AndrejaPegan
UniverzanaPrimorskem,
Fakultetazamanagement
andreja.pegan@fm-kp.si
Soustvarjanjevjavnemsektorju
Prispevekopredeljujepojemsoustvarjanjekotkonceptorganizacijejav-
negasektorja(angl.co-creation)gledenasubjekte,aktivnosti,ciljeiniz-
zive.Soustvarjanjejeumeščenovširšorazpravooreformahjavnegasek-
torja. Z opredelitvijo in s povezovanjem teh pojmov članek prispeva k
lažjemurazumevanjusoustvarjanjamedtistimiposameznikiterorgani-
zacijami,kisespojmomsoustvarjanjesrečujejoprvič.Vprispevkuugo-
tavljam,da–kotparadigmajavnegasektorja–hierarhijeintrgiševedno
prednjačijopredsoustvarjanjem.Kljubštevilnimizzivomseorganizacije
vednopogostejeodločajoza soustvarjanje,karpomeni,daseustvarjajo
pogoji,kibilahkopripomoglikrazširitvisoustvarjanjakotnoveparadi-
gmejavnegasektorja.
Ključne besede: soustvarjanje, partnerstvo, javni sektor, javni manage-
ment
Co-CreationinthePublicSector
Thearticleintroducesco-creationasanorganisingprincipleforthepub-
licsector.Co-creationisgivenactors,activities,outcomesandchallenges.
Co-creation is situated in the broader debate on public sector reforms.
Bydefiningandconnectingtheseconcepts,thearticlecontributestoan
easierunderstandingofco-creationamongthoseindividualsandorgani-
zations whoencountertheconceptofco-creationforthefirsttime.The
article suggests that hierarchies and markets are still the predominant
organisingprinciplesforthepublicsector.Despitemanychallenges,or-
ganizations are increasingly choosing to adopt co-creation, which indi-
cates that moresupportiveconditionsforco-creation as the newpublic
sectorparadigmareemerging.
Keywords:co-creation,partnership,publicsector,publicmanagament
https://doi.org/10.26493/1854-4231.17.65-70
Predmetprispevkajesoustvarjanjevjavnemsek-
torju (angl. co-creation). Javni sektor je defini-
ran kot skupek organizacij, ki opravljajo javno
službo (na primer ministrstva, javna uprava, so-
cialneustanove,zdravstveneustanove,izobraže-
valneustanoveinkulturnizavodi).Soustvarjanje
vjavnemsektorjujepartnersko sodelovanje jav-
nega sektorja z družbenimi subjekti. Temelji na
predpostavki, da so viri, znanja in kompetence v
družbi različno razporejeni ter da je naloga jav-
nega sektorja povezovanje segmentov družbe za
kreativno reševanje izzivov in težav v javno do-
bro. Soustvarjanje sproža zavedanje, da so druž-
beni subjekti (posamezniki, javne organizacije,
zasebneorganizacijeinorganizacijeneprofitnega
sektorja)medsebojnoodvisni.
V akademski in strokovni literaturi se poja-
vljajoštevilnedefinicijeterrazlagesoustvarjanja,
prispevekpagaopredeljujegledenaobjavljenoli-
teraturo managementa javnega sektorja in javne
uprave. V slednji se pojem soustvarjanje pogo-
sto pojavlja skupaj s pojmi partnerstvo, (med-
sektorsko) sodelovanje, javna vrednost in inova-
cije. Članek je z opredelitvijo in s povezovanjem
teh pojmovnamenjen tistim, ki se s pojmom so-
ustvarjanjesrečujejoprvič.
Razumevanjesoustvarjanjasstraniizvajalcev
javnihstoritevinoblikovalcevjavnihpolitikjeiz-
rednega pomena, saj ga številne organizacije in
strokovnjaki razumejo kot čudežno zdravilo za
sodobne družbene izzive, kot so staranje prebi-
valstva, klimatske spremembe, prehod na nizko-
ogljičnodružboinkrhanjedržavljanskegazaupa-
njavdemokratičneinstitucije.Gledenakomplek-
snost izzivov, s katerimi se danes srečujemo, in
glede na neuspehe ustaljenih načinov dela (mo-
deli,kiponujanjerešitevodzgorajnavzgor(angl.
top-down)innaosnovitržnihmehanizmov)jepo-
management17(2022)številka2 65

AndrejaPegan |Soustvarjanjevjavnemsektorju
membno, da se tisti, ki so del javnega sektorja,
ozavestijo o nastajajočih trendih za naslavljanje
sodobnihizzivov.
Kdosoustvarja?
Državljani
Prva nejasnost v literaturi je, kdo so subjekti, s
katerimi javni sektor soustvarja. Del raziskoval-
cev meni, da je soustvarjanje proces, ki se odvija
v povezavi med državljani in različnimi organi-
zacijami javnega sektorja (Brandsen in Honingh
2018; Irvin in Stansbury 2004). Soustvarjanje je
tako opredeljeno podobno kot koncepta vključe-
vanja skupnosti (angl. community engagment)in
sodelovanja državljanov (angl. citizen participa-
tion). Primer soustvarjanja z državljani so parti-
cipativni proračuni,kisevzadnjemdesetletjuna
lokalniravni prakticirajotudivSloveniji(Fiedler
idr. 2020). Pri mehanizmu participativnega pro-
računa lokalna oblast nameni del proračuna za
predloge, ki jih podajo lokalni prebivalci, največ-
kratprekospletneaplikacije.
Lokalna raven je tista, ki je ljudem najbližje
inzatotudinajprimernejšazavključevanjedrža-
vljanov.Soustvarjanjevednopotekatudinavišjih
ravnehoblasti.VSlovenijiimamospletnoorodje
predlagam.vladi.si, kjer lahko državljani poda-
jajo svoje predloge za uveljavljanje sprememb
narazličnihpodročjihslovenskezakonodaje(Vr-
bek 2020). Na evropski ravni obstaja mehani-
zem evropske državljanske pobude za sprejema-
njenovegapredlogazakonodaje,kjerskupinadr-
žavljanovformulirapredlogzaEvropskokomisijo
(Evropska unija b.l.).Zadnji dveleti jena evrop-
skiravnipotekaltudidržavljanskiforum,kjerso
naključno izbrani državljani razpravljali o priho-
dnosti Evrope in pripravili priporočila za evrop-
skeinstitucije(Evropskakomisijab.l.).
Medsektorskoinmedorganizacijsko
sodelovanje
V literaturi so subjekti soustvarjanja opredeljeni
širšeinnisoomejenilenadržavljane.Soustvarja-
njejeopisanokotprocessodelovanjabodisimed
organizacijami javnega sektorja bodisi med or-
ganizacijami javnega sektorja in organizacijami
izzasebnegaterneprofitnegasektorja(Torfing,
Sørensen in Røiseland 2019). Slednje se je raz-
vilopredvsemvEvropiinjepodobnokonceptom,
kot so večravensko vladanje (angl. multilevel go-
vernance), mrežno vladanje (angl. network gover-
nance)insodelovalnovladanje(angl.collaborative
governance).
Oblike soustvarjanja, ki vključujejo organiza-
cije, so v literaturi poimenovane tudi kot soma-
nagement in sovladanje (ang. co-management in
co-governance) (Brandsen and Pestoff 2006). Ko-
hezijska politika je primer take oblike soustvar-
janja, saj narekuje, da se program regionalnega
razvoja oblikuje in nadzoruje v sodelovanjumed
institucijami na evropski, nacionalni, regionalni
ter lokalni ravni oblasti (vertikalno sodelovanje)
in tudi v sodelovanju s civilno družbo ter z dru-
gimi interesnimi skupinami (horizontalno sode-
lovanje).TanačindelovanjajevEvropskiunijipo-
znan kot načelo partnerstva (Evropska komisija
2014).
Kajjepredmetsoustvarjanja?
Tako kot pri vprašanju subjektov tudi pri vpra-
šanju predmeta soustvarjanja literatura ni čisto
enoznačnagledetega,alisotostoritvealitudipo-
litike, ali gre za izboljšave ali tudi za oblikovanje
novihpolitikinugotavljanjenovihpotreb.
Soustvarjanje se v literaturi pogosto pojavlja
skupaj s pojmom koprodukcija (angl. co-produc-
tion).Včasihstapojmarazumljenakotsopomen-
ki,včasihjuavtorjirazlikujejo(Voorberg,Bekkers
in Tummers 2015; Brandsen in Honingh 2018).
Koprodukcijajesodelovanje,kjerjeciljizboljšava
obstoječe storitve ali obstoječega izdelka skupaj z
uporabnikioz.stistimi,kiimajoneposredeninte-
res za storitev ali produkt (na primer, obutveno
podjetje omogoča prilagoditev obutve glede na
željo kupca). Soustvarjanje je širši pojem, saj za-
jema sodelovanje, ki presega oblikovanje že ob-
stoječih storitev/izdelkov in vključuje tudi par-
tnerje,kipritemnimajonujnoneposrednegain-
teresaalikoristi.
Zaradi raznolikosti aktivnosti in subjektov
lahkosoustvarjanjerazumemokotprocesalikon-
tinuum (Torfing, Sørensen in Røiseland 2019).
Najosnovnejša oblika soustvarjanja je opolno-
močenje posameznih uporabnikov za izboljšanje
javnih storitev, ki jih sami že uporabljajo. Druga
oblika vključuje primere, kjer državljani storitve
soustvarjajo: tako tiste, ki jih uporabljajo,kot ti-
ste, ki jih ne uporabljajo,in s tem pripomorejo k
širši javni vrednosti za skupnost(na primer pro-
stovoljstvo).Natretjiravnisoustvarjalcissvojim
znanjemprispevajokoblikovanjunovihstoritev,
programovinpolitikvsklopuomejenegadialoga,
kotsofokusneskupinealijavne razprave. Na če-
trtiravnisepartnerjisrečujejoinoblikujejonove
storitve ter tudi načrtujejo njihovo implementa-
cijo.Nanajvišjiravnijesodelovanjemedpartnerji
institucionalizirano in redno, partnerji se sreču-
66 management17(2022)številka2

AndrejaPegan |Soustvarjanjevjavnemsektorju
jejo, oblikujejo skupna pojmovanja izzivov in re-
šitev, ugotavljajo nove družbene potrebe ter so
vključenivimplementacijorešitev.
Ciljsoustvarjanja
Nedoločene opredelitve pojma soustvarjanje v
javnemsektorjupovzročajotudinekajnejasnosti
glede ciljev. V literaturi se cilji soustvarjanja na-
našajonaustvarjanjejavnevrednosti(angl.public
value creation) in družbenih inovacij (angl. social
innovation).
Ustvarjanje javne vrednosti je naloga javnega
sektorjagledenavire,skaterimi le-tarazpolaga,
in glede na cilje, ki si jih demokratična družba
zastavi ponavadi v okviru institucij predstavni-
ške demokracije (t.i. odobritveno okolje, angl.
authorising environment) (Moore 1995). Ustvar-
janje javne vrednosti je zapleten proces, ki zah-
teva,dasojavniuslužbencipodkrepljenizustre-
znimi viri (znanje, kompetence, finančna sred-
stva, oprema ipd.) ter sposobni,da politično do-
ločene cilje stvarno uresničijo. V demokratičnih
sistemihsejavnavrednostnanašatudinaproces
vrednotenja, ki ga državljani opravijo o vredno-
sti, ki jo država ustvari z javnimi storitvami in
politikami (Meynhardt 2009). Javna vrednost je
torej predmetsubjektivnega doživljanja posame-
znikov,družbenihskupinipd.
V sklopu soustvarjanja javni sektor sodeluje
z ljudmi in organizacijami pri ustvarjanju javne
vrednosti. Številni cilj oz. javno vrednost sou-
stvarjanja dojemajo že kot iniciacijo sodelova-
nja javnega sektorja z državljani (Voorberg, Be-
kkers in Tummers 2015). V tem primeru gre za
spremembevnačinuparticipacije, insicerodpa-
sivnejših oblik, kot jih predvideva predstavniški
model demokracije (volitve predstavnikov, ki so
odgovornizajavnepolitike),doaktivnejšihoblik
v sklopu participativnega in deliberativnega mo-
dela demokracije. Soustvarjanje se tako pove-
zujezdemokratičnimiinovacijami.Zaenkratšeni-
mamosistematičnegaznanjaotem,alisoustvarja-
njeprivededovečjegazaupanja ljudiv demokra-
tične institucijami, kar je eden izmed osrednjih
družbenih problemov današnjega časa (Fledde-
rus,BrandseninHoningh2014;Røiseland2022).
Javno vrednost soustvarjanja lahko oprede-
limo tudi širše od same participacije ali sodelo-
vanja.Samkonceptjavnevrednostijesicertežko
oprijemljiv in merljiv. Na osnovi pregleda litera-
turestaFaulknerinKaufman(2017)identificirala
nekaj širših elemente javne vrednosti. Organiza-
cijejavnegasektorjaustvarjajojavnovrednost,ko
uresničujejosvojeposlanstvozdoseganjemrezulta-
tov. Na primer, zavodi za zaposlovanje uresniču-
jejo svoje poslanstvo s posredovanjem delovnih
mest iskalcem zaposlitve. Uresničevanje poslan-
stva je toliko bolj javno vredno, kolikor so sto-
ritve kvalitetne (zavodi za zaposlovanje zagota-
vljajodolgoročnozaposlitev)inučinkovite(zavod
svoje storitve ponudi čim večjemu številu iskal-
cev zaposlitve). Ko organizacije javnega sektorja
svoje poslanstvo uresničujejo kvalitetno in učin-
kovito, krepijo tudi zaupanje državljanov ter utr-
jujejosvojolegitimnostoziromarazlogzaobstoj.
Kerjeciljsoustvarjanjajavnavrednost,lahkouči-
nekciljasoustvarjanjaocenimogledenato,aliso-
ustvarjanje organizacijam pri uresničevanju svo-
jega poslanstva pomaga z implementacijo kvali-
tetnejšihinučinkovitejšihstoritev.Soustvarjanje
lahko privede do postopnih izboljšav storitev in
programovaliparadikalnejespremenipogledna
izziveternjihovoreševanje.
Značilnostsoustvarjanja
Bistvena predpostavka soustvarjana je aktivna
udeležba subjektov pri oblikovanju javnih stori-
tev in politik. Subjekti niso le deležniki, ki jih je
treba informirati ali s katerimi se je treba posve-
tovati, ampak partnerji, ki so aktivno vključeni v
oblikovanje in implementacijo storitev ter poli-
tik. Partnerski odnos pomeni vzpostavitev dvo-
smerne komunikacije, kjer so predlogi in ideje
tudiupoštevani(Fung2015).Partnerstvopomeni
tudi vključevanje subjektov, ki niso nujno nepo-
sredno povezani in niso uporabniki storitve ter
politike, ki je predmetsoustvarjanja.Naloga jav-
negasektorjajetorejtudimobilizacijapartnerjev,
ki do nedavnega niso bili vključeniv oblikovanje
javnihrešitev,vendarnjihovavključitevomogoča
večjipotencialzareševanjedružbenihizzivov.
Zaradi predpostavke, da imajo subjekti so-
ustvarjanjavlogo,kipresegaposvetovanjeineno-
smerno izmenjavo informacij, se soustvarjanje
omenjakotnovoparadigmoorganizacijejavnega
sektorjainalternativoklasičnemu(odzgodajnav-
zdol, angl. top-down) ter tržnemu modelu (An-
sell in Torfing 2021). Kot vsaka nova paradigma
tudi soustvarjanje redefinira vlogo države in jav-
negasektorjavdružbi.Javnisektornisamoiz-
vajalec(poklasičnemmodelu)inponudnikstori-
tev(potržnemumodelunovegajavnegamanage-
menta),ampaktudiomogočevalec(angl.enabler),
ki ustvarja pogoje za sodelovanje partnerjev pri
izvajanju in oblikovanju javnih storitev ter poli-
tik.
Paradigme so večji družbeni premiki, sesta-
vljeniizvečsistemskihreform,kizahtevajokore-
management17(2022)številka2 67

AndrejaPegan |Soustvarjanjevjavnemsektorju
nite spremembe, kot je sprejemanje novih iden-
titet organizacij in ljudi, ki delujejo znotraj njih
(Pollitt in Bouckaert 2017). Ker so potrebne glo-
boke transformacije, je vsaka nova paradigma
najprej motnja, ki ustvari negotovost in odpor.
Zaraditegajeuveljavitevnovihparadigemdolgo-
trajenprocesreform,kiterjaprilagajanjedružbe-
nimrazmeram.
Paradigme se nikoli ne uveljavijo v popolni
obliki,ampaksespojijovžeobstoječenačinedela,
karustvarjatudikonfliktnezahteve medtistimi,
kisozaoblikovanjeinizvajanjejavnihstoritevter
politikprimarnozadolženi(VanGestel,Kuiperin
Hendrikx 2021). Na primer, v sklopu demokrati-
zacije je Slovenijavzpostavila sistem profesiona-
liziranega javnega sektorja, kjer je za odločitve
o organizaciji in implementaciji javnih storitev
zadolžena stroka (na primer učitelji, vzgojitelji,
socialnidelavci,zdravnikiipd.).Soustvarjanjepa
nadrugistranipomeni,datudiuporabnikijavnih
storitev in upravičenci javnih politik v teku svo-
jega dela pridobijo znanje, s katerim lahko pri-
pomorejo k njihovi izboljšavi ali transformaciji.
Aktivnejšovlogouporabnikalahkostrokadojema
kotizpodkopavanjeprofesionalnegaznanjainne-
potrebno vmešavanje. Soustvarjanje stroki od-
vzamepravicodopopolneavtoriteteinodločanja
oizvajanjustoritve,slednjopaspremenivpodro-
čjeskupnegaodločanja,kjerjeavtoritetadeljena.
Vpeljevanje soustvarjanja od javnih uslužbencev
takozahteva,dasprejemajonovevlogeinidenti-
teteterjihusklajujejosstarimivzorcidela.Daso
pritemuspešni,jihmorajoorganizacijeustrezno
podpreti z izobraževanjem o veščinah in znanjih
zaizvajajesoustvarjanjatersprilagoditvijodela,
kotsonačininagrajevanja,dodeljevanjevirovipd.
(glej Jukić idr. 2022). Da soustvarjanje uspe, je
treba tudi spremeniti institucionalno strukturo
inprocese,ustvaritinovenačinesprejemanjaod-
govornostiinvodenjaterustvaritiplatforme,kjer
soustvarjalci pridejo v stik (Torfing, Sørensen in
Røiseland2019).
S poudarkom na aktivni vlogi soustvarjanje
dopolnjuje reforme glede odprtosti in transpa-
rentnosti javnega sektorja, ki jih promovira pa-
radigmanovegajavnegamanagementa.Takokot
soustvarjanje je novi javni management dovze-
tnejši za implementacijo novosti in inovacij kot
klasičnimodeljavnegasektorja.Soustvarjanjepa
ni le dodatek tržnim mehanizmom, kot jih pro-
movira novijavni management; lahko je namreč
neskladno z novim javnim managementom. Z
uvajanjemkonkurenceindrugihtržnihmehaniz-
movnovijavnimanagementzaviraprocessodelo-
vanja med ponudniki javnih storitev, saj morajo
ti med seboj konkurirati za pridobivanje javnih
sredstev in koncesij (Eppel in O’Leary 2021). So-
delovanjemedponudnikivtržnemmodelujavnih
storitev torej izpodbija konkurenčno prednost
posameznih ponudnikov, kar zmanjšuje motiva-
cijozaizmenjavoinformacijinsodelovanje.
V praksi se torej reforme, ki so rezultat raz-
ličnih paradigem, včasih dopolnjujejo, včasih pa
sovkonfliktu.Uspehsoustvarjanjajeodvisenod
fleksibilnostiinznanjljudivjavnemsektorju,da
krmarijo med različnimi zahtevami. Zaradi ne-
demokratične preteklosti in želje po demokrati-
zaciji in integraciji z zahodnoevropskim prosto-
rom smov Slovenijisprejeli reforme, ki so hkrati
uvajale tako klasičen model organizacije javnega
sektorja(naprimernačelaodgovornosti,strokov-
nosti, nevtralnosti, zakonitosti) kot tržna načela
javnegasektorja(učinkovitost,uspešnost,nagra-
jevanjezauspeheipd.).Integracijav eu vsklopu
medravenskegavladanjapajedodalašezahtevo
po partnerskem načinu reševanja. Kaj omenjene
okoliščinepomenijozasprejemanjesoustvarjanja
v Sloveniji kot državi s postkomunistično tradi-
cijojavnegasektorja,jezaenkratslaboraziskano.
Družbene razmere, kjer se različne reforme ne
utrdijo, niso nujno dobra popotnica za uvajanje
novihmehanizmov,kotjesoustvarjanje,sajmed
javneuslužbencevnašajozmedo.
Izzivi
Številnestrokovneinakademskedebatesoustvar-
janje promovirajo kot rešitev za najbolj pereče
družbene izzive. Trenutne raziskave ne omogo-
čajo celovite ocene o realnem potencialu sou-
stvarjanja za izboljšanje učinkovitosti in kako-
vosti javnih storitev ter njegovem inovacijskem
potencialu. Obstajajo številni zapisi o pozitivnih
učinkih, vendar so ti povzeti glede na specifike
individualnihprimerov,karkaženapomanjkanje
primerjalnihštudij.
Promocijo pozitivnih učinkov soustvarjanja v
javnem sektorju lahko razumemo kot strategijo
za povečanje zanimanja med samimi deležniki
javnega sektorja, da v svoje organizacije vpeljejo
ta relativno nov način dela. Javni sektor deluje
v nenehnem pomanjkanju virov za uresničeva-
nje/izpolnitev vedno večjih in novonastajajočih
potreb v družb. Hkrati je v primerih neuspeha
hitro podvržen kritikam. Vse to ne ustvarja po-
gojev, ki biprej kot slejspodbujalieksperimenti-
ranjeznoviminačinidela,kotjesoustvarjanje.
Soustvarjanjesepromoviraza reševanjepere-
čih družbenih problemov, kot so klimatske spre-
68 management17(2022)številka2

AndrejaPegan |Soustvarjanjevjavnemsektorju
membe, zaupanje v institucije in staranje prebi-
valstva. Kergreza težkoobvladljiveprobleme,je
skorajdasamoumevno,dasoustvarjanjenikonč-
na rešitev, ampak le ena izmed sestavin, ki pri-
spevajokobvladovanjuizzivov.Vednovečjetudi
strokovnih in akademskih razprav, ki opozar-
jajo na temno plat soustvarjanja, ko slednje ne
ustvari želenih ciljev, privede do nezadovoljstva
alicelouničenjajavnevrednosti(Williams, Kang
in Johnson 2016; Brandsen, Steen in Verschuere
2018).
Eden izmed največjih očitkov je, da soustvar-
janje ne vključuje ustreznih mehanizmov za do-
ločanje in sprejemanje odgovornosti. Soustvar-
janje temelji na sodelovanju,kjer se ločnice med
sodelujočimipartnerjiizrazličnihdružbenihsek-
torjevlahkokarhitrozameglijoaliceloizničijo.V
takihprimerihsetežkougotavljaodgovornostiin
sprejemaukrepezaodpravljanjenapak.Nejasno-
stije manjvprimerih klasičnegamodelajavnega
sektorja, kjer organizacije odločajo ter izvajajo
storitve same in kjer so odgovornosti jasno raz-
mejene s hierarhijami. Soustvarjanje pa temeljni
na deljenem in distribuiranem vodenju, kar ote-
žujeugotavljajeodgovornosti(Torfing, Sørensen
in Røiseland 2019). Od razpršene odgovornosti
ločen problem je pojav prelaganja odgovornosti
na partnerje. Javne organizacije so podvržene
vednovečjimpritiskom za zagotavljanje kakovo-
stnih javnih storitev za vedno večje število upo-
rabnikov. V času varčevanja, ko se sredstva (ne
pa tudi pristojnosti) manjšajo, organizacije sou-
stvarjajo,daprekrijejolastneodgovornostizaiz-
vajanjestoritev.Vobehprimerihjeosrednjipro-
blem soustvarjanja oslabitev demokratičnih na-
čel, kot sta preglednost in odgovornost. Z vklju-
čevanjem vedno več deležnikov v same procese
odločanja o javnih storitvah soustvarjanje tudi
pritiska na model predstavniške demokracije in
na vlogo demokratično voljenih predstavnikov
ljudstva.
Soustvarjanje predvideva vključevanje dele-
žnikov v reševanje problemov, vendar partner-
ske organizacije niso nujno enakovredno uspo-
sobljene za sodelovanje pri soustvarjanju. V ko-
likor javni sektor ne podpre manj usposobljenih
in profesionaliziranih organizacij pri pridobiva-
nju znanj ter kapacitet za soustvarjanje, se med
partnerskimi organizacijami ustvarja neenakost
sodelovanja. Namesto izenačitev razmerja moči
za enakovredno partnerstvo soustvarjanje tako
privilegirapartnerje, kisoboljprofesionalizirani
in imajo več kapacitet. Močnejši partnerji lahko
prevladajonadtistimi,kiimajomanjveščinzaso-
delovanje. Slednji so tako lahko marginalizirani,
saj pri soustvarjanju zasedajo manj pomembno
vlogo.Podobnoveljatudivprimerusoustvarjanja
zdržavljani,kjerimajoformalnoizobraženiposa-
meznikiveč samozavesti in občutkapomembno-
sti, dalahko prispevajo,kotposameznikiiz mar-
ginaliziranihdružbenihskupin.
Zaključek
Današnjo družbo zaznamujejo številni komplek-
sniinmedsebojpovezaniizzivi.Nitiklasičniniti
tržnimodelurejanjajavnegasektorjanistazado-
stno učinkovita pri soočanju s sodobnimi izzivi.
Oba modela imata težave pri vzpostavljanju so-
delovanjameddružbenimisubjekti.Klasičnimo-
delseosredotočanahierarhično vodenjeodzgo-
raj navzdol, kjer ima javni sektor popolno avto-
riteto pri oblikovanju in izvajanju storitev. Tržni
model inovacije sicer spodbuja v večji meri kot
klasični,vendarzuvajanjemkonkurencemedraz-
ličnimiizvajalcistoritvenespodbujasodelovanja
medrazličnimideležniki.
Soustvarjanje ponuja nov koncept dela, ki te-
melji na partnerstvu, sodelovanju in ustvarjanju
javnevrednosti.Zdanašnjegazornegakotasezdi,
dasoustvarjanjeniinstitucionaliziranaoblikade-
lovanja javnega sektorja, ki bi bila sprejeta kot
vsakdanji način dela. Hierarhija in trg še vedno
prednjačita pred njim. Obstajajo pa številni pri-
meri,tudivSloveniji,kjerseorganizacijeodločajo
zasoustvarjanje,karpomeni,daseustvarjajopo-
goji, ki bi lahko pripomogli k razširitvi soustvar-
janjakotnoveparadigmejavnegasektorja.
Literatura
Ansell,C.,inJ.Torfing,.2021. PublicGovernanceasCo-
Creation: A Strategy for Revitalizing the Public Sec-
tor and Rejuvenating Democracy. Cambridge: Cam-
bridgeUniversityPress.
Brandsen,H.,inM.Honingh.2018.»DefinitionsofCo-
Production and Co-Creation.« V Co-Productionand
Co-Creation:EngagingCitizensinPublicServices,ure-
dili T. Brandsen, T. Steen in B. Verschuere, 9–17.
London:Routledge.
Brandsen, T., in V. Pestoff. 2006. »Co-Production, the
Third Sector and the Delivery of Public Services:
AnIntroduction.« PublicManagementReview8(4):
493–501.
Brandsen, T., T. Steen in B. Verschuere. 2018. »The
Dark Side of Co-Creation and Co-Production.« V
Co-ProductionandCo-Creation:EngagingCitizensin
Public Services, uredili T. Brandsen, T. Steen in B.
Verschuere,284–294.London:Routledge.
Eppel,E.,inR.O’Leary.2021. RetrofittingCollaboration
intotheNewPublicManagement:EvidencefromNew
management17(2022)številka2 69

AndrejaPegan |Soustvarjanjevjavnemsektorju
Zealand; Elements in Public and Nonprofit Admini-
stration.Cambridge:CambridgeUniversityPress.
Evropska komisija. 2014.Evropski kodeks dobre prakse
zapartnerstvovokviruevropskihstrukturnihskladov.
Luksemburg:UradzapublikacijeEvropskeunije.
———.B.l.»KonferencaoprihodnostiEvrope.«
https://commission.europa.eu/strategy-and-policy
/priorities-2019-2024/new-push-european
-democracy/conference-future-europe_sl.
Evropska unija. B.l. Evropska državljanska pobuda.
https://europa.eu/citizens-initiative/_sl.
Faulkner, N., in S. Kaufman. 2017. »Avoiding Theo-
retical Stagnation: A Systematic Review and Fra-
mework for Measuring Public Value.« Australian
JournalofPublicAdministration77(1):69–86.
Fiedler,K.,D.Ložar,M.PrimcinK.Babič.2020.Partici-
pativni proracčun: stanje v Sloveniji; poročilo in smer-
nicezarazvoj.UredilaK.Babič.Maribor:Združenje
Centeralternativneinavtonomneprodukcije,soci-
alno podjetje, Društvo Gibanje za dostojno delo in
socialnodružbo,DruštvoOrganizacijazaparticipa-
torno družbo in Zavod za podporo civilnodružbe-
nihiniciativinmultikulturnosodelovanjePekarna
Magdalenskemreže.
Fledderus,J.,T.BrandseninM.Honingh.2014.»Re-
storingTrustThroughtheCo-ProductionofPublic
Services: A Theoretical Elaboration.«Public Mana-
gementReview16(3):424–443.
Fung, A. 2015. »Putting the Public back into Gover-
nance:The Challengesof Citizen Participation and
Its Future.« Public Administration Review 75 (4):
513–522.
Irvin, R. A., in J. Stansbury. 2004. »Citizen Participa-
tion in Decision Making: Is It Worth the Effort?«
PublicAdministrationReview64(1):55–65.
Jukić,T.,I.Pluchinotta,R.HržicainS.Vrbek.2022.
»OrganizationalMaturityforCo-Creation:Towards
a Multi-Attribute Decision Support Model for Pu-
blicOrganizations.«GovernmentInformationQuar-
terly39(1):101623.
Meynhardt, T. 2009. »Public Value inside: What Is Pu-
blicValueCreation?«InternationalJournalofPublic
Administration32(3–4):192–219.
Moore, M. H. 1995. CreatingPublicValue:StrategicMa-
nagementinGovernment. Cambridge, ma: Harvard
UniversityPress.
Pollitt,C.,inG.Bouckaert.2017.PublicManagementRe-
form:AComparativeAnalysis–IntotheAgeofAuste-
rity.Oxford:OxfordUniversityPress.
Røiseland, A. 2022. »Co-Creating Democratic Legiti-
macy:PotentialsandPitfalls.«Administration&So-
ciety54(8):1493–1515.
Torfing, J., E. Sørensen in A. Røiseland. 2019. »Trans-
forming the Public Sector into an Arena for Co-
Creation:Barriers,Drivers,Benefits,andWaysfor-
ward.«Administration&Society51(5):795–825.
VanGestel,N.,M.KuiperinW.Hendrikx.2019.»Chan-
ged Roles and Strategies of Professionals in the
(Co)Production of Public Services.« Administrative
Sciences9(3):59.
Voorberg,W.H.,V .J.BekkersinL.G.Tummers.2015.
»A Systematic Review of Co-Creation and Co-Pro-
duction:EmbarkingontheSocialInnovationJour-
ney.«PublicManagementReview17(9):1333–1357.
Vrbek,S.2020.»ReportontheDigitalInnovationPrac-
tice Mysuggestion.gov.si (Predlagam.vladi.si).« V
Co-Production and Co-Governance: Strategic Mana-
gement,PublicValue,andCo-CreationintheRenewal
of Public Agencies across Europe, uredila B. Regal in
E.Ferlie,276–311.http://cogov.eu/wp-content
/uploads/2020/10/D2-3.pdf.
Williams,B.N.,S.C.KanginJ.Johnson.2016.»(Co)-
Contamination astheDarkSideofCo-Production:
Public Value Failures in Co-Production Processes.«
PublicManagementReview18(5):692-717.
70 management17(2022)številka2