas vajen tajništva? Občina je majhna in revna, bo li zanaprej dva plačevala? Oe dobimo nasprotnega župana, pa bo dajal dovoljenja za godbo in ples. Ker pa bo ples, bodo tudi izgredi in tepeži. Zato je jasno dovolj, kako kaže Ajdovčanom voliti, da ne bo občina škode trpela. Ajdovčanil Tudi pri občinskih volitvah vrzite kroglice v 2. skrinjico možem, ki se ne sramujejo-imena SLS! DOBRNIC. Ve«leli smo in bili smo prepričani, da naša oMina ni tako slaba, kot so jo razbobnali razni dopisniki v »Kmet listu«. Nedeljske volitve so pokazale, da Je Dobra« bil, je in da bo tudi zanaprej ostal vedno zvest edini pošteni stranki SLS. Saj je dobita SLS od 378 glasov celih 243. G. Pucelj in drugi naSi politični nasprotniki so mislili, da se bodo z našo občino pobahali, pa jim je presneto čudno danes pri srcu. Kajti za nje je naša občina za vedno izgubljena. Kakor nekateri zaničujejo — seveda ne v pričo — naše može in celo občino, vendar naj vedo. da Dobrnič ni tako omahljiv kot mislijo, in ne tako slab. Kaj vse so pisali v »Kmet. listu«. Ravno zadnja številka tega lista prav grdo obrekuje naša dva gospoda radi tega, ker nista šla s sv. popotnico k gospodarju i» Luie. Tega pa ne pove, da sta gospoda že v nedeljo poprej oznanila s kanchia, da ne bo tisti torek nobenega gospoda doma. ker gresta na konferenco v Hinje. - Pa ti prkle dopisnik Puclje- vega lista hi laže, da sta nasa gospoda agi- tirali takrat po občini in zato ni bilo nobenega doma. - Vsak človek ljubi resnico, če je le količkaj vreden. Ravnotako se vsak pošten Dobrničan brani ljudi, ki jim resničnost ni ne na jeziku še manj v srcu. Zaradi te poštenosti pa Dobrnič živi m raste, kaže svojo moč in to moč bo tudi vedno bolj kazal, toliko časa. dokler ne pomede z raz-rnmi hujskači in podpihovati. Možje, občani - le držimo se trdno naše dobre SLS. katera edina na« bo res podpirala. — Občan VRHNIKA. „ ,V 16- stebra I. 1. ,e b0 Trtil T zupm cerkvi koncert, ki ga bo izvajal doma« cerkven, zbor. - V nedeljo, dne 18 t r U y" rtHuiral <*»*>< °bči-ke branih^. £ g. Frano Furtan star., v ravnateljstvo m m , ljeni: Ignacij Hren, Franc Bradeško, Jakob J t sodni nadsvetaik Leitgeb ki virilist žuw« a,"!!* rolt. Ma" KRŠKO. Naše že dvakrat preložene občinske volit.,, bodo vržile v nedeljo 20. oktobra. Res M J f tretje volitve letos, a v tretje gre rado, ln zatoV zlvomo de enkrat naše pristaše, da se tudi h. finskih volitev vel do zadnjega udeleže. To°i pojdemo na volišče tem bolj i pogumom, kar ^m je zmaga zagotovljeina, ako se volitev udeležimo v istem Številu kot 11. septembra. Naža velik, občina je kmečka občina in zato hočemo tudi V pana iz naših vrst. Mi hočemo imeti tudi v občin-ski hranilnici odloftilno besedo in jo tako voditi da bo res kmetu koristila, aaj mu dane« tako zel« manjka denarja. Torej val aa volišče ia na«o SI«, vcasko Ijud-ko stranko! 8UHOR. Vse zvijače, obljube in grožnje naie stojne gospode niso mogle dati njihovemu solnce<, samo kdor gre za tvojo »svetlobo«, — zabrede gotovo v lužo. VRHPOLJE PRI MORAVOAH. Umrl je dne 14. sept. v Kokošnjah g. Franc Peterka, vulgo Cetarjev Francelj, v najini ml«-deniški doba 29 let. Bil je ves Jas po vojni agilnejši član prosv. društva na Vrbpolju, vnet igralec skoraj pri vneto predstavah in neumoren delavec pri gradnji novega Društvenega «ioma M Vrhpolju. Žalujočim staršem naše sožalje. Tebi France, večni mir in pokoj 1 TRNAVA-ST. RUPEHT NA GOMIL6KBM. Naše mlado gasilno društvo pridno dokončuj« zadnja deJa pri novem gasilnem domu, katero bo obenem z motorno hrizgalno dne 28. 1- m ^o* vesno blagoslovilo. Društvu na marljivem delu 1« čestitamo osobito, ker bo gledališka dvorana v ^ mu tudi velikega kulturnega pomena za kraj. Gotovo bo tudi slavnost veličastna, posebno, ker b« sodelovala trboveljska rudarska godba, ki je ^ znana kot zelo dobra. 9T. JURIJ POD KUMOM Od 869 volivcev tukajšnje občine je pri zadnjih državnozborskih volitvah 284 doma. ~ Moije, a« pustimo, da a« sovražniki ljwtotr« prikrito vtihotapljajo tudi v naš *»)• m 9 oktobra, ko bodo oMinake volitve, vri na vo-jijje in oddajmo kroglico v 2. skrinjico, ki no« naslov naše Sloveinake ljudske stranke, kt bo v vJadd jn ima oblaMm odbor popolnoma v svojih rokah ter moremo edino od 8LS kaj dobrega pričakovati v našo gospodarsko korist, RADOVLJICA. Ljudski oder v Radovljici otvori letošnjo gledališko seaono v nedeljo, dne 28. sept. ob 8. uri jvočer. Kot otvoritvena predstava bo Igrana ena najlepših in najtežjih f/veto viti iger: Shakeerpeare-jev (Sespirjerv) »Hamlet«. Igra bo ponovljena v nedeljo, dne 2. okt. ob pol 4. uri popoldne. — Vstopnina je nizka. Vstopnice ee dobe v predpro-daji v trgovini »Kmetijske zadruge«. BEGUNJE NA GORENJSKEM. Volitve 11. sept. so dokaaale, da je najmočnejša strank« v Begunjah — SLS, čeprav Je pri občinskih volitvah cela kopa naših pristašev ostala doma in tako omogočala demokratom večino. Kajti ti »o dobili 11. sept. iz 2 občin — Volile »o tukaj tudi Leže — manj glasov, kot 17. julija samo v Begunjah. Čast naftni in lešanskim zavednim volivcem! — Smilil »e nam je pa g. Ažman, ki Je ibral nase oetth 9 glasov kljub temu, da je na shodu pri Tavčarju pometal ob tla vse drugo stranke ln kljub vabilom k voHtvi, ki so jih akoro vsi volivci prejeli od nJega na dom. Skoda, da je propadel mož, kd Je tako na tihem vodil našo mlekarno, da nismo niti opazab, doklej na«c tega ni povedal na letaka »Nehvaležni« begunjski možje bo se zasmejal!, ko so brali prazno baharijo. SKS torej nima tu zaupanja. Njeni pristaši pa so toliko pametni, da odločno odklanjajo dr. Žerjava. — Zato upamo, da bodo v bodoče šli s SLS, ki ima največ vspefia pokazati za kmeta. IZ TUHINJSKE DOLINE. Zadnja poplava nas je težko prizadela in nam napravila mnogo »krbi ter še več škode. Že od leta 1803. ne pomnijo ljudje iz našo doline tolikšne vode in tako občutnega razdejanja. Nevljica je že ponoči tako narastla, da je poplavilo vso cesto, hudourniki raa obeh pobočdj doline pa so raaMvaH vedno nove množine vanjo, drli ekoei veže, svinjake in gospodarska poslopja ter trgali, odnašali s seboj vse mogoče in valili na polje in travnike kamenje in gramoz. Neštete brvi po vsej dolini je odnesla narastla voda, raztrgala bregove in prožila plazove. Snoda je velika, cenimo jo nad 100.000 Din in Se ne vemo, kako bo s krompirjem, ki je letos lepo kazal, kil pa v kleti, če ga enkrat poplavi voda, po starih izkušnjah prerad segnije. In vendar je krompir naša glavna hrana. Silno smo hvaležni g. obl. poslancu Novaku, ki Je ie v ponedeljek obiskal vso dolino, pregledal vso nastalo Škodo ln obljubil, da se bo z vsemi močmi zavzel za nas. Prepričani smo, da bo i oblastna skupščina, kakor tudi naši poslanci v Beigratlu utonili vse, kar je v njihovi modi, da nam oblast in država priskočita na pomoč. ZAPLANA. Tukaj je umrla dne 16. t. m. Marjeta MiheKSič, leta in gospodinja tukajšnjega šupmikia v »4. letu starosti. Bila je zelo pridna, vestna in skromna. Za nič se ni brigala kakor za svoje malo gospodinjstvo in za cerkev. — Njenim znancem jo priporočamo v pobožen spomin. PREČNA. Iz neananih vzrokov so odložili občinske volitve v Prečni tako dale«, da bomo šele v nedeljo 8. oktobra volili nov občinski odbor. Večina dosedanjega oMtnskegao odbora a Bupanonj vred Kako uporabljamo razne odpadke? Vsak izmed nas ve, da tovarne iz raznih eur«vin izdelujejo najrazličnejše stvari. Železna ruda nam daje lito im kovno železo. Iz bombaža, lanu, volne in svile izdelujejo v tisočerih tovarnah debelo in tanko blago. Les rabimo za pohištvo, za stavbe, mostove, ladje itd. Tudi kožuh raznih živali najde svojo porabo. Iz ilovice delamo opeko, peči, lonce in drugo posodo; iz boljše ilovice porcelan, kamenovimo itd. Marsikdo pa ne ve, da je razvoj tehnike že tako daleč, da more iz najraznovrstaejših odpadkov, ki jih mi sami ne moremo več rabiti, napraviti nove ln zopet porabne snovi. Cunjorji in cusajarice, ki pobirajo cunje, kosti, staro železo, steklo, zmečejo vse to na svoj voziček in nam plačajo za vse skupaj komaj nekaj par, odpeljejo vse to k podjetniku, ki se z zbiranjem vsega tega peča. Tu vse to dobro preberejo in sortirajo. Papir in cunje kupijo papirnice, tkalnice in tovarne za umetna gnojila. Tovarna za klej kupi kosti. Staro železo in druge kovine pa kupi livaimica, da ga prelije v novo in svetlo železx>. Najslabše cunje porabijo za gnojilo. Boljše cunje s troji raakrtačijo in jih same ali s primesjo nove volne ali bombaža predelajo v umetno sukno, ki ga lc dober poznavalec lofli od pristnega. Najčudovitejše izpremembe pa so deležne bombažaste in platnene cunje. Kdo bi verjel, da je bil lep, bel pisemski papir pred časom umazana bombaža sta in platnena cunja. In vendar je tako. Tudi se nam zdi zelo malo verjetno, ko nam kdo pove, da za to delo ni treba posebnega truda. Res pa je, da se zgodi vse čisto enostavno. Največje delo je, ko je treba oenažiti cunje in jih zdrobiti v tekočo in redko kašo; pa še to se zgodi vse v posebnih kuhalndh in belilnih posodah. Ko je omenjena kaka gotovas je treba pridejati klor, da se obeli, to je izgubi umazanost in barve, potem pripada Pucljevi in Žerjavovi stranki. Teh strank se pa že po vsej Sloveniji otepajo in Bramujejo, kar so pokazale zadnje državnozborske volitve. Tudi v naši občini se sramujejo, da so se dali prejšnja leta zapeljati od lepih besedi pucljevcev ki žerjavovcev, ki eo Slovencem napravili strašno škodo z davki to slabim gospodarstvom. Zato so pa pri zadnjih volitvah pri nas zopet volili s Slovensko ljudsko stranko. V občinski odbor bomo vo-Mli 9. oktobra vsi v 8. (tretjo) skrinjico, ki je Slov. ljudske stranke in ki ima na listi same ugledne ln spoštovane može in tante. Zato vsi vrzimo krogljico v 8. (tretjo) skrinjico, pri kateri bosta Tuirk A. iz Bršljina in Kocjan Fr. iz Straže. PANOVA VAS PRI GROSUPLJEM. V nedeljo 25. septembra se vrši ob 10. uri dopoldne sv. maša na Taboru pri podružni cerkvi sv. Nikolaja. Po maši pa velika veselica s pestrim sporedom, združena z ogledom podzemeljske jame »Župana Permeta«, katera je-zelo krasna. Pri jutranjih ter opoldanskih vlakih vozovi na razpolago na postaji Grosuplje. Pridite vel, ne bo Vam m pa tudi še klej, da ee vlakna sprimejo. Če je treba napraviti barvast papir, se pridene Še barva. Tako prirejeno kašo speljejo na žičasta sita — seveda vse v tovarmšikem obratu — kjer se voda odteče in masa osuši. S posebnimi pripravami se papir še zgladi in zlika. Ne manj važen odpadek, ki ga je mogoče predelati in vnovič rabiti, je tudi papir sam. V zadnjih časih čitamo večkrat, da kupujejo star papir. Velike tovarne za predelovanje papirja »tolčejo in razkrtačijo papir v mehko, drobn« brozgo, ki jo potem vlijejo v razne oblike, ga preipoje z oljem in klejem ter ga pu-ete, da se posuši. Posušena masa je tako trda, da lahko dz nje izrežejo: »Medice, škatle, punčke, okvirje, razne igrače, konjičke itd. Vse to je močilo im trdno kakor iz lesa. Največ cenenih igrač po sejmih lu trgovinah je nastalo iz takih papirnatih ostankov. Niso važni izdelki kot taki, pač pa zaslužek pri izdelavi in pri tem gospodarsko vprašanje delavstva. V naši državi tovrstna industrija še ni razvita. Tudi kosti, ki hi sicer brez koristi ležale okoli, je vredno zbirati. Iz boljših kosti izdelujejo gumbe. Vsakovrstne kosti pa porabijo v sladkornih tovarnah za čiščenje sladkorja. Znano je, da ima koščeno oglje to lastnost, da odvzame tekočinam vsakršno barvo. Dokler je sladkor še tekoč, je tudi še umazan, to je tem-norjave ali Tumenkaste barve. To tekočino napeljejo v posebne kotle, ki »o napolnjeni s koščenim ogljem. Kosti namreč žgo, da ee iz-prememe v oglje, ki ga zdrobe in skozenj pretakajo s sladkorjem nasičeno tenmorjavo vodo, ki pa je ob izstopu iz kotla že popolnoma čista. Nato to vodo segrejejo, da izhlapi, sladkor pa se sedede na dno (kristalizira). Koščeno oglje rabijo tudi pri izdelovanju voščila (kreme) za čevlje. Posebno pažnjo obračajo razni obrtniki zaklanim živalim. Meso, koža*, kosti, rogovi ii parklji in njih uporaba so vsem znani. A tudi druge stvari so še primerne im koristne za razno porabo. Na primer ovčja čreva eo za izdelavo nekaterih strun edini materija!. Kite in hrustanci so za izdelavo kleja prav dragocena surovina. Kar strojar nastrže kot neporabno od kože, daje še 40 odstotkov kleja, goveji parklji itn odpadki od kože pa celo 60 odstotkov. Prav tako so porabili parklji od drobnice, drobne kosti, že davno zavržene zajčje kože in drugo podobno da 42 odstotkov kleja (lima). In kosci usnja, ki padajo s čevljarjeve mizice in se zde popolnoma nerabni, pridejo še do marsikatere koristne uporabe. Če so še dovolj veliki, jih porabijo izdelovalci torb in narede iz njih ročne torbice; torbe (cekarje) za na trg in predpražnike. Nekoliko manjši služijo za preobleko gumbov, za prožne za-gvozde v pipah, za vmesne kose pri raznih strojih itd. Kolikokrat prav ta> domačo porabo iščeš primernega kosa usnja, a ga ne najdeš, iker ga ob svojem času nisi shranil. Zelo drobni usnjeni odpadki pa služijo za pridelavo modrega barvila, s katerim je barvano vse mod.ro blago naših predpasnikov, kotoninastih ta kambrikastih kril. Tudi žaganje zadnji čae vedno bolj izrabljajo kot kurivo v trajno gorljivih pečeh. Preostanke ftrj predelavi in Velikih kurilnic m premog, oeki smetišča pa 8 primerno predelavo In pravilnim kemičnim fivešanjem snovi porabljamo dandanes kot (umetno gnojilo. Le žal, da se v naših krajih za vse to še Hi zbudilo obrtno zanimanje v laiki meri, kakor po drugih deželah in državah. Resnica pa Se, da nobena stvar, tudi najneznatmejša, ni brez koristi. In kadar bomo prišli do tega ©poznanja, da se bomo priučili v novodobno izkoriščanje vseh malenkosti, se bo tudi dvignilo naše gospodarsko blagostanje. Važno je, da se damo pouSiti in verujemo preizkušenim nasvetom in ne ostajamo pri starih in zastarelih navadah, ki eo jih prekosile novejše iu dobre izkušnje. Fantovski večeri v pismih. XXIII. »Sirota jaz okrog blodim — V samoti tihi se solzim...« Bilo jih je sedem: oče, mati in pet deklet v starosti od 7 do 17 let. In ni jim šlo slabo. Res, da so imeli le bajto s tremi repi živine, pa oče je bil vrh tega priden zidar in moder mož in kot tak je mnogo zaslužil. Žal! Da je razbila družinsko srečo svetovna vojna. Nekje v neznani dalji je zakrila skrbnega očeta hladna ruska zemlja. Pa prišlo je še hujše! Nekaj v obupu, nekaj pa zaradi visoke podpore, ki jo je dobivala žena in njeni otroci za časa odsotnosti očetove, je izgubila tudi mati pamet in strah božji. V hiši se je začela vedno pogosteje oglašati hrupna harmonika in tihi dom nekdanje sreče se je kmalu izpremenil v razuzdano plesišče. Nesreče pa še ni hotelo biti konec. Najstarejša hči je oprtala nezakonskega otroka tako, da ni kazalo drugega, kot da se poroči z otrokovim očetom še predno so bile dane vse ostale zahteve za srečen zakon; mater je pobrala hitra pljučnica, ki si jo je nakopala ob nekem plesu; od njenega groba pa so zavile ostale štiri ne-dorastle hčere v širni svet iskat doma, dela in jela. — In tako tavajo še danes kot prave sirote brez očeta in matere, brez pravega nadzorstva in vzgoje. O eni se sliši, da je nekje v hribih za pastirico, o drugi pripovedujejo, da služi v bližnjem trgu na razvpiti gostilni, tretja je zdaj tu, zdaj tam, o četrti pa že ženske šušljajo, da se skoraj povrne, obremenjena tudi z nezakonskim otrokom k svoji sestri, katera je pa neče sprejeti pod streho. To je ena izmed tisoč in milijonov zgodb, kakor so se dogodile in se dogajajo zlasti po svetovni vojski. In to je samo ena, pa še ta kratka in medla slika iz življenja toliko tisoč bednih sirot. O! Sirota biti, to je res grenko življenje. Grenko že zato, ker nima več ne Očeta in matere, pa zato ne ve, kaj se pravi ljubiti in ljubljen biti od dobrih staršev. Grenko je življenj« sirot tudi zato, ker ljudje tako radi mečejo kamenje za grehe in nesreče staršev tudi na njihove otroke. Grenko je pa zlasti življenje sirot posebej tedaj, kadar padejo uboge sirote roke brezvestnih ljudij, katerim ni do fzgoj« otrok, ampak le do tega, da otro- ke-sirote zlorabijo v lastno krivično korist. Kaj pa Ti, dragi fant, aH boš Ti tudi šel mimo sirot brez srca in sočutja podobno kot sta šla levit in judovski duhovnik mimo onega popotnika, ki je obdan z ranami obležal tako pomoči potreben? Kako neki, če Ti pa Kristus kliče, kažoč na usmiljenega Samaritana, ki obvezuje rane, vliva vanje olja in vina, skrbi^ za popotnika in njegovo živinče; »Pojdi in stori tudi ti tako?« Kako neki, če Ti pa Kristus govori, kažoč na otroke sirote: »Kdor sprejme katerega izmed teh otrok, mene sprejme?« Zares! Kako bi mogel biti brezčuten do bede sirot, če Ti Kristus obeta, da karkoli storiš kateremu izmed najmanjših njegovih bratov ▼ njegovem imenu, bo toliko veljalo, kakor da bi bil njemu samemu storil? Ali bi še imela cerkev v vaši vasi kak pomen, če bi svoja srca zapirali potrebam pomoči potrebnih? Kako neki, če je pa po Bogu pisano; »Kaj pomaga, bratje moji, ako kdo pravi, da ima vero, del pa oima, ali ga bo vera mogla zveličati. — Vera brez dobrih del je mrtva,« Živa vera torej v nas ne more ostati, ako ne bomo po svojih močeh nagih oblačili, popotnih sprejemali, lačnih nasičevali, žejnih napajali, ako ne priskočimo bližnjemu, ki je v tej ali oni stiski, na pomoč. Lažnik je, kdor pravi, da ljubi, a nikdar ne izkaže ljubezni bližnjemu v potrebi. Ne z besedo, ampak v resnici in dejanju moramo ljubiti. Kako živo se je zavedala te resnice in dolžnosti zlasti katoliška cerkev od prvih početkov svojega obstanka. Že v starokrščanski dobi so zidali posebne domove, velika zavetišča za bolnike in ubožce, najdenčke in sirote. Tako je n. pr. sv. Bazilij {f 379) zgradil zunaj Cezareje v Kapadociji celo mesto hiš, kjer naj bi bedni in sirotni našli streho in pomoč. In kako je Cerkev ob vseh časih zlasti mašnikom zabičevala, da morajo biti očetje ubogih in da je skrb za bedne in zapuščene bistven del dušnega Eastirstva! Kdo našteje vse dobrodelce, i so žrtvovali vse svoje imetje, pa tudi svoje zdravje in življenje po navodilih Cerkve za druge. Komu ni znano, koliko ustanov za reveže in siromake vseh vrst so tekom stoletij ustanovili katoliški duhovniki, laiki in druge dobre osebe. Ker pa vsa ta skrb še ni zadostovala, se je pričelo zlasti v novejšem času z organi-zaicjo dobrodelnosti. Koliko tega dela se je izvršilo — posebej v zadnjih letih — tudi med nami Slovenci. Saj imamo celo vrsto takoimenovanih karitativnih društev ter različnih zavodov In ustanov za reveže, bolnike, hiralce itd. ter za varstvo dece in mladine. Toda, dragi fant, midva sva se pravzaprav oddaljila od predmeta. Govoriti je nama samo o Tebi in o sirotah, Čuj torej par tozadevnih misli. Kjerkoli postane kak otrok sirota, mu sodišče najprej določi variha. Samo po sebi je to ena najčastnejših služb. Žal, da je ta služba v današnjih časih prišla tako zelo ob kredit. Ni še dolgo tega, ko «ta se dva od sodišča določena variha razgovarjala, češ, da ta stvar nič ne nese mu Kakšno krščanstvo, ki hoče da dela usmiljenja še posebej plačujejo? Ko dobi otrok-sirota variha na„ novo vprašanje, kam z otrokom? D T krat stiščijo, da ga spravijo v kak z» j ali sirotišnico. Dobro je to, vendar ne bolje, četudi bi bil zavod v najboljših kah. Naravni, od Boga postavljeni tel)i otrokovi so namreč le starši in nj'h neposredni namestniki. Rasti m vzgajatl se more pravzaprav otrok le v družin Tega pa zavod ne more dati, ker je P0J' vadi preveč otrok in ni mogoče z vsaki?' se posebej ukvarjati. _ Pa tudi gospoda" ski razlogi govore proti temu, da bi' otroci s kmetov tirali v mesto. Tam se namreč radi odvadijo kmetiškega dela zunaj na deželi pa pomanjkanje delovnih moči. Zato je bolje, da se otroci-sirole oddajo (proti plači) poštenim, krščanskim družinam v vzgojo. S tem postane vzgoja mnogo bolj osebna, kakršna je potrebna z ozirom na stan, starost in druge razmere otrokove. Ko pa dobi otrok-sirota svoje mesto tedaj se prične skrb zanj. Pa kakšna je dostikrat ta skrb! Že sva omenila, da se dobijo varihi in oskrbniki, katerim ni do sirote, ampak le do tistih soldov, ki jih občina ali sodišče plačuje za takega otroka. O, to je potem skrb za otroka, da Bog pomagaj! Poznam jih jaz in poznaš jih take ot.roke-siromake, da jih ni večjih na svetu. — Drugim zopet ni za denar, pač pa za delo otrokovo. Ženo ga in ženo, dokier ga telesno in dušno ne vgonobijo, — 0, fant! Če bi kdaj prišlo Tebi ali Tvojemu očetu ali Tvoji materi ali komurkoli na misel, da bi hotel sprejeti siroto samo zato, da vleče zanjo denar ali jo zlorabi pri delu, potem Te prosim: Nikar ne stori tega! Zakaj ljubezen in skrb za vzgojo, ki jo otrok potrebuje, se ne da z denarjem odkupiti in delo, ki ga opravlja sirota v zavesti, da jo drugi zlorablja, ne more prinesti blagoslova, ampak proklet-stvo. Pač pa sprejmi, če Te kedaj doleti čast postati varih in oskrbnik sirotam t veselim srcem in opravljaj z vso zvestobo to službo v zavesti, da vršiš imenitno delo usmiljenja. In če kedaj pride do tega, da postaneš občinski odbornik, potem Ti bodi skrb za sirote ena izmed poglavitnih skrbi ne v tem smislu, da občino razbremenjuješ, pač pa v tem smislu, da očetovsko na-klanjaš pomoč ubogim sirotam, Prav zato !>a se že sedaj vsposabljaj za dela usmi-jenja v raznih organizacijah in to v prvt vrsti v Marijini družbi, ki so kot znano v zadnjih desetletjih med nami Slovenci storile največ za duhovna In telesna dela usmiljenja. Tako Ti pravi in ostaja s prijateljskim pozdravom Tvoj zvesti vaški učitelj. Vandrovec se je v gostilni napil in najedel, nato pa gostilničarju povedal, da nima denarja, da bi plačal. Ta se je strasan-eko razjezil ter zmerjal, kar se je dalo. vandrovec pa mu je mirno rekel: »Čemui se i razburjate, saj vi ne morete nič zato, da p nimam denarja.« Po katoliškem svetu. Francoski juristi zahtevajo ukinitev protiverskih zakonov. Na zborovanju v Parizu so najuglednejši francoski pravniki soglasno sklenili, da se morajo protiveroke postave ukiniti. M. Duguit, načelnik juri- kvene stavbe povsem z drugačnimi naočniki kot gledamo mi svojo preprosto gorsko cerkvico. Vi svoje mestne cerkve srepo mc>-trite; — mi pa smo v svojo zaljubljeni. VI nad veličino in lepoto svoiih cerkva očarani strmite; — mi pa svojo s svoiimi pogledi mehko božamo. Vse namreč, kar je y njej in na njej, smo mi sami napravili ml vsi — ne morda kak posamezen stric ali teta, ki sta bila, mogočna po svojih denar- da se v gledališčih ne bodo predvajali ne-moralični prizori, ker bo sicer moral sam ukreniti potrebno. Na tozadevnem posvetovanju pri županu so se vsi ravnatelji zavezali, da bodo po županovih navodilih storili vse, da varujejo v bodoče z dostojnimi pre i-stavami ugled gledališča in dober glas mesta Njujorka._ ZAHVALA. Ob priliki prerane smrti naše l)ub- ROZIKE VRHOVC nam |e dolžnost zahvaliti se vsem, ki ste ji v težkih dneh n|ene bolezni lajšali trpljenje, dalj« vsem, ki ste ji poklonili toliko vencev ln žopkoV in njeno krsto obdali s cvetjem. Slednjič domačemu Gasilnemu društvu In vsem, kt ste jo v tako obilnem številu spremili na njeni zadnji zemeljski poti in s tem tudi nam lajšali žalostne ure slovesa od nje. Vsem Bog plačajl Kožarje, 19. septembra 1927. V Imenu žalujoče mtirine Rocallja VrhjJTO. |ih, pa revna v svojih potomcih in sta v sveti sebičnosti, da bi nikdar ne bil pozabljen njim spomin, sezidala vaša svetišča. O ne, posamezniki: mi vsi oziroma naši predniki vsi so sezidali našo gorsko cerkvico in mi vsi z veseljem prispevamo zanjo, kadarkoli opazimo, da potrebuje naše pomoči. In ravno odtod pride, da je cerkvica naša. N. pr.: te bučeče orgije tam gori na koru. Radi priznamo, da se sicer malo spoznamo na muziko, pa bodisi tudi cerkveno. Le gospod župnik in organist-samouk vesta, da so v orgijah registri in da je register nekaj drugega kot mrtvaška ali krstna knjiga — pa vendar: vsi smo prispevali za orgije in prispevali sami, tako fantje, ki tešejo hlode, kakor dekleta, ki hodijo v žetev na polje in prav tako očetje, ki prodajajo oglje, kakor matere, ki prinašajo svoje prihranke iz tržnega dneva. In kako skrben je sedaj vsakdo za te naše orgije! Kakor mati ali oče čuva nad njimi, da se jim ne pripeti kaka nezgoda. In kako ponosen je slednji na vsak akord, ki prihaja iz teh j orgelj, pa naj si bo njegovo uho še tako ; malo muzikalično ali akord še tako silno ! disharmoničen. i Potem pa ta naša zastava presv. Srca Jezusovega, ki smo jo nedavno napravili. Povem vam, ponosni meščani, da nimate takega užitka tudi ne ob največji vaši umetnini in ne čutite tudi ne ob tej vaši največji umetnini tolikega ponosa kot ga čutimo mi, ko se vije naša zastava na čelu naših procesij. Zakaj naša je ta zastava, naša podobno kot so orgije in vse drugo v naši cerkvi; zakaj mi in vsi mi smo zanjo prispevali. Ali to naše pokopališče: Vem: Tudi vi, bogati in srečni meščani, imate svoja prostorna pokopališča in belo posuta pota ! po njih in lepe spomenike ob stenah in po ! sredi pokopališča in še celo udobne klo- 1 pice, ob vaših grobovih; a zopet vam povem, da ne čutite onega zadovoljstva, pa naj se mudite kadarkoli na svojem pokopališču, kot ga čutimo mi vselej, ko stopimo k grobovom naših ranjkih. Zakaj tudi naše pokopališče je posuto in vsak grob je obsut z lepim belim peskom in ta pesek smo znesli na svojih hrbtiščih daleč doli iz gorske globeli. Težka in strma je bila ta pot, a sedaj čutimo, da je pokopališče naše in ta zavest sreče nas daleko loči od vas, meščani, ki vam celo grobove usvarjajo drugi. In naši zvonovi (imejte, nestrpni meščani, še toliko potrpljenja, da vam raz-odenem še to svoje veselje): Zopet vam zagotavljam, da nikdar ne poslušate svojih zvonov z onim občutkom sreče, pa naj se zibljejo še tako mogočno in ubrano čez dimnike vaših tovaren kot jih poslušamo mi že ob sobotah popoldan in poslušamo vsak dan Gospodov. Bronasti so, pa vendar nismo nikjer drugod zanje prosjačili; mi sami smo zanje zložili, zato pa tudi vemo, da so naši. In glas, ki brni iz njih ni glas brona, ampak glas naših duš. Zakaj iz teh zvonov odmeva tisto, kar nas dela srečne in zadovoljne, tisto, kar nas edini v brate in sestre, tisto, kar nam je ljubše kot vsi naši gozdovi in hiše, tisto, kar nam vsem, ki smo v gorski župniji tiči globoko v duši namreč: blagovest nauka Gospodovega. Zares! Meščani presrečni: Mi gorjanci spoštujemo vaše veličastne gotske in romanske katedrale, mi spoštujemo vaše baročne, svetlobele templje, spoštujemo tako kot jih spoštujete vi sami, a sreče, kakršno mi najdemo v svoji gorski cerkvici, bi ne našli v vaših katedralah in jo vi sami ne morete najti in to ne zato, ker vaše cerkve niso vaše, čeprav so vaše namreč vaše tako, kot je naša — naša gorska cerkvica. Naznanila. n Hranilnica in'posojilnica na Vrhniki, reg. zodr. z neom. zavezo, se s 1. oktobrom preseli iz župnišča v poslopje Gospodarskega društva na križpoti. Uradne ure bodo ob delavnikih od 8. do 12. in 2. do 5. ure, ob nedeljah in praznikih pa od 7. do pol 12. ure. Ker se je promet zavoda silno razširil, je bil zavod primoran dobiti pri-pravnejših prostorov. Svoji k svojipi! n Dol pri Ljubljani. Dramski odsek priredi v nedeljo, 25. septembra ob 3 popoldne igro v 6. slikah »Lumpacij Vaga-bundf. Prosimo obilne udeležbe! Kako to. da se muhe tako hitro množe? 0 Navadna hiSna muha živi približno dv» in pol meseca. V tem času odloži okoli ti * jajčec. Iz jajčec tzlezejo v 14 dneh muhe w ležejo zopet jajčeca in v 14 dneli n<,ve ' Itd. Na ta način lahtko naraste zarodek J same muhe od 1. maja ;Ali si hotela solnce prekositi?« »Za to sem bila prepozna,« je odgovorila Jerica. »K prvi maši grem, ker pojdem potem v mesto, da ee predstavim novemu gospodarju. Pri Novakovih ni več mesta zame,« je pristavila tise. >Ančka Je — od takrat vsa divja name — in tudi mati mislijo, da sem jaz kriva, da ni prišlo do snubitve. Vsi mislijo, da sem jo jaz pri vas očrnila.« Globoko je oddahnila; videlo se je, da ni lahko vse to povedala. Sklonila je glavo. Notranje razburjenje je prav dobro zakrila. Ko pa je opazila njegov sočuten pogled, je pa zavrnila v skromnem ponosu. »Ni treba, da bi me obžalovali I Vsak človek, če le hoče delati, se pošteno pretolČe v življenju. ... Mladi gospodar se Je nasmejal: »Saj nič ne rečem. — Torej proč odtod hočeš? — Potem Je pai baš Prav, da sem te še dobil. Veš, Jerica, v vasi imam važen opravek, pa bi rad tvojega sveta. Ali mi boš svetovala, Jerica? In je prikimala: »Bom ,če bom mala.« »Seveda boš znala, kar poslušaj t Prav na poti sem, da si iz te-le vasi dobim nevesto. Stanko me vedno priganja, naj vendar pripeljem novo mamo. —' Z Ančko ni bilo nič, a zdaj Bem pa eno našel, Id mi je zelo všeč. Prav iz vasi je doma; ti, Jerica, jo celo prav dobro poznaS. Nima sicer nič drugega kakor dobro srce in tople, zveste oči. Kaj misliš, Jerica, ali je to dovolj za doto?« Dekle je najprej prebledelo. Srce ji je glasno tolklo, da je nehote pritisnila z roko nanj. V tem trenutku ji Je bilo jasno kot nikdar prej, kako drag ji je Florjan. Pa mora biti zelo pogumna in trda proti sebi; saj on niti ne sluti; drugače bi bil njo vprašal. Zdajle samo nanj in na njegovo srečo misliti 1 — Dobro, da je našel zdaj pravo nevesto in Stanko novo materi — Toda Florjan še vedno čakal na njen odgovor. Hotela je govoriti, a ne more: besede ji ne gredo z Jezika, jezik ji je čisto siuh. — Pogledala je Florjana in videla, da Jo gleda in čaka na odgovor; zato Je pričela, a se je videlo, da z odgovorom okleva: »Če ima — dekle — dobro srce in — jo imate radi, ni treba gledati na doto,« je hitro končala. »Kaj ne, Jerica, jaz tudi tako mislim,« ji je vpa-del v besedo. Prijel jo Je za roko in jo stisnil. To velja oni drugi, si je mislila Jerica. Kako jo mora rad imeti 1 — Skušala je potegniti roko iz njegove, ker je čutila, da gre z njenim samopremagovanjem h konou. Toda Florjan je še drugo roko položil na njeno in nadaljeval: »In še nekaj dobrega ti moram povedati od Bvojega dekleta: na sebe misli vedno čisto nazadnje. To je njena najlepša lastnost in zato jo imam tako rad in zato bi jo rad za ženo — če me hoče.« — Prenehal je, dvignil Jeričino glavo, ki Ji je v neizrečeni bolesti zlezla na pr3i, in zopet na1-daljeval: »Poglej me no vendar, ti nespametna devica! Ali nič ne slutiš?« In ji je pogledal prav v oči, da j—e vsa zardela in — spoznala, razumela. »Jerica!« Tako mehko jo je poklical. »Jerica, reci, ali me hočeš? Ali hočeš priti k meni, kot moja žena, gospodinja in mati mojemu Stanku?« V srečnem strahu ga je pogledala prav v obraz. A bolestna senca ji je šinila čez lice. Vnovič Je hotela oprostiti roke iz njegovih. »Kaj pa je?« je iznenaden vprašal Florjan. Tedaj Je pokazala, ker ni mogla izreči, na brazgotino na bradi in vratu. »A, tako,« se Je nasmejal Florjan. To pa že dolgo vem in me prav nič ne moti. Nasprotno: baš zato mislim, da boš imela več razumevanja, usmiljenja, sočutja z mojim Stankom, ki je tudi »zaznamovan«. Norec bi bil, če bi mi bila to kakšna ovira, da te ne bi pitisnil na srce. Tvoje srce pa, Jerica, s svojimi lepimi lastnostmi, tvoja notranja lepota pa zdaleč odtehta to malenkostno napako. Pravkar, ko sem to poskušal, — za kar si morebiti celo huda name, a zaradi svoje dobrote ne moreš biti, — se mi je odkrilo tvoje srce v svoji največji dobroti In plemenitosti. In za to ne bom nehal nikoli Boga hvaliti, posebno še, ko boš, ti dobra, moja žena.« In še enkrat jo je vprašal nežno: »AH moreš imeti zaupanje do mene, Jerica?, Ali hočeš biti moja žena?« Tedaj je počasi dvignila glavo. Njena velika ln nesebična ljubezen, ki ji je ni treba zdaj več skrivati, je zagorela v čistih plamenih na anu njenih toplih oči. Kakor da jo nevidna roka vodi k njemu, Je stopila korak naprej in se je molče in vdano naslonila na njegove prsi. Nad poljem so žvrgoleli škrjančki, kakor da so z višine opazovali boj tn zmago dveh src. Ko je skupaj zazvonilo, je prijel Florjan svojo neveste za roko in je rekel: »Pojdiva, da si izprosiva božjega blagoslova!« Počasi sta stopala proti široko odprtim cerkvenim vratom, da polna sreče in hvaležnosti praznujeta praznik vstajenja. V j*drenifcken> Mm •boli svete. Ameriški kapitan Tom. Drake hote objadrati svet v majhnem čolnu, opremljenem z jadrom in pomožnim motorjem. Objadral je že Severno m Južno Ameriko, prejadral je v 61 dneh Atlantska ocean in jadra sedaj b angleški obali. Po obhodu Evrope se bo podal skoz Sueški prekop y iDdijo, nato v Vzhodno Azijo in čea Veliki ocean nazaj v Ameriko. Drake potuje čisto sam. Časopis r treh Uvodih izhaja v Londonu. Srdito se bori proli visokimi klobukom, časopis je ustanovil neki čudak, ki je vse svoje življenje vodil boj proti cilindrom. Vi oporoki je zapustil svojemu nečaku tako premoženje, da dobi ta na leta 560.000 Din, a le s pogojem, da se buri naprej proti visokim klobukom. To ie nečak rad napravil in je pričel Izdajati časopis, enkrat na mesec v treh izvodih. Dva izvoda prideta na sodni-jo, da se prepriča o izpolnjevanju oporoke, en izvod si obdrži izdajatelj časopisa. Stemečki dvojčici. VI Siamu v Aziji sta se rodila nekoč dvojčka, ki stal bila Bkupai zraščena tU ki ju z nobeno operacija ni bilo mogoče ločiti. Oa tedaj naprej imenujemo vse skupaj zrasle dvoj&i ke siamske dvojčke. Dvdf taki dvojčici ita se rodili sedaj v Londonu, SI želodcem sta bili skupaj zrasli. Operirali so u^ operacija se je poarečilaj in rasli bosta sedaj vsa«, ka zase. Bodi previden. 8apllqj je eden najboljših kino-lgravcev sveta, igra v vaj selih igrah in sicer takfl dobro, da se mu vse smetf ie. Neki klobučar izkoristil in je nap reklamo: >Moji kk so najboljši na sveti.', tu,* di Šaplin jth nosi.< NafcJ je zapisal njegov konki* Tent: >Zato se mu pa tUdI ves svet smeje.< Najstarejša ladja, ki 30 zmeraj opravlja službo, jflf neka angleška jadrenica. Zgrajena je bila 1. 1806, Vraža. L. 1760. jo it? bruhnila na švabskem v Nemčiji živinska kuga. Prestrašeni kmetje so napravili vse mogoče, da bi jo pregnali, pa ni SlOi Slednjič so zaklali bik® in so ga zakopali. Pa tU1-dl sedaj ni šlo; bolezedi je sama izmrla. Moč solnra. Na vsak hektar zemlje pošlje vročega poletnega dne tolp ce toliko toplote, da dobili lahko lz nje 17.0 konj. sil. ZavrSnlca Gorenjskem ima konjskih sil in daje svetlobo skoraj polovici Go« .oiijske. Stiskalnice In mlini »a sadje in grozdje, Kotil »a žganje po najnižjih cenah pri FR. STUPICA, LJUBLJANA, Oosposvetska cesta itev. 1. Prepeličar, mandalon, rdeč fižol, de-teljno seme, suhe gobe in vinski kamen plačuje najbolje C. 5. Sever i Kobil Težakovo hranilno in zdravilno OL)E za ŽIVINO — ie najboljše sredstvo za okrepijcnje zahirane živine, o čemur govori ie več sto zahvalnih pisem. Naročite za poskuSnjo vsaj eno ročko od 5 kg za Din 125.- pri tvrdki: M. TEŽAK, ZAGREB, Gunduličeva 13. "62 Jesen se bliža, kritičen čas za bolne na pljučih. Ta letni čaa prinaša deževne, mrzle dneve in je za bolne na pljučih najbolj nevaren. Zaradi tega sa je treba začeti pravočasno boriti proti tej težki, a vendar ozdravljivi bolezni. Omotica, tuberkuloza, kašelj, potenje, bljuvanje krvi, astma, katari in slično, vse te bolezni so ozdravi) i ve. K temu Vam pripomore zanimiva knjiga, ki je izšla vBerlinu; „Novi sistem za prehrano". Pisatelj je znamenit zdravnik, ki je 9pisal knjigonapodlagisvo.ih dolgoletnih izkušenj in študij. I'kušeni zdravniki popolnoma soglašajo s temi nazori. Mnogim tisočim je bilo na ta način življenje rešeno Ta sistem lahko izvajamo, ne da bi krSili poklicne dolžnosti, in že na početku poizkusu Je lahko ugotoviti zvišanje telesne teže Ako lefiektirate na dober svet in ako hočete spoznati ki jigo „Das neue ErnahrungssyslemB, ne premišljajte dolgo ter pišite na dolnji naslov, ki Vam pošlje knjigo popolnoma brezplačno. Georg Fulgner, BerHn-Neukfilln, Ringbahnltrassa Nr. 14, abt. 869. TVORNIM RIM .M0O.«mUUWVI«NllA lumUtU v • \Vv oaufBA z.oz.Ljubljana / , PRVOVRSTNI MATER3AL-NIZKE CENEII Najutpefoefle sredstvo za re|o domače živali fe brezdvomno »MASTIN« ki pospeSuje rast, odebelitev in omastitev domačo, posebno klarne živine. Jasen dokaz neprecenljiv« vrednosti Maatin« so brezštevilna zahvalna pismal Cena: 5 Skat 46 Din, 10 Skat. 80 Din. LEKARNA TRNKOCZY (zrav. rotovža), Ljubljana, Mestni trg 4 HEMEROIDI! 20.000 uspeSnih ozdravljenj samo v Avstriji S »0RI0L«-SVEČKAMI proti hemeroidom 1 Skladište: »ISIS« d. d., Zagreb, BEOGRAD, LJUBLJANA. NalpopolneJSl ST0EWER Šivalni stroji u Hvllj., kro|t(. in {.rljtrj. l.r u vuk dom. Pridu •> oibavlt« •trot, oSl«|U al (o Itrtacosl pri tvrdki L. Baraga, Ljubljana Selenburg. uL 6/1. BrupUSn pouk. 1) Ulao |mmrtTo. Fabiani & Jurjovec Ljubljana, Stritarjeva ul. 5, Velika zaloga suknenega blaga M moške in ženske obleke. — Lepa izbira svilenih rut in šerp. — Krojači ln 51Vj|je pišite po vzorce. ^ZASEBNO KROTnOUCILIScf LJUBLJANA - STARI TRG 19 Krojni pouk za krojače, Šivilje in nefeivil" začetkom oktobra. Preskrbe se službe. Prijave i sprejemajo že sedaj. Revnejšim znižano. ^ Pozor! Polhove kožJce ?ozo7! in vse druge kože od divjačin, kupujem za jno zemstvo po najvišji ceni. Prepričajte se y y(jj dobro, preden prodaste prekupcem svoje blago Filip Bizjak g,rt Najcenejše tn najboljše modroce, spalne divane. zofo, olomaas, žimo dobite pri tvrdki Fran Jager, tapefnik, Ljubljana, Sv. Petra nasip 29 pri Zmajskem mostu. Oobre in pravilno izdelane kotle za iganiekuiio domačo kovano delo dobite stalno v zalogi pri izdelovatelju Jos. Otorepec, Kolodvorska ul. 41 v Ljubljani. Pazite na naslov. Garantirano blago. P. n. svojim cenjenim odjemalcem vljudna sporočam, da sem prejel iz prve roke krasno izbiro jesenskega blaga kakor barhente, flanele, moSke in ženske Stole u obleke in plaSče, dalje vseh vrst trikotažo, pletenine, odeje, volnene robce itd. Blago Hom oddaja! po Izredno nizki ceni, in se slav. občinstvu toplo priporočam. Oglejte si zalogo, predno kje kupile, in prepričali se boste, da je moje blago najcenejit in najboljie. — STRMAN JOSIP, Šmartno pri _Utljt — Kostrernlca. _ V vsako hišo Domoljuba! Zadružna gospodarska banka d. d. Teleton it. 2057,2470 In 2979. Ljubljana, MiklOŠiČeVa cesta 10 Br«>Jav.: Gospobanka. Kapital Iti rezerve skupno nad Din 16.ooo.ooo -, vloffe nad Din 25o,ooo.ooo - Izvršuje vse vrste bančnih poslov pod najugodnejšimi pogoji. Prodaja obveznic 7% drž invest posojila ter 2V2% vojne iTmnD\mn t obroke pod zei°ugodnimi očtl^^Z*:«^ D,n 1000- pr stane pn sedanjem tečaJ« sknP°° "«• Din 885'—, plačljivo v 11 mesečnih obrokih po Din Glavno in največje zastopstvo v Sloveniji za prodajo srečk Državne razredne loterije. Jufloslovsju^o tiskarno: Karel Cd