Izhaja vsakfčttriek ib 8. un popoldne Rokopisi se ne vra-iijo. Netrankovana ;lsma se ne spre- Cena listu znali sa celo leto 4 krone, ca pol leta 8 broni. man premožne it c:lo leto 3 krone, (a pol leta K 1 60. £i Nemčijo |e cena , u 5 K, za druge eiele izven Avstrije fi kron. <.»k'/[>ise sprejema » laiodna liskarnu« Gorici, ulica Vit-torin Stev. 9. Naročnino in na-; anila »prejema pravništvo v Gorici SemeniSka ul St. 16. i vjraldphi t>^s 47. številka. novembra 191 ;t \XI. letnik. iona, Posamezne Številke »e prodajajo v lobakarnali v Gosposka ul. 9, v ulici Silvio Pellico, v ul. onti' Nuovo 9, v Kiifucinski ulici I v prodajalni »Kat. tiskov, društva« ul. Carducci, v Šolski ulici, Nunski ulici, na Josip Verdijevem te-kališfu nasproti mestnem vrtu, po 8 v Oglasi in poslanice se računajo po petit vrstah iu sicer: če sc tiska enkrat 14v, dvakrat 12 v, trikrat 10 v. Večkrat po pogodbi. Ilirski škofje o izseljevanju. Iz pastirskega lista škofov ilirske cerkvene pokrajine V obeli naših listih smo že ponovno povdarjali, da ima izseljevanje v takem številu kot sc to godi v zadnjih letih po Slovenskem, za narod in deželo prav hude in občutne posledice. To je tudi vlada že uvidela, a do kakega odločilnega koraka še ni prišlo. Par zakonskih načrtov, ki so bili žc davno potrebni ie zaspalo med prašnimi akti, naše ljudstvo pa je hodilo vedno v tuji svet, največkrat v svojo moralno škodo. Zato pa je prav razveseljivo dejstvo, o katerem i-mamo danes poročati. Da je državni zbor vzel v pretres nov zakonski načrt glede izselniškega vprašanja, to smo javili že pred kratkim našim čitateljem. V naslednjem pa podamo glavne poteze iz pastirskega lista, ki so ga izdali vsi škofje ilirske cerkvene metropolije pod vodstvom našega prevzvišenega kneza in nadškofa. Ta skupni pastirski list bo pač gotovo imel svoj blagodejni vspeh, kajti dostikrat se vidi, da premore več dobra, svarilna beseda, kot pa strogi paragrafi državnega zakona. Prevzvi-šeni ilirski škofje in nadškofje omenjajo sicer tudi par slučajev, ki kažejo morda potrebo ali korist izseljevanja, a glavni del tega velezanimivega pastirskega lista je pa vendar svarilo, naj ljudstvo o-stane doma. Pastirski list pravi: Sveta dolžnost nam je, da tu najprej opozorimo svoje vernike na nevarnosti ii/ žalostne nasledke, ki grozijo izseljencem v versko-nravne m ozir u. Dokler je mlad človek doma v krogu svojih, pod nadzorstvom dobrih staršev in duhovnega pastirja, obiskuje rad domačo cerkev ter spolnjuje krščanske dolžnosti. Ko pa se preseli v tuje kraje. postane sam svoj, neodvisen, brez vodstvu in podvržen vplivu novih razmer, ki ga obdajajo. »Največja nesreča,« tako piše neki frančiškan iz Brooklyna. »največja nesreča za naše ljudi je, ako pridejo v na • selbine, kjer ni slovenskega duhovnika, ali gredo v gozde ali na farme, kjer ni katoliških cerkva. In če so morda v teli krajih katoliške cerkve, sc naši ljudje ne zmenijo zanje. Slovaki in Poljaki, kt so se izselili, v Ameriko, vprašajo najprej kje je katoliška cerkev, in gredo tja, četudi besede ne razumejo. Ako jih je količkaj več, prosili bodo dotičnega katoliškega župnika, da jim preskrbi za Veliko noč spovednika. Slovenec sc za to malo zmeni. Ako so njegovi predniki ti-stanovili kako slovensko katoliško društvo in so. v njem kaki dobri možje, se še nekaj skrbi za opravljanje verskih dolžnosti, drugače pa se slovenski naseljenec malo briga za vero in cerkve. Silno žalostno je videti take naselbine, kar zjokati se je nad njimi. Ko je neki naš misijonar o Velikinoči prvič prišel domov iz takih naselbin, je vzkliknil: »Sram me je bilo, da sem Slovenec! Toliko podivjanosti, nemoralnosti, pijančevanja, kakor v teh naselbinah, nisem še videl.« Silno veliko škoduje našim ljudem razvada, ki so jo prinesli s seboj iz domovine. namreč hoditi v nedeljo v gostilne. Anglež in Amerikanec porabita nedeljo, da se dobro prespitn, gresta v cerkev, popoldne pa čitata na hodniku pred hišo velike nedeljske izdaje listov. Slovencu je pa nedelja dan, da gre obligatno v gostilno. Drugo zlo za naseljence je skupno stanovanje, ki se imenuje »bo-arding-house«, to je hiša. kjer ima en mož s svojo ženo več moških na stanovanju in hrani. Gospodar hoče, da tudi njegova žena kaj zasluži. Zato vzame mož večje stanovanje in kakih 10 d<. 25 fantov in mož na »board«, katerim preskrbuje žena hrano in perilo proti pri- j merili odškodnini. To skupno stanovanje je v nravnem oziru zelo nevarno, posebno oženjenim. Koliko prokletstva in celo pobojev so rodili ti »boarding-hou-si«, sc ne da popisati. Na nekaterih krajih (Soriškega in sosednjega Kranjskega se je udomačila razvada, da gredo mlade matere v Egip! kol dojilje, dekleta pa kot služkinje, pestunje. sobarice. Skušnja uči, da se ene in druge večkrat pokvarijo, divje žive ali celo zaradi ženitve od katoliške vere. odpadejo. 7x parkrat se je zgodilo, da je katoliška Slovenka postala moliame-danka. Tudi na Vestfalskem je, kakor pri-po . cdujejo naši misijonarji, med slovenskimi delavci zavladala verska mlačnost iu brezbrižnost, tako da sc jih mnogo odtuji katoliški cerkvi in slovenski narodnosti. Silno veliko izseljencev pokvari s I a b o č as o p i s j e. Izmed 12 slovenskih listov, ki izhajajo v Ameriki, sta samo dva katoliška: »Amerikanski Slovenec« iu »Ave Marija«. Drugi so pa vsi odločno rdeči, ali pa rdeče pobarvani, j Njih vpliv je pogubonosen; zato bo tre-! ha resno ukreniti, da se vpliv teh listov omeji. Versko mlačnost pospešujejo tudi n e k a t o I i š k e šole, v katere pošiljajo Slovenci svojo deco, ako nimajo svojih šol, in naposled m e š a n i z a k o n i. Katoliška cerkev je vsled teh žalostnih razmer samo v Zjedinjenih državah Severne Amerike izgubila doslej več ko 12 milijonov svojih udov. Ali ni to strašna zguba in nesreča za katoliško cerkev in dotične odpadnike? Nič manj pogubonosno je prekmor-sko izseljevanje v gospodarskem oziru. Zgubo, veliko škodo trpi naša domovina s tem, da ji izseljenci odtegnejo svoje telesne iu duševne moči. Država vrh tega izgubi toliko mladih vojakov. Delo jt kapital, in ves ta kapital delavnih moči se vsled izseljevanja odtegne naši državi v korist druge države. Dlan in um naših državljanov pospešujeta razvoj obrtnije in poljedelstva v tujih državah. med tem ko pri nas oboje peša. Naši ljudje mislijo, da leži v Ameriki toliko zlata in srebra na cesti, da ga kar v prgišče zajemaš in naenkrat obogatiš. Ali svetle amerikanske dolarje je treba ravno tako kakor pri nas trdo zaslužiti. Ko bi kateri tako pridno doma delali kakor na tujem, bi še prej obogateli. Če pa kdo ne zna v Ameriki varčevati. kakor Italijani, ki pošiljajo ali prinašajo vsako leto milijone domov, mu ne pomaga nobena še tako dobra služba ali plača. Razim tega govori pastirski list tudi o velikanski narodni in socijaltii škodi, katere nihče ne more prezreti. Konečni račun je tedaj: par kron dobička — na drugi strani pa ogromna narodna, verska, gospodarska škoda, ki se ne da nikdar več popraviti. Upamo, da bodo te tople besede naših cerkvenih nad-pastirjev imele prav obilo dobrega sadu in bodo marsikoga odvrnile od preteče amerikanske nesreče. Prej in sedaj. Mnogo se je govorilo in pisalo in mnogo se je zabavljalo čez deželno u-pravo zadnjih dvanajst let, češ, da je bila zelo draga in da je vzdrževala cel regiment uradnikov. Res je, da sc je deželna uprava v primeri z ono pred letom 1902. zelo podražila, kajti troški za njo so znašali I. 1901, le 52.800 K in oni za I. 1912. so proračunjeni na 243.100 K. Ta povišek Vera in blagostanje. j (Dalje.) Severna Amerika je Evropi skoro-da najbližje tudi glede na podnebje, pridelke in druge živijenske pogoje. Posledica temu je bila, da so se začeli naši . ljudje prav kmalu tam naseljevati in se okoriščati z naravnim bogastvom dežele. Vrhu tega ima Severna Amerika tri-| krat več premoga in železne rude, nego Evropa, neizčrpne petrolijeve vrelce ter mnogo velikih rek in jezer, ki zelo olajšujejo promet. Tudi so prinesli prise- • Ijenci obrtniško izurjenost, izobrazbo in £ razne znanosti /e seboj iz Evrope. In ti so gotovo najugodnejši pogoji za pov-zdigo blagostanja. Katoliške dežele v Ameriki se. raz-ven v drugih ozirih, tudi glede na krajevno lego in naravno bogastvo zelo razlikujejo od Združenih držav. Zato je južna Amerika že sama po sebi mnogo bolj zaprta svetovnemu prometu, nego severna. V severni Ameriki so domačine iztrebeli z ognjem in mečem, z žganjem in razuzdanostjo, da bi tako naredili prostor evropskim priseljencem. V južni Ameriki pa so precej prizanašali domačinom ter jih vzgojili za poštene ljudi. — Sicer pa velja o južni Ameriki uprav to, kar o severni: kjer so klimatične in druge razmere ugodne evropskim naseljencem, tam hitro napreduje kmetijstvo, obrtnija in trgovina. Nikakor se torej večje blagostanje v protestantovskih deželah ne sme pripisovati protestantovskemu svetovnemu nazoru ali Latrovi veri; tu odločujejo činitelji, ki nimajo večinoma ničesar opraviti z vero in vera ničesar ž njimi. — Sploh pa, ali ne povspešuje katoliška cerkev časnega blagostanja izvrstno tudi s tem, da oznanjuje skromnost in zadovoljnost, čistost in zmernost, pravičnost in ljubezen, s kratka vse kreposti? Da je pa njen vpliv dandanes tako majhen. tega ni ona kriva. Kako bo sploh iijen nauk prišel do merodajne veljave, ako se na vse mogoče načine izpodkopajo njeno avtoriteto ter jo zaničuje in blati pred javnostjo? Neopravičeno in neosnovano je torej očitanje, da stori katoliška cerkev vse premalo za časni blagor ljudij! T udi če bi mogla cerkev ljudem pomagati do čezmernega časnega blagostanja, bi tega ne hotela in ne smela. Cerkev noče in ne sme hoteti čezmernega vživanja. Ona hoče, da jemo zato, da živimo; ne sme pa hoteti, da bi živeli zato, da jemo. Ona hoče. da prosimo vsakdanjega kruha, noče pa, da bi prosili vsakdanje pečenke in šampanjca. Ona noče vspodbujati ljudi k špekulacijam in podjetjem, pri katerih se išče edino-le časnih koristi, temveč hoče, da se obračajo naše misli pred vsem na posmrtno in večno. In ona priznava sama, da hoče to. in povdarja to dandanes u- prav tako, kakor je to povdarjala v prvih časih krščanstva. Prav, — ugovarjal bo kdo — če nam katoliška cerkev noče in ne sme priskrbeti čezmernega vživanja in blagostanja, zakaj nas potem ne pusti pri miru:* — Če nam ona te sreče noče in ne sme dati, zakaj vznemirja tiste, ki si lahko pridobe to srečo sami in na svoj račun? Zakaj ne obdrži sodbe o teh rečeh za-se? Zakaj nadleguje vedno bogatine s svojimi gorje-klici? Če nam dopade brskati po prahu zemlje, čemu nas ona napada zaradi tega? Saj je nismo vprašali za svet! Zakaj nam ne neha očitati, da onečaščujemo nedelje in praznike? Kaj nas brigajo njeni sveti dnevi? Ona ima svoje praznike, mi si pa sami po svoje napravljamo praznike. Če že ne verujemo več v Boga, če ji prepustimo njena nebesa z angeli in svetniki vred, zakaj nam ona krati naša nebesa? Zakaj nam hoče zagreniti vsako veselje in prikrajšati vsako vživa- nte - (Dalje prih. je povzročila deloma preosnova uradniških plač. ki je bila vslcd vedno večje draginje neobliodno potrebna, še več pa pomnožitev uradniškega osobja. Ho leta 1901. je bilo pri deželnem odboru jako malo uradnikov, a od istega časa naprej se je začelo število uradnikov zelo množiti, to pa radi tega. ker je upravno delo dež. odbora ogromno naraslo. To kažejo sledeči podatki: .Do I. 1902. je dohajalo dež. odboru več do 7800 spisov na leto, a leto 2 jih izkazuje 17.956. Velike važnosti je pač, da se taki isi pravilno, pravično in hitro rešujejo, kar sc je v dobi od I. 1902 naprej do 1. 191.5 tudi godilo; toda rešitev uradnih spisov ne more biti glavna skrb deželne uprave, marveč njeno delovanje se mora raztezati na vse panoge gospodarstva izven deželne hiše. Tu pride v pr- vi vrsti v poštev kmetijstvo, potem trgovina, obrttiija, šolstvo, ceste in mostovi. uravnava voda, skrb za denarne zavode, za zdravo in dobro pitno vodo itd. In koliko se je izdalo v dobi pred letom 1902. v te namene! Za kmetijstvo se je izdalo n. pr. I. 1899 le 42.400 K, a leta 1912 pa 227.000 K: za javna dela, ceste, mostove, uravnavo voda itd. leta 1899. 300 K (beri: tristo kron), I. 1912. pa 233.300 K, torej 233.000 K več nego leta 1899. Šolstvo je pobiralo v prvi dobi povprek 33.000 K, sedaj stane približno 600.000 K na leto. Izrednih podpor se je dovolilo 1. 1899. skupaj 2400 K. a v letu 1912. pa 151.000 K. Skratka, ves budget leta 1899. je znašal 486.000 K, a leta 1912. pa 2,588.800 K. A vse to se je izvršilo, ne da bi se bile one davščine, ki obtežijo kmeta in posestnika, Izdatno povišale, kajti leta 1899. je dežela pobirala 10% doklade na zemljiški davek. 12% od hišarine '.n 15% od obrtnine: a sedaj pobira 20% od realnega in 30% od obrtninskega davka. Umljivo je, da se je storilo v prejšnji dobi v razmerju tozadevnih izdatkov malo ali nič za napredek v kmetijstvu. Razen obeh kmetijskih šol, ki so bile pa ravno v oni dobi zelo problematične vrednosti, in par teoretičnih predavanj ni v oni dobi znaka za po-vzdigo kmetijstva. In sedaj? — Opozarjamo le na razstave goveje živine,ki so vzbudile in vzbujajo še vedno zanimanje za zboljšanje goveje pasme, na izvedbo zakona za zboljšanje govedoreje, na zavatova-nje živine, na brezobrestna posojila, na preosnovo kmetijskih šol, kjer se uri leto za letom 80 kmečkih fantov v umnem gospodarstvu in kmetijstvu, in 40 deklet v uzornem gospodinjstvu. Ustanovil se je kmetijski urad, ki marljivo iu vestno deluje za zboljšanje živinoreje, za zboljšanje travnikov in pašnikov, za riborejo in gozdarstvo, ki je za našo deželo vspešno sodeloval pri vinski razstavi na Dunaju, ki nadzoruje kmetijske in gospodinjske tečaje, kmetijsko kolonijo pri dež. umobolnici, deželno trtnico in drevesnico v Gorici in poskusni vrt v Beljanu,' poskusna polja v goratem delu dežele, ribje valilnike, in hleve za vzrejanje bikov. Ta urad pod nadzorstvom deželnega odbora je vodil tudi akcijo za nabavo krmil ob času suše in za nabavo turšice itd. itd. Sploh deželni odbor ni zamudil v tej dobi nobene prilike in ni prezrl nobenega sredstva v povzdigo kmetijstva. Kaj se je storilo pa za ceste prej in kaj sedaj? Potrošek 300 K za ceste iz I. 1899 pove vse .kaj se je prej storilo v tem oziru; a ko bi hoteli navesti vse. kar se je v zadnjih 12. letih v tem oziru storilo, bi napolnili le s tem naš list. Ni je menda občine, ki ne bi bila dobila v ta namen deželne podpore. Tu naj omenimo le glavna dela. Zgradile ste se takozvani obmejni cesti, ki stanete nad 450.000 K, izdeluje se cesta Avče-Kal- Batc-Grgar, ki bo stala okolu 300.000 K,-gradi se tudi nova cesta Št. Ferjan-Vipolže-Dobrovo s potrebščino 207.000 K. končana je cesta ob Lijaku, cesta o-kolu griča Sv. Jurija, cesta Biljaua-Križ. cesta Ročinj-Kambreško, cesta Dol-Otliea, različne ceste in poti v Kož-bauski dolini, na Krasu- in v Furlaniji. A koliko podpor je še dovoljenih za ceste. ki se imajo graditi v bližnji bodočnosti! Kaj se je storilo za šolstvo prej in kaj sedaj od strani deželne uprave, o tem ne moremo dimes pisati, ker nam prostor to zabranuje. Sicer pride pa to pereče vprašanje v kratkem na dnevni red. in tedaj razložimo tudi to. — Zastopniki deželne uprave v dobi 1902- -1912 gledajo pač lahko s ponosom na svoje delo in želijo le, da bi novo zastopstvo to delo nadaljevalo z jednako vnemo in vestnostjo. Politični pregled. Državni zbor. V torek in včeraj je zbornica nadaljevala razpravo o povišanju davka ua žganje. Včeraj se je razprava končala. nakar se je prekinilo zborovanje do prihodnjega torka. Delegacije. V torek ste se sestali avstrijska in ogrska delegacija. Avstrijska delegacija je itnela cb 6. uri in I četrt zvečer svojo otvoritveno sejo, ki je bila le formalnega pomena. Seji so prisostvovali vsi, ministri in mornariški poveljnik admiral iaus. Za predsednika je bil izvoljen °oljak dr. Leo, za podpredsednika pa grof Silva Tarouca. Grof Berchtold je predložil skupni proračun za I. polletje . 1914, nakar je bila seja zaključena. Ogrska delegacija je imela ob 4.30 pop. sejo. Od opozicionalnih delegatov poslanske zbornice ni bil navzoč nihče. Za predsednika je bil izvoljen baron -ang, za podpreds. pa grof Avgust Zichy. Tudi tu je grof Berchtold pred-ožil skupni proračun za I. polletje 1914. Prestolni govor. Pri včerajšnjem sprejemu delegacij je predsednik dr. Leo cesarja, ki je )il od navzočih z živahnimi »Hocli«, »Živio« in »Slava«-kliei aklamiran, pozdravil. Izvajal je, da se je v zadnjem težavnem času za monarhijo bolj kot kdaj prej pokazala mogočna zavest, da le obstoj mogočne Avstro-Ogrske tvori najtrdnejšo garancijo za mir Evrope. 3ilo se je znani miroljubnosti cesarja zahvaliti, da ni prišlo do krvavih za-pletljajev. Delegati so trdno* prepričani, da se more Avstrija razvijati le na podlagi pravičnosti in enakopravnosti za vse narode. Armadi smo za njeno pripravnost vsi odkritosrčno hvaležni. Mi bomo vojaške predloge vestno proučili, toda poudarjati moramo, da so zadnji dogodki na gospodarski položaj prebivalstva zelo neugodno vplivali. V interesu države je. da se ljudsko blagostanje s pametno gospodarsko politiko zopet utrdi. V cesarju pa slavimo zaščitnika miru in dobrega očeta vseh avstrijskih narodov ter prosimo Boga, da ga ohrani še dolgo zdravega in čilega. Cesar je na to odgovoril: »Jaz sprejemam zagotovilo zvestobe in vdanosti, ki ste jo pravkar name naslovili, s toplo hvaležnostjo in odkritosrčnim zadoščenjem. Vojni zapletljaji na Balkanu, s ko-jih izbruhom se je vaša pozornost ob priliki zadnjega delegacijskega zasedanja baviia, so s koncem druge balkanske vojske zaključeni. Tekom krize so bila prizadevanja moje vlade na to obrnjena, da se politični in gospodarski interesi monarhije obvarujejo škode in da se položaj ua bližnjem vzhodu kolikormogoče konsolidira. Spričo velikega pomena, ki je ima Jadransko morje kot edini izhod naše prekomorske trgovine za monarhijo, je moja vlada obračala posebno pozornost ua rešitev albanskega vprašanja. V popolnem sporazumu z zvezno italijansko vlado smo na londonski po-slaniški konferenci sprožili ustanovitev samostojne kneževine Albanije in se nam je posrečilo dobiti za to pritrditev in podporo velesil. Naše razmerje do vseh velesil je trajno prijateljsko. V resnem času se je zveza, ki nas v blagor naših narodov že več desetletij združuje z nemško državo in Italijo. zopet izkazala kot trden varuh evropskega miru. Nedavni obisk nemškega Cesarja na Dunaju, ki me je zelo razveselil, vnovič spričuje tesno prijateljsko zvezo, ki obstoja med nami in Nemčijo. Redni polletni budget vojne uprave se giblje v normalnem okviru. Povi šana vojna pripravnost lansko zimo je povzročila znatne izdatke, ki so vam predloženi kot nadzahteve. Priporočam vam jih, da se v svoji preizkušeni pa-triotični požrtvovalnosti nanje ozirate. V najzvestejšem izpolnjevanju svojih dolžnosti je moja oborožena sila težavno nalogo, ki se je kot posledica re • snih dogodkov na Balkanu stavila nanjo. v težavnih razmerah izvršila v mojo popolno zadovoljnost. Opirajoči se na preizkušeno pripravljenost armade, vojne mornarice in obeh deželnih bramb, je bilo moji vladi mogoče, da je cilje, katere je zasedovala, uveljavila z mirnimi sredstvi. Kljub vojnim dogodkom v sosednjih deželah se kulturno in gospodarsko napredovanje Bosne in Hercegovine ni motilo. Sprejetje železniške postave od strani fcosensko-hercegovskega sabora, ki ima namen obema deželama dati nujno potrebne prometne zveze, tvori dokaz zrelega razumevanja, ki je ima ta ljudski zastop za velike interese monarhije. Računajoč na vašo uvidnost in pa-triotično vnemo, vas prisrčno pozdravljam.« Delegati so cesarja navdušeno a-klamirali. Grof Berchtold je podal potem delegacijam tudi svoj ekspose, katerega so pa delegatje vsprejeli z ledeno hladnostjo. Skerlecz postane ban. Na Dunaj je došel baron Skerlecz. Skerlecz se v kratkem imenuje za bana in se obenem komisarijat na Hrvaškem odpravi. Car Ferdinand odstopi? »Politika« vn.ovič za gotovo trdi, da se car Ferdinand odpove prestolu in prepusti vlado prestolonasledniku Borisu. Predloga o lokalnih železnicah. V svojem poročilu o bosenskih železnicah je v torek napovedal železniški minister, da vlada takoj po rešitvi malega finančnega načrta predloži predlogo o lokalnih železnicah. Izvršitev te predloge pa da bo odvisna od novih davkov, ki naj pokrijejo izdatke za lokalne železnice. Tako je med lokalnimi železnicami in velikim finančnim načrtom, ki obsega zvišanje in regulacijo pristojbin pri sodiščih že naprej napravljen iunktim. Kaj je Albanija? Po nemških Ijstih, ki so od nekdaj hvalili Albanijo, posnemamo sledeče vrstice: »Albanija obsega 16.000 km* prostora. Vsega prebivalstva je tam 860.000. Od teh je 6110.000 mohamedanske, 140.000 pravoslavne in 120.000 katoliške vere. Mohainedanci se delijo na tri dele. pravoslavni tudi na tri. Nekaj jih govori toskiško. nekaj gegiško in nekaj srbsko. Tako imamo v tnali Albaniji 7 strank, ki so ena drugi sovražne do krvi. Kateri jezik naj bo uradni, kdo bo sploh poslušal in ubogal, če bo kaj u-kazano? Vsi ti narodi so hudi rokovnjači, ki ne poznajo nobene pravice ne o-blasti. Luška je njih sodišče. Kulturno so tako nizko, da o kaki kulturi niti nemški listi ne morejo govoriti. Davkov ne bo hotel nikdo plačevati, ako bi se uprli in spuntali proti. Ker se tam doli nič ne dobi, pravijo nemški umetni gospodje, naj bi sedaj naša država založila tja doli svoj denar in tako »oživila« albansko kulturo. Brez denarja ni nič, kronee so potrebne. Čitali smo že marsikaj, to pa presega že skoro vse meje, kar so tu načvekali politiki nemškega kalibra. Seveda, sedaj naj damo še denar tja doli in potern naj gledamo. kako še koljejo ti plemeniti Albanci med sabo. Ta politika pač kaže vso nemško duševno revščino, ki ne seže dalje kot do albanskega plota. Mir med Grško in Turčijo sklenjen. Dne 13. t. m. so bile odpravljene zadnje težkoče, ki so ovirale konečni sklep miru med Grško in Turčijo. Turški delegatje so dobil pooblastilo, da podpišejo mirovno pogodbo. Jubilejnidarovi za »Slov. S ir o t i š č e«: P. n. gg. L. H. v Gorici 5 K; Marija Bašin 2 K; Družina Baskar 1 K; Štefan Valentinčič 1 K; Nekdo iz gor 1 K; Ad. Urbančič, mesar 1 K; M. P. 40 vin; Jos. Birsa 40 vin; Josip Golob 20 vin; Ciril Fikfak ,50 vin; Ivan Doljak 30 vin; Iv. Pečenko 30 vin. Kmečka hranilnica in posojilnica v Grgarju 20 K. Mohorjani goriškega mesta zložili 11 K 60 v. Z a s k I a d »S I o v. s i r o t i š č a«: P. n. gg. v Prelesju: Jan. Konjedic 1 K 20 v, dve osebi 20 v, I. Konjedic 40 v, 1. Zimic 1 K, v Paljevem: A. Boltar / . 40 v, Eliza Gašperini 40 v, A. Konjedic/1 80 v, Št. Iiiavec 1 K, L. Erzetič 50 v, 1.1 * Erzetič 50 v, Fer. Stanič 1 K, Fr. Pod-| oeršček 60 v, A .Vodicer 40 v, Fr. Ve-| išček 40 v; v Lagori: Kat. Zore 80 v,\ I. Boltar 1 K, I. Boltar 1 K, Fr. Brezi- ' gar I K, M. Kodelja 1 K, B. Lovrenčič 1 K, R. Boltar 1 K, Mar. Kodelja 1 K, Mart. Valentinčič I K, Mar. Brezigar 1 K, T. Kralj 40 v, K. Gabrijelčič 20 v, Fr. Pollak I K; v Kanalskem Vrhu: Fr. Gorjup 1 K, R. Brezavšček 60 v, Urša < Brezavšček 40 v, 1. Valentinčič 60 v, Ana Gorjup 70 v, Mar. Bajt 40 v, Al. Gerbic 40 v, Ivana Čuferin 80 v, Lena Rusič 20 v, Lucija Berlot 20 v, A. Čargo 40 v, Fr. Bucik 40 v, I. Berlot 40 v. Julija Bucik 1 K, A. Bucik 50 v, V. Ben-delj 60 v, V. Makarovič 50 v, I. Makarovič 50 v, Kat. Goljevšček 60 v, !. Bucik 40 v. (Dalje prih.) V Št. Ferjanu se je nabralo 35 K 60 v. Domače in razne vesti. NAROČNIKOM! Mnogi gg. naročniki so nam že poslali naročnino za tekoče leto, nekateri tudi za leto 1914, a še mnogo jih je, ki dolgujejo za tekoče in tudi za lansko leto. Te prosimo, naj storijo svojo dolžnost In naj nam pošljejo zastalo naročnino. Z listom imamo velike stroške, list pa po svoji vsebini zasluži, da se ga s točnim plačevanjem podpira. Prebil je že hude boje z liberalci in z drugimi nasprotniki našega ljudstva. Tudi zanaprej hoče to pot nadaljevati. Kot prvi In najstarejši katoliški list na Goriškem zasluži »Primorski List«, da se ga podpira, da se ga širi in da se naročnino redno plačuje. Zato na delo za prvi katoliški list na Goriškem, ki je in ostane »Prim. List«. Darovi Priloga »Primorskega čisla" šl. 47 z dne 20. novembra 1913. Iz politične službe. Imenovani so: provizorični okr. komisar Karl pl. Pott v Trstu za def. okr. komisarja; namest. koncepist Pavel di Gasparo v Gorici za prov .okr. komisarja; prov. nam. koncepist Oskar vit. Kaltenegger v Gorici za def. nam. koncepista; konceptni praktikant dr. Adolf Singer v Trstu za prov. nam. koncepista. Neverjetna predrznost. Ob zadnjih deželnozborskih volitvah je begal »No- vi Čas« volivce z najdrznejšimi lažmi. Tako je n. pr. imenoval našo • stranko stranko pijanskih zagovornikov ter trdil, da sta »Primorski List« in »Gorica« »slavila pijančevanje in zapravljanje kot veliko čednost našega naroda«. To obrekovanje smo zavrnili v »Gorici« s temi-le besedami: »Novi Čas« trdi, da sta »Gorica« in »Primorski List« slavila pijančevanje in zapravljanje kot veliko čednost našega naroda. Ta trditev je nesramna laž in podlo obrekovanje! Naša lista sta v dveh dopisih iz vinogradnih krajev izrecno pozvala naše ljudstvo, naj »zmerno pije vino«, ker »preveč zaužiti alkohol škoduje zdravju«. Če se torej drzne »Novi Čas« trditi, da sta naša lista slavila pijančevanje in zapravljanje, dokazuje s to trditvijo le to, da je v volilnem boju zmožen vsake laži.« Vkljub tej zavrnitvi je »Novi Čas« ponovil svojo trditev. Zato smo ga v »Gorici« z dne 19. julija t. 1. pozvali,naj navede številko naš:h listov, v kateri se je priporočalo pijančevanje in zapravljanje, ker drugače ostane nesra-men lažnik in obrekovalec. Do danes se »Novi Čas« našemu rozivu ni odzval, pač pa je 7. t. m. svo-> .neresnično trditev zopet ponovil. Ta predrznost novostrujarskega : lasila je naravnost neverjetna! In zopet nesreča z orožjem. 18-letni ,rof Erdin Attimis v Attimsu v Furlaniji se je pripravljal na dvorišču na lov Pri tem pa je poslal sina svojega kolona 17-letnega Antona Garussi po ne-;oboto zvečer je »Kolo« priredilo kon-:ert v tržaškem »Narodnem domu«, v ledeljo se je pa vršil izlet po morju. --Vzlic temu, da biva sedaj članica cesarske rodbine v Miramaru, so si vendai »Kolaši« mogli ogledati ta krasni košček naše zemlje. Ogledali so si park, a pred gradom samim je povabila nadvojvodinja Marija Josipina na kratek pogovor voditelja dr. Rybara s »Kolovim« tajnikom prof. Griinwaldom in dr. Jedlow-skim. Menda je prvikrat ob tej in taki priliki zadonela pred cesarskim gradom miramarskim naša jugoslovanska himna »Lepa naša domovina«, in visoka gospa je le obžalovala, da ni bil to popolni zbor »Kolašev«, ki jo je zapel s svojimi tržaškimi spremljevalci. Oddelek pevcev se je namreč že zjutraj odpeljal v Pazin, kjer je priredil koncert. Nadvojvodinja se je zanimala celo tudi za to, kdaj se zopet povrnejo zagrebški pevci v svojo domovino, a izrazila je svoje odkrito priznanje naši lepi pesmi. Koso pevci odkritih glav zapeli cesarsko himno je prišla nadvojvodinja Marija Josipina k oknu ter dvignila na roke svojega malega vnuka, sina nadvojvo-dinje Cite. Mali nadvojvodič je z največjo radostjo pozdravljal pevce s svojimi drobnimi ročicami, dočiin je starejši nadvojvoda, sin nadvojvodinjc Marije Josipine, po vojaško salutiral, dokler se je pela himna. Razveljavljena pogodba. Tržaški magistrat je pred kratkim kupil prostore in poslopje bivšega škofijskega konvikta v Trstu za 450.000 K, toda namestništvo je to reč razveljavilo, češ, da je kupna cena dosti previsoka. Zato je potrebna sedaj nova cenitev in nova pogodba. V rečenem poslopju misli tržaški magistrat preseliti umetniški muzej in napraviti slikarsko galerijo, kakor imajo to že vsa večja mesta. Iz Pulja nam piše vojak: Opisati Vam hočem, kako se nam godi pri vojakih v tujini. Težka mi je bila ločitev od starišev, bratov, sester in prijateljev. Prve dni se mi je vse grozno čudno zdelo v novi obleki. Vedno sem mislil na svoj rojstni kraj. Težko je bilo iz začetka. Toda počasi sem se privadil in spoznal, da je strogost za nas mladeniče potrebna, da se naučimo reda. Zjutraj ko vstanem moram zložiti rjuhe lepo skupaj, kot da bi bile likane. Doma sem kar skočil iz postelje in se nisem več brigal, ali je postelja v redu ali ne. — Bili smo tudi v cerkvi, kjer nam je dajal g. duhovnik prav lepe nauke. K maši moremo iti seveda le ob nedeljah. Denar ima pri vojakih tudi veliko večjo vrednost kot doma. Ena »flika« velja tu več kot doma ena krona. Upam, da se bodem tu naučil mnogo koristnega za življenje. — Oficirje imamo same Slovence in dobre kristjane. Za danes toliko, drugikrat se zopet oglasim. Proces proti puljskim občinskim uradnikom, ki so bili od rovinjskega porotnega sodišča oproščeni, se bo vršil v prihodnjem mesecu v Celovcu. »Glasbena Matica« v Ljubljani pripravlja velik koncert v proslavo spomina slovenskih skladateljev bratov dr. Benjamina in dr. Gustava Ipavica. — Koncert se vrši v nedeljo dne 14. decembra. Ta koncert bo za slovensko glasbo zgodovinskega pomena, ker bo pokazal zasluge obeh bratov Ipavcev za razvoj slovenske glasbe v zadnjih 60. letih. Umrl je v Kamniku včeraj knezo-škofijski svetnik župnik v p. preč. g. Martin Koč, ki je pastiroval tudi v Šturjah. Najstarejša žena na Kranjskem jc umrla v Dolgi vasi na Kočevskem. — Umrla je Helena Weder\vohl, rojena Perz, dočakala je starost 118 let. Onm-žena je bila šestkrat! Gradnja liške železnice tako hitro napreduje, da bo na progi od Ogulina do Plaškega že 1. aprila 1914 stekel pr- vi vlak. Kar se tiče zveze s Kranjsko, to je zveze med Metliko in Karlovcem, ki predstavlja del zveze z Dalmacijo, je zgradba te proge že tako napredovala, da se že 22. t. m. izvrši poizkusna vožnja. Sleparije na reškem magistratu. Pri carinskem oddelku reškega mestnega magistrata so prišli na sled velikim denarnim nerednostim. Primanjkuje okolo 10.000 K. Zaradi tega je bilo aretiranih več carinskih uradnikov. Kako mesto Zagreb meščane s hrano preskrbuje. Zagrebški občinski odbor je naročil za zimo 28 vagonov krompirja, 2 vagona kislega zelja, 2 vagona fižola in veliko jajc. Dalje je naročil 15.800 kg različnih rib in 8200 kg morskih losov, ki se bodo prodajale vsak petek na trgu. Kakor znano, ima občina troje mesnic, kjer prodaja goveje in prašičevo meso prve vrste. Dalje prodaja občina mleko in mlečne izdelke ter zelenjavo. Večja naročila se dostavljajo strankam na dom. Jubilejni spomenik cesarju Francu Jožeiu L,Na Dunaju se je konstituiral pripravljalni odbor obstoječ iz nmogo-brojnih odličnih gospodov, ki namerava postaviti našemu cesarju I rancu Jožefu I. za njegov 65 letni vladarski jubilej odličen spomenik v dunajski rezidenci. Spomenik naj bo nekakov znak hvaležnosti vseh državljanov trozveze, tedaj tudi Nemčije in Italije. 150 miljonov prebivalcev bode tako pokazalo svojo udanost sivolasemu našemu vladarju, ki sedi že tako dolgo vrsto let na prestolu svojih dedov. Dne 2. decembra 1.1. bode preteklo že 65 let njegovega modrega vladanja, to jc doba, ki je malokomu bila od božje previdnosti dodeljena. Zato pa se pripravljajo narodi širom naše Avstrije, da dostojno proslavijo ta pomemben dan, kakor jih je malo v zgodovini. Očiten znak udano-sti in ljubezni do častitljivega vladarja pa bo ravno omenjeni slavnostni spomenik, ki bo postavljen v dunajskem mestu. »Svobodna misel« razpuščena. Iz Drage poročajo: Vlada je društvo »Volna Myšlenka« (»Svobodna Misel«), ki je izdajala tudi znani slovenski enako-imenski list, razpustila, ker je dosledno preziralo društveni in shodni zakon in zaplenila društveno blagajno s 50.000 kronami. Svobodomisleci so seveda zelo razburjeni, ker jim vlada noče priznati privilegija, da bi smeli zborovati in se shajati proti postavi. Češki socialni demokrati bodo vložili tozadevno interpelacijo na ministra notranjih zadev. Sto in štiri voščila za god deželnemu odborniku na Dunaju, Leopoldu Kunschaku, v obliki inseratov prinaša neki dunajski delavski list. Sicer je to lepa reč, a morda je tu le nekoliko preveč osebnega kulta, kakor bi rekel »Novi čas«. Ta denar bi gotovo krščanska socijalna' delavska stranka porabila v današnji draginji nekoliko bolje, ako bi ga dala potrebnim in zmrzujočim dunajskim otrokom. Mednarodna telovadna tekma v Parizu. Pri mednarodni telovadni tekmi v Parizu so dobili prve nagrade: Cehi, ki so izmed 840 mogočih točk dosegli 804, Francozi (777 točk), Italijani (772), Belgijci (733) in Slovenci s 706 točkami na petem mestu, Pes, ki nosi domov denar. Neverjetni dogodek se je pripetil minuli teden v Plznu. Pes nekega tamošnjega gostilničarja v Veleslavinovi ulici se jc celo noč okrog potepal. Ko je pa zjutraj pritekel domov, je imel v gobcu nekaj bankovcev. Kje je dobil pes nenavadni plen ni znano. Gostiličar jc oddal denar policijskemu uradu. Saharin v basu. Iz Solnograda se poroča, da je bil tam aretiran nekov »muzikant«, ki je prišel z velikim basom z Bavarskega čez mejo. Na kolodvoru v Soinogradu mu je carinski u-radnik še pomagal bas spraviti ven, a ker je bil ta »štrument« nekam čudno težak, so pogledali stvar bolj od blizu. In res je bil bas naložen s saharinom,' katerega se ne sme nositi čez mejo. »Sladkega« muzikanta so seveda zaprli, kjer mu bodo godli bolj grenke. Grki pometali bolgarske vjetnike v morje. Iz Sofije poročajo: Odkrivati seje pričela skrivnost o ttsodi tistih bolgarskih vojakov, ki so jih Grki vjeli, a jih ni bilo, ko so vjetnike Bolgari m Grki menjavali. Doznali so, da so 80 bolgarskih vojakov,.ki so jih v verige oklenili, prepeljali na parnik »Pelops«, češ da jih bodo zdravniško nadzorovali, če so zdravi. Med vožnjo so pa bolgarske vojake na kapitanovo povelje vrgli v morje; dvanajst bolgarskih vojnih vjetnikov so pa Grki na isti ladii do smrti mučili. To je videlo več potni- kov, med njimi tudi ravnatelj družbe Singer. Oklopnc srajce za pariško policijo. Pariška policija, ki se je n. pr. žc. posluževala pri obleganju hiše auarhi stovske tolpe Bonnotovc in Carniero-ve v Nogentu sur Marne in drugod za hrambo policajev posebnih ščitev, preizkuša sedaj novo iznašle oklopne srajce. Kroglje iz brovvninga devetmi-hmeterskega kalibra, izstreljene na dva metra daljave, so odskočile od oklop-nc srajce, ne da bi količkaj poškodovale en milimeter debele ploščice iz neke nove kovine. Verska štatistika v Nemčiji. Po zadnjem uradnem štetju znaša prebivalstvo Nemčije 61,7 miljonov prebivalcev in sicer 30 miljonov moških in 31'miljonov ženskih. Po veri je protestantov 38 miljonov, katoličanov 22 miljo- ii o v, drugih kristjanov 0.21 miljonov, judov 0.566 miljonov in drugih verstev 0.028 miljonov. Katoličani se najbolj ba-vijo s poljedelstvom (46%), potem z industrijo (43%.-) in najmanj s trgovino (11%-). Protestanti so najbolj zaposleni v industriji (47%) potem v poljedelstvu (37%) in precej malo jih je v trgovini (15%). Judje so najbolj zaposleni v trgovini (68%-). potem v industriji (29%) in najmanj v poljedelstvu (okoli 2%-). Med uradniki je 71% protestantov, 25% katoličanov in 2% judov. Med advokati in notarji je 57% protestantov, 27% katoličanov in 14% judov. Zdravniki so povečini protestantje (63%), katoličanov je le 29% in judov 6%-. Pisateljev in učenjakov je protestantov 64%, katoličanov 21%- in judov 8%. Šiba bo zopet pela v angleških šolah. »Temps« piše, da je komisija za vzgojo sklenila, da se v angleških šolah uvedejo zopet telesne kazni. Kiamil paša umrl. Bivši turški veliki vezir Kiamil paša je niinole dni umrl na otoku Ciper. Pribita resnica je, da vsak naročnik turške srečke mora zadeti! V srečnem slučaju znaša dobitek 400.000 ali 200.000 zlatih frankov, v manj ugodnem slučaju 30.000, 10.000, 4000 frankov itd.., v najneugodnejšem pa mora zadeti vsaj 400 frankov. Za turško srečko, koje prihodnje žrebanje se vrši I. decembra t. I., izdan denar tedaj nikakor ni izgubljen, kakor na primer po brezvspešni igri v loteriji, marveč tvori varno naloženo glavnico, ki se zvišuje z vedno naraščajočo vrednostjo turških srečk. Prav posebno in velike važnosti pa je, da naročnik turške srečke že po vplačilu prvega obioka zadobi izključno pravico do dobitkov in da po odplačilu kupnine brez vsakega nadaljnega vplačevanja igra toliko časa naprej, dokler ne zadene. In enkrat mora zadeti! Da je vsakomur, kdor hoče svojo srečo poskusiti s srečko, omogočeno nabaviti si v ta namen najboljšo turško srečko, določili s.o se mesečni obroki na samo 4 krono 75 vinarjev. Kdor pa hoče plačevati mesečno po 6 kron, dobi poleg turške srečke še izborno srečko italijanskega rudeč. križa, tako, da ima potem na leto desetkrat upanje na glavne in druge lepe večje dobitke. Listnica uprave: Gosp. Lister Ivan: Naročnina plačana do konce leta 1914. Hvala lepa! Mestne novice. m V spomin na pokojno cesarico Elizabeto je imela včeraj goriška šolska mladina v raznih cerkvah sv. mašo. — Umrl je v umobolnici v Gorici višji evidenčni ofieial v p. Marcel Kronegger. Pogreb se je vršil v nedeljo. PremešČenje. Poveljnik 5. oddelka 7. deželnega orožniškega poveljstva v Gorici nadporočnik Rihard Dim m e/ je premeščen v Klatovo na Cešken/ Glas iz občinstva. Ze davno jy' rila »Gorica« s »Primorskim \ pred nekim nemškim (nelogičnim) govornikom zadnji čas nad centralno kavarno. Pričakovali smo, da se mu pokaže pot, od koder je prišel sejal slabo seme, pa zastonj, ker dela zopet »nemoten« z nemškim denarjem prose-lite. Nekim krogom, ki so zato postavljeni. kličemo stvar v spomin. m »Mladinoljub« priredi prihodnjo nedeljo, dne 23. t. m. ob 4'lt popoldne pri »Gorjancu« na Komu zanimivo predavanje, namenjeno v prvi vrsti za stariše iu za one, ki imajo /. vzgojo opraviti. Vsi, ki se za to nujno prtrebno društvo zanimate, pripeljite seboj še znance in sos.de saj ne bo treba nikake vstopnine plačati! Uradniki deželnega odbora so darovali 46.90 K v korist društva za podporo izpuščenih kaznjencev kot preostanek zbirke za spomin dr. Pettarinu. Porotno sodišče. Prihodnje porotni-ško zasedanje pri okrožnem sodišču v Gorici se bo pričelo dne 9. decembra t. I. Na vrsto pridejo sledeče obravnave: Kazenska obravnava proti razpečevalcem ponarejenega denarja. Za to obra\ navo sta določena dva tedna. — Obravnava zaradi razžaljenja časti potom tiska proti'uredniku lista »L'Eco del Litorale«. katerega toži deželni svenik v p. dr. Pettarin ter dve obravnavi zaradi razžaljenja časti potom tj-ska proti uredniku »Novega Casa«, katerega tožita deželna poslanca Kovač iu Miklavič. Vojaška bolnišnica v Gorici, ki jo je zgradila dežela, se bo blagoslovila dne 2. decembra. Današnjemu naknadnemu naboru je bilo predstavljenih 13 mladeničev. Potrjen je bil.edinole č. g. Ant. Mrevlje kaplan v Bovcu. Pretep med vojaki in civilisti. V nedeljo okolo 10. ure ponoči se je vršila v gostilni »Al Polo Nord« v ulici For-mica pravcata vojska med vojaki in civilisti. Med nekim vojakom in nekim neznanim civilistom je prišlo zaradi plačila do prerekanja. Gostilničar Koz-mar je hotel posredovati, a vojak mu je zasadil bajoneto v levi -bok. To je dalo povod, da se je razvil med vojaki in civilisti splošni pretep, pri katerem je bilo več oseb ranjenih. Enega dragonca so morali z izvoščekotn prepeljati v vojaško bolnišnico. Orožni mojster kavalerijskega oddelka strojnih pušk je dobil P/a kg težak kamen v glavo in je obležal nezavesten. Ranjenih je tudi mnogo civilistov. Gostilničarja Kozmar-ja so prepeljali tudi v bolnišnico, kjer se nahaja v težkem stanju. Truplo samomorilca. V sredo so izkopali truplo onega mladeniča, ki se je vrgel raz most koncem ulice sv. Klare v Korenj; navzoči ste bili sestra in sestrična nesrečneža, ki ste ga koj spoznale. Samomorilec je 28-letni mizar Alojzij Kodermac iz Podturna. Po identifikaciji so truplo zopet zakopali. m Služba lekarn. Od 23. do 30. t. m. bodete imeli ponočno službo lekarni • L iberi-Pontoni. Iz goriške okolice. Smrtna kosa. V soboto popoludne je umrl v St. Mtivru v 34. letu svoje dobe po dolgi in mučni bolezni g. Marij Fonzari, blagajnik tukajšnje zastavljav-nice, sin veleposestnika g. Fonzarija, zapustivši vdovo in 3 otroke. Pogreb se je vršil v pond. popoldne. Udeležba pri pogrebu je bila velika. Poleg velikega števila domačinov se je udeležilo pogreba tudi mnogo Solkancev in Goričanov. Svetila mu večna luč! Žalujoči spoštovani družini pa naše sožalje! Dornberg, dne 15. nov. Čudimo se, da Vam ni še nikdo poročal, da so pri nas že davno pričeli z uravnavo Vipave. Vže davno pred volitvami si je o- gledala obhodna komisija vse načrte, ki se tičejo uravnave Vipave. Vže takrat nam je merodajna oseba obljubila, da se izvršijo brambena dela med dorn-berškim železniškim in mostom'čez Vi pavo, in to še jeseni 1912. Ker se pa ni z delom takoj začelo, so cikali hudobni jeziki, da je to le vaba za volitve. Sedaj pa, ko je precejšni del tega načrta vže dovršen, molčijo dotičniki, a molčijo tudi drugi, ki ne najdejo niti toliko časa, da bi poročali javnosti o začetku tega toli važnega dela. Zato sem prijel jaz za pero, da Vam to sporočim ter izrazim zahvalo onim našim bivšim zastopnikom, ki so dosegli to, da se bodo Vipava in njeni pritoki uravnali na stroške vlade in dežele, ne da bi mi posestniki in občani k temu kaj prispevali. Hvala jim tudi, da se je z delom najprej v Dornbergu začelo. g Vipolže. V pondeljek so se vršili na posestvu barona Teuffenbach pois-kusi za rahljanje zemlje potoni razstre-Ijiva »dinamon«. Poiskusi so se prav dobro obnesli. Videli smo, kako je raz-streljivo dvignilo iz zemlje velik čok drevesa s koreninami vred. Za to delo bi bil rabil en kopač najmanj en dan. Z »dinamonom« pa je bila stvar v pol uri končana. Potem smo videli, kako je »dinamon« odstranil veliko skalo. — Glavno za vinogradnike pa je rahljanje zemlje. Ena »dinamonova« patrona zrahlja zemljo v okrožju poldrugega metra tako, da se zemlja potem z lopato lahko preobrača. Poiskusom so prisostvovali razim gospodov komisije z Dunaja in iz Gorice, mnogi veleposestniki iz Brd z damami vred ter obilo občinstva. Po končanih poiskusih je nudil baron Teuffenbach navzočim kosilo, pri katerem je govorilo več udeležencev. Po kosilu so si udeleženci komisije ogledali kleti barona Teuffenbaclia, ki so v najuzor-nejšem redu. g Dornberg. V nedeljo smo praznovali zahvalno nedeljo na slovesen način. Imeli smo obenem skupno sv. spoved in sv. obhajilo za sv. leto. G. župniku so pomagali spovedovati preč. gg.: župnika iz Prvačine in Juvančič ter preč. gg. patra frančiškana Edvard in Aleksander. Vseh spovedancev in obhajan-cev je bilo 630. Bog daj svoj blagoslov! g Dornberg,. Kupčija z vinom je precej živahna. Kupci se oglašajo od raznih strani. Dunajski in nižjeavstrijski kupci iščejo nekuhana ••-- svetla vina. Kdor ga ima, odda ga dobro. Cena vinu je sedaj 33—35 K. g Zaiošče. V soboto popoludne je bil tukajšnji posestnik .1. Rojc v Sv. Križu z vozom. Ko je začelo deževati, šel je vedrit v neko lopo. Na vozu je imel nekega potnika imenom Karrer s Koroškega, ki si je šel iskat delo v Tržič. Nesreča je hotela, da je treščilo v lopo, in strela je ubila potnika in Rojca vola. Rojc in njegov sin sta ostala nepoškodovana. Ubiti potnik je 32 let star, oženjen. Pokopali so ga v sv. Križu. Vola so pripeljali v Dornberg, kjer ga je gospodar razprodal. Nesreča pri delu. 37letni delavec v podgorski papirnici Anton Hvalič si je odsekal dva prsta desne roke, ko je cepil drva. Zdravi se v bolnišnici u. br. Z revolverjem je ustrelil 19letni Peter Visintin iz Podgore na 34letnega Avgusta Succo iz Ločnika. To se je dogodilo v nedeljo zvečer v gostilni Car-niel v Podgori med nekim prepirom. Sueca so prepeljali ranjenega v bolni.š-niso us. br. Visintina pa v sodnijske zapore. g Zanjke je nastavljal zajcem Ivan Eerletič iz Mirna. Za to je bil obsojen na tri dni zapora. Z okna se je vrgel v Kojskem v soboto Franc Čadež, ki je zadnje čase delal na gornje Avstrijskem. Vrnivši se v domovino, je kazal znake timobolno-sti. Pri padcu je zadobil notranje po- škodbe, vsled česar so ga prepeljali v bolnišnico u. br. Iz ajdovskega okraja. Nesreča z avtomobilom v Črničah. V nedeljo popoludne je drčal neki avtomobil prišedši od Ajdovščine skozi Selo, kjer bi bil kmalu povozil tri otroke na cesti, ki so se s silo rešili. V Črničah je pa ta avtomobil povozil Micinega fanta, ki se je bil že ognil v jarek, a misleč, da gre »auto« za njim v jarek je skočil na cesto, kjer ga je »auto« takoj prevrgel in zmastil. »Auto« mu je šel namreč čez prsa iu ga tako pokvaril, da mu je tekla kri iz ust in ušes. Fant je parkrat vzdihnil in je bil takoj mrtev. Vsa vas se je zbrala na licu nesreče in zgodila bi se bila kmalu še večja nesreča vsled razburjenja ljudstva, ako bi ne bil »auto« kmalu odpihal proti Šempasu. »Auto« je vodil poveljnik tuk. vojaškega letalnega oddelka stotnik Sto-liazl. Cas bi bil, ker se le nesreče množijo, da bi varstveni organi najstrožje pazili na izvrševanje predpisov, ki ne dovoljujejo tako nagle vožnje po cestah v obče, posebno pa po vaseli. Slive cveto o sv. Martinu v Ustji. Gosp. Stibilj iz Ustij pri Ajdovščini nam je prinesel cvet slive, ki je v polnem cvetu. Pač redka prikazen! Izredno debela pesa. Gosp. Gomi-zelj iz Ustij pri Ajdovščini je pridelal na svojem posestvu peso, ki je bila 65 cm dolga, 41 cm debela ter tehtala 7 kilogramov. Pač izredno debela pesa. Iz kanalskega okraja. ki Danes, dne 20. t. m. je daroval preč. g. župnik 1. K o d r e iz Sv. Križa sv. mašo v Kanalu kot štiridesetletni jubilej, odkar je nastopil kot kaplan službo vKanalu. Maševal je ravno pred tistim bratovskim oltarjem, pred katerim je pred 40 leti maševal prvikrat v Kanalu. Preč. gosp. župniku želimo iz srca, da bi še mnogo let bil zdrav in čil! Volitve za novi cestni odbor kanalski se bodo vršile danes teden, t. j. v četrtek dne 27. t. m. V zadnjem članku o gradnji cest na Kanalskem smo volilcem priporočali, naj izvolijo v novi cestni odbor razumne, za celi okraj u-nete može. Nekateri bi radi videli, naj bi ostalo županstvo Kanal in Deskle brez zastopnika v cestnem odboru. Ne pomislijo pa, da te dve županstvi pla-čujeti največ v cestni odbor in da niste imeli dosedaj najmanjšega užitka od tega plačevanja. O izidu volitev sporočimo. ki Javna tehtnica v Kanalu. Ze veliko let se borijo posestniki iz okolice kanalske, da bi se napravila v Kanalu javna tehtnica. Darcbnes, ko se prodaja vse na vago, želi vsak gospodar poprej vedeti predno kupčijo sklene, koliko tehta vol, prešič, slama, seno in drugi pridelki. Med tem, ko se po vseh drugih krajih gre kmetu na roko ,da se ga obvaruje zgube, se to godi v Kanalu iz edinega vzroka, ker ima eden ali drugi pri tem dobiček na škodo kmetu. Naši kmetje so zatrdno pričakovali, da bo sedanje starešinstvo pod novim župa-^ om Gorjupom brez drugega napravilo javno tehtnico. Pa zastonj! Ljudstvo je trdnega mnenja, da je sedaj sicer v Kanalu novo starešinstvo in županstvo, toda pravi vladar je še vedno prejšnji župan A. Križnič. Morebiti bodo kaj pomagale te vrstice in vplivale na starešine, da bodo odločno zahtevali javno tehtnico. ki Zadeva ali preiskava zaradi tihotapstva se še vedno nadaljuje. Vedno več jih je povabljenih in bati se je, da jih pojde še mnogo v luknjo. Čudno je pri tem to, kakor smo čitali v .Edinosti", da se pišejo ti zapisniki o strankah v nemškem ali v italijanskem jeziku. Še bolj čudno pa je to, da se nobena izmed zaslišanih strank ne upre takemu zapisnikarju v tujem jeziku. Govori se, da je bilo prignanih več sto parov volov iz Italije na avstrijska tla. Zdi se, da so bil italijanski in avstrijski tihotapci v zvezi in da so natančno vedeli, kje se nahaja italijanska oziroma avstrijska finauca. Tudi italijanska fi-naiica v Benečiji to zadevo natančno preiskuje. S tem tihotapstvom, ki se je vedno vršilo, bili so naši živinorejci močno oškodovani, kajti kadar je bila živina na Italijanskem ceneja kakor pri nas, gonili so jo iz Italije k nam, in s tem so potlačili ceno naši živini, s čl-mur so bili vsi naši živinorejci sploh tepeni. Zaslišanih je bilo že vse polno gospodarjev iz kanalske in obmejne idrijske doline, in zdi se, da še ni konca preiskovanju. Utiliotapljeno živino so tihotapci vozili na trg v Gorico. Prav mnogo tihotapcev je takih, ki niso imeli nikdar nobenega govejega repa v hlevu. Iu tudi taki so dobili živinske potne liste. ki Po Kanalu se sliši glas, da sc namerava napraviti v ccrkvi nove cerkvene klopi. Želimo najboljšega vspe-lui! Iz tolminskega okrajs. t Podinelec. — Prvo adventno nedeljo, t. j. dne 30. novembra t. I. takoj po blagoslovu popoldne bo v prostorih g. Luka Zalašček v Podmeleu h. št. 47. vstanovni občni zbor »Prostovoljnega gasilnega društva« s sledečim dnevnim redom: 1. Nagovor in razlaga pravil. 2. Volitev odbora. 3. Slučajnosti. Pametno misel za vstanovitev gasilnega društva so sprožili fantje sami. Da jc to .Iruštvo potrebno, mora priznati vsak, kdor ve, da je od Tolmina do Podbrda dalein da imata na vsej tej razdalji edino ia dva kraja svojo požarno hrambo Želimo, da bi se društvo srečno vstanovi- lo in vstrajno delovalo in stalo na straži proti požarom. Iz komenskega okraja. km Škrbina. Zaradi lovskega prestopka je c. kr. okr. sodišče v Komnu obsodilo Edvarda Colja iz Škrbine na 15 dni zapora. km Kostanjevica. Dne 16. t. m., nedeljo po s. Martinu, imeli smo tu v Kostanjevici posebno lepo iu ginljivo pobožnost, t. j. poldnevno vedno češče-nje presv. Reš. Telesa in zalivalnieo skupaj. Skoro vsi so prejeli sv. zakramente in posebno so se odlikovali v o-bilnem številu z lepim zgledom možje, družinski očelje in žene ter fantje in mladenke. S češčenjem je bila tudi sklenjena pobožnost in procesija za sv. leto. Jako hvaležni smo č. g. o. Vilibaldti, kapucinu, ki je tako lepo in ginljivo vzbujal pobožnost do presv. Rešnega I elesa na prižnici in v spovednici, pa tudi g. vikariju domačemu, kateri nam je preskrbil tako lepo in ginljivo pobožnost. Bog daj, da bi ta pobožnost tudi obrodila obilen sad poboljšanja in stalnega krščanskega življenja! I. km Preserje. I >ne 13. t, m. je prišel k nam pobirat br. kapucin iz Sv. Križa miloščino kot običajno vsako leto. Občinski redar ga je pa ustavil ter ga vprašal, ali ima dovoljenje za pobirat miloščino. Kapucin je odgovoril, da pobira miloščino že več let, ne da bi mu bilo treba imeti izkaznico. Nato je redai spremil kapucina k županu. Zupan pa je kapucinu dovolil nadaljno pobiranje miloščine brez dovoljenja, ker je to že v navadi. Sicer pa je vsak kmet gospodar dati miloščino ali rtfc . Občinski redar pa bi bolje storil, ako bi zasledoval one ponočnjake, ki nadlegujejo speče očin-stvo iu celo javne urade. km Malidol. Volivci II. in lil. razreda so sklenili, da bodo volili le take može. ki bodo znali zastopati v občinskem starešinstvu kmečke koristi, in sicer bo vsak razred izvolil može iz svoje sredo. »Stokfižovci« pa naj naredijo kar hočejo. km Komen. Minulo nedeljo smo ime- li običajno zahvalnieo. Lepo vreme je pi n abilo mnogo ljudi, ki so se Bogu zahvalili za v minolem letu prejete dobrote. Izvrstno so pri tem vršili svojo dolžnost cerkveni pevci. km Škrbina. Nov mlin z dvema kamnoma si je napravil Simcc 2aga. Napravil bo še en valjer za pšenico in eno iv.lo za ješprcn. Mlin sedaj dobro dela. V tem pogledu smo v Škrbini dobro preskrbljeni. km Nabrežina. V kamenolomih je še vedno nialo dela. Socialisti so pričeli premišljevati svoje zmote. Če ni dela. se jim slabo godi. Tudi krčmarji in trgovci so tfotrti. km Sveto. Elizabeta Švara, doma iz Svetega, je dne 14. t. m. umrla v Nabrežini, kjer je več časa prebivala. Dne 17. t. m. se je darovala za njo v Svetem sv. maša zadušnica. km S Krasa. Dne 13. t. m. je bila po celem Krasu huda nevihta z močnim nalivom, ki je napravil na drevju in na cestah mnogo škode. Zaradi neprestanega deževja je zaostalo kopanje in oranje na polju. Prerokuje se, da bo huda zima; zato naj si preskrbi vsak kmet mnogo stelje in drvi. Iz Štanjela nam poročajo, da je tam divjal v četrtek med 6. in 7. uro zvečer hud vihar, ki je napravil ubogim ljudem mnogo škode. Odkril je mnogo hiš tako, da ni ostalo na nekaterih strehah nič opeke in tudi nič lesa. Veter je iz-rul več dreves in podrl mnogo latnikov. Takega viharja ne pomnijo niti najstarejši ljudje. Med viharjem pa je lilo kot »iz škafa«. — Tudi iz Trsta, Istre in s Kranjskega se poroča o strašnem viharju. ki je divjal skoro ob istem času. V Ljubljani je vihar napravil tudi mnogo škode na hišah. Angelj na zvoniku frančiškanske cerkve je upognjen. Iz korminskega okraja. V Medani je umrla v pond. popolu-dne in so jo včeraj popoludtie pokopali blaga gospa Marija T o r o š roj. Boško. Bolna je bila le 10 dni in je učakala starost 66 let. N. p. v m.! Preostalim naše sožalje! Požar v Korminu. V soboto ponoči je v Korminu pogorela hiša. ki je last in v kateri se nahaja pekarna Katarine Gulili. Škode je 25.(100 K. Hiša je bila zavarovana. Gospodarstvo. Vinska letina v Srbiji je bila letos prav dobra in bo vino prilično ceno. Grozdja na belgrajskem trgu že davno ni bilo toliko in tako poceni kakor letos. Pretakanje letošnjega vina. Letos bo treba pretakati vino že pred Božičem, ker je bilo v grozdju mnogo gnji-lobe. Kdor pretoči vino, naj ne pozabi žveplati posode, da bi vino ne postale preveč temno. Vmski kupci, posebno pa T.emški želijo imeti le bleda vina. Davek na peneča vina. Davek na šampanjec bo znašal po tej novi postavi od ene steklenice, ki obsega od 425 do 850 kubičnih centimetrov (to je nekaj več kakor tri četrt litra, ali stari Polič) 80 vinarjev, toda od šampanjca, ki je napravljen samo jz vinskih jagod in od šampanjca, ki je iz sadja napravljen, samo 20 vin. Za steklenico od 2.50 do 425 kubičnih centimetrov (pol steklenice), je tudi davka samo polovica od zgoraj navedene svote. Po! čilo o stanju poljedelskih pridelkov v začetku inoseca novembra. mamo sledeče podatke. O z i m n o Iz tozadevnega uradnega poročila c. kr. poljedelskega ministerstva posne-ž i t o jc skoro povsod že posejano, razim nekaterih krajev na jugu monarhije. Drugače je letos oziinina jako lepa. Škodo delajo v Karpatih in tudi na Češkem poljski polži, ki so uničili dosti setve. Tudi poljske miši se pojavljajo v večjih množinah. Koruza je spravljena povsod dobro zrela, le na Moravskem so morali pobrati še na pol zeleno radi slabega vremena. K r o m p i r je pod streho. Zalibog se letos slabo drži in posebno v Šleziji in na Ogrskem tožijo, da močno gnije. V drugih krajih je nekoliko boljši, četudi ga tampatam napada bolezen. Pesa je letos obrodila jako dobro. V naših krajih sicer pese dosti ne sadijo, a za krmo je to jako izboren pridelek. Drugod so kmetovalci že bolj pretkani in sadijo cele njive pese ža živino. Z c I j e je po večini vspelo jako dobro. V nižavah in mokrotnih legah je slabo in nima skoro nobenih glav. zato pa je drugod zdravo in močno. Detelja se je obnesla prav dobro. Po večini je dala letos tri, a tudi štiri dobre košnje. Nekaj škode so sicer napravile poljske miši, a v celoti so vspehi letos prav dobri. Košnja po navadnih travnikih pa letos ni bila izdatna. posebno ne v Oaliciji, kjer še otave niso dobili. Primorsko je skoro med boljšimi deželami, ki pridejo tu v po- štev tako, da se v celoti ne moremo v tem oziru ravno pritoževati. Marsikje je še slabše kot v naši deželi.. Književnost. N Latinske sentencije. — Tako je ime knjigi, ki jo je spisal Gl. Baruskovič in je izšla v Novem Sadu na 178 straneh. V njej najde čitatelj najlepše latinske sentencije in zraven tem odgovarjajoče hrvatsko-srbske, v cirilici pisane. Cena je 1 K. Knjigo priporočamo tudi Slovencem. ki hočejo poznati poleg latinskih tudi lepe hrvatsko-srbske izreke. % LOTERIJSKE ŠTEVILKE. Trst . . . .85, 17, 54, 81, 90. Ugodna prilika! V trgovini pri soškem mostu št. 63 (Via Ponte Isonzo) v Gorici se dobi » vsakovrstno sveže oblačilno blago « kakor: srajce, spodnje hlače, razni oks-foeti in porhanti, oblekce za otroke itd. po prav nizki ceni. Blago za možke In ženske obleke pa po tovarniški ceni. — S tako nizkimi cenami postrežem lahko radi tega, ker sem si nabavil veliko množino blaga. Obenem priporočam sl. občinstvu svojo dobroznano delavnico, kjer izvršujem vsa naročila z največjo skrbnostjo. Za obilen obisk, se priporoča Anton Jug. Draginja je prestana bo vskliknil vsak, ki se o tem prepriča v trgovini i. MEDVED -GORICA ©ene so sledeče* Košak obleka K 28, 34, 40, 35. Zimska suknja „ 20, Ž5, 30, 40. Pelerina „ 15, 20, in 25. Otročja obleka od 7 K naprej. Prepričajte se o tem v izložbenih, oknih kjer cene jasno govore f Trgovina z usnjem v Kapucinski nllol it. 2 (»Pri Lisi-.), Podpisani priporočam sl občinstvu v mestu in na deželi svojo trgovino z usnjem, imam usnje is najboljših to-varen. ProJajam vse čevljarske potrebščine. Cene konkurenčne. Blago dobro. Postrežba poštena. Z odličnim spoštovanjem se bilježim JOSIP MARUŠIČ, trgovec. m GORICA S5! <> Velika zaloga železnine Pinter & Lenard -- Gorica l ILIČA SV. ANTONA št. 4 (kjer je bila pred leti tvrdka BOZZINI). — Stara zaloga raznovrstnega pristnega briškega, furlanskega, vipavskega, istrskega in dalmatinskega belega in črnega vina. Prodaja od 50 litra navzgor. Raznovrstno žganje kakor tropinovec, slivovec, brinovec in finega špirita. Razpošilja na debelo in drobno po naj nižjih cenah. Alojzij Gril, m zarski mojster v Št. Andrežu pri Gorici St. 81 priporoča slavnemu občinstvu v mestu in na deželi svojo dobro urejeno mizarsko delavnico in zalogo pohištva. Kdor želi kupiti po ceni, naj se obrne do t« tvrdke. Sprejme tudi naročila po vzorcih. — Plačevanje se dovoljuje tudi na obroke. Olnn motno> zavret0 se popravi kakor VI lili! tudi odvoatne se prevelika mno-Sina kirtfne vinskemu moštu ali vinu. Vzorec prinesti ali poslati. Naslov povč upravništvo ..Primorskega Lista" Semeniška ulica 16, II. nadstropje. Viktor Toffoli- Gorica prva zaloga oljkovega olja Tia Teatra 16. ~ Murin 10. Oljblno olje, pripeljano naravnost Is Istre, Dalmacije, Valone, Bari, Lnooa, Nizza, Oneglja. —■ — Cene so sledeče : Jedilno..............liter Kron —.96 Jedino olje fino . . „ „ 1.04 Namizno olje , . . „ „ 1.12 Istrsko-oljkino olje . „ „ 1.28 Valona.................. „ 1.40 Bari..................... „ 1.40 Oneglia.................. „ 1.60 Lucca ..................„ „ 2.— Nizza................... „ 2.40 Sprejema naročila ter pošilja franku na dum, kakor tudi na dežele in izven države. JOSIP CULOT v Tlaštelju št. 2 -25 v Gorici. Velika zaloga vsakovrstnega igrač, okraskov za božično drevesce in punčk za igračo. Kazpeta iz kovine in lesa, roini venci, podobice, rokovice iz volne in sukna, moSke in Jensko no-govice, Orevlje in kape za zimsko sezono; zaloga drobnarije za kramarje na drobno in debelo, kipi, in svetniki iz porcelana, kovčki, pipe, ustnik cevi itd. itd itd. FRANC MLEČNIK ulica Vetturini št 3 priporoča svojo krojaško delavnico slavnemu občinstvu v mestu in na deželi, posebno prečast. duhovščini za napravo talarjev, površnikov itd. itd. OslunicB cerkvenih posod in cerkvinegi priporoča ravnokar zh zimo d<»šl<‘ vsakovrstne peči. štedilnike mesoreznice in drugo. PRVA GORIŠKA posebna (sperijiilua) trgovina platnenega in = bombažastegn blaga ___~ _= H. WALLAND GORICA Gosposka ulica št. 17 v hiši 0 r z a n a (prej Via Stretta 4.) fi Združena češko-moravsko-šlezijska tovarniška zaloga platnenega in boni-bažastega blaga. Prodaja na debelo In drobno po stalnih tovarniških cenah In sicer v veliki Izberi Sifona, bele in rujave šeše, (korama) platna za telesno perile in rjuhe I Gradi in žimo za žimnice (štramače). RAZLIČNE K 0 V E R T PLAHTE IN K0VTRE! Vsakovrstni platneni in bombažasti robci, namizni prti, tovallči, brisalke itd. Zajamčeno iz najboljše konopne preje ročno tkano domače gorenjsko platno iz Škofje-Loke za rjuhe, kakor tudi ročne in kuhinjske brisalke, namizne prte in tovaliče dolgoletne trajnostil Znano najboljše blago! Strogo solidna postrežba! orodja B POPOLNOMA KOVA ZALOGA! Fr. Leban Sorica, t Magistralna ulica štev. S. Priporoča preč. duhovščini svojo delav-ilco cerio enega orodja In cerkvenih posod svečnikov Itd., vsakovrstnih kovin v vsakem slogu po najnižjih cenah. Popravljs li prenavlja stare reči. — Blago se razpošilja franko. — „CENTRALNA POSOJILNICA** REeiscFjovftnA zadruga z omejeno Zfl\?eZO OH v GORICI m XKXXXXXXXXXXXXX30CXXXXXXXXXXXKX Lekarna Cristofoletti v Gorici na Travnku. Traklno (ltokflievo Jetrao olje. Posebno aredatro proti praalm bo-letnim la aplolal teleaal alabontl. Ir.Trna ateklealca te ir a olj* ravnomene barve po K i’40, bele barve K t. Trnklao ftrlraaato Jetrno olje. Raba tega olja je sosebno priporočljiva otrokom in dečkom, ki so nervozni in nežne narave. TrNkino Jt*triii> uljt* ae /.elezoim Judecem. S ten, oljem le oidritljo > kratkem farni ■ (»toToitjo kontne bolatni, tleini otroki, folie, malokrrooil itd. ========= Cen» ene bit-hkniee je 1 krono 40 vinarji't Opomba. Olje, katerega aaroAam dlrektao It .Norvefflje, prelile a« redao v mojem kem. laboraterja prrdno ne napolnijo ateklealre. Zato tsmoren Jamiltl »tvojim 6S. odjemalrem vlede člatote la stalne | iponobnontl ta zdravljenje« Criutofolrttijeva pijača iz kine in železa Najboljši pripomoček pri zdravljenju i trokinim olje«. Ena steklenica stane 1 krono 60 vinarjev. obrestuje hranilne vloge po 5 °|o. Daje članom posojila na vknjižbo po 6"0, na menice po 7°u, na mesečno odplačevanje, ki znaša mesečno 2 K za vsakih 100 K. Rentni davek plačuje posojilnica sama. Zadružni urad je v lastni hiši 6orS0 GIllS. Verdi št. 32, I. nad. — Uradne ure vsak dan razun nedelj in praznikov od 8. ure zjutraj do 1. popoludne. ODBOR. Prvo primorsko avtorizirano stavbeno in hamnosešlto podjetje Alojzij Tavčar v Dutovljah okraj Sežana zaprlserženl sodni Izvedenec izvršuje vse potrebne načrte, proračune in cenitve za stavbe, vodnjake, ceste, nagrobne spomenike in druga razna monumentalna dela Cene zmerne. l/nnn unfr I/ (j D | T I dobro in trpežno zimsko bi ago, naj - e obrne zaupno do tvrdke IVANČIČ & KURINČIČ r* „1:^« Ai II Velika Izbera drobnarij za šivilje lr\ krojače. - Gorica Gosposka ulica st. II. .......... .... venka izbera deimkov. •#«* ****®«*®«»O****®**®*■*•••* «*****•—*<•***•*•* t»da>»tel| Id odgovorni urednik J V»rrpolSek v Oork Tiska.Narodna Tiskarna* v (Joridiodgov. L Lnkežif.