POSLOVNE STRATEGIJE IN IZZIVI SODOBNEGA SVETA
Druga mednarodna poslovna konferenca Celje, 20. 5. 2010
V Celju je na Višji strokovni šoli 20. 5. 2010 potekala Druga mednarodna poslovna konferenca z naslovom Poslovne strategije in izzivi sodobnega sveta, ki sta jo organizirali Poslovno-komercialna šola Celje - Višja strokovna šola in celjska Regionalna gospodarska zbornica. Na konferenci so avtorji, ki živijo in delajo v različnih političnih in gospodarskih okoljih oziroma sistemih, predstavili svoje strokovno in teoretično znanje ter izkušnje. Z izzivi sodobnega sveta se soočajo na različne načine, na konferenci pa so na podlagi novih spoznanj poskušali omogočiti višjo raven razumevanja in odkrivanja priložnosti in morebitnih nevarnosti, s katerimi se soočajo na domačem, evropskem in svetovnem trgu. Na konferenci so se avtorji iz Slovenije in tujine predstavili v štirih sekcijah: Sodobni pristopi k uspešnosti marketinga in komerciale v podjetjih globalnih trgov; Izzivi in nevarnosti finančnega poslovanja in računovodstev sodobnih organizacij; Turizem v perspektivi globalizacije; Intelektualni kapital - priložnost ali nevarnost? Na konferenco so povabili tudi mlade strokovnjake (študente), ki šele vstopajo v poslovni in akademski svet.
Na odprtju konference so udeležence z nagovori pozdravili: dr. Božidar Veljkovic, predsednik Programsko-recenzentskega odbora Druge mednarodne poslovne konference; mag. Bojan Sešel, ravnatelj Višje strokovne šole - Poslovno-komercialne šole Celje; Darko Polak, direktor Regionalne gospodarske zbornice Celje; dr. Žika Stojanovic, direktor Visoke poslovne šole Leskovac; dr. Ognjen Bakic, rektor Univerziteta Eduns; Svetozar Krstic, sekretar Udruženja ugostiteljstva i turizma Privredne komore Beograda; mag. Božidar Jager, predsednik Društva ekonomistov Celje. Sledila so plenarna predavanja dr. Damijana Mumla, Žike Stojanovica, Zorana Kalinica in Jurija Cvikla, ki so predstavili mentorstvo, turizem v času globalizacije, možnosti investiranja v Bosni in Hercegovini ter v Srbiji in osvetlili primere poslovnega povezovanja Slovenije, Hrvaške in Srbije. Na sekciji Turizem v perspektivi globalizacije sem kot prvi predstavil referat o pomenu intelektualnega kapitala in razvoju podeželskega turizma. Predstavil sem primere iz vasi Olimje, zaledja občine Piran in s podeželskih območij v Zasavju. V analitičnem delu sem povzel ključne ugotovitve na podlagi preučitve strateških dokumentov in terenskega dela, nato pa sem predstavil projekt razvoja turizma v Zasavju z naslovom »Vse teče v 3 krasne«. Cilj projekta je postaviti Zasavje na turistični zemljevid Slovenije in za uspešno delovanje v turizmu ustrezno izobraziti in usposobiti lokalno prebivalstvo. Sledil je referat o samozadostnem razvoju turizma, ki je obravnaval zelo aktualno tematiko - vključevanje lokalnih skupnosti v turistični razvoj, saj sta prav podpora političnih in ekonomskih struktur ter lokalnih prebivalcev ter raznolikost turističnih struktur podlaga za razvoj t. i. samozadostnega turizma. Naslednji referent je spregovoril o Celju kot celostnem turističnem proizvodu in potrdil dejstvo, da je prihodnost Slovenije v razvoju regij, butičnem in ustrezno
vodenem nišnem turizmu. Slovenija si namreč ne more niti noče privoščiti masovnega turizma, ki se ga danes otepajo tudi bolj razvite destinacije. Predstavil je turistični simbol mesta Celje, ki ga označujeta kvadrat in simbol Celja. Poleg že obstoječih blagovnih znamk so predstavili primere novih blagovnih znamk (npr. Mesto mladih, Celje Single, Celje plus, itd.). Sledili so referenti iz Srbije, ki so vsak na svoj način osvetlili stanje tamkajšnje turistične ponudbe. Najprej so poudarili problem kategorizacije nastanitvenih kapacitet, kar poteka na podlagi pravilnika iz leta 1994; nujno je, da Srbija po vzoru Avstrije, Italije, Nemčije in Švice dobi nov pravilnik o kategorizaciji, saj se je v 16 letih v turizmu marsikaj spremenilo. Pomemben izziv je v Srbiji tudi revalorizacija kulturnih znamenitosti in prireditev za potrebe turizma, saj je kulturni turizem v državi zelo perspektiven, se pa pri snovanju turističnega razvoja srečujejo s podobnimi problemi kot v Sloveniji. Veliko je izobraževalnih ustanov s področja kulture in ekonomije, medtem ko drastično primanjkuje fakultet za ustrezno usposabljanje kulturnih managerjev, ki bi za potrebe turizma poskrbeli za ustrezno tržno vrednost kulture. Kot pomemben segment turističnega razvoja v Srbiji so omenili ekotu-rizem, za katerega ima Srbija dovolj možnosti, vendar je sedanje stanje daleč od rožnatega, zato bo za razvoj kakovostnega eko-turizma potrebnih še veliko let. Turizem ne sme nikoli nastajati »sam zase«, zato se mora razvijati organizirano in profesionalno, kar velja tudi za Srbijo, kjer se številne turistične aktivnosti »kar zgodijo«, s čimer izgubljajo številne priložnosti za turistični razvoj in promocijo. V Srbiji poleg kulturnega turizma in ekoturiz-ma veliko pričakujejo tudi od razvoja zdraviliškega turizma, ki sedaj še ni med najpomembnejšimi turistični področji. Vsekakor pa je treba turizem v Srbiji ustrezno tržno, organizacijsko in kadrovsko okrepiti.
Na podlagi predstavljenih referatov o Srbiji lahko sklenem, da se srečujejo z zelo podobnimi težavami kot v Sloveniji, kar je zaradi preteklosti povsem razumljivo. Sekcija se je končala z diskusijo o vlogi kakovosti v turizmu, razvoju in organizaciji kulturnega turizma, možnostih skupnega nastopanja na turističnem trgu držav nekdanje Jugoslavije in drugih temah. Konferenca je bila kakovostno pripravljena in izpeljana, na njej je bilo predstavljenih več kot 80 prispevkov. Sekcija Turizem v perspektivi globalizacije je bila zelo obiskana, tako za udeležence iz Slovenije kot iz Srbije pa sem prepričan, da tudi zelo poučna, saj smo lahko primerjali razvoj turizma na območjih nekdanje Jugoslavije. Za vse tiste, ki smo se in se bomo ukvarjali z razvojem turizma, je zelo pomembno, da poznamo primere od drugod, saj le ob primerjavi z drugimi lahko ugtovimo, ali smo na pravi poti ali je bolje, da se odločimo za kaj drugega.
Andrej Šumer, univ. dipl. etnol. in kult. antropol., Regionalni center za razvoj d. o. o. 1410 Zagorje ob Savi, Podvine 36, E-naslov: andrej.sumer@si.cx
o c5
o m Q