SVOBODNA SLOVENIJA
LETO (ANO) LXXIII (67) • STEV. (N°) 34
ESLOVENIA LIBRE
buenos aires • 28 de agosto - 28. avgusta 2014
zarota molka
Imamo mandatarja - sestavlja vlado
ANDREJ M. POZNIC
Informacije so najdragocenejše, kar državljani potrebujemo, če želimo aktivno in odgovorno sodelovati v javnem življenju. Ne le informacije povprek, ampak take, ki prestanejo preizkus resničnosti, verodostojnosti in poštenosti. In prav takih informacij slovenski državljan nima. Pet medijev: POPTV + AKANAL, RTVSLO, Delo, Dnevnik in pogojno Večer, pokrivajo 90% medijskega prostora. Samo tisto, kar ti »veliki« mediji objavljajo, to je dejansko prisotno v našem prostoru. K medijski sliki v naši deželi spada tudi »vzgojiteljica« novinarjev, FDV ali kakor se je imenovala včasih FSPN, t.j. »rdeča fakulteta«. Slovenija je mala zato je tudi medijski prostor pregleden. Ponavljanje, da vse naštete medije obvladuje kontinuiteta, t.j. politična opcija, ki raste iz revolucije in se svojim zločinom ni nikoli odpovedala, ni odveč. Skupaj z indoktrinacijo na fakulteti, dobimo to, kar imamo: nekritično, pristransko, vase zagledano novinarstvo, ki ima eno samo »poslanstvo«: ohraniti status quo v prid vedno istim revolucionarjem.
Kaj mediji pišejo vemo, zato je pomembno in prav, da se vprašamo, kaj nam zamolčijo.
Pretekli teden smo državljani morali poslušati, brati in gledati o grdi NSi, ki ni hotela v vlado. Nihče od naštetih ni tega dejanja ocenil pozitivno, kot nekaj normalnega in samoumevnega, da celo demokratičnega. V stranki, ki sama določa svojo politično pot in stališča in ji tega ne delajo nobeni strici od tu ali tam, predvsem pa iz ozadja ne, so sklenili, da v prihajajočo vlado ne bodo vstopili, ker so programi (pozor: programi!) preveč vsaksebi. Pošteno so opravili pogovore, da bi videli kje so in na podlagi dejstev odločili, da pod takimi pogoji ne morejo biti zraven. To je povsem normalno, demokratično in svobodoljubno dejanje. Mediji so na cel teden pitali o tej »grdi« potezi, nič kritičnega pa še nismo slišali o Cerarju nasploh, nič pametnega pa tudi ne. Še vedno nas drži v nebulozi leporečja, ki bolj sodi k kakšnemu guruju kakor k človeku, ki naj bi Slovenijo vladal tako, da bo stricem iz ozadja, lobijem in tajkunom, vsem potomcem one zlobne stranke, ki smo ji rekli KPS ali ZKS ali ZLSD ali kakor koli že, pristrigel peruti in se vrnil na pot samostojnosti, neodvisnosti in gospodarske rasti. Zima prihaja, a mediji nam napovedujejo pomlad.
Mediji tudi ne pišejo nič kritičnega o sodstvu. Pravzaprav ga hočejo spremeniti v »sveto kravo«, o katerem smemo državljani govoriti »samo dobro«. A »samo dobro« naj bi se govorilo le o mrtvih, torej bi bilo po tej logiki naše sodstvo mrtvo ... Nič nam ne povedo o sodnikih, ki v imenu ljudstva kršijo človekove pravice, zapirajo nedolžne ali privilegirajo ljudi bivšega režima, ki nenavadno hitro pridejo do prve obravnave in se skrivajo za anonimnostjo, kakor bi se sramovali svojih lastnih odločitev. Nihče še ni vrgel v javnost predloga, da bi sodniku, ki se mu dokaže kršenje človekovih pravic, npr. na ESČP, odvzelo mandat ali da bi onega, ki mu višja instanca neprestano »popravlja« sodbe, odslovilo iz službe, ker povzroča škodo državljanom in pravosodju. Da o tistih, ki častijo in malikujejo simbole totalitarnih režimov, pa čeprav na kakšnih zabavah, niti ne izgubljamo besed (o stanju duha med sodniki priča, da oni ne »vidijo« nič spornega v takem malikovalstvu). V zadnjem času pa se razkriva tudi, da je sodstvo prepleteno z osebnimi in družinskimi vezmi. Očka tožilec, hči sodnica,
(Nadaljevanje na 2. strani)
Predsednik države Borut Pahor je v torek, 19. avgusta, državnemu zboru kot kandidata za predsednika vlade predlagal prvega moža zmagovalke predčasnih volitev SMC, Mira Cerarja. Ob tem je dejal: »Dr. Mira Cerarja predlagam za predsednika vlade zato, ker me prepričuje njegova osebna predanost in osredotočenost na naloge, ki ga čakajo s prevzemom odgovornosti predsednika vlade. Ocenjujem, da bo to zahtevno dolžnost opravljal vestno in uspešno.« Med razlogi za takšno odločitev je navedel tudi dejstvo, da Cerar predseduje stranki, ki je prepričljivo zmagala na volitvah.
Tako je na izrednem zasedanju Državnega zbora v ponedeljek 25. že v večernih urah,
Miro Cerar brez večjih presenečenj postal mandatar za sestavo 12. slovenske vlade. Še pred uradnim glasovanjem v državnem zboru je bilo jasno, da ima zagotovljeno dovolj široko podporo.
Na tajnem glasovanju v DZ je za Cerarja glasovalo 57 poslancev, proti 11. Razdeljenih je bilo 69 glasovnic, neveljavna je bila ena. Za izvolitev je potreboval najmanj 46 poslanskih glasov. Poleg poslancev SMC so
Novi mandatar Miro Cerar
ga podprli še poslanci Desusa, SD, Zaaba in poslanca narodnih skupnosti, podporo pa so mu odrekli v SDS, ZL in NSi.
Po izvolitvi pred poslanci je zaprisegel, da bo spoštoval ustavni red, ravnal po svoji vesti ter z vsemi močmi deloval za blaginjo Slovenije. »Storil bom vse, kar zmorem in znam za dobro Slovenije. Želim si dobrega in konstruktivnega sodelovanja,« je dejal.
Cerar je v nagovoru v razpravi v DZ dejal, da bo vlada, ki jo bo vodil, kredibilna politična institucija in dober gospodar. Poudaril je tudi, da naloga predsednika vlade ni, da pozna vse številke, ampak da koordinira ekipo. Pomagala mu bodo ministrstva in njihova strokovna telesa.
Po Cerarjevih besedah tudi ni res, da jim zmanjkuje poguma in volje za spremembe. Če bo treba, bodo sprejemali tudi radikalne ukrepe, sicer pa jih bodo sprejemali preudarno ob pravem času. Zavrnil je tudi očitke, da SMC nima programa ter da so stranka anonimnežev.
Mandatar mora po izvolitvi v najkasneje petnajstih dneh predlagati parlamentu kandidate za ministre. Cerarjev kolektiv bo štel štirinajst ministrov, v vladi pa bo sedel tudi dodatni minister brez listnice, odgovoren za Slovence po svetu. Spremembe zakona o vladi so že v parlamentarni proceduri.
A še pred izvolitvijo v Državnem zboru je prišlo do zanimivih premikov. Svet SMC se je dan po imenovanju svojega predsednika Mira Cerarja za mandatarja soglasno odločil, da ZaAB ne bo dobila povabila v koalicijo. To je potrdil tudi Miro Cerar, ki je glede ZaAB, stranke Alenke Bratušek, dejal: »Moramo upoštevati, da je ta stranka povzročila neko politično nestabilnost, privedla do nepričakovanega razpada vlade. Vprašljiv postopek imenovanja kandidata za evropskega komisarja je dodaten element, ki vzbuja nezaupanje ... « Nova vlada bo tako imela 52 poslanskih glasov.
Državni zbor je začel delovati
Državni zbor je v prvih zasedanjih oblikoval skoraj vsa parlamentarna delovna telesa in imenoval njihova vodstva. Le odločanje o sestavi komisije za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb je prestavil na eno naslednjih sej. V DZ bo v tem mandatu delovalo 20 delovnih teles, največ predsedniških mest v njih pa pripada poslanski skupini Stranke Mira Cerarja (SMC).
SMC pripada sedem predsedniških mest v delovnih telesih, po tri imajo v SDS in DeSUS, po dva v NSi in ZaAB (Zavezništvo Alenke Bratušek), po enega pa v SD (Socialni demokrati), ZL (Združena levica) ter poslanec narodne skupnosti.
Tako bo na primer Mandatno-volilno komisijo v tem mandatu vodil Mitja Horvat (SMC), komisijo za poslovnik Matej Tašner Vatovec (ZL), komisijo za nadzor javnih financ Andrej Šircelj (SDS). Nas posebej zanima komisija za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu, ki jo bo v tem mandatu vodil Ivan Hršak, član upokojenske stranke DeSUS. Hršak, rojen v Trbovljah 25. decembra 1957 in po poklicu varnostni inženir, je bil član te komisije že v preteklem mandatu.
Kljub temu, da so poslanci ta ponedeljek, 25. avgusta, ustanavljali delovna telesa, komisija za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb še ne bo začela z delo-
Ivan Hršak, predsednik komisije za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu
vanjem. Njena ustanovitev je preložena na čas, ko bo mandatno-volilna komisija presodila, ali naj predsedniku SDS Janezu Janši preneha mandat. V SDS to označujejo za škandalozno ravnanje koalicije.
Proceduralni predlog, da se glasovanje o ustanovitvi te komisije preloži, je prišel iz vrst SMC, saj je med kandidati za člana komisije tudi predsednik SDS Janez Janša, ki trenutno prestaja zaporno kazen zaradi pravnomočne obsodbe v zadevi Patria. Mandatno-volilna komisija DZ je namreč pred nalogo, da sklene, ali bo Janši zaradi obsodbe poslanski mandat prenehal ali ne.
Proceduralnemu predlogu, ki je bil nazadnje sprejet s 55 glasovi za in 28 proti, je ugovarjal vodja poslanske skupine NSi Matej Tonin, ki je med razpravo na seji izpostavil, da je parlamentarni nadzor nad obveščevalnimi službami izjemno pomemben. Zaradi enega poslanca po njegovem mnenju ni smiselno prelagati odločanja o tem. Poleg tega bi Janši, če bi mu bil poslanski mandat odvzet, prenehala tudi funkcija v komisiji, je poudaril.
V izjavi ob robu te izredne seje je Tonin dodal, da je Janša nedvomno poslanec z največ izkušnjami na področju obveščevalnih in varnostnih služb, te izkušnje pa bi bile dobre pri delovanju komisije.
NSi v opoziciji
Stranka Nova Slovenija je ugotovil, da ni resnih pogojev za nadaljevanje pogajanj za strankin vstop v vlado Mira Cerarja, je po seji izvršilnega odbora NSi, na kateri so obravnavali zadnji osnutek koalicijskega sporazuma, pojasnila strankina predsednica Ljudmila Novak. Odločitev o tem, da gre stranka v opozicijo, je izvršilni odbor sprejel soglasno.
Kot je povedala Novakova, je izvršilni odbor temeljito razpravljal o možnostih vstopa NSi v koalicijo, osnutek koalicijskega sporazuma pa razume kot zavrnitev ključnih programskih točk, ki so po mnenju NSi nujne za izhod Slovenije iz večletne krize.
Novakova je pojasnila, da sta v zadnjem predlogu koalicijskega sporazuma od petih reformnih zahtev z NSi delno usklajeni zgolj dve - reforma trga dela in pokojninska reforma. V primeru zdravstvene reforme pa ostajajo bistvene konceptualne razlike, saj si v NSi želijo ljudem ponuditi izbiro, v osnutku koalicijskega sporazuma pa je predviden večji monopol Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije.
Izvršilni odbor je omenjeno odločitev po besedah Novakove sprejel tudi, ker ugotavlja, da ni videti resne pripravljenosti za reformne ukrepe v skladu s priporočili Sveta EU.
VTISI IZ SLOVENIJE
IZ ŽIVLJENJA V ARGENTINI
So skavti ali ne?
TONE MIZERIT
(Od našega dopisnika)
V dneh od 11. do 15. avgusta 2014 je v Ljubljani potekala svetovna skavtska konferenca (glej prejšnjo številko). Udeležilo naj bi se je približno 130 delegacij skavtskih organizacij iz vsega sveta, včlanjenih v svetovno skavtsko organizacijo WOSM (World Organisation of Scout Movement), eno izmed treh svetovnih skavtskih združenj. To konferenco je organizirala
Zveza tabornikov Slovenije (ZTS), ki je članica WOSM.
Kot rečeno, obstajajo na svetovni ravni tri organizacije, ki združujejo skavte in skavtinje. To so: že omenjena WOSM s sedežem v Ženevi in združuje okrog 160 držav članic, WAGGS (World Association of Girl Guides and Girl Scouts; približno 145 držav) s sedežem v Londonu ter ISGF (International Scout and Guide Felowship; združuje odrasle skavte iz okrog 60 držav).
V Sloveniji je bila skavtska organizacija ustanovljena leta 1923 in je delovala do začetka okupacije leta 1941. Po drugi svetovni vojni je bila ustanovljena Zveza tabornikov Slovenije (ZTS). V skladu z ustanoviteljem (takratno državo) je usmerjena predvsem k aktivnostmi v naravi, manj ali nič pa k duhovnosti, ki je tudi eden izmed treh glavnih temeljnih načel skavtskega gibanja.
Slovensko katoliško skavtstvo je po drugi svetovni vojni živelo v begunstvu, nato v izseljenstvu (tudi v Argentini so bili) in v zamejstvu. V Sloveniji je na novo zaživelo leta 1990, ko je bilo ustanovljeno Združenje slovenskih katoliških skavtinj in skavtov (ZSKSS), leta 2001 pa še Zveza bratovščin odraslih katoliških skavtinj in skavtov (ZBOKSS). Kmalu po ustanovitvi samostojne Slovenije so se tako skavti kot taborniki začeli zanimati za včlanitev v WOSM. Ta je zahteval ustanovitev skavtske federacije, ki bi združevala oboje, potem pa se odločil, da bo sprejel le eno od njih. Sprejel je tabornike, ker so imeli (v teku let je jugodržava veliko prispevala tako v infrastrukturi, opremi kot izobraževanju) boljše pogoje. Skavtom pa naj bi omogočili le formalno članske pravice, ne pa polnopravne. Ta formalnost je stopila v veljavo leta 1994, ko sta ZSKSS IN ZTS oblikovala sporazum: pri tabornikih naj bi bila ustanovljena
komisija za razvoj duhovnosti, na mednarodna skavtska srečanja pa naj bi obe organizaciji pošiljali svoje udeležence v določenem sorazmerju. Ta sporazum je trajal le tri leta in ni več v veljavi.
Torej skavti niso včlanjeni pri WOSM, zato tudi niso bili prisotni pri organiziranju konference v Ljubljani. (Tudi ne povabljeni k sodelovanju). Vendar skavti niso odrezani od sveta, saj so se povezali z WAGGS, odrasli skavti pa v ISGF. Taborniki v teh dveh niso prijavljeni.
Kje je razlika med skavtom in tabornikom? Eno je upoštevanje (ali ne) duhovnosti kot enega izmed temeljev skavtstva. Drugi je v imenu: medtem ko se skavti po vsem svetu med sabo kličejo s tem imenom - skavti, so za tabornike vsi njihovi kolegi po svetu taborniki (v svojih poročilih so se večinoma izogibali besede skavt kot hudič križa).
Še dve cvetki:
Nekatere skavtske organizacije so včlanjene tako v WOSM kot v WAGGS. Te delegacije so izrabile priložnost ter stopile v stik s slovenskimi katoliškimi skavti. Zbrali so se na pikniku sredi Roga, kjer imajo skavti Skavtski okoljski center v prenovljeni stari stavbi nekdanje Žage Rog, ki je pred prvo svetovno vojno veljala za največji in najmodernejši lesnoindustrijski obrat na Slovenskem. To pa je šlo močno pod nos ZTS.
Ko je ZTS bila potrjena za organizacijo letošnje konference, je vodstvo tabornikov tudi pomislilo na ta njihov biti-ne biti skavt, pa so izvedli anketo-referendum, da bi si zamenjali ime in bi se tudi imenovali skavti. A članstvo ni bilo dovzetno za spremembo in tako so taborniki ostali -taborniki.
GB
ZAROTA MOLKA
(Nadaljevanje s 1. strani)
itd.. Oba zvesta služabnika preteklosti. Po tem vzorcu je sestavljeno naše sodstvo, a o tem 'krivosodju' v medijih niti besedice. Zato državljani še vedno nekritično in povsem v skladu z medijskim pranjem možganov gledajo na političnega zapornika, ki mu niso dokazali krivde, ampak so ga na podlagi namigov o zločinu, ki v zakoniku niti ne obstaja, dali lepo na hladno. In zdaj molčijo ti mediji o vsem, kar se dogaja vsak dan pred sodiščem v Ljubljani. Samo čakam, kdaj bo sodnica, ki je obsodila Janeza Janšo napredovala. Potem bo slika povsem jasna ...
Mediji tudi že mesece nič ne poročajo o vladi Alenke Bratušek. Ne le, da je ta vlada najslabša kar smo jih do sedaj imeli, čeprav smo mislili, da sta bili Ropova slaba, Pahorjeva pa obupna. Zaradi nekega pisma, ki ga ni nihče videl, so žensko celo izvolili v parlament in nič se ne zgražajo, da v svojem egomanstvu želi biti celo evropska komisarka. Očitno zaradi ugleda in denarja. Če pa bi res postala komisarka, potem je jasno, da je lahko na tistem mestu vsak, in da se v Evropski komisiji ne sprejema odločitev, ampak se samo izvajajo. Vprašanje pa bi potem bilo, čigava so navodila.
Da je ta vlada obupna, bi moralo biti jasno vsakemu. Da kadruje po principu 'našizma' in nestrokovnosti, še bolj. A mediji ne poročajo o tem, če pa, samo en dan, toliko, da ne moremo reči, da niso povedali. Samo ponavljajo ne in ne drezajo v kadrovske zadeve, v korupcij-ske zadeve, v gospodarske zadeve. preprosto kakor da nimamo vlade, ki je nenehen vir korupcij in bi morale biti afere na dnevnem redu (tako še zdaj nimamo afere »Čufer-Špur«). Prav tega mediji ne naredijo, afere iz nečednosti, ki jih mimogrede odkrivamo, ker jih je toliko, da jih niti skrivajo ne več. Če je od vsega začetka vladala medijska prizanesljivost do te vlade, pa zdaj vlada pravi medijski mrk.
Enoumni mediji v Sloveniji imajo očitno tri naloge oz. »poslanstvo«: rehabilitirati zločinsko preteklost partizan-stva, revolucije in titoizma, tudi tako, da ustvarjajo mite in delijo žrtve totalitarnih režimov na prave in ne-prave, nedolžne in krive, naše in njihove po ključu rdeče zvezde. Namen prvega je opravičiti ohranjanje privilegijev danes. Zato morajo obvladovati doživljanje sedanjosti tako, da ustvarjajo psihozo kakor npr. pozimi pred dvema letoma, ko so ljudi dobesedno spravili v histerijo. Ohraniti premoč in nadvlado, ki so si jo prigrabili maja 1945 pa je naloga prihodnosti, zato vztrajajo pri ustvarjanju pričakovanja o lepi prihodnosti povsem v skladu s komunistično retoriko »potrpite danes, jutri bo bolje«. Pri tem zakrivajo uživanje »komunistične elite«, ki nič ne čaka na jutri, ampak uživa že danes na račun davkoplačevalcev (npr. z privilegiranimi dosmrtnimi pokojninami, ki jih navadno prenesejo še na družinske člane).
Napaberkoval sem le nekaj prozornih primerov, ki naj prebudijo našo občutljivost, da se bomo zavedali, da živimo v enoličnem medijskem morju, ki preceja komarje in požira slone. Komarje pomladi in slone kontinuitete.
(Časnik.si)
RAZMIŠLJANJA OB ZMEDI
Najbolj vsakdanja misel more
postati pretresljiva, močna,
ko zapustiš plitvino,
da si utareš pot v globine,
kjer skriva se resničnost smisla.
A misel, še tako pomembna,
če jo mehanično ponavljaš tja v en dan,
ji nisi posvetil pozornosti in spoštovanja,
bo kmalu izzvenela v prazno
in vsak pogovor bo tedaj zaman.
M.K.
Položaj se zapleta tako na zunanji fronti kot znotraj države. Jasno postaja, da je vlada namenjena, da se ne ozira na nasvete in prošnje strokovnjakov in družbe, temveč trmasto drvi v vedno bolj neznosen položaj.
Brez cilja ali trdno za ciljem? Vprašanje zunanjega dolga in razsodbe sodnika Griesa v New Yorku je zapleteno. Najprej je vlada trdila, da ne plača, ker bi lahko ostali upniki, ki so sprejeli preureditev, lahko zahtevali ves dolg. Da bo plačala januarja, ko za upnike ne bo več te možnosti. A bojkotirala je vse privatne iniciative, ki bi dosegle isto a manj travmatično in hitreje. Sedaj celo namiguje, da tudi v prihodnje nima namena plačati »jastrebom« kot ukazuje sodnik. Mnogi še vedno trdijo, da vladno postopanje nima logike. A umestno je, da se vprašamo, če ni v ozadju neka podla, skoraj peklenska logika. Vlada že ve, da se bo morala prihodnje leto posloviti. A se namerava (upa) zmagovito povrniti na oblast širi leta kasneje, kot je uspelo socialistki Bachelet v Čilu. Torej, tem slabši položaj pusti prihodnji vladi, tem več možnosti ima, da uspe v tem namenu. Istočasno vidi, da ji ta nacionalistična kampanja prislanja nekaj simpatij, ki jih je že izgubila. Če bo v prihodnjem parlamentu imela močno skupino, bo lahko dodatno škodila tedanji vladi, ki bo imela težak položaj, verjetno brez lastne večine in odvisna od drugih strank. In ker bo prihodnja vlada nujno morala urediti zunanjo fronto in plačati kar je treba plačati, bo opravila ta »umazan posel« in kirchnerizmu pustila vsaj delno urejen položaj leta 1019. Ali niso taki načrti res podle narave?
Kje naj plačamo. Predsednica je ponudila upnikom, da zamenjajo kraj izplačevanja prenovljenih bonov. Namesto, da bi jim izplačevala Newyorška banka na severu, naj sprejmejo, da jim plača argentinska Narodna banka v Buenos Airesu. S tem naj bi upnikom in mednarodnemu finančnemu svetu pokazala »resen namen in zmožnost«, da plača stare dolgove. A takoj se pojavi vprašanje, kdo bo sprejel nove pogoje od države, ki ne spoštuje ne sprejetih obveznosti, ne sodnik odlokov. Nihče ni Argentino prisilil, da se je zavezala za plačevanje v New Yorku, ne, da je sprejela kot merodajno newyorško sodišče. Kirchner sam je to ponudil upnikom, kot
dokaz resnosti in trdnega namena. Kdo bo zaupal argentinskemu sodišču, ki nosi na ramenih težko breme pokorščine vladi? Je gospa resno mislila, da bodo upniki ponudbo sprejeli, ali je bil ta korak nova gesta »za zunanjo uporabo«? Kakor že, doslej ni med lastniki bonov zaznati nikakršnega navdušenja nad to ponudbo. A ta vladni manever je sprožil pravi preplah v argentinskem gospodarstvu. Ker je istočasno gospodarski minister (Kicillof) odredil, da morajo banke znižati obresti za notranja posojila in naložbe, je dolar na črnem trgu kar ponorel. Dosegel je protivrednost 14 pesov in okoli te številke se suče že ves teden. Tudi uradni dolar je začel počasi rasti, a so ga potem zopet nasilno ustavili. Vse to se razvija v stanju hudih nasprotovanj med ministrom in predsednikom Centralne banke (Fabrega), ki je eden redkih sposobnih funkcionarjev te vlade. A pri predsednici ima Kicillof neskončen kredit in kar on svetuje, to se zgodi.
Železna kontrola. V takem stanju je vlada poslala v parlament osnutek novega zakona o dobavi. Z njim želi vlada kontrolirati celoten postopek, od proizvodnje, preprodaje in prodaje na drobno. Besedilo, kot so ga iznašli v ministrstvu, daje vladi moč, da posega v vse stopnje produktivnega razvoja, določa količino proizvodnje, višino dobička, dostavo in cene. Podjetnike lahko celo prisili, da je cena nižja kot proizvodni strošek. Ce se vladnemu funkcionarji zdi, da podjetnik ali trgovec postopa nepravilno, mu lahko naloži prilično (ali neprilično) kazen v denarju. Kazen mora plačati takoj, šele potem se lahko pritoži na sodišču. Ena nevarnosti zakonskega besedila je, da prepušča funkcionarju absoluten kriterij, ali je podjetnik ali trgovec postopal pravilno ali ne, in da ukazuje, kaj in kako naj obratuje. To bi bil zakon, po katerem vlada dejansko »podržavi« podjetja, ne da bi zanje kaj plačala in ne da bi s tem prevzela kak riziko ali odgovornost. Precej podoben zakon so pred časom uvedli v Venezueli in danes lahko tam vidimo posledice. Odpor podjetnikov je seveda silen, a vlada vseeno upa, da bo z osnutkom prodrla. Socialna napetost medtem narašča. Za ta četrtek so uporni sindikati napovedali splošno stavko, ki grozi, da bo popolnoma ustavila državo.
SLOMSKOV DOM
44. mladinski dan
V nedeljo, 10. avgusta, smo mladi Slomškovega doma praznovali naš 44. mladinski dan. Praznovanje se je začelo zgodaj zjutraj s tekmo v odbojki za ekipe dekliške in fantovske organizacije. Čeprav nam sonce ni preveč sijalo, se je dogodka udeležilo kar precej mladine in topel čaj je ogrel naše športnike.
Dviganje zastav se je pričelo opoldne s pozdravom
predsednika mladine doma Tomija Lenarčiča. Med dviganje zastav smo zapeli slovensko in argentinsko himno. Nato smo vsi vstopili v zgornjo dvorano doma, kjer je gospod Franci Cukjati daroval sv. mašo. Lepo je bilo videti toliko mladine, ki je pri maši veselo sodelovala
s petjem. Imeli smo lep zbor muzikantov; Karel, Dejko, Martin, Štefi in Edi so spremljali petje z inštrumenti.
Po koncu maše smo imeli skupno kosilo. Okusno so ga pripravile mamice s pomočjo Francita in Carlosa, ki sta nam bila v pomoč pri žaru. Požrtvovalno pa je stregla skupina Mladcev in mladenk. Nato smo mladi postavili štant za prodajo tort, ki so jih spekla naša dekleta. Skupina Mladcev in mladenk pa nas je vabila na vroč čaj, okusno kavo in sladice v njihovem štantu.
Ko se je sonce že počasi skrivalo, so se vršile končne tekme, na katerih je zmagala skupina iz San Justa (dekleta) in Ramosa (fantje). Zelo smo nanje ponosni!
Ob 19.30 smo začeli s kulturnim programom. Povezavo je imela Miki Bokalič, sledil je govor našega predsednika Tomija Lenarčiča in nato pozdrav centralnega predsednika SDO-SFZ, Francija Schifferja. Lepo je bilo poslušati kako se oba zavzemata za ohranjevanje slovenske
mladine v Argentini.
Sledila je igra »Cigani« (Fran Milčinski), ki smo jo že tedne in tedne pripravljali in ki smo jo izbrali s pomočjo Marcela Brula. Režijo je imel na skrbi Branko Marinič, kateremu se lepo zahvalimo! Zgodba se dogaja v majhnem Slovenskem mestecu. Anica (Lucijana Jakoš), hči gostilničarke (Viki Kastelic), je
globoko zaljubljena v sodniškega pripravljenca Radota Zajca (Damian Malalan). Obišče ga na delovnem mestu in hoče, da ji obljubi večno ljubezen, on pa njuno zvezo jemlje kot samoumevno. V času njenega obiska policisti privedejo štiri cigane, ki so obtoženi tatvine in beračenja: Danijela (Nacho Mazieres), Jura (Tomi Lenarčič), Marijo (Diana Smole) in Katerino Brajdič (Maia Podržaj). Gostil-ničarka prosi, da jih vsaj za en večer izpustijo, da bodo godli in plesali v njeni gostilni. Cigane res izpustijo, ti pa izkoristijo priložnost in pobegnejo. Odvetnik Veselko (Martin Smole), v Anici vzbudi ljubosumje, ko se ji zlaže, da je Rado zaljubljen v igralko Cvetano (Gabi Oblak). Anica to Radotu očita in šele kasneje spozna da se je motila. Skupaj s Cvetano in Cvetanom (Niko Selan) se preo-bleče v Cigane da Inšpektorica sodišča (Sofi Marolt) ne bi ugotovila da so le ti pobegnili. V vsej zmešnjavi, Rado Anico prepozna in ji izpove svojo ljubezen. V tem času pa se vrnejo tudi pravi cigani in zmešnjava postane še večja. Inšpektorica je ob tem čisto zmedena in hoče enega za drugim kaznovati.
Med igro imajo tudi važno vlogo gospa sodnica (Štefi Bokalič), sodni sluga, gospod Peter Brenk (Mati Brula) in zdravnik dr. Pacek (Branko Marinič).
Igra je bila zelo dobro izvedena. Odkrili smo, da ima mladina našega doma precej talenta za nastopanje!
Zelo smo hvaležni vsem starejšim, ki so pomagali, da se je naš krajevni Mladinski dan dobro izvršil; hvala staršem, odboru Doma, pomagajočim pri igri in tudi mamicam za pripravo kosila.
Posebne zahvale naši mladini ter skupini Mladcev in mladenk. Vsak od nas je daroval svoj čas, da bi letošnji dan lepo uspel; znova smo prepričani, da s skupnim delom lahko dosežemo cilje, ki si jih zastavimo.
Krajevni Mladinski dan je dokazal, da se mi, člani tretje generacije Slovencev v Argentini, še zanimamo za ohranjanje slovenskega jezika ter vrednot, ki smo jih od starih staršev podedovali.
A. L.
ROMANJE V LURDES
Priprava na posvetitev
Romanja so bila v zgodovini slovenskega naroda vedno priljubljena pobožnost. Slovenci smo romali na Svete Višarje, Sveto goro, Brezje, Zaplaz, Ptujsko goro in še na mnoge druge kraje. To pobožno navado smo Slovenci ponesli s seboj tudi, ko smo se razkropili po svetu.
Pred več kot sedemdesetimi leti je g. Hladnik povabil argentinske Slovence, predvsem Primorce, na romanje v Lurdes v Santos Lugares. O tem še vedno priča bandero svetogorske Matere Božje, ki jo vsako leto prinese družina Trohovih. Ko so leta 1947 prišli v Argentino prvi begunci so se jim pridružili in od takrat romamo vsako leto prvo nedeljo po prazniku Marijinega vnebovzetja.
Letos smo romali v nedeljo, 17. avgusta pod geslom: »Pripravimo se na posvetitev Marijinemu brezmadežnemu Srcu«. Lep, skoraj pomladanski dan je bil. Zbrali smo se v zgornji cerkvi mogočne bazilike. Ob vstopu smo prejeli spominske podobice s sliko Naše Gospe rožnega venca iz San Nicolasa z besedilom svetlega dela rožnega venca, ki smo ga najprej molili. Pobožnost je vodil Franci Korošec. Sledile so pete litanije Matere Božje, ki jih je pela priložnostna pevska skupina pod vodstvom Andreja Selana. Na orgle jih je spremljal Janez Žnidar. Vsi verniki smo prepevali in po cerkvi so odmevale goreče prošnje: »Prosi za nas!« Blagoslov z Najsvetejšim nam je podelil delegat slovenskih dušnih pastirjev dr. Jure Rode.
Sv. mašo za bolnike je daroval dr. Matjaž Roter, tajnik na nunciaturi v Urugvaju, ki je za to priložnost prišel med nas. Somaševal je delegat dr. Jure Rode. Mašo je vodil Janez Filipič. Berili sta brala Jože Markež in Julija Kastelic. Pri pridigi je dr. Matjaž Router omenil, da romamo na največji Marijin praznik. Povedal je, da so štiri dogme, ki se nanašajo na Marijo. Prva, da je Marija
Božja Mati. Eliza- _
beta jo je pozdravila: »Odkod meni ta sreča, da pride k meni Mati mojega Gospoda«. Druga; da je Marija Devica; Jezusa ni spočela po naravni poti. Jezus je res Božji Sin. Tretja; Marija je bila spočeta brez madeža izvirnega greha. Dogma o Marijinem brezmadežnam spočetju to potrjuje. In zadnja; Marija je bila z dušo in telsom vzeta v nebo. To je tudi resnica o naši prihodnosti, tudi mi bomo nekoč prišli v nebesa. Na romanju
v San Nicolas je bomo posvetili Marijinemu brezmadežnemu Srcu. Kaj želimo s posvetitvijo? Izročiti Mariji najprej samega sebe; svoje družine, da bi bile skupnosti vere, upanja, ljubezni, spoštovanja, pozornosti. Izročiti hočemo Mariji naše otroke, mlade, našo prihodnost. Povedati, da zaupamo v Boga in Marijo. Duhovnik je zaključil svoj nagovor s pesmijo Toneta Pavčka: »Sreča je srečati take ljudi, ki v tebi pustijo dobre stvari.«
Med mašo je bila priložnost za zakrament sprave. Spovedovala sta gg. Marjan Bečan in Franci Cukjati. Pri obhajilu je veliko romarjev prejelo Jezusa v svoje srce. Ob koncu maše je delegat dr. Rode povabil vse navzoče na romanje v San Nicolas. S pesmijo »Marija skoz" življenje« smo se poslovili od naše nebeške Matere.
m.m.
SKA
Večer, poln doživetij
MLADINSKE ORGANIZACIJE
Srečanje za mlade pare
Likovna razstava »Ogled« in predstavitev knjig »Literarna kava« in »Besede dveh celin«
V soboto, 21. junija, ob 19. uri, smo bili priča krasnemu
večeru pri Slovenski kulturni akciji. V njem so se prepletale pesmi, barve in melodija. Številna publika predvsem iz mlajše generacije, je z veseljem in užitkom sledila poteku programa.
Med prihodom obiskovalcev večera so se slišali akordi violine in kitare, ki so bili, kot ostali instrumentalni vložki med recitacijami, sad kreativnega izvajanja Kristine Mehle in Ignacija Mehleta.
Predsednica SKA dr. Katica Cukjati je uvodoma pozdravila obiskovalce večera ter jim izrekla toplo dobrodošlico. Ta večer je vseboval med drugim
predstavitev dveh pesniških knjig. Prva knjiga z naslovom »Café literario/literarna kava« je ustvarjalno delo treh pesnikov slovenskega porekla rojenih v Argentini: Agustina Mujice, Gregorja Papeža in Damjana Ahlina. Druga zbirka pa je avtorsko delo Damjana Ahlina z naslovom »Palabras de dos continentes / Besede dveh celin«. Posebnost obeh knjig je ta, da ne glede na to v katerem jeziku
Po glasbenem vložku je Marjana Pirc Ahlin predstavila delo mladega a obetajočega Agustina Mojice. Za tem je avtor sam recitiral v španščini dve pesmi; dve pa je podal v lepi slovenščini Tomaž Ahlin.
Po krajši melo-diozni interpretaciji je predsednica SKA predstavila življenjepis in ustvarjalno delo pesnika Damjana Ahlina. Nato je Lojze Lavrič z odličnim nastopom poustvaril z recitacijo tri Ahlinovi pesmi.
Sledila so razna vprašanja s strani publike ter komentarji avtorjev samih.
Po izvedbi melanholične skladbe Mrzel veter, pa je vodja likovnega odseka prof. Andrejka Dolinar predstavila življenjski opus slikarke - predvsem - grafi-čarke Lucije Voršič Bidone. Njene slike so krasile vse stene male
je bila napisana izvira pesem, so jo potem prevedli še v drugi jezik. Vse pesmi so napisane v slovenščini in kastiljščini.
Najprej je Marjana Pirc Ahlin predstavila življenjsko pot Gregorja Papeža ter njegove pesmi. Tomaž Ahlin je podal lepoto Papeževih pesmi z recitacijo treh stvaritev.
V nedeljo, 3. avgusta, se nas je 14 parov udeležilo srečanja za mlade pare, ki ga je pripravil centralni odbor Mladinskih organizacij v Rožmanovem domu in ga je vodil duhovnik Marco Espinola.
Zbrali smo se ob deseti uri zjutraj in pričeli
naš pogovor.
V teku dneva smo vedno imeli na razpolago kaj za prigrizek in opoldne skupaj kosili okusne polpete.
Proti večeru smo se udeležili sv. maše, ki je bila posebno namenjena za pare. Ob koncu
z molitvijo ter se priporočili Mariji. Hitro smo se organizirali in pričeli z dinamikami. Sprva je vsak predstavil svojega fanta oziroma dekle na podlagi kakšne slike, ki bi ga opisala. Nato smo pričeli delovati na treh temah: naša skupna pot, razlike med moškim in žensko ter naše bojazni in dvomi.
Na vsako temo smo imeli kratek skupni razgovor in se nato v parih pogovarjali o tem. Imeli smo vprašanja in primere, ki so usmerjali
te je vsak par prižgal svečo z željo, da bi Bog svetil skupno pot, po kateri par hodi. Srečanje smo končali s češčenjem sv. Rešnjega Telesa in svojega fanta oziroma dekle pokrižali z nardom. Za spomin smo dobili gradivo srečanja z rožnim vencem in še molitev za pare.
Res je bila lepa možnost za pogovor, spoznavanje in razmišljanje v dvoje. Hvala vsem, ki ste omogočili, da smo srečanje tako lepo doživeli.
Marjanka Ayerbe Rant
Boris Pahor 101 letnik
dvorane. Lučka Voršič Bidone je študirala vizualne umetnosti na priznanem inštitutu Regina Pacis v San Isidru. Diplomirala je kot profesorica grafike in slikarstva. Poučuje tudi umetnostno zgodovino. Imela je že vrsto samostojnih in skupinskih razstav. Ta večer je umetnica dokazala, da obvlada mnoge likovne tehnike; zato smo lahko občudovali lesoreze, linoreze, litografije, jedkanice, kolaže in mešane tehnike. Njena tematika je tudi raznolika. Preseneča nas ciklus iz narave, kjer so navzoča živa bitja in včasih tudi skrivnostni pogledi. Nekaj njenih del je spomin in poklon žrtvam Hude Jame, opogumlja nas z upanjem in vstajenjem.
Obiskovalci tega kulturnega večera, navdušeni nad krasnim estetskim razstavljenim opusom, so stavili umetnici nekaj vprašanj.
Ves večer kot seveda tudi zaključek se je vršil v okviru lepote, sproščenosti in prijateljstva. Obiskovalci so se kar težko poslovili navdušeni nad toliko novih in lepih doživetij.
K.C.
Tržaški pisatelj in eden izmed najbolj prevajanih slovenskih avtorjev Boris Pahor je pretekli torek, 26, avgusta, praznoval 101. rojstni dan. Njegovo razmišljanje je še vedno zelo proni-cljivo in še vedno aktualno. Redno namreč spremlja tudi slovensko politiko, življenje v Sloveniji, zato je tudi ob tej priložnosti spregovoril o politiki. Novi mandatar Miro Cerar po Pahor-jevih besedah obljublja preveč: »Zelo nesrečne razmere ima. To so same obljube, ki jih bo težko izpolniti. Prišle so spremembe, a težko bo resnično kaj spremeniti. Najprej sem bil žalosten, ker se bodočemu mandatarju ni uspelo dogovoriti za koalicijo z Ljudmilo Novak in NSi.«
Pahor je bil vedno kritičen do slovenskega bralstva in pozna-
vanja njegovih del, to mnenje še vedno drži, kljub temu, da so zadnja leta tudi zaradi medijske izpostavljenosti njegova dela znana širšemu občinstvu:
»Ljudje me samo gledajo po televiziji, berejo pa žal ne. Zdi se mi, da Ljubljane in Slovenije popolnoma nič ne briga za zamejsko manjšino. Za njih smo italijanski državljani, mogoče
kdaj dajo denar za kakšne kulturne ustanove, kaj več pa jih o nas ne zanima. Moje knjige se v Sloveniji ne tiskajo dovolj, tako da jih ljudje nimajo niti možnosti prebrati. Monografija, ki je izšla lani, je odlično delo, a je žal prevelika za na plažo, to je knjiga za v knjižnice in branje za mizo.«
Pahor poudarja, da želi vse lepo Sloveniji ter da bi se država končno začela spoštovati. »Slovenci se premalo spoštujemo in premalo spoštujemo svojo državo. Slovence zanima samo, kako uspeti, kako imeti boljši avto kot sosed. V šoli je premalo državljanske vzgoje. Mladina premalo pozna svojo državo. Koliko izmed vas izobesi zastavo ob državnem prazniku?«
Arheološko odkritje v Goriških brdih
Prenova oltarja v poznobaročni cerkvi svetega Lenarta v Dolnjem Cerovem v Goriških brdih je razodela pomembne ostaline v tlaku pod oltarjem, ki dokazujejo, da je bilo to območje poseljeno veliko bolj zgodaj, kot so do zdaj domnevali.
Glavni oltar v poznobaročni cerkvi svetega Lenarta v Dolnjem Cerovem se je že več let nagibal. V zadnjem času je dejansko pretila nevarnost, da se zaradi velikega nagiba poškoduje, zato so se odločili za njegovo sanacijo.
Zaradi predvidenih posegov v tla ob temeljenju oltarja je Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije (ZVKDS) zahteval predhodne arheološke raziskave. V njih so arheologi odkrili arhitekturne ostanke starejše romanske cerkve in pokopališče v prostoru med romansko in novodobno cerkvijo. Naleteli so še na druge najdbe, kot so lončenina, delno ohranjene posode, odlomki fresk, srednjeveški novci in kovinski predmeti.
»Odkritje je izjemno pomembno, saj mu v tem delu slovenskega prostora ni enakega,« je na pred-
stavitvi povedal član ekipe arheologov, ki je opravila izkopavanja, Draško Josipovič. Dodal je, da je bila vas prvič omenjena že leta 1147 kot posestvo ali dvor v gričih. Slo je za prodajo te posesti od goriškega grofa Engelbert II., ki je tako prišla v roke nekega Otonela iz okolice.
V novogoriški enoti ZVKDS-ja so prepričani, da bi zato morali nadaljevati raziskovanje v cerkvici in njeni okolici, vendar žal pomanjkanje finančnih sredstev to onemogoča. Ker so prvi izkopi pokazali izjemne najdbe, je vodja območne enote ZVKDS-ja Nova Gorica Ernesta Drole izrazila upanje, da bodo imeli domačini potrpljenje in da bi v nekaj letih lahko končali raziskave.
Arheologinja Teja Gerbec, ki je opravljala arheološke raziskave v Dolnjem Cerovem, je povedala, da odkriti grobovi pod zidom današnje cerkvice nakazujejo, da je bilo na tem mestu pokopanih še več ljudi. V nadaljevanju raziskav bi tako pri izkopih grobov lahko našli tudi druge predmete, ki bi nakazovali na zgodovino kraja in njegov pomen pred tisoč in več leti.
NOVICE IZ SLOVENIJE PISALI SMO PRED SD LETI
SLOVENCI V ARGNTINI
VI. kulturni večer Slovenske kulturne akcije je bil v soboto, 1. avgusta t.l. Vodil ga je vodja historičnega odseka g. Marijan Marolt, ki je iskreno pozdravil predavatelja g. Boža Žužka, kateri je predaval o Vesoljnem potopu in zgodovini. Predavanje je bilo nad vse zanimivo in je trajalo z odmorom precej nad dve uri. ...
Slovenski pevski zbor »Gallus«. V letu svoje petnajstletnice vztrajno nadaljuje s svojo dejavnostjo. Zaveda se, da mora biti stalno in v vedni pripravljenosti, da tako lahko v dani priložnosti dostojno predstavi slovensko pevsko kulturo in s tem tudi uveljavlja slovensko ime v Argentini. Ob tem pa je seveda vedno na razpolago, da s svojim petjem povzdigne slovensko narodno ali versko slavje. Vsa ta delavnost pa zahteva od pevcev - njih število se suče med 40 in 50 - kakor tudi od pevovodje dr. Savellija mnogo požrtvovalnosti in neredko tudi odpovedi za vaje, ki se vršijo redno dvakrat na teden v Slomškovem domu. ...
Slovenska vas. Na domu g. Celarca Viljema v Slovenski vasi v Lanusu so pred kratkim v krogu družine, prijateljev in znancev obhajali svojo petdesetletnico sledeči gospodje: Celarc Viljem, Jenko Bine in Lenček Lado CM. Vsi trije so doma iz Ljubljane ter so skupno obiskovali ljudsko šolo na Vrtači. ...
Osebne novice. Družinska sreča. V družini g. Antona Prešička in njegove žene ge. Majde roj. Žurga v Miramaru se je rodila hčerka. Krstili so jo na ime Daniela Ana. Srečnim staršem naše čestitke.
(Svobodna Slovenija. 13. avgusta 1964 - Št. 33)
RESUMEN DE ESTA EDICION
AVE, EMONA!
Kongresni trg in park Zvezda v središču Ljubljane sta za nekaj dni zaživela v duhu rimske antike. Kongresni trg je zasedel rimski tabor, stojnice v parku so ponujale rimske jedi in izdelke starorimskih obrti. To je bil osrednji dogodek v sklopu letošnjega praznovanja 2000-letnice izgradnje rimske Emone.
brezposelnost v junij u
Stopnja registrirane brezposelnosti v Sloveniji se je junija na mesečni ravni znižala za 0,2 odstotne točke na 12,8 odstotka, kar je enako kot junija lani. Na mesečni ravni se je stopnja zvišala le v pomurski statistični regiji, in sicer za 0,8 odstotne točke na 17,9 odstotka, v ostalih regijah pa se je znižala, je objavil statistični urad.
NOVI LASTNIKI VEČERA
Javna agencija RS za varstvo konkurence (AVK) je družbama Delo in Dober Večer dala soglasje za prodajo oz. nakup okoli 79-odstotnega deleža mariborskega časopisnega podjetja Večer. S tem je padla ena zadnjih ovir, da bi Dober Večer, ki sta ga ustanovila Uroš Hakl in Sašo Todorovic, postal lastnik Večera. Družba Delo je morala zaradi presežne koncentracije na področju časopisnega in oglasnega trga skladno z odločbo varuha konkurence iz leta 2009 prodati vsaj 75-odstotni delež Večera.
PRIPRAVLJAJO NOVO SMUČARSKO SREDIŠČE
Družba 2864 Bohinj je po številnih zapletih in več letih pridobivanja vseh potrebnih soglasij vendarle prejela gradbeno dovoljenje za novo smučarsko središče nad Bohinjsko Bistrico. Smučiščese bo razprostiralo na več kot 1,5 kv. kilometrih površin med Bohinjsko Bistrico in Soriško planino.
Od izvorne zamisli so minila več kot tri leta, decembra letos pa bi - tako menijo pri družbi - lahko smučišče vendarle zaživelo, če bi država odobrila tudi sofinanciranje. Nekateri lastniki zemljišč na tem območju pa opozarjajo, da postopki za ureditev smučišča niso pravični, niti zakoniti.
v siRiJi nadaljujejo spopadi
Tako kot v Iraku džihadisti tudi v Siriji nadaljujejo svoje pohode. Pripadniki Islamske države so na severu države zavzeli vojaško letališče Tabka. Gre za zadnjo pomembnejšo točko, ki jo je tam nadzorovala sirska vojska. Ob tem je v spopadih od prejšnjega torka umrlo več sto sunitskih skrajnežev in vojakov. 191.000 mrtvih pa je skupna bilanca treh let in pol vojne v Siriji. A na tamkajšnjo krizo se je ob drugih vojnih žariščih praktično pozabilo, v pogovoru za Radio Vatikan opozarja nuncij v Siriji, nadškof Mario Zenari. Iz Sirije prihaja tudi novica, da so skrajneži skupine Fronta al Nusra v nedeljo izpustili pred slabima dvema letoma ugrabljenega ameriškega novinarja Thea Curtisa.
stiki med ukrajino in rusijo
Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je sporočil, da namerava Moskva na vzhod Ukrajine napotiti nov konvoj s humanitarno pomočjo. Že minuli konec tedna je pomoč v Lugansk dostavilo prek 200 tovornjakov. Pojasnil je še, da tako Rdeči križ kot ostale organizacije svarijo pred vse slabšimi humanitarnimi razmerami na vojnem območju. Po navedbah Kijeva pa je v ponedeljek blizu Azovskega morja izbruhnil spopad med ukrajinskimi obmejnimi silami in separatisti, ki so z več oklepnimi vozili na ukrajinsko ozemlje vdrli iz Rusije. Ruski tanki so mejo nezakonito prečkali blizu industrijskega mesta Mariupol na jugu regije Doneck.
romanje kot del kampanje
Nemška kanclerka Angela Merkel se je v nedeljo skupaj s španskim premierom Marianom Rajoyem podala na enourno peš-romanje v Kompostelo. Obisk znanega romarskega svetišča, kjer počivajo posmrtni ostanki apostola Jakoba, je imel tudi politični značaj. Merklova je s tem na simboličen način izrekla podporo španskemu gospodarskemu ministru Luisu de Guindosu v boju za mesto šefa evroskupine. Pri tem je dejala, da je bil odličen minister v težkih časih gospodarske in finančne krize v državi. Po besedah Merklove je nemški finančni minister Wolfgang Schäuble tesno sodeloval z de Guin-dosom pri oblikovanju nove evropske bančne unije, ki je Evropski centralni banki podelila nadzor nad največjimi bankami v območju evra. Dosedanjemu šefu evroskupine se mandat izteče junija 2015.
francoska vlada v sestavi
V Parizu je v ponedeljek odstopila vlada francoskega premiera Manuela Vallsa. Predsednik Francois Hollande
je odstop sprejel in premiera pooblastil za sestavo nove. Naročil mu je, naj oblikuje ministrsko ekipo, ki bo »skladna z usmeritvijo, ki jo je sam začrtal za državo«. Vlada se je znašla v krizi zaradi gospodarske politike. Gospodarski minister se ni strinjal z ekonomsko usmeritvijo države, ki jo je začrtal premier Valls. Očital mu je, da preveč popušča Nemčiji in izdaja socialistične ideale.
potres
Območje okoli islandskega ognjenika Bardarbunga je v nedeljo stresel nov močnejši potres z magnitudo 5,3. Na območju so v zadnjih dneh zabeležili številne potresne sunke, med drugim, ko je po manjšem potresu ognjenik začel bruhati lavo. Islandija je po izbruhu razglasila rdeči alarm za letalski promet, kar pomeni, da bi ognjenik lahko izbruhal večjo količino pepela. Bardarbunga je največji ognjenik na otoku, ki ga pokriva 500 metrov debel ledeni pokrov. Nahaja se na nenaseljenem območju več kot 300 kilometrov od prestolnice Reykjavik.
KDO BO PREVZEL PREDSEDNIŠTVO?
Afganistanski predsednik v odhodu Hamid Karzaj je sporočil, da bo njegov naslednik prisegel in položaj prevzel 2. septembra. V Afganistanu sicer še niso končali ponovnega štetja glasov junijskega drugega kroga predsedniških volitev, kar pomeni, da uradnega zmagovalca volitev še ni. Na ponovno štetje sta pristala oba kandidata, tako Abdulah Abdulah kot Ašraf Gani Ahmedzaj, potem ko je Abdulah zatrdil, da je prišlo do obsežnih volilnih prevar, ki da so mu preprečile zmago.
virus ebola
Misijonarja, ki sta se z ebolo okužila med delom v Liberiji, sta ozdravela in po treh tednih zapustila bolnišnico v Atlanti. Zdravili so ju z eksperimentalnim zdravilom. Medtem se zahod Afrike še naprej spopada s širjenjem izbruha te smrtonosne bolezni, ki ga vladam ne uspeva ustaviti. Na črno celino je prispel koordinator Združenih narodov za ebolo, ki si bo prizadeval za oživitev zdravstvenih sistemov prizadetih držav.
Fundador: MILoŠ sTARE / Director: Antonio Mizerit / Propietario: Asociación Civil Eslovenia Unida / Presidente: Franci Znidar / Redacción y Administración: RAMON L. FALCON 4158 - C1407GSR BUENOS AIRES - ARGENTINA Tel.: (54-11) 4636-0841 / 46362421 (fax) / e-mail: esloveniau@sinectis.com.ar in esloveniau@ gmail.com. Za Društvo ZS: Franci Žnidar / Urednik: Tone Mizerit
Sodelovali so še: Gregor Batagelj (dopisnik v Sloveniji), Marta Petelin in Jože Horn, Anika Lenarčič, Metka Mizerit, Katica Cukjati, Tjaša Lorber in Marjanka Ayerbe Rant. Mediji: STA, Radio Ognjišče, Družina in Časnik.si.
YA TENEMos PREMIER
Luego de que el presidente Borut Pahor nombrara como mandatario para formar el nuevo gobierno al triunfante Miro Cerar, este se presentó en el parlamento con la nueva coalición de su partido SMC, junto con los jubilados del DeSUS y y los Demócratas Sociales. Obtuvo el apoyo de 56 diputados en una cámara de 90 miembros. Ahora tiene 15 días para forma el gabinete y someterlo a la votación de la Asamblea. "Haré todo lo que pueda y se para el bien de Eslovenia" declaró el nuevo mandatario. Pidió también una oposición constructiva a los partidos de SDS de Janez Janša, Nueva Eslovenia, Izquierda Unida y el partido de Alenka Bratušek, la anterior premier, a la cual no quiso invitar como parte del gobierno. (Pág. 1)
lourdes
En la historia eslovena, las peregrinaciones a los diferentes santuarios marianos han sido muy populares y varios destinos así lo demuestran: Brezje, Ptuj, Svete Višarje, Zaplaz, etc. En la Argentina, el sacerdote Janez Hladnik, hace más de setenta años, invitó a los eslovenos a peregrinar a la Virgen de Lourdes en Santos Lugares. Los refugiados de la segunda guerra mundial se unieron a esta cita y desde allí, el domingo posterior a la festividad de la Asunción de María, peregrinan al santuario. Este año fue el 17 de agosto pasado. La misa la ofreció el secretario de la nunciatura del Uruguay, Dr. Matjaž Roter. El lema de esta edición fue como preparación para la consagración al Inmaculado Corazón de María, en la peregrinación a San Nicolás el próximo 13 de octubre, donde se entronizará la imagen de Marija Pomagaj. (Pág. 3)
DÍA DE LA juventud
El domingo 10 de agosto fue el día elegido para que los jóvenes de Ramos Mejía (Slomškov dom) celebrasen los 44 años de su organización. Los festejos comenzaron temprano por la mañana con los partidos de vóley para las chicas y los varones. El torneo tuvo su pausa, para poder asistir a misa. Luego siguieron los encuentros deportivos y hubo tiempo para el almuerzo. La victoria fue para las mujeres de San Justo y el equipo local de varones. El programa cultural de la celebración consistió en la representación de una obra teatral del autor esloveno Fran Milčinski. La dirección estuvo a cargo de Branko Marinič. El talento entre los jóvenes actores, es algo para destacar, al igual que la colaboración de la gran familia de Slomškov dom para que la jornada fuese enteramente exitosa. (Pág. 3)
velada cultural
El pasado sábado 21 de junio la Acción Cultural Eslovena organizó una velada muy especial donde no faltó la música, el arte y la poesía. Al ingreso, el público disfrutó de los acordes del violín y la guitarra que luego acompañaron la presentación de los autores. Durante la velada se presentaron dos libros. "Café literario" es una obra que reúne a tres poetas de origen esloveno: Agustin Mojica, Gregor Papež y Damián Ahlin. "Palabras de dos continentes" presenta el trabajo de Damián Ahlin. La particularidad de ambos libros es que, todos los poemas están publicados en castellano y en esloveno. El color en la velada fue de la mano de la artista gráfica Lucija Voršič Bidone que decoró las paredes con sus obras en las cuales utilizó diferentes técnicas. (Pág. 4)
encuentro para parejas
La organización central juvenil organizó el pasado domingo 3 de agosto un encuentro para los jóvenes novios, dirigida por el sacerdote Marco Espínola. A la reunión asistieron 14 parejas que participaron de las diferentes dinámicas propuestas, en las cuales pudieron conocer aún más la opinión, el pensamiento y las reflexiones del otro sobre diversos temas. En el inicio se encomendaron a la Virgen María y el cierre participaron de la misa, tras la cual encendieron una vela como pedido a Dios para que ilumine el camino común de la pareja. (Pág. 4)
Naročnina Svobodne Slovenije: Za Argentino, $ 820.-; pri pošiljanju po pošti: sivi papir, $ 1120.-; beli papir $ 1270.-; Bariloche; $ 950.-; obmejne države Argentine, 260.- US dol.; ostale države Amerike, 290.- US dol.; ostale države po svetu, 320.- US dol.; vse za pošiljanje z letalsko pošto. Z navadno pošto, 210.- US dol. za vse države. Dolg za letnike v zaostanku se plača po ceni naročnine tekočega leta. Svobodna Slovenija izhaja s podporo Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu RS.
Čeke: V Argentini na ime „Asociación Civil Eslovenia Unida", v inozemstvu (bančne čeke, ne osebne) na ime ,,Antonio Mizerit". Oblikovanje in tisk: TALLERES GRÁFICOS VILKO S.R.L. / California 2750-C1289ABJ Buenos Aires-Argentina / Tel.: (54-11) 4301-5040 / E-mail: info@vilko.com.ar
PO SVETU
svobodna slovenija / eslovenia libre
Stran 6	28 de agosto de 2014 • 34 • SVOBODNA SLOVENIJA
MALI OGLASI
SLOVENCI IN SPORT
MLADI ROKOMETASI - OLIMPIJSKI PRVAKI
Slovenija je na mladinskih olimpijskih igrah v kitajskem Nanjingu osvojila zlato kolajno. Zanjo je poskrbela rokometna reprezentanca, ki je v finalu z 31:25 premagala branilce naslova iz Singa-purja 2010 Egipčane. V velikem finalu v Nanjingu sta si nasproti stali še neporaženi ekipi, zmagovalka zadnjega poletnega olimpijskega festivala v Utrechtu Slovenija in zmagovalec prvih poletnih MOI v Singapurju Egipt.
Slovenija ima zdaj v nekdanji kitajski prestolnici odličja vseh barv. Zlati roko-metaši so se pridružili srebrnima košarkarjema Eli Mičunovic in Žigi Lahu ter bronastim plavalki Nastji Govejšek, atletinji Ledi Krošelj in judoistki Maruši Štangar, ki je bila dvakrat tretja.
TEJA GREGORIN ZMAGUJE TUDI POLETI
Slovenska biatlonka Teja Gregorin (foto) je na 7,5-kilometrski sprinterski preizkušnji poletnega svetovnega prven-
Teja Gregorin
stva, ki poteka v ruskem Tjumnu, osvojila naslov svetovne prvakinje. Prvo mesto si je delila s Poljakinjo Krystyno Palko, ki je prečkala ciljno črto z enakim časom in
enakim strelskim izkupičkom kot Gregori-nova.
MARIBOR IZENAČIL S CELTICOM
Nogometaši Maribora so na prvi tekmi zadnjega kroga kvalifikacij lige prvakov v Ljudskem vrtu igrali neodločeno 1:1 s škotskim Celticom. Gol za Maribor je v 14. minuti dosegel Damjan Bohar.
PRIPRAVE ZA PRVENSTVO V ŠPANIJI
Erazem Lorbek ne bo igral za slovensko košarkarsko reprezentanco na bližnjem svetovnem prvenstvu v Španiji. Zdravniška služba je ugotovila, da je Lorb-kovo koleno poškodovano tako močno, da košarkar ne more nastopiti na SP, po vsej verjetnosti pa bo moral celo na operacijo. Odločitev so, potem ko je Lorbek opravil slikanje z magnetno resonanco, sprejeli na sestanku njegovega fizi-oterapevta, zdravniške službe, selektorja in vodstva KZS.
Košarkarji Slovenije so na turnirju Telemach v Ljubljani, ki je sodil v okvir priprav na svetovno prvenstvo v Španiji, v prvi tekmi premagali Iran s 77:69. V naslednji so po podaljšku izgubili z Brazilijo s 84:88 in končali spet z zmago nad Litvo. Najboljši strelci pri Sloveniji so bili Jure Balažic, Zoran Dragic, Klemen Prepelič in Domen Lorbek. Selektor je Jure Zdovc.
TRETJI V METU DISKA
Slovenski paraolimpijski športniki so dosegli nov uspeh. Atlet Henrik Plank je na evropskem prvenstvu športnikov - invalidov v Veliki Britaniji v metu diska zasedel tretje mesto in osvojil bronasto medaljo. V finalu je zalučal disk 14,29 metra. Evropski prvak je postal Latvijec Apinis (19,68) lajno. Velenjčanka je s 26,70 dosegla tudi osebni rekord.
ZLATA SLOVENSKO-ŠPANSKA NAVEZA
Slovenska teniška igralka Andreja Klepač je v paru s Španko Silvio Soler-Espinosa osvojila naslov zmagovalke turnirja WTA v New Havnu v konkurenci ženskih dvojic. Osemindvajsetletna Koprčanka je osvojila še tretji turnir WTA v dvojicah.
TURIZEM TURISMO BLED	A
EVT Leg. 12618	O
Dis. 2089
de Lucía Bogataj	™
Monseñor Marcón 3317 B, San Justo
Tel. 4441-1264/1265 GREGOR BATAGELJ, turistični vodnik v Sloveniji. Slovenski/španski jezik. Mob.: +386-(0)31-567-098. E-naslov: mgbatagelj@gmail.com
ZOBOZDRAVNIKI Dr. Damijana Sparhakl - Zobozdravnica - Splošna odontologjia -Belgrano 123, 6. nadstr. "4" - Ramos Mejía - Tel.: 4464-0474.
ADVOKATI Dobovšek - odvetniki Somellera 5507 - C1439AAO - Capital Federal - Tel/Fax 54-11-4602-7386 E-mail:estudio@estudiodobovsek. com.ar
Dr. Marjana Poznič - Odvetnica -Uradna prevajalka za slovenski jezik. Lavalle 1290, pis. 402 - Tel. 43821148 / 15-4088-5844 - mariana.po-znic@gmail.com
Dra. Ana C. Farreras de Kocar —
Sucesiones - Contratos - Familia - Comercial - Laboral - Civil - Jubilaciones - Pensiones. Martes y jueves de 16 a 19 hs. Avellaneda 174 1° Piso /(1704) Ramos Mejía, Buenos Aires. Tel.: 4469-2318 Cel: 15-6447-9683 e-mail: farrerasanac_te@yahoo.com.ar GASTRONOMIJA
CrffjztLtfifir d° vključ-
/ ^	no sobote
S3 or europeo ^ ^ ^
naprej. Praznovanja, obletnice, srečanja. Cene ugodne, pristna domača hrana in kvalitetna postrežba. Rezervacije: 4658 4158. Avellaneda 450, Ramos Mejía, Buenos Aires.
Planika catering - Ani Rode Slovensko in mednarodno pecivo po naročilu - Tel.: 4655-4422 ali 154073-3495
VERA WINES - VINOTEKA Prodaja domačih in uvoženih vin in penin. Poroke, praznovanja, podjetniška darila. Tel.: 4342-4112; Cel.: 153941-0078 - info@verawines.com. ar - Av. de Mayo 769, CABA. Od ponedeljka do petka od 11.30 do 19.30 ure, v sobotah pa od 10-18.ure. POSREDOVANJA PATAGONIA Storitve María Cristina Breznikar Rant s.p. Vaš kontakt v Sloveniji. Osebna potovanja. Vzpostavimo stik med sorodniki. Pokojninski postopki, najemnine in več drugih storitev. E-mail: patagonia.storitve@yahoo.com
poravnajte naročnino!
OSEBNE NOVICE
Nova diplomanta
Dne 31 julija je na U.T.N (Universidad Tecnológica Nacional) v Buenos Airesu, končala študije Anika Lenarčič in postala inženirka kemije.
11. avgusta je na Medicinski fakulteti Buenosaireške univerze končal študije Maksi Hafner in postal zdravnik.
Čestitamo!
Umrli:
V José Léon Suárez je umrl Anton Bukovec (86); v San Justu Mimi Zakrajšek roj. Mišič (88); v Ramos Mejíi Marinka Žnidaršič roj. Vodnik (75). Naj počivajo v miru!
Uradne ure za stranke
v Slovenski hiši (atención al público)
V pisarnah v Slovenski hiši (Zedinjena Slovenija, Du-šnopastirska pisarna, Svobodna Slovenija) smo na razpolago rojakom:
ponedeljek, sredo in petek, od 12. do 18. ure.
Hvala za razumevanje!
OBVESTILA
SOBOTA, 30. avgusta:
Redni pouk na srednješolskem tečaju RMB, ob 15. uri v Slovenski hiši.
Na Pristavi večer bistroumnosti, ob 20. uri. NEDELJA, 31. avgusta: Mladinski dan v San Martinu. SOBOTA, 6. septembra:
Redni pouk na srednješolskem tečaju RMB, ob 15. uri v Slovenski hiši.
NEDELJA, 7. septembra:
Mladinski dan na Pristavi.
ČETRTEK, 10. septembra:
Seja Z.S.M.Ž. ožja ob 14,30 in širša ob 15,30.
SOBOTA, 13. septembra:
Redni pouk na srednješolskem tečaju RMB, ob 15. uri v Slovenski hiši.
NEDELJA, 14. septembra:
Mladinski dan v Našem domu v San Justu.
ČETRTEK, 18. septembra:
Z.S.M.Ž. San Martin vabi na mesečni sestanek v Domu ob 16. uri. Imeli bomo tombolo in praznovanje. Vsi lepo vabljeni!
SOBOTA, 20. septembra:
Redni pouk na srednješolskem tečaju RMB, ob 15.
uri v Slovenski hiši.
Spomin žrtev
Katoliška cerkev je v petek, 22. septembra, pred dnevom spomina na žrtve totalitarnih režimov, ki so ga obeležili v soboto, v ljubljanski stolnici pripravila mašo. Daroval jo je predsednik Slovenske škofovske konference Andrej Glavan, ki je v kratkem nagovoru izrazil željo, da bi bila zgodovina naša učiteljica in bi se tako izognili vsem oblikam totalitarizmov.
Vodja vojaškega vikariata Jože Plut, se je med pridigo ozrl na totalitarizme v 20. stoletju in opozoril, da je bilo ravnanje mnogih človeka nevredno, da so bile pri tem kršene človekove pravice in da je bilo zaradi vojn, ki so jih povzročili, in po vojnah na milijone žrtev. Da se to ne bi več dogajalo, je nujno potrebna vzgoja, „ki uči kritično mišljenje in omogoča pot zorenja v vrednotah", je dejal. Opozoril je še, da verska, politična, rasna ali katerakoli druga drugačnost ne sme biti razlog za preganjanje in ubijanje.
V Sloveniji evropski dan spomina na žrtve vseh totalitarnih in avtoritarnih režimov uradno obeležujemo od leta 2012, ko je vlada sprejela sklep, da se 23. avgust tudi v Sloveniji praznuje kot evropski dan spomina na žrtve totalitarizmov. S tem je sledila resoluciji o evropski zavesti in totalitarizmu, ki jo je Evropski parlament sprejel aprila 2009, v njej pa pozval k razglasitvi 23. avgusta za dan spomina na omenjene žrtve.
Prazgodovinsko naselje v Dobovi
Arheologi so ob Osnovni šoli Dobova, kjer bodo gradili zunanja igrišča, odkrili gručasto nametane stavbe iz pozne bronaste dobe. Zato so morali gradbinci dela prekiniti, nadaljevali jih bodo v septembru, ko se bodo arheologi prestavili in omogočili nadaljevanje gradnje.
Pri osnovni šoli v Dobovi so letos začeli graditi zunanja športna igrišča. Ta, kot kaže, do začetka šolskega leta ne bodo dokončana, saj so na tem območju arheologi odkrili ostanke naselja iz pozne bronaste dobe, zato so gradbena dela prekinili. Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije je namreč odredil, da se arheološke raziskave nadaljujejo in razširijo, tako da bodo predvidoma potekale do sredine septembra.
Arheološka izkopavanja imajo v Dobovi že dolgo tradicijo, saj so že pred drugo svetovno vojno odkrili grobišče s 420 grobovi iz tega obdobja zgodovine. Najdeni ostanki prazgodovinskega naselja predstavljajo po mnenju arheologov pomembno najdbo, ki sodi v čas kulture žarnih grobišč. Ohranjenih naselbin iz tega obdobja pri nas skorajda ni. Tamara Leskovar, arheolo-ginja iz družbe Arhej, o naselbini pravi: »Za zdaj jo lahko, ko najdbe še niso obdelane, datiramo nekje v čas med 1300 in 900 pred Kristusom. Zanimiva je zato, ker je bilo tukaj v tej okolici narejenih že nekaj raziskav, imamo tudi najdbe iz tega časa, vendar gre zgolj za grobišča. Časovno je to ena redkejših naselbin, ki se šele v zadnjem času pojavljajo. Predvsem je ta pomembna za ta prostor, ker naselbine iz tega časa še ne poznamo.«
Cerkve se vračajo
Obnova v Kočevski Reki: v Kostelu so blagoslovili cerkev, ki je bila skupaj z mnogimi drugimi porušena v 50. letih.
»Ah, dajte no, kakšna politika neki,« pravi Jože Milči-novič, župnik v Kočevski Reki, o ponovni postavitvi cerkve v kostelski vasici Ajbelj. V zadnjih dveh letih so s precejšnjo pomočjo prostovoljcev ponovno postavili cerkvico, ki ni posebna le zato, ker stoji na krasnem razglednem hribu nad cesto Kočevje-Petrina. Ta cerkev je bila leta 1956 zadnja v nizu cerkva, ki so jih na Kočevskem rušili med leti 1950-1956.
Župnik Milčinovič pred obnovljeno cerkvico