588 Komaj je napoči l nov dan, se je napotil navzgor in premišljeval, kaj vse bo dejal gospe s srebrnimi zakladi. V mislih je že menil, da je bogat mož. Lepo planino je hotel pri­ dobiti zase, nato pa odpotovati v Erinško dolino, tam kupiti lepo čredo in hoditi na velike pomladanske in jesenske sejme, nato pa se vračati s težko mošnjo na Brigermarkt. Ko je prišel do plošč, še ni bilo poldne in je moral počakati , dokler ni večerno sonce ožarilo zahoda. Oddaljil se je od nenavadnega kraja, hodil po planinskih pašni!\ih in se hotel zvečer vrniti; tedaj bo grofica že sedela na mizi in ga morebiti pričakovala. Ko je sonce zatonilo, se je obrnil in se v skokih čez skalnate sesutine približal kraju, kjer je bil včeraj uzrl plemenito gospo. Tokrat je hotel vztrajati. Toda plošče so bile prazne, ničesar ni videl razen s sivim mahom obraslih skalnih klad, ki so že od vekomaj ležale tam okrog. Iz globine je slišal klenkanje pasoče se črede, tukaj pa se ni nič zganilo. Sonce je zašlo za gorami in iz Ronske doline se je razprezala noč. l