„Spoštujemo vaše vzore”
Delegacija Komunistične partije Italije v Krškem
Tovarno celuloze in papirja Djuro Salaj v Krškem je minuli četrtek obiskala delegacija italijanske Komunistične partije — komiteja za Furlanijo in Julijsko krajino. Ogledu tovarne je sledil razgovor z vodstvom podjetja, s predstavniki samoupravnih organov, zveze komunistov in sindikata te delovne organizacije.
Gostom so predstavili tovarno in njene 'zmogljivosti, .delovanje samo-tkpravnih organov, odnose med tozdi, vlogo in organiziranost zveze
urn	občine
SVOJ občinski zaTi! ^	spojin na parti-
1947	26.	novembra
J.-.	niočno belogardi-
iu Postojanko na Suhor-P^o^^ovanje bo zeno s praznovanjem zmage nad P^znovđnjem tri-dn^^ce graditve nove nih	novih	družbe-
ba	^ones je podo-
^e/e	občine in vse
rtiovfi	povsem spre-
^ovirnp'	zgradili
^dohr, - ^o^ovode, ceste, ](Qf. ..^Jše domove in drugo, ?.^SOča boljše in berite v
menik	sliki: spo-
Akem	na metli-
TROJE
ODLIKOVANJ
komunistov v podjetju. Pogovor je potekal v prisrčnem vzdušju. ' f^ed odhodom so poudartli, kako pomembno je spoznavanje med dvema narodoma, zlasti pa prijateljski stiki z narodom, ki je žc ustvaril ideale, za katere se oni šele borijo. Dejali so, da z velikim spoštovanjem gledajo na našo stvarnost, v kateri vidijo številne vzore. Izrazili so zadovoljstvo nad podpisom sporazuma, ki sta ga pred kratkim podpisali Jugoslavija in Italija. Prepričani so tudi, da bo sodelovanja med dvema ' takima organizacijama kot sta Zveza komunistov Jugoslavije in Komunistična partija Italije, samo koristilo interesom delavskega razreda in krepilo prijateljstvo dveh narodov, ki ju druži veliko skupnih interesov.
J. TEPPEV
Delegacijo italijanskih komunistov iz Fuilanije in Julijske krajine pozdravljajo v Krškem pr^stavniki tovarne, (Očinske sKupščine in jedrske elektrarne v izgradnji. Delegacijo je spremljal sekretar izvršnega komiteja predsedstva CK ZKS Franc Šetinc. (Foto: J. Teppey)
••ali	so	se v Sevnici se-
®^esnih	samoupravnih
zaradi usklaje-Whodiji-^, fu^nčnih načrtov za
‘ princip za skup-j r^onsicih	^arstva postavljen po
n ^	glede na kraj za-
k	®*™pnosti	sploh	ni bi-
na dol	ker	se iz občine
5''cev. D drugam skoraj tisoč de-reniihr*!	neizdelan	si-
bi 8^
u P^ipra^- *	interesne skupno-
pL. ^ *ned letofejim polet-*«erejnih:^*^'^niki samoupravnih ^ S® dogovorili ^Sajiip i ^tivnosti, ki naj ustali v Za	načrte	skup^
A ^^Pravi	Gradivo	bo
^’*'bra	del^cijami od 6.
bi to * J®	2^decembra, ko
in	skupščine teh skupni'’*^ n!i	skupščina. 29. de-
^^orov	podpis družbenih
Ofv, Kako bo š ^•“IDARNOSTJO?
29 vsakogar ”22!?^jski list«
Na proslavi v TVD Partizan, ki je bila na predvečer praznika občine Sevnica 11. novembra je predsednik občinske skup.ščine Valentin Dvojmoč izročil trem občanom sevniške občine visoka državna odlikovanja, s katerimi jih je odlikoval predsednik republike Josip Broz-Tito. Red republike s srebrnim veJicem je prejel Maks Bilc iz Sevnice, red republike z bronastim vencem
V pa Božo Stojs iz Sevnice in Alojz Udovč iz MalkovQ3.	.
Kočevje doma
Prvi pristanek na Japonskem kupljene ladje - v Izoli
Kočevje je prva izmed treh slovenskih ladij, kupljenih to leto na daljnem Japonskem, ki je zarezala valove domačega morja. Kapitan Danijel Groznik je v nedeljo nasmejan sprejemal številne goste, med katerimi so bili tudi podpredsednik IS Zvone Dragan in številčno dobro zastopano Kočevje. Posadka je dobila nekaj dni dopusta, že v tem tednu pa se bo ladja iz Izole, kjer je bila privezana, odpravila na poslej tradicionalni linijski poti proti Zahodni Afriki.
Enaindvajset let stara piranska Splošna plovba ima zdaj ladjevje s skupno 352.000 tonami nosilnosti. Pod slovensko zastavo plove danes 24 ladij: nikbli doslej jih ni plulo toliko! Predstavniki Kočevja so na ladjo z enakim imenom prinesli številna darila, med katerimi so bile tudi lovske trofeje: Kapitanu so obljubili, da bo ladja dobila tudi medveda, ki naj bi 30 mornarjev in vse druge, ki se bodo povzpeli na njen krov, spominjal na roške gozdove. Medveda so žc ustrelili, vendar še ni prepariran. Pravijo, da ga bodo posadki izročili, ko bo Kočevje drugič priplulo v domače morje.
Zaplet v razpravi o združitvi
Komunisti Svita in Donita bodo zagovarjali združitev s 1. januarjem, komunisti Melamina pa zahtevali prej še odpravo nejasnosti, ki pa jih tudi v Kočevju ne bi smelo več biti
Akcija za združevanje delovnih organizacij Donit Medvode, Melamin Kočevje in Svit Kamnik ter za ustanavljanje tozdov naj poteka naprej po začrtanem programu, to so sklenili na sobotnem sestanku vseh komunistov teh treh delovnih organizacij, kije bil v Dolenji vasi pri Ribnici.
Analiza o združevanju in razprava na sestanku sta pokazala, da bi bila
združitev koristna, ker so že zdaj vse tri delovne organizacije tehnološko
Prvič, odkar so jo junija letos kupili na Japonskem, je ladja Kočevje piranske Splošne plovbe pristala v domačih vodah. Z 8600 konjskimi močmi in 16.562 tonami nosilnosti bo plula na liniji proti zahodni Afriki. Kočevje bo vozilo hlodovino in siplji ve-tovore.
Sodobna cesta do Broda
Posodobljena cesta Livold—Brod — Dograjena bazen in telovadnica v Kočevju
in gospodarsko povezane. Dopolnjujejo se predvsem v „vertikalni smeri”, se^)ravi od proizvodnje surovin, polizdelkov in končnih izdelkov. Združitev bi omogočila" skladnejši razvoj, načrtovanje, boljšo organizacijo in racionalizacijo proizvodnje.
Na sestanku so bih komunisti kočevskega Melamina proti „hitri“ združitvi, ki naj bi jo izvedli z novim letom. Poudarjali so, da so za združitev, vendar se tako na hitro ne da vse dobro presoditi. Prednosti združitve so v analizi premalo očitne, pripravljena analiza pa je po njihovem mnenju „zbir želja, ki niti niso usklajene**.
Komunisti Donita, Svita in Poli-kema pa so nasprotno trdih, da je bilo informiranja pri njih dovolj in da oni z združitvijo ne bodo odlašali.
Končno so sklenili, da se z akcijo za združitev nadaljuje in da se bosta Svit' in Donit združila, to možnost pa puščajo odprto tudi Melaminu. Zahtevam Melamina so ugodiU le v toliko, da bodo vsa skupna telesa delala še naprej in izpopolnjevala pograme v luči pripomb sestanka. V desetih .dneh bo skupna sm sekretarjev osnovnih organizacij ZK, občinskih vodstev ZK in medobčinskega sveta ZK ljubljana, na kateri bodo skušali uskladiti staUšča desetdnevne razprave.
J. PRIMC
Natanko čez teden dni, 27. novembra ob 10. uri, bodo svečano odprli posodobljeno cesto Uvold-Brod na Kolpi. Otvoritev bo v Petrini, se pravi na začetku ceste, gledano s hrvatske smeri. To je hkrati tudi najdaljši asfaltni cestni odsek v kočevski občini.
\
Istega dne ob 19. uri bo v Šeško-vem domu v Kočevju proslava, posvečena mednarodnem letu žena in dnevu republike. Na njej bodo zaslužnim ženam, podelili priznanj or, razen tega pa bo podeljenih sc več drugih odlikovanj in priznanj. Na svečanosti bo govorila predsednica družbeno-po lit ič nega zbora občinske skupščine Kočevje Zalka Kocjan.
Razen tega pa je 27. novembra popoldne predvidena še otvoritev novega plavalnega bazena in telovadnice v Kočevju. Te dni pospešeno delajo, da bi bilo do tega dne vse gotovo.
CEFARIN-
REPUBLIŠKI
PRVAK
Prejšnji teden so se na Bledu zbrali najboljši igralci goja iz Slovenije in se pomerili na uradnem republiškem prvenstvu. Med tekmovalci iz Maribora, l^jubljane, Kranja in Bleda sta nastopila tudi dva Novomeščana: Čefarin in Horvat. Medtem ko je Horvat po nepotrebnem izgubil nekaj partij, je med 18 udeleženci najbolje igral Čefarin, ki je postal republiški prvak za letošnje leto. Horvat se je uvrstil na enajsto mesto.
DRAGOTINE KMALU DOMA?
Številne Novomeščane in Dolenjce zanima, kdaj bodo iz Ravenne Dolenjskemu muzeju vrnili 99 predmetov iz znamenite, evropsko in svetovno znane zbirke izkopanin iz ilirskih grobov na Znančevih 'njivah. Zvedeli smo, da je. v Italijo odpotoval kustos Dolenjskega muzeja Tone Knez, ki bo preveril, v kakšnem stanju so dragoceni arheološki predmeti, ki sta jih 21. julija letos iz Dolenjskega muzeja po naročilu še neznanega „mecena“ ukradla dva Italijana. Bržkone se bo Knez v Italiji pogovarjal tudi o načinutin datumu vrnitve zbirke.
NOV KLUB DOLENJSKIH ŠTUDENTOV
Klub dolenjskih študentov, ki študirajo v Mariboru, je bil ustanovljen ob koncu preteklega študijskega leta, drugo leto svojega dela M je začel z redno skupščino 28. oktobra, na kateri so ^udenti sprejeli program dela na kulturnem, športnem, social-no-ekonomskem In političnem področju. Razveseljiv je podatek, da je okoli 30 odst. vseh študentov KDŠ v Mariboru članov ZK. Klub je tudi eden redkih med podobnimi klubi ki imajo organizacijo usklajeno z novim statutom ZSSM in sklepi seminarja Pokrajinskih klubov Slovenije na Golteh. Člani Kluba dolenjskih študentov, v Mariboru se zavedajo nujnosti povezovanja z mladino iz matičnih občin in kolegi, ki študirajo v Ljub^ani,
MARIJA JAKUEVIC
Po otvoritvi razstave svojih del v Auli slovenici v Celovcu je mojster Božidar Jakac rad ' ustregel številnim obiskovalcem s podpisom v katalog.
USPEŠNI GASILCI ^
v gospodarskem poslopju Jožeta Marolta, kmeta iz Dolnjih Podpo-Ijan, je pred kratkim izbruhnil požar. Iz neznani^ vzroka se je vnela žagovina, ki jo je prejšnjega dne pripeljal iz ribniške ^e Inlesa in jo je nameraval uporabiti kot nastilj za ži-vinQ.
Zagovina je začela goreti zjutraj okoli 6.30. Koje Jože Marolt opazil dim in ugotovil, da sam ne bo mogel preprečiti požara, je poklical na pomoč gasilce iz gasilsk^a društva Ve-
like Poljane. Čeprav je bila nede^, so bili gasilci zek> uspešni.
Doienjsl(i večer v Celovcu
V Auli Slovenici so odprli Jakčevo razstavo in brali dela šestih sodobnih pesnikov iz Dolenjske — Doživetje za koroške Slovence
Petkova otvoritev razstave grafik Božidarja Jakca in literarni večer dolenjskih pesnikov v celovški Auli slovenici sta bila po mnenju prirediteljev in občinstva za koroške Slovence kulturni dogodek prvorazrednega pomena.
V dvorani, ki je prestala ,4a*st“ v prvih mesecih tega leta, se je tokrat zbralo blizu ^o obiskovalcev, pretežno predstavniki kultur* nega in političnega življenja koroških Slovencev, mladina in drugi ljubitelji umetnosti.
k)vcu in Dolenjski kulturni festival v Kostanjevici - je govoril prof. Jože Sk-ufca. Recitacije je ob khvirju spremljal pianist Andrej Jarc.
Sm L	pesnikov	s predstavniki koroških Slovencev v Celovcu je bilo prisrčno. Od leve:
•	*■’ Dular, Janez Kolenc (stoji), Andrej Kokot (tajnik Slovenske prosvetne zveze v
f Ul dr. Mirt Zwitter, upravitelj Aule slovenicae. (Foto: Ivan Zoran)
O mojstru palete in akademiku J^kcu je govoril dr. Luc Mena še. „Jakčevo delo je silno spoštovan« vsega vidnega in doživljen^: drobnega in velikega, obrazov in pokra-Bn, gbsbene vznesenosti in čtove-Scega trpljenja. Slikar jih vidi plemenito čbte in nedvomno pomenljive v njihovi enloatnosti in sploino-sti,“ je med drugim dejal predavatelj.
Po otvoritvi razstave so dramski igralci Miha Bak)h, Kristijan Muck in Neža Simčič brali pesniška deh Vladimira Bajca, Jožeta Dulam, Avgusta Gregorčiča, Janeza Kolenca, Lada Smrekarja in Ivana Zorana. O tradicionalnih kulturnih vezeh Dolenjske in stovenskc Koroške - pk)d t^ je bil tudi ta literarni večer, ki sta ga skupaj pripravila Slovenska prosvetna zveza v Ce-
Po deževnem vremenu v začetku tedna se je v sredini tedna vreme nekoliko ustalilo. V drugi polovici tedna so sprva možne še manjše padavine, nato pa bo suho in hladno vreme.
tedenski
mozaik
Maroški kralj Hasan II je moral dokončno preklicati svoj nenavadni ,,zeleni pohod “ na tako imenovano Špansko Saharo, toda vse kaže, da je vendarle nekaj dosegel. Podrobnosti sicer še niso znane, toda po pogajanjih med španskimi, mavre-tanskimi in maroškimi predstavniki sodeč, so se te tri dežele dogovorile, da se bo Španija dokončno umaknila in prepustila ozemlje drugima dvema - v zameno pa bo lahko še naprej izkoriščala del izredno bogatih ležišč fosfata. Toda to ni povšeči Alžiriji, ki se že vseskozi (in po mnenju večine tudi upravičeno) zavzema za to, da bi dobilo okoli 60.000, večinoma nomadskih, prebivalcev tega sicer puščavskega ozemlja na zahodnem koncu Afrike priložnost, da se izreče za neodvisnost . . . preteklost (kolonialne sile) se ne da kar tako izbrisati ...
Medtem pa so prišli na dan podatki o strahovitem terorju, ki ga izvaja v Čilu vojaška jun ta. Združeni narodi so namreč objavili podrobnosti o množičnem nasilju, mučenju in ubijanju tistih Čilencev, ki se ne strinjajo z junto - in ti predstavljajo večino prebivalstva. Komisija za človekove pravice Združenih narodov (ki se sicer zaradi prepovedi generala Pinocheta ni smela pogovarjati s Čilenci v Čilu, saj so ji prepovedali vstop v to deželo) je qbjavila naravnost grozljive podrobnosti o posilstvih in mučenjih, med katerimi, na primer, niso bila redka tudi taka: ženskam so v spolovila potiskali žive pajke. To sporočilo je po svetu izzvalo samo še nove proteste in obsodbe čilskega režima, toda za zdaj ostaja v tej nekoč svobodni deželi vse po starem. No, čisto vse ne. Nekaj je venomer novega: cene, ki vrtoglavo skačejo, kar je posledica najhujše inflacije na svetu - odkar je čilska jun ta prevzela oblast, so zabeležili že 2700-odstotno inflacijo . .. žalostni rekordi. ..
Kar zadeva inflacijo pa so v sosednji Argentini le malo na boljšem: tam je namreč letos doslej 270-od-kje se bo usta-
inflacija stotna. . vila.. . ?
Koliko divjadi gojiti?
Novosti, ki jih prinaša nov lovski zakon
Razprave, kakšen naj bo nov lovski zakon, so sprožile vsa nerešena vprašanja o škodi, ki jo povzroča divjad na poljih in v gozdovih. Nekateri celo sprašujejo, koga ščititi bolj, divjad ali kmetovalce. Resne razprave pa kažejo, da je oba treba zaščititi enako. Tako dopolnjujejo tudi osnutek novega zakona, ki bo veijetno sprejet v prihodnjih mesecih.
Ali je gojitev divjadi moč uskladiti s kmetijstvom? Povedati je treba, da je to celo nujno. Kakšna bi bila narava, če bi pokončali vso divjad? Kako torej uskladiti? Na pomembni seji v Ljubljani je zastopnik lovcev povedal nekako takole: divjadi naj bo toliko, da ne bo delala več škode, kot je lovci lahko plačajo. Po novem zakonu naj ne bi določali na splošno, koliko posamezne vrste divjadi naj se goji na 100 ha, kot se dela zdaj, ampak naj bo za odstrel divjadi odločilna škoda, ki jo bo delala. ■
Kmetovalci nezaupljivo opozarjajo, da divjad ne dela škode lovcem, ampak njim, o odstrelu pa odločajo lovci. Prav tu je treba kmetovalce zavarovati. Najprej tako, da bodo občinske skupščine potrjevale usklajene gospodarske načrte kmetijstva, gozdarstva in lovstva. Če naj bi pridelali več živil, divjad ne bo smela delati veliko škode.
Kmetijstvo bo zavarovano tudi tako, da bodo lovske družine moral,e povrniti vso škodo, ki jo naredi divjad. Ne bo smelo biti več izgovorov, da lovci nimajo dovolj denarja, ker je škode več kot njihovih dohodkov.
Lovske družine se bodo morale povezati v območne zveze, ki bodo tudi jamčile za plačilo škode. C c te ne bodo imele dovolj denarja, bo morala dodati še republiška lovska zveza. Rok za ocenitev škode pa se podaljša na 6 mesecev, da se lovci z zavlačevanjem ne bodo mogli izmuzniti, kot se je doslej pogosto zgodilo.
Zakon se bo že lepo bral, če bo tak, pravijo nezaupljivi kmetovalci - a kdo jim bo jamčil, da bodo našli svojo pravico?
Tudi to naj bi uredil zakon in dodatni predpisi. Ustrezni predlogi so že dani. Lovske družine naj določijo lovce, ki bodo sprejemali prijave o škodi, in o tem obveste kmetovalce. Če bodo lovci površni ali ne bodo hoteli povrniti dejanske škode, naj ustrezen občinski organ sprejema prijave kmetovalcev tudi na krajevnih uradih, da kmetom ne bo treba na oddaljeno občino. V komisiji za cenitev škode naj bodo tri nepristranske osebe. Kdor se s cenitvijo ne bo strinjal, sc bo lahko pritožil. Do 2000 din škode se bo urejalo na občini in le za večje zneske na sodišču.
BOSTON — Ameriška Obalna straža je prisilila poljsko ladjo „Humbak“, da je zaplula v bostoj1*, pristanišče. Kapitana so obtožili, daje poljska ladja lovila ribe znotraj 12-miljskega pasu. Toda »J*: niso prejeli znotraj ameriških ozemeljskih voda, marveč okrog 20 milj pred ameriško obalo. An*1® trdijo, da se je ladja prej umaknila iz ozemeljskih voda, pnedno jo je uspela zajeti oborožena la J Obalne straže. Poljska ladja je skoraj 100 metrov dolga in sodi med največje ribiške ladje. Na s ,,Humbak“ v bostonskem pristanišču. (Telefoto: UPI)
Kaže, da bo zakon dober. Od kmetovalcev pa bo odvisno, ali bodo. lovce naučili reda. Zastopnik lovcev je povedal, da mora biti vsaka prijavljena škoda pošteno ocenjena in plačana. Kjer* se bodo lovci izmikali, bodo kmetovalci morali biti vztrajnejši. Nekateri lovci bodo morda poskušali še tako, kot so delali doslej. .Vztrajnim lastnikom zemljišč pa ne bodo mogli dolgo kratiti njihovih pravic. Pri tem ne bo šlo le za plačilo škode, ampak bodo lovci zmanjšali tudi število divjadi, če se jim bo zdelo, da je prijavljene škode preveč.
JOŽE PETEK
IZ ZADNJEGA PAVLIHE
— Veste, si ne morem nič pomagati: za hlev lahko dobim kredit, za stanovanjsko hišo pa ne.
— Saj je prav: v hiši tako ni nič primernega za zakol!
tedenski notranjepolitični pregled - tedenski notranjepolitični pregled
O tem, kako pomembna je za naše gospodarstvo pot povezav, kakor jih nakazuje ustava v qjcviru združenega dela, smo v zadnjem času že večkrat govorili - prav sedaj pa posvečamo tem integracijskim procesom še posebno pozornost. Razumljivo, zakaj: mnoge gospodarske težave in konkretne 'pomanjkljivosti nas opozarjajo na to, da je nujno poglobiti samoupravno delovanje združenega dela, ena od teh poglobitev pa je prav integracijska povezava posameznih (večjih) OZD, seveda tam, kjer je to zares upravičeno.
Prejšnji teden je o teh vprašanjih poglobljeno razpravljal republiški aktiv najvidnejših predstavnikov družbenopolitičnega in gospodarskega življenja Slovenije - pod predsedstvom Franceta Popita je na CK ZKS tekla razprava o integracijskih procesih v slovenskem gospodarstvu. Konkretno se je razprava sukala okrog vprašanj gjede združitve (že dalj časa zamišljene) naših dveh najpomembnejših proizvajalcev elektronske in elektrotehnične industrije v— Iskre in Gorenja — in pa okrog izvajanja novih ustavnih odnosov znotraj SOZD Slovenijales.
V razpravi je z nekaterimi tehtnimi vsebinskimi opredelitvami sodeloval tudi član predsedstva SFRJ in ZKJ Edvard Kardelj, ki je posebej poudaril, da je temeljno vodilo vsakršnega povezovanja v združenem delu dohodek. Konkretno — če povzamemo njegove besede: temeljno vprašanje ob integracijah potemtakem ni organizacijske narave; spodbuda za to je ustvarjanje donodka, ki ga pa lahko uspešneje dosegamo z določenimi organizacijskimi oblikami.
Ko je govoril o tem, da zno Iskre in Gorenja ter drugih OZD še obs1 j i prevelike temeljne organizacije združene*,« dela (kar tam utemeljujejo z „bojaznijo“, češ c’i bi se sicer preveč drobile te organizacije združenega dela v premajhne enote), je
Pomembnost
gospodarskih
povezav
vržene svojim lastnim interesom, prav to pa je poglavitna ovira za uresničitev začetih integracijskih procesov.
Res pa je, je še dejal Kardelj, da povezovanja ni mogoče — niti ni ustavno pravilno -posameznim organizacijam predpisovati. Ustava je začrtala več oblik združevanja dela in samoupravna odločitev mora začrtati v vsaki delovni organizaciji tisto pot, ki je najustreznejša.
Oskrba mest in industrijskih središč s kmetijskimi prehrambenimi izdelki je bila prejšnji teden tudi tema, ki je dobila najširši odmev bodisi po republikah (pri nas je o njej razpravljal republiški komite za trg in cene) bodisi na zvezni ravni. V skupščini SFRJ je bilo o teh vprašanjih izčrpno posvetovanje, ki ga je organiziral izvršni-komite CK ZKJ. Temeljna ugotovitev je, da se v večini'mest in industrijskih središč soočamo z neredno in ne dovolj organizirano'oskrbo: posameznih živil včasih ni dovolj, včasih pa so tudi neustrezne kvalitete. Tudi cene rastejo brez opravičila, kar seveda neugodno vpliva na življenjsko raven ljudi.
Poudarili so, da je treba čimprej prelomiti z dosedanjimi klasičnimi kupoprodajnimi odnosi, na katerih še vedno temelji oskrba s kmetijsko prehrambenimi artikli. Stane Dolanc, ki je sodeloval v tej razpravi, je poudaril, da mnogi Se vedno menijo, da je za to oskrbo odgovorna izključno federacija. S samoupravnim organiziranjem in povezovanjem tudi na tem področju pa se odgovornost za oskrbo prebivalstva prenaša na vse naše družbene subjekte ter temeljne družbene celice, torej tudi na TOZD. občine, krajevne skupnosti itd. Takoj moramo začeti z uresničevanjem reprodukcijskih celot tudi na to nodročje, je poudaril Dolanc. IK in predsed-
o	CK ZKJ bosta predlagala stališča za akcijo na tem tako pomembnem področju našega življenja.
Prejšnji teden je bila seja predsedstva in izvršnega odbora republiške konference SZDL Slovenije, ki jQ bila posvečena pripravam na prihodnjo sejo RK SZDL, ko naj bi izvolili novega predsednika republiške konference. Kandidat je dosedanji predsednik RK SZDL Mitja Ribičič.
tedenski zunanjepolitični preglej]
LR Angola je razglasila ne odvisnost, toda to je bil dogo dek, ki so ga proslavljali le nj delu ozemlja nekdanje zadnjt portugalske kolonije v Afriki, u katere so se portugalski kolo nialni vojaki umaknili po okrog lo petsto letih.
Neodvisno LR Angolo sc namreč proglasili samo na ti stem ozemlju, ki ga imajo poc nadzorom sile MPLA, angolske ga osvobodilnega gibanja, ki g£ vodi Agostino Neto.
Na področjih, ki jih nadzoru jeta osvobodilni gibanji FNLA in UNITA je ostal položaj skrajno zmeden, kar velja sicer za vso Angolo. Že kmalu po proglasitvi je LR Angolo priznalo več kot dvajset držav, med njimi tudi S FR Jugoslavija.
To je precejšnja moralna pomoč za novo državo, vendar kot vse kaže sama po sebi ne bo zadostovala. UNITA in FNLA namreč ob podpori tujih belih plačancev (to so potrdili povsem verodostojni nepristranski viri) nadaljujeta z napadi na ozemlje, ki ga nadzoruje osvobodilno gibanje Agostina Neta. Ta je medtem postal predsednik republike in imenoval prvo vlado LR Angole.
Portugalci, ki so se umaknili, so zapustili za seboj precejšnjo praznino kar zadeva tehnične službe in administracijo (kar se je sicer dogajalo praviloma tudi vsem drugim novoosvobojenim državam, ki so se otresle kolonialnega jarma), toda to vsekakor ni najhujše.
Tisto, kar je pri angolski drami še posebej zaskrbljujoče je očitno vmešavanje tujih sil na eni in gjoboka nesoglasja, ki prehajajo že v sovraštvo, med tremi različnimi osvobodilnimi gibanji, na drugi strani.
To dvoje namreč grozi, da bo spremenilo Angolo v drugi Kongo, in tega si le malokao želi; Organizacija afriške enotnosti ie . doslej brez uspeha poskušala doseči spravo in zato sta ob očitnem neuspehu tudi drugih (Združenih narodov na primer) povsem na mestu mračna negotovost in zaskbljenost za nadaljnjo usodo te najmaljše države na svetu.
MPLA Augostina Neta se zavzema za socializem v notranji in neuvrščenost v zunanji politiki. Drugi dve gibanji ne opredeljujeta čisto natančno svojjih političnih pogledov, vendar pa sta vsekakor bolj desno usmerjeni in pripravljeni (kar že delata) popuščati pritisku mednarodnega kapitala, za katerega bi bflo nedvomno dovolj manevrskega prostora v Angoli, če bi le zmagalo katero od teh dveh osvobodilnih gibanj.
PARIŠKI SESTANEK
Pariški sestanek (natančneje rečeno: sestanek v poletni rezidenci francoskega predsednika v Ramboniletu) najmočnejših kapitalističnih držav sveta se je končal s kompromisnimi predlogi j^ede nadaljnjega razvoji) surovinske in energetske baze
sveta, vendar pa ni dal pop . ! ma jasnih in natančnih. P , vsem pa ne povsem spreje vih načel.	yT
Predsedniki držav ali najmočnejših industrlJ držav zahodnega sveta (p»u ponskia) so se izrekli za.s0lia s vanje z nerazvitimi, ozir0 p ro iz vaj al kam i su rovin, >n £ dobro. Toda v ozadju je o še precej negotovega in ne čenega, predvsem pa za “ ,jj. v razvoju ne povsem sp reje vega. pa je zato v prvin K ^ tarjih slišati le zadržane
Drama
Angoli
H
in napovedi, kaj bo ta ^ pomenil.
UGODNI
KOMENTAR^
Jugoslovansko-italij?1) ^ razum o rešitvi obejnin ' terih drugih vprašanj je	tjr
no predmet živahnih ko	^
jev tako italijanskega ko ^>,1
slovanskega in svetovneg ^
Prevladuje prepričanje* to primer, kako je mog ^ treba urejevati sporna vP^vt med dvema sosednima ^ ma in še posebej potrdil helsinške listine.
TELEGRAMI
BRUSELJ - Belgijski nji"'# zunanjo trgovino je izrazil da bi bilo mogoče povečati J vanski izvoz v dežele Bencik. ^
i	zdaleč niso izkoriščene	$
nosti za gospodarsko in ' industrijsko kooperacijo-	j0()
KAIRO - Egipčani so P# Izraelcev tri naftne vrelce	ugifl
Ras El Sundra na severu	U|#(
sinajske obale, od koder so	:
nili Izraelci. Ta umik je v n* poprej doseženim dogovoro Izraelom in Egiptom.	> 0
kobenhAVen -
.radi naraščajoče brezposeln (Kl selilo iz Danske' okoli 40-škili državljanov. Od3i s0. i0 sko. Letos se ji je tja odsciu^j daljnjih 8000. To je posJV" secesije in predstavlja najve^J • Dancev v tuje dežele po silo leta 1929.	^ ’
HAAG - Mednarodno s°§°vCp
Haagu je odločilo, da 'nora družba Traksion - Union l sicer prevladuje mednarodni plačati Jugoslovanskim /e. ^ji odškodnino, ker so bavili slabe in nepopolne cl<" lokomotive. Zaradi njih s> y f’ naše železnice velike zastoja metu.
^ buldozeijeva ,4opata“ na gradbišču nove
l^^vene po;staje v Lx)čni pri Novem mestu v 18. novembra, je sad samoupravnega spo-Laboda, Lekarne, Zdravstvenega l^ec krajevnih skupnosti Novo mesto in Oto->	•	Kačunajo, da bo dom zgrajen do julija 1976.
Posnetek iz strojne delavnice v semiški Iskri navidez ni nič . posebnega, a se tu dogajajo važne stvari. Po zamisli domačih strokovnjakov so že izdelali več zahtevnih strojev in prihranili precej denarja. Novatorstvo je v tem kolektivu zelo cenjeno. (Foto: Bačer)
Za kmete v gorjanskih vaseh so kostanjevi gozdovi velika dragocenost. Les je trpežen, čas mu ne more do živega, zato je vsestransko uporaben. Posnetek je izpred Švalove hiše v Kočariji, kamor so voli pravkar pripeljali les za dokončanje novega poslopja. (Foto: J. Teppey)
Za praznik metliške občine 26. novembra bodo odprli v Novoteksu — TOZD PREDILNICA Metlika novo predilnico, s katero bo ta kolektiv za 50 odst., to je za 450 ton, povečal proizvodnjo česane volnene preje. Na sliki: del skupine prm 28 REPCO predflnfli strojev. (Foto: M. Vesel)
izgube SAMO
vtovarni IMV
občinske skupšči-l7 “režicah je v ponedeljek, UrecnJA	sklical razgovor o
uu^^^anju stabilizacijskih čelniv ^ vsemi dkektorii. Na-go^odarstvo rezuitai	jih je seznanil z
'»esedh	v devetih
dohod u občini se je celotni 40	''	tem času povečal za
Valj ^totkov. Z izgubo je poslo-cin ; "'P ena delovna organiza-sldh	tovarna avtomobilih	IMV. Za nohte jim
Portu*-^ ^ Obrtno kovinskem gahlft ..7 I^obovi, v Kovinski ^ ®riji na Bizeljskem,
oservisu
Brežicah.
O _ •	•	v	v
^ejmisca
pn
Dolenjske pripombe k
•	omrtvilo sejem,
j® bilo	449 pujskov in 28
ip	starih prašičev. Last-
''^Ijali	Živah; pujski so
.Pra§A: ^ “^20 do 530 din, starejši Kupci 540 do 740 dinarjev, ^'hkrajev^^^ predvsem iz oddalje-
l>ta,	^	®boto,	15. novem-
nV. ^ rednem tedenskem tega 37prašičev, od ^jsknv *^rejših kot tri mescce.
343 po 27 din Mia 2a n	medtem ko jc
<^na 2n J niesece stare prašiče teže. ° 2 J din kilogram žive
zaradi državnega ^ seima'^ soboto, 29. novembra, ne 1 pač pa bo en dan prej.
Ni lahko načrtovati graditve stanovanj za naslednjih pet let, če v občinah ne vedo, koliko bodo lahko zidali. Na regionalnem posvetu 13. novembra v Novem mestu, kjer so govorili o izvajanju stanovanjske politike v črnomaljski, metliški, novomeški in trebanjski občini, so poudarili, da se mora stanovanjsko načrtovanje začeti že v tozdih, vsi seštevki pa naj bodo podlaga za dokončne potrebe posamezne občine. Doumeti bi morali tudi to, 4a sodijo sredstva za stanovanja tja, kjer so zbrana, ne pa da imajo izključno pravico gospodariti z njimi tako imenovane centrale.
Na posvetu je prišlo na dan, da v prihodnje ne bo denarja za šiijenje stanovanjske graditve, saj tudi gospodarstvo v ta namen ne bo moglo prispevati več. Kaže pa razmisliti, da bi prispevke od bruto osebnih dohodkov oplemenitili še s prispevki iz ostankov dohodkov. Seveda bi morali nekaj denarja zagotoviti tudi za komunalno urejanje, saj to zdaj ni urejeno.
Marsikje niso zaživeli hišni sveti, čeprav imajo za to vse (tudi zakonite) možnosti, razen gmotne. Sedanjo gmotno
Kmetijski nasveti
izvira iz podhranjenosti
fe^Pogosto se še dogaja, da pride namesto veselja v hlev ža-vu b0]3niesto zdravega teleta in njegove matere ima rejec v hle-preba ezeni kostolomnico, porodne motnje krave ali trdovratne Ži\raii • motnje telička. Živinozdravniki potem ugotavljajo, da prav £niSo kile pravilno pripravljene na porod in da je pravza-%b 6 ®^rsikaj - zamujeno. Ne pomaga več še tako pretirana treba misliti in znati prav ravnati, zlasti pa pravilno breje živaij
dobjJ^ *trave traja približno 280 dni. V tem času mora žival Ost^tj ^ov°lj dobre krme, zlasti rudninskih snovi, ki morajo razmerjih. Če ni tako, se porod običajno zavle-3	'	80	manj živahni, pojavijo pa se lahko tudi mnogo
H’* zgoraj naštete nevšečnosti. Da bi se temu izognili, je fere.Pjevati zlasti naslednje:
V0,.Ja ^*Val mora biti v zračnem, čistem hlevu, imeti mora Prostora, večkrat mora na svež zrak, saj gibanje nadvse Porod° u^*n^uje- Breja krava mora presušiti dva meseca pred presušimo jo tako, da naenkrat občutno zmanjšamo Hal„ ”rane in prenehamo molsti. Seveda je potem treba npr-— j s krepko in pravilno sestavljene 1 1 naši kmetje še zmotno mislijo, da mora biti njihova .snierjena v čas po porodu. Nasprotno: odločilen je pred-Nh n,.^as* v katerem je treba ukreniti vse, da živali ne bodo ^g jene- Vse zlo izvira iz podhranjenosti.
Plotjr Je v času brejosti trebušna votlina vse bolj „zasedena" s Ufo ostaja vse manj prostora za hrano. Zato živali ne sme-ftLi (j J^ti z malo vredno voluminozno krmo, temveč je treba ^jo h ^omači klaji pokladati tudi močna krmila. Priporo-1 ua naj bi mesec dni pred porodom dajali breji kravi vsaj po <latL 1^očne krme in 15 dkg bovisala, znanega rudninskega do-‘ Različni priboljški na dan poroda (najboljši je kuhan Hižtri°n) ne morejo nadomestiti izčrpanemu materinemu organi Snov*’ ki bi jih morali dajati že prej, v predporodnem ’Zato je to priporočilo toliko bolj dragoceno.
Inž. M. L.
Ob
>2 (1374^ - 20. novembra 1975
osnovo črpajo iz stanarin, vendar je tega denarja zelo malo. Stanarine so še vedno trd oreh, prav gotovo pa bo treba kmalu na dan s številkami, kolikšne naj bi bile v letu 1976. To je potrebno poudariti, saj je že dolgo težnja, da bi tudi na stanovanjskem področju prešli na stroškovno odmerjene cene.
5
S
I
N
1
S
Zvonimo po toči
Porazne so ocene o letošnjem pridelku vrtnin v Jugoslaviji, na podlagi katerih je zvezni izvršni svet sklenil, naj bi uvozili 30.000 ton čchvle, 55.0UU ton krompirja, 10.000 ton fižola in 1.000 ton paradižnika. Kot piše Ekonomska politika, ZIS sodi, da smo letos pridelali polovico manj krompirja, 55 odstotkov manj paradižnika, 60 odstotkov manj čebule, 35 odstotkov manj fižola.
Do še poraznejših ugotovitev pridemo z nekaterimi primerjavami. Z nameravanim uvozom, za katerega je denar žc zagotovljen in ki je nujen,, če nočemo doživeti še večjih motenj in draginje na trgu, bomo uvozili več kot pol toliko fižola, kot ga sami pridehmo, eno desetino letnega pridelka čebule - kljub velikim naravnim možnostim, ki iili imamo prav za ti dve vrtnini. Nič čudnega torej, če se je^s problemi oskrbe prebivalstva z vrt*nmami spoprijelo celo tako avtoritativno telo, kot je predsedstvo CK ZKJ, in med drugim ugotovilo, da je večina sedanjih težav — subjektivne narave.
In smo pri bistvu stvari, zaradi katerih zdaj spet ,,zvonimo po toči.“ Težave z vrtninami niso od včeraj. Splošno znano je, da je tveganje pri pridelovanju vrtnin največje v celotnem kmetijstvu in da bi morali biti tudi varnostni ukrepi najbolj dosledni. Toda bilo je povsem drugače: pridelovalci so Večinoma prepuščeni sami sebi, trgovci in posredniki jim pokažejo hrbet, če jim tako bolje kaže, pride-
lovanje pa zaostaja. V zadnjih desetih letih je pridelovanje vrtnin naraščalo komaj za slab odstotek na leto. zato je moraki priti do tako hude zaostritve.
Pričakujemo, da bodo odgovorni vendarle storili nekaj korenitega na tem področju in spodbudili domačo proizvodnjo. Le po tej poti bo mogoče trajno zajeziti krizo, ki je prav gotovo ne bomo odpravili zgolj s preganjanjem malih špckulacij prekupčevalcev z vrtninami.
M. LEGAN
Melamin drugače
Na skupnem sestanku komunistov kamniškega Svita, medvoškega Donita in kočevskega Melamina, na katerem so razpravljali o predvideni združitvi teh treh delovnih organizacij,- ni bil sprejet predtog komunistov Melamina, naj bi razpravo in sklepanje o združitvi podaljšali, ne pa združitev izpeljali že z novim letom. Melaminovci so svoj predlog utemeljevali, da so bili o analizi za združitev prekasno obveščeni, da so v analizi prikazane le želje o razvoju, ne pa dejanski načrti razvoja, da se nelateri programi „prekrivajoitd.
I
(Iz lista ,Josip Kraš“, Zagreb)
Melammovci so seveda upravičeni in tudi dolžni enakopravno sodelovati v razpravi in se po svoji presoji najpametneje odločati. Marsikatera njihova pripomba je gotovo tudi upravičena, vendar moramo kljub vsemu temu ugotoviti, da je sklep komunistov Donita in Svita verjetno popolnoma upravičen, pa čeprav nasprotuje predlogom Melamina.
Ce so komunisti Donita in Svita prepričani", da so člani njiliovih kolektivov dovolj informirani o ciljih in posledicah združitve, če so menili, da so njihovi predstavniki v glavnem uspešno sodelovali v telesih, ki so pripravljala materiale za analizo za^ združitev itd., potem je verjetno, vprašanje, če ni morda nekdo v Melaminu kriv, da tudi pri njih ni potekalo vs*e najbolje. Znano pa je
- Odnosi so najvažnejši, odnosi! Pri nas strogo testiramo vsakega novega strokovnjaka; pazimo predvsem, da nam ne bi pokvaril odnosov — če bi znal več kot drugi. . .
(Karikatura; Marjan Brcgai)
tudi, da že v preteklosti Melamin ni kazal posebnega zanimanja za združevanje v občini ali izven nje.
Ce v Melaminu še niso prepričani, da bi bila združitev koristna, je prav, da se ji začasno odrečejo; vendar imata zato oba druga kolektiva pravico, da se združita brez Melamina. Za Melamin pa ima lahko tako obnaanje hude in nepopravljive posledice.
J. PRIMC
„Glodajo” listo
Odbori na novo razvejenih slovenskih sindikatov tačas glodajo ‘ gradivo, ki sestavlja t. im. „sindikalno listo “ za prihodnje leto. Saj veste : boni za prehrano, kilometrine, dnevnice. .. Brez različnih mnenj seveda ne gre. Tako so se spotaknili ob kilometrino. Predlog je, da bi ostala takšna, kot je bila, torej poldrugi dinar na kilometer. Predlagatelj je to utemeljil z dejstvom, da se bencin ni 'podražil. Člani odbora sindi-^ kata pa so opozorili, da revija Avto izračunava kilometrino po formuli, ki je dolga tri časopisne vrstice. Opozorili so tudi na to, da so se podražili nadomestni deli in avtomobili in da bi že zato kazalo povečati kilometrino. Zdelo se je približno tako, kot da so čbni odborov sindikata uporabniki bstnega avtomobila v službene namene, sestavljalec predloga pa se vozi s službenim mercedesom ali pa z Viatorjevim mestnim avtobusom. Pri vsem tem pa sindikalna lista velja tudi za Dolenjce. AMZS je tudi za večjo kilometrino (1,56 din), a ni bila pripravljena izdelati predlog o večjih, diferenciranih nadomestilih ...
Predlog nove sindikalne liste vsebuje tudi zahtevo, naj v delovnih organizacijah, kjer je to mogoče, dobijo delavci enoten topel obrok in naj bi tam odpravili bone za prehrano. Ta zahteva oziroma predlog sta vzbudila obilo nasprotomnj pri tistih uporabnikih bonov, ki si za bone postrežejo s Šilcem močnega ali cigaretami. Privrženci tovrstnega samoupravljanja so celo mnenja, da o vsem tem, kar je zapisano v sindikalni listi, morajo odhčati delovni kolektivi, in ne sindikati. Jasno je, da ti ljudje ne prihajajo na sindikalne sestanke, kjer se o listah vsako leto vneto razpravlja. Bodi kakorkoli: vse kaže, da bo tudi letošnja sindikalna lista vzbudila veliko prerekanj, preden jo bodo potrdili. Govorjenja bojoliko, da bi kdo lahko seštel, koliko nas to stane.. .
IVAN VIDIC
snpisntM
•••
Čez dva tedna bo dokončno znan odmev m sindikalno listo 76, ki so jo ob koncu oktobra objavili slovenski sindikati. Pomen takega dokumenta je znan, saj teko letos izplačila najrazličnejših osebnih prejemkov na podlagi prav takega skupnega dogovora, kakršen je zdaj . v razpravi za prihodnje leto.
Poglejmo nekatera predlagam določila! Tako najnižji osebni dohodek v Sloveniji prihodnje leto ne bi smel biti manjši od 60-odstotnega povprečja v letu 1975. Novost je v tem, da za najvišji osebni dohodek ni omejitve, kadar je izračunan na podlagi analitične ocene delovnega mesta, meril samoupravnega sporazuma, veljavnih za posamezne dejavnosti, poslovnega uspeha debvne organizacije in podobno.
Kaj ponuja lista
Pripravnik s srednjo izobrazbo bo smel dobiti največ 70, z višjo izobrazbo 90 in z visoko izobrazbo največ 105 odstotkov republiškega povprečnega osebnega dohodka za minulo leto. Glede nočnega dela predlagajo inačice, prav tako za dohodek iz nedeljskega dela in dela na praznične dneve. Nadome-stib za čas bolezni do 30 dni naj bi ne bilo manjše od 90 odstotkov povprečnega prejemka, ki ga je delavec dobival v minulem letu. Za minulo delo pozrm sindikalna lista lestvico za dodatke v odstotkih za delovno dobo v intervalih po 5 let. Tako bi smel delavec s 5-letno delovno dobo dobiti za 1, kdor pa je presegel 15 let delovne dobe, pa za 6 odstotkov večji dohodek, obračunan od njegove mesečne osnove ali akontacije osebnega dohodka.
Največja dnevnica za 8 do ' 12-umo odsotnost bo smela biti 100, za več kot 12-urno odsotnost pa 160 din, s tem da bodo dnevnice za vse enake.	Kibmetrina	bo
1,50 din, regres za prehrano 300,din (vrednostni boni bodo izjemoma še ostali), regres za letni dopust pa v razponu 1.100 do 1.300 din. Kajpak navaja lista še obilico drugih določb, o uveljavitvi katerih se bo treba sporazumeti na sindikalni in drugih ravneh.
' 1. Z.
DOLENJSKI LIST
30 LET JEDINSTVA
V	SISKU
Le nekoliko dni po prvih volitvah v svobodni Jugoslaviji je 17. novembra 1945 izšla v Sisku prva številka JEDINSTVA, novega medobčinskega glasila SZDL. Ta ponedeljek so delavci časopisno izdajateljske in radijske ustanove JEDINSTVO slovesno počastili tridesetletnico izhajanja svojega lista, ki je medtem prerasel v tednik skupnosti občine Sisak. Za visoki jubilej so prejeli posebno priznanje družbeno-političnih organizacij občine in regije, list pa je predlagan tudi za visoko državno odlikovanje za poslanstvo in naloge, ki jih je uresničeval v Baniji, Sisku in Podravini. Na zboru delovnih ljudi so sprejeli sklep o „dnevu Jedinstva“ in o letni nagradi ustanove. Poleg številnih pozdravov organizacij in podjetij sta delavcem JEDINSTVA čestitala tudi predstavnika Karlovačkoga tednika iz Karlovca in Dolenjskega lista.
Pobude iz sindikalnih krogov
V Novoiesu so se sestali člani 10 republiškega odbora sindikata delavcev lesne industrije
in gozdarstva Slovenije
Izvršni odbor republiškega odbora sindikata delavcev lesne industrije in gozdarstva Slovenije je imel v sredo, 12. novembra, v Novoiesu v Straži 14. sejo.
Clani izvršnega odbora so pod predsedstvom Janka Goleša obravnavali gradivo za osmo sejo republiškega odbora; razpravljali so o osnutku samoupravnega sporazuma ' o življenjskih in delovnih pogojih delavcev v gozdarstvu. Ker je to vsejugoslovanski sporazum, Slovenci nanj niso impli večjih pripomb, saj so detovni in življenjski pogoji gozdarskih delavcev v Sloveniji v primerjavi z drugimi republikami dokaj dobri. Zanimiv in posnemanja vreden je v tem osnutku sporazuma 69. člen, ki pravi, da bo tozd enkrat na mesec ali najmanj štirikrat na leto omogočil delavcem ogled kulturno-zabavnih p^rireditev, ki so na programu v najbližem mestu.
Tatjana Strumbelj je pripravila izčrpno poročilo o izumiteljski dejavnosti v lesni industriji in gozdar-
stvu. Ugotovitev; kot v drugih industrijskih panogah je inventivna dejavnost tudi v lesni industriji zelo pičla. Precej krivde gre na rovaš nespodbudnega nagrajevanja racionaU-zatorjev in izumiteljev. Zato je izvršni odbor zadolžil republišld odbor, naj pripravi samoupravni sporazum o izumiteljski dejavnosti v lesni industriji in gozdarstvu. Predlagali so tudi, naj bi leto inovacij podaljša-h še v leto 1976.
Razpravljali so tudi o predtogu sindikalne liste za leto 1976 in dali na^ pripombe in predloge.
EmU Šuštar je prisotne seznanil s potekom integracijskih povezav med gozdarstvom in lesno industrijo v okviru gozdnogospodarskih območij. Iz tega poročUa je razvidno, da je čutiti željo po tesnejšem povezovanju in sodelovanju med lesarji in
gozdarji, vendar se odgovorni dejavniki pri konkretnem dogovarjanju o sodelovanju prema k) ozirajo na to, kaj pravijo neposredni proizvajalci. Razprave potekajo v preozkih krogih; da bi se tako stanje zboljato, so doslej premalo storile tudi dru^e-nopolitične organizacije, na dnevne rede svojih sej pa bi morali te probleme dati zlasti sindikati. „Ce naj SOZD zaživi, morajo biti prej urejeni zlasti dohodkovni odnosi," je poudaril Emil Šuštar in nadaljeval: „Ozke komisije na ravni posameznih individualnih poslovodnih organov ne morejo biti porok, da bodo SOZD zaživele in da se bo koncept planiranja razvijal tako, kot predvideva ustava, zato so potrebne razprave v osnovnih organizacijah sindikata."
A.	BARTELJ
Do direktorja kar po domače
Poučen primer izbire direktorja v sevniškem kmetijskem kombinatu je obravnavalo sodišče združenega dela
Se ena AVTOBUSNA
14. novembra dopoldne se je pri Jelovcu osebni avto zaletel v avtobus, ki je vozil na progi Sevnica-Krško. Avtobus je vozil Anton Urbančič iz Leskovca pri Sevnici, ki mu je v ovinku pripeljal naproti avtomobilist Ivan Lindič iz Šentjanža. Ta je pred srečanjem zaviral, a ga ie zanesk) naravnost v avtobus, materialne škode je za 20.000 dinarjev.
V	delovnih organizacijah še marsikaj urejajo mimo predpisov, ki so jih sami sprejeli, oziroma naj bi jih bili tudi sami sestavljali. S(^išča združenega dela se s primeri te vrste pogosto srečujejo, zlasti tam, kjer so delovni kolektivi kadrovsko šibki. Za Posavje je poučen nedavni [Hrimer izbire direktorja v sev-nišcem kmetijskem kombinatu, ko je zaradi nepravilne odločitve moralo posredovati sodišče združenega dela.
BRUXELLES 1974 AMSTERDAM 1975 POZNATE OKUS PIVA MED PIVI ? HP TALIŠ
IzSla je zbirka Prešernove družbe za leto 1975.
Cena broširani zbirki je 70 din Cena vezani zbirki je 100 din
Naročite jo lahko v vseh knjigarnah in v upravi Prešernove družbe, Ljubljana, Borsetova 27.
BIVSi ALKOHOLIKI 0GR02AJ0 „AKTIVNE" ALKOHOLIKE
Takšnega nekdanjega alkoholika, ki je trezen, se normalno obnaša in pridno dela, daje okolje za vzor vsem tistim, ki imajo probleme zaradi alkohola, torej ki so alkoholiki. 2ene alkoholikov v svojih obupnih poskusih, da bi svoje može pripravile do zdravljenja, omenjajo soseda, ki se je že zdravil zaradi alkoholizma in je sedaj urejen. Na podoben način pritiskajo na alkoholika tudi v službi
Pravzaprav šele urejeni in rehabilitirani nekdanji alkoholiki prebudijo pri svojcih „aktivnih" alkoholikov realno upanje, da je alkoholika sploh možno zdraviti Dokler nismo poznali rehabilitiranih alkoholikov (pojem zdravljeni alkohohk je na Slovenskem star šele šest let), alkoholikov praviloma sploh niso pošiljali na zdravljenje, razen če se je kakšnemu „zmešalotorej če se je alkoholizem zakompliciral s katero
psihiatrično komplikacijo (alkoholni bledež, alkoholna halucinoza, bolezenska ljubosumnost itd.). Ko se je psihiatrična komplikacija alkoholizma pomirila, so ga odpustili (samega alkoholizma seveda sploh niso zdravili), da je telesno in dušev-
*	no okrepljen lahko pil naprej. Tradicionalne psihiatrične institucije še danes na takšen način ,,zdravijo“ alkoholike.
V	tistih časih sc za alkoholike ni nihče brigal. V poznejših obdobjih svojega propadanja pa so polnili hiralnice, kaznilnice in psihiatrične azile. Tam so čakali na svoj žalostni konec.
Rehabilitirani alkohoUki, organizirani v klubih, pa s svojim obstojem spreminjajo družbeno zavest o alkoholu in alkoholizmu in ustvarjajo upanje, da jc alkohohke možno zdraviti. En sam zdravljeni alkoholik v vasi, stanovanjskem bloku ali delovni enoti vpliva na spremembo miselnosti o alkoholizmu bolj učinkovito kot predavanja, pbkati ipd.
Torej so urejeni bivši alkoholiki nevarni „aktivnim" alkoholikom.
Delovna organizacija je objavila pravilen razpis za prosto delovno mesto direktorja. Prijavila sta se dva kandidata iz kolektiva, inž. Cimperškova in Niko Pečnik. Svet delegatov je izbral tovariša Pečnika in ukrepal mimo statuta kombinata, v katerem je natančno zapisano, kak* šno izobrazbo mora ime ti-direktor. Ukrepal je tudi mimo občinskega dogovora o kadrovski pohtiki, po katerem se lahko spregleda samo ena stopnja izobrazbe. Potemtakem je ta kriterij za izobrazbo odločilen in ima prednost pred vsemi drugimi. Sodišče združenega dela v Brežicah je v tem primeru razveljavilo odločitev v kmetijskem kombinatu, zato bodo morali ponoviti postopek za izbiro direktorja.
J.T.
IZVRSNIKI v FARI
v Fari ob Kolpi je bila 14. novembra razširjena seja izvršnega sveta občinske skupščine Kočevje, na kateri so med drugim razpravljali o razvoju krajevnih skupnosti Vas-Fara in Banja loka. Seje so se udeležili še člani svetov obeh KS, družbeno-političnih'organizacij, ITAS Kočevje in Združenj KG P. Ugotovili so, da so resne možnosti, da bi dobilo to območje kovtaski obrat, s čimer so soglašali tudi domačini, čeprav so nekateri gostje opozarjali tudi, da kovin: ski obrat na tem območju verjetno ne bi bil najbolj primeren. Več o tej zanimivi razpravi bomo še poročali.
MUDILO SE JE V NESREČO
17.	novembra popoldne je bil pri Straži blizu Šentruperta l^ambol, ki se je končal z avema razbitima avtomobiloma. Njuna lastnika imata za 15.000 din škode. Franc Erjavec iz Polja je vozil proti Trebnjemu, zaradi prehitre vožnje pa ga je v nepreglednem ovinku zaneslo ravno takrat, ko je naproti pripeljala z avtom Anka Popit z Mirne. Trčenje je bilo neizogibno, k sreči pa vsaj ni bilo poškodb.	^
ZAHVALA
Ob prerani in boleči izgubi našega dragega in nepozabnega moža, očeta, sina, brata in strica
JANEZA BALKOVCA
gostilničarja iz Malega Nerajca
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so nam v tako težkem trenutku stali ob strani in nam pomagali. Enako se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste ga v tako velikem številu spremili na zadnji poti in darovali vence in cvetje. Hvala sodelavcem, uslužbencem rudnika Kanižarica in krajevni skupnosti Dramtuš za podarjene vence in Jožetu Perku za poslovilne besede. Hvala tudi župniku in pevcem za opravljeni cerkveni obred. Vsem še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči: žena Ana, sin Andrej in hčeika Tatjanca, oče in mama ter sestri Majda in Kristina z družinama
Ne smemo namreč pozabiti, da alkoholik vsakega, ki ga na kakršenkoli način ogroža pri zadovoljevanju njegove odvisnosti od alkohola, doživlja kot svojega sovražnika.
„AKTIVNI''ALKOHOLIKI POSKUŠAJO „ODPADNIKE" ZVABITI MEDSE
Ko postanejo alkohohki moteči in težavni, so prisiljeni neprestano poslušati svoje žene in nadrejene v službi, naj se gredo zdravit. Za vzor pa jim dajejo že zdravljene in urejene alkoholike. Zaradi tega poskušajo „aktivni" alkoholiki svojega „odpadnika" - zdravljenega alkoholika, največkrat seveda po podzavestnih mclianizmih, čimprej spraviti spet v svoje vrste, torej k pitju. Svoj namen posku&jo uresnfciti na različne načine. Eni ob ponujanju pijače pravijo, da en kozarček ni še nobenemu škodil, drugi pa potrkavajo na njegovo - že itak načeto »samozavest -češ kakšna šleVa pa si, da se bojiš žene in si ga ne upaš dati'malo na zob. So pa tudi takšni alkoholiki, ki zdravljenega alkoliQlika posku&ijo spet spraviti med pivsko bratovščino na ta način, da mu skrivoma v kavo ali sadni sok vlijejo alkoholne pya-če.
Pri nekdanjem alkoholiku je usoden prvi kozarec alkohola. Odvisnost od alkohola se na;nrcč z zdravljenjem samo pomiri in spravi v latentno, speče stanje. S prvim požirkom alkohola pa sc odvisnost prebudi s takšno silo, da sc noben bivši
alkoholik, ki je spet poskusil alkohol, ne more upreti. Prej ali slej zabrede v še hujše stanje, kot je bil pred zdravljenjem.
Ko tako ‘ ,,aktivni" alkohohki vrnejo zdravljenima alkoholika spet v svoje vrste, se znebijo neprijetnega zgleda. Ženi in drugim, ki jih nagovarjajo k zdravljenju, običajno odvrnejo; Saj se ne splača, saj vidiš, da tudi pri sosedovem 1'rancetu ni zaleglo! Tako alkoholik svoje „preganjalce" razoroži. Ko takšnega v ordinaciji vprašamo, če se je morda pripravljen iti zdravit v bolnišnico, nam običajno zabrusi v obraz: „Ne, sc ne splača, saj tisti, ki so se tam zdravili, pijejo zdaj še bolj kot prej!"
Res pa je, da ,,aktivnim alkoholikom uspe spraviti v' recklivo samo tistega zdravljenca, katerega nismo uspeli dovolj osvostiti in mu pomagati, da sc aktivno vključi v dolgoletna prizadevanja za svojo vsestransko reliabilitacijo.
P0L02AJ ZDRAVLJENEGA ALKOHOLIKA
V	NAŠI DRU2BI
Ko že govorimo o nevarnostih, ki pretijo tistemu, ki se poslavlja od alkohola in si ustvarja izhodišče za vračanje v družbo, moramo prikazati poglavitne okoliščine, ki oprede-Ijujcjo položaj nekdanjega alkoholika v naš družbi.
V	prejšnjih družbenih sistemih ni bilo možnosti, da hi ljudi iz obrobne populacije človeške družbe (sem
Stane Dolanc
Trgovina se izmuzne tveganju
Eden od osnovnih problemov je po mojem mnenju v tein, da bi morali tveganje, kije, upoštevaje specifičnost proizvodnje kmetijskih pridelkov, pogosto zelo veliko, prevzeti vsi, ki sodelujejo v reprodukcijskem procesu na tem področju ekonomike. Pri nas pa je doslej prevzel tveganje skoraj zgolj proizvajalec. .Trgovina se je večinoma izmuznila. Mislim, da je to' vendarle eno od najbolj bistvenih vprašanj v tem procesu reprodukcije. To posvetovanje bo imelo velik odmev i uspeh pri naših ljudeh, mi, tovariši, pa moramo odgovoriti» na nekaj vprašanj. Zakaj je na primer cena sadja in zelenjave v prodaji na drobno nekajkrat višja od proizvodne cene, zakaj stane kilogram mesa pri živonorejcu toliko in toliko, pri trgovcu pa nekajkrat več? Odgovorimo na to vprašaj® odkrito in jasno. Ne trdim, da tudi v proizvodnji ni j mov. Resnica pa je, da premalo pridemjemo tako sadja ko zelenjave in drugega. In res je, da ne moremo biti zadovo^m niti s strukturo proizvodnje. Vse to je posledica tega, nimamo reprodukcijskih celot, ker premalo vemo, kaj d pravzaprav radi v prihodnje. Vendar so v trgovini proble^ najhujši. Danes se bojujemo proti prekupčevalcem. bomo tak pojav izkoreninili in kaj bomo imeli potlej-drugi plati namreč naš družbeni sektor še ni pripravljen.
!:l
ZAHVALA
Ob mnogo prerani in boleči izgubi našega ljubka moža, atka m sina
LADIJA FERKOUA
se iskreno cem, ki so ga
Zavinek 10 pri Škocjanu
zahvaljujmo vsem sorodnikom, prijateljem in
 , ^ ga obiskali doma in ga spremili na zadnji poti,^ ^
darovali vence in cvetje. Iskreno se zahvaljujemo dr. Metki Novakovi in dr. Željku Ostojiču ter drugemu Scemu osebju novomeške bolnice, KZ faka Novo mesto, . valnici KZ Škocjan, OS Škocjan in župniku za opravljeni
Žalujoči: žena Tončka, hčerka Mira, sinova Ladi Darko, mama in drugo sorodstvo
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega očeta in starca očeta
FRANCA NOVAKA
iz Stranj pri Dobrniču
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in ste pokojnika v tako velikem številu premih na zadnji * g provali vence in cvetje. Posebna zahvala organizacijam iz Trebi^ga in Dobrniča, gasilskim društvom, sindikatom čarjev, ObS Trebnje, Občinskega sodišča Kamnik, Zavodu M « tistiko SRS, delavcem oddelka za ljudsko obrambo in oddel^ notranje zadeve Trebnje, osnovni soli Dobrnič, sosedom y ^ njem in Stranjah, govornikoma za poslovilna govora Prijatelju Ža|cu, pevcem z Mirne, trebanjski godbi in Jerneju Jožetu Piškurju ter Antonu Livku za pomoč pri organiz® J pogreba. Posebna zahvala vsem, W so nam ustno ali pisni® izrazili sožalje.
Žalujoči: hčerki Ančka in Milka, sinovi Stane, Fran**’ Lado in Dolfe z družinami
M
spadajo kriminalci, alkoholiki duševni bolniki itd.) vsestransko, predvsem pa družbeno rehabilitrali. Na Zahodu še danes priznavajo, pa tudi dejstva tako govorijo, da kapitalistična družba ni sposobna izvesti množične rehabilitacije ljudi iz obrobne populacije človeška družbe. Skrbjjo pač, da ta plast družbe hira, ne da bi motila pri tem ostale.
Izkušnje pri rehabilitaciji naših alkoholikov v zadnjih letih kažejo, da bhko v samoupravnem socializmu prvič v zgodovini človeštva množično rehabilitiramo alkohohke, pa verjetno tudi-druge ljudi iz „obrobne populacije". Seveda obstajajo hudi odpori v vseh strukturah, v psihiatriji, v gospodarstvu, pa tudi v politiki Odpori proti uveljavljanju naprednih izhodišč pa so tudi na drugih področjih družbenega življenja. Ponekod so celo takcf hudi, da se moramo ponovno boriti, da spet uveljavimo načela, ki smo jih uveljavili že med NOB in v povojni graditvi
IZKUŠNJE PRI DRU2BENI REHABILITACIJI ALKOHOLIKOV PRI NAS
- v zadnjih štirih letih smo usta-noviU okoli 130 klubov in skupin zdravljenih alkoholikov, tako da so skoraj vse občine sprejele rehabilitacijo alkoholikov kot obliko medicinske in družbene dejavnosti
- Zdravljenemu alkoholiku, ki se normalno obna& in pridno dela, povsod pomagajo pri njegovi reha-
bilitacyi. Seveda pa mora jtIlit^' zdravljenja vsak marsikaj Vsekakor ne more priča spevov samo zato, ker se J
- Ustavno načelo, vrednotimo le na osnovi r jijuj* njegov^a dela, se še Med*®'" pri zdravljenih alkoholikih' jt ko alkoholika pred 2;dravlje razumljivih razlogov odn premeščajo na nižja ali ga morajo včasih celo o ^ jn pa zdravljenega alkoholika J' mu, če seveda s svojim služi hitro, včasih še pr® * magajo do višjega delovn^^ in boljših prejemkov.
- Med zdravljenimi alkohf\ so dosegli vidne rezultate P rehabilitaciji, je čedalje ve gatov v raznih samoupravo nih.	.	.yo,	*
- Opažamo zanimivo	'
je rehabilitirani zdravljeni a	pfi-	3
deležen precejšnje pozo^os	. jji	^
znanja za svojo treznost,	{
socializirano obnašanje.	^
ga celo povehčujejo zaradi tr mislijo, da je junak, ker	j
guje in abstinira. Ljudje "J u^jiK* še ne vedo, da zdravljeni al*^ lahkoto abstinira, če si	^
za svojo rehabilitacijo. pa prenaša tisti ki se ni & iii ‘ , vedno odreči alkoholu ab	|
odločil, da se bo spre treznih alkoholikov pa so	pin«!*'	!
družinah kot v delovnih *.	j* , j
Njihova poglavitna tesnoba, nesproščenost,	\
pasivnost. Vsi takšni -^i, Pravočasno, dokler so še tr®	|
lahko pomagamo samo tako>
E stran ste napisali sami!— To stran ste napisali sami!— To stran ste napisali sami!
SREČANJE
UCEIMCEVZ
UMETNIKOMA
ob 30. obletnici novitve OZN, je obiskal Belo j^ino gledališki igralec Boris se oglasil tudi na naS Čič	® Silvestrom Mihel-
P*''Pravila krajši kulturni Krar	besedah	je
odlomke iz cin-Žut»	ter Prešernove in
lam KM?	pesmi. Posebno sta
bUi všeč Prešernovi „Zdra-dnv »Povodni mož“ ter to	niisli;	„Jaz, bratje,
tirani domovino ...“ Reci-elek^A'*^ Mihelčič spremljal z obeh	*^nioniko. Nastop
^eL	je	učence pre-
za-
‘^'«0 v sffv ^ poredko pri-jinja	z umetniki, smo
da bi n,	zaploskali z željo,
^‘^‘nasšekdaj^kala.
Člani lit( krožka 00
Odisejada zaradi slušnega aparata
„Včasih, ko je bila potreba, sem bil dober, zdaj pa sem odpisan."
Ko smo po drugi svetovni vojni prišli iz deportacije nazaj v Francijo, kjer smo delali že pred vojno, so nas tam že čakali jugoslovanski predstavniki. Povedali so nam, kako je Jugoslavija porušena in da potrebuje ljudi in material, da bo zacelila rane.
Poudarili so, da imajo doma do- ro trgovino naj grem, da bom dobil
star papir za NOV PRAPOR
^*^pvne šole „Jurij Dal-zbiraii ^ške^ smo že večkrat izicupiA , papir. Nazadnje smo I*anora	za	nakup	novega
akcSoL^'^ba OZN. V zbiralno ^	učenci	od 1.
H' ■	vsak	je prinesel
vi^ih razredov smo Vrata	krške ulice in trkali na
odvažal;	'fantje	so z vozički
fcli. i^aif^P^ ^ zbiralno mesto pri *amo	^	PO^"	kamion
tero	papirja-	Marsika-
»kriii rt .	ah	knjigo smo
'»stne	j® prebrali doma. To-
se	so	zanimive,
dela tiiH-navadimo skupnega ^^ati D	med	seboj,
Hadobi	trojno	korist: tovar-
Se Eneh;;	denar,	ljudje pa
papirja, ki po nem polni police.
JADRANKA ZUPAN in ^	Marija	hlastan
osnovna šola Krško '■ Op.o'’°^CEN
°BISK V TOVARNI
R
^benku« razreda smo pred važno fotanio odločitvijo: izbrati si ^li	poklica.	Da bi spo-
Igledaii poklicev, smo si fantje pšlcj ^‘ce in pisarne v se-wrie onJ.’ nam je vodstvo,to-Ž^dji ndH	^“di	pogovore z
pnili boeat ^ obiska smo se »daj Vem ] ' ?a mnoga spoznanja. §dgovorn°’ j*^ vsako delo lepo in smo vsem, ki °janu J ^.oJTiogočili, posebno pa '^deliah tov^	vodil	po
Člani literarnega krožka COS Semič
volj takih, ki nič nimajo in nič ne znajo, in da želijo take, ki kaj imajo in kaj znajo. Med temi predstavniki so bili tudi štirje Slovenci: Močilni-kar in Anton Rupnik sta bila na predstavništvu v Parizu, Zidar in Poženel pa pri nas v Metzu. Spominjam se še Anke Matič, ki nam je dve uri nepretrgoma govorila o porušeni domovini in nas pozivala, naj pridemo pomagat izpolniti petletni plan. „Jugoslavija bo prišla na zeleno vejo, razcvetela se bo, imeli bomo najboljše plače in pokojnine. Tudi vi ne boste pozabljeni, če se udeležite obnove domovine," je govorila Matičeva. Ta govor je marsikoga pretresel in tudi jaz sem se odločil, da grem pomagat domovini.
Ž.al pa moram danes reči, da sem bil kasneje marsikje prikrajšan. Zlasti pri pokojnini so me ogulili, kolikor so le mogli. Ne bom opisoval, kaj vse sc mi je pripetilo v 28 letih, omejil se bom le na en dogodek iz letomjega leta.
Ker sem oglu šel, mi je bil potreben slušni aparat. Zdravnik me je napotil v Ljubljano, zdravnik mi je napisal recept in mi povedal, v kate-
aparat. Svetovali so mi tudi, naj naredim prošnjo na socialno zavaro-
KJE SO CESTARJI?
Ko potujemo po makadamskih cestah v občini Kočevje, se upravičeno sprašujemo, kam so šli cestarji. Ceste so zelo slabe, cestarjev pa ni^er. Jarki so zasuti s kamenjem (,,šodrom“), cestišče pa je brez njega. Jarki so suhi, po rebrastih in zgrbančenih cestiščih pa v deževnih dneh teče voda.
Tudi od Broda na Kolpi proti Osilnici ni cestišče nič boljše. Ustavili smo se v Bosljivi Loki, kjer sta nam tovariša Slavko Ferbežar in Zvonko Lenac povedala, da je Cestno podjetje že pred tremi meseci nekam odpeljalo vse cestarje. Cestar Jože Poje, ki mu niso verjeli, daje bolan, pa je umrl.
Žačelo je deževati. Kmalu bo s'fte-žilo, ceste pa so slabe. Šoferji bodo neupravičeno kleli cestarje. Vsaj del negodovanja bi zaslužilo Cestno podjetje in njegovi odgovorn^^u^e-
Dveh malic v CSŠ ne bo!
Malica v črnomaljskem dijaškem domu ni enolična
Pojasniti moramo vest „Preveč enolično“ v „Črnomaljskem drobir-ju“ iz 46. številke Dolenjskega lista:
Gimnazija Črnomelj je v sklopu Centra srednjih šol, za malico dijakov CSS pa skrbi kuhinja dijaškega doma. Malica stane 2,50 din, v to ceno pa ni vračunana samo margarina, marmelada (ki je bila v tem šolskem letu na jedilniku le enkrat!) ali pašteta, temveč tudi slanina, salama, sir, hrenovke in sadje. Prišteti je treba tudi kruh. sladkor in limone ter enkrat na' teden mleko, kavo ali kakav. Od cene 2,50 din nima dijaški dom niti pare zaslužka, posluje izključno na podlagi ekonomske cene svojih storitev in od 'OS Črnomelj ne dobiva nobene dotacije.
Enako malico prejema celotno osebje dijaškega doma in polovica učnega osebja v CSS, ki ima lastne dohodke in si laže privošči malico tudi v mlečni restavraciji. Pripombe padajo samo s strani posameznih dijakov, od katerih jih nekaj še omenjenega zneska nc plača brez opomina
Malico v mlečni restavraciji si lahko privoščijo le dijaki staršev z „globljim žepom“, saj velja 12 din na dan, sendvič pa je tamkaj dražji od malice v dijaškem domu. Vsak dan sendvič - ali ni to enolično? Za malico v mlečni restavraciji je treba na mesec odšteti 264 din, v dijaškem domu pa le 55 din.
Ob navedenih mesečnih zneskih za malico naj pripomnimo samo še to, da bi tudi v dijaškem domu bile lahko bogatejše malice, če bi bila cena taka kot v mlečni restavraciji. Toda godrnjači ne pomislijo na tovariše, ki takega zneska nc bi premogli. Naš zavod pa nc bo nudil dveh malic: ene za revnejše in druge za bogatejše dijake. Bodo godrnjači že .spoznali, kaj je enakost in da življenje ni lahko; če ne prej, pa potem, ko ne bodo več živeli od žuljev star.šev, ki v mladosti niso godrnjali nad kosom suhega kruha.
TANJA VIDOVIČ predsednik delovne skupnosti dijaškega doma Črnomelj
	
■■•••■•••■■•••■■■•M
YA
- TOZD BELA KRAJINA
°j'nii enotami:
" POTNIŠKI PROMET
^ Tovorni promet " gostinstvo avtoservis
jn^^V^uje čestitkam za praznik metliške občine priporoča svoje storitve.
Obmoa.^ nase gostinske obrate na bele krajine, potujte z NASIMI •N zaupajte nam prevoz tovora
'^•^nAVlLA SVOJIH AVTOMOBILOV!
o trebanjskih bikih /II./
Poučen primer za kmetovalce, pa tudi za druge
ni GOLJUFALA ... Pod tem naslovom je v št
i-	septembra	1.1. inž. Slavko Nemanič zapisal med dru-
javno ZAHTEVO (podčrtal Š. K.) je republiška P^kcija dne 9.9. 1975 izvrSla pregled v zvezi z načinom spoštovanjem predpisov s področja odkupnih cen za Vpisnika je razvklno, da se je KZ Trebnje V CELOTI 'Hs tat ^ SPORAZUMU Živinorejske poslovne skupnosti v ^ ® Glede načina odkupa in cene po kvalitetnih raz-
„V .
?,dvp J odgovoru inž. Nemaniča ^ka “i' neresnični: l.daje re-inšpekcija opravila Jtiicg • ’>našo javno zahtevo";
namreč, da je glavni J *^etn	pregled	na	podlagi
2	•	dokumentirane	pri-
I ^tj ' res, da bi se KZ Trebnje v •^vnaia po sporazumu ŽPS
Slovenije glede načina odkupa, čeprav je to razvidno iz zapisnika, ki sta ga sestavih republiški inšpektor Janez Kregar in občinski tržni inšpektor Slavko Teran.
To svojo trditev moram dokazati.
Bralci DL so v prejšnji številki iz objavljenih izjav lahko razbrali, da se pri prevzemu in pri obračunu
oziroma ugotavljanju kvalitete mesa govedi za industrijsko predelavo SE VHDNO UPORABLJAJO PREDPISI O KVALITETI GOVEDI IN OVC ZA KLANJE, TO JE PK-E 2, NE PA DOLOČBE JUS-ECl-021, ki jih v svojem zapisniku z dne 9. 9. 1975, sestavljenem pri Stanku Gričarju, navajata republiški in občinski tržni ins-pektor. Čeprav se ta zapisnik nanaši NA NEPRAVILNOSTI PRI ODKUPU GOVl-Dl (konkretno dveh bikov: v prvem primeru gre za prikraj.^anje na teži zaradi neupoštevanih ledvic in ledvičnega k)ja, v drugem pa za prikrajšanje na teži zaradi niže obračunane teže v primerjavi z dejansko), pa inšpektorja v zapisniku navajata DOLOCBH JUS ECI fl2l, KI Si; N ANA $A JO NA Ml.SNATE PRASiCE!
vanje v Novem mestu, da bo tudi ono prispevalo del denarja za slušni aparat.
Prvič sem šel na socialno za^"lro-vanje 20. junija letos. Referentka mi je rekla, da ne morem dobiti denarne pomoči za nakup slušnega aparata, ker sem upokojenec, češ da je tak njihov pravilnik. Napotil sem se do direktorja in mu razložil, kaj želim.
Tov. direktor mi je obljubil, da bo na seji predlagal, naj mi odobrijo pomoč pri nakupu zame neobhodno potrebnega slušnega aparata. Predlog je bil res sprejet. 11. avgusta mi je referentka povedala, da bo dalo socialno pol potrebnega denarja za nakup in da je denar že nakazala v Ljubljano. Cez tri dni sem šel v Ljubljano, vendar denarja tam ni bilo. Kaj sedaj?
Trgovec mi je svetoval, naj jaz plačam polno ceno, sociatao pa naj potem meni nakaže tisti obhubljeni denar. Za aparat sem plačal 2021,15 dinarjev. 18. avgusta sem šel spet na socialno vprašat, kaj je z denarjem.
Referentka mi je zatrdila, da ga je poslala. „Morda je prišlo do zainu-de,“ sem si mislil in se 27. avgusta spet odpravil v Ljubljano. Nič! 1. septembra sem šel spet na socialno. Rekli so mi, da bom denar dobil in da naj malo potrpim. Cez dva tedna' sem spet potrlul na socialnem. Referentka mi je spet začela pripovedovati o tistem pravilniku, po Katerem za upokojence ni nič. Povedal sem ji, da je bil denar zame odobren in da ga želim dobiti. Poudaril sem tudi, da sem bil že sedemkrat pri njej pa še moja žena dvakrat. Povrh vsega pa sem že star in težko hodim in govorim.
lakrat, ko sem po Franciji pred vojno prevažal tovariše, ki jim je bilo v stari Jugoslaviji prevroče, sem bil dober, po vojni, ko je bila potrebna pomoč, tudi. Takrat sem dal tudi avto po ceni, ki so jo oni določili. Danes, ko so mladi na obksti, jaz pa star in upokojen, sem pa odpisan. Zato trdim, da so taki pravilniki krivični!
24. oktobra sem dobil nakazilo za 749,30 dinarjev, kar pa ni polovica cene, kot so mi najprej obljubili, saj Je aparat stal 2.021,15 dinarjev. Tako sem izgubil 270 dinarjev.
• Šel sem do tovariša Franca Gričarja, ki je bil z mano zelo prijazen in vljuden. Opravičil seje zaradi slabega poslovanja, a mislirri, da to ni dovolj.
FRANCGOLE Velika Bučna vas 10
KUD TRIGLAV JE GOSTOVAL V ŠENTRUPERTU
9. novembra so v šentruperškem domu kulture gostovah člani KUD Triglav iz Srednje vasi pri Bohinju. Najprej se je predstavil moški pevski zbor, ki je zapel nekaj narodnih pesmi, za njim pa so na.stopili v gorenjske narodne noše oblečeni člani folklorne .skupine, ki sta jih spremljala dva liarmonikaša in kontrabasist. 7.atem so žene ob petju narodnih pesmi obudile star običaj trenja lanu, predenja niti in zvijanja niti v klobčiče. Pozabile tudi niso, da mora imeti ena izmed njih v žepu stekleničko žganja, ki ga na koncu pridno popijejo. Ob folklornih točkah in dobri glasbi se je v marsikaterem gledalcu vzbudila želja, da bi se jim pridružil. Žal maloštevilni gledalci so uspelo prireditev gorenjskih umetnikov zapustili z lepimi občutki.
VERI Štrukelj
Šentrupert
Inšpektorja - republiškega in občinskega - dolžim, da ne poznata zadevnih predpisov in da zavajata prizadete stranke. Tej sta namreč tudi z zapisnikom zatrdila, da se tehtajo polovice TUDI BREZ LEDVIČNEGA LOJA, kar pa, kot izhaja iz izjav dipl. vet. Mikoliča in kontrolorja Jugoinspekta Kranjca -NI RES!
To pa je bilo tudi bistvo spora v prvem, prej navedenem primeru, ko so Gričarju obračunaU meso brez ledvic in ledvičnega loja.
Razen tega dolžim oba inšpektor-
f'i, da sta nalogo opravila nevestno, z navedenega zapisnika pri Gričarju namreč nikjer ni razvidno, da gre v prvem primeru za sporno zadevo pri prodaji bika z dne 10. 2. 1975, a tudi ne, da Gričar tudi na pismeno reklamacijo z dne 18. 2. 1975 v.se do 1.9. 1975 ni dobil plačane razlike v vrednosti 191,10 din. Prav tako v drugem primeru v zapisniku ni zapisanii ugotovitev, da K.Z Trebnje ni upo.števala rejčeve reklamacije že v juliju 1975, kakor tudi, da je dobropis za oškodovane zneske prejel •šele po objavi primerov v časopisju
Fanika in Jože Janežič sta v soboto v Sevnici potrdila zlato oblet-mco svojega zakona pred delegatom Jankom Rebernikom. (Foto: Železnik)
Šele na starost bolje
Janežičevi iz Zgornjih Vodal slavili zlato poroko
v soboto je bilo v sevniški ^ročni dvorani posebno slovesno: Fanika in Jože Janežič iz Zgornjih Vodal sta po 50 letih zakona potrdila zvestobo. Vse je bilo kot pri pravi poroki, še harmonikar ni manjkal, oeve-da pa pred 50 leti ni bilo filmskih kamer zetov.
Ob devetih otrok jih danes živi še osem; vsi so bili na tej slavnosti. Kot se spominja starih časov Jože Janežič, takrat ni bilo lahko preživeti. Prvih sedem let je služil pri kmetih, nato je bil pri tr^vcih, najdlje pa kot rudar v jami. „Bolj si delal manj si zaslužil,” se spominja nekdanjih krivic. Krmeljski rudnik ga je namreč v stari Jupnslavijj VTnaUi puctil
na cedilu, zato je moral v hrvaško Koprivnico, vendar je bil tudi tam kmalu odpuščen. Ponovno je poskusil v Krmelju, od tam pa je moral v jamo, če je hotel preživljati družino, v Belgijo. Kmalu je krenila za njim žena s petimi otroki. Eden od sinov je življenje med vojno v tujini opisal hudo podobno taboriščni-škemu; kruh je bil priboljšek, ki ga niso videli tudi po tri mesece. Jože je, ne da bi želel kaj posebnega reči o težavni preteklosti, zamahnil z roko; „Kdor je od današnje mladeži nezadovoljen, bi moral nekdanje tegobe okusiti le za kratek čas, čeprav tega nikomur ne privoščim! “
A. Z..
71-letna Marija, gospodinja in 794etni Jožef Staniša, upokojeni gozdni delavec, iz Zaloga sta prvič stopila pred matičarja 16. novembra 1925. „Zlati da“ pa sta ddinila 15. novembra 1975 v Novem mestu. Čestitamo!
VABILO NA OTVORITEV NOVE PEKARNE V ČRNOMLJU
Delovni ljudje in samoupravni organi Živilskega kombinata „ŽITO" Ljubljana vabijo prebivalce Bele krajine, posebnno občane Črnomlja in Metlike, da se udeležijo svečane otvoritve nove pekarne na Belokranjski cesti v Črnomlju.
Otvoritev bo v ponedeljek, 24. novembra, ob 10. uri.
in radiu, točno 2. 9. 1975. V zapisniku je zapisano, da je dobil dobropis za drugi primer v znesku
2.160,00	din, ne pa tudi, da je prejel dobropis še za prvi primer v znesku
191,10	din, in to ZA LEDVICE IN LEDVIČNI LOJ, ZA KATEREGA PA INŠPEKTORJA TRDITA, DA SE TOPLO MESO TEHTA BREZ LEDVIČNEGA LOJA!
S te plati se ne strinjam tudi z izjavo glavnera inšpektorja republiške tržne inšivkcije SRS Metoda Kovača. V njej namreč prvega primera sploh ne omenja, za drugi primer pa je mnenja, da ,,je nastala nepravilnost že odpravljena, in sicer tako, da bo premak) izplačani znesek KZ Trebnje nakazala oškodovanemu rejcu in torej ni osnove in potrebe po kakršnihkoU ukrepih in sankcijah s strani tržne inšpekcije". Ce že sprejemam mnenje ah ugotovitev inspcKcije, da je v drugem primeru ,,nastala nepravilnost na liniji klanja”, pa sc nikakor ne morem strinjati, da ni osnove in potrebe po ukrepih in sankcijah „od strani tržne inšpekcije" v primerih, ko se pri teži tople polovice ne upoštevajo
ledvice in ledvični loj in ko pri tem očitno gre za nedovoljeno prisvajanje rejčevega dohodka, kakor se je to Zgodilo v našem prvem primeru, ne glede na to, daje tudi ta nepravilnost bila odpravljena šele potem, ko je prodrla v javnost. Tem manj, ker ne gre za osamljen primer!
Po vsem zapisanem lahko ugotovim, da se KZ Trebnje glede načina odkupa ni ravnala po sporazumu Živinorejske poslovne skupnosti Stovenije. Ce je iz zapisnika tržnih inšpektorjev videti drugače, potem je to posledica tega, da sta se inšpektorja (republiški - Kregar, občinski
-	Teran) napačno sklicevala na določila JUS-ECl-021 (za prašiče) namesto na določila predpisa PK -E 2, za govedo, ki so Se vedno veljavna. Ta predpis predpisuje med drugim tehtanje žive govedi ob nakupu, člen 8. pa določa, da se v maso toplih polovic štejejo tudi ledvice in ledvični loj.
STEl-AN KUHAR RADIO LJUBUANA
Pogled na novo tovarniško halo DONITA v Veliki Loki pri Trebnjem.
TOVARNA TESNIL V VELIKI LOKI
Jutri dopokine bodo v Veliki Loki pri Trebnjem slavnostno odprli novo tovarno avtomobilskih tesnil DONIT, ki je najmodernejši obrat v okviru delovne skupnosti Donit iz Medvod. Donit ima že dolgoletno tradicijo v izdelovanju materiala TESNITA, iz katerega izdelujejo komplete avtomobilskih in drugih tesnil, in se po tej vrsti proizvodnje uvršča med največje v Evropi. Že vrsto let izvaža DONIT okoli 80 odst. svoje proizvodnje TESNITOV na najzahtevnejša tržišča po vsem svetu. Z novo tovarno v Veliki Loki želijo še povečati finalizacijo omenjenega materiala in na ta način nuditi kupcem končni izdelek.
Tovarna v trebanjski občini je hkrati velikega pomena za prebivalce industrijsko nerazvitega predela, ki so morali doslej odhajati na delo v bolj oddaljene kraje.
Ko bo tovarna v Veliki Loki dokončno opremljena, bo v njej delalo nad 200 ljudi, ki bodo na leto ustvarili za okoli 110 milijonov celotnega dohodka.
Donitovi izdelki se danes uporabljajo po vsem svetu, od Skandinavije do Avstralije, od Sovjetske zveze do Amerike. Letoj nameravajo izvoziti za 7 milijonov dolarjev in na ta način prispevati k ustvaritvi 500 milijonov dinarjev celotnega dohodka. Prizadevajo si, da bi že v bližnji prihodnosti razširili zunanjetrgovinsko poslovanje še na dežele v razvoju, kamor naj bi poleg izdelkov izvažali tudi svojo tehnologijo.
Tovarna tesnil DONIT je bila ustanovljena že leta 1946 in se je iz majhnih delavnic z nekaj desetinami zaposlenih v tridesetih letih razvila v veliko in pomembno delovno skupnost s 1.300 zaposlenimi. S svojimi izdelki je postala znana po vsem svetu.
Ker pred 30 leti ni bilo materiala za tesnila, so v Medvodah začeli izdelovati kavčuk-azbest-ne plošče iz katerih so izrezovali razna tesnila. Novembra 1950 se je začela še proizvodnja tehničnih leminatov, to je sloja-stih izolacijskih materialov na podlagi sintetičnih smol, ojačenih s papirjem, bombažem ali steklenim vlaknom. V tem obdobju je količina proizvodov znašala okoli 100 ton na leto.
Leta 1957 so v medvoškem Donitu razširili asortiment izdelkov še na novo skupino izdelkov — filtre za eksplozijske motorje. Leta 1960 je kolektiv dosegel magično mejo — 1000 ton izdelkov. Od tedaj se je obseg celotne proizvodnje iz le-Vta v leto večal, tako da je kolek-
tiv čez 10 let izdelal že 8.500 ton izdelkov. Rast proizvodnje ni ponehala in lani je 1.100-članski kolektiv izdelal 20.000 ton izdelkov in ustvaril 280 milijonov celotnega dohodka.
Proizvodni kompleks v Medvodah sestavljajo štirje proizvodni obrati ter energetski obrat s pomožnimi službami. V okviru delovne skupnosti je^še tovarna plastičnih mas in sintetičnih smol FENOLIT iz Borovnice ter PLETILNICA, tovarna žičnih in plastičnih tkanin v Sodražici.
Prvi izvoz so v Donitu zabeležili leta 1960, ko so na vzhodna tržišča izvozili za 180.000 dolarjev. Zaradi novih izdelkov in kvalitete in ker so spremljali potrebe na tržišču, so že leta 1965 dosegli velik porast izvoza. Z dobrimi poslovnimi odnosi in konkurenčnostjo se jim je posrečilo prodreti tudi na najzahtevnejša svetovna tržišča, kamor pa niso prodajali le končnih izdelkov, ampak tudi lastno tehnologijo (know-how).
Na avtomatskih stiskalnicah izdelujejo iz tesnita tesnila raznih oblik ih velikosti.,
ii
>>■	i	iJ	I
I
RAST PROIZVODNJE
-23.622 ton j
18,9%
1947 - 1960
1.076
2.173
8t-	(N	00	rs-	m	^
(O	(O	(O	(O	(O	(O
O)	O)	O)	O)	O)	O)	O)
19.453
18.821
11.592
8.502
5.502
3.899
DONIT ‘
PROIZVODNI PROGRAM: tehnični laminati; filmi za op^ j menitenje in lepljenje; večslojni elektroinstalacijski materia' elektroinstalacijski vozli; elektroinstalacijske razdeli'*' omarice; tesnilni material — IT plošče; tesnila; filt*'* , motorje z notranjim izgorevanjem in industrijski filtri; leP'^' sintetične smole; mase za stiskanje; odpreski; žične in P stične mreže.
Pripravljanje kompletov tesnil, ki jih zatem avtomatski pakirni stroj ovije v pakirno folijo.
TOVARNA ZA PRIDNE ROKE
„Tovarna še ni docela opremljena, ker nekateri dobavitelji opreme niso izpolnili dogovorjenih rokov, vendar del proizvodnje že od septembra poskusno obratuje. Zaposlitev je dobilo prvih 107 ljudi, večina so občani trebanjske občine.
Poskusno proizvodnjo smo uvedli z namenom, da bi se nov kolektiv privadil tehnološkim procesom proizvodnje, da bi delali kvalitetne izdelke in na ta način obdržali sloves izdelkov Donit. Ves čas poteka priuče-vanje in uvajanje po world factor metodi, ki zagotavlja visoko produktivnost. Ko bo tovarna v celoti opremljena, bo v njej delalo nad 200 ljudi, ki bodo predvidoma ustvarili približno 110 milijonov dinarjev celotnega dohodka na leto.
V naši delovni skupnosti nove tovarne avtomobilskih tesnil v Veliki Loki, ki je obrat TOZD DONIT Medvode, že deluje aktiv Zveze komunistov, ustanovljena je osnovna organizacija Zveze sindikatov in organizacija ZSMS. Že sedaj se pripravljamo na ustanovitev samostojne Temeljne organizacije združenega dela v okviru Donita, saj bodo po dograditvi, po dokončni opremlje-
nosti In zasedbi vseh denih delovnih mest da vse možnosti za tako orga zacijsko obliko.	..	I^j
Naložba v industnjs obrat je za območje la Temeniške doline izre ^ ga pomena, saj pomeni tek industrializacije	:g	j
dela trebanjske občine, še vedno med (jpanj razvi v Sloveniji. Hkrati se vesele prebivakii . J! krajev, ki so bili doslej znani le po kmetijski vodnji in pridnem delu si morali iskati	ljg.'
Ljubljani in drugih | ^j. nejših krajih," je poveda ril Pevec, direktor	.j
varne avtomobilskih tesn' Veliki Loki pri Trebnjef^i-
DOLENJSKI LIST
Št. 47 (1374)-20. novenibjo
brez ovinkov
Je delegatskemu sistemu v •kulturi spodletelo že na ^•"ejemnem izpitu? Novo-^eški primer, ki ga je Boris ^vnik spet obelodanil prej-[’i' teden na kulturniško-^'ndikalnem posvetu v Ko-^3njevici, kaže na to, čeprav 93 je možno razložiti tudi drugače.
2a kaj gre? Z nekaj bese-af^i povedano: za to, ker se a delegate po izvolitvi ma-OKdo zmeni. Nihče jih ni ?*^l delo, nihče jim tudi dal možnosti, da bi glob-^ spoznali tako svojo vlogo, ot tudi odgovornost, ki so prevzeli.
Posledice seveda niso zavi-Jive: skupščina kulturne ijpnosti se je posrečila šele j ^*‘®tjem sklicu, najhuje pa ‘O, da se delegati sploh ne Posvetujejo z bazo. „Tako se poudarja Savnik, je stoodstotno izglasova-to	zadeva, ne glede na
r '	P*’ed sejo kdo o njej
'"2^'5ljal ali ne."
®l krivde za tako stanje na	nedvomno	vzeti
družbenopolitične S7^^'2acije,	predvsem
L, 2K in sindikati. Zdi lo	se	je	zanje de-
tam, kjer bi se alo šele začeti — pri [l^'^^'*'an]u. To je tem-te ^	ker imajo
na	svoje	naloge
področju ne-ciiah	napisane v resolu-
5i^..' sprejetih na partijskih, sih ^	'ri drugih kongre-
kj^[^®*^®2^rTievajoči odnos do rg 1^*^® naj bi bil tudi glavni fTie^^ odstope, ki so jih liiiH-	najavili	vodilni
in kulturni skupnosti ^ bo ta namera ničena, bo to le voda na da ^	ki so prepričani,
Dara^-	v	družbi zgolj
P® nepogrešljiv
npo r vsakdanjika delov-®9a človpka
^^'oveka. , zoRAN
^LlTERARNI VEČER
HiU2iUrni klub Kočevje prireja večex n1?Vem^ra °b 19. uri Uterar-V ^očev’ k 0 v gOHnazijski dvorani JV-Na njem bodo sodelovali ^jinii •J~evnika Vladimir Kavčič, % d?ektor Založbe Borec, . urednik Ivo Zorman Venčka Žnidaršič, letošni
. --rni3«0?813^1110’ dru«i- N-e&Di* ®Cer so vabljeni vsi ljubi-Ofc >n poezije.
®yci D ‘ Un se bodo ti kulturni debili ot«	s	svojimi deli učen-
oj JjJKjVfte šole. Mednje bo prišel 0	revye	Kurirček. Jutri
“'ni n- Borec v kočevski pro-»pru ^^vne založbe „Knjigama1' jterimi w razstavo knjk, med daj. u bodo nekatere tudi napro-
^•MaSMSSftMaSOTMSM«!
Skromen začetek za knjige
Krmelj ima spet knjižnico, ki je podružnica sevniške
v vrsti prireditev, s katerimi so v sevnišfo občini izkazali čast občinskemu prazniku, je 11. novembra v Krmelju predsednik domačega delavskega prosvetnega društva Svoboda Jože Knez izročil namenu novo knjižnico. Knjižnico je usposobilo društvo
naj bil še enkrat večji, kot pa so lahko vzeli v roke. Število knjig je tudi v osrednji sevniški knjiž-
Dolenjski kulturni festival v Kostanjevici je uspešno sklenil jubilejne dvajsete {Hrireditve. Letos so se zvrstile gledali^, glasbene in likovne prireditve ter najrazličnejši recitali. Posnetek kaže nastop Akadem^^ pevsk^a zbora „Tone Tomšič" pod vodstvom dirigenta Marka Muniha pred otvoritvijo retroaktivne razstave akvarelov Franceta Slane. (Foto: Ivan Zoran)
Kulturno sodelovanje krepi bratstvo
Predstavniki zveze „Bratstvo in enotnost" so 15. novembra v Dolenjskih Toplicah okvirno začrtali program sodelovanja v prihodnjem letu
Dolgoletno spontano kulturno sodelovanje obkolpskih občin je dobilo določnejše razsežnosti pred nekaj leti, ko je nastala medobčinska kultumo-prosvetna zveza ,bratstvo in enotnost**, ki dandanes združuje že okoli petnajst belokranjskih, dolenjskih, kordunskih, obkolpskih in posavskih občin pa še Slovenski dom iz Zagreba.
Letošnja druga seja predstavnikov zvez^ bila zadnjo soboto v Dolenjskih Toplicah. Šo je za posvet o nadaljnjem sodelovanju, ki temelji na izmenjavi izkušenj, Srjenju kultur-no-umetniškega snovanja in ne nazadnje na utrjevanju bratstva in enotnosti. Udeleženci sefe, ki jo je pripravila novome9ca ZKPO, so si ogledali tudi tot^ško osnovno šolo „Baza 20“, z nelaj pesmimi pa jih je pozdravil „Sentjemejski oktet“.
Pred zvezo „Bratstvo in enotnost “ sta trenutno dve prireditvi. 13. decembra bo v Karlovcu sreča-
Dogodki beže, kamere molče
13. novembra se je v Novem mestu sestal na prvi seji odbor za filmsko dejavnost, Id deluje pri novome^ ZKPO.
Delovni program odbora obsega orpniziianje in izbor obveznih filmskih predstav za osnovne in srednje šole, izbor filmsk^ programa za fdmski abonma, orpniziranje srečanj filmskih ustvarjalcev z obiskovalci, mentorstvo v filmskih krožkih, tiskanje informacij o filmih ipd. V sodelovanju z Zavodom za kultu^ no dejavnost in Zavodom za šolstvo je letos že stekla akcija „S filmsko
Eredstavo v novo šolsko leto“, ki pa i\ ni povsem uspela zaradi težav, ki so na našem območju vzrok za počasno uveljavljanje filmske vzgoje v najširšem smislu. Na seji je odbor zaCTtal enake naloge v prihodnjem letu, kritično pa so člani spregovorili tudi o zelo pomanjkljivi domači filmski ustvarjalnosti, ki bi lahko veliko naredila pri dokumentiranju razvoia naše občine.
Odbor se je odločil, da bo v počastitev 30-letnice slovenske kinematografije organiziral sredi januarja prihodnjega leta teden slovenskega filma.
TRI ENODEJANKE
Boštanjsko prosvetno društvo Anton Dmek-Okiiki, čigar dramska skupina je minulo sezono gostovala v številnih krajih z Domnom, pripravlja za letos uprizoritev treh enodejank; gre za komedije: Gumb, Brzojav in Analfabet.
''3 ^	PIANISTKA	PRI
prvo gostovanje v Jugo-pridela znana sovjetska Smorodinova, pred-^'oskovske kkvirske krte. j® gostovala v Novem Popoij je imela dva koncerta: J'® za mladino, zvečer za L^ihi-	dan	je nastopila v
^jin^ 1 za glasbeno mladino Bele umetnica, ki je do "JJestjL^’Jcertirala v številnih večjih keijj p^yjctske zveze, na Šved-«Poj!^*^*j»kem in v Francki, ima na IVokofjeva, Kahmani-Schuberta in drugih klavirskih skladb.
Večinski
- Kul
LITERARNI iVo Sl*' “■ *^ulturno prosvetno dru-*°felc ®^®*^ski dom v Zagrebu se je v Nuiih	spominu svojih pre-
kcjj^^^lanov in prijateljev Ružc » !?*®linove in Jaroslava Sto-'U L literarnim večerom. Na njem ^tjOj;^‘CVnik Tone Potokar in pro-^ Vica Batinica najprej spre-
govorila o življenju in delu obeh pokojnikov, dramski i^alec Zlatko Onković je bral oesmi Vjekoslava Majerja in Matije Savore (v hrvaščini), nato Matija Savora svoje pesmi še v skjvenščini. Boro nivlović, Vjekoslav Majer in Dragutin Tadi-janović pa svoja dela v hrvaščini.
TRŽAŠKO GLEDAUSCE V NOVEM MESTU - Stalno slovensko gledališče iz Trsta bo 24. novembra v Novem mestu uprizorilo dramo „Dva bregova" Antona Leskovca, n’cdstava ob 16. uri bo za mladinski abonma, večerna pred-.%tava ob 19.30 pa za redni gledaliSki abonma v sezoni 197.S/76.
PEVCI ZA ASFALT — Nedavno so v okviru gasilskega slavja v Sent-k)vrencu nastopili trije pevski zbori iz trebanjske občine: šentlovrenški, gaberski in mirenski. Prispevki, zbrani na tej prireditvi, bodo za asfaltiranje dela krajevnega cesti.šča.
Veliki načrti za kratko dobo - taka je lahko sodba ob prebiranju ne prav kratkega besedila, v katerem so naštete vse pomembne naloge vzgojno-izobraževalnega po^očia v Sloveniji do konca leta 1980. Kajpak kaže takoj dodati, da so načrtovalci zelo pogumno označili mejo, ki se jim zdi v tem času dosegljiva, manj pogumno in zato manj prepričljivo, celo previdrK), pa so p>olQzali na pot, ki jo bo nujno hoditi do teh meja. fti tem so se spretno izvili napovedim, pri katerih tesneh je pričakovati najhujše ovire, kje bodo v zasedi Scile in Karibde.
Ne brez krčmarja!
apov
ničilo, si bomo Slovenci lahko zadovoljni pomeli roke. Predšolske vzgoje naj bi bilo deležnih 60.000 malčkov (zdaj le 32.000), v malo šok> bi ^slali vw otro čad, celodnevno šok) naj bi imelo 20 odstotkov osnovno-šokrev ali 43.000 v 2.000 oddeF kih, število učencev v srednjih in višjih šolah bi se povedlo za četrtino, v dijaških in študentskih domovih bi bilo še enkrat več ležišč itd. Torej gre za same take reči, pri katerih Dolenjska že dolgo sedi na republišKem repu in je ta prizadevanja nedvomno pripravljena prva pozdraviti.
Seveda pa prizadevanja niso več tako bleščeča, ko jih začne-nw gledati skozi prizmo denarnih možnosti. Pri denarju sc namreč vse začne in konča, tudi vzgoja in izobraževanje, zato laže to področje obravnavati hkrati s potrebami in apetiti drugih, pri družbi nič manj cenjcnih dejavnostih. Napovedi so sicer, naj bi se delež za izobraževanje v družbenem proizvodu povečal od sedanjih 3,99 na 4,7.5 odstotka, vendar je treba pristaviti, da to povečanje nc zajema novih naložb (investicij), da v taki stopnji ni predvidene vsote za nove učitelje in kaj. Da bi naposled ne delali računov brez krčmarja, bi kazalo že pred sprejemom srednjeročnega načrta pretehtati, kaj v njem lahko ostane in kaj mora ven.
I. ZORAN
zveza si bo prizadevala tudi v smeri izmenjave publikacij, pripravljanju medobčinskih kulturnih dnevov, širjenju kulturnih dobrin v delovne organizacije in podobno.
D. R.
a SITU
I obn
v sodelovanju s sevniškim Zavodom za prosveto in kulturo.
Obiskovalcu zaenkrat še pade v oči majhno število knjig na policah, saj jih je komaj okrog 700. Večina jih je iz nekdanje Svobodine knjižnice. Kljub temu dejstvu ne gre očitati kulturnikom premalo vneme, saj niso imeli pri delu na voljo niti vseh 30 za to namenjenih tisočakov. Ureditev prostora - med drugim so podaljšali tudi napeljavo centralne kurjave, kupili nove police, tako da na začetku spet ni bilo mogoče drugače, kot najprej posvetiti več pozornosti fttostoru za to dejavnost - je pobrala večino denarja. Kako marljivi so bili pri teh delih Krmeljčani, povedo ugotovitve strokovnjakov, na katere so se obrnili za nasvet: predračun bi
Ljudmila Bešter, prosvetna delavka in knjižničarka: ,JDoslej so si nekateri bralci lahko poiskali knjigo v Krmelju samo v šoli.**
mci komaj prešlo število 7.000. Zavod za kulturo zadnje čase -skuša ustvarjati zanimanje za knjigo med bralci tudi s pripravo srečanj s pisatelji in urami pravljic za najmlajše. V Krmelju ob tej priliki predvideni razgovor s pisateljem Tonetom Svetino je zaradi ustvarjalčeve bolezni odpadel.
A. Ž.
nje harmonikarskih in tamburaških orkestrov, 20. decembra pa bo Črnomelj gostil deset pevskih zborov. Pevska revija bo posvečena dnevu JLA, zato bo nastopil morebiti tudi zbor vojakov iz Cerkelj.
Prihodnje leto se bo zvrstilo več prireditev. Brežice so okvirno že sprejele organizacijo večera, na katerem naj bi nastopili pravcati ljudski godci, pevci ali folkloristi. Prvo polovico maja bo v Topuskem večer mladih, na katerem bodo prebrani (in morebiti v publikaciji izdani) najboljši spisi ob 35. obletnici vstaje. Likovni amaterji bodo konec januarja razstavljali v Dugi Resi. Razstava bo potujočega tipa, saj si jo bodo lahko ogledali še v nekaterih drugih mestih. V okviru, zveze „Bratstvo in enotnost" bosta tudi revija mladinskih folklornih skupin v Trebnjem in nastop pihalnih godb v Samoboru.
Naštete prireditve so zgolj osnova sodelovanja v prihodnjem letu, kajti
Koledar za Slovence po svetu
Slovenska izseljenska matica že razposlala Slovenski koledar 1976
Spet je odšlo na pot zajetno sporočilo Slovencem po svetu, pismo o najpomen^nejših domačih dogodkih v minulem letu — Slovenski koledar 1976. Izdala ga je Slovenska izseljenska matica v nakladi nekaj tisoč izvodov. Koledar — letnik XXIII — je posvečen KKMetnici rojstva vdikega dovenskega pisatelja Ivana Caidcaija.
Prvi del prinaša poročila o družbenem in političnem življenju v domovini - pri čemer je poudarek na utrjevanju samoupravne poti, bratstvu in enotnosti jugoslovanskih narodov — gospodarske in druge dosežke ter vlogo Jugoslavije v mednarodnem življenju. Pozornost teh zapisov velja tudi slovenskim manjšinam v Italiji in na Koroškem oziroma njihovim pravicam v okviru obeh večinskih narodov; Nekaj prispevkov posega tudi v slovensko zgodovino, posebno v čas pred tremi desetletji, v čas NOB. Iz tega časa so tudi likovne reprodukcije, ki popestrujejo vsebino. Kot
KMEČKE 2ENE USTVARJALKE PRIHODNJIČ VHLEBINE
Pri{wavljalni odbor letošnje^ srečanja kmečkih žensk ustvarjalk v Trebnjem, sestavljen iz članov re-publidcega odbora za proslavo mednarodnega leta žensk in trebanjske občinske konference SZDL, se je 11. novembra sestal na zaključni seji v Trebnjem. Sestanka seje udeležila tudi predsednica zbora občin republiške skupščine Mara Žlebnik, članica republiškega odbora za proslavo mednarodnega leta žensk Nada Amanovič in feta Rupena-OsoF nik^ svetovalec v republiški skupščini. Dogovorili so se, naj bi bilo
eidobrK) sre&tnje prihodnje leto v lebinah. Ravno tako so podfirli za-miseL da bi pri Muzeju kmečkega orodja na Veseli gori uredili prostor za razstavo del krneč kih žena.
likovnik je temeljiteje predstavljen Ive Šubic s ciklom „Ljudje in pokrajina**.
Bralni del prinaša dela ali odlomke iz daljših spisov Antona Ingoliča, Mire Mihelič, Miška Kranjca, Branke Jurca, pesmi Ane Krasne, Neže Maurer, Katke Zupančič, Jožeta Šmita,
Mateja Bora, Ceneta Vipotnika, Maričke Žnidaršič, Andreja Kokota, Franceta Filipiča in deto drugih avtorjev. Koledar im*: poleg tega vrsto poročil o kulturnem in druž^nem življenju ter delovnem vsakdanjiku slovenskih izseljencev - tistih • i evropski celini in onih, katerih pot v staro domovino drži čez oceane. Koledar, poln najrazličnejšega slikovnega gradiva, je zanimivo branje tudi za Slovence v domovini.
L Z.
Strani Slovendcega koledaija 1976 z reprodukcijami Iveta Šubica.
T
S
5
Sandi Leskovec: KRUH, lesorez (75 X 50 cm), 1975. (Foto; Dušan Zakrajšek)
NAPAKA PRI VIKANJU
,,Kako ste se imel na potovanju? ** je vprašal novinar svojega sogovornika. In v drugem časopisu spet drug časnikar: ,JCako ste zašel med letalce? ** Tretji pa je neki pisateljici zastavil naslednje vprašanje: „Kdaj ste začela pisateljevati? “
Priznati moramo, da so črtane oblike v vsakdai^m govoru dok^ obič^ne, vendar jim današnja slovnica odreka pravilnost. Kadar koga vikamo, moramo uporabljati množin-sko obliko ne samo pri pomožnem glagolu ste, ampak tudi pri deležniku, čeprav gre za eno samo osebo. Potemtakem bi se navedeni stavki morali glasiti takole:
Kako ste se imeli na potovanju?
Kško ste zašli med letalce?
Kdaj ste začeli pisateljevati?
POTREBOVATI - RABITI
Svoje čase je slovnica odločno prepovedovala uporab^anje glagola mbiti v pomenu potrebovati, češ: rabim lahko le to, kar imam, potrebujem pa tisto, česar še nimam. Zato sto^i v Slovenskem pravopisu iz leta 1950 pri zgledu ne rabim pomagača križec, kar pomeni, da je stavek za knjižno rabo prepovedan, zraven pa je pravilen primer: na /x)trebujem pomagača.
Ker pa splošna raba te prepovedi ni spoštovala, jo je naslednja izdaja Slovenskega pravopisa iz leta 1962 omilila in glagol rabiti v pomenu potrebovati ima poleg sebe samo še puščico; to pomeni, da beseda ni najbolj domača in da uporabljajmo namesto nje rajši potrebovati.
B-r.
POTA
msTJi^
Dežurni poročajo
VLOM V PRIKOLICE - 11. novembra so na Prevolah ugotovili, da je bilo vlomljeno v prikolico, ki tu čez zimo čaka mlade brigadirje v akciji „Suha krajina". Vlomilec je skusal vdreti še v več prikolic, uspelo pa mu je priti samo v eno. Ker pa notri ni nič našel, je zunaj odmontiral luči in nekaj odbojnih stekel.
AVTO JE GOREL - 11. novembra zjutraj so opazili, da na dvorišču Novotehne v Kandiii gori osebni avtomobil. Tu ima Novotehna skladišče in prodajne prostore, tam pa je stal tudi avto Zastava 101. Zgorel je prednji del vozila, tako da je avto precej uničen.
POŽAR V OBRHD - 15. novembra ponoči je začelo goreti gospodarsko poslopje Alojza Senice v Obrhu pri Dol. Toplicah. Ogenj je nastal v svinjski kuhinji, kjer imajo suSk) za koruzo. Lastnik koruze sovaščan Jože Nose je dan prej močno zakuril, vročina pa je vnela tramovje. Zgorelo je 7 ton sena, ogenj pa je zajel tudi bUžnji leseni senik. Pri gašenju so pomagali gasilci s Podturna, iz Soteske in Dol. Toplic, ki so preprečili še večjo ^odo in nevarnost. Vseeno pa je
-O naredil za 50.000 dinarjev »Kode.
VAVTA VAS:	IZSILJEVAL
PREDNOST — Alojz Spec iz Sevnice je 4. novembra popoldne vozil avtobus Gorjanci od straže proti Novemu mestu in v križišču pri Vavti vasi zavil v novomeško smer, ko je naproti pripeljal z osebnim avtom Avgust Gradišar iz Dol. Sušic. Ta je izsiljeval prednost pred avtobusom, zato sta vozili trčili in je za
8.000	din gmotne škode.
VELIKA LOKA: BILO JE V OVINKU - Franc Lavriha iz Sent-tovrenca je 16. novembra dopoldne vozil osebni avto od doma proti Veliki Loki, v ovinku pa je naproti pripeljal z osebnim avtom Maksimilijan Vavtar iz Krtine. Med srečanjem je Lavriha zavrl, vendar ^ zadel Vavtar je v avto, tako da je škode za 12.000 dinarjev.
USTRAŠI L SE JE AVTOBUSA
13. novembra zvečer se je na Valvazorjevem nabrežju v Krškem zgodila prometna nesreča, ki je terjala za 25.000 dinarjev gmotne škode in eno hudo telesno poškodbo. Karel Božič iz Sevnice je vozil avtobus na progi Krško-Sevnica, v ovinku pa je naproti prehitro pripeljal z osebnim avtom Dragan Stosič iz Brežk:. Ko je zagledal avtobus, se je prestrašil in zavrl, zato ga je zaneslo v sredo avtobusa. Potnikom ni bilo nič, Stošiča pa so s hudimi poškodbami odpeljali v bolnišnico.
Trgovina je sleparila kupce
Zaradi neupravičeno zaračunanih manipulativnih stroškov pri dajanju posojil je več podjetij po razsodbi gospodarskega sodišča plačalo kazni
Zelo vabljive oglase beremo kupci in blago na kredit je šlo vedno dobro v prodajo. Malokdo pa ve, da je bil kot posojilojemalec ogoljufan, ker so mu zaračunali 1 % ali celo 1 ^ odstotka vrednosti
blaga za manipulativne stroške.
To se ni dogajalo samo na Dolenjskem in v Beli krajini, ampak več ali manj po vsej državi, zato je zvezni tržni inšpektorat naročil akcijo, ki se je tudi pri nas pokazala koristna. Tudi pri nas so podjetja Novotehna, Dolenjka, Mercator — Standard, Mercator v Trebnjem in nekatera v Beli krajini prira-čunala tebi nič, meni nič za
Samo ljudje
Znan je primer Viatorja, oziroma TOZD te delovne organizacije v Beli krajini, pri kateri so do maja letos skoro vsi vozniki v potniškem prometu vozili po 8 do 12 ur na dan. Ko je inšpekcija ukrepala in zahtevala uskladitev delovnega časa šoferjev z zakonom, so poročali, da je vse urejeno. Na videz!
Praksa ni dosti spremenjena, le obračun so spremenili, tako da prikazujejo le učinek dela. Tega najbrž niso „pogruntali“ ravno r tem prevoznem podjetju, ampak so se zgledovali po drugih. Tako bržkone delajo povsod, če pa so izjeme, se jim vnaprej opravičujem.
Pri tej stvari ne gre le za šoferje in njihovo čezmerno obremenitev. Ce več delajo, verjetno več zaslužijo in se ne pritožujejo. Vprašanje je njihova človeška zmogljivost, od nje pa je vsak dan odvisnih veliko življenj. Potniki v avtobusih, pa še drugi, ki jih utrujen šofer srečuje na cesti, so v nevarnosti.
Pri Viatorju inšpekcija še ni končala postopka. Ne glede na izid inšpekcijskih ugotovitev v tem kolektivu pa se lahko zamislimo še nad drugimi, v javnosti znanimi podatki: da po cestah in železnicah vozijo utrujeni vozniki, ki večkrat niti nimap brezhibnih vozil; da so med njimi vrh vsega nekateri še nagnjeni k pijači; da so med njimi srčni bolniki, sladkor-niki. V kolektivu za vse take dobro vedo, pa jih vseeno puste za volan.
Kje pa je samoupravna kontrola v takih delovnih organizacijah? Sestavlja morda program dela in ne ve, česa naj bi se htila, ah pa tudi poroča: „Pri nas je vse v redu. “
R. B.
Članek v 43. številki revije Jana z dne 22. 10. 1975 z naslovom „Zakaj jc posiljeni ženski težko dokazati posilstvo? “ me je spodbudil k pisanju tega sestavka, s katerim želim seznaniti javnost tako z elementi kaznivega dejane posilstva	(iz čl. 179	popol
naSe^ kazenskega	zakonika),
kaJDor tudi s postopkom za ugo-taT%in}e storilčeve	krivde, in
kaznivo deanje, kaznuje in da se s tem doseZe namen kaznovanja, prav tako pa je interes družbe, da ne bo kaznovan nihče, ki kaznivega dejanja ni zakrivil. V družbenem interesu je torej, da se v kazenskem postopku doseže popolna nedvomna, tj. materialna resnica. Zato pa morajo sodišča in državni or^ni, ki so-dehijejo v kazenskem postopku,
Posilstvo
zatadi razumevanja, kdaj' dcpnsko gre za to kaznivo de-pwfe, ki je med spolnimi delikti najbolj poznano kaznivo dejanje, in kdio je lahko storilec tega kazniv^ dejanja.
Mislim, da je treba najprej povedati nekaj sploinega o ugotav-^ai^ materialne resnk:e v ka-zentkem postopku. Dogodek, ki je predniet kaznivega dejania, man biti v kazenskem postopku idEonstniiran natančno in po-poloomB. 2[ato velja v kazen-Aem postopku načelo dejanske, o^ktivne, vsebinske ali mate-liaJnc resnice. Bistvo materialne resnice je v tem, da mora biti danska (dokazna) podlaga ao^R»e resnična. Interes dnižbc ie v tem, da se tisti, ki je zagreal
po resnici in popolnoma ugotoviti dejstva, ki so pomembna za izdap zakonite odbčbe; enako pazljivo in skrbno morajo preizkusiti in ugotoviti dejstva, ki obdolženca obremenjujejo, kot tudi dejstva, ki ga razbremenjujejo. Materialna resnica po našem pravu pomeni, da sme sodišče obsoditi obtoženca le na podlagi zanesljivih dokazov. Vrsta formalnih predpisov ima zato nak)go zagotoviti, da sc najde resnica.
Spričo tega je zcb enostranska, predvsem pa preveč subjektivna in čustvena ugotovitev v zgoraj navedenem sestavku v Jani, da mora „nesrečna ženska
-	posilKnka, prestati kalvarijo, da dosc^ obsodbo nasilneža, da na vsakem koraku nak:ti na
manipulativne stroške, kupec pa je, kajpak, plačal.
Na tak način so na prikrit način dvigali cene in večali dobiček, toda zadeva se je slabo končala. Vsi, ki so poslovali tako, so bili pred gospodarskim sodiščem obsojeni na velike denarne kazni; plačaT je kolektiv, pa tudi odgovorne osebe v podjetju. Ponekod je šlo za velike neupravičene dobičke, ki pa so jih ugotavljali samo za zadnji dve leti. Če bi brskali še nazaj (kar pa je težko), bi ugotovili gotovo še več neupravičeno 'iz potrošnikovega žepa izpuljenega denarja.
S sodbo gospodarskega sodišča je bilo odvzeto tudi nepošteno pridobljeno imetje delovne organizacije, to pa utrpi ves prizadeti kolektiv. Marsikje niti ne vedo, da se je pri njih to dogajalo in članov delovne skupnosti niso seznanili s kaznimi, kar bi bili dolžni storiti. Koje neko podjetje z odgovornimi osebami vred kaznovano in ta sodba doseže pravnomočnost, bi morali pred kolektivom pojasniti, kdo je prejel kazen, koliko kazni in zakaj.
Akcija tržne inšpekcije je bila* učinkovita, saj si zdaj, kolikor je znano, nikjer več ne upajo na
VPREGI BREZ LUCl
6. novembra popoldne je voznik dveh vpreg Alojz Radejčic iz Loga pri Sevnici vodil vpregi od Krškt^a proti Radečam, v Logu pa je zavijal na domače dvorišče. Ravno takrat je naproti prišel na kolesu s pomožnim motorjem Alojz Divjak iz Sevnice in sc zaletel v neosvetljen voz. Ranjenega kolesarja so odpeljali v celjsko bolnišnico.
tak način „slepariti“ kupcev. Pri vsej stvari je pravzaprav najbolj žalostno to, da je bil ogoljufan siromak, tak, ki je prisiljen kupovati na kredit.
R.B.
Hotel je vrniti
V	Zemlja kovem primeru je bila neupravičena poraba, ne grabež
61-letni Viktor Zemljak je kot blagajnik sklada samopomoči v ^ški Celulozi v nekaj letih vzel za svoje potrebe 59.156 dinarjev, pred kratkim pa je zaradi tega pred okrožnim sodiščem prejel kazen.
Viktor ^niljak jc bil zaposlen v tovarni ccluloze kot referent za nabavo celuloznega lesa, hkrati pa je bil blagajnik samopomoči in je užival popolno zaupanje kolektiva. Izkazab pa se je, da je od januarja 1969 do marca 1974 iz te blagajne postopoma jemal denar za svoje potrebe. Javni tožilec je Zemljaka obtožil grabeža, senat okrožnega sodišča jK)d predsedstvom Janeza Kramariča pa je ugotovil, da je šlo le za neupravičeno porabo družbenega denarja.
Sodišče ima za dokazano, da je Zemljak neupravičeno vzeti denar zares hotel vrniti, ker je iskal kupce za vinograd z zidanico v gradnji, vredno okrog 800.000 dinarjev, vendar je bil odkrit, še preden je lahko prodal.
Že potem je poleg zarubljenih stvari za povrnitev škode še sam ponudil različen gradbeni material in stavbno pohištvo za dokončno poplačilo škode. Ker je Zemljak tudi slikar, je imel še s prodajo slik možnost priti do denarja, a ga je bolezen ovirala, da zadnje čase ni mogel toliko delati. Z neupravičeno pridobljenim denarjem je največ kril stroške za karambole z avtom, delno pa je denar porabil tudi za urejanje vinograda.
Sodišče mu je prisodilo 2 leti zapora, upoštevaje, da je bil prvič kaznovan, vendar sodba še ni pravnomočna.
Oste so te dni spolzke in že kanček neprevidnosti lahko pripelje do nesreče. Kot opozaija statistika, so megleni jesenski dnevi najbolj nevarna past za neoprezne voznike in voznike, ki preveč zaupajo svojim vozni^m sposobnostim. Na sliki: „novomeški“ trk na Ljubljanski cesti, do katerega je prišlo prejšnjo sredo. (Foto; Janez Pezelj)
podrobno in neprijetno zasliševanje, skratka, kot zaključuje pisec članka, na ovire, čez katere se je težko prebiti do pravice, pa da zato ni čudno, da marsikatera prej obupa in rajši umakne
Eijavo. * Glede slednjega samo atek poudarek: kaznivo dejanje posilstva je eno tistih kaznivih dejanj, zaradi katerih se storilec preganja po uradni dolžnosti, kar je v pristomosti javnega tožilca; prijava oškodovanke ga aktivira, njen poznejši morebitni umik prijave pa nima za posledico ustavitev postopka. Javni tožilec je dolžan uvesti kazenski pregon, čc so .podani dokazi, da K bik> storjeno kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni dolžnosti. i^zenski postopek pa je uveden z zahtevo javnega tožika za uvedbo preiskave oz. če preiskave ne zahteva, z vk>žitvijo neposredne obtožnice zoper storilca.
Kaznivo dejanje posilstva stori, kdor žensko, s katero ne živi v zakonski skupnosti in ki je dopolnila 14 let. prisili k spolnemu občevanju, s tem da uporabi sik) ali ji zagrozi z neposrednim napadom na življenje ali tek). To dejanje pa jc mogoče izvršiti tudi nad žensko, s katero storilec živi v dh^jem zakonu, pa tudi nad žensko, s katero je siccr v nerazvezani zakonski zvezi, vendar pa z njo ne živi več sku-
paj, ker sta se razšla. Kar zadeva sile. se ne zahteva absolutna sila, toda vsaka sila spet ne zadošča. Sila mora biti takšne intenzivnosti, da lahko zlomi odpor napadene ženske. OdTOr pa mora biti resen in trajen. Kesen je odpor takrat, kadar ne gre k; za sram ali če sc z njim ne simulira, pač pa je izraz trdne odločitve napadene ženske, da spoln^ občevanja s storilcem ne dovoli. Stalen pa je odpor, kadar traja vse do poslednjega trenutka, ne pa kadar je samo v začetku zaradi ev. zadovoljevanja svojega spolnega nagona. Uporaba sile ni samo v uporabi telesne moči, oač pa prav tako v uporabi npr. ipnoze ali mamil z namenom, sc jenska onesposobi za odpor.
Grožnja mora biti neposredna in mora biti v zagiozitvi, da bo neposredno napadeno življenje ali tek). Ni posilstva, če naj bi sc grožnja uresničila pozneje. To pomeni, da mora biti oseba, ki sc ji ^zi, prisotna na kraju storitve Kaznivega dejanja; lahko pa .se siccr grožnja nanaa na osebo, npr. na otroka te ženske, skratka na osebo, ki ji je posebno draga in ki v bojazni, da storikrc ne bi tej osebi storil tega, kar grozi, popusti in storilcu tako uspe zlomiti njen odpor.
(Nadaljevanje sledi) JANEZ KRAfMRlC
da
Precej občanov, posebno žensk, je čudno pogledalo, ko so dobili vabilo za obvezna predavanja o civilni zaščiti. Kdor ni tega vzel resno, je lahko kmalu uvidel, da gaje pošteno polomil. Sodnik za prekrše je manjkajoče „udaril “ po žepu za najmanj
JOŽE PRlMOŽlC, iz štaba za civilno zaščito pri krajevni skupnosti Novo mesto: „Za vse pripadnike civilne zaščite jc obvezen osnovni in dopolnilni pouk enkrat na leto, kar je predpisano z zakonom. Letos aprila je bil v novome.ški občini organiziran pouk prve pomoči, izkazalo pa se jc, da so občani nedisciplinirani. Veliko jih ni prišlo na predavanja. Za kaznovanje so bili predlagani zlasti taki, ki so že ob prejemu vabila godrnjali in izjavljali: „Mene že ne bo.“ Kazni so bile tokrat mile, od 5(K) do
1.000	dinarjev, ker gre za prvo tako akcijo, zato domnevamo, da občani niti ne vedo, kako resna je ta stvar. Kazni pa so dosegle namen, kajti zdaj na vabila ni več pripomb inje malo odsotnih.“
DUSAN MERHAR, referent za civilno zaščito v Krškem: ,,0d februarja, kar sem na tem delovnem mestu, lahko občane samo pohvalim. Opozorfeni so bili na državljanske dolžnosti. Tudi ženske so civilno zaščito vzele zares, kakor je potrebno. Samo dveh žensk ni bilo na predavanja, in še ti dve sta imeli res tehtne razloge, tako da nismo nikogar predlagali za kaznovanje."
ANTON MHELlC. referent za civilno zaščito v Črnomlju:
,.Osveščenost ljudi glede obrambne vzgoje je pri nas na zadovoljivi ravni. Večina je žensk in te so celo z zanimanjem obiskovale dosedanja predavanja in tudi postavljale vprašanja. V ta pouk je zajetih oKrog 5.000 občanov. Razen zelo redkih izjem so vsi obiskali obvezna predavanja. Bili so prej opozorjeni na resnost in kazni, ki po zakonu zadenejo kršilce, zato nismo imeli večjih težav z udeležbo. Nikogar nismo predlagali sodniku za prekrške za kaznovanje, pač pa smo nekaterim posameznicam, ki so o odsotnosti prinesle dvomljive izgovore, omogočili, da so šle k drugemu predavanju. Ce ni bilo drugače, tudi v drug kraj. “
R. B.
500 dinarjev. Po zakonu pa bi lahko taka odsotnost veljala do 10.000 dinarjev ali pa 2 meseca zapora. Gre za kršitev zakona o Ijud^ obrambi. Kako ga spoštujejo
v	posameznih občinah, so povedali;
F
b.
I fi.
ŠKOCJAN; MED DEŽJEM ZADET - 10. novembra popoldne je Šentjernejčan Mirko Cekuta vozil osebni avto skozi Škocjan, se na robu vasi srečal z dvema avtoriKJbi-loma in zapeljal na rob ceste, pri tem pa zadel 6-letne^ Vladimira Hočevarja iz Stare vasi. Fantiča je avto zbil v Jarek. Nesreča se je zgodila v močnem dežju. Dečka so zaradi pretresa možganov odpeljali v bolnišnico.
NOVO MESTO:	KAR DVA
KARAMBOLA - Novomeščan Boris Rems je 12. novembra dopoldne vozil avto od Bršlina proti mestu in pri posk)pju Cestnt^a podjetja hotel zaviti na dvorišče. Moral je ustaviti, ker so naproti prihajala druga vozila. Za njim jc vozil avto Janko Hrovat iz Novega mesta. Močno jc zavrl, pa ga je na mokri cesti zanesk) in jc trčil v Remsov avto. Škode je za 20.000 dinarjev.
Nedolgo zatem je po Ljubljanski cesti pripeljal z avtom še Trebanjčan Marijan Barle. Ko je opazil nesrečo, je zavrl, a je tudi njega zaneslo, da je trčil v osebni avto, s katerim se je naproti pripeljal Novomeščan Alfonz Čučnik. Škode jc za 7.000 dinarjev.
HRAST:	TOVORNJAK JE
ODPELJAL - 12. novembra zvečer jc Anton Kralj iz Geršičev vozil avto proti Novemu mestu, pri Hrastu pa je naproti pripeljal tovornjak, oplazil Kraljev avto, nato pa odpeljal dalje. Pri nesreči se jc Kralj poškodoval in so ga odpeljali v bolnišnico, na avtomobilu pa je za 15.000 dinarjev škode.
DOL: V TRK BREZ IZPFFA -13. novembra popoldne jc B. L. iz Bistrice pri Šentrupertu vozil osebni avto brez izpita od Mirne proti Trebnjemu. V ovinku pri Dolu ga je zanesk) v levo ravno takrat, ko jc naproti pripeljal tovornjak in B. L., vanj trčil, nakar jc zadel -še avto ovomeščana Jožeta Cvitkoviča. Mladenič jc naredil za 16.000 dinarjev škode.
uuiežal, voznik neznanega ^ jo je odkuril s precejšnjo nagi*
ODRGA:	MED
LOCNA: PODRL IN ODPELJAL
-	12. novembra proti večeru je 59-letni Martin Modic iz Ločne šel peš iz mesta proti domu. Hodil je ob kvem robu i-cste, pa ga je pred Kosovo gostilno dohitelo neznano
■	uvriiiiviv
I	motorno vozilo, p zadelo v bok in
■S	podrlo. Hudo poškodovani Modic je
NJEM — Jožica Kočevar iz Ija je 14. novembra dopoldni pji osebni avto proti Ljubija^	,
Odrgi prehitevala tovornjak-	:
na mokri cesti je avto zancs* cestni rob na travnik.	:
sopotnica Kristina Kočev^ ke sta bili laže ranjeni, S škode pa je za 40.000 dinarje •	,
POTOK; OPLAZILA STA Damjan Pešut iz Ogulina je - jvto: vembra dopoldne vozil p proti Straži. V ovinku pri	.
vozil ^ levi in tako avto Dominika Kralja iz je pripeljal naproti. Pešuta	jo
zaneslo fe v ograjo na	tef.
je podrl, prevrnil se je na	;
obstal s prednjim delom v P" Škode je za 15.000 dinarjev.	j
^ NOVI ZAKON, NOVE KAZNI
/1
Slovenski zakon ® u nosti cestnega dobil veljavo 20.	jjt
prinaša pa več	pfo;
udeležence v cestnein v.^ metu. Nekaj novosti j® ^ ^ voženj z vozili po ^ vse voznike, spremen^ pri ustavljanju in	ffi
ter za kolesaije, ki vozilu pomožni kon prinaša nove -jie-ob prometni nesieči, menjeno pa je tudi Ijanje voznikov niotorn«* ^ zil, kolesaije v in traktorjev. Prav
cej dn^če glede prid« zdravniškega registrac^ vozil. Ob tem pa novi zakon P*^ j^. tudi občutno zaostren« ; zenske določbe. strokovnjaki bodo šega lista v naslednjih kah seznanjali s temi no j
mi.
v:
Novi zmagi za novomeške šahiste
V prvi republiški ligi so Novomeščani še vedno drugi, Kočevarji pa vse slabši — V II. ligi
Črnomelj tretji, Semič pa zaenkrat zadnji
Šahisti v prvi slovenski ligi (zahod) so prejšnji teden odigrali dve koli. Ribničani so dvakrat izgubili, igralci Kočevja so poželi polovičen uspeh, Novomeščani pa so dvakrat zmagali in zaostajajo za vodilnimi Lescami za pet točk.
v II. slovenski zahodni šahovski ligi nastopata dve ekipi iz Bele krajine: Črnomelj in Semič. Medtem ko so izkušeni Črnomaljci po osmih kolili na vrhu prvenstvene lestvice, so neizkušeni Semičani za zdaj na zadnjem mestu.
so boštanjski rokometaši - letos prvič sodelujejo v zasav-^ ligi - doma klonili pred favoriti iz Cerkelj, Hi so tudi to tekmo vse v tem kolu obrnili v svoj prid s 24:20. Cerklje ima v ^nskem delu 18 točk, Boštanj pa 12. Obramba gostov je bila Na sliki; eden od prodorov Šoštanjčanov. (Foto; Železnik)
Mežičanke so zaustavile Alples
y ljubljanski conski rokometni ligi sb prve igralke Krke, ker so Sevničanke v zadnjem  	kolu	izgubile	—	Dobovčani	presenetili	Izolo
Po
«jesenskem delu v II. zvezni rokometni ligi (sever) so se Rib-“'^stili na šesto, Sevničani pa na sedmo mesto. V slovenski li^ nastopajo Brežičani in Dobovčani. Prvi so z 10 niesff^ po jesenskem delu na sedmem, Dobovčani pa na osmem 11 I • ®*^žičanke so v zadniih tekmah zelo dobro igrale in so po ‘'■koludobre četrte.
Rovinj - inles
M: 27 (15:11)
rokometaši Rovinjčane se že nekaj let
hovi
novem ^ sezono pripravljajo v nji-tekm;	^	tipično prvenstveni
Vjo	boljši	domači.	Skozi
zadetlci	vodili s petimi ali več
8°^je 5	koncem	pa	so
Jielc^j' 7 hitrimi akcijami dosegli Rovin;/^P°*^®^nih zadetkov in se " *'ri približali na tri zadet-niesu % dobro igrali bratje
Wnič
Inles;
P'^iči in Ponikvar.
Kadički; [^jbacher, Ponikvar 3, Maieii* ’ ^ij^lin 7, S. Kersnič 7,
Jevnica - rudar ^ ^33:26(16:17)
Važnem prvenstvenem «ebr4 ^ “omači pritekli na igri-»ovaia zfl	Sa	je	uprava	kaz-
fietovarjft^ nediscipliniranosti in ioupravp v	do	soigralcev
'igodno v r ^ kaže, je prav to dokaj-PJav Vsi	Sevničane,	saj so
Zadetlf v' ^ postave doseg-?pstje k®,’.,/ prvem polčasu so bUi '^anju srec	zadetek, v nadalje-
'	P^	so	domači	igralci
Cev ^	j®
*^tkov in	*^®^j	zaporednih za-
Sevnj^ isluženo zmagali.
^	KriSofič,	Gane
'i^^bec, Bizjak, Svažič ’	^	’	Doblekar	8,	Novšak
J. Gologranc.
E.R.
'ZOLA - DOBOVA
Vad
■ s^^ovčJn* jesenskega kola so
*	zamudiU lepo priložnost
in rokomet
^Portno društvo Po-|rgu ob	''
•'iini P* j® "^®‘^ najbolj de-društvi
L	občini.	Na	šoli je
^ ^5. £ ''^•anjenih pa jih je u^> rou	J®	zagretih	za
I i ih Da	streljanje,	na
učenci in
8ovofj|' delu društva je spre-J' današnjem našem ^be; ^®ntor učencev Vinko
Poljane sem samo
^ ssd
^ svetovalec. Otroci dela-vse tekme 7 teavi ^ lahko rečem, da so • *^*poupravljalci. Člani M '*’^jo najraje šahovsko to, spo-se, da smo imeli ah ^^0 n ^at, ko sem na staro-šolo hodil tudi k-,?*' 5aha je med mladimi d	rokomet.
•	črnomaljska	telesno-
Nnirsif skupnost organizirala rokometno ligo, v ^loio-all^’l'PPajo išole iz obeh Jctijjj *^Jskih občm. Naši roko-hro se na tekmovanje •^e^au^*P*'‘"'*iali. žal pa so imeli ^ bili ^®kn'ovalnih izkušenj in 5^ ^ed slabšimi ekipami.
I	J«, ®omo tu spomladanski pripravljali, bo čez pol \il ‘kone drugače. “
m
za zmago. Medtem ko so igrali v prvem polčasu hitro in napadalno, so v drugem dovolili, da so domači rokometaši izenačili. Kljub temu so novinci kv Ligi Izolčane presenetili, saj so domači igralci pričakovah, da bodo osvojili obe točki.
Dobova; Skofca, Ostrelič 1, Vašcer, Novak, Deržič 1, Ogorelc,
B.	Doberšek 5, Bosiria 4, Arh 2,-Šetinc, Tomše.
BRE2ICE - ŠOŠTANJ • 28 : 30 (17:16)
vil. kolu so Brežičani srečanje sicer izgubili, lahko pa bi bilo tudi drugače. Ce jih ne bi v odločilnih trenutkih zapustila športna sreča, bi lahko igrali najmanj neodločeno. Sodnik je za obe ekipi piskal 9 sedemmetrovk. Gostje so dosegli devet, domači igralci pa le pet zadetkov.
Brežice: Jurkas, Buzančič-7, Rožman 4, Ban 4, Bršec 2, Kebe, Novo-selec 3, Vervega 5, Blatnik 2, Verstovšek in Skočaj.
V. P.
BRE2ICE - ALPLES 14 : 14 (10:7)
Le malokdo je pričakoval, da bodo domače igralke tako hitro dosegle nekaj zadetkov in popolnoma nadigrale gostje iz Železnikov, ki v letošnjem prvenstvu še niso izgubile srečanja. K odmoru so rokometašice odšle ^i rezultatu 10:7 za domače, ki je obetal, da bodo Brežičanke poskrbele za prijetno presenečenje.
V	nadaljevanju so jesenske prvakinje igrale bolje in osvojile prvenstveno točko.
100 PRIJATELJEV OLIMPIJE
Pred kratkim je bilo v Novem mestu ustanovljeno društvo prijateljev Olimpije, nogometašev ljubljanskega zveznega ligaša. V društvo sc je včlanilo več kot sto Novomešča-nov, vsak pa je dobil člansko izkaznico, značko, zastavico in nalepko NK Olimpija ter Olimpijin časopis, ki ga bo dobival vsak drug teden. Vsi, ki bi se radi včlanili, se oglasite na Stadionu bratstva in enotnosti od
16.	do 18. ure, pri tovarišu Mikcu v spodnji kavarni ali pa pri tovarišu Draganu v zdravstvenem domu.
M. GORENC
NOVA LIGA
Komisija za ^ort in rekreacijo pri občinski konferenci ZSMS Novo mesto je na zadnjem sestanku razpravljala o možnosti, da bi prihodnje leto orpnizirala tudi rokometno ligo mladinskih aktivov. Lani in letos so člani komisije vodili mladinsko nogometno ligo, kije postala med mladimi močno priljubljena. Z novo ligo bi komisija za ^ort dala svoj prispevek razvoju rokometa, obenem pa bi poskrbela za množičnost.
VODI NOVOTEKS
v nadaljevanju prvenstva novomeškega kegljaškega društva v borbenih igrah je vodstvo prevzel Novo-teks, če je res najboljši, pa bo dokazal danes, ko sc bo pomeril z ekipo Železničarjev. Rezultati: Luknja
— Novotcks 347:404, Vseh 9 — Gorjanci' 358:278, Stari 9 — Iskra 370:252; Pionir - Mirna peč 323:316, Gozdar - Borac 355:400, Dama - Novotcks II 331:316, Železničar - Iskra 392:286, Novoteks
— Stari 9 405:297, Mirna peč — Borac 349:361, Pionir — Novotcks
II	392:304, Dama — Gozdar 394:266.
Trenutni vrstni red: skupina A: Novoteks, Železničar in Vseh 9, ysi no 16 točk; skupina B; Pionir 19, Borac 17, Dama 1 2.
D. BRA rož
Brežice:	Hribernik,	Baloh	1,
Stamber, Vogrinc, Bah 6, Dimič, Zakšek, Kejžman 2, Rožman 2, Lipej 3, Cetin, Levačič.
V. P.
KRŠKO - INLES B 26 : 17 ,
v zadnjem nastopu v ljubljanski conski rokometni ligi so v Krškem nastopile Ribničanke, ki se z rokometnim znanjem niso izkazale, tako da so jih domače igralke brez težav premagale.
LOŠKI POTOK-KRKA 3 : 26
Novomeške rokometašice so prvenstveno tekmo ljubljanske conske rokometne lige tolaat igrale v Loškem potoku in jo brez ležav dobile s 26:3. Pri Krki sta se izkazali obe vratarki ter Tilka Kastelic, kije dosegla 15 zadetkov. Ker so i^alke Lisce izgubile z Gradiščem (19:15), so po jesenskem delu na prvem mestu Novomeščanke.
ZAGORJE - INLES 17 : 13
Ribničanke so v zadnjem kolu LCRL gostovale v Zagorju in v nezanimivem srečanju prvenstveno tekmo izgubile s tremi zadetki razlike.
SOLIDARNOST-RIBNICA 6,5 : 3,5
Igralci Solidarnosti niso bili do zadnjeuvrščene Ribnice prav nič solidarni in so igrali na vso moč. Kljub temu so gostje dobro i^ali in osvojili tri nove točke. Izidi: Bavčar
— Janež 1:0, Troha — Mohar 0:1, Hriberšek - Rakovič 1:0, Bračič -Karničnik remi. Božič - Golja 0:1, Zupančič — Šipka 1:0, Jagodic — Tanko 1:0, Hribar — Drobnič 1:0, M. Osolin - Levstek 1:0, B. Osolin
- Trobec 0:1.
KOČEVJE - BOREC 4:6
Kot kaže, je Kočevarje poraz t Borcem tako prizadel, da na šahovsko zvezo niso poslali zapisnika. Vse, kar smo lahko zvedeli o srečanju, pove tudi izid prvenstvenega srečanja. Boji so bili izenačeni, vendar so zmagali gostje z majhno razliko.
BOROVNICA -NOVO MESTO 2 : 8
v sedmem kolu L slovenske šahovske lige so Novomeščani gostovali v Borovnici in z odUčno igro premagali borbene domače šahiste. Izidi: Ukmar - Osterman 0:1, Gradišnik - Penko 0:1, Ljajič - Praznik remi, &vic - Sitar 0:1, Catič -Škerlj 1:0, Makovec - Poredoš0:1, Vrhovec - Praznik-Bucher 0:1, Kovač — Peterle 0:1, Pelko — Pucelj 0:1 in Jerič - Golobič remi.
T. S.
NANOS - KOČEVJE
4,5	: 5,5
z izidom v 8. kolu slovenske lige so verjetno zelo zadovoljni Postojnčani. Gostje iz Kočevja niso igrali tako, kot znajo, in so tesno, a zasluženo zmagali. Posamični izidi:
NOVO MESTO - ISKRA 6:4
v nedeljskem kolu so novomeškim šahistom priborili zmago članici in mladinca, ki so od možnih štirih osvojili kar 3,5 točke, kar je nedvomno velik uspeh, saj so Ljubljančani kot celota zelo močna ekipa. Izidi: Osterman - Preinfalk remi, Penko - Gale remi. Praznik -Steiner remi, Sitar - Bratko 0:1, Poredoš - Mahnič remi, Šporar -Rape remi, Peterle - Steiner 1:0, A. Istenič - Polak 1:0, Pucelj -Drnovšek 1:0 in Golobič - Vrhovec remi.
T. Š.
KOMENDA - ČRNOMELJ 3 : 7 SAVA-SEMIČ 8.5 : 1,5 Ki^lM - ČRNOMELJ 6.5 : 3,5 VRHNIKA-SEMIC 9:1
BELA KRAJINA TRETJA
PETO MESTO ZA 2U2EMBERK
v Mariboru so prejšnji teden mladinci odigrali tretji republiški turnir v odbojki, na katerem so nastopili -tudi Žužemberčani. Kljub temu da so bili Dolenjci eni najmlajših, so osvojili dobro peto mesto. Rezultati: Parti-zan-Žužemberk - Kanal 0:2, Partizan - Sava 2:1, Partizan -Mislinja 0:2 in Partizan — Ljutomer 2:0.
Vrstni red: 1. Fužinar, 2. Branik, 3. Kanal, 4. Mislinja, 5. Partizan - Žužemberk.
P. Š.
Nikolič — Cimer 0:1,'F. Slejko — ^•lejli
Gospodarič - ZTupanič remi, Hajna
Ilič 0:1, V. Slejko - Meste'
;jKo -k 0:1,
- Podkoritnik 0:1, Štefanič - Of^k
l	:0j Progar - Gornik remi, Kraševec
- Sega 1:0 b.b., Colja - Mohar 1:0, Janežič - Dulmin remi.
RIBNICA-SVOBODA
2,5	: 7,5
Ribničani so v 8. kolu zamudili lepo priložnost, da prehitijo Borovnico. Proti Svobodi so slabo igrali in zbraU vsega 2,5 točke. Izidi: Mohar
- Šifrer 0:1, Janež - Ernavec remi, Kaminčnik - Kmurpak 0:1, Rakovič — Miklavec l :0, Golja - Cunder 0:1, Cvetkovič — Bizjak remi. Tanko - Novak 0:1, Drobnič -Bajec 0:1, l^vstik - Plćsec 0:1, Trobec - Tomšič remi.
M. G.
V	zadnjem kolu jesenskega prvenstva v zahodni conski nogometni ligi so v Črnomlju gostovali nogometaši Vodic in prvenstveno srečanje igrali neodločeno. Prav v zadnjem srečanju so imeli Črnomaljci veliko sreče, saj so gostje kar dvakrat povedli, domačim pa je tri minute pred koncem tekme uspelo izenačiti. Enajsterica Bele Krajine je letos v conski ligi novinec in je po jesenskem delu na odličnem tretjem mestu.
^
Pokal BirčnI vasi
Pred dvema letoma je komisija za šport in rekreacijo pri občinski konferenci ZSMS Novo mesto organizirala mladinsko nogometno ligo za mladinske aktive. V drugem letu tekmovanja so morali ligo razširiti na dve enakovredni skupini, v katerih je nastopilo po deset ekip. Prejšnji teden pa so najboljše ekipe iz obeh lig nastopile v finalnem delu. V tekmi za prvo mesto sta se pomerili ekipi Češče in Birčne vasi, zmagali pa so nogometaši iz Brične vasi s 5:2. Za tretje mesto so se pomerili novomeški nogometaši, in sicer Trik in Kremen. Trikovi nogometaši so bili boljši in so zmagah
Prve tri ekipe so dobile za osvojena mesta lepe pokale. Kremenovi nogometaši jja so dobili diplomo. Komisija za sport bo ligo nadaljevala tudi v prihodnjem letu, le da bosta poslej dve po kvaUteti različni skupini. V A ligi bodo nastopala najboljša moštva, prva ekipa iz B lige pa se bo lahko uvrstila v A ligo.
Minulo soboto so bUe v Ljubljani izbirne gimnastične tekme pionirk in mladink za vstop v republiško reprezentanco, ki bo prihodnjo soboto imela v Ljubljani tradicionalni gimnastični dvoboj na „štirih frontah" z Vojvodino. Na gimnastični prireditvi so dobro telovadile tudi nadaijene Novomeščanke.
V pionirski konkurenci je solidno sejla /. mesto in je tako prva re-
telovadila Matejka Kavšek. Kljub dvema spodrsljajema je na gredi za-
REVIJA MEŠANIH PAROV
v nedeljo je bila odigrana na kegljišču na l^ki v Novem mestu revija mešanih parov v disciplini 2 x
100 lučajev. Nastopilo Je 30 parov, omeniti pa velja, da je Kosenberger-jeva s 453 keglji dosegla nov rekord
kegljišča. Rezultat je res dober, saj je bila dosedanja rekorderka keglji-Ka s 451 podrtimi keglH državna reprezentantka Urhova. Rezultati:
1. Kolenc - Hren 868 (401, 467),
2. Rosenberger — Jarc 867 (453; 414), 3. Fabjan - Poljak 845 (404, 441).
D. BRATOŽ
NOVO MESTO - 909 KEGLJEV
PrcjŠijji teden je bil na kegljišču v Novem mestu odigran v počastitev novomeškega občinskega praznika turnir, na katerem se je pomerilo kar osem ekip. Vrstni red: Novo mesto I 909 poilrtih kegljev, Krka 884, Trebnje 786, Novo mesto II 744, Krka II 737, Krško 704, Novo mesto IV 686 in Novo mesto lil 656
D.B.
zerva dvoboja. Kavškova je še vedno poškodovana, zato je njena uvrstitev vredna toliko več. Pohvaliti velja tudi nastop Nataše Kočevarjeve, ki je zasedla 1 3. mesto. Malce slabše kot znata; pa sta telovadili Lea Moro — bila je sedemnajsta — in Vanja Požar, ki se je uvrstila na 20. mesto.
V	mladinski konkurenci so nastopale nadarjene telovadke, ki so že med glavniini kandidatkami za državno reprezentanco članic. Pre-prečljivo je zmagala 11-letna Novome ščanka Jasna Dokl, ki je svoje tekmice prehitela skoraj za poldrugo točko, čeprav je imela v parterju
spodrsljaj. Na gredi si je Doklova prislužila najviŠjo oceno - 9,40.
Rezultati - pionirke: 1. Zupančič (Spodnja Šiška) 35,90; 7. Kavšek 33,30; 13. Kočevar 32,35;
17.	Moro 31,60; 20. Požar 30,90 itd. Mladinke: l. Jasna Dokl 36,35 itd.
J. P.
ŠPORAR ZMAGAL
Na rednem hitropoteznem turnirju za mesec november je med 15 udeleženci zmagal prvokategornik Tone Šporar. Vrstni red: Šporar 12^5 Oberč 12, T. Škerlj 10,5, Materni in Voljčanšek 10, Peterle 7,5, Božovič 7, Kranjec 6, Hrovatič, Ščap in Strojin 5,5, Ivanovič 4, Golobič 3,5, Žvagen 3 B. Škerlj 2,5.
T. Š.
ČRNOMELJ - Pred kratkim seje končalo tekmovanje v pionirski rokometni ligi—A^rstni red: 1. OŠ Metlika 10 točk, 2. OŠ Dragatuš 10,
3.	OŠ Črnomelj 8, 4. OŠ Podzemelj 6, 5. OŠ Stari trg 2, 6. OŠ Semič 2 in 7. OŠ Vinica 2. (V. K.)
STARI TRG - Na osnovni šoli v Starem trgu je med učenci najbolj priljubljen šahovski krožek, saj je vanj vključenih kar 40 odstotJcov vseh učencev. V krožkih se učijo teorijo, vsak' mesec pa odigrajo nekaj turnirjev. Rezultati zadnjega srečanja: L skupina: Gregorič 7, 2. Kapš 6,5, 3. Hrovatin 6, 4. Frice-tova 6 itd; II. skupina: 1. Kobetova 5,5, 2. Šterk 5,5, 3. Majerle 5, 4. Muhič 4,5 itd. (V. K.)
SEVNICA — V počastitev sevni-škega občinske^ praznika so v Kopitarni pripravili hitropotezni šahovski turnir, na katerem je nastopilo 15 šahistov. ftro mesto je s osvojil Sribar, ki je prem^al vse nasprotnike, drugi je bil Tavčar, 3. Renko, 4. Zupanc itd. (J. B.)
KOČEVJE - V prvenstveni tekmi LCRL so se domači igralci pomerili z Leskovcem in ga premagali 19:12. Pri Kočevju je bil naj-boljS Žeijav (9 zadetkov), prigostUi pa K. Šribar (4). (L. Š.)
LESKOVEC — Domači rokometaši ne dobivajo več denarja za nastope, zato so zaprosili SOP Krško za brezp^lačen prevoz igralcev na tekme. Tovariši v omenjenem podjetju so sklenili, da bodo rokometašem pomakli in prvič so jih peljali na tekmo v Kočevje. (L. Š.)
NOVO MESTO — Prejšnjo soboto je bil na Loki rokometni turnir, na katerem so nastopile igralke Delte iz Ptuja, Laboda iz Novega mesta in Laboda iz Krškega. Pokal so osvojile Štajerke, druge so bile Krčanke in tretje domačinke. Na|boljša ^ bila vratarka Jerebova (Krško), ki je od 17 sedemmetrovk ubranila kar 15 kazenskih strelov. (L. Š.)
SELCD - Ob zaključku rokometne sezone so v Leskovcu pripravili rokometno tekmo, v kateri sta se pomerili ekipi iz Selc pri Leskov-
•	cu in ostali člani TVD Partizan Leskovec. Tekma se je končala neodločeno 22:22. Najboljši so bili T. Božič (5 zadetkov), F. Božič (5), Kerin, V. Čebular (9), Bizjak (2) in-D. Pereč (4). (L. Š.)
Uspeh telovadk z Dolenjskega
Na izbirnih gimnastičnih tekmah je med mladinkami zmagala Jasna Dokl, v republiško
ekipo pa se je uvrstila še Matejka Kavšek
Kaj, kje, kdo?
v 9. kolu republiške šahovske lige bodo Novomeščani gostovali. Igrali bodo z eno od slabših ekip s Svobodo, zato se obeta nova zmaga. Ribničani gredo v Koper. Glede na to, da so v zadnjih srečanjih proti slabšim moštvom dokaj dobro igrali, bi lahko izsilili najmanj neodločen rezuhat, Id bi jih verjetno rešil zadnjega mesta. Kočevarji igrajo doma s Solidarnostjo, ker sta ekipi na lestvici druga za drugo, se obeta zanimiv in izenačen boj.
V slovenski odbojkarski ligi igrajo Novomeščanke v gosteh, in sicer v Kopru. Novomeščani bodo igrah doma s Kamnikom. Obema ekipama se obetajo nove točke.
Rokometaši so zaključili jesenski del tekmovanja. V 1. pomladanskem kolu gostuje Inles v Varteksu, Sevnica pa v Slovenigradcu. Dobovčani bodo šli v Tržič, Brežičani se bodo doma pomerili z Jadranovo vrsto. Brežičanke bodo spomladi v prvem kolu igrale z Borcem.
V II. slovenski ligi v namiznem tenisu so odigrale el^e že šest kol. V sedmem bo v Sodražici dolenjski derbi, v katerem bodo poskušali domači igralci premagati lanske slovenske ligaše, ekipo Novega mesta.
Na sliki je nadaijena novomeška vrsta telovadk, ki je pred dnevi uspešno nastopila na izbirnih gimnastičnih tekmah v Ljubljani. Od leve proti desni: Vanja Požar, Jasna Dokl, Lea Moro, Nataša Kočevar in Matejka Kavšek. (Foto: Slavko Dokl)
PROSTA DELOVNA MESTA
llm^oteks^
NOVOTEKS, tekstilna tovarna. Novo mesto, n. sol. o., s svojimi temeljnimi organizacijami združenega dela
razpisuje naslednja vodilna delovna mesta:
1.	GLAVNI DIREKTOR PODJETJA,
za TOZD PREDI LNICA Metlika« n. sub. o.:
2.	VODJA PROIZVODNJE,
3.	VODJA VZDRŽEVANJA,
za TOZD TKANINA, Novo mesto, n. sub. o.:
4.	VODJA KONTROLNO-ANALITSKEGA SEKTORJA,
5.	VODJA TEHNIČNEGA SEKTORJA,
6.	VODJA PRODAJNEGA SEKTORJA,
7.	VODJA NABAVNO-UVOZNEGA	SEK-
TORJA,
za TOZD TRGOVINA, Novo mesto, n. sub. o.:
8..	VODJA NABAVE.
POGOJI:
pod 1. visoka strokovna izobrazba in osem tet prakse na ustreznem delovnem mestu.
pod 2. visoka strokovna izobrazba fakulteta za tekstilno tehnologijo in štiri leta prakse na vodstvenih delovnih mestih v volnarski industriji ali višja strokovna izobrazba — tehnološka smer in osem let prakse, od tega štiri leta na vodstvenih delovnih mestih v proizvodnji volnarske industrije ali srednja šolska izobrazba — tekstilna smer z dvanajst leti prakse od tega štiri leta na vodstvenem delovnem mestu v volnarski industriji.
pod 3. višja strokovna izobrazba — strojna smer in tri leta prakse ali srednja strokovna izobrazba — strojna smer in šest let prakse.
pod 4. visoka strokovna izobrazba za tekstilno tehnologijo in tri leta prakse ali višja strokovna izobrazba tekstilno tehnološke smeri in šest let prakse, od tega najmanj polovico v svoji stroki.
pod 5. visoka strokovna izobrazba — fakulteta za tekstilno tehnologijo in štiri leta prakse na vodstvenih delovnih mestih v volnarski industriji ali višja strokovna izobrazba tekstilna tehnološka smer in osem let prakse od tega štiri leta na vodstvenih delovnih mestih v proizvodnji — volnarska smer. pod 6. visoka strokovna izobrazba ekonomske ali tekstilne smeri in tri leta prakse ali višješolska izobrazba ekonomske ali tekstilne smeri in šest let prakse v stroki; vsaj polovica prakse mora biti opravljena v stroki na vodstvenih delovnih mestih.
pod 7. visoka strokovna izobrazba — ekonomske, komercialne ali tekstilne smeri in tri leta prakse (od tega vsaj polovico v stroki na vodstvenih delovnih mestih) ali višja izobrazba ekonomsko komercialne ali tekstilne smeri in šest let prakse (od tega vsaj polovico v stroki na vodstvenih delovhih-mestih). Aktivno znanje enega tujega jezika (nemščina, angleščina). Registracija za opravljanje zunanje trgovinskih poslov.
pod 8. višja strokovna izobrazba in dve leti delovnih izkušenj v nabavni službi pri trgovski organizaciji.
Kandidati morajo biti moralno in politično neoporečni. •Kandidati morajo biti državljani SFRJ, organizacijsico sposobni ter morajo izpolnjevati splošne pogoje določene z zakoni, samoupravnimi sporazumi in družbenimi dogovori.
razglaša prosto delovno mesto za storitveno enoto MENZA NOVOTEKS-
VODJA KUHINJE
POGOJI:
prakse
visoko kvalificirani gostinski deidvec in pet let
Kandidati lahko dobijo podrobnejša pojasnila v kadrovskem oddelku podjetja.
Ponudbe s kratkim življenjepisom, opisom dosedanjega dela, dokazili o izobrazbi in praksi je treba dostaviti v petnajstih dneh po objavi na razpisno komisijo TOZD-a, s posebno oznako na ovojnici „za razpisno komisijo", za vodjo kuhinje pa na komisijo za delovna razmerja podjetja.
Udeleženci razpisa bodo obveščeni o izbiri v petnajstih dneh po odločitvi pristojnega delavskega sveta, zbora delavcev, oz. komisije za delovna razmerja.
11!^
POSAVSKI PRAZNIK VINA NA CATEZU bo od 10. do 15. decembra na Čatežu.
Vse vinogradnike,ki želijo razstaviti svoj pridelek obveščamo, da lahko dobe v petek, 21.novembra na zbirnih mestih steklenice. Polne je potrebno oddati do 25.novembra.
Pripravljalni odbor
Odvečen brezup
Nobenemu zemljanu ne bi bilo treba biti podhranjen
Če bi lahko bolje porazdelili hrano, ki jo ima človeštvo na voljo, in če bi jo pridelovali tako intenzivno, kot jo na primer v kmetijsko razviti Nizozemski, ne bi bilo treba biti lačen nobenemu zemljanu. Prav tako ne bi bilo treba napovedovati brezupnega stanja v prihodnjih 30 do 100 letih, kot so to storili Američani v knjigi „Meje rasti“.
Ameriški znanstveniki so namreč izračunali, da bi že na sedanjih obdelovalnih povr^ah lahko pridelali toliko živeža, kolikor ga potrebuje 60 milijard ljudi, to pa je 10-krat toliko, kolikor bo človeštvo štelo ob koncu tega stole^a. Neizkoriščene ostajajo še nekatere druge možnosti. Tako so izračuni, da požro prašiči, ki jih danes redijo v svetu, sedemkrat toliko primarnih (rastlinskih) beljakovin, kot jih zaužije vsa Severna Amerika. Konji, ki jih v faz vitih deželah uporabljajo predvsem za ^rt, pojedo toliko žita, kot vsi lUtajci ^upaj. Vse krave na svetu pojedo več žita kot 4 milijarde ljudi, torej več kot vse človeštvo..
Znanstveniki tudi napovedujejo, da bo kmalu mogoče pridobivati beljakovinsko hrano iz petroleja. Pol kilograma bakterij, ki bi jih krmili s petrolejem, bi pridelalo 5 kg beljakovin na dan, zatrjujejo znanstveniki, ki delajo te poizkuse. Neprecenljivo bogastvo se skriva v morju, predvsem v njegovih algah. Ko bo alge mogoče izkoriščati za prklobivanje beljakovin, bo človeštvo rešeno skrbi za hrano. Na površini, na kateri poljedelstvo pridela 3 do 5 ton beljakovin, dajo' alge kar 30 — 50 ton te dragocene sestavine prehrane, torej 10-krat več.
Ob eksploziji avtomobfla neke-& znanega londonskega advokata so policaji pripeljali „vohljače**, da so preiskali še ostale avtomobile.
Pes zavoha tudi podtaknjeno bombo
Terorizem, ki se je v zadnjih pletih razširil po vsem svetu, je vrsta kriminala, s katerim se je zelo težko boriti. Teroristi podtikajo bombe v kinematografe, kavarne, hotele, zajemajo talce, ugrabljajo; z eno besedo: ne izbirajo sredstev. Prav zaradi tega, ker pri podtikanju bomb in podobnem ne gledajo dosti na nevarnost, da postanejo žrtve njihovih akcij tudi nedolžni ljudje, je težko predvideti njihove akcije in ukrepati proti njim.
Na velikih letališčili že uporabljajo posebne rentgenske naprave, s katerimi odkrivajo orožje v prtljagi popotnikov, ^ teže pa je preiskovati avtomobile. Na pomoč je policiji ponovno priskočil pes. Pes se je v številnih primerih izkazal kot zelo primerna in uporabna žival.
Psa že dolgo uporabljajo za zasledovanje, novo pa je, da so strokovnjaki znali izkoristiti izredno zanesljivi pasji nos tudi za naloge, za katere si ne bi mislili, da jih štirinožni človekov prijatelj laliko zelo uspešno reši. Prvi taki poskusi so uspeli na posebnih treningili za iskanje mamil. Psi so s svojim zanesljivim čutom odkrili marsikaterega preprodajalca mamil.
Tudi pri iskanju podtaknjenih bomb pes ni odpovedal. Angleški policisti, katerim' sivijo lasje zaradi številnih terorističnih akcij, so zdresirali novo vrsto „policajev“. Naučili so pse, da izvohajo podtaknjeno bombo. Kako pes loči vonj bombe od vonja ostale kovine v avtomobilu, ni povsem jasno, toda praksa je pokazala, da se pes ne zmoti.
i
I
Samoupravljalci
Zadnjič sem zavil mimo največje hiše v vasi. Zatopljen v misli sem koračil po ulici, ko zaslišim vpitje, krohot, glasne medklice pa spet grobno tišino, mrmranje.
„Kaj, za vraga, pa je to? “ sem si glasno dejal.
Da bi me presneti „fir-bec“ ne mučil predolgo, sem stopil v sobo. Kaj sem videl? Veliko znanih in neznanih obrazov, kako prose-vajo skozi gosti tobačni dim. Stikali so možje glave skupaj, glasno govorili in dvigali roke. V zraku je bilo čutiti veliko vznemirjenje, pa tudi nerazumljivo veselost. Kot za stavo so padali nekakšni predlogi. Jaka je zakričal: ,,Lojze!“, Lojze pa takoj za njim: ,,Jaka!“ In režala sta si drug drugemu v brk kot pečena mačka. Posamezne skupine so sc zasmejale, druge spet je h ih) čudno videti; bledi, znojni obrazi, zasanjani, kot hi ne bili v sohi, ampak nekje daleč za devetimi gorami in \<odami. I*re-sunljivč me je pogledalo
nekaj obupanih oči, iz katerih sem prebral: da so možgani za njimi popolnorm zmedeni in da pod svetlim soncem ne vedo, kaj počno in zakaj
„Kaj pa imate? “ povprašam najbližjega.
Zaupljivo se je nagnil k meni in mi šepnil: ,,Dragi Martin, če mi ti lahko razložiš, kaj počnenv), ti takoj dam za dva litra .. . “
Drugi pa mi je dejal: ,,I*rej sem še nekako vedel, za kaj gre. A mpak zdaj ne vem več, kje se me glava drži. Do konca sem zamešgl vse, ko so nam pojasnili. .. “
Pričelo me je močno zanimati, kakšno skrivnostno združenje je to. Poberem list z mize in preberem na njem, da je seja konference delegacij ,
Ne vem pravzaprav, kako to, a pri srcu me je stisnilo od žalosti, obenem pa bi najraje udrihal po razigranih, zaspanih, neutruiih in pobalinskih buticah.
MARTIN KRPAN
Izropana
katedrala
Neznanca izropala zakladnico koelnske katedrale
Koelnska katedrala, največja gotska cerkev v severni Evropi, je mirno preživela sedemsto let b\irne zgodovine. Uničila je ni niti druga svetovna vojna, ko so jo štirinajstkrat zadele bombe. Pred nekaj več kot tednom dni pa je katedralo zadel udarec, od katerega se bo težko opomogla.
Kmalu po tem, ko so se pogasile luči v cerkvi, sta se dva neznanca povzpela po zidarskem odru, ki so ga postavili zaradi obnovitve kamnitih delov zunanjosti, se zrinila skozi odprtino za prezračevanje in s pomočjo alpinistične opreme preplezala alarmne naprave. Z vrvmi sta se spustila v cerkveno zakladnico, kamor sta tudi želela priti.
Policisti preiskujejo katedralsko zakladnico in pot, ki sta jo ubrala vlomilca.
Oborožena s preprostim orodjem sta se hitro vrgla na zločmski posel. Izruvala sta dragoceno kamenje iz njegovih ležišč, pobrala prstane in križe iz dragih kovin, toda še preden sta lahko pobrala vse neizmerno bogastvo katedralske zakladnice, jima je po nerodnosti padla na tla monštranca. Trušč je prebudil nočnega čuvaja,- ki je takoj sprožil alarmne signale.
Preden je prispela policija, sta vlomilca že pobegnila. Na tleh sta pustila vse orodje, planinsko vrv in kose zdrobljenega kristalnega stekla in zvite kovine. Kot so strokovnjaki laliko presodili, sta vlomilca iz zakladnice pobrala dragocenili kamnov, zlata in srebra za več kot osem milijonov dolarjev. Mnogi od izropanih predmetov predstavljajo edinstveno vrednost, ker so unikati.
Zaliodnonemška policija zaenkrat še nima v rokah nobenega zanesljivega napotka 'za iskanje vlomilcev.
Rešitev prejšnje križaiikt^
I
obč
vsa
ozr
(Ne] resnicfi z napako
jerr
sme
kaj
se
obf
nas
jub
mo
voji
V pogovoru s časnika>J®®j bpc
poudaril, da je v njegovem J ^ živ(
vse noro (novo).
Pred mikrofon je L.
Kobila
dar
bila) sem še mlada ..	_	J
Nad vrati je pisalo: / ^ hati (pomagati) človeku , ^a
lan
sreči je lepo dejanje.“	J
Recitator je povzdigni „ra „Ko stopiš mi na prot (n^ P ' ?e kozlati (ko zlati) j “er začne ...“
Renolf
Japonci slede
V stari Japonski pri izbiranju novega ali dežnika preživlja'J fei urico. Trgovine snn nreiene kot. vsa
no
okusno urejene
njih je kupec
menkoval r*- j medtem, ko je za nakup. Ta leP^. seje nadaljevala osebni sedanji	^ vi'	Qe
so ogromne, niode^f	p^,
blagovnice na	^9
postale n^jvečji F	<l(j
kulture.	j^»r	St^
Mnoge večje	trS	^	člo
žra žgr ■ska 'td,
V japonskih	ob.
ogledajo tudi iz^e 1 ^.
Riše in piše: Marjan Bregar
9. Taka je bila torej ta reč lepega poletnega dne v prijaznem mestecu Happy End!
Meščani so se vdrli v zemljo, šerif prav tako. Pred gostilno je kamenel edino Paradižnik s pištolo v roki. Deset korakov pred njim je na razgretem tlaku stal mračni razbojnik, prvi revolveraš Divjega zahoda, plešasti Jack, in molel svoje orožje naravnost v hrabro srce našega ljubljenca . . .
Muho bi slišal ta hip in misel bi človek ujel v uho! Misel, ki je vrtala; Konec! Konec vsega! Ne more se
METLIŠKEM OBČINSKEM PRAZNIKU - OB METLIŠKEM OBČINSKEM PRAZNIKU - OB METLIŠKEM OBČINSKEM PRAZNIKU - OB MET
Žuljave roke gradijo lepši jutri
Leto je naokoli in metliška občina ponovno praznuje. Ob vsakem jubileju je navada^ da se JJzremo na prehojeno pot, seštejemo in pregledamo, do kod prišli, kaj smo napravili, je v letu dni zraslo novega, ^ ob uspehih poveselimo in enem pripravimo na delo, ki nas še čaka. Prav tako je vsak l^bilej priložnost, ko se spomnijo težkih predvojnih in med-^3sov, prvih let v svo-^poi in primerjamo, kako smo ■ ^"'eli takrat in kako živimo aanes.
PRED 33 LETI
i ^^vražnik v suhorski posto-6a^h	pričakoval,	da
enk	prebivališča
^ '■at za vselej pregnala četa •'aztrganih" partizanov^ Toda
ber'^ 1^0^'	^ovem-
zali ' ^ Belokranjci doka-svoh*^^ je tudi zanje prišel čas tako^^'	je	bil
”^sel	^3 so sovražnika za
Gor	misli, da bi pod
niza^-^^' postavil močno orga-svčjih postojank. *V Parf	zmagali
prva^^^v’.' ‘delavci; in to je bila t05^V^e^ja in pomembna zmaga Pot Gorjancev, ki je kazala ''živr	^°^odno življenje,
svn; '' katerem bodo sami
j 9ospodg,-
^ Leta po vojni
leta °^^'^^®P°vsod vse bQ/°^ni težak preizkus za je, mat ' ^orce, terence, kurir-Ce 1^	2	otroki in tudi star-
'^apadp	°	so 16. julija 1944
in Via ' združeni Nemci, ustaši Uničil'^ nekaj urah Belok!	*^3'” so pridne roke
PožQg|.^'^j^®'' gradile več let: 99	'..*0 3l stanovanjskih in
!*^ih 7^'^ nranjših gospodar-Števii	uničili ceste ipd.
človoL J^^ševin se belokranjski Zrasig	ustrašil in kmalu so
%adb	stanovanjske
ska	popravili so gospodar-
ita °^'opja, ceste, mostove
L.
^ARodi^I zrastejo v Tovarno
' JJUdje zapuščali rodno
Njo
Kri
Sli
so „s trebuhom za
^horn" T J. siavjjg .■ ' prek meja Jugo-
drugj J^ekateri so . se vrnili.
y* Sn	—	*	—	......
Ko jj vedno ostali v tujini
So v Metliki začeli po-Prve temelje za tovar-
siitev	našlo	zapo-
Ze ob lanskem °9osh	prazniku smo pisali
v.,%rn I	uspehih,	v	letoš-
leks	^o	metliški	Novo-
feiti .	nov objekt, v kate-
»tietr^® 5000 kvadratnih \ proizvodnih površin, kvajjJ® postavil halo s 3500 . ^nimi metri proizvodnih
pri zdravstvenem domu
prizidek s 650 kva-*0 prj!^' nietri, delavci iz TGP ''rtcg Urejati okolico okoli itiai^j^. ^ tem bodo metliški ia igrQ. ^'^'‘^obili nove površine ' ^j so se morali do sedaj ' v sicer sodobnem, a že
. - '.f'• .■.f
■mš^x
U:}
Metliška občinska .skupščina jc skupaj z družbenopolitičnimi organizacijami v počastitev občinskega praznika in dneva republike pripravila praznovanja, ki se bodo začela v petek, 21. novembra, ob 18. uri v domu Partizana. Na večeru športa in glasbe bodo podelili najboljšim posameznikom in ekipam priznanja in diplome, naslednji dan bodo ob 10. uri na Božakovem odkrili spominsko obeležje padlemu partizanu, 25. novembra sc bodo ob 19. uri v do-
mu Partizana zbrali na svečani akademiji v počastitev občinskega praznika in dneva republike. Naslednji dan ob 10. uri dopoldan bodo v sejni sobi skupščine pripravili sFavnost-no sejo občinske skupščine in občinskega odbora ZZB NOV, ob
11. uri si bodo ogledali Novoteksove nove .proizvodne prostore, ob 15. uri pa bodo Suhorjani pripravili na pokopališču pri Jakobu odkritje spomenika padlim partizanom.
pretesnem vzgojnovarstvenem zavodu. O novem pomembnem objektu kmetijske zadruge pri Vinski kleti pa smo že pisali.
2ULJAVE ROKE GRADIJO CESTE, VODOVODE. ..
Priden je Belokranjec. Rad tarna nad občinsko politiko, a se zaveda, da njihova občina ni bogata. Tarna zato, da dobi vsaj nekaj denarja, s katerim zgradi za nekatere nemogoče. Tako je letos občina dobila tri kilometre asfaltiranih cest, pri katerih so s prostovoljnim delom vedno sodelovali prebivalci iz krajevnih skupnosti. „Črna masa” je prekrite prah v Boldražu in na številnih cestah priključkih, po sodobni cesti se vozijo tudi Dra-šičani, Bušinja vas je z asfaltom pripeta na Radatoviče, vas v bratski Hrvaški, uresničuje se tudi dolgoletna želja prebivalcev v podzemeljski krajevni skupnosti, odpravili so največjo avtomobilistično past v Beli krajini.	'
In kako j^ z vodovodom? Belokranjci so radi poudarjali, da le še pri njih živijo brez zdrave pitne vode. Res si še marsikje pomagajo s hidrofori, toda napredek na tem področju lepo pokaže statistika. V letošnjem letu so položili 3,5 km vodovodnih cevi, do konca leta pa bo zdrava voda razveselila še nekaj gospodinjstev. Tudi pri polaganju vodovodnih cevi so se kot že mnogokrat poprej s prostovoljnim delom izkazali krajani. Koliko milijonov dinarjev so s svojim delom prištedili, tokrat ne bomo pisali, vsi pa se zavedajo, da jim je le zagrizeno delo pripeljalo v oddaljene vasi tako želeno vodo.
V VSEH HIŠAH SVETIJO 2ARNICE
Letošnje leto lahko v metli-
ški občini imenujemo leto elektrifikacij. Veliko prostovoljnih ur so pri kopanju jam in postavljanju drogov opravili Gradčani, boljšo elektriko imajo Kapelj-ščani, Skriljani, prebivalci na Jugorju in v Metliki, pred kratkim pa so elektriko napeljali tudi v zadnjo hišo v občini, in' sicer pri Gabrovcu.
Na nekdanjem metliškem parku raste te dni nov prepotreben objekt, prizidek k zdravstvenemu domu. Metliško zdravstvo bo tako dobilo 650 kvadratnih metrov, ki bodo odpravili dosedanjo prostorsko stisko in omogočili, da bodo zdravstveni delavci delali v sodobnejših prostorih.
SODOBNI VINOGRADI
Tako kot je bilo po vojni opustošeno metliško gospodarstvo, je bilo tudi s kmetijstvom. Kmetje so s trdim delom postavili kmetijstvo na trdne noge in kmalu je bila ustanovljena kmetijska zadruga, ki se lahko v letošnjem letu pohvali z lepimi uspehi. Na vinogradniškem področju so obnovili nad 200 ha zasebnih vinogradov, te dni pa so začeli rigolati v Boldražu in na Lokvici. Ko so se kmetijski strokovnjaki pogovarjali z las.t-niki zemljišč o posodabijanju vinogradov, skoraj nikjer niso naleteli na težave.'Kmetje se vse hitreje mehanizirajo — več kot 170 jih ima svoje traktorje z najnovejšimi priključki — v kontroli proizvodnje imajo nad 700 krav itd.
DELAVSKE ŠPORTNE IGRE SO ZAŽIVELE
Te dni bodo dobili najboljši posamezniki in posameznice ter ekipe, ki so se izkazale na delavskih športnih igrah, za svoje uspešne nastope priznanja. Morda je prav letošnji’ občinski praznik priložnost, ko lahko ugotovimo, da so v občini naredili za telesno kultuVo zelo malo. Aktivni so,le košarkarji in igralci namiznega tenisa, delavske športne igre pa so bržkone „sezonske", saj delavci takoj, ko zaključijo tekmovanje na igrah, obesijo copate na klin. Glavna ovira za razmah športnih iger in sploh množičnosti je pomanjkanje športnih igrišč. Metlika ima le eno igrišče, in še to je premajhno, da o telovadnici sploh ne govorimo. Vse več se govori o športni dvorani. Če bi jo metliška občina dobila, bi verjetno tudi šport v sicer majhni občini zaživel popolnoma drugače.
SUHOR -CELODNEVNA ŠOLA
Belokranjski človek se je vedno zavedal pomembnosti knjig in izobraževanja, in ko so pri njih razpravljali o potrebnosti novega načina pouka, so misel soglasno podprli. Dodatnih stroškov Suhorjanom ni bilo la{, da pa so za celodnevno šolo
Dvorišče pred suhorsko osnovno šolo se bo te dni popolnoma spremenilo. Namesto prahu bo na njem asfalt, dvorišče pa bo polepšal tudi majhen vrt z rožami, za katerega bodo skrbeli šolarji. Na sliki: celodnevna šola je prinesla za malčke veliko mikavnih lastnosti. Če je ne bi podprli tudi starši, bi se morali mali Suhorjani učiti še po starem.
^ kmetijska zadruga je v Sloveniji med prvimi, ki se je na-
la posodabljanja vinogradov. Te dni so se lotili rigolanja v in pri Lokvici in prihodnje leto bodo na terasah pridelali
9it>zdja. Na sliki: del starega vinograda pod Drašiči.
NOVA STANOVANJA
, Če pogledamo načrt, ki so ga sestavili pred petimi leti, vidimo, da se je v večini izpolnil. Danes je v občini več kot 216 družbenih stanovanj; samo lani so jih zgradili 40. Bržkone bo že zgodaj spomladi vseljiv sodoben 42-stanovanjski stolpič, ki bo opremljen z električnim dvigalom in avtomatskim požiralnikom za odlaganje smeti.
Zelo lep napredek je bil dosežen tudi na področju zasebne stanovanjske gradnje, saj ne mine teden, ko ne bi v občini spravili' pod streho vsaj ene hiše.
resnično s srcem, so dok3zali med zadnjo prostovoljno akcijo, ko so za asfaltiranje šolskega dvorišča opravili več kot 300 prostovoljnih ur.
PONOSNI
NA
USPEHE!
Letošnji praznik metliške občine sovpada s 30. obletnico osvoboditve, hkrati pa mineva tudi 33 let od poraza belogardistične postojanke na Suhorju. Partizanska zmaga 26. novembra 1942 je bila potrditev odločitve naših TJudi, da bodo do osvoboditve domovine podirali in uničili vse, kar jim je tuje, jim dela krivico, jemlje svobodo in pravico. Trdna odločitev je bila zaključena z zmago, ki nam je prinesla vse tisto, kar so si želeli že naši predniki.
Radi se spominjamo tistih časov in seštevamo dobrine, ki so posledica zgodovinskih trenutkov, dobrine, ki so plod našega dela. Tudi ne pozabljamo tistih, ki niso dočakali svobode, izbojevane v junaških bojih. Ko po 30 letih svobode opazujemo lastno življenjsko okolico, vidimo, da se je veliko spremenilo: zrasle so tovarne, ceste so boljše, domovi so udobnejši; vsak ima pitno vodo, zdravstveno varstvo, otroci so preskrbljeni; za izpopplnjevanje znanja so na voljo družbene štipendije, še zmeraj pa se gradijo novi in novi objekti, zastavljene so akcije za odpravo vsega, kar nas še teži.
Pa kaj bi naštevali vse po črki, v tem ali onem okoli nas se kaže delček truda vsakega posameznika! Skupaj smo načrtovali, zato je skupno vse, z vsem zdaj skupno tudi upravljamo. Nova ustava omogoča delovnemu človeku ustvarjati in odločati o vsem in povsod. Novi skupščinski sistem že rojeva uspehe, delegati na vseh ravneh družbenega življenja samoupravljajo in odločajo o razporeditvi materialnih dobrin. Ustava je stvarnost, delegatski sistem pa aktiven in odločujoč dejavnik vsakdanjika, pobudnik in nosilec vsega.
Precej delovnih uspehov so občani letos že proslavili. Ne gre prezreti, da so akcije vodili občani iz krajevnih skupnosti. Lahko zapišemo, da smo odstranili veliko tistega, kar je še lani mnogim grenilo iivljenje.
V imenu skupščine, družbenopolitičnih organizacij hvala vsem, ki ste bili tvorni izvajalci začrtanih nalog. Želim vam dobrega počutja ob praznovanju občinskega in državnega praznika.
FRANC VRVIŠČAR predsednik občinske skupščine METLIKA
Metliški Šport se žal ne more pohvaliti z množičnostjo. Ko se bo občina postavila z novo športno dvorano in sodobnimi igrišči, bo bržkone drugače. Na sliki: s srečanja med Beti in Novoteksom v Novem mestu.
KAKO ZA NAPREJ?
V družbenem načrtu so začrtane osnovne značilnosti nadaljnjega družbenoekonomskega razvoja metliške občme. Na vprašanje, ali niso načrti morda prezahtevni, so na metliški občini odgovorili: „Naše samoupravno načrtovanje je opredeljeno z najmočnejšim orožjem naših delavcev, z ustavo. V naši občini živijo pridni, disciplinirani ljudje. Kar si zastavijo, kar obljubijo, uresniči-
jo. V delo se dobesedno zagrizejo. Take delavce bi potrebovali še marsikje drugod. Z njimi bo naša občina prav gotovo uresničila vse zastavljene načrte, zato bo pri nas še naprej veljalo: ljudje in občina so eno in isto, ljudje in občina iz leta v leto gradijo in prav gotovo je, da se bomo čez leto, ko bomo pogledali na prehojeno pot, lahko oddahnili. Za nami bodo ostali novi kilometri sodobnih cest, novi objekti, boljša električna napetost itd."
''.'.J-
NOVI METRI ZA PREDILNICO — Metliški Novoteks dobro sodeluje z matično tovarno v Novem mestu in uspeh skupnega dela je nova proizvodna hala s 5000 kvadratnimi metri. Na sliki: novi objekt je na desni strani slike.
11
j37<i) - 20. novembra 1975
DOLENJSKI LIST
41-stanovanjski blok v Metliki, ki ga gradi TGP '
TGP iz Metlike je znano po gradnji cest. Na sliki: asfaltiranje v Drašičih.
TRANSPORTNO GRADRENO PODJETJE METLIKA
Dolf^oletne izkušnje so garant za solidno in hitro opravljanje obveznosti
m
TRANSPORTNO GRADBENO PODJETJE METLIKA je nastalo leta 1973 po združitvi metliških podjetij METLIKATRANS in KOMUNALNEGA PODJETJA. Kot nekatera druga podjetja v Beli krajini se je tudi novoustanovljeno TGP razvijalo sanfiorastniško. Ob nastanku ni imelo nobenih pomembnejših osnovnih sredstev.
Danes je v organizaciji združenega dela zaposlenih 360 ljudi, ki delajo v štirih tozdih in skupnih službah. Tozdi so: TOZD TRANSPORT, TOZD GRADBENIŠTVO, TOZD OBRT in TOZD KOMUNALNO GOSPODARSTVO.
Delovna skupnost bo letos ustvarila predvidoma sedem starih milijard celotnega dohodka.
Podjetje opravlja naslednje dejavnosti: gradnjo in prodajo stanovanj, poslovnih in industrijskih objektov; gradnjo' cest in drugih cestnih objektov; ima peskokope in kamnolome; izdeluje zidno opeko; s specialnimi vozili kiperji prevaža vse vrste gradbenih materialov na dolgih in kratkih relacijah; posreduje storitve svojim številnim kooperantom; opravlja vse vrste obrtniške dejavnosti: mizarstvo, kovaštvo, pleskarstvo, kleparstvo, vodovodno instalaterstvo, elek-trikarstvo, kamnoseštvo in teracerstvo; gradi vodovodna in kanalizacijska omrežja in tovrstne objekte ter po posebnih pogodbah skrbi za njihovo vzdrževanje; komunalno ureja in prodaja stavbna zemljišča.
TGP Metlika opravlja tovrstne storitve po vsej ožji in širši domovini. Kolektiv sodeluje z renomira-
ni mi podjetji pri gradnji zahtevnih objektov infrastrukture, kot so avtoceste In podobno.
Dolgoletne izkušnje Transportno gradbenega podjetja iz Metlike so garancija za solidno in hitro opravljanje pogodbenih obveznosti. TGP razpolaga danes z vso potrebno mehanizacijo, s 4.600 m2 proizvodnih in poslovnih prostorov, lastno družbeno prehrano,- potrebnimi todri, in kar je še posebno pomembno, podjetje si je pridobilo zaupanje svojih dosedanjih strank.
r •
Delovna skupnost Transportno gradbenega podjetja Metlika čestita vsem kolektivom in občanom za praznik občine in dan republike ter želi še veliko delovnih zmag.
‘•s: •:
I
0M
Objekt v Rosalnicah, v katerena bodo dobili delovna mesta moški, gradi Transportno gradbeno podjetje Metlika. Na sliki: pogled s sprednje in zadnje strani.
s
Gradnja vodovoda na Radoviči, ki ga gradi Transportno gradbeno podjetje iz Metlike.
Objekt KZ Metlikđ pri vinski kleti, v katerem so polnilnica, skladišče, prodajalna In družbeni prostori, je zgradilo TGP iz Metlike.
NOVI MODERNI STROJI V NOVOTEKSU - PREDILNICI METUKA
iicvineks'
Ob praznovanju metliškega občinskega praznika bodo slovesno odprli nove proizvodne prostore Novoteksa, TOZD PREDILNICA v Metliki. S to naložbo 4aodo povečali oDseg proizvodnje za 50 odst., to je za 450 ton česane volnene preje. Izdelek iz novega oddelka je namenjen predvsem za potrebe tkalnice matičnega podjetja, hkrati pa so z novo predilnico zmanjšali uvoz preje.
V novi hali, ki meri 4500 m2, je razen proizvodnih prostorov še skladišče. Proizvodne prostore sestavljajo predpr^il-
nica' z zmogljivostjo 2500 kg predpreje na dan, 28 REPCO predilnih strojev, s katerimi naredijo na dan 1400 kg česane preje, in su kalni stroji BARMAC. Posebnost so repco stroji, saj so najmodernejši stroji za izdelovanje česane preje, zavzemajo ' malo prostora, so enostavni za delo in hkrati opravljajo dvojenje. Izdelek iz teh strojev je kvaliteten in omogočajo gospodarnejšo proizvodnjo' Z nabavo prvih 28 repco strojev pa še ni izkoriščena zmožnost predpriprave, zato imajo v načrtu nakup še 28 takih strojev, s čimer bodo znat-
no pocenili proizvodnjo česane preje.
318-članski kolektiv metliškega Novoteksa si prizadeva, da bi bil načrt modernizacije njihove temeljne organizacije združenega dela čimprej uresničen in da bi dosegali take delovne uspehe, kot jih nudi nova tehnologija.
Naložba v Metliki sodi v okvir prizadevanj za povečanje proizvodnje tkanin, ki jih izdeluje TOZD TKANINA, kjer tudi modernizirajo strojni park.
Delovna skupnost Novoteks, TOZD PREDILNICA METLIKA, čestita svojim poslovnim partnerjem in vsem občanom za praznik občine in dan republike.
P.O.
Predpredilni stroji zmorejo na dan 2500 kg predpreje
I
Prva skupina 28 REPCO predilnih strojev v metliškem Novoteksu
Novi sukalni stroji BARMAC
KONFEKCIJA
KOMET
15 LET DELA rN USPEHOV
15 let je minilo, odkar je bil v Metliki ustanovljen Zavod za zaposlovanje invalidov in za delo manj zmožnih oseb, kjer je dobilo zaposlitev prvih 25 invalidov. Zavod je imel tri obrate: konfekcijskega, kovinskopredelovalnega in čevljarskega. Ker so konfekcijski izdelki šli najbolj v promet, je zavod ostali dejavnosti opustil. Število zapo-' slenih se je iz leta v leto večalo in s tem seveda tudi obseg proizvodnje. Po desetih letih razvoja se je zavod v začetku novega leta 1970 registriral pri Gospodarskem sodišču v Ljubljani kot podjetje KOMET, konfekcija Metlika.
Danes je konfekcijsko podjetje KOMET„ki se je v zadnjih letih specializiralo za proizvodnjo nedrčkov, steznikov in pasov, poznano po vsej domovini in tudi zunaj naših meja. Okoli 370 'Zaposlenih dela v sodobno urejeni tovarni v Ro-salnicah pri Metliki, ki so jo zgradili pred nekaj leti, delovno enoto pa imajo še v Starem trgu ob Kolpi.
Z Ion poslom se je metliški KOMET že leta 1967 vključil v mednarodno delitev dela in razširil sodelovanje od enega inozemskega partnerja na večje šte-. vilo tujih firm. Danes kupujejo izdelke KOMET na zahodnem in vzhodnem tržišču, ter na tržišču tretjega sveta. ,
Kolektiv konfekcije KOMET se je resno lotil tudi stabilizacij-
skih prizadevanj in varčevanja. Zmanjšal je uvoz in še povečal izvoz. Za svoje izdelke.uporablja domačo surovino, odpovedal se je novi investiciji, povečal produktivnost, izboljšal kvaliteto izdelkov in zmanjšal zaloge. V prvih devetih mesecih poslovanja so na ta način ob enakem uvozu kot leto prej dosegli trikrat večji izvoz.
Nenehno skrbijo tudi za modernizacijo proizvodnje. Lani so kupili 50 novih šivalnih strojev, letos pa 30. Letos so kupili in montirali generator, s katerim lahko ob morebitnem izpadu električne energije poganjajo vse stroje.
V Kometu pa ne pozabljajo na družbeni standard zaposlenih. Letos je dobilo stanovanjske kredite 35 zaposlenih, kupili pa so tudi dve manjši sta-.novanji. Vsi zaposleni so dobili po 1.100 din regresa, od začetka leta pa je vsem na voljo dobra brezplačna malica. V obratu družbene prehrane ^je organizirano tudi kosilo za zaposlene in njihove svojce.
Gospodarjenje v prvih devetih mesecih letošnjega leta kaže ugodne rezultate, ki jih bodo do konca leta prav gotovo še izboljšali.
Delovna skupnost konfekcije KOMET Metlika čestita svojim poslovnim partnerjem in vsem občanom za praznik občine in dan republike.
P O.
KOMET ima moderno opremljeno proizvodno dvorano
Pogled na prostore konfekcije KOMET v Rosalnicah s sprednje in zadnje strani
Prvi zametki za belokranjsko trikotažno industrijo so bili dani z ustanovitvijo invalidskega podjetja Pletilstvo v Črnonniju leta 1948, ko je v nacionalizirani zasebni pletilski delavnici začelo delati nekaj invalidov. Leta 1956 se je to podjetje preselilo v Metliko in z odločbo ObLO Metlika so tam dali podjetju ime Belokranjska trikotažna industrija ali krajše: BETI Metlika. Delavski svet je razglasil leta 1956 za začetno leto današnje delovne organizacije.
V	novem okolju in pod ugodnejšimi pogoji je tovarna dobro poslovala, vendar se je morala ves čas boriti s težavami, ki so ovirale normalno proizvodnjo. Posebne težave so bile z zastarelim strojnim parkom z majhno zmogljivostjo, kar vse je vpliva-
lo	na kvaliteto in količino izdelkov. Težave so se kazale predvsem pri finančnem uspehu in osebnih dohodkih.
Zaradi pretežno kmetijskega območja v občini je veliko ljudi iskalo zaposlitev. Delovnih mest pa ni bilo in za kraj je bilo odpiranje novih delovnih mest edina rešitev. V dotakratnih vojašnicah je Beti začela prvo fazo rekonstrukcije. Najprej so opremili mehanično delavnico in vzpostavili vzdrževalno službo. Popravljanje zastarele opreme je bilo vsakodnevna skrb.
Ker je povpraševanje po tekstilu vse bolj naraščalo, je ko--lektiv kupil v Zahodni Nemčiji prve štiri rašel stroje. Leta 1958 je v Beti delalo že 200 ljudi. V obdobju 1958 — 1961 so poslali v Nemčijo rekonstruirat stroje za izdelovanja čipk in stroj za kosmatenje bombaža. Leta 1962 se je „Beti" priključilo podjetje Belokranjka iz Črnomlja.
Druga faza rekonstrukcije se je začela 1963. Kupili so štiri okrogle pletilne stroje, star razpenjali stroj in uredili kotlarno na premog. Z novim letom 1964 sta se podjetju pripojili pletilski podjetji Doko iz Dobove in Dolenjka iz Mirne peči. Obrata sta se zatem specializirala za izdelovanje volnene konfekcije. _	’
Največ je bilo rekonstruiranega leta 1965. Lastna vzdrževalna skupina je zgradila poslopje za barvarno. Kupili so 4 nerjaveče kadi, 40 šivalnih strojev, 5 rašel in dva snutkovna stroja. Do leta 1967 so vsa obnovitvena dela opravljali v lastni režiji, tega leta pa je splošno gradbeno podjetje Pionir iz Novega mesta zgradilo prve moderne proizvodne prostore za konfekcijski oddelek. Zaposlili so 150 novih delavcev in od takrat je razvoj podjetja naglo napredoval. V obdobju od 1967 do 1970 so v pletilnici, barvarni in konfekciji namestili precej
opreme, večinoma uvožfene iz Zahodne Nemčije, ki sojo tamkajšnja podjetja že izločala, v Beti pa je zatem še dolgo obratovala s polno zmogljivostjo. V tem obdobju je bil poudarek predvsem na odpiranju novih delovnih mest. Stroji so obratovali po 24 ur na dan, zaposlenih je bilo več ljudi, kot je bilo potrebno, in osebni dohodki so bi-' li zato krepko pod republiškim poprečjem.
V tem obdobju je na trgu primanjkovalo surovin za predelavo. Da bi se izognili pomanjka-
. nju, je bila leta 1970 zgrajena najsodobnejša tekstur-irnica (kodranka) v naši domovini. Tisto leto so bili zgrajeni tudi no-
vi	prostori pletilnice in barvarne ter preurejeni pisarniški prostori.
Najboljši finančni uspeh je podjetje doseglo leta 1971. To je pripomoglo k stabilnejšemu posJovanju. Leta 1972 so zgradili novo konfekcijo v Dobovi, leta 1973 nove prostore v Mirni peči in lani novo konfekcijsko tovarno v Črnomlju. V obdobju 1974-1975 je kolektiv Beti dal za nove naložbe okoli 25 milijonov dinarjev.
V Beti si danes služi vsakdanji kruh okoli 1500 ljudi. Ker
šivalnica v metliški Beti
Ml
Delavci v temeljnih organizacijah združenega dela in delovni skupnosti skupnih služb opravljajo številna dela. Naštejmo jih; teksturiranje vseh vrst sintetičnih prej; predelava volne; proizvodnja vseh vrst trikotažnega pletiva; oplemenitenje (barvanje, beljenje, tiskanje itd.) vseh vrst tekstilnega blaga (preje, pletiva, tkanin); konfekcioniranje ženskega, moškega in otroškega trikotažnega in tkanega perila ter vrhnjih oblačil; trgovanje na debelo v trgovski mreži, prodaja na drobno lastnih izdelkov, izdelkov kooperantov in poslovnih partnerjev; uvoz surovin, drugega reprodukcijskega materiala, opreme in nadomestnih delov za lastne potrebe, za kooperante in za tiste, s katerimi ima podjetje sklenjene pogodbe o sodelovanju; poklicno izobraževanje in izobraževanje odraslih za vse veje tekstilne industrije; razvojno-tehnična dejavnost in oblikovanje izdelkov; gostinska dejavnost.
na območju metliške občine že primanjkuje ženske delovne sile, predvideva program nadaljnjega razvoja intenzivnejše gospodarjenje. Z manj zaposlenimi bo potrebno doseči večjo produktivnost in rentabilnost poslovanja.
Na vrsti so prizadevanja za odpiranje delovnih mest za moške, saj se veliko zdomcev želi vrniti v rojstno deželo. V Beti .veliko razmišljajo o naložbah v tako dejavnost, kjer bo našlo zaposlitev večje število mož, sinov,, bratov in drugih svojcev današnjih belokranjskih tekstilk in konfekcionark ter drugih moških.
Asortiment izdelkov z lastno izvirno kreacijo se zaradi mode in povpraševanja menja od sezone do sezone, ves čas pa prevladujejo bombažno-poliamidne mešanice. Na obstoječih napravah v bazični in konfekcijski proizvodnji so izredno velike možnosti spreminjanja proizvodnje glede na povpraševanje na tržišču.
„Beti" ima izredno širok pro-
izvodni program in veliko proizvodnjo, ki pa bi se s specializacijo lahko še povečala. Za to so možnosti, saj razpolaga kolektiv z najsodobnejšo opremo te vrste pri nas, zgrajeni pa so tudi novi objekti vseh proizvodnih tozdov. V investicijskih načrtih so predvidene nove naložbe za odpravo ozkih grl v proizvodnji in'za uvedbo novih proizvodov. ■Vse večjo pozornost bodo od-
slej posvečali boljši organizaciji dela, šolanju kadrov in družbenemu standardu vseh zaposlenih. Vsestranska uporaba naprav za mehansko obdelavo podatkov v proizvodnji in poslovanju ter visok nivo birotehnike lahko ob sodobni tehnologiji omogoči delovni skupnosti BETI realne možnosti za vključevanje v mednarodno delitev dela.
--
Delovni kolektiv tovorae BETI v METLIKI čestita za letoSnjl občinski praznik 26. november in don republik* vstn prebiviilceni metlilke občlnt« žeM. do bi % slo^Hilnil prl-zodevonll dostgn V pffibodl4»l»iPiHiw večje ^ uspehe._________________________^
3999
Krojenje
V predilnici
' ^	*	*	V	M.
^	;v
Pakiranje izdelkov
Beti ima moderno opremljene proizvodne prostore
v	v	velikih	trgovinah umetniške razstave —
 J6 ogledalo milijon ljudi
pester štorih uredile tudi po štiri potro?n-. t''govinah lahko Va p. , poslušajo zanimi-certnn	klasično	kon-
'^ihenogledajo od J ^‘valski vrt ali katero japonskih dram.
^3jb 1'
nii;ah	^	veleblagov-
razstavna viiia^ ysaka velika trgo-iniaLa- j svoj ugled, galerijo,
Parjj ^''yajo slikarji in ki-trgovin	sveta. Ni malo
’ ki so v svojih pro-
n	- M..UM
l^^tavg *^ed nakupom lahko
štorih uredile tudi po stalne galerije.
Seveda morajo za to dejavnost trgovska podjetja odšteti kar lepe denarje. Tokijski Micukoši daje 17 odstotkov proračunskih sredstev za urejanje in vodenje galerijskih dejavnosti.
Ali se to splača? Trgovci so prepričani, da se. Ne samo da dobre razstave privabljajo obiskovalce v trgovine, kjer vsaj nekpj pojedo, če že kupijo ne	,,Največ je vred-
no to, da nam kupci zaupajo. Ko vidijo, da smo iz pariškega Louvra dobili dragoceno mojstrovino, jim zaupanje v naše sposobnosti močno zraste. Zaupanje pa je največ, kar potrebujemo!" prepričljivo govore voditelji največje tokijske trgovine Seibu.
Odziv na razstave v trgovi-naJi je zelo velik. Razstavo v trgovini Seibu je pred leti, ko so razstavili zbirko Reno-irovih slik. obiskalo več kot milijon ljudi. Pretekli mesec pa so zabeležili že nov rekord: sovjetsko razstavo je vsak dan obiskalo po 5000 ljudi.
I
I
I
I
I
I
I
I
I
I
Delajo kiti samomore?
Pojem samomora je nezdružljiv z živalskim svetom, trdijo znanstveniki. Kako in zakaj potem vsako leto na obalah oceanov najdevajo trupla kitov? Se mar ti ogromni morski sesalci sami mečejo na obalo, kjer kmalu gotovo poginejo?
To skrivnost so poskušali razložiti ameriški biologi že pred ’ leti, vendar so do bolj otipljivih dokazov prišli šele pred letom dni. V nasedlih kitih so našli, posebno vrsto glist, in sicer v ušesih in sinusih. Razen dveh mladičev, so vsi nasedli kiti imeli tega zajedalca v sebi. •
Ker je znano, da kit nima čuta vonja in da se pri usmerjanju in lovu manj zanaša ria oči kot na posebno „napravo", ki bi jo najbolj točno imenovali eholokator^ so znanstveniki postavili trditev, da nasedli Idti niso storili samomora, ampak so zgrešili smer zaradi okvar v možganih. Te okvare pa so povzročile nematode (oble gliste). Kit tako kot tudi drugi morski sesalci oddaja za človeka neshš-ne zvoke in potem sprejema njihov odboj. Na ta način z lahkoto sledi svojemu plenu in se izogne oviram. V primeru okvar na svojem eholokatorju je kit skoraj „slep“. Nič več si ne more poiskati hrane, izgubi pa tudi smisel za orientacijo in tako zaide v obalne vode, kjer nasede.
Zaenkrat je tudi ta trditev samo domneva, ki jo mora podpreti še več natančnejših raziskav.
i
I
^ot ^ je iztekel še vsak doslej: t zmagovalec!
s^nikrat.
*Uada na junijskem soncu, čm Pmhu. Klara se vrže na preminu-
' a nizpletlu se je dokaj druga-Ijj	junaka. Živa in
L je spravljal za pas svojo pišto-je niahčil po zraku s svojim
orožjem in ga slednjič besen treščil po tleh. In s tal ga je pobral Paradižnik. ,,Poglej, ljubček!" je z mezincem pokazal v cev. Bila je zaplombinma — s svinčenko, ki jo je naravnost vanjo poslal naš Paradižnik! ‘
Ua, tako se je zgodilo!
Jack se je pustil odgnati v zapor kot ovčka, meščani pa so planili k Paradižniku, ga zazibali v zrak. Imeti v mestu prvega strelca Divjega zahoda, to pač niso mačje solze!
Zm^igo so slavili pozno v noč. Vsi — razen nevoščlji-veaa Jinunvia!
MR. SCI. VUT.
VLADIMIR BULOVEC
Pasja
trakulja
V
Nevarna bolezen, ki se prenaša z živali na človeka, je razvojna oblika pasje trakulje ali ehinokok, tako imenovana cista ali vodeni mehur na jetrih, pljučih ali drugih organili, lahko tudi v srcu ali možganih, pri človeku in nekaterih živalih predvsem prašičev, ovc in goved. Hhinokok na organih pri človeku se razvija kot sivo—bel voden mehur, v katerem so glavice pasje trakulje. Ehinokok na organili raste sedem let in zraste do velikosti novorojenčkove glavice. Tako novotvorba že mehanično dela velike težave s pritiskom na okolico. Odstranitev je mogoča samo s kompliciranim kirurškim posegom, če je mehur na operabilnem mestu, v nasprotnem primeru je smrt neizbežna.
Za varstvo proti ehinokoku je poleg higiene rok in prehrane zelo važna pravilna oskrba in hranjenje psov. Glavno napako delajo ljudje, ko ob klanju domačili živali, v prvi vrsti prašičev, pri katerih ^o na jetrili, pljučih vranici ali v drugih organih omenjeni mehurji ehinokoka. Mehurje izrezujejo ter dajejo psu za hrano ali pajOi enostavno zavržejo, da jih pozneje lahko psi najdejo. Mehurje ehinokoka moramo sežgati ali zakopati, da jih ne dobijo psi, sicer se v njili iz vsebine mehurjev razvijejo pasje trakulje. Trakulja v pasjem črevesu nosi veliko število jajčec, ki jih pes pušča z iztrebki po dvoriščih, vrtovih, sadovnjakih in pašnikih. Na tako onesnaženem področju se igrajo otroci z žogo ali brskajo po tleh, pa tudi odrasli kaj poberejo s tal in pozneje, ne da bi si oprali roke, nosijo hrano v usta. Tako pojedo tudi jajčeca pasje trakulje, ki so zelo drobna in s prostim očesom nevidna.	^
Tudi pobiranje in uživanje sadja in zelenjave, ki je bilo na onesnaženem področju, je pogost vir okužbe z ehinokokom. Domače živali, ki rijejo, se pasejo in hranijo s tal, okuženih s pasjimi iztrebki, se prav tako okužijo. Ko človek ali žival poje trakulje jajčece, se razvije ličinka, ki potuje iz črevesja s hrano v krvni obtok. Kjer se ustavi, se razvije nevarni ehinokokov mehur.
Iz tega je razvidno, da glavna napaka in nevarnost ehinokoka leži v neznanju in napačnem vzdrževanju ter hranjenju psov, ker pes potepuh posebno sedaj, v času klanja prašičev, lahko pride do nemarno odvrženih klavnih odpadkov z mehurji ehinokoka. Posebno napako pa dela, kdor take mehurje daje psu za hrano, ker je podoben tistemu, ki žaga vejo, na kateri sedi.
	
Dolenlshi U§tf pred 1	TBleti]
Kjer so pogoji boljši
TEŽKO JE S stanovanji, ne toliko v Kočevju samem, pač pa v okolici mesta, Tu imamo obširna kmetijsko-gozdarska posestva — velika delovišča, na katera prihaja vsako leto veliko ljudi za zaslužkom, pa tudi odhaja, ker življenjski pogoji niso zadovoljivi. Glavni vzrok za odhod delavcev so prav stanovanja. Okolica Kočevja je v tem pogledu med najslabšimi kraji v Sloveniji, saj je bilo po vojni zgrajenili le 80 stavb. Pomanjkanje stanovanj, slabe prometne zveze, slaba preskrba, pomanjkanje šol in ostalo so vzrok, da se doseljeni ljudje-ne ustalijo in beže v druge kraje, kjer so pogoji boljši!
NA POLLETNEM občnem zboru KZ Trebnje je vsakdo lahko dobil vtis, da je zadruga poslovala vzorno. Tržna inšpekcija pa je ugotovila, da to ne drži. Pokazalo .se je, da so uslužbenci samovoljno zviševali cene posameznim predmetom — umetnemu gnojilu, okenskemu steklu, ščetkam in drugim. Cene umetnemu gnojilu so dvignili za 66.000 din. ne da bi bilo zato knjigovodstvo obremenjeno.. Zraven tega je nastal še primanjkljaj 120.000 din. To samovoljno zvišanje cen za svoj račun so hoteli posamezni uslužbenci prikriti organom inšpekcije tako, da so zažgali prodajne bloke.
NEKI ČLOVEK se je z ženo, dvema otrokoma in kratko-repim psom sprehajal blizu vodovodne črpalke pod železniško postajo v Novem mestu. Ko je punčka (morda je imela 2 ali 3 leta) zaostala za starši in nato v teku padla na tla, jo je ojče večkrat kruto udaril s pasjim bičem. Ko se mu je strgala in zbežala, jo je ulovil in ponoyno večkrat z bičem hudo udaril. Škoda, da ni nekulturnemu divjaku že kdo izmed očividcev povedal, kar mu gre!
(Iz DOLENJSKEGA LISTA IH. novembra )
posmuoKou
UBOGI DRŽAVLJAN -
Garry Davis se je odločil, da bo postal državljan sveta. Ostal ni samo pri zamisli; ustanovil je svojo organizacijo „svetovna vlada" ter se začel tudi tako obnašati. Po njegovem mnenju so meje, potni listi in podobno popolnoma nesmiselne zadeve, zato prehaja meje raznih evropskih držav brez potnega lista. Posledica: več kot dvajsetkrat je sedel mesec do dva v zaporih „svetovne države".
NATANČNOST - Londonska podzemeljska železnica se je pornladila. Naročila je 800 novih vagonov in jih 80 že tudi dobila. Predstavljajte si osuplost ""želežničarjev, ko so ugotovili, da so vagoni previsoki za podzemeljske predore! Ni preostalo drugega kot znižati tračnice za nekaj centirrietrov, kar je vsekakor še vedno ceneje kot izvrtati nove predore.
POZABLJIVI BRANDO -
Nekaj majhnih skrivnosti iz snemanja slovitega filma Boter je prišlo šele pred kratkim na dan. Tako se je izvedelo, daje glavni igralec Marlon Brando zelo slabo poznal besedilo scenarija, zato so mu dialoge pisali na tablo, na žepe in obleke soigralcev. Režiser Coppola je povedal, da ga je med snemanjem nekega prizora močno zanimalo, zakaj Brando tako čudng in zamišljeno vrti po rokah melono. Kmalu jć opazil, da ima igralec tudi tam napisan kos dialoga.
AMBASADOR IN PES -
Država Barbados je poklicala na posvet svojega ambasadorja v OZN, da ji pojasni nekaj stvari. Ambasador je namreč diplomatu. ki je zagrozil, da mu bo ustrelil psa, ker je popadel že osem uslužbencev, pismeno odgovoril in opozoril, da bi zaradi tega dejanja lahko prišlo do mednarodnih težav in tragičnih osebnih posledic. Verjetno jc diplomatsko imuniteto svojevoljno raztegnil še na svojega ljubega psa.
NI MU ŠE JASNO - Nguyen Cao Ky je na svojem zadnjem predavanju z vso resnostjo predlagal, naj Američani pošljejo svoje vojaške čete v Vietnam, da bi zaščitili vračajoče se begunce. Možno je dvoje: ali ima že tako slab spomin ali pa v njegovi glavi ni vse prav.
Kapitalizem razjeda kmečki stan
(Kmečki stan) je nujno potreben državi ne. samo za proizvajanje živeža in vseh snovij za obrt, marveč tudi za varstvo reda, miru, verskega in nravnega življenja. Kapitalizem razjeda kmečki stan v njegovem jedru. Da se reši in zopet more izvrševati svoje važne dolžnosti, zahtevamo, da sc mora prepovedati zakonito zasebnikom nakopičevanje zemljišč v velika posestva. Uvesti sejnorajo stalni domovi s primernim pohištvom in potrebnim številom živine. Ti domovi morajo bili toliki, da na njih lahko živi jedna družina. Stalnost mora biti takšna, da se ne smejo razkosavati in da se ne smejo zadolževati za več nego za četrtino svoje vrednosti.
(Usmiljeni bratje) v Kandiji imajo /, nami Dolenjci vred letos slabo letino, ali /ato ne manj marveč več bolnikov in dela. Istinito niavi anoštelini kršč;ni<vk(* linh<‘/iii 'in (i
ljudje. Kedor je bil v njihovcj izglednej bolnišnici, mora to priznati*
(Skupni izlet) v Ljubljano nameravajo Novoščani, kakor smo izvedeli, prirediti v soboto, da pri tej priliki obiščejo gledališče. Odpeljali se bodo z navadnim vlakom, ker ni bilo mogoče dobiti posebnega vlaka.
(Zadnjo številko) „Rodoljuba" so liberalni agitatorji kar stlali okrog po kmetih. Kdor je m hotel vzeti, (>oložili so mu jo na okno, ali pa skozi okno vrgli v sobo. To je res že skrajno nasilstvo. Pametni ljudje vedo, da taka stvar, ki se tako vsiljuje, ne more biti dobra, zato GO liste tigali in ž njimi peč zakurili. To je gotovo še najbolj pametno!
(Oglas.) ,Na prodaj je nekaj vrat in več starih oken (zimskih in letnih) še dobro ohranjenih. Več se izve v lekarni.
(I/1)01 i;njskiii novk
ČETRTKOV INTERVJU
Delovni praznik
Ljudska tehnika, kot popularno imenujejo ZOTK, bo prihodnje leto slavila 30*letnico
Angelo Gatta, predsednik sveta Zveze organizacij za tehnično kulturo Novo mesto, je eden najstarejših članov Ljudske tehnike (tako se je ta pomembna organizacija imenovala pred letom 1972) na Dolenjskem, zato ni naključje, da smo ga pred današnjim medobčinskim posvetom občinskih svetov ZOTK za Dolenjsko in Posavje zaprosili za pogovor.
Angelo Gat*;:'? : „Ljud^ tehnika ima glol 'vke korenine/*
„V Novem mestu,“ je rekel Gatta, „že leta zelo uspešno delujejo Dolenjski letalski center. Radio klub, Foto-kino klub. Dolenjski kmetijski tehniki in AMD, v Žužemberku pa Društvo ljudske tehnike. Čeprav so ta društva in klubi več ali manj samo stofrii, spadajo pod okrilje Zveze organizacij za tehnično kulturo. Veliko vlogo je odigrala Ljudska tehnika, to ime je namreč med ljudmi bolj ukoreninjeno, tudi med mladino na Šolah.
Ljudske tehnike imajo v tem trenutku več tako imenovanih administrativnih nalog. Svoja pravila in statute morajo uskladiti z določi-
li	nove ustave in novim zakonom o društvih. Ta naloga je priložnost za bolj pogbb-Ijeno in učinkovito sodelovanje vseh sestavnih delov organizacije, za ponovno
proučitev medsebojnih pravic in dolžnosti, za ureditev evidence in za oblikovanje
-	bolj dolgoročnega programa politike razvoja tehničnih dejavnosti v krajevnih skupnostih, občinah, republiki in zvezi.
Drugo vprašanje, o katerem bo govor, je financiranje dejavnosti organizacij tehnične kulture, ki je bilo doslej večinoma nezadostno in neurejeno. Predlog k, naj se financiranje družbenih in društvenih dejavnosti, med njimi je tudi Ljudska tehnika, uresničuje z družbenimi dogovori med organi družbenopolitičnih skupnosti, interesnimi skupnostmi, družbenimi organizacijami in seveda organizacijami tehnične kulture - neposrednimi izvajalci tehničnovzgojnih programov.
Ljudska tehnika bo prihodnje leto praznovala 30-letnico ustanovitve, aprila 1946 je bila namreč na pobudo CK SKOJ in v soglasju s CK KPJ ustanovljena komisija „Tehnika in šport'' pri Fizkulturni zvezi Jugoslavije, leta 1948 pa se je ta že dokaj razširjena in priljubljena organizacija preimenovala v Ljudsko tehniko. Poudariti moram, da bo praznovanje tega pomembnega jubileja, ki bo povezano s proslavami 120-letnice rojstva velikega jugoslovanskega izumitelja Nikole Tesle, predvsem delavno, usmerjeno k nadaljnji krepitvi organizacije ter reševanju njenih kadrovskih, materialnih in denarnih vprašanj
Predlog je tudi, naj bi prihodnje leto priredili pregledno razstavo o ustvarjanju v organizacijah tehnične kulture ter njihovem razvoju. Razstavo na republiški ravni bi povezali s posveti, srečanji in podobnimi prireditvami. “
Od 16U7 prebivalcev škocjanske krajevne skupnosti, ki imajo volilno pravico, jih je za samoprispevek 340 dinarjev na družinskega člana glaso* vak) 1344, kar je neluj več kot 83 odstotkov volilnih upravičencev. Za graditev nove zdravstvene postaje jih je bik) 1 221 ali 75,9 odstotka, „ne“ je obkrožilo 114 volilcev ali 8 odstotkov, 9 glasovnic pa je bilo neveljavnih.
S samoprispevkom si bodo občani krajevne skupnosti Škocjan že v bližnji prihodnosti zagotovili sodobno zdravstveno postajd, in to ne glede na dejstvo, da ta krajevna skupnost nima omembe vrednih gospodarskih organizacij, ki so ponavadi najprej pripravljene primakniti denar za tako imenovane objekte temeljne žMjenjske ravni.
AKCIJA ZA ASFALT
Krajani Žabje vasi so dali pobudo za asfaltiranje dela tega naselja, kar bi po predračunu veljalo okrog
900.000	dinarjev. Krajevna konferenca je zamisel podprla in ustanovila akcijski odbor, ta pa je pipsil za pomoč še krajevno skupnost. Vaščani sami so dali od 4.000 do 7.000 dinarjev.
Carski rez za nove domove?
Kaj vse ovira zasebno stanovanjsko graditev v novomeški občini — Na kvadratni meter 1.200 din komunalnega prispevka — Razprava v občinski skupščini
V prejšnji številki smo pisali o ujmah tako imenovane družbene stanovanjske graditve v novomeški občini, danes pa je na vrsti prav tako ali pa še bolj občutljiva plat te zadeve: zasebna stanovanjska graditev. Katere težave torej spremljajo človeka, ki želi postaviti svoji družini primeren dom?
Večina ljudi želi graditi na zemljiščih, ki jih lahko dobe zastonj od sorodnikov, vendar, žal, niso' zazidljiva. Za nekatera pomembna in gosto naseljena območja (Šen^ernej, Dolenjske Toplice, Straža in Žužemberk) še niso izdelani temeljni urbanistični dokumenti, kaj šele zazidalni načrti. Na območju mesta Novo mesto sicer so še predeli (Šmihel, 'Regerča vas), ki jih zazidalni načrti predvidevajo za zasebno stanovanjsko graditev, vendar je ta zemljišča zeb težko pridobiti.
Nekateri investitorji zlicitiranih
Perun zmagal pred Cezarjem
Uspešna prireditev novomeškega Kluba za vzrejo športnih in službenih psov
v nedeljo je Klub za vzrejo športnih in službenih psov Novo mesto priredil medklubsko srečanje šolanih psov, ki se ga je udeležilo 20 psov in seveda prav toliko vodnikov iz številnih slovenskih klubov. Vzor-. no pripravljeno tekmovanje si je ogledalo več sto ljubiteljev službenih in športnih psov, kar potrjuje dejstvo, da je v Novem mestu vse več zanimanja za to panogo, ki združuje šport, rekreacijo in ljubezen do živali ter narave.
Preizkušnjo je najbolje prestal pes Perun, ki ga je vodil Jože Frluga (lastnik Marinka Bankovic iz Kamnika), le malo pa sta zaostajala Cez^ (lastnik in vodnik Stane Koren iz Lesc) ter Chtodo (lastnik in vodnik Jože Hojnik iz Škofje vasi pri Celju). Od 250 možnih točk jih je Perun zbral 225, Cezar 212, Chtodo pa 205.
Tekmovanje_je bilo zelo uspešna priprava na večje, tudi mednarodne tovrstne prireditve.
Zdravje iz domače hiše
V Škocjanu so izglasovali samoprispevek, s katerim bodo zgradili novo zdravstveno postajo
Zdravstveni dom v Škoganu bo. Tako so minulo nedeljo na referendumu za samoprispevek sklenili prebivalci Škocjana, Stare vasi, Dobruške vasi, Grmovelj, Dobrave, Tomažje vasi, Osrečja, Zaloga, Velikih Poljan, Zagrada, Goriške vasi, Zloganja, Stare Bučke in Dolenjih Dol.
Zdaj že na pol uresničeno prizadevanje prebivalcev Škocjana in okolice za urejeno zdravstveno varstvo in patronažno službo je toliko bolj razumljivo, če vemo, da ima to obmoČK dobre avtobusne zveze samo z Novim mestom, v bližnji Šentjernej, kamor prav tako vodi dober asfalt in ki ima dobro urejen zdravstveni dom, pa ne pelje nobeno javno prevozno sredstvo.
Skok čez oviro
VSAKO LETO
13.000	POSTRVI
Ribi.ška družina Novo mesto je letos vzredila v ribogojnici Temenica
450.000	mladic postrvi, vendar jih je doslej zaradi prezasićenosti tržišča prodala le okoli 200.000. Gospodarski načrt novomeških ribičev predvideva, da bodo v petili gojitvenih potokih vzgojili vsako leto okoli l 3.000 eno in dveletnih mladic potočne postrvi, ki jih bodo nato vložili v odprte družinske vode.
Suhokrajinski drobiž
SVI-T KRAJKVNE SKUPNOSTI ŽUŽEMBERK je na svoji zadnji seji obravnaval med drugim tudi vprašanje Romov in podprl prizadevanje občine Novo mesto za rešitev tega perečega problema. Na seji so sklenili, da bodo enega Homa zappslih pri vzdrževanju lokalne ceste, pod-jetjenj pa bodo priporočili zaposlitev Romov na ustreznih delovnih mestih.
‘KOŽELJEVA MAMA IN HČERKA KRISTINA, za kateri smo poročali, da se jima je porušil dom v Kle-četu, sta dobili stanovanjc v Drašči vasi. Tako je tudi hčerka Kristina zapustib bivališče v čebelnjaku.
zemljišč nerazumljivo dolgo ne pozidajo; primer za to so vrstne hišice na Žibertovem luibu. Sodišče in upravni or^ni zelo dolgo rešujejo razlastitveni in odškodninski Msto-pek, na primer na Jedinščici. Uom-invest ima premalo strokovnjakov za splošne urbanistične zadeve, kakor tudi za nasvete graditeljem ter za izdelavo urbanistične in lokacijske dokumentacije. Strokovnih debvcev med drugim ni, ker jim ne morejo dati stanovanj. Pravzaprav jih nimajo kje zgraditi.
Velila ovira je tudi, ker Dolenjska nima svojega zavoda za spomeniško varstvo - zadeve namreč po svojih (ne)močeh rešuje ljubljanski
-	predvsem pa je pomembno, da interesenti za zasebno stanovanjsko graditev niso pripravljeni in tudi ne
SAMOSTOJNO DRUŠTVO UPOKOJENCEV
Podružnica Društva upokojencev Novo mesto bo priredila 23. novembra ustanovni občni zbor, na katerem bodo podružnico preimenovali v Društvo upokojencev Novo mesto. Ob tej priložnosti bodo zaslužnim članom podelili častna priznanja.
sposobni plačati tx)lnega komunalnega prispevka. Strokovnjaki sicer trdijo, da je to paradoks, komunalni prispevek za zasebnike je namreč še vedno ceneja kot za družbeno graditev, ne da pa se seveda zanikati, da znaša komunalni prispevek za en kvadratni meter čiste stanovanjske površine 1.200 dinarjev. Ali je to veliko ali malo, je stvar osebne presoje.
Težave dela tudi dejstvo, da v novomeški občini še nimamo načrtov za bodoče ceste, in zaradi tega preprosto oluanjamo nepozidane rezervate, kot so na primer Mačkovec-Dobruška vas, Žabja vas, Brod-Irča vas-Partizanska cesta. Dolenjske Toplice, Vavta vas, Bršlin-Bučna vas-Kamence in še bi se kaj našlo. Dokler ne bo zgrajeno vsaj osnovno kanalizacijsko omrežje, bo zelo težko zasebno ali družbeno graditi (ne-projektirane ceste tord niso edina ovira) v soseskah Bučna vas-Kamence, Šmihel-Regerča vas in dri^od.
Ce že niste povsem obupali nad mislijo, kako zgraditi zaseben dom, naj navedamo še neveselo dejstvo, da .se poleg tep ^reminiajo tudi že sprejete urbanistične rešitve, in to zaradi nujnih potreb gospodarskih organizacii. ki Srijo obrate.
Na prihodnji seji, bodo o stanovanjski graditvi v novomeški občini razpravlja h delegati vseh skupščinskih zborov. Upamo, da bomo v prihodnji številki žc lahko postregli z'za zasebne in družbene graditelje bolj veselimi podatki in obeti. Ca s bi ze bil.
MARJAN BAUER
V nedeljo so v preddveiju osnovne šole Grm v Novem mestu zaprli dvodnevno razstavo znamk nove Jugoslavije,ki jo je priredilo domače filatelistično društvo. Razstava, posvečena 30-letnici osvoboditve, je požela veliko zanimanje občanov in mladine.
PRIHODNJE DNI BODO IMELI ZBORE OBČANOV v Žužemberku, na Dvoru, v Šmihelu, v Ajdovcu, po možnosti pa tudi na Rebri, v Križih, Sadinji vasi in Velikem Lipju. Na zborih bodo obravnavali predloge programov razvoja in sicer programe samoupravnih interesnih skupnosti na tem območju in programe krajevne skupnosti za leto 1976 in za obdobje 1976 do 1981.
V	ŽUŽEMBERKU BO SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA SKUPNOST NOVO MESIO gradib še cn stanovanjski blok. in sicer v velikem vrtu pri pred leti zgrajenih Iskrinih blokih. V gradnji sodelujejo: uprava javne varnosti Novo mesto, ki gnidi za dclavcc milice v Žužemberku, žužcmiierška krajevna skupnost, osnovna šob Žužemberk in verjetno tudi kmetijska zadruga in rOZD Iskre. Izkopna dela se bodo pričela letos, graunja pa bo predvidoma zaključena prihotlnje leto.
M. S.
Ali veste;
... da so leta 1431 (nekateri viri omenjajo leto 1429) Novo-meščani s pomočjo vojske deželnega zbora nagnali Turkom, ki so oblegali Novo mesto, tako hud strah v kosti, da nejeverni-kov dolgih 30 let ni bilo videti v bližini Novega mesta?
... da so bile leta 1 760 pbče (takrat še niso imeh osebnih dohodkov) novomeških mestnih mož dokaj skromne? Sodnik je
dobival 40 goldinarjev na leto,
7^. n^iviiTil
stražmešter 56, navijalec mestne ure pa le po 4 goldinar^ na leto, razen tega je moral olje za mazanje ure kupovati iz svojega žepa.
... da so za časa cesarja Jožefa II. izgubili Novomeščani pravico, ki jim jo je bil podaril ustanovitelj Rudolf IV. v ustanovnem pismu - da je namreč vsak novi meščan za sedem let vseh davkov prost?
... da je leta 1 790 novomeški stražmešter zatožil mestnega nočnega čuvaja - ta je bil dolžan skrbeti tudi za tedanjo protipožarno varnost - kako da možak zlasti ob deževnem vremenu noče okoli hoditi? Čuvaja so dali v keho. „na ki^le“, pripravo, ki jo danes vidimo le Še na risanih šalah.
. da je prvo novomeško kavarno ob koncu 18. stoletja odprl neki Gašper Tasio iz Milana. Za njim sc je hotel lotiti te obrti tudi domače gore list Ivan Makar, vendar se mu je Tasio postavljal IVI vse kriplje po robu, češ da v mestu dva kavarnarja nikakor ne moreta shajati.
... da so še leta 1803 Novomeščani bolj po malem kadili tobak? Magistrat je ruimreč izdal naslednji oglas: „Opazuje se, ila je postalo kajenje tonaka v lem mestu na 'javnili prostorih, med hišami in na trgu že prav nekaka zabava. Zato bodo mestni stražniki vzeli vsaceniu, bodi Sl katerega stanu in dostojanstva koli. ko ga bodo prvič zavičili, pipo drugič pa k ga bodo odpeljali v ječo. kajti le h ko mišljen človek ne zasluži no K'nega, pr i/,a rui ^1 n ja. “
NOVA ZDRAVSTVENA POSTAJA
Julija prihodnje leto bo Novo mesto bogatejše za sodobno zdravstveno postajo,ki sojo začeli graditi v torek. Denar zanjo so zbrali „Krka“, Labod, Lekarna in Zdravstveni dom Novo mesto ter krajevni skupnosti Otočec in Novo mesto. V zdravstveni postaji bodo oddelki splošne prakse, medicine dela in zobozdravstvene službe ter rentgen, laboratorij in lekarna.
Začetek in konec tega pisanja je most. fted približno trem meseci se je podrl na cesti tretje-W reda med Potočno vasjo in Gorenjimi Kamenicami v krajevni skupnosti Bučna vas pri Novem mestu.
Potem so v krajevni skupnosti seveda rekli, daje treba postaviti novega, takega, Id ne bo počepnil pod ’ vsakim tovornjakom. Krajevna skupnost je odprla blagajno za material, krajani m sc skupaj s predsednikom krajevne skupnosti lotili dela in nekako do minule sobote opravili 485 prostovoljnih ur.
Verjetno bi o mostu pisali le ob njegovi otvoritvi, ko ne bi v soboto k piscu tega komentarja kar na dom jadrno prihitela dva mladeniča in zasoplo povedala, da so se vsi zbrali za delo, predsednika in gradiva za dograditev mostu pa da ni od nikoder. Da jim je obljubil, kako bo pri^ji.
Most razprtij
da je rekel, kako da jih za most čaka pri njem doma, »o pa so se tja odpeljali s traktor' jem, so lahiko vzeli le nekaj zar^' velih žebljev in nekaj neuporap* nih lesenih gred. Rekli so tuoi> da je predsednik sicer vendar jih je „silil“ k de takrat, ko je bilo na polju . dela. Zdaj, ko imajo oiu c (zbralo se je okoli 20 nK)Z ftntov), pa da on, Fcdsedi^«^ užaljenosti noče priti. Šli ^ celo tako daleč, da so ga pri mijatelju, vend^ se ^ obljubi ni odzval vabilu. da je dala besedo, vmes so pr* j z obeh strani tudi takšne, zar ^ katerih je treba na sodišče.
Tako nekako ena plat dalje. Predsednik pa je re*^«^ so imeli Potočani in (slednjih da je PO>^8**°i-,)cili malo) v sezoni največjih del fe vedno čas za P®nekakšne cerkve, za most pa da Brez njega da mostu niti zas» . ne bi, njegova žena pa ^ samo zato tajnik krajevne s ^ nosti, ker noče nihče dolžnosti. Žeblji za ^ mostni opaž so bili r^vi, vendar je treba vse p° ti, da se ne dela škoda. .
Res je, da je včasih _ posodil kakšno vrečo tjgno vendar je bila vedno P^ugue* vrnjena, glede starega	da
ga zeleza za most pa je t^’ je je še vedno pri njem, dal najprej porabiti Ce dobre^ gospodarjenja)	iii
pa oni pravijo, da je on tak, potem on lahko P®''®’igneH* oni tam doli ob nedograj^ mostu takšni in takšni.
Skratka:	eno samo
umazanega perib. Sli&' bo krajevna skupnost v kratkem dobila visoko P jjj nje za res učinkovito dc -jj,
dvomim, da je bik)	p*
n^a, sobotni primer
K
nas spominja na Dojaa zagrebško televizijsko	Je
vanko „Gruntovčanov •	jjjii
nekaj:	kolikor	vem,
mostovi vedno simbol vezi, nikoli pa razprtij-ko so mostove rušili.
Novomeška kronil^3
v NOVEM MESTU je biki v ponedeljek in torek zelo uspešna akcija zbiranja starega papirja. Ljubljanska
je to humanitarno priza-Kdcčega križa podprla
televizija
devanje Rdečega križa podprla z oglasom, da bo akcija 1 7. in 18. IX. Ker je deveti mesec po še vedno veljavhcm koledarju september, lahko sklepamo, da je hotela služba EPP RTV Ljubljana bržkone poudariti, naj Novomeščani darujejo zares star papir.
V	POROČILU novomeškega izvršnega sveta za eno od prihodnji točk skupščinske seje med drugim dobesedno piše, „da je stanovanje za človeka nujno potrebna dobrina. Nerešeno ali neustrezno rešeno stanovanjsko vpraSanje lahko znatno vpliva na delovni učinek delavca-proizvajalca. Delavec, ki želi graditi ali kupiti stanovanjc, vloži v to investicijo pomembno število let svojega dcla.“ Vsaka čast izvršnemu svetu, ugotovil je modrost, o kateri je prav tako samo pisal že Marx.
RODILI STA: Marjeta Kunčič iz Milana Majcna 5 Domna in Marija Mežnar i/ ulice Ivana Roba 33 -Katjo. I na proti ena torej.
KAR 55 KRV0DAJAL(1-:V je minuli teden dalo tekočino, ki re-
•	I, i«
šuje življenja. Dvačet uh Novoteksa, 7 iz Kikc, o ^
Pk)nirja, 3 iz bolnišnice, PJ“ jevf^ iz Novolesa, 2 iz Novogra® krat po eden pa jih je bilo podjetij in ustanov.	u	,
MINULI TEDEN je.untfla jj'p, Fink, 84-letna upokojenka vasi 54.
Sl
Ena gospa je rekla, rala biti zadnja epizoda ske televizijske nad^lj o „Življenje je lepo“, ki ustanavljanju- kmečko-fl^^^n? kega disko kluba, pravzaprav v Novem me* .
1P
NOVOMEŠKA TRIBUNA
St. 47 (1374) - 20. novonibrfl
DOLENJSKI LIST
S»ran uredil: MRRJfiN BAUER
REŠETO REŠETO REŠETO REŠETO REŠETO REŠETO
Preveč ali premalo obdavčeni?
Je ta ali ona obrt res pre-več oziroma premalo obdavčena? Ali res nekateri obrtmi opuščajo obrt zaradi , Pretihih davkov in res nevere obrti zato izumirajo?
Take očitke je bilo pogo-st0 slišali v ribniški občini in tudi drugod. Seveda pa smo V? drugi strani spet slišali, 7° nekateri obrtniki preveč ogatijo, ker je davčna in infekcijska služba neučinko-Vlto, ter da nekateri obrtniki Ce° brijejo norce iz občin-‘ e skupščine in inšpekcij, faradi vsega tega je goto-.? Pravilna odbčitev ribni-e občinske uprave, da bo-0 Pač objavili, koliko je potezni obrtnik napovedal 'steSa dohodka, koliko či-dohodka je po ugotovili fav^ne službe v resnici el in k0Ufo davka mu je , odmerjenega. Tako od-viiltev.b°d° gotovo pozdra-obnvsi P°šteni občani in samni^-’	50	nekateri že
to /	da	bodo m vra-
tefoL n!ce nabili podatke o li in’ dohodka so ime-Tak l ko so plačali davka, ki lnh°^° čani in obrtni-°Do °	US°tovili in
^rili pristojne organe,
Ptijalil U,TarU več’ .*°J ie Han Pa Pomeni, da je štpJraval ogoljufati vse po-kdner1občane- Če je namreč di t °hodek prikril, je zara-$Un^a Popeval manj za T0 in splošne potrebe. drjp0,P°meni' da so morali ali !fobčani) prispevati več bilo nekatere naloge niso e °Pravljene.
$nit>6<*a PQ tQka javna raz-Qbttev dohodkov in davkov lahku pripomore
■ freso Š^rše *n Pra vične
oz;Je' če ta ali ona obrt ni nt.1710 obrtnik morda res Preveč obdavčen.
Dom Partizana končno obnovljen
Skromen obračun dela in zahvala vsem, ki so kakorkoli pomagali
Vse se je začelo s člankom ,J^ekultumi mraz“, objavljenim v „Delu“ 18. junija 1971, v katerem je bilo opisano žalostno stanje v ribniškem domu Partizana.
J. PRIMC
Že naslednjega dne je imel upravni odbor TVD Partizan Ribnica sejo in je zaprosil občinsko skupščino Ribnica, naj bi dobila denar za obnovo doma, saj sam Partizan s svojimi skromnimi dohodki ni mo-gd vzdrževati doma. Z dokumentacijo je bilo tudi dokazano, da je ribniški dom Partizana objekt splošnega družbenega pomena in da ga je družba dolžna tudi vzdrževati. Ze deset let namreč ni bilo vloženih v dom nobenih sredstev, izkoriščen pa je bil vseskozi za vse javne oziroma družbene potrebe, od zborov volil-cev, vsakoletnih rekrutacij, dnevne telovadbe do novoletnih in predpustnih veselic.
OS Ribnica je našo utemeljitev sprejela in imenovala 1 7-čIanski režijski odbor za obnovo doma Partizana, katerega predsednik je bil Bogo Abrahamsberg, tajnik pa Franc Levstek. Za nadzornega organa je bil imenovan Anton Lesar, za blagajničarko Draga Lovšin, za dokumenta-rista pa Janez Gorše. Naše deio pa je bilo težavno, saj so imela že vsa
Sadbena podjetja za leto 1971 za-
jučena dela in niso imela več prostih zmogljivosti. Zato smo kasno v septembru 1971 v lastni režiji začeli prvo fazo del, in sicer gradnjo prizidka za sanitarije in stanovanja za hišnika. Načrte in ostalo dokumentacijo, ki je bila potrebna za izdajo gradbenega dovoljenja, je napravil v zeb kratkem času Janez Gorfc.
Poizkušali smo tudi prekriti streho, ki je bila zelo potrebna popravila, saj je prepuščala deževnico kot rešeto. Podpisali smo s Stangradom pogodbo za delo, ker pa se je niso držali, smo morali tudi ta dela opraviti v svoji režiji. Stangrad nam je dal le potrebno število strešnikov in drugega materiala. Najeli smo zasebnega obrtnika, da bi nam prekril streho še pred zimo. Dela ni v celoti dokončal, vendar je bil uspeh že to, da smo preprečili nadaljnjo škodo.
V	letu 1972 smo dela nadaljevali. Borili smo se spet s podobnimi težavami. Vsi izvajalci so zahtevali dokaze o zagotovljenih sredstvih, teh pa še nismo imeli in smo morali zagotoviti denar za vsako delo posebej. Tako nismo mogli podpisati pogodb. Ko smo .denar le izvrtali, pa smo zot pet iskali izvajalca. Pogosto je bilo potrebno zastaviti vso avtoriteto predsednika občine, da smo zaključili posamezne pogodbe. Zadnjo
I
•<iival3 TVD Partizan je obnovljen in preurejen, za kar gre H	ljudem	ribniške	občine,	delovnim kolektivom, pa
evnim posameznikom. (Foto: D. Mohar)
llofiko prispevajo obrtniki?
bodo na vrsti avtoprevozniki, gostilničarji in ^iarji ^ Nekateri prijavili premalo, drugi preveč
in davkih je tudi v ribniški občini vedno veliko Obrtniki seveda trdijo predvsem, da so davki veliki in vsaj nekatero, zatirano; po drugi strani pa spet nekateri '^0	ljudje	in	občani poudarjajo, da ta ali oni obrtnik
in v prinKijavi z npmi premalo prispeva za ^upne
plačujejo do višine Hodv’	ustreza	osebnim
^ pok?01 za enake ali podob-T lce P° samoupravnem N	prispevke	za skup-
1° ni ki jih plačuje-r^ka avc* od osebnega ao-PSujilz delanega razmerja.
u 'ma ve^J‘ osebni do-
!%dl■ So povprečni osebni Sni * ZaP°slenih (isti ali po-He^klici), plačuje od ugo VnaCga	presežka	davek.
j%ni- osnova je dohodek So k’ Znianj^an za stroške, ^rit nujno potrebni za Cv dohodka. Davčni na-
godbo za izvajanje oziroma dokončanje del smo sklenili z Zidarjem Kočevje že pozno poleti. Obljubil je, da bo vsa dela dokončal v 60 dneh po dnevu, ko bo začel delati. Toda tudi s tem ni bilo nič, kajti šele po 60 dneh je komaj začel delati, in tudi to šele na mnora posredovanja in razne pritiske. Teh predvidenih 60 delovnih dni je trajalo od septembra 1972 do septembra 1973. Pa še takrat ni bilo vse narejeno.
Končno je bil 24. decembra
1973, torej po dveinpolletnem obdobju del, razpisan tehnični pregled in prevzem doma TVD Partizan. Tudi takrat so ugotovili še razne pomanjkljivosti in nepravilnosti, za katere smo .se sporazumeli, da morajo biti odpravljene do 15. februarja
1974.
Financiranje del pri obnovi doma TVD Partizan je teklo v dveh smereh. Prvotni namen, da bodo vsa dela financirana preko odborovega žiro računa, ki je bil v ta namen odprt, se je zelo hitro izjalovil. Denar namreč ni dotekal tako, kot je bilo v načrtu, ker so samo nekatere delovne organizacije izpolnile .svojo obljubo, druge pa ne. Zaradi takega pojmovanja obveznosti smo morali najti še druge načine financiranja in tudi ^remeniti svoje finančne načrte. Tako je morala biti k zagotavljanju denarja pritegnjena tudi občina, ki je takrat še lahko najemala posojila.
Po prvotni zamisli oziroma prek lastnega žiro računa je odbor zbral vsega skupaj 114.721.15 din, z raznimi jx)Sojili pa je moral pokriti znesek 817.053,00 din, kar da skupaj
931.774,15	din. Pred kratkim pa so bili poravnani še zadnji računi v skupnem znesku 1 2.579,30 din.
Ob zaključku del je bilo ugotovljeno, da je režijski odbor posloval odgovorno in svoje delo prilagajal nastalim razmeram. Razen tega je bilo poudarjeno, da so posebno nekateri člani odbora žrtvovali mnogo prostega časa, storili mnogo korakov in zastonjskih potovanj ter premagali marsikatero nastalo težavo. Na te ljudi ne bi smeli pozabiti.
Ne smemo pa tudi pozabiti tistih delovnih orranizacij oziroma članov njihovih kolektivov, ki so kakorkoli ra-ispevali v materialu ali denarju. Omenimo naj le prispevke enodnevnih zaslužkov, pri čemer sta f>red-njačib delovna kolektiva Irilesa in osnovne šole dr. France Prešeren iz Ribnice. Nekateri kolektivi so nakazovali pomoč za obnovo doma tudi v drugih oblikah, ki v finančnem obračunu niti ni zajeta. Tudi tem in sploh vsem darovalcem se moramo toplo zahvaliti za veliko razumevanje in pomoč.
To je le kratka zgodovina vseh del za obnovo našega doma Partizana. Nisem govoril o težavah in potih ter drugih neprijetnostih, ki smo jih vsi skoraj vsakodnevno doživljali. Čutil sem se dolžnega, da obvestim delovne ljudi o poteku del in porabi denarja in drugih prispevkov, ki so jih darovali za naš dom Partizana.
FRANC LEVSTEK
Najteže je pozimi
Jože Willewaldt, štiridesetletni poštar, je sicer rojen Ljubljančan, a je že 18 let pismonoša v Ortneku. Vsak dan obide okoli 20 izmed 25 vasi na svojem območju. Ljudje ga imajo radi, najbolj pa so ga okoli prvega veseli upokojenci.
„Najteže je pozimi,“ pravi, „ker so ceste slabe ali jih sploh ni, teren je hribovit in včasih celo neprehoden. V takih primerih traja moj delavnik tudi nad 10 ur.“
,,Sedem let sem raznašal pošto peš, nato pa sem si kupil motor. Zadnji dve leti imam službeni motor. Na dan prevozim okoli 40 km, v vsem mesecu pa več kot 1000.“
Jože, ki je tudi predsednik delavske kontrole in namestnik predsednika DS, je zadovoljen s svojim delom. Najtežje mu je, kadar mora komu nesti telegram zaradi bolezni ali smrti v družini.
Med delom doživi marsikaj zanimivega. Pred sedmimi leti je pri vasi Praproče srečal medveda. Ustrašil se ga je, a se je vse srečno končalo.
Za zaključek nam je povedal še nekaj zanimivosti:
„Na našem območju imamo 38 telefonskih naročnikov, telefone pa si želi še več ljudi. Med prebivalstvom je priljubljen tudi Dolenjski list, saj imamo okoli 80 naročnikov. Slabi pa me, ker za naš poklic ni zanimanja. Starejši se bližamo upokojitvi, vprašanje pa je, kdo nas bo zamenjal, saj pošta ne n.ore bifi brez pismonoš.“ M. GLAVONJI C
Jože Willewaldt je poleti in pozimi na poti. Ne zaustavi ga ne dež ne sneg in ne mraz.
Denar za gradnjo vrtca zagotovljen
V njegovi bližini pa je rezerviran prostor še za novi zdravstveni dom, športno dvorano s pokritim bazenom in stavbo neke srednje šole — Denar za vrtec združen s samoupravnim sporazumom
Samoupravni sporazum o zagotovitvi oziroma združitvi denarja za gradnjo novega otroškega vrtca v Ribnici so že prejšnji mesec podpisale občinske SIS otroškega varstva, telesne kulture in izobraževanja ter krajevna skupnost Ribnica.
Sporazum določa, da bodo je le delež krajevne skupnosti.
gradnjo otroškega vrtca» ki naj bi po predračunu veljala
6.015.400 din, financirali tako; skupnost otroškega varstva
4.440.400 din, izobraževalna skupnost 300.000 din, telesno-kulturna skupnost 250.000 din in krajevna skupnost Ribnica (iz sredstev območnega sklada samoprispevka) 1,025.000 din. Ce bo prišlo do podražitev oziroma povečanih stroškov gradnje, bodo sredstva naknadno združevali po posebnem samoupravnem sporazumu. Ves ta denar je tudi že zbran pri skupnosti otroškega varstva. Izjema
VEC ODDELKOV
z novim šolskim letom računajo v osnovnih šolah v ribniški občini na dva oddelka več, razen tega pa se bo število vzgojnovarstvenih oddelkov povečalo predvidoma od sedanjih 5 na 8. Taka, razširjena dejavnost osnovnih šol pa bo tudi za 1 33.800 din dražja.
ki bo 300.000 din nakazala še letos; ostanek, ki pa bo porabljen za nakup vrtca, pa v prihodnjem letu.
Ko smo se pozanimali še o nekaterih podrobnostih v zvezi s to gradnjo, smo zvedeli, da ni nobenih ovir, da se gradnja ne bi začela že letos, oziroma da se v najslabšem primeru ne bi za-
NOV PRAVOBRANILEC
Občini Ribnica in Kočevje bosta v kratkem dobili skupnega družbenega pravobranilca samoupravljanja. Obe skupščini ga bosta imenovali že na prvi seji. Dogovorjeno je tudi že, da bo imeto pravobranilstvo sedež v Ribnici, financiranje pravobranilstva pa bo v razmerju 40 : 60. Seveda bo večji delež sofinanciranja odpadel na večjo, se pravi kočevsko občino. Doslej sta za to dolžnost dva kandidata: Janez Picek iz Ribnice in Božo Resinovič iz Kočevja. Glavna dolžnost družbenega pravobranilca samoupravljanja bo varovanje samoupravnih pravic delovnih ljudi in družbene lastnine.
čela vsaj zemeljska dela. Ta gradnja je priglašena tudi že pri Službi družbenega knjigovodstva, in sicer še pred uveljavitvijo novih predpisov, ki določajo, da je treba pred začetkom del zagotoviti 150 odstotkov pologa glede na vrednost investicije.
Vrtec je Ribnici zelo potreben, saj je vedno več žensk zaposlenih, varstvo za njihove otroke pa ni urejeno. Sedanji vrtec, ki je v starih prostorih, ne more sprejeti vseh otrok, ki jih želijo dati zaposleni starši v varstvo. Prav zato so se občani pred glasovanjem za sedanji samoprispevek odločili, da bodo del samoprispevka namenili tudi za gradnjo novega otroškega vrtca.
Vrtec bo stal ob Majnikovi ulici, se pravi za gostilno Žulj. Prostor med vrtcem in Žuljem je rezerviran za novi zdravstveni dom. Tu, v neposredni bližini, je predvidena še nova športna dvorana s pokritim bazenom, razen tega pa tudi poslopje neke srednje šole, o čemer že potekajo razgovori s kočevskimi občinskimi organi.	j	p
KJE BO POSTAJA?
Avtobusna postaja v Ribnici bo predvidoma še naprej tam, kjer je zdaj, se pravi pri zadružnem domu oziroma cerkvi. Nekateri Ribničanje oi^zarjajo, da to ni prav, ker je tu že brez avtobusne postaje velik promet. Na tem prostoru je namreč že tržnica, v okolici je veliko trgovin in gostiln, ob nedeljah in cerkvenih praznikih pa je zaradi vernikov ta prostor še bolj natrpan. Vendar pa spet drugi trdijo, da vse to le ni tako nevarno in da je tako avtobusna postaja pač vsem bolj pri roki.
povedi obrtnika lahko pristojni občinski organ verjame ali pa tudi ne. Svojo napoved obrtnik lahko podkrepi s pravilno vodenimi poslovnimi knjigami.
Objavili bomo podatke za obrtnike, avtoprevoznike, gostilničarje in krošnjarje,
OBRTNIKI: Alojz Ajdič, Sodražica, 52,620 din 6Ž,190 din ; 9.824 din (prva številka pomeni vedno davčno osnovo po napovedi zavezanca, druga davčno osnovo p« ugotovitvi davčne služi*c in tretja odmerjene obveznosti. Ce je kje namesto številke črtica - , potem to {>omcni, da tistega podatka ni, ker zavezanec ni dal napovedi, ker davč-
na služba ni ugotovila še osnove ali ker obveznosti še niso odmerjene), Oton Hostman, Hrib 12.460 12.460 : 1.969; Mustaf Iseni, Ribnica 21.390 : 21.400 : 3.383; Isen Iseni, Ribnica 21,390 : 21,400 : 3.383; Justina Novak, Ribnica 28.420 : 30.410 : 4.805; Dragiša Ni-culovič, Ribnica 4.170 : 4.280 : 677; Petko Djovoterski, Ribnica 12.880 : 12.790 : 1.672; Mirko Djovoterski, Ribnica 12,880 : 12,790 :
1,672; Abdulverliat Murtczani, Ribnica 22.090 : 44.180 : 10.500;
Jože Goršič, Kot 9.640 : 34.560 : 5.459; Marija Kos, 2k:bič 6,370 : 7.890 : 1.247; Alojz Osvakl, Kot 15.520 : 15.410 : 2,434; Pavla Rigler, Breg 110,980 ; 110,980 : 40.628;
Jože Ilc, Goriča vas 50,860 :
51,020	: 12.410; Janez Ilc, Goriča vas 30.920 : 41.870 : 6.615; Anton Lovšin. 2kbič 28.440 : 27,530 : 4,349; Pavla Lušin, Vinice - ; 30,960 : 4.893; Janez Oberstar, Rakitnica 22.960 : 27.440 ; 4.332; Mirko Pirc. Žimarice 30.620
31.830	: 5.030;
Bogomil Juvane, Ribnica 14.490 : 37,130 : 5.868; Ivan Rober, Ribnica 33.690 : 61.210 : 9.670; Tomaž Sulentič, Ribnica 13.590 : 12.230 : 1.933; Marija Suslcc, Hoj-če 33.290 : 35.460 : 5.602;
Jože Dejak, Ribnica 23.320
49.300	; 7.790; Jože Henigman. Dolenja vas 7.600 : 49.300 : 7,790; Jože
Hočevar, Bbte 41.160
42.200 : 9.287; Ivan Levstek, Ribnica 33.880 : 33.640 : 5.315; Alojz Lušin. Zapotok 19.030 : 20.490 : 3.237; Franc Lovšin, Rakitnica
38.300 : 53.070 : 8.483; Franc Lešnjak. Sodražica 26.240 : 31.510 : 4.978; Branko Ristivojevič, Ribnica 24.720 : 33.210 : 5.246;
Ana Rus, Ribnica 56.310 73.090 : 16.918; Ana lic, Goriča vas 73.550 : 73.090 : 16.918; Angelca Medved, Nemška vas 66.670 ; 68.480 : 15.362; Julij Osenar, Sodražica 82.930 : 99. 680 : 31.426; Alojz Zabukovec, 21amostec 46,990 : 47,740 : 7.543; Jože Žlindra. Vinice - : 3.090 : 490;
Janez Arko, Dolenji Lazi 78.930 : 91.640 : 23.661; Franc Bartol, Vinice 26.690 : 33.190 : 5.243; Pavel Butara, Ribnica 32.120 ;
36.300 : 9.045; Evgen Dančo, Ribnica 33.360 : 33.400 : 5.277; Jože Hočevar, 21apotok 32.790 : 34.520 : 5.454; Ladislav Oražcm. Dolenja vas 43.540 : 66.430 : 12.467; Ivan Smisl. Sodražica 38.720 : 34,700 ; 5,482; Rudolf Trdan. Prigorica
33.020	: 37,700 : 5.956;
Alojz Benčina, Sodražica ^*6.820 : 50.270 : 9.010; Franc Minelič, Globel 38.190 : 38.130 : 6.025; Milan Zobec. Blate 105.310	:
111.990 : 38.939: Anton Janež. Globel 34.140 : 58.430 : 12.609; Janez Bojc. Dolenja vas 63.830 : 66.170 : 15.563; Jože Bebi. Ziina-rice 40.160 : 44.850 : 7.088; Jože Čampa, Sodražica 65.280 ; 66.700 :
15.958; Franc Debevc, Zapotok 36.570 : 36.570 ; 5.777; Stane Gornik, Goriča vas 28.680 : 45.060 ; 7.118; Jože Gornik. Žimarice 24.080 : 23.920 : 3.779; Vinko Govže, Breg 9.990 : 9.690 : 1.530; Jože Govže, Sušje 39.520 : 52.220 : 9.983; Anton Govže, Zapotok
30.300	: 33.210 : 5,246; Tone Henigman, Ribnica 36.710 : 49.430 : 8^041; Franc Krže, Ribnica - (napovedal celotni dohodek in ne samo dohodek 24.820 din) : 19.820 : 3.132; Franc Košir, Sodražica
41.830 ; 45.630 : 7.208; Slavko Klun, Vinice 41.840 : 44.640 : 7.053; Simon Lesar, Zapotok
10.000	: 28.250 : 4.462; Matija Lesar, Ribnica 63.120 : 65.390 : 15.338; Leopold LovSn, Sodražica
48.830 : 47.910 : 8.110; Franc Oberstar. Goriča vas 85.060 114.140 : 42.868; Alojz Pakiž. Vi-
'nice 40.960 : 44.880 : 7.091; Janez Pakiž, Grdi dol 32,430 : 45.060 : 7,118; Ivan F^kiž. Zamostec 26.250 : 27.950 : 4,418; Janez Rakiž, Dane 63,120 ; 65.39C) : 15.338; Franc Peterlin, Velike Poljane 24.100 : 25,920 : 4.094; Stane Pfctrič, Sodražica 8.120 : 12.440 ; 1.966; Andrej Pust, Sodražica 77.500 : 69.510 : 17.009; Ivan Starc, Prigorica 7,680 : 7.970 : 1,259; Jože Sile, Goriča vas 33,730 ; 36.970 ; 5.842; Marmn Tanko, Hrovača 29.140 : 33.740 : 5.330; Peter Vesel, Sodražica 26.190 : 31.080 : 4.911; Ivo Vesel, Sodražica 50.790 : .S0.840 : 9.259;
ZANIMIVA RAZSTAVA
športna komisih pri AMD Ribnica DO organiziram ogled do sedaj največje razstave tekmovalnih avtomobilov pri nas in v Evropi, ki bo od 20. do 29. decembra v Zagrebu. Letošnji svetovni prvak formule 1 Niki Lauda bo na njej pokazal najhitrejše avtomobile na svetu. Obiskovalci bodo razen vozil formule 1, 2 in 3 videli še formulo W, formulo Ford ter avtomobile Drakster. Na razstavi bo sodelovala tudi vsa industrija, ki opremlja, oziroma spremlja tekmovalce. Razstavo bodo obiskali Niki Lauda, Qay R^zzoni, Jame Hunt, Carlos Reuteman. F. 2.
Ivan Vesel, Sodražica št, 138 42,160 : 43.970 : 6.947; Ivan Virant, Žimarice 58.560 : 58.610 u- 12.693; Franc Zbašnik, Ribnica 29.520 : 37.370 : 5.906; Jože Žlindra, Vinice 29.010 : 45.060 : 7.118;
Franc Zajc, Sodražica 70,080 : 79.240 : -; Ludvik Zajc, Sodražica 87.590 : 88.890 ; -; Stane Oberstar, I^kitnica 70.910 : 71,480 : -; Franc Mihelič, Zamostec 48.430 : 50.470 ; -;
Drago Mohar, Ribnica 36.330 : -; Jože Arko, Sodražica 106.530 :
-	: -; Andrej Joras, Breg 38.800 :
Kakor se iz teh številk vidi. so nekateri obrtniki prijavili precej manjši dohodek oziroma davčno osnovo, kot jo je kasneje ugotovila davčna shižl»; nekateri pa so napove^U tudi vc^ in jim je zato davčna služba davčno osnovo znižala.
Pri teh številkah pa moramo upoštevati, da nekateri obrtniki niso delali vse leto. Petko in Mirko Djor-dcvski sta debla od 1, novembra
1974,	Jože Gornik od 16. maja, Abdiče hab Murtezani od 5, aprila, Jože Hočevar od 4, junija. Stane Petrič od 1 .junija in je delal le do 1. novembra, Ivan Starc od 11. septembra, Jože Žlindra od 1, septembra in n^vel Butara od 15, marca do 16, maja 1974,
Seznam avtoprevoznikov, gostilničarjev in krošnjarjev pa bomo objavili v eni prihodnjih aevilk našega lista.
   ,
Skozi streho pišečkega gradu curi dež. Stanovalci se pritožujejo, da Stanovanjsko podjetje pobira najemnino, za popravilo pa se ne zmeni. (Foto; J. Teppey)
Slikanje mu je najtjubše
Jože Tavčar, najstarejši član Društva likovnikov amaterjev v Brežicah, je 13. novembra praznoval 76. rojstni dan. Po poklicu je bil učitelj. Vedno je imel veselje do likovne umetnosti.
Že pred vojno je sodeloval na razstavah in se tudi samostojno predstavljal. Dobil je številne pohvale in priznanja, Z Društvom likovnikov iz Brežic Je gostoval v Krškem, Brestanici, Hrastniku, Trbovljah, Ljubljani, Dugi Resi, Karlovcu in drugod. Lani je samostojno razstavljal v Slovenskem domu v Zagrebu. Najraje slika pokrajine in tihožitja. Posebno rad pa upodablja Pišece z okolico, kraj, kjer živi zdaj kot upokojenec.	_
v!_____________________________lis
Brez skrbi si lahko natočijo
Vodovod za 171 gospodinjstev v kapelski krajevni skupnosti je veljal skoraj 1,65 milijona dinarjev — Občani so prispevali zanj po štiri tisočake
Konec tega tedna bodo gospodinjstva, priključena na novi kapelski vodovod, brez skrbi odprla pipe. Stanovanjsko in komunalno podjetje je ves čas od otvoritve dalje odpravljalo napake in zdaj sporoča, da je voda higiensko brezhibna. Kapelski vodovod napaja 171 gospodinjstev v naseljih Rakovec, Slogonsko, Vrhje, Jereslavec in Kapele.
Voda doteka iz Brežic, od koder so jo pred dvema letoma napeljali na dobovsko območje. Z Malega Obreža jo črpalke potiskajo v rezervoar v Kapelah. Tlačni cevovod do rezervoaija napaja hkrati tudi vas Podvinje. Za 18 hiš v Kapelah so morali zgraditi še posebej manjši rezervoar na podstrešju osnovne šole.
Omrežje kapelskega vodovoda meri nekaj nad 16 kilometrov in pol. Dve leti je trajalo, da so ga dokončali. Pri delu so naleteli na vrsto tehničnih in finančnih ovir, pa tudi s pomanjkanjem materiala so se morali
ARTČANI SPET PRVI
Leto je spet okoli in občinska Zveza prijateljev mladine v Brežicah je na razširjeni seji predsedstva razglasila izid tekmovanja med društvi, ki je trajalo od 1. septembra lani do 31. avgusta letos. Na prvo mesto so se uvrstili Artičani, na drugo DPM Dobova in na tretje Brežice. Sledijo jim društva z Velike Doline, Pišec, Cerkelj in Bizeljskega. V krajih s podružničnimi šolami pa so osvojile prvo mesto Kapele, drugo Bu-šeča vas in tretje Čatež. Na isti seji so sklenili, da se bo tekmovanje nadaljevalo.
D. V.
otepati. Delo je vodila krajevna skupnost Kapele ob strokovnem sodelovanju Stanovanjskega in komunalnega podjetja iz Brežic ter sodelavcev Zavoda za vodno gospodarstvo v Ljubljani.
Vsako gospodinjstvo je prispevalo za vodo po štiri tisočake. Ljudje so torej zbrali
684.000 din, občinski sklad za negospodarske investicije jih je podprl s 532 tisoč dinaiji, Stanovanjsko in komunalno podjetje v Brežicah pa je prispevalo
443.000 din. Investicija je veljala 1,659.363 din.
RIMSKI VODNJAK V DOBOVI
Franc Curhalek iz Velikega Obreža je pred kratkim naletel v gramoznici krajevne skupnosti v Dobovi na dve zanimivi najdbi. Pri izkopavanju gramoza je v globini 6 metrov našel bronasto vedrico železno grebljico in keramične fragmente. O najdbi je obvestil Posavski muzej. Ravnatelj prof. Marjan Gregorič in arheolog Mitja Guštin sta si najdišče ogledala in ugotovila, da gre za dno antičnega vodnjaka, odkritega že leta 1974, žal, pa tedaj o tem ni nihče nikogar obvestil.
Novo v Brežicah
PODPORE Z JANUARJEM..Po novem letu bodu tudi socialno ogrožene kmečke tlružine bhko uveljavile pravico do dodatka za otroke, če je dohodek na družinskega čbna manjS od 600 din. Prošeni za tovrstno podporo je bilo v breziSki občini veliko, o upravičenosti do tovrstnega dodatka m odloča komisija pri skupnosti olio^cga vaislva.
NOVOLETNA JELKA. Občinska Zveza prijateljev mladine v Brežicah
se je (vavočasho obrnila na delovne kolektive za ponx)č pri novoletni obdaritvi otrok in nekatere delovne
organizacije že nakazujejo denar za te namene. Letos res ni vzroka za izgovore. Večina zaposlenih soglaša s tem, ^ se denar steka na en račun in da za obdaritev poskrbijo društva. Tak način je najbolj pravičen, saj potem ne more priti do izjem, do dvakratnega ali trikratnega obdarovanja nekaterih.
KAKO DOLGO BREZ VEZICE? Na breiiSkem pokopaliiču ni
mlM Hsn
Prebivalci cenijo pomoč, ki so je bili deležni, saj brez deleža občinske skupščine vode ne bi mogli še napeljati. Vodovod jim je prihranil veliko skrbi in stroškov, saj so v sušnih obdobjih morali oskrbovati te kraje z dovažanjem vode v gasilskih cisternah. Ti časi so za vedno minili. Voda je ljudem prinesla tudi kanček tistega udobja, ki ga imajo v mnogih krajih že vrsto let kot nekaj samo po sebi umevnega.
J.T.
KONČNO SPET GOSTOVANJE NA BRE2ISKEM0DRU
Stovensko ljudsko gledališče iz Celja bo v torek, 2^ novembra, uprizorilo v brežiškem prosvetnem domu komedijo Mihajla Afanasjevi-
nuliške vežice, čeravno bi bila .tu že zdavnaj potrebna. Zanjo je dal tokrat pobudo izvršni svet občinske skupščine, ki predlaga, naj zagotovijo denar zanjo krajevne skupnosti Brežice, Brcžice - okolica, Za kot — Bukoiek v sodelovanju s tozdi, stanovanjsko skupnostjo, stanovanjskim in komunalnim podjetjem in občinsko skupščino.
DNEVNICE PO STAREM? -Ca že varčujemo, potem se moramo tega držati povsod in dnevnice potemtakem ne morejo biti i^*ma. Tako mnenje ni osamljeno. Zastopali so ga tudi člani predsedstva občinskega sveta Zveze sindikatov, ko so raz-tsavljali o sindikalni listi za 1976. leto.
ZA SLADOKUSCE - V Cateških Toplicah so poskrbeli za novo presenečenje. V pravkar odprti „pizzerii“ postre^jo gostom s priljubljeno pizzo, pripravljeno na razne načine, sprememba je vedno dobrodošla in trenutno Je pizza jed, ki si je utrla pot v številne gostinske obtate.
ča Bulgakova „Zojkino stanovanje To odrsko delo prikazuje ljudi, ki jih je družba izobčila, vendar najdejo-prostor, kjer vsaj navidezno lahko nadaljujejo svoje prcjšnw življenje Med njimi so bivši plemiči, gospod avanturisti, ki pod krinko pripad nosti napredni družbi opravljajo svo je nečedne posle, mislijo le na svoje lastne koristi. Njihova dvoličnost jih nenehno izdaja. Bulgakov je postavil na oder ljudi, ki bežyo iz Moskve Moskva je kraj njihovega preklet stva, njihovega izgnanstva, mesto Iger si morajo urediti živlienjc, saj je kaj malo upanja, da bi drobili potni list za inozemstvo. Tako ostajajo emigranti znotraj družbe, ki šele na staja, ki se urejuje in jih nazadnje tudi izloči. Avtor komedije, sovjet ski pisatelj Bulgakov se je rodil 189 in umrl 1940. leta.
TEDEN DNI V JAMI
Posavski muzej je novembra uresničil napoved o izkopava niu v Uvakovi jami pri Šutni. V ekipi, ki jo je vodil arheolog Mitja Guštin, so sodelovali tud kostanjeviški jamarji.
ia1
Bo do spomladi kaj drugače
.i i	"■■■'	■	■	■ i■■ i — .'..i-i .... — - — i■■ ■ i.	..m.■—	■ i
V Brestanici upajo, da se graditev bazena ne bo še dlje zavlekla — Ni jim vseeno, dolgo denar stoji in izgublja vrednost, saj je to del njihovih žuljev
Zamudi pri gradnji rekreacijskega centra v Brestanici, za katerega občani zbirajo samoprispevek, se krajevna skupnost ne more izogniti. Začetek gradnje je bila prisiljena odložiti na pomlad. Do konca oktobra se je iz samoprispevka občanov nateklo 900 tisoč dinarjev. Enako vsoto je sklenila dati zraven krajevna skupnost, delavski svet Termoelektrarne v Brestanici pa je že odobril 350 tisoč dinatjev pomoči.
nil odstopiti za te	3
tisoč dinarjev od poSOJ ’ .j bodo najeli u novi osnovni soli v u Za zemljišče,
™il bazen, bo nost odštela okoli - -jjati^* narjev. Medtem je nar ^ načrte. Odločila se je, oe ^ gradili bazen iz beto plastične snovi, kerj <q
cenejSi. Bazen bo y,,
trov in širok — mei njem pa bo ogrevana.
' Za brestaniško seno w no bo tak objekt P nc pridobitev. Zaradi tega * dvomi, da delovne J ^ ne bodo pokazale enje za pomoč pri §ra- vseh lju^'
namenjen rekreaciji ki živijo in delajo v i.T-
Trenutno torej razpolagajo z 2 milijonoma in 150 tisočaki. S tem denarjem žal ne morejo začeti, ker vsota ne zadostuje za 50-odstotni polog, katerega zahteva banka pred pričetkom vsake investicije. V Brestanici
GRAD BODO SE UREJALI
Muzej pregnancev v Brestanici je imel letos precej več obiskovalcev kot prejšnja leta. Ob tridesetletnici osvoboditve so se ustavljale v njem zlasti številne šolske skupine. Zbirko o pregnancih bodo v prihodnjih lepih obogatili z novim gradivom iz drugih evropskih dežel. Obiskovalce bodo poslej postregli s toplimi in hladnimi jedmi, zato v grajskem bifeju ta čas obnavljajo kuhinjo.
Ne bodo nosile na glavci vode
Vas Ržišče nad Kostanjevico je šele letos dostopna z avtomo*-bilom. V kratkem bo dobila tudi vodo in tako bo končno poplačan trud, ki so ga ljudje vložili, da bi jo speljali v Ivrib. ■
Kmetje pod gorjanskimi koše-nicami morajo garati od zore do mraka, da si kaj prigospodarijo. Obdelovalne zemlje je malo in na hribovitem zemljišču si niti s strmi ne morejo veliko pomasti. Cc je pri hiši dovolj delovnih rok, še nekako gre, če pa ostane gospodinja sama z otrolci, se težko prebije. Taka usoda je med Vojno doletela Fani Junkarjevo'z Ržišča. Moža so ji 21. oktobra 1943 odpeljali Nemci in belo^r-disti in ga fe isti večer z drugimi talci vred ustrelili na Malencah. Mesec dni prej so prišli beli prvič ponj, pa jim je skupaj's sosedom med potjo pobegnil v temo.
Žena Fani Je tedaj ostala sama s tremi otroki in 71 let staro materjo. Najmlajši sin Jožek (zdaj je mizar) je bil tedaj star tri mesece, sin Nace, s- katerim vdova obdeluje kmetijo, pet let, in hčerka (poročena jo v Ljubljani) devet let.
Junkarjevo posestvo meri de-; hektarov. Obdelovalne zemlje je približno dva hektara, drugo so večinoma pašniki in gozd. Vdova Fani si je prva povojna leta pomagala s sadjem. Z izkupičkom zanj je navadno pbčala miatiče. Letos sadno drevje ni veliko obrodilo,'a tudi če bi, jim to ne bi dosti hasnik), saj kmečkih jabolk skoraj nihče več ne kupi. Do denarja pridejo kvečjemu s prodajo prašičev in drv. Perutnine tudi ne morejo veliko rediti, ker jim jo odnaajo kragulji in druge roparice.
„Pa se nam le obrača na boljše," meni Fani Junkarjeva, „vsaj vode nam ne bo treba več nositi. Lani smo celo zimo hodili ponjo v Velike Vodenice. Vedno smo morali jK) vodo tja dol, kadar je bila SU&. In če boste pisali o našem vodovodu, ne pozabite na tiste, ki so nam pomagali in nas >podbujali. Zahvaliti se moramo predvsem Ivanu Grubarju iz Ivanš, ki je po skoraj nedostopnem kolovozu prihajal z avtom dan za dnem sem gor in organiziral delo. Zahvalo za pomoč smo dolžni tudi prizadevnima, predstavnikoma kostanjeviške krajevne skupnosti Branku Cuku in
set
Ivanu Abramu. S traktorjem je veliko pomagal Franc Penca iz Velikih Vodenic, Franc Brdik je dovažal vodo, Ivan Primc pa je vzorno opravil vsa zidarska dela. Sj skupnim delom smo vsak nekaj prispevali k napredku naših krajev in ni nam žal.“
^	J.TFPPFV
upajo, da se bodo predpisi za gradnje s samoprispevkom občanov do pomladi vendarle spremenili.
Prebivalci bodo pri gradnji rekreacijskega centra sodelovali še s prostovoljnim delom. Krajevna skupnost računa na po--moč gospodarskih organizacij in telesnokulturne skupnosti. Občinska telesno-kulturna skupnost je pred kratkim podprla gradnjo bazena in drugih rekreacijskih objektov v Brestanici. Njen izvršni odbor je skle-
Še premalo je vsebin®
Enoletno obdobje, ki loči jevnih skHP?0Stilj v^a tak'hnwiis ^ ’	med njimi je vse v br£menpfr £
sto v, ki so že PrrSo<’J
funkcijami, zato rnai ^(0 w Jj (
jo samo ..rutmsko .	W
čjega učinka.	•	še	mta;
organizacija sama d ,^ejiop^. L
zirala nizkih oblik	&
čnega izobraževanj delo<. ^ cijo ki bi morala naJgJ pfec<J J V „svoji “ organizacij. ^nje-
kih, ki že imaj° Vključno P
uporabljajo sko”LjaVci50 f bi * Nekateri razpra J ^ s.k
posebej Poudarj nEacij° P°
v mladinsko °r^}ploVnih
nih skupnostih, d ^
ja h in drugod vsf inUnis<°v' $ *# mladi člani Zveze v krški občim ne p^gtep^« ZSMS res le redtl-^* W m opozarjali na se tcelote. r prVost organizacije^. w
di njenih	d°sIeJ fčrti 4
so bili uspehi mja oVj iv)■ znani in cenjeni, imeli premalo «no»J* d sc podpore. Na k°n uprt* % I delovni program do	■
hodnjega leta.
-
slovensko mladino od zadnjega kongresa njene organizacije, v krški občini sicer ni prineslo bistvenih premikov v njeni dejavnosti, vsaj vseh tistih ne, ki jih je prinesla zahteva po nekaterih novih oblikah organiziranosti. Vendar zato mladi v osnovnih organizacijah niso nič manj usTOŠni, kot so bili poprej.
Občinski konferenci je uspelo vsaj formalno zadostiti vsem predvidenim in zahtevanim novostim, vendar z njimi ni. uspelo zagotoviti tudi vsebinskih sprememb delovanja. To je pokazala tudi dokaj kritična razprava na nedavni konferenci občinske organizacije. Ob tem so pris.otni ugotavljali tudi manjšo pripravljenost mladih za politično delo v svoji organizaciji in sploh manjše*zanimanje deklet in fantov za programe, ki nosijo v sebi tudi več ali nianj politično vsebino.
Seveda je hkrati tudi res, da veli-, ko članov organizacije politično de-' la v drugih družbenopolitičnih organizacijah, po raznih društvih, v kra-
|i(ii
s
k
Cesta se vdira. Posnetek je z odseka prebivalci že dolgo želijo asfalt. (Foto; J. Tepp
Krške novic®
Sva » 'j"'« P°“tdK>* f)t" “j S
občni zbor ^ i	S
vila in °bra
njega dclovnS ključku so j^ine	&
činske sbkl S‘o-lctnlrtu5eV<:> A ^
HHVA VOBu	£
srSgF
dnevno	;	t>od°	pAier	h
nabraU	S,
druge m	q usp‘ novl -P1 j k
in iikuSnjah na g*
li teden sprtg0 o(tboi* toKp O ordinacijsWJa	0»	\
no šolo PrcS°estalPI?
SZDL, ki*J*
Snji ustanovi-
POHVALA-SPODBUDA Krško združenje „Glasbene mladine Slovenije“ je za dejavnost v prvem letu po ustanovitvi prejelo veliko priznanje republiškega združenja, saj ga je le-to uvrstilo med najbolj k. Pestro dejavnost namerava poslej finančno izdatneje podpreti tudi občinska konferenca Zveze socialistične mladine, ki ji bo namenila milijon starih dinarjev.
DOBER ZAČETEK - Prizadevanja, da bi tudi Rome v krški občini Kolikor toliko usmerili v normalne življenjske tokove, so doživela prvi uspeh. Že nekaj časa obiskuje 17 otrok do štirinajstega leta starosti pouk v redni šoli v Velikem Pod-togu, kjer imajo svoj razred. Poleg tega so petero malčkov vključili v malo šolo, ki jo obiskujejo skupaj z ostalimi vrstniki
;	sredo je predsednik občinske skupščine Valentin Dvojmoč na slavnostni seji občinske
'	podelil letošnja občinska priznanja Dušana Kvedra-Tomaža moškemu pevskemu zboru
j^Sasflcev, Francu Dobovšku iz Boštanja in Francu Hribaiju iz Pijavic. Na sliki: zbor, ki slavi dela; v ospredju F. Hribar med podelitvijo priznanja.
ieročni načrt: obet za vse
^vniška
občina prednjači pri pripravi bodočega srednjeročnega načrta
in federaciji so sicer roki za pripravo novega srednje-”2črta prestavljeni za nekaj mesecev v začetek prihodnjega tega pomembnega dokumenta za razvoj sevniške ob-S^elo ''.S^vnem po dogovorjenem rokovniku. Pred razpravo \n,^. ....	zajeto	gradivo dala nekaj pripomb že
ob činska ‘skupščina.
i - 7 - ^ bil dan tudi ®“beni dokument o
«okomet
®vnimi
1'*““ ^®*®sno-
^	P*"®’
Partizan iz I ^go Bizjak (na le-
občinske skup-
^ okviru pro-.praznika po ro-1^ in	povabil ro-
'5 V) Vzgojne de-* obč|njP°"^gli, da je ta iS? kaiSL	množič-
v Lisce. Knjigo ^wjP^*znanje za izred-
JVlaZ^^delifi Dragu iij^®nčarju in Fran-^iJijiili . podoben način »gralcev, ki imajo pini razvoj rokome-IpatV so sicer pre-L ° Marjan Za-iJiT® Oiui^ 1°*^^ iz Krme-M-|Utimir Filej,
■ k!*' 2vo!^ Širk Janez Si-^	.J'®	Jure^č izSev-
V ®^niJ	letos še
|\. '«nju Loj^
izvajanju tega družbenega dogovora. Kdor si v novem sistemu načrtovanja ne bo zagotovil svojega mesta, bo v bodoče lahko kot drevo brez vej, zanj bodo gluhe banke in drugi, ki lahko prispevajo sredstva za razvoj. Načrtovana gospodarska rast do leta 1980 je postavljena na 8,2 odst. povprečne rasti družbenega proizvo-' da. To naj bi dosegali predvsem z toljšim izrabljanjem obstoječih zmogljivosti, kajti produktivnost naj bi naraščala vsalco leto za 5,2 odst.; združeno delo naj bi vključevalo le za 3 odst. novih delavcev na leto.
V razpravi o gradivu bodočega srednjeročnega razvodi je predsednik občinske skupščine Valentin Dvojmoč opozoril na stabilizacijsko obnašanje tudi pri naložbah. Zavzel se je za večji porast produktivnosti. Dosti možnosti bi bilo za koristno uporabo okrog 40.000 ton lesnih odpadkov v sevniški lesni in kemični inclustriji. Ravno tako opaža premajhen poudarek na raziskovalni dejavnosti, kadrovskih potrebah. Premalo so nakazane potrebe v otroškem varstvu, šolstvo pa jih le naka-• zuje. Pripombe so bile tudi glede ne-
ZABUKOVJE: TRUDIJO SE S CESTO
Vaščani Zabukovia, ki bi radi usposobili cesto po nribu do vasi za avtobusni promet, pridno delajo. Opravili so že potrebna zemeljska dela, pol ceste je tudi že posute z gramozom.
DENAR SE KORISTNO UPORABLJA
Kot kažejo zadnji podatki, delovne organizacije v redu iz-polnjlijejo obveznosti do samoupravnega sporazuma za financiranje krajevnih skupnosti in negospodarske naložbe. Pred nedavnim je skupna nakazana vsota znašala 1,83 milijona dinarjev. Med kraji, ki delajo na asf^tiranju cest skozi naselja, je poleg Tržišča in Pijavic živahno še na Brezovem in Bregu,
^^vniški paberki
i TELEVlzoR
ib it5?vniLraVo Kladnik na telili*0'; » z denarjem,
H W%ki brani stari papir ;! Sl^jemnik. Pred Poklonili pionir-V* Nk,l*°le v Loki Tuđi ^ ‘ta1. *HatiAIJ0 Vezi mcd P°d'
’^no šok). Akcije «Jfl e'otii 7, ^okaz, da se da s
|KK* SStfUf* 3Su
K^'vs'^iu r V nedeljo, 10 iL’j ^i^fcniif1 PJaninskega dru -,4'M S Po občinski pbi hrik 1 12 dveh snicri: i: K? Pa * 03 Bučko in Sev-ifc	Bohor. To pot
”T“ Orim>, Klico m80* P° i"13 P9d
l ljge ’ Na vsej poti je 30
Redkost - v
i K(^-CCei avtobusov v J Peljejo, jc bolj
I
M
I
dodelanega področja novega usmer-jenega izobraževanja. Delegat
Franc Ilaš je opozarjal na potrebo po večji pomoči manj razvitim krajevnim skupnostim. Bodoči srednjeročni načrt je'tudi prilika za zdruzevanje denarja v občini.
A. Ž.
SPET OSEM SOLIDARNOSTNIH STANOVANJ
Samoupravna stanovanjska skupnost razpisuje po sklepu zbora delegatov samoupravne enote za družbeno pomoč natečaj za dodelitev novih stanovanj solidarnostnega sklada. Troje garsonjer, eno enosobno in dve dvosobni stanovanji v stolpnici v Naselju heroja Maroka 24 bo vseljivih konec letošnjega decembra, dvoje stanovanj (enosobno in dvosobno) v krmeljskem desetorčku pa aprila prihodnje leto. Pravico do teh stanovanj imajo družine in občani z nižjimi dohodki, mlade družine in UTOkojenci. Pi;o&ije bodo zbirali do 15. decembra.
znano le rednim upoiabnikom, zakaj vozni redi na postajališčih so redkost. Občani z levega brega Save (Lx>ka, Breg in drugi kraji) želijo, da bi kakšen avtobus povezoval tudi te kraje, kot jih je nekoč.
DRUGAČEN RODITELJSKI SESTANEK - Na boštaniski osnovni šoli so pred zadnjim roditeljskim sestankom 11. novembra pripravili zanimiv kulturni spored: Silvester Mihelčič je navdual s svojo elektronsko harmoniko, z recitacijami pa jc sodeloval igralec Boris Kralj.
POKAL SPET V ROKAH KRMEUCANOV - V minulem tednu jc bil športnikom krmeljskc Metalne končno izročen ekipni pokal za moške skupine na letošnjih delavskih ^rtnih igrah, ki na zaključni prireditvi zaradi nekaterih nepotrebnih zapletljajev ni bil podeljen. Delavci Metalne so tako osvojili ta pokal že tretjič (3,77 točk). Na drugem mestu je'Jutranj-ka, na 3. Lisca, na 4. Prosveta itd.
Vsi pri delu
Sadovi samoprispevka treh krajevnili skupnosti Mirenske doline (Krmelja, Tržišča in Šentjanža) za sodobnejše cestišče so dali polet akciji v Tržišču in Pijavicah.
Predsednice tržiške krajevne skupnosti Igor Malus, ki je član skupnega odbora vseh treh krajevnih skupnosti, bi seveda rad videl, da bi lahko drugo leto nadaljevali tudi drugod. Dejal je: „Seveda je prijetno videti, kako so pri nas pri kopanju in polaganju cevi za kanalizacijo sodelovali vsi, od otrok do odraslih. Še posebno složni so v Pijavicah.“ Predsednik gradbenega odbora v Tržišču Rafko Blažič je zadovoljen, ker bodo cesto skozi kraj sedaj, ko so odplake speljali pod cesto, lahko razširili.
Ker so z denarjem na tesnem, so se na sestanku dogovorili še za i-zredne prispevke krajanov. Kdor ne plačuje samoprispevka, ker je iz kakršnihkoli razlogov izvzet, naj bi primaknil po štiri tisočake, ostale pa so razdelili v dve skupini. Tisti, ki imajo domačije ob cesti, naj bi primaknili še 2.500 dinarjev, tisti, ki so od ceste stran, pa po 1.5(X) dinarjev. Vse kaže, da bodo za'akcijo pokazale razumevanje tudi delovne organizacije, kjer so krajani zaposleni. < .
A. 2.
Kafko Blažič: ,Pa hi le še vreme vzdržalo!“
Vse se ne začne in neha z gradnjo
Samoupravna stanovanjska skupnost v svojem akcijskem programu govori o načrtih in težavah, dostikrat tudi ni manjkalo odporov
Sa^upravna stanovanjska skupnost v Trebnjem je morala pogoltniti že marsikatero p^ro na svoj račun, predvsem zaradi tega, ker so ljudje nestrpni in bi radi čim več stanovanj. Ključe novih stanovanj bi seveda radi čimprej izročili novim stanovalcem tudi
pri skupnosti.
„Graditi ni mogoče brez komunalno opremljenih zemljišč, treba je reševati stvari, ki jih predpisuje urbanizem. Marsikdo ne vidi dela, ki je nakopičeno okrog pravnih in zakonodajnih vprašanj same skupnosti, “ ugotavlja Janez Mihevc, predsednik izvršnega odbora stanovanjske skupnostj. ,.Pripravljeni akcijski program je le pomemben korak naprej. Same delovne oi]ganizacijc nimajo pravih programov o tem. kakšne stanovanjske zahteve imajo. Enkrat npr. govorijo o dvosobnih, drugič o trisobnih stanovanjih, ko pa se začneš pogovarjati o uueležbi. je brž vsega konec. “
Zanimivo je. da prav šcntruperška krajevna skupnost, odkoder ne manjka raznih očitkov, še vedno ni pristopila k samoupravni stanovanjski skupnosti! Prav tako ne mirenska Kolinska, mokronoška Iskra,
Druga plat
Franc Janežič o tem, zakaj je prodal krompir mimo zadruge
Franc Janežič iz Hrasto-vice nam je poslal pismo ob nekaterih naših kritičnih za-pisili o tem, kako so nekateri kmetje, člani trebanjske Kmetijske zadruge, ki so krompir prodali drugam, bili nato izključeni iz članstva zadruge. „Sem tudi eden izmed štiriindvajseterice izključenih. Boli me le to^ da eni lahko delajo, kar hočejo, drugi pa smo takoj na črni listi izključitvepravi med drugim v pismu, hkrati pa nas vabi na obisk, da bi videli, kako živijo.
Janežičevi imajo majhno kmetijo. Franc je kot mizar zaposlen v mirenskem lesnem obratu IMV. Meni, da tudi malih ne gre zanemarjati pri pridelavi hrane.
Franc Janežič pred nedogra^ jeno hišo: „Krompir sem prodal iz nuje in tudi jeze!“
Odkar dela Kolinska na Mirni, je vedno oddajal krom pir. Prvo leto je namesto dogovorjenih 2.600 kg oddal 2.900 kg, predlani je dal namesto petih ton šest ton, lani pa niso vzeli pet ton, temveč le 3950 kg. „Imel sem ga 10 ton. Moledoval in moledoval sem, naj ga vzamejo, vendar sem ga takrat lahko oddal prvič šele 24. novembra, drugič pa celo šele aprila! Veijemite, da sem ga letos dal neposredno potrošniku po dva dinarja kilogram iz nuje in tudi jeze Slišati je namreč bilo, da s predelavo v tovarni letos ne bo nič, kar je tudi res. Nič kaj prijetna ni bila misel: spet čakati.“
Družina namreč ob dotra jani hiši gradi novo brez kakršnihkoli posojil. „Za več kot 58 tisočakov sem kupil gradbenega materiala izključno v zadružnih trgo vinah. Pred zimo bi se radi še vselili. Da bi odkupovalec sploh vprašal, ali imamo še kaj krompirja! Enostavno — izključitev, očitno za primer drugim!“ Janežič seveda ni hotel spregovoriti še o tistih drugih, češ da ne ho prstom kazal na nikogar.
A. Z
Grmada, Novotehna, enote železnice, pošta in še sedem manj.«h organizacij. Med delovnimi organi-
VEČ KOT LE' PREGLED
Brošura, ki jo je občinska gasilska zveza Trebnje izdala ob dvajsetletnici, je več kot samo bežen pregled uspehov in prizadevanj gasilcev v občini. (Gradivo za knjižnico je zbral Franjo Bulc in jo tudi uredil. Vsa društva so predstavljena s slikafni, ne manjka podatkov o vseh gasilskih vodstvih v občini in društvih. Zanimiv je pregled opreme, ki skuša prikazati napredek v društvih. _
Prvi blok, za katerega je investitor samoupravna stanovanjska skupnost na Mimi, je pod streho. Dokler blok ni zrasel, je seveda malokdo vedel, kakšen bo, sed^* ne manjka pikrih na račun tistih, ki so stavbo obrnili tako, da ne kaže preveč balkonov soncu.
zacijami, ki združujejo denar za stanovanjsko gradnjo, jih je vrsta, ki združujejo denar šele letos. Nekateri, kot IMV - Tovarna -opreme Mirna, Iskra - TOZD Elektroliti ali obrat mirenskega Kremena, so zdru-ževah denar samo v enkratnih zneskih.
O tem, kakšna naj bi bila nadaljnja gradnja, je že marsikaj jasno. Pavlinov hrib v Trebnjem omogoča gradnjo objektov za 250 stanovanj. Seveda je težko reči, kdaj bodo do priSi. Začetek je gradnja 3^stanovanjskega bloka, ob čemer naj bi bilo rešeno tudi vprašanje enotne kotlovnice za vse bodoče btoke na Pavlinovem hribu. Razen 25-stanovanjskega bloka, ki ga gradijo na Mirni, naj bi se bodoča gradnja nadaUevala na stavbiščih za IMV—TOŽD Tovarna , opreme. Pri-pa-ave na Mirni naj bi za gradnjo na teh stavbiščih stekle februarja 1977. V teku so priprave za začetek gradnje za Mokronog. Do konca tega leta naj bi izbrali projekt, sama gradnja naj bi se pričela spomladi. V srednjeročnem obdobju v Mokronogu ne mislijo ostati le pri 9 stanovanjih, temveč mislijo zgradbe ponoviti tako, da bi na kraju imeli 27 stanovanj. Vprašanje kotlovnice nameravajo ravno tako reševati enotno. Za gradbince majhna gradbišča niso kdove kaj privlačna, z etapno gradnjo na manj mestih bi seveda dosegah tudi večje učinke.
ALFRED ZELEZNIK
POKLONILI KRI DRUGIM
Tudi na zadnji krvodajalski akciji na Mirni in v Trebnjem so se izkazali številni kolektivi. Trimo je dal 47 krvodajalcev, čeprav so delavci te tovarne tudi poleti v velikem številu darovali kri. Nova tovarna Donit iz Velike Loke se je takoj vključila in je dalo kri 23 njenih delavcev, iz mokronoške Iskre 17, male čateške Elme 8, Laboda (Tip-top) 27, IMV —TOZD-Tovarna opreme Mirna 80, iz Dane 40, Trelesa 5, iz Novo-lesa—Akrila 3. Ljudje iz oddaljenih krajev občine, posebno Mokronoga, so rtegodovali zaradi oddaljenosti, pa tudi čakanja. Služba za odvzem krvi in Rdeči križ se trudita, vendar ni šk) drugače, akcije se pač ravnajo po tem, l^kšne so potrebe za kri v republiki.
V Šentlovrencu so minuli petek položili asfalt. V Trebnjem pa so delavci v Ulici herojev k^ub slabemu vremenu nadaljevali z delom. Na sliki: zaključna dela pri kanalizaciji.
Iz kraja v kraj
PREMAGANI VETERANI - U-tošnjo nogometno sezono na Mirni so 9. novembra končali z nogometno tekmo veteranov in mladih, ali kot so to zapisali na plakatih, s tekmo med poročenimi in neporočenimi. Neporočeni so izid tekme obrnili v svoj prid s 5:1. Do tekme je prišlo predvsem na željo veteranov. Pri veteranih seje izkazal Turk, pri fantih pa Kolenc in vratar.
DROBEN MATERIAL POVZROČA ZASTOJE - Prejšnji teden so iz novega šentruperškega vodovoda na Hom raskusno spustili vodo. Pritisk je zna&l kar 1 2,5 atmosfere. Zgraditi je treba šc vrsto raztežilnikov in razbremenilnikov. Na Ravnah ima iz
3go- P? cfih, KI
tega vodovoda vodo že nekaj hiš. Pri montaži povzroča ne^ube zastoje manjkanje raznih drobnih detov, jih dostikrat kljub iskanju ni mogoče dobiti v trgovinah.
TO SEZONO DOMEN - Prosvetno društvo Ivan Cankar iz Velike Loke, ki je zaradi gostovanj po drugih krajih znano v trebanjski občini in tudi izven nje, bo v zimskem času naštudiralo Jurčičevega Domna.
OBČNI ZBORI SO MIMO -Vseh 16 osnovnih organizacij Rdečega križa v občini je te dni opravilo občne zbore. V ponedeljek fe bil zadnji v Trebnjem. V delo odborov so skušali vključiti kar največ mladih.
TUUIUSEE NOnCE
so POTNIKI LE MOLZNE KRAVE?
Malo kje se potnik tako težko znajde kot na avtobusni postaji v Kočevju. Avtobusi vozijo v vse smeri, svojega pravega, stalnega odhodnega mesta pa nimajo. Zato ni čudno, da jim večkrat kakšen potnik ostane.
Potniki tudi upravičeno godrnjajo zaradi presedanja na progi Kočevje—Ljubljana v Velikih Laščah. Čeprav so avtobusi polni, se moiajo potniki tam presedati. Prihaja do zmešnjav in uveljavljanja pravice močnejše^. Na sedeže se zrinejo mladi ljudje, starejši pa morajo v nabito po^em avtobusu stati. Redko kdaj se zgodi, da mlajši vstane in ponudi sedež starejsemu. Brezbrižni so celo do starih mož ali žena, ki se opirajo na palico.
POTNIK
Marian Manček je v Kidričevi ulici odprl ekspresno popravljalnico čevljev pod imenom „mojster VsevedZaradi pomanjkanja čevljarjev je ta delavnica občanom zelo dobrodošla, predvsem zaradi hitro opravljenih storitev. (Foto: France Brus)
VPRAŠANJA OBČANOV IN ODGOVORI NANJE
Zakaj nimamo več srednjih šol?
Novo vprašanje se glasi:
„fted več kakor dvema letoma je bilo zapisano v DL in povedano na sestankih, da bo v Kočevju začel delati Center srednjih šol. V tem centru bi poleg eimnazije in vajenske šole imeli ES5, TSŠ ipd. Občinska skupščina je bila pismeno obveščena, da je Tehnična srednja šola iz Ljubljane pripravljena v Kočevju odpreti svoj oddelek. Center so ze talmt ustanovili v Črnomlju, Idriji, Tolminu in še marsikje. V Kočevju M se še vedno nič ne premakne. Zakaj moramo starši pošiljati svoje otroke v Ljubljano in tam plačevati drage sobe ali internat, če bi lahko otroci bUi doma?
Prizadeti starši iz Kočevja."
čevje m gimnaziji Kočejye. Zvedeli smo, da je izvršni svet (IS) občinske skupščine Kočevje že večkrat razpravljal o možnostih razvoja srednjega šolstva na območju občine. Skupaj z občino Ribnica je ObS Kočevje dala izdelati pri Zavodu za izobraževanje kadrov in produktivnost dela v Novem mestu tudi strokovno analizo o razvoju srednjega šolstva na območju obeh občin (po^tke za to analizo je zbiral Matya Cetinski).
Na osnovi razprav in zbranih podatkov o potrebah srednješolskih kadrov je Center poklicnih šol Kočevje (CPS) v marcu pričel akcijo, ki jo je podprl tudi IS ObS Kočevje, da
List za vsakogar »Dolenjski list«
Voda, asfalt in še kaj
Cmem potoku m Kočevju daj kapice, žeUjo pe si vodovod Vaščani so že lani zbrali
imajo zdaj kapice, že
okoli 45.000 din samopri^>evka za vodovod, primvHeni pa x> tudi prostovoljno dehti Vendar takrat ni bi-
Viktor Lavrič, predsednik vašega odbora Cmega potoka, nam je govoril o delu in načrtih vaščanov. Omenil je tudi, da bi lahko napravili še več, če bi na prostovoljno delo prihiti vsi občani oziroma vsaj za delo ^sobni.
k> z vodovodom nič, zato so zbrani denar ljudem vrnili. Vaščani so pripravljeni spet zbirati, ko se bodo priprave za ^adnjo vodovoda resno začele. Plavijo, da bodo zdaj zbrali verjetno še enkrat več, kot so lani. Sicer pa tudi vodovod, ki bo speljan sem iz Livolda in preko Zajčjega polja, ne bo poceni. Samo cevi bodo veltUe okoli 700.000 din.
Cmopotočani pa bi radi še asfalt. Zdaj imajo kapnice. Promet po vasi je precejšen in prah seda na strehe, zaradi česar pijejo onesnaženo vodo.
Se slabše pa je, če Združeno KGP vozi gnoj na njive in ga izgublja po cesti. Tako se ne onesnažijo le avtomobili, ki vozijo tod, ampak se gnoj spremeni v prah, ta seda na strehe, od tam pa ga dež spere v vodnjake.
Avgusta so priredili v Črnem to-toku veselico. Imeli so okoli 8.000 din dobička. S tem denarjem bodo urediU pročelje vaške dvorane, katere notranjost so tudi že preuredili s prostovoljnim delom.
fted tremi leti so si uredili v vasi mrliško vežico. Sedaj bodo kupili še mrliški voziček.
Razen tega nameravajo kupiti voziček za novo gasilsko brizgalno, ki jo morajo zdaj nositi. Do denarja za voziček bodo skušali priti tako, da bodo prodali sedanjo, zelo staro brizgalno kakemu muzeju.
J. P.
Drobne iz Kočevja
KAJMEBRIGAVSCINA - Najnovejši odgovor nekaterih občanov, ki so povabljeni na sodelovanje pri raznih društvih in akcijah, je običajno: „Kaj me briga, naj delajo tisti, ki so za to plačani:** Delno to drži, vendar bi kakšno stvar bhko naredili tudi brez^čno. Takemu odnosu R vzrok šib^ društvena zavednost. Več govorimo in načrtujemo, kot delamo in naredimo.
obfian
vprašuj«
odgovar)«
— Kaj pa tekaš kot kura brez ^ve po avtobusni postaji?
— Rad bi ugotovil, od kod bo odpe^al naš avtobus, ker še vedno ni nikjer oznak, od kod odpelje avtoiras v katero smer.
ZAKUUCNA DELA — Urejanje okolice novega pokrite^ bazena in tek>vadnice pri osnovni šoli zaključujejo. Sadijo drevje in okrasno grmičie, dokončno bodo odstranili ostanke stare vrtnarije. Tako bo vse pripravljeno za otvoritev tega prepotrebnega objekta ne le za milino, temveč tudi za ostale občane.
POZABLJENO OBMOČJE - Dopisništvo za razne časopise in revije v Kočevju zelo slabo uspeva. Z iije-mo Dolenjskega lista ie v slovenskih časopisih redko kdaj kaj iz Kočevja, kot da se v Kočevju nič ne dogaja, ne dobro ne slabo. Ali ni dopisnikov ali pa ne prodrejo s svojimi dopisi v sk>venske liste in revije. Beremo vedno o istih krajih, če pa je kaj priobčeno iz Kočevja, je le na kratko in v telegrafskem slogu. Razen Kočevja je tako odrinjenih še več dru-
fih krajev, ki jih najdeš v časopisu le i ob objavah osmrtnic.
ZNACKE - Značkarji so v Kočevju zelo poživili svoje delovanje, vendar še neorganizirano. Delujejo le v manjitih skupinah. Po oceni poznavalcev je v samem mostu nad 500 zbiralcev značk, ki pa nc znajo ustanoviti društva. V drugih krajih taka društva že imajo.
KOČEVSKE NDUKE
bi se pri CPS v šolskem letu 1975/76 odprla za mladino dislocirana oddelka Tehnične šole za strojništvo v Ljubljani - strojna smer: en oddelek redne štiriletne tehnične šole za mladino in en oddelek dveletne tehnične šole za učence, ki so končali poklicno kovinarsko šolo in si želijo pridobiti poklic strojnega tehnika. O tem je CPS obvestil tudi vse osnovne sole na območju Kočevja in Ribnice. Za oddelek redne štiriletne tehnične šole se je informativno prijavilo samo 12 učencev.
Za oddelek dveletne tehnične šole ni bilo kandidatov, ker so bili wzani na matična podjetja, s katerimi so sklenili štipendijske pogodbe. Vlogo CPS za odpiranje dislociranih oddelkov je svet Tehniške šole v Ljubljani obravnaval na svojih dveh sejah (v marcu in maju) in ugotovil, da zdaj še ni možnosti za odpiranje dislociranih oddelkov za mladino, ker bi to presegalo njihove zmogljivosti. Zahteve verifikacijske komisije za otvoritev dislocirane enote so take, da bi jih zaradi pomanjkanja denarja ne zmogli. 2^to je ba svet šole mnenja, naj bi OZD na področju kočevske in ribniške regije odobrile učencem, ki bi želeli nadaljevati šolanje, štipendije.
Na podlagi stališč v resoluciji X. kongresa, zlasti o usmerjenem izobraževanju, je sedaj umestno raz-{n-avljati, kako bo vsak učenec ali zaposleni, ki se izobražuje ob delu, programsko dokončal prvo fazo (dveletno srednjo šolo), ki bi na začetku usmerjene^ izobraževanja nadomestila srednje šole, ki so različne po organizaciji, vsebini in trajanju izobraževanja.
Prizadeti starši so bili torej slabo obveščeni o pismenem obvestilu TSS iz Ljubljane. Odgovor na to javno vprašanje bi moral dati tisti, ki je pred dvema letoma pisal, da bo pričel delati v Kočevju Center srednjih šol, oz. tisti, ki je to zagotavljal na sestankih.
J. PRIMC
SPET ASFALT
Pred dnevom praznovanja 20-let-nice samoupravljanja in obstoja tiskarne Kočevski tisk in otvoritvijo novih proizvodnih prostorov so delavci Cestnega podjetja Novo mesto asfaltirali obe dovozni poti z Ljubljanske ceste in prostorov pred tiskarno. S tem so veliko prispevali za lepše okolje prav za proslavo.
V. I.
Drobtine iz Kolpske doline
CESTA JE OKNO V SVET -Nekdaj pozabljena in zapuščena Kolpska dolina dobiva novo podobo. Z novo asfaltno cesto se nam odpirajo vrata v svet. Cesta povezuje Brod na Kolpi s Kočevjem. Stara, dotrajana cesta, ki nam je služila že pod avstroocsko vladavino, gre v zashiženi pokoj. Turistom bo zdaj odprta pot do nas.
OBNOVUENA POT - Tudi mi ne spimo. S pomočjo občine Kočevje je obnovljena vaška pot Kuželj-Laze. Tudi gasilski dom bomo kmalu uredili.
NEVAREN MOST - Kaj bo z mostom čez Kolpo v Kužlju? Revež ie dotrajan in je zelo razpokan. Sprašujemo se, kolikokrat bo še zdržal velike tovore, ki jih večkrat vozijo čezenj? Kaj bo, če sc podre in bomo ostali odrezani od sveta?
NEUVIDENI VOZNIKI - Šoferji
naj bi malo previdneje vozili po vaških poteh. Zdai drv^ kot na kak-ibii magistrali. Nas jo malo in nima kdo popravlpti poti, ki jih takšni „dirkalci“ najbolj uničujejo.
DIVJADI VF LIKO, PLLNA NI -IjOvcI so bolj šibki s plenom. Divjadi jc dovolj IX) polju in dela, kar sc ji zahoče. Za kmet.
JOŽI KRIŽ
vse pa jc prizadet Ic
Ne le prispevek, tudi korist
Vodni sklad in vodna skupnost precej pomagata ribniški občini
Na delegatsko vprašanje, kaj nudita, oziroma dajeta Republiški vodni sklad in Vodna skuptiost Ljubljanica—Sava za vse prispevke, ki jih dobita iz ribniške občine, je bil na zadnji seji zbora krajevnih skupnosti občinske skupščine Ribnica dan naslednji odgovor:
Vodni sklad bo dal v petih letih 7 milijonov dinarjev posojila za gradnjo vodovoda, čistilnih naprav in drugega, razen
ŠE ENO HIŠO PODRETI
Za dokončno ureditev in asfaltiranje čevlj^skega mostu in njegove okolice v Ribnici je, kot smo zvedeli, denar zagotovljen. Porušena je tudi, vsaj delno, že ena hiša; drugo hišo, Cešarkovo, pa bodo lahko v kratkem, saj se bo v teh dneh Karel Češarek preselil.
MALA SOLA
Mak) šok) bo v ribniški občini prihodnje leto obiskovalo predvidoma 230 otrok, ki bodo razporejeni v enajstih oddelkih. Učni program bo trajal 120 ur. Za organizacijo take male šole je v prihodnjem šolskem letu potrebno zagotoviti 116.500 din.
tega pa še del v obliki dotacije. To je precej več, kot znašajo vplačila iz ribniške občine v ta sklad.
Vodna skupnost ureja v ribniški občini vodotoke. Porabila bo 800.000 din za študijo o gradnji akumulacijskega jezera pri Prigorici, ki bo predvidoma končana do leta 1977 ali 1978, nakar se bo začela široka javna
razprava o dobrih in slabUi straneh, ki bi jih prineslo jezero.'
Sodelujejo tudi pri urejanju kanalizacije za Ribnico, ozit^ ma jo bodo delno kreditirali-Načrt za kanalizacijo je že naro; čei, na pfihodnji občinski seji pa bodo predvidoma že razpr^'^'^^ Ijaii in sklepali o predlogu ^ uvedbo kanalščine, iz se financirala tudi gradnja P nalizacije za Ribnico. .
Vodna skupnost sodeg tudi pri melioracijah in drugih delih v ribniški
Združili denar za igrišče
v Loškem potoku grade asfaltno rokometno
Pred osnovno šolo v Loškem potoku v ribniški občini že gradijo rokometno igrišče. Asfaltni del bo velik 20 x 40 m, za njegovo gradnjo pa so po posebnem samoupravnem sporazumu združili 240.000 din. Sporazum določa, da bo prispevala teles-
nokulturna skupnost ^ >
100.000 din, krajevna skup" Loški potok iz samoposp^
90.000 din, osnovna	j
„Dr. Anton Debeljak" iz	:
ga potoka 30.000 din in ( Partizan Loški	j \
20.000 din. Ce bodo i*staK.WJ gradnji podražitve, jih b° P j, j la krajevna skupnost #	t
sredstev. '	.	po	*
Gradnja novega igrišča ^ predračunu veljala PreC^jnsi-kot bo združenih sre^steJ’7ijlco cer kar 479.794 din. med samoupravno zdrU pa C. sredstvi in predračuno^a. 4j predstavlja lastno delo j. j činov. Tako domačini ^ fg pravljajo igrišče za asf*.	^ jo,
okoli njega bodo PoS^LjicO' J1 jo, uredili pa bodo tudi o ^ ^ Rokometno igrišče v potoku ni potrebno le za tlldi i nošolsko mladino, amp3 ^ za mladino, ki °bisKuJeh zbi0 ! šole in se ob prostih dn^iniaiiji v* doma. Vedno večje zan»^ Jj za rekreacijo in šport P3^' ^ med zaposlenimi,	^
tistih kolektivih, kjer je z r^ ^ nih največ mladih. utti'1 m omenimo le članice	J
obrata Bombažne Pr® L,or# in) tkalnice, ki so v raznih P ^ . panogah na sindikalni uSpf J gih igrah dosegle že leP
he.	jJJ
Sami ne bodo zmogli vsega
Za uresničenje delovnih programov v prihodnjem letu bo potrebna izobraževanju in otroškemu varstvu pomoč
drugih
Prvi krog javne razprave o delovnem programu samoupravnih interesnih skupnosti (SIS) in njihovem financiranju je v ribniški občini v glavnem zaključen. Zdaj bo treba zbrati pripombe, jih kritično pretresti in potem upoštevati ali zavrniti. Programi pa bodo dokončno sfM’ejeti še letos.
Osnutek programa občinske izobraževalne skupnosti predvideva za prihodnje leto 21,471.181 din dohodkov in izdatkov. Od tega zneska naj bi šlo 18,513.800 din za izvajanje obveznega dela programa.
Ali že veste...
... da je za gradnjo vrtca v Ribnici najela skupnost otroškega	varstva
2.500.000 din posojila in da bo morala že v prihodnjem letu odplačati obrok, ki znaša 1,700.000 din?
... da je letos vključenih v otioško varstvo (vrtec) 121 otrok, v prihodnjem letu pa jih bo predvidoma okoli 160?
... da je za regresiranje (delno pomoč) letovanja 50 socialno ogroženih otrok in za regresiranje prehrane socialno šibkim otrokom predvidela skupnost otroškega varstva v svojem programu za prihodnje leto
100.000 din, razen tega pa še nadaljnjih 76.800 din pomoči na račun nižjih cen za varstvo v vrtcu?
... da bo matična knjižnica za ribniško občino poslovala v novem domu JLA, kamor bodo prenesene vse uporabne knjige iz sedanje ribniške knjižnice?
... da ima Ribniški festival v načrtu za prihodnje leto najmanj šest dramskih prireditev, ki naj bi bile tudi v dvorani novega doma JLA?
... da bo priliodnje leto v ribniški občini 280 učencev, ki se bodo vozili v šolo, in da bo njihov prevoz veljal okoli 1,370.000 din?
... in še ena ...
.. .da je skupnost otroškega varstva vnesla v svoj program tudi ure pravljic, kar pa ni v nobeni zvezi s sprejemanjem načrtov SIS oziroma sprejemanjem sklepov in priporočil raznih drugih organov in organizacij?
1,754.697 din za izvajanje dogovorjenega dela programa, 1,000.000 din za sofinanciranje gradnje šolske kuhinje, ostalo pa bi bila obvezna rezerva. Vsega programa pa tudi letos ne bodo še zmožni financirati le delovni ljudje iz ribniške občine. Zato računajo tako kot v preteklih letili na solidarnostno pomoč vseh delovnih ljudi v republiki. Le s tako pomočjo bodo tudi učenci v ribniški občini imeli vsaj približno enake možnosti za šolanje, kot jih imajo učenci v drugih občinah, s tem pa bi jim bili omogočeni tudi približno enaki pogoji za vstop v srednje šole oziroma v življenje in na delo.
Skupnost otroškega varstva računa prihodnje leto na 2,444.800 din dohodkov in izdatkov. Največji izdatki so predvideni za gradnjo in opremo novega vrtca v Ribnici. Prispevek iz osebnega dohodka za vse to ne bo zadoščal, zato bodo morale za uresničitev programa prispevati še dodatno krajevne skupnosti, predvsem ribniška, pa tudi organizacije združenega dela, ostale SIS in vsi, ki so zainteresirani za boljše otroško varstvo.
PROMETNI KAB
želijo,
Kandidati, ki si zeujw;ki iflO' potrebno znanje za vo?nll0oraM>	^
nih vozil, bodo odslej	Sl^
nove prostore v osnovni ^pie^ organiziran kabinet za	^
vzgojo. Novi kabinet je vo# tudi prometni vzgoji učc„r0^l	J1
ne šole. Možnosti za vzgojno delo so zdaj n j pri boljše.	f'	sij
iti
Ribniški zobotrebci
TR2N1CA ZAPRTA - Do 1. decembra bo zaprta ribniška tržnica, ki ie vse leto oskrbovala Ribničane s sadjem in zelenjavo. Njen lastnik oziroma prodajalec jc namreč na letnem dopustu.
URNIK TELOVADNICE IZDELAN - Pred kratkini smo pisali o neizkoriščenosti nove dvorane DC-16 v Dolenji vasi. Te dni pa smo zvedeli, da je že izdelan urnik za uporabo dvorane, kar je bila želja ^ortnikov in delovnih ljudi oziroma oDčanov. V dvorani bodo imeli treninge oziroma vadbo ribniiki rokometaš, nogometaši in igralci namiznega tenisa. Torek in četrtek bosta rezervirana za rekreacyo, kar pomeni, da se bo v teh dneh lahko veliko delovnih ljudi in obćanov ukvarjalo z raznimi oblikami i^>orta.
KONI-EKajA NA POSOJILO -Prek sindikalne organizacije lahko dobite trimesečno posojilo za nakup konfekcije v trgovini Ona-On v Ribnici. Polog ni potreben. Taka vrsta nakupa oziroma prodaje jc koristna tako za kupca, ki si večje izdatke za nakup zimskilt oblačil za vso družino razporedi na več mesecev, kakor tudi za trgovino, ki bo imela zaradi takega načina prodaje gotovo vuč prometa, kot bi ga imela sicer.
POSPEŠENO DELAJO kajkrat smo poročali o JLA v Ribnici, ki naj bi P M letošnji dan JLA
Tokrat naj povemo, da P nja pospešeno. Zunanja jjico &na, notranja pa	‘
koč brez prekinitve.	■
stekUena, zdaj pa urejajo	.
ii. iMJbiBjo parbt. Ko	5 .
da » lunanji dela	.
mislili s tem dela na ko okolica doma seveda	<	^
na
- Kaj praviš na
ki hodi v cerkev,	^
zem?
— To je tako, kot nik verjel v dia! rializem, poučeval
RESETEI
12.000	kilogramov ^ruha na dan
^ Črnomlju bo 24. novem-“•■a odprta nova pekarna
_ ^^ove težave, ki so do zdaj Belo krajino od Vinice do Suhoija nad Metliko, y *®atkem prešle. Ne sani Ki ^ oddaljenih krajih
večln!^	^	niestu	gaje
i^t čez dan zmanjkalo, ra-' ^83 pa potrošniki niso ime-
i zart	^	pekami
stroji ni bflo mo-^ poslovati na sodoben na-
|J“l>ljansko podjetje ŽITO, ,.P®^rija spada, je v jo 2 .^Sradilo novo pekari-Ta. *^^jsodobnejšo opremo, šjjo	kruha“ bodo slove-
.ru nra	novembra	v okvi-
'znik	občinski pra-
Delfar,- .	občini. Nova
jonov^H-^®	7	mili-
v njej pa bodo spekli vsak dan 12.000 »amov kruha.
, Iž^	'^0^0 tudi
pecivo	.	kruh, pa razno
Ic^ri	^nige speciahtete, s
7	^	t^ka proizvod-
^atowi bo nova pekarna V^tin ^ ^ polovično zmoglji-ŽITO bo nado-
Ni v KS	Pe*
Črnomlju, ki Več obratovali.__________
Gospodarstvo IN OBRT
novembra, je v
Š zborov^S^	občin-
i fJ o	bodo	razprav-
' Shih V y	ozirom	ne-
i" pretresali
^ ‘^elo krajevnih govor tudi
i^Proerai^ ®	sofinanci-
'1 ‘^''gramov del.
iitir
p,£karn:a
Zadnje dni pred otvoritvijo pekarije v Črnomlju so delavke krajevne skupnosti urejale okolico stavbe. Na več zelenicah so zasadile vrtnice in drugo okrasno cvetje, da bo tudi zunaj lepo. ^oto: R. Bačer)
Znanje - orožje komunistov
13. novembra so na seji občinskega komiteja ZK v Črnomlju pretresali delo komisij in sprejeli program za idejnopolitično izobraževanje članstva, Začelo se bo takoj in bo tra^lo do konca marca 1976.
Za vse članstvo v osnovnih organizacijah ZK je na izbiro 8 predavanj, sami pa bodo izbrali štiri ali pet, ki jih najbolj zanimajo, in snov, s katero so mjmanj seznanjeni. Enodnevni seminar bo za nove člane Zveze komunistov in evidentirane za sprejem, prav tako {» je v načrtu sermnar za člane aktiva delavcev -proizvajalcev. Ti se bodo seznanili predvsem z ustvarjanjem in delitvijo dohodka v OZD, s sistemom odločanja in informiranja ter z vlogo in nalogami aktiva delavcev.
solidarnost odpove...
    ■
i® '' prihodnjih petih letih predvidenih . za 13 milijonov dinarjev investicij
'■	sre-
razvojnega načrta )58o vef	bodo	do	leta
%	urejeni	pro-
' več šolah. Že v letu
£riR| DMi
SO delali
rKo^x- ^^^ovci—Vukovci VsnKi- ^^^-Vinica je ^ Dr^^	avtomobil-
ko	zdaj lah-
Se bil '^®^o vozilo, ne da 3li bo ° šoferju tresti, ^kodg na cilj in koliko prosto^na avtu. S ?ynim delom je 45 .^®v v teh vaseh ^nieiij.* ^^^^o na cesti in jo Jakrpli- popravilo. Jame so % Uravnali, kjer je ®^no, in pri krajeh <^to	Krajani so
:^Ovoii^P^^vili samo s pro-kojg'1 ^ delom, medtem ^Pevaig ^^j®vna skupnost pri-Potreben material.
1976 je predvidena dograditev in preureditev osnovne šole v Lold pri Črnomlju, leta 1977 naj bi zrasla nova stavba za center srednjih šol v Loki, v letu 1978 pride z dograditvijo na vrsto Vinica. Leta 1979 je predvidena ureditev šole Dragatuš ter gradnja večnamenskih dvoran v Starem trgu in v Adleši-čih, medtem ko naj bi v zadnjem letu petletke dozidali staro osnovno šolo v Črnomlju.
Za vse to je potrebnih po zdajšnjih cenah najmanj 13 milijonov dinarjev. Ker je za zdaj kreditiranje iz republiških virov še v megli, pretežni del sredstev za vse naštete gradnje pa je predviden ravno iz teh virov, je vse skupaj pod vprašajem. Ce bo odpovedala solidarnost do manj razvite^ območja, potem z lastnimi silami ne bo mogoče veliko narediti.
Resda so občani sprejeli samoprispevek za šolstvo, toda v celotni potrebni vsoti za gradnje pomeni ta prispevek komaj desetino vsega denarja. Glavna naloga je trenutno v „borbi“ za vključitev občinsk^ razvojnega progama v republiš^ wlidarnostne plane, pri tem pa imajo veliko vlogo samoupravne interesne skupnosti.
fnomaljski drobir
NA 25. NOVEM-bo^ občane črnomaljske odvzem krvi transfuzijski postaji. ^ ''*jo IN, cimveč lovodajalcev, iv bo Vtoj na 50 ljudi. Avto-izpreH	običajno	ob
wed avtobusne postaje pri
'' ni
H« a Sevati, saj je več me-Preveč navdušenih za to
pa za japonski način
m sredo od 18
klub dela v okviru d,.	in	bo	imel	treninge
igraCe vsake sorte,
kakr^ih se zmiselt morte, bi zapel Ribničan Urban, če bi videl Emoni-no samopostrežbo v Črnomlju, kjer so se dobro založili z igračami vseh vrst, največ pa je medvedkov vseh velikosti. Bližajo se prazniki ...
TRMA ALI KAJ? — Zaradi tega, ker ne vodijo predpisanih poslovnih knjig, je bilo lani kaznovanih 18 obrtnikov v črnomaljski občini s 500 din kazni, letos do oktobra pa jih je tako kazen plačalo že šest. Ce raje plačajo, kot da bi vpisovali dohodke in izdatke v knjigo, potem jc možno samo dvoje: ali jc kazen premajhna, da se jim trma šc vedno izplača, ali pa stroške za kazen prira-čunajo strankam?
V	tej izobraževalni sezoni bo tudi že četrtič delala politična šola. Celoten izobraževalni program za komuniste bo izvajal ^vod za kultur-no-prosvetno dejavnost z domačimi predavatelji.
Ta predavanja niso zgolj formalnost, saj mora po sklepu partijskih organov vsakemu predavanju slediti razprava z osvetlitvijo razmer v dotoči osnovni organizaciji, ob teoretičnem pouku torej takojšen prenos tega v prakso. Se pravi, da se predavanja ne bodo več končala s ploskanjem in odhodom domov, temveč bodo uvod v razpravo o kon kretnih razmerah.
MEDVEDA SO POJEDLI V LEVU
Lovska družina Loka pri Črnomlju ima v svojem lovišču več medvedov, ki se zadržujejo največ na Židovcu, Slivovem hribu in v Kalcih.
V	tej sezoni so gostje, lovci iz Cerkelj pri Kranju, odstrelili medvedko. Naložili so jo na avtomobilski prtljažnik in jo peljali najprej odreti kožo, meso pa so prodali ljubljanskemu hotelu LEV, kjer imajo zalitevne goste in jim je medvedovina prava poslastica.
DANES
O	STABILIZACIJI
Na občinski konferenci Socialistične zveze v Črnomlju bodo danes popoldne ocenjevali dosedanja prizadevanja, dosežene uspehe in nadaljnje naloge pri ustalitvi gospodarstva v domači občini. Razen tega je na programu nadaljnji samoupravni razvoj krajevnih skupnosti in sprejem delovnih načrtov za občinsko konferenco do prihodnjega februarja.
Začenja se prvi krog
Najprej uskladiti razvojne načrte med kolektivi in občino
11-članski odbor, izvoljen na nedavni konferenci delegatov, smatrajo kot operativno telo, katerega člani bodo vodili usklajevalni postopek za družbeni plan. Najprej bodo morali poskrbeti za uskladitev posameznih postavk srednjeročnega plana med delovnimi oiganiza-cijami in občinskim načrtom, kjer se prvi osnutki ponekod razhajajo.
Potreono bo v posameznih delovnih organizacijah spodbuditi k večjim ,,apetitom“, začrtati višjo stopnjo družbenega proizvoda, vi^i družbeni standard in raven zaposlovanja. Pokazalo se jc, da v nekaterih kolektivih niso voljni izkoristiti v prihodnosti niti možnosti, ki jih imajo ali sc jim tako rekoč ponujajo. Zadovoljstvo z doseženim je namreč škodljivo in pomeni že začetek konca.	^
V	Črnomlju pri sestavi družbenega plana ne mislijo premikati dogovorjenih rokov ih zaenkrat vsa akcija planiranja poteka po planu. V prvem krogu usklajevalnega postopka na ravni delovne organizacije — občina pričakujejo največ težav v tozdih, ki inuijo sedeže podjetja zunaj občine. Do zdaj šc ni primora, kjer bi sc razvojni načrti zunanjega tozda in celotnega podjetja povsem ujemali.
Za množičnost ni igriSč
Delavske športne igre so vse bolj priljubljene, organizirata pa jih Zveza sindikatov ali ZSMS Metlika
Začetki industrializacije segajo v metliški občini v leto 1956, nekoliko kasneje pa se je pojavila tudi organizirana športno-rekreativna dejavnost, ki se odvija v delavskih športnih igrah.
Razveseljiv je predvsem podatek, da na športna igrišča zahaja iz leta v leto več delavcev, na zadnjih igrah pa je v devetih panogah nastopilo več kot 10 odstotkov vseh zaposlenih. Škoda, ker se z rekreacijo ukvar^jo predvsem možje. Organizatorji iger Ugotavljajo, da se pred začetkom tekmovanj prijavi vehko ekip in posameznikov, zaradi premajhne športne zagretosti pa marsikdo ostane le pri prijavi. Če bi hoteli premagati to pomanjkljivost, bi morali ustvariti boljše možnosti za rekreacijo, saj imajo v Metliki eno samo igrišče, na katerem se prav gotovo ne bo razmahnila množičnost.
V	okviru delavskih športnih iger so bila v letošnjem letu organizirana tekmovanja v rokometu, malem nogometu, odbojki, plavanju, kegljanju, streljanju, atletiki, ahu in namiznem tenisu za moške in v rokometu, odbojki, plavariju, streljanju in kegljanju za ženske. Delavci in delavke so tekmovali za nagrade in priznanja za najboljše posameznike in za ekipno in skupno uvrstitev. V skupnem seštevku so največ točk zbrali športniki iz TGP, slede jim Beti, Kmetijska zadruga, občinska skupščina, Novoteks, osnovna šola in Mercator. V ženskem delu tekmovanja so največ točk dosegle športnice iz osnovne šole, sledijo jim [ vrstnice iz Beti, Kometa, Kmetijske zadruge, občinske skupščine in Mercatorja.
Nagrade in priznanja bodo udeležencem delavskih športnih iger podelili v okviru praznovanja občin-
Te dni bo dvorišče pred suhorsko osnovno šolo dobilo dolgo pričakovani asfalt. Kot zagotavlja Franc Pibernik, tajnik suhorske krajevne skupnosti, bodo osnovnošolci lahko prvič telovadili na asfaltni plošči že v nedeljo, 23. novembra. O delu na šolskem dvorišču je Pibernik povedal:
„Takoj po sestanku, na katerem smo se odločili za asfaltiranje, smo se lotili dela in v nekaj dneh spremenili okolico šole. Izkazali so se predvsem avtoprevoznik Milan Popovič, Darko Pečaver, nekaj traktoristov in mladin-
„Nova obleka”
cev. S prostovoljnim delom so na dvorišče pripeljali 70 kubikov peska, opravili zemeljska dela in za ploščad do danes opravili več kot 250 prostovoljnih ur. S pomočjo krajevne skupnosti, pravzaprav njenili prebivalcev, smo privarčevali okoli 1,5 milijona. Kot je obljubilo novomeško cestno podjetje, bodo asfalt položili 23. novembra, za novih 491 asfaltnih kvadratnili metrov pa gre veliko zaslug tudi suhorskemu obratu IMV in metliški osnovni šoli, ki je prvi plačnik ...
V	imenu krajevne skupnosti vabim vse krajane na praznovanje občinskega in krajevnega praznika, ki ga bomo letos praznovali prvič. Začetek praznovanja bo 26. novembra ob 15. uri, in sicer na pokopališču pri sv. Jakobu, kjer bomo odkrili spomenik padlim borcem. Nato bomo proslavo nadaljevali na novem asfaltnem igrišču, na katerega smo Suhorjani ponosni že sedaj, saj se zavedamo, da smo z našim delom še enkrat podprli celodnevno šolo, ki potrebuje za svoje delovanje veliko sodobnih igrišč.“
skega praznika, in sicer v petek, 21. novembra, v Domu Partizana. Ob te} priložnosti bodo organizatorji pripravili zanimiv pogovor o razvoju telesne kulture in športno-rekreativne dejavnosti v metliški občini, na katerega vabijo vse, ki želijo, da bi te-lesria kultura v metliški občini dobila tisto mesto, ki ji pripada.
PODPRTI PREDLOGI
ftejšnji teden so se na 2. redni seji koordinacijskega odbora za kadrovska vprašanja pri občinski kon-i SZDL sestali člani odbora ii
ferenci
razpr
m
^ o i»edlogih vodilnih funKcii za vodstva v enajstih gasilskih društvih, društvu upokojencev in čebelarskem društvu. Vseh trinajst predlogov so člani koordinacij-sk^a odbora soglasno podprli.
Nova obeležja
Občinski odbor Zveze združenj borcev Metlika je v okviru delovnega programa za letošnje leto sklenil, da bo v jubilejnem letu svobode uredil tri neurejena partizanska grobišča,
gorju so ob dnevu borcev uredili grobišče 17 partizanov, ob metliškem občinskem prazniku in krajevnem prazniku Suhorja bodo uredili grobišče, kjer leži več kot 20 partizanov, ki so padli v boju za svobodo na območju suhorske skupnosti. Spomenik na grobišču bo odkrit 26. novembra ob 15. uri. 22. novembra bodo odkrili obeležje na pokopališču na Boža-kovem, kjer bodo počastili spomin partizanu Cankarjeve brigade Petru Racmanu. Racman je padel junija 1944, koje Cankarjeva brigada pregnala iz Metlike ustaše in Cerke. Grob do sedaj ni bil obeležen. Odkritju bodo prisostvovali Racmanovi tovariši, borci Cankarjeve brigade.
■m.
Prejšnji teden se je v Metliki končala redna letna dvodnevna krvodajalska akcija. Udeležilo se je je 431 krvodajalcev, zaradi prehlada in nekaterih lažjih obolenj pa so jih 70 odklonili. Pri metliškem Rdečem križu so povedali, da bi akcija lahko še bolj uspela, če ne bi odrekli v nekaterih podjetjih in ustanovah, prav tako pa je bilo med prostovoljci zelo malo vodilnih in vodstvenih delavcev ter voznikov motornih vozil. Pred akcijo so sicer obljubljali sv<y'o kri, icot kaže, pa so se prestrašili sicer neboleč^a odvzema. Nekateri se akcije niso udeležili, baje zaradi govoric, češ da odvzemajo po pol litra krvi.
361 odvzemov
rta\^otovo moramo pohvaliti Slava Grguriča in podjetje TGP, ki je rednemu krvodajalcu omogočilo — Grgurič ima redko skupino krvi, so jo tiste dneve nujno potrebovali - da je v najkrajšem času prišel v Metliko m na lastno željo daroval kar pol litra krvi, kije po vsej verjetnosti rešila življenje.
V	humani akciji so sodelovali: Beti (93 krvodajalcev), Novoteks (51), Komet (12),	- obrat
Suhor (33), Kmetijska zadruga (32), Transportno gradbeno podjetje (34), osnovna šola Metlika z otroškim varstvom (18), osnovna šola Podzemelj (3), osnovna šola Suhor (1), metlišla občinska skupščina (4), družbenopolitične organizacije (4), Dom počitka (1), Zdravstveni dom (4), Belokranjski muzej (1), Trgovska podjetia (10), Viator (4). Ostali krvodajalci so iz krajevnih skupnosti, r.ajveč pa jih je prišlo iz gradaške skupnosti.
PISMO
10 samoupravne stanovanjske skupnosti metUške skupščine je na
18.	seji razpravljal o pisanju Dolenj-stega lista v 44. in 45. številki v zvezi s stanovanjsko gradr^ v metliški občini. 10 ugotavlja, da pisanje ne ustreza dejanskemu stanju, zato spravlja javnost v zmoto in boduje prizadevanju stanovanjske skupnosti v Metliki za čim hitrejšo, samostojnejšo in cenejšo stanovanjsko gradnjo. Samoupravna stanovanjska skupnost je 18. junija 1975 dala v javno razpravo osnutek družben^a dogovora o stanovanjski gradnji, zadnje pripombe nanj pa smo dobili
18.	avgusta; podpisan je bil 25. avgusta. Pripominjamo, da smo do-goVor podpisali med prvimi izmed vseh občin v Sloveniji.
10	samoupravne stanovanjske skupnosti
Se danes je pred suhorsko osnovno šolo pravo gradbišče, čez dober teden pa bodo učenci i^ učenke že lahko tekali po težko pričakovanem asfaltu. Veliko zaslug za „prevleko“ imajo matična osnovna šola v Metliki, suhorski obrat IMV, krajevna skupnost in krajani, ki so s prostovoljnim delom privarčevali precej denarja. Na sliki: dvorišče iM-ed šolo je bflo še pred sedmimi dnevi pohio gramoza.
Sprehod po iVietiiki
PREDSTAVNIKI SIS razlagajo razširjenim političnim aktivom v posameznih podjetjih delovne programe za leto 1976. Ker sredstev ne bo na razpolago veliko več kot leta
1975,	so programi sestavljeni tako, da bo zadoščeno vsaj minimalnim potrebam. Ce bodo hoteli imeti delovni ljudje več aktivnosti, Ijodo morali skleniti še posebne samoupravne sporazume.
UPRAVNI ODBOR AEROKLUBA Bela krajina se je sestal prejšnji teden. Pogovorili so se o konkretnin nalogah članov upravnega odbora ter o sprejemu statuta. Delo nov^a kluba se bo začelo te dni.
URESNIČEVANJE STABILIZA-OJSKIH programov v podjetjih je že pokazalo rezultate. Delovnim organizacijam je med drugim uspelo zmanjšati zaloge, varčujejo pri porabi materiala, časa in podobno. Sleherni zaposleni se zaveda, da lahko
ski Abadoni. Vrtijo se v glavnem mladi. Hotelski uslužbenci pravijo, da jim ne dajo preveč zaslužiti. Zato bi veljalo razmisliti o oblikah dru-žabn^a življenja, ki bi privabile tudi starejše in bolj radodarne goste.
JUTRI OB 8. URI se bo pričela v sejni sobi metliške občine seja vseh treh zborov, na kateri bodo razpravljali o osnutku družbenogospodai^ sk^a plana razvoja metliške občine za obdobje 1976 — 1980 in o osmih odlokih, ici jih bodo tudi sprejeli.
Prispeva svoj delež k stabilizaciji, ropami so torej s papirjev prešli v prakso.
V	HOTELU BELA KRAJINA igrajo ob sobotah za ples črnomalj-
METLlSKI RIŠICI
Na prste ene roke bi lahko v Metliki prešteli neporočene ribiče. Fantje se prično zanimati za ribe kmalu zatem, ko stopijo v zakon. Ribiška palica in trnek sta namreč le za izgovor za nekajurno „svobodo". Torej le ni vsakdo ribič, kdor ima doma pribor.
metliški tednik
0376) it-k 20. novembra 1975
DOLENJSKI UST
19
^INEX
adria aviopromet ljubljena
ZA NOVO ino K SORODNIKOM V NEMČIJO!
Z novoletnim obiskom sorodnikov, ki so na delu v Nemčiji, jim izkazujete svojo ljubezen. Zato izkoristite a vio prevoze, ki so namenjeni samo zdomcem in njihovim sorodnikom doma.
LJUBLJANA FRANKFURT	LJUBLJANA
HANNOVER DUSSELDORF HAMBURG ZAGREB	STUTTGART	ZAGREB
Poseben novoletni popust na teh letih CENE: od 900 din navzgor glede na relacijo PRODAJA KART: INEX ADRIA AVIOPROMET, Ljubljana, Titova 48, tel. 061/313-366, GENE-RALTURIST in ATLAS Zagreb.
SADJARJI, VRTNARJI, TRSNIČARJI IN VINOGRADNIKI. POZOR: VOLUHAR JE NA DELU!
Da boste v nasadih uničili vse glodalce, si nabavite pasti na vabo RAB LA za voluharje, ki je nevarna le za tega glodalca in malo rovko. Voluharjevi rovi so večji kot krtovi. V ustje rova, ki ima premer 60 mm in je oglajen, namestite celo jabolko, prebodeno s tenko palico, da je voluhar ne potegne globlje v svoj rov. Ko bo jabolko oglodano, jo odstranite in na isto mesto položite past RAB LA z isto vabo. Že po 10 minutah boste imeli lovsko srečo.
Pasti lahko dobite po poštnem povzetju, če pišete konstruktorju in izdelovalcu pasti RAB LA za voluharja na vabo: Franc Ivnik, Kisovec 75, 61410 Zagorje ob Savi.
vsak četrtek
NOVOll
KMETIJSKI STROJI NA POTROŠNIŠKI KREDIT Kmetovalce obveščamo, da prodajamo priznane stroje na potrošniški kredit: SIP Šempeter — samonaklada!na prikolica Senator 22
— samonakladaIna prikolica Pionir 17
— samo na klada Ina prikolica Pirat 15
— obračalni zgrabljalnik Favorit 220
— obračalni zgrabljalnik Favorit 160 TV
— obračalni zgrabljalnik Favorit 160
— obračalni zgrabljalnik Maraton 140 B
— obračalni zgrabljalnik Sokol 140
— trosilnik hlevskega gnoja Krpan 30 V
— trosilnik hlevskega gnoja Krpan 30 H
— čelni, prednji nakladalnik Težak 8
— kosilnica—kombinator M 200
TEHNOSTROJ Ljutomer
— traktorske prikolice
— trosilnik hlevskega gnoja
AGROTEHNIKA, PROIZVODNI OBRAT Brežice
— razsipalnik gnojil Ferti
— kultivator (peresni) „Breko"
— voziček kosilnice BCS, dvoramni
— žaga—cirkular za BCS
— kabine (ceradne) vseh vrst
— obračalnik—zgrabljalnik Sonce 3
— obračalnik—zgrabljalnik Sonce 4 Vse informacije o kreditiranju dobite v prodajalnah Agrotehnike: „Jurček" Ljubljana, Celje, Maribor, Murska Sobota, Ljutomer, Lendava, Škofja Loka, Poreč, 2minj, Buzet in Beograd. Za gotovino dajemo poseben izvensezonski popust. Izkoristite ugodne priložnosti, ki vam jih nudi Agrotehnika Ljubljana.
TRGOVSKO PROIZVODNO IN SERVISNO POOJETJE
TOZD
TRGOVI NA
ljubljanska banka podružnica novo mesto
STANOVANJSKA POSOJII OBČANOM VARČEVALCEM
Na predlog izvršilnega odbora zbora varčevalcev in po sklepu izvršilnega odbora podružnice z dne 28. 10. 1975 razpisuje LB - podružnica Novo mesto ^
NATEČAJ
za dodatna stanovanjska posojila občanom varčevalcem podružnice, da bi ji>^ -omogočila čimprejšnjo dograditev stanovanja.
1.
Za pospešitev zasebne stanovanjske graditve se odobri dodatnih
2,500.000 dinarjev
2.
Namenjena sredstva iz 1. točke bodo uporabljena za posojila občanom:
— za zaključna dela, kadar občan zida stanovanjsko hišo,
— za plačilo razlike med prvotno in končno ceno, kadar občan kupuje stanovanje od organi' zacije, ki je za to pooblaščena,
— za rekonstrukcijo stanovanjske hiše, kadar občan s to rekonstrukcijo pridobi nove stanO' vanjske površine in ima za to gradbeno dovoljenje.
3.
Podružnica bo dajala dodatna posojila občanom, ki so pri njej že dobili stanovanjsko, posojilo za gradnjo stanovanjske hiše ali za nakup stanovanja od pooblaščene organizacije podlagi:
— namenskega lastnega varčevanja za stanovanjsko graditev,
— namenske prodaje konvertibilne valute za stanovanjsko graditev,
— namenske vezave domače ali tuje valute za stanovanjsko graditev.
4.
Občan, ki izpolnjuje pogoje iz 2. in 3. točke tega natečaja in mu je odobreno dodatno, posojilo, se mora s posojilno pogodbo obvezati, da bo z dodatnim posojilom:
— usposobil stanovanjsko hišo za vselitev najpozneje do 30. 9. 1976,
— poravnal vso kupnino za stanovanje.
Občan, ki zaseda družbeno stanovanje, se mora tudi obvezati, da bo to stanovanje do 30-
9.	1976 izpraznil in ga izročil dajalcu stanovanjske pravice.
5.	-
Posojilni pogoji:	-„	J
— najvišji znesek dodatnega posojila je 50.000,00 dinarjev,
— letna obrestna mera je 8 %,
— najdaljša odplačilna doba je 5 let,
— rok porabe posojila je največ 8 mesecev od odobritve posojila,	;
občan vrača posojilo v mesečnih obrokih, ki znašajo šestino.pojletne anuitete.
■	«ii {
6.
Al/.
pih
Občan mora vlogi priložiti naslednjo dokumentacijo:
a) za ugotovitev kreditne sposobnosti:
— potrdilo o poprečnem mesečnem dohodku za zadnje trimesečje, potrjeno od organizacij®' v kateri združuje svoje delo,
— potrdilo o višini mesečne pokojnine, če je upokojenec,
— potrdilo pristojnega občinskega organa o višini dohodka in potrdilo o poravna mesečnih obveznostih, če je kmetovalec, obrtnik ali če opravlja svobodni poklic.
b) za ugotovitev namena posojila:
1. kadar kupuje stanovanje od organizacije, ki je za to pooblaščena:
— kupoprodajno pogodbo, overjeno na sodišču;
2. kadar zida ali rekonstruira stanovanjsko hišo:
— gradbeno dovoljenje s tehnično dokumentacijo,
— zemljiškoknjižni izpisek, če je lastnik stavbnega zemljišča,
— zemljiškoknjižni izpisek z vknjiženo pravico do uporabe stavbnega zemljišča v gradb® namene, če gradi na zemljišču, ki je v družbeni lasti.
ki
m
s
‘s
7.
Prednost pri pridobitvi dodatnega stanovanjskega posojila imajo občani, ki:'
— s preselitvijo v svojo stanovanjsko hišo ali stanovanje sprostijo družbeno najel stanovanje,
— imajo sedaj slabe stanovanjske razmere.
Ob enakih pogojih imajo prednost občani z nižjimi mesečnimi dohodki na člana druz Pri izračunavanju poprečnega mesečnega dohodka na člana družine bo P0C*ruZhne upoštevala mesečne dohodke obeh zakoncev, ne pa tudi njinih otrok, ki že prejemajo ose dohodke.
mno
8.
Glede zavarovanja, porabe in vračanja posojila veljajo smiselno določila veljak pravilnika o stanovanjskih posojilih občanom na podlagi vezave domače ali tuje valute-
ljj{i
Občani, ki so dobili dodatno posojilo na podlagi natečaja v letu 1974, ne morejo posojila po tem natečaju. Nihče ne more dobiti dodatnega posojila dvakrat na ' stanovanjsko enoto.
10.
Občanom, ki se do 30. 9. 1976 ne bodo vselili v svojo stanovanjsko hišo, bo podru^^' povišala za neodplačani del posojila letno obrestno mero na 12 %.
■ iMovO
Vloge za posojila bodo sprejemale: enota za stanovanjsko kreditiranje podružnice mesto, ekspozitura Metlika in ekspozitura Trebnje, kjer lahko dobijo potrebne obrazce nadrobnejša navodila.
Rok za prijavo je en mesec od dneva objave natečaja.
12.
(StO-
Dodatna posojila bo odobraval izvršilni odbor zbora varčevalcev podružnice Novorpe ki lahko določi tudi podrobnejša merila za izvajanje tega natečaja.
LJUBLJANSKA BAN^ podrUŽNI^;^
NOVO M
esto,
f F
d h
v,
H 01 h li
v
Oc Os
'5,
s
DOLENJSKI UST
St. 47 (1374)-20. novem^
PROSTO DELOVNO MESTO!
Odbor za kadre
Belokranjskega gradbenega podjetja Vegrad, Črnomelj
objavlja prosto delovno mesto
Varnostnega inženirja
delo v službi varstva pri delu, za nedoločen čas
^°9oji za sprejem: poleg splošnih pogojev še višja varnostna ^la.
*^andidati lahko dobijo podrobnejše informacije o delovnem ^dročju in drugih zadevah na sedežu podjetja, andidate prosimo, naj pošljejo prošnje na naslov: Odbor za re, Bfegrad, Črnomelj, v 15 dneh po objavi oglasa, andidate bomo obvestili o izboru v 15 dneh, ko poteče rok 1^^ obiranje prošenj.
PROSTA DELOVNA MESTA!
inDUSTRIJRmOTORniH VOZIL novomESTO TOZD Tovarna opreme Črnomelj
Objava prostih delovnih mest:
Delovno mesto poslovnega sekretarja.
Pogoj: višja šolska izobrazba pravne, upravne ali eko-nomske smeri in 5 let delovnih izkušenj.
Delovno mesto vodje tehnične priprave proizvodnje
Pogoj: inženir lesarstva in 5 let delovnih izkušenj.
delovno mesto vodje vzdrževanja.
Pogoj: strojni tehnik in 10 let delovnih izkušenj.
kandidati naj pošljejo pismene ponudbe Odboru za med-^Nna delovna razmerja IMV-TOZD Tovarna opreme '■f'omelj v roku 15 dni po objavi.
prosta delovna MESTA!
Odb
or za medsebojna razmerja delavcev pri veletrgovini *^urivo"
4ub|
Ijana, Trg VII. kongresa ZKJ 4
Ob
. ^ ^ v I j a za poslovalnico Novo mesto, Bršlin 2, nasled-
1 ^ P'^osta delovna mesta:
• ŠOFERJA C kategorije ZA DELO NA
2 Nakladalniku „PEScr'
3 skladiščnika
• nekvalificiranega delavca
P^a^ks'" ^ nepopolna srednja šola in vsaj 1 leto tovrstne
delovnih mest je za nedoločen in poln delovni čas. ^sno delo pod 1 in 2 traja 2 meseca, pod 3 1 mesec.
^ pošljite na naslov: „Kurivo", ^Doslovalnica Novo ^o, Bršlin 2, v 8 dneh po objavi oglasa.
I^ROSTO delovno MESTO!
klovna enota KRSKO
j a v Ii o JI
''' J a prosto delovno mesto BREŽICE
P^?^‘ kvalificiran delavec trgovske stroke.
f'aja 1 mesec. Prijave pošljite v 10 Krjsu dnevu objave na naslov poslovne enote Krških žrtev 11.
VIATOR.TOZD BELA KRAJINA VAM PRIPOROČA:
ohc . a interesentom, da sprejema naročila za izvedbo ^ '^^slednjih gostinskih obratih;
I^I^SION SMUK SEMIČ, HOTEL BELA KRAJINA MET-. in RESTAVRACIJA GRAD ČRNOMELJ po zelo cenah.
''Se i
informacije dobite neposredno v navedenih gostinskih
rnedsebojna razmerja
^VNe šole SENOVO
'Suje prosto delovno mesto
^Rjad kategorije
^^^ki kombibus,
■
15^ '^ohodek po sistemizaciji. Pismene prijave pošljite v po objavi na gornji naslov.
OBVESTILO O DERATIZACIJI zastrupljanju podgan in miši
Po odloku o splošii obvezni deratizaciji v večjih naseljih občine Novo mesto (Ur. vestnik Dolenjske št. 4/64 in Skupščinski Dolenjski list št. 7/70) bo Zavod za zdravstveno varstvo Novo mesto opravil OBVEZNO DERATIZACIJO (nastavljanje zastrupljenih vab) na območju naselij ŽUŽEMBERK, GOR. STRAŽA, DOLENJSKE TOPLICE in ŠENTJERNEJ v dneh od 24. novembra do 27. novembra 1975. NA OBMOČJU NOVEGA MESTA PA V DNEH OD
2.	decembra do 30. decembra 1975.
Točna navodila in opozorila bodo v krajih, kjer bomo opravili deratizacijo, objavljena na vidnih mestih.
ZAVOD ZA ZDRAVSTVENO VARSTVO
NOVO MESTO Mej vrti 5, tel. št. 21—253
Cenjene stranke obveščamo, da smo preseliti iz Adamičeve 2 vodovodni, kleparski in oddelek centralnih kurjav v novozgrajene proizvodno*skladiščne prostore na Cikavi. Vsa naročala sprejemajo omenjeni oddelki na telefonsko številko 21—276. Sporočamo tudi, da bo od 1. 1. 1976 naš RTV servis posloval v novih prostorih na Adamičevi 2. Naročila bo servis sprejemal na tel. št. 21—126 in na Adamičevi 2. Za naročila se priporočamo.
instalacijsko podjetje
LICITACIJA!
ISKRA Industrija za avtomatiko TOZD Napajanja 68000 Novo mesto, Bršlin 63
razpisuje javno prodajo
OSEBNEGA AVTOMOBILA CITROEN -FURGON
leto izdelave 1971, v voznem stanju, za 26. 11. 1975, in sicer v prostorih podjetja ob 14. uri.
Izklicna cena je 4.000,00 din.
Pravico do licitacije imajo vse pravne in fizične osebe, ki polože 10-odst. varščino od izklicne cene. Varščina se plača neposredno pred licitacijo.
Ogled je možen uro pred začetkom licitacije.
Kupljeno blago je potrebno plačati in prevzeti v treh dneh.
PROSTO DELOVNO MESTO!
Odbor za medsebojna razmerja pri VIATORJU - TOZD „BELA KRAJINA", Črnomelj,
objavlja prosto delovno mesto KVALIFICIRANEGA NATAKARJA
Pogojir
— končana poklicna gostinska šola,
— 2 leti delovnih izkušenj,
— odslužen vojaški rok.
Poskusno delo dva meseca.
Prijave pošljite Odboru za medsebojna razmerja, Viator TOZD „BELA KRAJINA", Črnomelj, do 30. 11. 1975.
PROSTO DELOVNO MESTO!
INLES, industrija stavbnega pohištva, Ribnica
—kadrovski odbor TOZD TRGOVINA razpisuje naslednje prosto delovno mesto
Sefa skladiSC in odpreme
v centralnem skladišču izdelkov v Ribnici Pogoji;
Višja šola ekonomsko-komercialne smeri z najmanj 2 letoma delovnih izkušenj ali srednja strokovna izobrazba trgovske smeri z najmanj 5 leti delovnih izkušenj na enakih ali sorodnih delovnih mestih.
Kandidat mora poznati izdelke stavbnega pohištva, seznanjen mora biti s poslovanjem skladiščenja blaga in opreme. Imeti mora organizacijske sposobnosti in sposobnost vodenja. Zaželena sta družbenopolitična razgledanost in udejstvovanje v družbenopolitičnih organizacijah.
Nastop dela takoj ali po dogovoru.
Stanovanje zagotovljeno v doglednem času.
Osebni dohodki spodbudni.
Prednost pri izbiri imajo pri enakih pogojih člani delovnega kolektiva.
Prošnje sprejema kadrovska služba podjetja do 27. 11. 1975.
Delovna skupnost osnovne šole „Belokranjskega odreda" v Semiču
razpisuje prosto delovno mesto
KVALIFICIRANE KUHARICE
za nedoločen čas.
Nastop službe takoj. Osebni dohodki po sporazumu.
Prošnje pošljite na delovno skupnost osnovne šole „Belokranjskega odreda", Semič.
PROSTA DELOVNA MESTA!
Odbor za medsebojna razmerja Zavarovalnice SAVA
—	Poslovna enota Novo mesto
/
objavlja naslednja prosta delovna mesta:
1	STROJEPISKE
2. UNIVERZALNEGA ZASTOPNIKA za zastop Gabrje, p. Brusnice
3. DVEH SPECIALNIH ŽIVLJENJSKIH PRODUCENTOV za Novo mesto
4. SPECIALNEGA ŽIVLJENJSKEGA PRODUCENTA za Kočevje
POGOJI:
pod 1: srednja upravno-administrativna šola in 1 leto delovnih izkušenj ali dvoletna administrativna šola in 3 leta delovnih izkušenj,
pod 2, 3 in 4: srednja šolska izobrazba ali končana osnovna, šola in odslužen kadrovski rok.
Za vsa objavljena prosta delovna mesta je obvezno dvomesečno poskusno delo.
Nastop dela takoj ali po dogovoru.
Pisnvene prijave z dokazili o strokovni izobrazbi in delovnih izkušnjah naj kandidati pošljejo v 15 dneh po objavi prostega delovnega mesta na naslov:
Zavarovalnica SAVA — Poslovna enota Novo mesto. Glavni trg št. 24, z oznako „Odbor za medsebojna razmerja".
/O ljubljanska banka
Odbor za medsebojna razmerja pri delovni skupnosti LB podružnice Črnomelj vabi k sodelovanju nove delavce, zato
objavlja prosta^ delovna mesta za EKSPOZITURO NA VINICI
1.	1	DELOVNO	MESTO	-	VODJA	EKSPOZI-
TURE
2.	2	DELOVNI	MESTI	ZA	DINARSKO-
VALUTNE POSLE S PREBIVALSTVOM.
Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še naslednje:
— pod 1. točko: ekonomska srednja šola ali gimnazija z zaključnim izpitom in pet let ustreznih delovnih izkušenj ter pasivno znanje enega tujega jezika,
— pod 2. točko: ekonomska srednja šola ali gimnazija, PTT šola ali srednja komercialna šola z zaključnim izpitom in tri leta ustreznih izkušenj.
Kandidati naj pošljejo prijave v roku 15 dni po dnevu objave na naslov: Ljubljanska banka, podružnica Črnomelj, Trg svobode 2, kjer lahko dobe tudi dodatne informacije o delovnih pogojih.
KZ METUKA
iz naše vinske kleti lahko dobite pristna rdeča in bela belokranjska vina enota mesarija prodaja vse vrste kvalitetnega mesa naše trgovine imajo na zalogi'kmetijski in gradbeni reprodukcijski material in drugo strokovne nasvete in ureditvene načrte za vinograde in gospodarske objekte vam pripravijo naše strokovne službe
Za praznik občine in dan republike čestitamo članom zadruge, kmetijskim proizvajalcem in vsem občanom.
tedens^ie
Četrtek, 20. novembra - Edmund Petek, 21. novembra - Marija Sobota, 22. novembra - Cecilija Nedelja, 23. novembra - Klemen Ponedeljek, 24. novembra - Flora Torek, 25. novembra - Katarina Sreda, 26. novembra - Konrad Četrtek, 27. novembra - Virgil
LUNINE MENE
26. novembra ob 7.52 - zadnji krajec
SEU©'
BRESTANICA; 22. in 23. 11. sk)venski barvni film Pomladni veter.
BREŽICE:	21. in 22.	11.
italijanski barvni film Skrivnostna vikendica. 23. in 24. 11. ameriški barvni film Naismešneja človek na svetu. 25. in 26.11. ameriški barvni film Lov na ljudi.
ČRNOMELJ: 21. 11. ameriški barvni film Rdeči oblak nad Riatom. 23. 11. ameriški barvni film
Dgffl
SLUŽBO DOBI
TAKOJ SPREJMEM žensko za pomoč v gospodinjstvu in varstvo dveh otrok (3 in 6 let) v dopoldanskem času. Martina Lipniki Kristanova 32, ali osebno od 15. ure dalje.
ZA SKRBNO VARSTVO šestmesečnih dvojčic v Ljubljani nudim sobo, hrano in doplačilo. Mlajše upokojenke niso izključene. Ponudbe pošljite pod šifro „DVOjCia" ali na telefon (061)57-309.
STANOVANJA
OGREVANO sobo in hrano dam za 4-urno dopoldansko pomoč v gospodinjstvu snažilki ali kaki drugi delavki ali mlajši upokojenki. Mira Puc, Ljubljana, Vošnjakova 9/L.
USLUŽBENEC vzame takoj v najem garsonjero ali enosobno stanovanje v Novem mestu ali bližnji okolici za nedok)čen čas. Naslov v imravi lista.
PRODAM takoj vseljivo dvosobno stanovanje v Sevnici. Naslov v upravi lista (2740/75).
SOBO S KOPALNICO oddam dekletu za pomoč pri pospravljanju enodružinske hise. Ing. Venturini, Magajnova 7, Črnuče, Ljubljana.
ISCEM sobo s posebnim vhodom in souporabo kopalnice v Krškem. Ponudbe pod „DOBRO PLAČAM".
TAKOJ nujno potrebujem opremljeno in ogrevano sobo z možnostjo kuhanja (lahko sta. tudi soba in kuhinja) in souporabo kopahiice v Novem mestu. Naslov v upravi Usta (2777/75).
ODDAM opremljeno sobo dvema fantoma. Naslov v upravi lista (2784/75).
Motorna vozila
PRODAM FIAT 750 letnik 1967. Vili S^a, Majde Sile 22, Novo mesto.
PRODAM karambolirano zastavo 101, letnik 1975. Ctaled vsakdan. Momčilo Pavtović, Nad mlini 24, Novo mesto.
PRODAM traktor Fiat univerzal 42 KS. Selak, Dobrava 32, Škocjan.
mODAM dobro ohranjen traktor Lanz (24 KM) s kosilnico. Branko Poček, Mostec 1, Dobova.
»PRODAM traktor Sama Delfino, pogon na vse štiri kolesa. Jože Udovč, Obrh 10, Šmarješke Tcmlice.
PRODAM mak) rabljen enofazni hidrofor, karambolirano škodo 100 S, letnik 1970, in kombi DKW, letnik 1967. v voznem stanju. Alojz Bartol, Šentjernej 144.
PRODAM PEUGEOT 204, letnik 1967. Cesta herojev 43.
PRIKLJUČEK za prikolico za zastavo 101 prodam in napeljem elektriko za 1.200 din. Nask)v v upravi lista.
PRODAM ZASTAVO 750 po delih in enoosno prikolico za osebni avto. Franc Kocjan, Gor. Grčevie 4, Otočec.
PRODAM osebni avto 125 P21. letnik 1973, prevoženih 37.000 km. Cena 46.0()0,00 din. Avto je v odličnem stanju. Naslov v upravi lista (2773/75).
Qcopatra Jones. l6. 11. angleški barvni film Siakal.
KOSTANJEVICA:	23.	11.
ameriški barvni film Čatova žemlja. ' KRSKO: 22. in 23. 11. film Karate - jekleni mladenič. 26. II. ameriški tilm Ena - je osamljena številka.
METLIKA: Od 20. do 23. 11. ameriški barvi\i film Veliki valček. Od 21. do 23. 11. ameriško-italijanski film Cosa nostra - resnica o mafiji. Od 21. do 23. 11. ameriški barvni film Vagabundi zahoda. Od 26. do 30. 11. ruski barvni film Komandir srečne ščuke.
MIRNA: Od 22. do 26, 11. film Vzorna dekleta.
NOVO MESTO, KINO KRKA: Od 21. do 27. 11. domači barvni film Doktor Mladen. 24. in 25. 11. Lilium - gostovanje Tržaškega
RIBNICA: 22. in 23. 11. ameriški barvni film Shamus — sla po nevarnosti.
SEVNICA:	22. in 23.	11.
italijanski film Tudi angcH jedo fižol.
TREBNJE:	22. in 23.	11.
japonski barvni vojni film Bitka za Olcinavo. .
02
PRODAM motor MZ 150 ccm šport, Slavko Legan, Dol. Ajdovec 15, Dvor.
PRODAM ŠKODO lOO, letnik 1970. Dušan Vencel, Gor. Nemška vas 3, Trebnje.
PRODAM
PRODAM starejšo dnevno sobo. Ogled od 15. ure dalje. Žmavc, Kristanova 32, s\. 2.
PRODAM 16-colski gumi voz. Alojzija Hrovatič, Gor. La kovnice j. Novo mesto.
PRODAM nov, nerabljen štedilnik Gorenje na štiri električne in dve plinski plošči po ugodni ceni. Vpra^jte na ŠmihelsU cesti 10 a. Novo mesto.
PRODAM kosilnico BCS (širina kose 127 cm), vprežni obračalnik (6 vil) in vprežne grablje (širina 220 cm). Anton Nemanič, Radoviči 11, Metlika.
TAPISONE - TOPLI POD v 8 različnih barvah prodajam po tovarniških cenah. Kostič, Ljubljanska 39, Domžale.
PLETIUE - GOSPODINJE! Razprodajam po znižanih cenah volneno in sintetično predivo za ročno in strojno pletenje. Kostič. ^ubljanska 39, Domžale.
PRCjDAM mlado kravo s teličkom in skoraj novo jermenico za traktor Ursus in Porše. Franc Struna, Potov vrh, Novo mesto.
UGODNO prodam dve beli kovinski postelji z bakrenimi vložki.
Vr‘
Nask>v:
Krško, Aškerčeva 6.
/rhnji del postelj je iz medenine.
Evgenija Bratkovič,
PRODAM zidanico (zgrajeno do tretje faze), primerno za vikend, in nekaj zemlje v Čcšnjicah. Ludvik Rifclj, Češnjice Iv. Otočec.
PRODAM gozdno parcelo (4500 m2) pri Gotni vasi. Podrobna pojasnila dobite pfi Viliju Št^i, Majde Šilc 22, Novo mesto’.
PRODAM zazidalno parcelo v Maha-rovcu. Naslov v • upravi lista (2771/75).
STAREJŠO ZIDANICX), primerno za vikend, z 12 ari zemlje, nekaj trtami in 4-letnimi sadikami različnega sadjav Novi gori k. o. Straža, prodam najboljšemu ponudniku. Naslov v upravi lista.
KUPIM
KUPIM dobro ohranjeno enodružinsko hišo z nekaj zemlje med Cerkljami, Krško vasjo in Brežica-ii. Ponudbe pošljite na naslov: A. J., Kubed 9, Šlov. Gračišče, Koper.
RAZNO
IZGUBILA SE JE lovska psica po-savka na Ubni pri Krškem, rjave barve, z belo liso pod vratom in belimi prstir Najditelj dobi nagrado. Sporoči n^ na naslov: Leopold Mlinar, Radež 12, Loka pri Zid. mostu.
POROČNI PRSTANI! - Poroka -
spomin nanjo naj bo lep in trajen! ^to izberite sodoben poročni prstan pri zlatarju v Ljubljani, Gosposka 5 (poleg univerze). - Z izrezkom tega oglasa dobite 10 odst. popusta!
KLJUČ OD ZIDANICE, najden na poti od ločensk^a pokopališča proti mestu, dobi lastnik na Dolenjskem listu.
ANTONU ŠPELKU iz Irče vasi-65 pri Novem mestu se iskreno zahvaljujem za vrnjene vložke od fotelja, ki sem jih bil izgubil. Marjan Šinkovec, Žihovo selo 6, Otočec.
KMEČKI FANT, 25 let, mirne narave, želi spoznattkmečko dekle za skupno življenje na kmetiji. Imam srednje veliko mehanizirano kmetijo, hišo in avto. Slika zaželena. Ponudbe pošljite na naslov: Janko Šifrer, Kurirska pot 8, 64000 Kranj.
PRODAM trajno žarečo peč EMO 5. Martina Peskar, Majde Šilc 20, Novo mesto.
UGODNO prodam krojaški brzoši-valni stroj P!'af. Stane Bec, Krmelj 105.'
PRODAM kuhinjsko kredenco, štedilnik na drva, hladilnik in elektromotor (2,5 KM). Jože Draginc, Konec 11 a, Stopiče.
PRODAM krožno žago (cirkular) na trofazni tok. Franc Potočar, Vel. Bučna vas 35, Novo mesto. *
UGODNO prodam čmo-beli televizor. O^led ob sobotah, ponedeij kih popoldne in torkih dof>oldne. Dr. Skedelj, Ragovska 12, Novo mesto.
TOMOS 4, izven krmni motor z dolgo osjo in rezervnimi deli, približno 45 ur delovanja, prodam za 3.500 din. Naslov v upravi hsta.
POCENI prodam avtopla^e in zračnice za zastavo 750. Naslov v m>ravi lista (2774/75).
PRODAM prikolico za osebni avto s. priključkom za zastavo 101. Telefon 22-749.
PRODAM klavirsko harmoniko in' manjše elektronske orgle, primerno za začetnike. Miklič, C^r. Kamence 9, Novo mesto.
UCiODNO prodam konzolno dvigalo (kompletno) in plevnik l0(Tcm širine za vinogradniški traktor P&squali ali Tomo Vinkovič. Novak, Ljubljana, Vižmarje, Peščena pot 5.
MASIVNO OREHOVO SPALNICX), zelo dobro ohranjeno, prodam. Naslov v upravi lista (2782/75).
UGODNO prodam lepo olu-anjen Rk)bok otroški voziček.- Ljuba Krisper, Krško, Kolodvorska 3, telefon 71 -401.
DRAGI mami ELIZABETI OVNIČEK iz Nov^a mesta. Karlovška cesta, obilo sreče, predvsem' pa zdravja želi za njen dvojni praznik hčerin Cirila z družino.
BETKI MALINOVIČ iz Novega mesta. Karlovška cesta, želi obilo zadovoljstva in sreče za njen god Cirila z družino.
DRAGI mami in stari mami KATARINI ZUPANČIČ s Tolstega vrha 17 za njen 80. rojstni dihi in god vse najlepše, predvsem pa zdravja in dobrega počutja želi sin lx>jze z družino.
LJUBI mami in stari mami MARIJI DEŽMAN iskrene čestitke za njen 50. rojstni dan. predvsem mnogo zdravja želijo _ hčerke Metka in Marica z družinama. Vera in Nasta, sinova Silvo in I ranci z družinama ter Srečko, vnukinje in vnuki pa jo toplo poljubljajo.
P^OEVESTILA I
IZDELUJEM vse vrs1e rolet, izvršim montažo in vsa popravila. Cene ugodne, dobavni rok po dogovoru. Naročitć jih lahko pri Lojzetu Medletu, Žabja vas 47 (pri transformatorju), Novo mesto.
PRVORAZREDNE VRTNICE ima na zalogi vrtnarija Rauh, Črnomelj, Padlih borcev 12.
B-fiVV/JIS
Ob prerani, boleči, težki in nenadomestljivi izgubi našega dragega moža, očeta, staregi ata in brata
JANEZA GORENCA
iz Cerovega loga 33
se iz srca zahvaljujemo sorodnikom, vaščanom in vsem, ki ste nam stali ob strani ter nam v težkih trenutkih lajšali bolečine. Hvala za vence in cvetje ter denarno pomoč, vsem, ki so pokojnika v tako velikem številu premiji na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se ZD Šentjernej, strežnemu osebju rehabilitacije Novo mesto, tovarni Iskra Šentjernej, gradbenemu podjetju Tehnika iz Ljubljane, podjetju Kremen in župmku za opravljeni obred. Hvala tudi ZB Orehovica, tov. Zagorcu za poslovilne besede in DU Šentjernej.
Žalujoči: žena Anica, hčerka z družino, sinova Jože in Ivan z družinama ter sin Franc.
Ob boleči izgubi ngišegg dragega moža in očeta
JANEZA BAJUKA
z Radoviče 74
se iskreno zahvaljujem vsem, ki ste nam izrekli sožalje, spremili pokojnika na zadnji poti in mu darovali cvetje. Posebna zahvala zdravnikom in zdravniškemu osebju novomeške bolnišnice, sosedom, članom gasilskega društva na Radoviči in občinski Zvezi borcev v Metliki, govorniku Antonu Maziju za poslovilne besede, radovsklm pevkam in suhor-skemu župniku za opravljeni obred.
Žalujoči: žena Štefka, sinova Janez in Stanko ter hči Ivanka z družino
Radoviča pri Metliki,
11. novembra 1975
V SPOMIN
LUDVIK RII'ELJ, Češnjice 19, Otočec, prepovedujem hojo pb mojem vjnoigradu v Češnjicah. Kdor tega ne bo upošteval, ga bom sodno preganjal.
15. novembra 1975 je minilo leto dni, odkar nas je za vedno zapustil naš dragi mož, oče in stari oče
ANDREJ LUPSINA
iz Starega grada pri Krškem
Čas beži, a ne celi ran. Te so vse globlje, žalost vse večja, a naša srca polna solz. Hvala vsem, ki ga niste pozabili in šc vedno prina.šate cvetje in prižigate sveče na mnogo prezgodnjem grobu.
Žalujoči: žena Milka, hčerka Zinka ter Marinka z družino
V SPOMIN NA
MILANA
ŠOBARJA
27. novembra bo minilo leto dni, odkar si nam dal roko v sk)vo in odšel služit vojaški rok. Mibn, niti ti niti mi nismo slutih, da je bilo to slovo zadnje. Morda samo nekaj dni in zopet bi se vrnil med nas, ila se ni zgodilo tisto, kar se ne bi smelo zgoditi. Izgubil sl svoje življenje, a ne po svoji krivdi. Tvoje plemenito mlado srce je v starosti 27 let preneluilo biti. Zaman te bomo čakali, zaman bo sinko čakal na očka, katerega je imel tako rad. Kruta usoda je ustavila tok tvojega življenja in l4. novembra je minilo že težkih 6 mesecev, odlur smo se na novomeškem pokopali.šču za vedno poslovili. Nismo te pozabih in te ne bomo!^ Naš dom je brez tebe
poslovili. Nismo te pozabih m le ne homo: iNasoomje
C razen, ob spominu nate nam silijo solze v oči. Mibn, dokler omo živeli mi. boš v naših srcih živel tudi ti! Hvala vobku Miroslavu Ratkoviću in vsem ostalim vojakom V. p. 242() Colje, ki nam obljubljajo, da bodo imeli Milana vedno v spominu. Zahvaljujemo se tudi vsem, ki sega spominjale, obiskujete njegov grob. ga krasite s cvetjem in prižigate na njem sveče.	^
NJEGOVI
ZAHVALA
Ob prerjiii, boleči in nenadomestljivi izgubi moža, očeta, j strica, tasta in starega očeta	'
FRANCETA VIDERVOL
iz Mrtvic pti Stari cerkvi
sc iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, vaščanom, prijateljem in znancem, ki ste nam v težkih dneh stali ob strani ter pokojnika , v tako velikem številu spremili na poli v njegov zadnji dom, grob pa bogato zasuli s cvetjem. Posebej se zahvaljujemo dr. Kvaterniku iz Loškega potoka za zadnjo pomoč, dr. Rupniku za dolgoletno zdravljenje, gasilskemu dru.štv'u Stara cerkev za organizacijo , in poslednjo stražo ob krsti ter vsem drugim gasilskim društvom. Zahvaljujemo se tudi pevcem za ganljive žalostinke, govornikom, in duhovniku za opravljeni obred.
Žalujoči; žena Karolina, sinova France in Janez hčerki Anica in Mara z družinami /
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta in starega očeta
ALOJZA AŠIČA
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem, prijatelje^’ celotnemu kolektivu Tovarne celuloze, kolektivu osnovne sok-VVU, ZK, ZB in ribiški družini za poklonjeno cvetje ter sprem stvo na pokojnikovi zadnji poti. Prav tako sc zahvaljujemo P® ccm, godbi ter govornikom za poslovilne besede ob odprte grobu. Hvala vs'*m, ki ste se od pokojnika posloviU in ga ohraruu lepem spominu.
Žalujoči: žena Angelca, sin Ivan, hčerki Slavica Djurdja z družinama, mama, sestra in bratje z družin^*^’
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše dobre, drage žene, mame, stare sestre in tete
ANE GAŠPERŠIČ
roj. Štepic
iz Gornjega Medvedjega sela pri Trebnjem
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in zn.a-'e' cem, ki so nam izrekli sožalne besede, darovali vence in cVfeJjli Posebna zahvala sosedom za vso pomoč v. tako težkih trenu* ’ kolektivoma Novoles Trebnje in Tip-Top Trebnje za,P°® javV vence. Prav lepa hvala dekanu za opravljeni obred in besede, pevcem in vsem, ki so pokojnico v tako velikem 516 spremili na njeni zadnji poti.
Žalujoči: mož France, sin Ivan, hčerke Ani, ^ Pepca z družinami, hčerka Malka, sestri Mici in Malka drugo sorodstvo
ZAHVALA
Do konca je razdal svoje veliko plemenito utrujeno srce ljubi mož, oči, dedo, brat, tast in stric
ALBIN KIRN
avtobusni šofer, z Malega Slatnika 29
na*
■h
iPti
'mi
tu
12
'Ki
Po
»ni
Vse
imeli
<ein, ki ste še enkrat pokazali, kako zelo ste ga spoštoval icli radi, hvala! Hvala vsem, ki ste počastili pokojnikov mu darovali cvetje, ki ga je tako ljubil. Hvala podjetjema j, Ljubljana in Gorjanci Straža, Združenju šoferjev in avtome . kov, njegovim poklicnim tovarišem, govorniku za dobrim sosedom za vso pomoč, dr. Vodniku za skrb med ^9 giJi jo in duhovniku za lep obred. Hvala vsem, ki ste nam ^^0) sožalje in kakorkoli z nami delili najhujše trenutke. Tako vas je. zato v.sem in vsakemu še enkrat hvala. Nam pa bo ostal še naprej ideal, kajti njegovo življenje je bilo eno samo vanje.	^
Sami s kruto resnico so ostali: žena Rezka,
Majda in sin Vilko z družinama, sestri in brata j jji mi in njegovi ljubljeni vnučki Robert, Alenka,
Blaž
ll
DOLENJSKI UST
IZDAJA: Časopisno založniško podjetje DOLENJSKI	flif
mesto - USTANOVITELJI LISTA: občinske konference	Sc'
žice, Črnomelj, Kočevje, Krško, Metlika, Novo mesto, Rib11 ’ c nica in Trebnje.	tff*£
UREDNIŠKI ODBOR: Marjan Legan (glavni in odgovor" ]0tt nik), Ria Bačer, Marjan Bauer, Milan Markelj, Janez * c/'2or811 Primc, Jože Splichal (urednik Priloge), Jožica Teppcy, Ivan Alfred Železnik. Oblikovalec priloge Peter Simič.	pred51'
IZDAJATELJSKI SVET je družbeni organ upravljanja-, nik: Slavko Lubšina.	firf0*
IZHAJA vsak četrtek - Posamezna številka 5 din -LetI * prej" nina 169 dinarjev, polletna naročnina 84,50 din, P*a^U‘vaQVn\l Za inozemstvo 340 din ali 20 ameriških dolarjev oz. 49 ustrezna druga valuta v tej vrednosti) - Devizni 52100 -620 107-32000-009-8-9	.
OGLASI: 1 cm višine v enem stolpcu 60 din, 1 cm na strani 90 din, 1 cm na prvi, srednji ali zadnji strani lista 1	vf
mali oglas do 10 besed 22 din, vsaka nadaljnja beseda - di 3-‘1 druge oglase in oglase v barvi velja do preklica cenik st. < j 1975. Po mnenju sekretariata za informacije IS SRS (št. .ayeK od 28. 3. 1974) se za Dolenjski list ne plačuje temgljn« u . prometa proizvodov.	^ rneS.,i
TEKOČI RAČUN pri podružnici SDK v Novcn' ^ 52100-601 -10558 - Naslov uredništva in uprave: mesto, Glavni trg 3 oz. poštni predal 33 Telefon (068) - ^vr Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo - Casopi* filmi in prelom: CZP Dolenjski list, Novo mesto Barv tisk: Ljudska pravica Ljubljana.
jPC;
ItHe
1
‘iS
i^‘01
IC
'S
k
RADIO LJUBLJANA
DAN: Poročila ob 5.00, li 7-00> 8-00> 9.00, 10.00, \lM 12.00, 13.00, 14.00, 15.00,
in 24’nn8'00’ 190°’ 22'00’ 23‘00’ 4.3o do 8 00*" glasbeni spored od
8inESTEK’ 20 • NOVEMBRA: ska	hena matineja. 9.05 Radij-
r iov^t 23 v*^° stopnjo. 9.35 Zbo-, glasba pretekle dobe. 10.15 TutkVa m’ *n P° čem? 10.45 tuiin«napotki za naše goste iz ajJL i*-03 Uganite, pa vam po	želji.	12.10
vam.	12.30 Kmetijski
vMjjji1 ~ .ing. Jože Dular: Pomen mlaH;ifVanja mladih kmetov v aktive Pri«. . zadružnikov. 13.30 fcr°faj° vam... 14.40 Med Vrfji- T^ino in delom. 15.45 PORovS • ,	1645	Jezikovni
ODern n- 17.20 Iz domačega 'Porini^, ^hiva. 18.20 Iz kasetne Vedre mCi RTV Ljubljana. 18.35 nsamKi ? ije- 15.40 Minute ■ahki i0n? ^ojmira Sepeta. 19. yeč	H	c> otroci!	20.00	Četrtkov
2l On i^čih. pesmi in napevov, meloni; ^arni večer. 21.40 Lepe glasba ifj i n' Slovenska komorna Hr od 1900 do danes.
Giash?K’ 21- NOVEMBRA: 8.10 Sola	,	"’atjneja.	9.05	Radijska
Ju8oslo^. n*^j° stopnjo. 9.30 10.15	narodna	glasba.
10.45	T	■’ ^m’ 1(2140
in po čem?
I SPste i, fH^ični napotki za naše I P0leh ivPn e\*1-30 Po Talijinih Uflistov i	orkestrov in
% Jelka ti - Kmetijski nasveti -1 ttied ži* ”°čevar: Enoletne trave '^erbiciH;0111 lahko zatremo tudi s . ' l4i ® Priporočajo ^estitair\ •^aši poslušalci .Vrtilk Pozdravljajo. 1 5.45 ^•05	Človek	in zdravje.
'^vočni e i° našega časa. 18.15 19,40 Minute z Uhu °m Bvor,sa Kovačiča. 19.50 ^0P-'nor.n0^’ otroci! 20.00 h°rju f 20■ 21-15 Oddaja o ^sede ;® Pomorščakih. 22.20 l ‘3.05 t . zv°ki iz logov domačih Drert r.arni nokturno. 23.15
NOVEMBRA '^»nirsk; , ^ matineja. 9.05 pavlji^ teQdnik. 9.35 Glasbena L^dim n 1 - ^aši umetniki Ifeiu, k.P°slusalcem. 10.15 Kdaj, >stični m P° čem? 10.45 *ujbie. 11 HPotki za naše goste iz 1 -10 Cr!J ^edern dni na radiu, ^etiislri v ritmu. 12.30 ~ mg- Milena ^'^orskiK Je s herbicidi v ^P°ro£t vinogradih. 13.30 lomijo 7° vam... 14.10 S Vrt i- .^o po Jugoslaviji. l7»“ 16-4^ S knjižnega ogovor i Vremo v kmo. 18.05 rnsambloi0s,,usalci- 19.40 Minute z J^ko m {o^eta Privška. 19.50
)?°2navaii!!0c’ otroci! '2000 l-l5 2a	in domovino,
daja 7„ l^tno razvedrilo. 21.30 ^fnijo jn izseljence. 23.05 S s NEbKi P’es°m v novi teden.
°7 Ran • , ’ 23- NOVEME
ladijska
NOVEMBRA: igra za otroke. 8.47
Skladbe za mladino. 9.05 Še pomnite, tovariši... 10.05 Prvi aplavz. 11.00 Poročila - Turistični napotki za naše goste iz tujine.
11.30	Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 14.04	-	18.50
Nedeljsko popoldne. 17.50 -18.29 Radijska igra:	Pokrajina. 19.40
Glasbene razglednice. 19.50 Lahko noč, otroci! .20.00 V nedeljo zvečer.
22.20 Skupni program JRT — studio Beograd. 23.05 Literarni nokturno. 23.15 V liičeh semaforjev.
PONEDELJEK,	24.
NOVEMBRA:	8.10 Glasbena
matineja. 9.05 Pisan svet pravljic in zgodb. 9.20 Izberite pesmico. 9.40 mli vokalni ansambli in solisti.
10.15 Kdaj, kam, kako in po čem?
10.45 Turistični na^tki za naše goste iz tujine. 11.03 Dopoldanski komorni koncert. 12.10 Veliki revijski orkestri. 12.30 Kmetijski nasveti - dr. Jože Cohiarič: Akcija za izpopolnitev praznih mest v obstoječih mladih vinogradih. 13.30 Priporočajo vam .. . 1.4.30 Naši
' poslušalci čestitajo in pozdravljajo.
15.45 „Vrtiljak". 17.20 Koncert po željah poslušalcev. 18.05 Kulturna kronika. 18.20 Ob lahki glasbi.
19.40 Minute z ansamblom bratov. Avsenik. 19.50 Lahko noč, otroci!
20.00 Ce bi globus zaigral. 20.30 Operni koncert. 22.20 Popevke iz jugostovankih studiev. 23.05 Literarni nokturno. 23.15 Za ljubitelje jazza.
TOREK, 25. NOVEMBRA: 8.10 Glasbena matineja. 9.05 Radijska šola za srednjo stopnjo. 9.30 Iz glasbenih šol - glasbena šola Radeče. 10.15 Kdaj, kam, kako in po čem? 10.45 .Turistični napotki za naše goste iz tujine. 11.03 Promenadni koncert. 12.10 Popevke brez besed. 12.30 Kmetijski nasveti
-	dr. Jože Benigar:	O naši
čebelarski zakonodaji. 13.30 Priporočajo vam ... 14.10 Iz dela glasbene mladine Slovenije. 14.40 Na poti s kitaro. 15.45 ,,Vrtiljak".
16.45 Družba in čas. 18.05 V torek nasvidenje! 19.35 tahke note.
19.40 Minute z ansambtom Atija Sossa. 19.50 Lahko noč, otroci!
20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi. 20.30 Od premiere do premiere. 21.30 Zvočne kaskade.
22.20 v utripu kola.. . 23.05 Literarni nokturno. 23.15 Popevke se vrstijo.
SREDA. 26. NOVEMBRA: 8.10 Glasbena matineja. 9.05 Nenavadni pogovori. 9.25 Zapojmo pesem.
10.15 Kdaj, kam, kako in po čem?
10.45 Turistični napotki za naše goste iz tujine. 11.03 Urednikov dnevnik. 12.30 Kmetijski nasveti -dr. Fran^ Janežič:	Malo znani rastlinski škodljivci. 13.30^ Priporočajo vam... 14.30 Naši' poslušalci čestitajo in pozdravljajo.
15.45 „Loto - vrtiljak". 17.20 Iz repertoarja Komornega zbora RTV Ljubljana. 18.05 Po poteh odločanja. 18.35 Instrumenti v ritmu. 19.40 Minute z Uubjanskim jazz ansamblom. 19.50 Lahko noč, otroci! 20.00 Zvoki in melodue za ■vas. 20.45 Kulturni globus. 21.00
JConccrt iz našega studia. 22.20 S festivalov jazza. 23.05 Literarni nokturno. 23.15 Revija jugoslovanskih pevcev zabavne glasbe.
ČETRTEK, 27. NOVEMBRA:
8.10	Glasbena matineja. 9.05 Radijska šola za višjo stopnjo. 9.35 Zborovska glasba iz dobe čitahiic.
10.15	Kdaj, kam, kako in po čem?
10.45	Turistični napotki za naše goste iz tujine. 11.03 Uganite, pa vam zaigramo po želji. 12.10 Predstavljamo vam...	12.30
Kmetijski nasveti - Janez Čop: Gozd in divjad. 13.30 Priporočajo vam..'. 14.10 Iz glasbenih, šol -glasbena šob Ribnica. 15.45 „Vrtiljak". 16.45 Jezikovni pogovori. 18.20 Iz kasetne produkcije RTV Ljubljana. 18.35 Vedre melodije. 19.40 Minute z ansamblom Francija Puharja. 19.50 Lahko noč, otroci! 20.00 Prenos priredhve jugoslovanskih radijskih postaj. 22.20 Slovenska komorna glasba od 1900 do danes. 23.05 Literarni nokturno. 23.15 Paleta popevk in plesnih ritmov.
TELEVIZIJSKI
(Li) - 19.20 aKCAK - (Lj) - 19.30 TV DNEVNIK (Lj)
ČETRTEK, 20. NOVEMBRA:
8.10	TV v šoli (Zg) - 10.00 TV v šoU (do 10.35) (Bgd) - 14.10 TV v šoli - ponovitev (do 16.00) (Zg) -
16.35	Madžarski TVD (Pohorje, Ple-šivec do 16.55) (Bgd)^- 17.30 Knjiga, barvna oddaja iz zagrebSce serije Bistrooki (Lj) - 18.00 Obzornik (Lj) - 18.15 Mozaik (Lj) -
18.20 Tretji svetovni mir - 9. del (Lj) - 19.10 Barvna risanka (Lj) -
19.20 Cikcak (Lj) - 19.30 TV dnevnik (Lj) - 19.55 3-2-1 (Lj) -
20.05	Bitka za ranjence - barvna nadaljevanka TV Zagreb (Lj) -20.5() Kam in kako na oddih (Lj) —
21.00	Četrtkovi razgledi: Bistri
j^enci (Lj) - 21.30 Po belih in ornih tipkah (Lj) - 22.00 TV dnevnik (Lj)
PETEK, 21. NOVEMBRA: 8.10 TV v šoli (Zg) - 10.00 TV v šoli (do
11.05) (Bgd) - 14.10 TV v šoh -
RADIO BREŽICE
ČETRTEK, 20. NOVEMBER:
16.00 — 16.35 Napoved programa. Povejmo na glas. Poročila, Nove plošče RTB - 16.35 - 16.45 AKTUALNOST TEDNA - 16.45 -
17.00 Obvestila in reklame - 1 7.00
- 18.00 Glasbena oddaja IZBRALI STE SAMI
SOBOTA, 22. NOVEIVIBER:
16.00 - 16.20 Za gram humorja in glasbe — 16.20 — 16.40 Jugoton vam predstavlja - 16.40 - 17.00' Radijska univerza 17.00 - 17.30 KRONIKA, Obvestila in reklame. Za naše najmlajfe - 17.30 - 18.00 Domače zabavne na valu 192 m
NEDELJA, 23. NOVEMBER:
10.30	— 12.00 Napoved programa, UVODNIK radia Brežice, DOMACE ZANIMIVOSTI, Naš komentar. Za naše kmetovalce. Nedeljski magnetofonski zapis. Obvestila in reklame.	Spored	naših
kinematografov - 12.00 - 15.30
OBČANI Čestitajo in POZDRAVLJAJO TOREK, 25..NOVEMBER: 16.00
- 16.30 Nyx)ved programa, Iz produkcije RTV Ljubljana, Iz.naše
abod
matične knjižnice - 16.30 - 17.00 Kaj prinaši .nova Številka Dolenjskega lista. Športni pregled. Obvestila in rekbme - 17.00 -
18.00	MLADI ZA MLADE
labod
ponovitev (do 16.30) (Zg) - 16.35 Madžarski TVD (Pohorje, Pleavec do 16.55) (Bgd) - 17.2(3 Pisani svet (Lj) - 17.50 Obzornik (Lj) - 18.05 Pevski tabor - II. del barvne oddaje (Lj) - 18.35 Mozaik (Lj) - 18.40 Svet, ki nas obdaja - barvna oddaja (Lj) - 18.55 Bivališča rastlin m živali - barvna oddaja (Lj) - 19.20 Cikcak (Lj) - 19.30 TV dnevnik (Lj) - 19.50‘Tedenski notranjepolitični komentar (Lj) - 19.55 3-2-1 (Lj) - 20.10 Lev pozimi -barvni film (Lj) - 22.15 625 (Lj) -
22.35	TV dnevnik (Lj) - 22.50 Mednarodno prvenstvo Jugoslavije v namiznem tenisu (Lj)
SOBOTA, 22. NOVEMBRA;
9.30 TV v šoli (Bgd) - 10.35 TV v šoli (Zg) - 12.00 TV v šoli (do 12.45) (Sa) - 14.10 625 (Lj) -
14.30 Mednarodno prvenstvo Jugoslavije v namiznem tenisu - prenos
-	15.55 Nogomet Borac : Vojvodina - prenos (Sa) - 17.50 Obzornik (Lj) - 18.05 Kako se je kal'lo jezero - barvna serija (Lj) -
19.10 Barvna risanka (U) - 19.20 Cikcak (Lj) - 19.30 TV dnevnik (Lj) - 19.50 Tedenski zunanjepolitični komentar (Lj) - 19.55 3-2-1 (Lj) - 20.00 Življenje je lepo -barvna oddaja TV Beograd (Lj) -.20.30 Zagreb 75 - prenos festivala zabavnih melodij (Zg) - 21.45 Moda za vas,, barvna oddaja (Lj) —
21.55	TV dnevnik (Lj) 22.10 Barvna propagandna oddaja (Lj) - 22.15 Koja k - serijski barvni film (Lj)
NEDELJA, 23. NOVEMBRA:
9.00 POROČILA (Lj) -- 9.00 R. Bratny:	KOLUMBOVCI - TV nanizanka (Lj) - 10.08 BARVNA PROPAGANDNA ODDAJA (Lj) -
10.10 OTROŠKA MATINEJA: Klovn Ferdinand in nogomet. Znameniti živalski vrtovi: Basel. (Lj)
- 11.10 MOZAIK (Lj) - 11.15 KMETIJSKA ODDAJA (Zg) -
12.00 POROČILA (do 12.05) (Lj)
- NEDELJSKO POPOLDNE: Pisani svet, Za‘ konec tedna. Moda za vas, barvna oddaja. Poročila, Prodali so jih milijon, 2. del, Mednarodno prvenstvo v namiznem tenisu (Lj) -
17.00	KOŠARKA BORAC -ŽELJEZNIČAR - prenos (Sa/Lj)
-	v odmoru REZERVIRAN CAS --
18.20	PIONIRJI LETALSTVA -barvna serija (Lj) - 19.10 BARVNA RISANKA (Lj) - 19.20 OKCAK (Lj) - 19.30 TV DNEVNIK (Lj) -19.50 TEDENSKI GOSPODARSKI KOMENTAR (Lj) - - 19.55 3-2-1 (Lj) — 2(5.05 M. Kerstner: GRUNTOvCANI — nadaljevanje TV Zagreb (Lj) -	21.05
KARAVANA: Kozara (Lj) - 21.40 ŠPORTNI PREGLED Zg) - 22.15 TV DNEVNIK (Lj)
PONEDELJEK,	24.
NOVEMBRA: 8.10 TV V ŠOLI (Zg) - 14.10 TV V ŠOLI -ponovitev (do 16.00) (Zg) - 17.15 Miline:	MEDVEDEK PU -
nadaljevanje in konec (Lj) - 17.35 ČAROBNA ŽOGA - barvna risanka (Lj) - 17.50 OBZORNIK (Lj) -	18.05 NAŠI ZBORI:
Fužinar, barvna oddaja (Lj) - 18.30 MOZAIK (Lj) .-	18.35
MARKSIZEM V TEORIJI IN PRAKSI (Lj) - 19.00 ODLOČAMO (Lj) - 19.10 BARVNA RISANKA (Lj) - 19.20 CIKCAK (Lj) - 19.30 TV DNEVNIK (Lj) - 19.55 3-2-1 (Lj) - 20.05 F'. Benedetič — M. Košuta: RIŽARNA - tV drama (Lj) -	21.45 KULTURNE
DIAGONALE (Lj) - 22.15 TV DNEVNIK (Lj)
TOREK, 25. NOVEMBRA: 8.10 TV V ŠOLI (Zg) - 14.10 TV V ŠOLI - ponovitev (Zg) - 17.35 OTROa IN PTIČKI POZIMI -barvna oddaja (Lj) - 17.45 T. Pavček; CENCARIJA - I. del
barvne oddaje (Lj)-	-	17.55
OBZORNIK (Lj) -	18.10
ZNAMENITI ŽIVALSKI VRTOVI: London, barvna serija (Lj) - 18.40 MOZAIK (Lj) -	18.45 NE
PREZRITE; Spomenik Dražgoški bitki (Lj) -	19.10	BARVNA
RISANKA (Li)
TA
19.55 3-2-1 (Lj) 20.05 AKTUALNA ODDAJA (Lj). - 20.55 BARVNA PROPAGANDNA ODDAJA (Lj) -
21.05	A. Strindberg: PREBIVALO HEMSOA - TV nad^ljevnka (Lj) —
22.35	TV DNEVNIK (Lj)
SREDA, 26. NOVEMBRA; 8.10 TV V ŠOLI (Zg) -	10.00
ZACETEK DELOVANJA TV
PRIŠTINA (Priština) -	.....
Eventual. prenos nogometne tekme
- 17.20 KLOVN FERDINAND IN ZIMA, barvna oddaja (Lj) - 17.50 OBZORNIK (Lj) - 18.()5 MLADI ZA MLADE, oddaja TV Sarajevo (Lj) - 18.35 MOZAIK (Lj) - 18.40 PO SLEDEH NAPREDK^A (Lj) -
19.10 .BARVNA RISANKA (Lj) -
19.20	CIKCAK (Lj) - 19.30 TV DNEVNIK (Lj) - 19.55 3-2-1 (Lj)
— 20.05 ODDAJA TV NOVI SAD (Bg) - 21.00 FILM TEDNA" PTlCl IN PTICKI (Lj) - 22.35 TV DNEVNIK (Lj) -	22.05 ev. posnetek nogometne tekme
ČETRTEK, 27. NOVEMBRA;
8.10 TV V ŠOLI (Zg) - 14.10 TV
V	ŠOLI - ponovitev (do 16.00) (Zg) - 17.15 BISTROOKI - oddaja TV Zagreb (Lj) - 17.45 TV OBZORNIK (Lj) - 18.00 MOZAIK (Lj) - 18.05 TRETJI SVETOVNI MIR (Lj) ^	19.10 BARVNA RISANKA (Lj) - 19.20 OKCAK (Lj) - 19.30 TV DNEVNIK (Lj) -
19.55 3-2-1 (Lj) -.20.05 BITKA ZA RANJENCE - barvna nadaljevanka TV Zagreb (Lj) -
21.00	ČETRTKOVI RAZGLEDI (Lj) - 21.30 PO BEUH IN CRNIH TIPKAH (Lj) -	22.00 TV DNEVNIK (Lj) - 22.15 GOU EVROPE - reportaža (Lj)
ZAHVALA
Ob težki, boleči izgubi naš^a srčno dobrega moža, očeta, starega očeta in strica
MARTINA HOČEVARJA
pekovskega mojstra iz Krmelja
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so nam v težkih dneh stali ob strani, nam kakorkoli pomagali, nam izrazili sožalje, darovali vence in cvetje in pokojnika v tako velikem številu spremili na zadnji poti. Posebna zahvala sosedom za nesebično pomoč, dr. Levstiku in drugemu osebju zdravstven^a doma in lekarne v Krmelju za zdravniško nego, zdravnikom in sestram pljučnega oddelka novomeške bolnice za zdravljenje, gasilcem Iz Krmelja za pomoč in organizacijo pogreba, gasilcem „IGD“ Metalna M^-ibor, gasilskim društvom sevniške in trebanjske občine za spremstvo s prapori, pevcem ,,Svobode" Krmelj za žalostinke, govornikom za poslovilne besede. Za pozornost se zahvaljujemo tudi kolektivu KTO Dob pri Mirni, osnovni šoh Krmelj, društvu upokojencev Tržišče in Šentjanž.
Še enkrat srčna hvala vsem, ki ste imeli našega očeta tako radi.
Žalujoči: žena Julka, otroka Zvone in Milena z družinama in drugo sorodstvo.
labod
labod
FINŽGAR
20
%
Ki’
'^ri Vae ;
’^'Kako	France	ni	vojak.	Vi	lahko
• je >	> brat kaj hodi pomagat k Jančar-
r^Pu	postal pred vrati pisarne in iskal
tl ”^daj	motril	Lojzo.
P	jesensko setev bo pač spet treba.
, žup” Vnec ni.“
dar	Lojzi	z lica, da	nič ne sluti o
da "^era tožila, in je bil tem bolj prepri-j..No t '[se pretirano.
“ jo je vprašal v pisarni, kakor je v '^^govoriti vsakega, c Se	nimam,	gospod.“
ali^^	domislil	Jančarice	in	Fran-
. Pi^ejšnji odgovor Lojze mu je omajal '/|p ’>Iqu bolj" dvignil zanimanje za novico. I	*'odi	na prazne spletke semkaj,“ je
1	'	Sedel	za	pisalno mizo in Lojzi ponudil
pričela: Tako in tako sem našla Golo-li	razodela.
ž^ostna ta novica - moj Bog, kaj Ho	s	grozno vojsko si vendar sila
Ali sedaj? Kaj misliš, Lojza? “
I bi šla, mislim jaz. Sramoti ne v’’^o k- drugače."
bilo najboljše. Toda Golob! On je
človek"
•nu vi rekli.
„Tudi liioji besedi se ne bo uklonil, vsaj takoj ne.“
„Nekaj tednov je lahko Francka pri nas. Saj je dovolj dela.“
„Pri vas,“ je poprijel naglo župnik. „Pri tebi, nič ne rečem, toda je France, je Jera,“
„Franceta poznam. Še zmenil se ne bo. No, in Jera, njej pa nič mar ni to.“
,_JVIorda bolj kot vsem drugim.“
Župnik si je na pol zatisnil oči. daje Lojza, ki mu je gledala odkritosrčno v obraz opazila sumnjo v njih.
,,Cudna je Jera in hudega jezika.“
„To je. Morda ne veš, in če ne. je prav, da zveš; Franceta je prišla tožit ali pravzaprav Janča-rico, da gleda za njiin.“
Lojza je ostrmela;
„O, ti grda ženska, ti! Torej to je napravila!" „Vidiš. In sedaj Francka, taka. kot je. pri hiši? Ali ni težko? ‘‘
Lojza je pomolčala in zbirala misli. Dobro seje spominjala večera, ko jo je svarila zaradi natolcevanja. Da si je pa Jera upala do župnika, to je bilo Lojzi odveč.
• ,Jsle. gospod župnik, Jera je Jera, ali vse naše hiše ne bo uganjala. Prosim, pomirite Goloba, dotlej pa ostane dekle pri nas. Zanesite se name.“ „Meni prav. Storim, kar bom mogel, todi pomni, Lojza; brez težav to ne bo. Težke ure si nakladaš!"
Lojza je naglo odšla. Cim bolj seje oddaljevala od župnišča, tem bolj jo je pekla Jera. Francko je skoro pozabila in samo Jera in spet Jera ji je hodila na misel. In koje vse dodobra presodila, se ji je zazdelo, da je Jera na Franceta ljubosumna. Skoro bi se bila na glas zasmejala temu spoznanju. Ali še enkrat je preletela vsa leta Jerine službe in vsaka malenkost je govorila: Jera je ženska, ki si niti z mislijo ne drzne upati, da bi bila kdaj PrancetOva; toda sovraštvo vsaki drugi, ki bi sc mu bližala!
Ko je prišla do bogca vrhu griča, se je ozrla nanj in sc pokrižala. Zapeklo jo je, da sc je morda
le presovražno razburjala nad Jero.
„Saj ji vse odpuščam," je obujala kes. „Morda si sama ne more kaj, ko je svet tako čudno prečuden."
Zasukala je misH od Jere na Francko in prišla domov, kjer je srečala deklo na dvorišču.
,,Kje je France? "jo je nagovorila prijazno.
,,Na podu. - Sem že zakurila in pristavila. Mleko sem tudi scedila. Pisana ga ima vsak dan več. To je živalca." je hitela Jera in potresala otrobe na rezanico za teličke.
,,Prav. Po zajtrku pojdcš takoj okopavat repo; jaz prideni za tabo."
,,Saj bi jo skoro sama. kar je še je."
Lojza je bila vesela, da nihče niti ne sluti, kako gostjo ' ima pri hiši. Oprezno je odprla sobo. Francka je spala. Prsti desne roke so bili zapleteni v težke kite. Lojza je obstala pri postelji.
..Kakor Magdalena," jo je spreletela misel. „Morda v sanjah umiva Gospodove noge s solzami in jih briše z lasmi." '
Tiho se je preoblekla, popravila zastorček na oknu. kjer je sililo ob vrzeli sonce na posteljo, in šla v kuhinjo.
Pri zajtrku je Lojza še enkrat naročila Jeri, kaj naj dela, in vprašala Franceta:
„Kajne, da je prav? "
France je bil čuda dobre volje, kakor se je bil prejšnji večer raztogotil pri Jančarici zaradi novice. daje bil zatožen pri župniku.
..Seveda je. Saj pojdem tudi sam tja, ko mine rosa, da na oz.arah odkosim za krave."
Jera je takoj odrezalamalico kruha, ga zavila v predpasnik, zadela motiko in odšla.
Lojza je težko čakala, da je Jera izginila, potem je poklicala brala in mu vse razodela. „Meni je vseeno." je skomignil brat z rameni, ko je Lojza dokončala povest in vprašala, kaj sodi on.	'
„Vseeno! Ni res. prav tebi ne sme biti vseeno in Jeri tudi ne bo vseeno."
„Jeri Jeri za zlomka, no — "
,JVle kleti." mu je hitro požugala Lojza s
prstom.
„Saj to ni kletev," je ugovarjal France in zastavil še enkrat: ,^a zlomka je to čudno, kaj pravic ima pri hiši dekla."	,
„Pravic? — N^j jih ima ali ne, za tožbe ji je vendar odprta pot."
,Za kakšne tožbe? Ali ni pošteno plačana? " Zadnjo besedo je France izgovoril samo na pol„ segel pod klobuk v lase in razširil oči.
„Saj se drugod tudi lahko toži, ne samo na sodniji."
„V župnišču, kajne? " je planil brat in .veselje mu je žarelo z lic.
„Kdo ti je pravil? "
,,Nič ne taji. Sedaj jo imamo! Ti šklebeder ti' stari - ha ha ha!"
France je skočil kvišku in malial s klobukom.
„Da si je upal ta kolovrat kaj takega! Ali jo izplačam!"
„Ne, brat, nikar! Jaz jo posvarim zlepa."
„Ti, kakor hočeš, in jaz, kakor hočem. Sedaj nalašč. Golobova naj kar ostane pii .:is. Le udinjaj jo in po dve kroni ima več na mesec kot Jera."
„Ne, France," je prosila Lojza.
„Je že vse dobro," je malial z rokami France in skočil po stopnicah v svojo sobo. Lojza je - obsedela.
„Saj mu nisem pravzaprav nič povedala in vendar ve*. Pa daje tako vesel in se smeje!"
France je prišel naglo spet na dvorišče, žvižgal krog voza, včasih se zasmejal in spet žvižgal Židane volje, da se je Lojza še bolj čudila. Videla ga je, kako je zadel koso na ramo in odšel.
Lojza bi bila najrajši šla za njim. AH imela je še dela v kuhinji; tudi Francko je morala počakati, da se prebudi.
Brat je korakal s klobukom po strani na polje in obsedla ga je radost, ki čaka trenutka, da se znese nad/sovražnikom, in je prepričana, da ga stre.
Veselo je zapela osla ob koso na ozarah. Jera seje sklonila, oprla ob motiko in rekla:
Mož množice priznanj
„ Včasih smo imeli eno društvo Partizan, trinajst sekcij in enega blagajnika, zdaj pa bo 13 društev in klubov, potrebnih bo 13 ljudi, ki se bodo spoznali na predpise o poslovanju z denarjem. Včasih smo športniki vedeli za imena vseh starost in športnih organizatorjev v Sloveniji, danes še za domače ne veš več. Šport je bil včasih namenjen le razvoju telesa, danes pa je doseganju rezultatov. “ Tako je na kratko povedal Andrej Arko, znani športni in družbeni delavec iz Kočevja, dobitnik mnogih odlikovanj in priznanj, najbolj ponosen m Bloudkovo plaketo.
O telesni vzgoji nekdaj in danes je Andrej Arko, ki bo jutri praznoval svojo 70-let-nico, dejal še:
„Včasih je bilo dobro tudi, ker smo vse organizacijsko, tehnično in vadbeno delo opravljali amatersko. Denar nikoli ni bil vzrok, da telesna kultura ne bi žela uspehov. Vzrok za nedeb je bilo lahko le nedelavnost amaterjev. Danes smo prišli tako daleč, da mora biti vse plačano, honorirano.
Včasih smo kot navijači ploskalirtudi dobrim akcijam nasprotnega moštva, čeprav smo po tiho vedno upali, da bodo zmagali naši. Ni bilo tepežev, preklinjanja in ceh šovinističnih izgredov, vsaj dokler ni zašla politika vmes. Današnji navijači niso športno vzgojeni Branje športnih časopisov in tuljenje na tekmah ni zadostno telesnovzgojno delo. “
' Tovariš Arko je tudi dobitnik bronastega, srebrnega in zlatega znaka Turistične zveze Slovenije. Dejal je:
„Za napredek turizma morajo skrbeti predvsem tisti, ki imajo ckI njega komercialno korist, ne pa le amaterji v turističnih društvih. Tako žanjejo podjetja
korist, kritiko pa amaterji v društvih.
Kočevje nima tradicij, ker je mesto priseljencev, prav tradicija pa je osnova za turizem. Taka turistična tradicija je polharstvo, vendar se tudi polharski večeri niso obnesli, kot smo organizatorji pričakovali. Naša tradicija je še bVj a je lovski muzej dobila Bistra, kjer je malo divjadi. “
Andrej Arko je prejel tudi več delovnih odlikovanj:
„Po končani vojni je bilo pri nas v Kočevju vse razrušeno ifi nobene industrije nismo imeli. Vendar smo sekali les in ga dajali drugim, da so si gradili industrijo, medtem to so bile pri nas porušene še hiše. Spominjam se - takrat sem bil tajnik „Lipa'* in gozdne - ko smo vsi skupaj nabžili od sobote popoldne do ponedeljka zjutraj 360 vagonov lesa. Veliko je šlo lesa iz občine, nazaj pa smo dobili malo oziroma nič. Mnogi kraji, ki niso nič dali za skupnost, so dobili obrate in tovarne. Mi smo tovarne na pravili iz obrtnih delavnic sami. “ Jubilant Andrej Arko je prizadevno deloval še na mnogih področjih, o čemer govore tudi priznanja, ki jih je dobil: najvišje priznanje občine Kočevje Šeškova nagrada in plaketa, najvišje priznanje krajevne skupnosti Kočevje „Bronasta jelka", zlati znak republiške Zveze prijateljev mladine, zlati znak Filatelistične zveze Slovenije, zlati znak '/1 vto-moto Zveze Slovenije, srebrni znak OF, srebrni znak Planinske zveze Slovenije itd. Ob njegovi 70-letnici mu čestitamo vsi prijatelji in znanci, čestitkam pa se pridružuje tudi kolektiv Dolenjskega lista, katerega zvesti dopisnik je vse od njegove ustanovitve. .
JOŽE PRIMC
Trije mrtvi in osem ranjenili
Pri prehitevanju vozil na Martinovi nedeljo čelno trčenje pri Beli cerkvi
V nedeljo, 16. novembra, se je ob 18.15 pri Beli cerk\i na magistrali Ljubljana-Zagreb spet zgodila ena tistih hudih nesreč, ki na mah terjajo več življenj in poškodb ter veliko gmotno škodo.
Na kraju nesreče sta bila ta-	Udovčcvem avtomobilu poško-
koj mrtva 72-letrii Jože Gorenc	dovani še 32-letna Olga Udovč,
in njegova žena Alojzija z Jer-	10-letna Brigita in 6-letni Ro-
man vrha pri Bučki. Se istega dne, le malo kasneje, pa je poškodbam podlegel	3 5-let ni
Martin Udovč z Bučke, kije vozil avtomobil.
Zgodilo se je, ko je Udovč vozil proti domu, pri Beli cerkvi pa je po levi pripeljal naproti avtomobilist Meho Abdič iz Ljubljane, ki je prehiteval kolono vozil. Prišlo je do silovitega čelnega trčenja z Udovčevim avtom, katerega je odbilo čez živo mejo ob cesti in čez vzporedno lokalno cesto na travnik.
Razen treh mrtvih so bili v
OKOLICO UREJAJO
v kratkem bo za novo osnovno šok) Kočevje dograjen plavalni bazen s telovadnico. Urejajo tudi okolico oziroma dovozno pot. Žal pri asfaltiranju niso uredili vsega prostora jned šolo in telovadnico, pač pa samo pot, poleg katere nameravajo napraviti zelenice in posaditi rože ali grmičevje.- Veliko bolj bi bil izkoriščen ta prostor, če bi ga asfaltirali, saj bi se tu lahko učenci vadili voziti s kolesi, uredili bi igrišča za tenis, kotallanje, organizirali razna športna, predvsem prometno-kolesars^ tekmovanja. Za to bi bilo potrebnih 150.000 din, ki pa jih krajevna skupnost Kočevje-mesto nima.
KEGLJAČI TEKMUJEJO
8. novembra je na kegljišču v Kočevju pričela l^ljati vaška l^a, v kateri tekmuje šest ekip, in to iz Kočevske Reke, Livolda, Dolge vasi,
Mozlja ter upokojenci in invalidi iz Kočevja. Zanimanje za tekmovanje je veliko. Tekmujejo za prehodni pokal, ki so ga v spomladanskem delu tekmovanja osvojili invalidi. V jesenskem delu je konkurenca še večja. Tekmovanje je vsako soboto in nedeljo.
POSTAJA LISCA V ZAVETRJU
Krajevna skupnost Koprivnica se je letos lotila postavljanja avtobusnih čakalnic. Pri financiranju sodelujeta Rudnik in Metalna, Senovo. Do zdaj so dokončali čakalnico na Velikem Kamnu, v Koprivnici in Ši-kovcu pa gre delo tudi že h koncu. Pozimi je čakanje na prostem zelo neprijetno, saj imajo avtobusi večkrat zamudo.
Pa tudi sicer so šolarji in odrasli vsi premočeni in premraženi, če morajo stati na prostem, pozimi in poleti ob vsakem vremenu.
bert. Pa tudi Abdič in njegovi štirje sopotniki imajo take poškodbe, da so vse ranjene prepeljali v novomeško bolnišnico. Vrh vsega je tragična nesreča terjala še zia 50.000 dinarjev gmotne škode.
V slogi je moS
Mrtvice so lep primer uspe^ ga sožitja vaščanov. Pred leti zbrali denar in si kupUi komba^ za Žetev pšenice, pred dnevi F so z betonsko ploščo ražo, kjer bo stroj, ko ne bo la, doi)ro spravljen- V delo so vložili več kot 'stovoljnih delovnih ur; prav ta so prispevali potrebno oro je. deske in drugo.
Vaščani Mrtvic so veseli u^ehov, ki so delom svojih rok. bi jim lahko več pomagala w skupnost, saj gre za
samo stvar posameznikov.
Črtu imajo še nakup drugih str^ jev pa kombajn za koruzo želeli imeti. Dosedanji uspeni jim zagotovilo, da bo^o ’ saj v slogi je moč, fehko pa čemo, da tudi boljši jutri J dan.
Kmetijski stroji so izpopolnjeni, pa tudi ve dražji, tako da je ^P ^ sameznika že preplitek. ne zmore eden, zmore vec m j. Tega se dobrp Mrtvicah. Želimo jini uspehov.
IVAN ŠKOFUANEC
. KANDIJLA: pot MU JE ZAjfJ - 4. novembra zjutraj je gelj s Hudega zapeljal z o jjjco avtom s Trdinove ceste v W križišče in zaprl pot mob’ilu, s katerim se je oo o j Srebrnič po Partizanski cesti p ‘ ^ , Ijal Štefan Kastelic. VoziU *
Prizorišče tragične nesreče pri Bell cerkvi, kjer je ponoči po karam- ‘ lastnika pa imata za	I
bolu ostalo kup razbitin.	'	I
MaSi svet ob Vrbskem jezeil
loka, se igrajo v vodi pT>
Starši pa se za ta čas ,.pr®	1
New York, Carigrad,
Najlepši je „Mini čer, ko luči pričarajo
Sredi avgusta sem se iz Kranjske gore čez Korensko sedlo odpravU na obisk h 'Korošcem, ki živijo onkraj naše meje v Avstriji. Od Beljaka sem sc peljal proti Celovcu, ko sem na koncu Vrbskega jezera zagledal napis „Mini mundus“ (Mali svet).
Radovednost me jc premagala: pri blagajni sem pbčal 15 dinarjev in si začel ogledovati miniaturne znamenite zgradbe iz vsega sveta. Modeli so izdelani zelo lepo in spretj-no in so razpostavljeni na 1 700 m-površine ob Vrbskem jezeru. Gkda-, fec lahko občuduje ladjo Titanik, ki se z drugimi pozibava v pristanišču, newyorški Kip svobode, salzburško stolpnico, Belo hišo,'Eifflov stolp, poševni stolp iz Pise. Jugoslavijo zastopa model cerkve in samostana iz Studenice.
Modele so s prostovoljnim delom naredili učenci tehnične strokovne
šole;, tako delo je zelo zahtevno, en model delajo tudi tri leta. Vsak model dela 'ena skupina, iz leta v leto jih je več.
Najpogostejši obiskovalci so otroci. ki lahko zlezejo v odprtino slavo-
lojze ker
Znameniti Eifflov stolp med zelenjem v „Malem svetu “	,
Deček leze skozi ge, ki je v ranici v Pariz
NOVO Mt:STO:	TODRL
KOLESARJA - Tone Držaj iz Bršli-na se je 16. novembra dopoldne peljal na kolesu po L jubijanskj cesti proti mestu, pri trgovini „Dolenjke”
Ra. je naproti pripeljal avtomobilist legoslav l^tinovič z Broda. Tega je med srečanjem zaneslo, podrl je kolesarja m zapeljal na pločnik. Držaj je bil laže ranjen, gmotno .škodo pa cenijo na 4.000 dinarjev.
UKRADLI DELAVSKI AVTOBUS
Ko je hotel 17. novembra pred 14. uro šofer odpeljati avtobus IMV izpred trgovine v Dragi, kjer navadno stoji, vozila ni bilo nikjer. Tam v bližini pa je stal volkswagen LJ 28-93. Kakor so ugotovili, je bil osebni avto ta dan ukraden v Ljubljani, neznanec se je z njim pripeljal do Drage pri Beli cerkvi, kjer se mu je zahotelo večjega vozila. Vzel je avtobus in se odpeljal do Velike Kladuše na Hrvaškem, kjer so našli avtobus IMV. Kdo ga je odpeljal, za^ enkrat še ni znano.
Buče za poldrugi štefa<
Vinske buče Janeza Klemenčiča neobičajno
NATANČNO UREJENO - PO REPiŠKO
Z visoko dvignjeno glavo je tovariš sekretar Kuripeča ko-rač'1 prek tovarniškega dvorišča proti izhodnim vratom in kar samo od sebe se mu ie smejalo, ko se je spomnil, da je oddal pred dobrimi petimi minutami izpolnjen listek za sedemdnevni oddih. Kljuka izhodnih vrat se še ni dodobra ohladila od sekretarjeve topline, že so po njej segle roke drugih sekretarjev, le-tem je sledila desnica predsednika delavskega sveta v Kuripeču ter vseh predsednikov samoupravnih odborov podjetja, manjkale pa niso tudi roke njih namestnikov.
In vsi so bili sila dobre volje, notranje pomirjeni in pred kolektivom pohvaljeni, kajti uspelo jim je izdelati vse samoupravne akte, ki jih zah-
tevajo ti in oni zakoni tako, da so še poklicni pravniki zaman ure in ure brskali po papirjih v želji odkriti kakšno napako, ki bi dopuščala razmah in delovanje sovražJiih sil ali nazadnjakov, ki že ob napakici škodoželjno pripomne-jo: „Hoteli ste imeti samoupravljanje, zdaj ga pa imejte!"
Tovariš sekretar Kuripeča je ob tolikšnem uspehu celo potihoma razmišljal, da bi zbobnal na kup novinarje, ki bi se lahko razpisali o njihovem primeru zakonske urejenosti samoupravljanja, a ni tega storil iz preprostega razloga, ker se je čutil najbolj zaslužnega, pa bi mu lahko nevoščljivci vrgli v sekretarski obraz, da hvali samega sebe. Zbasal se je torej v lado, po-
ljubil ženko na lice in se odpeljal nekam proti jugu. Enako so storili drugi sekretaiji, predsednik delavskega sveta podjetja ter predsedniki in namestniki samoupravnih odborov. Zadnji so odpotovali s fički ali kvečjemu s stoenka-mi. Za teden dni.
V Kuripeč so se vrnili spočiti in zagorelih obrazov, da so jim bili nekateri bledolič-neži odkrito zavidni. Že drugi dan po povratku je bila seja delavskega sveta Kuripeča z eno samo točko dne\iiega reda: vrednost točke za pretekli mesec. In k besedi se je priglasila neposredna Mara Repiška:
„Mislim, da so plače že tako majhne, da bi morala veljati točka najmanj dvanajst dinarjev.**
Direktor Kuripeča jo je zabil, da bi rada požrla tisto, česar ni ustvarila, in da s takšnimi nepremišljenimi pripombami ruši delovno disciplino ter moralo vseh zaposlenih ter da točka ne sme veljati več kot devet dinarjev.
Vsi drugi so molčali kot ribe v akvariju in ni bilo malo takšnih, ki so Repiško Maro somžno gledali. Zapisnikar pil je zabeležil, da je seja potekala po vseh členih na novo sprejetega poslovnika o delu samoupravnih organov v Kuri-|)eču.
l^-vega v mesecu so dobili ljudje osebne dohodke in točka je bila obračunana na devet dinarjev, kot je predlagal tovariš direktor.
. TONIGAliPERlC
Nekdaj so v vinogradih v času trgatve nosači brent pri zklanici dobivali okrepčilni požirek vina iz posebnega korca, izdelanega iz vinske buče. Danes te buče še vedno uporabljajo za pomivanje sodov in prelivanje mošta. Gotjovo jc to. najizvirnejša posoda, kar jih je najti pri nas, saj jo vsako leto ljudem rodi narava.
Janez Klemenčič, 72-letni kmet iz Ždinje vasi, že dolga leta sadi tudi vinske buče. Seme je dobil od svojega očeta; kje jih je dobil stari Klemenčič, pa nihče več ne ve. Običajno zrastejo vinske buče velike za pol do enega litra. Letos pa je med desetimi vinskimi bučami Janez Klemenčič našel dve, ki .sta v primerjavi z drugimi pravi velikanki, vsaka ima. do tri litre prostornine.
„Veste, je Klemenčič ponosno dejal, ko jc prinesel buče na naše uredništvo, „s temi bučami mora človek pazljivo ravnati. Sadijo se ob svečnici, in ker so zelo občutljive za mraz, jih je treba dostikrat pokrivati, da ne pomrznejo. Tudi gnojiti jih jc treba. Ampak take kot letos mi niso zrasle že 35 let.“
Klemenčič sadi buče tako, da sc lahko plazijo po drevesu ali podtaknjeni veji. Pred leti so se ljudje ustavljali pod njegovo slivo in začu-
deni gledaii v nenavadne P nji. V^inske buče so se na »	^
rasle med slivami. „bllubi^.
„Vse buče sem	radi,
dom. Ljudje jih ^ rablja jo, “ je dejal ob si«
Klemenčič.
Janez Klemenčič z
bučama
Kkima
KAMERA ODKRIVA. Gostilna Kos v Ločni pri Novem očitno zelo dobra. Dobronamerni upajo, da so se zaustavili samo zaradi prigrizka, kozarček ali dva »ve, trpke razsežnosti. (Foto: S.
namreč dali zgodbi nove, trpke