l.oricii"
izhaja vsaki turek in subrtu Ako
pado n;i tn dneva pni/nik ;hn
poprej.
(TrtMlmätvo
se naliaja v „Narodni Tiskarin",
ulica Vetiiinni Št. 9, kamor je
naslavljati pisma.
Nefr;inkiraii;i pisiua
se ne sprejernajo, enako se ne
uvažujejo pisrna    brcz   podpisa.
liokopisi
dopisov so ne vračajo.
GORICA
„liorira**
stane na leto 10 K, za pol leta
') K, iA üi'trt leta 2-50.
IJpravništvo
se nahaja v „Narodni Tiskarni",
ulica Vettiirini   St. 9.
L'A  oi;lase.
,»-
se plačuje u<i cveterostopm- peflt
vrste po 14 vin.. za večkratni
natis primeren popust.
I'osameziie številke
stanejo 8 vin. in se prodajajo v
raznih ^oriških trafikah.
Št. 70.
V  Gorici, v torck dne 31. avimsta  1909.
Leto XI,
„Zverine!"
Mircnska slavnusl se je vršila v
nedeljo 22. t. m. povsem dostojno in
mirno, kakor je bilo pričakovati. Navzoč
je bil pri slavnosti sam g. dvorni svet-
nik grof Attcms in mnogo druge odlične
gospode. Slavnost je bila pravi izraz
veselja nad napredkom našega šc ne-
pokvarjenega katoliškega ljudstva, ki
nikdar ne iz/.iva, marveč se vselej do-
stojno in mirno obnaša in razveseljuje.
To je dejstvo, proti kateremu ni
ugovora. A vkljub temu, ali pa bolje
rečeno, ravno zaradi tega zagiiala se je
„Soča" v to slavnost s tako besnostjo,
lažnjivostjo in nesramnostjo, da ji ni
para. Kakor besna razsaja radi te slav-
nosti, imcnuje naše vrle telovadce pijane
in zbesnele „Čuke" tcr jih opisuje kot
pijano druhal, ki se je napojila na stro-
ske „mincev".
Italijan, Nemec. Turek. sploh naj-
večji sovražniki nasi bi kvečeinu mol-
čali o taki slavnosti, ako bi jim bila
sama na sebi nevšeena; le okolu „Soče"
se najdejo besni ljudje, ki so zmožni
na tak podel. nedosegljiv način blatiti
in grditi Slovcnce, ki ne trobijo v nji-
hov rog.
A to ni dovolj! „Slovenski Narod".
ki hoče biti glasilo slovenskih inteligen-
tov. pravi pa o naših vrlih fantih telo-
vadeih, da so se obnašali kakor zve-
rine. —
Č u j, t i p o š t e n o slovensko
ljudstvo! Tvoji največji na-
rodni nasprotniki pišejo dan-
da n es spostl j ivo o te b i in ob ču-
dujejo tvoj velik napredek v
z a d n j i h 5 0 1 e t i h ; a met! t e b o j
se nahajajo moral no propali
sinovi matere Slovenije, ki pri-
me rjajo z zverinami in „Čuki"
tvoje sinove, ki so ostali zve-
sti narodu in Bogu in nočejo
zlesti pod smrdljivo liberalno
s ü k n j o.
Vsak narod ima svoje dobre in
slabe ljudi; a tako sprijenih, kakor se
zbirajo okolu navedenih liberalnih listov,
ne naj deš drugod. In ti hočejo biti tvoji
voditelji, tvoji zastopniki! Pošteno kranj-
sko in štajersko ljudstvo jih je posadilo
tja, katnor spadajo pred vrata; uver-
jeni smo, da bo naše pošteno slovensko
ljudstvo naGoriškem postopalo jednako
ter se studom pahnilo od sebe ljudi.
ki pljuvajo v sklcdo. i/ katere sann jedo
in  hocejo jesti.
(iospodje, ki se ti sedaj dobrikajo
ter se odevajo s kmeeko haljo, te ime-
nujejo nerazsodno klerikalno maso, li-
beralci pitajo tvoje najboljše sinove s
„Čuki" in „zverinami". imenujejo te
pred vsem svetom polčloveke. neumne
otročiče, pravijo, da si zabito in ne-
r.mno, da narod ne sme pricakova'ti re-
šitve od tebe. marveč le od liberalcev.
K ni e č k o ljudstvo. ali b o s š e
d a 1 j e p r c n aša 1 o tako sramote-
n j e ? B o š -1 i mirno g 1 e d a 1 o in
poslušalo, kako te pitajo ljudje.
kiso se obogateli s tvoji mi
ž u 1 j i. z nerazsodno maso ? T e
11 e zgrabi sveta jeza. ko bereš,
da s e z m i r j a j o tvoji sinovi s
-Xuki" in pri me rjajo z „zveri-
nami?"
Otresi se — sedaj je čas —
teh   pijavk.  zabavljačev  inkori-
dobro razločevati rned tvojimi
p ra v i m i. nesebičnimi p r i j a t e 1 j i
in t v o j i ni i s o v r a ž n i k i ! P o s t a v i
p r e d v r a t a 1 j u d i, k i p r a v i j o, da
s i   n e u in n o i n zabito!
Ka] je goriška
„Kmečka slranka"?
Ta stranka je po svoji sestavi. po
vodilnih osebali in po svojetn glasilu
„Kmečki glas" ravno tako liberalna
kakor takozvana narodno-napredna
stranka, samo bolj potuhnjena je in
bolj hinavska. Andrej Gabršček in nje-
gova „Soča" je do neke mere vsaj od-
krilosrčen. On je n. pr. letos v „Soči"
z dne 26. jan. kot predsednik svoje
stranke izjavil: Ali modernizovani li-
beralci ali narodno-napredni možje se
hočcmo boriti za r" i 1 ozo f i čn i ustroj
in o d e r n e g a e n o t n e g a s v e t o v-
n e g a n a z o r a, pripomoči temu do
z ni a g e m e d našim ljudstvo m,
dotlej pa odbijati grde nakane rimskih
hlapcev srednjeveške sladke teme. 0
tem „enotnem svetovnem nazöru" je
pisal Gabršček že leta 1904, da je dog-
nan vsaj toliko. da ne more obsegati
bistvenih klerikalnih naukov in da bo
prost okov šopirnih najemnikov vic.
nebes in pekla.
Tu imamo vsaj jasno izražen na-
men Gabrščekovih modernizovanih li-
beralcev ! Oni hočejo krščansko sve-
tovno naziranje nadomestiti z „enotnim
svetovnim nazorom", ki ne bo obsegal
bistvenih krščanskih naukov! In to
novo vero hočejo širiti med našim kr-
ščanskim ljudstvom!
Gabršček je imenoval v „Soči"
stari testament staro šaro ž i-
dovskih pravljic, pisoč: Taki so
klerikalci vedno in povsod, kajti erna
banda brez vesti, brez časti in poštenja
je bila in ostane podla svojat, katere
se vsi narodi otresejo edino le z lesko-
vim mazilom, in ako to ne bo zadosto-
valo - s polenom. Vse Kristove nauke
so vrgli med staro šaro židovskih
pravljic starega zakona.
Gabršeek je v „Soči" 1. 1906 kar
naravnost priznal, d a je o d 1. 1 8 S 9
dalje v odprtem boju z duhovščino
in da je bil od razkola dalje le redek
oni duhovnik. ki se je upal priti ž njim
v dotiko.
Njegova „Soča" je pisala 1. 1(H>5:
„Klerikalci imajo svoje dogme (verske
resnice) in na teh jahajo. Z dogmami
stojijo in padejo. K a d a r d u h č a s a
p o b i j e n j i h o v e d o g m j, m o r a j o
zapreti svoje botege". To je
menda dovolj jasno povedano!
„Soča" napada duhovnike. skofe
in papeže. ona sinesi verske naprave
in krščanska druStva. Nje lastnik in
glavni urednik (iabršček prodaja in Siri
brezversko „Svobodno misel" in bogo-
tajno Warmundovo broSuro!
Pri vsem tem protiverskem giba-
njii je vsaj to dob'ro, da se sovražnik
ne skriva. „Soča" govori precej jasno!
Le ob volitvah se tudi ona potuhne in
zatrjuje, da so naprednjaki boljši krist-
jani kakor klerikalci, da ona ni proti
veri iid.
Seveda ji tega nihee ne veruje,
ker je pač jasno, da imamo v deželi
protiversko   gibanje,  katero   ravno ona
To gibanje se mora zatreti. če sa^Vjč-j
ohraniti vera naših očetov. V prÄ:VrV(i
imajo duhovniki sveto dolznosK^dpiÄ-
zarjati ljudstvo zunaj cerkve in vVijfeflfcvjj
na nevarnost, ki preti veri od Hw'ar
„Soče" in njenih liberalcev. Naj le^Vfi
čita „Soča" in „Kmečki glas" o „zlir-
rabi cerkve v politične namene". Du-
hovnik bo vendar smel nastopati tudi
v cerkvi proti listom in ljudem. ki
spravljajo vero in cerkev v nevarnost.
ki komaj čakajo. da „pobije duh časa
verske resnice" in se zaprejo cerkve.
ki — skratka - izpodkopujejo temelj
vere in cerkve.
Samo ob sebi se umeje. da taki
ljudje ne smejo priti do vlade v deželi.
Lani je skusal (iabršček. nositelj Iibe-
ralne ideje na (ioriškem, priti v deželni
odbor in s tem do uprave dežele. To
mu je lani preprečila obstrukcija nasih
poslancev. da ne pride letos. zato naj
skrbi naše krščansko ljudstvo.
Oznanjevalec ..modernega enotnega
svetovnega nazora". prodajalec in širi-
telj brezverskih brošur in listov naj
ostane za stantom pri svoji krami in
naj se ne vsiljuje zopet za deželnega
poslanca in odbornika. Tak človek ne
more in sme biti zastopnik našega
vernega krščanskega ljudstva.
(Dalje prihodnjič.)
Opazke k javnemu
shodu „Kmečke"
V
sfranke v Slanjelu.
(Konec.)
Nato se je oglasil k besedi —
piše „Edinost" — deželni poslanec g.
Josip Štrekelj. No. no, učeni g. Jože ne
ve, da ni več dež. poslanec. odkar je
razpuščen dež. zbor. in poslanec — ka-
kor se po Krasu govori — tudi nikdar
več ne bo. Hvali se sicer, da je govoril
jedrnat govor. a koliko jedrnatosti je
bilo v njegovih besedah. kaže dejstvo.
da ne zna niti „Kdinosti" z razumom
čitati. V tej je bilo stališče tržaških Slo-
vencev. oziroma njih zastopnika v drž.
zboru, dr. Rybara nasproti slov. obstruk-
ciji za vsakega političnega otročaja do-
volj pojasnjeno. Ali na? .lože ni raz-
umel „lidinosti". zato ga je moralo ured-
nistvo zavrniti. da ne dr. Rybar. pač pa
Jože ^rekelj je krivo infonniran o dr-
žavnozborski obstrukciji. Kolobocija !
G. Jože pravi dalje. da je naravno.
da se je slov. kmečka stranka v dež.
zboru združila z ital. kmec'ko stranko.
a nenaravno. da so se slovenski kleri-
kalci zvezali z laskimi brezverci. Kolo-
bocija! Najprej bi se moral g. Jože va-
rovati zavijanja resnice, k čemur je
mnogo preneroden. (i. ,Iože govori tu o
neki stranki. katere v resnici ni. I:ai-
duttijeva laska stranka ni „kmečka
stranka", ampak „ljudska stranka". ki
ima prav isti program kakor nasa slov.
„ljudska stranka". Kdor imenuje Fran-
kotovo stranko „kmečko stranko". kakor
se sama nazivlja, mora imenovati — če
ima poštene namene ~ Faiduttijevo
stranko „ital. ljudsko stranko" (in ne:
kmečko). nas'o (iregorčičevo strauko
„slov. ljudsko stranko" (in ne: kleri-
kalno!) in Pajerjevo stranko „ital. libe-
ralno stranko" (in ne : brezversko !). S
tem svojevoljnim pačenjem imen strank
„kmetom" f-aiduttijevo stranko kolikor
rnogoče primilil. Gr-gorčičevo in za-
rad   nje          I^aierjvvo   stranko   kolikor
rnogoce pristudii. kar ni bilo posteno.
(}. Jože je tako pri^ten Slovenec. da
ljubi ital. strank<i in s'jvrazi našu slo-
vensko istega programa! (j. Jože. zakaj
ne poveste Ijudstvu resnice. da ni nasa
stranka niti za pičico bolj klerikalna
nego F:aiduttijeva ? Ali hočete s takim
nepoštenim sredstvom zakrivati narodni
zločin. da stc se zvezali z nasprotniki
nasega naroda. da bi s to nasprotnikovo
pomočjo uničili našo slov. stranko V In
itnate se čelo. imenovati to zvezo na-
ravno! Ah nič ne veste, kako pridno
državna poslanca te laške ljudske stranke
pri ministrih intrigirata znper goriške
Slovence? Ali ne veste. da nas Slovcnce
glasilo te laške Vase zaveznice zmerja
s Huni in barbari in da očita laskim
liberalcem. da so proti Slovencem pre-
več popustljivi ? Skandal! (i. Jože. srani
\'as bodi takih zaveznikov !
(j. Jo?e. ali veste. da ste larbali.
ko ste rekli — in v tem tiči dober kos
hudobije — da se je Frankova stranka
z d r u ž i 1 a s Faiduttijevo in naša z ve-
z a 1 a s Pajerjevo? Res pa je. da se je
Franko-üabrscek Evezal s Faiduttijem
— in to zvezo priznavata „Soča" in
„Glas" — a Gregorčič le pridružil ob-
struciji Parjerjevi. Zakaj prikrivate res-
nico kmetom ? In ali nič ne veste. da
se zli duh. ki se je izmislil v „Soči"
„zvezo Gregorčič-Pajer". boji z imenom
na dan? G. Jože. ni lepo. da vzgojitelj
mladine javno ponavlja  dokazane laži!
In kdo Yam je rekel. da so laški
liberalci brezverci ? Ako bi Yi njih gla-
silo čitali, bi ne našli v njem niti sence
brezverske snovi. kar jo je nagromadila
„Soča" v svojih predalih. Je torej pač
„kmečka" stranka. ki je vzela v svoje
okrilje slovenske brezverce.
Naravnost klasičen je g. Jožeta
argument: „Da slov. krnecka stranka ni
brezverska. je razvidno iz tega. da se
je vezala s katoliskimi poslanci". Ho.
ho! Nadaljujmo v zmislu .ložetove ar-
gumentacije: Da ital. liberalna stranka
ni brezverska. je razvidno iz tega. da
so se nje obstrukciji pridružili slov. ka-
toliski poslanci. — ti. Jože. kako Yam
ugaja ta imenitno zadeta analogija? No.
g. .lože si je res iztekel rekord vseh ko-
lobocii stanjelskega shoda.
Nato se oglasi g. Turk iz Koprive.
Ta somisljenik \'ranov misli ujemu
ravno nasprotno. Kakor smo gori pove-
dali. je g. Yran rekel: „Kmetje hocejo
dohtarja Frankota, pa je konec1'. G. Turk
pa zahteva : „Potrebno je voliti kniete,
in ne dohtarje in ne učitelje". In g. .lože
je obema naravnost nasprotnima si iz-
javama pripisal v ..Hdinosti" v oklepaju:
(Pritrjevanje). —- Krasna kolobocija!
Slednjič pride do besede še gosp.
Zlobec iz Yelikega dola. Ta pa pravi. da
se popolnoma strinja s predgovorniki,
to je, da se pridruzuje g. \'ranu. ki hoce
imeti dohtarje, in da se ravno tako pri-
druzuje g. Turku, ki noce dohtarjev za
poslance. Sklepna kolobocija!
Mi pa rečemo : Gorje nam kmetom
pri takih kolobocijah ! —¦
Dopisi.
Od nekod.  Due  27. t.  in.  nahajal
njič ustavil se za nekoliko trenutkov v
javnem vrtu tik uradnega poslopja. Kar
naenkrat zaslišim od volčanske strani
divje lašk(j vpitje. Kako je to mogoče
v narodno-naprednim Tolminu. sem si
mislil sam pri sebi ? Kaj vidim ? Cela
tolpa laških razgrajačev sedi na vozu
obloženim se senom in prepeva laško
izzivajočo pesem Nella patria del Ros-
setti itd. in voznik teh razgrajačev je
bil. čujte in strmite. Veleslovan. libe-
ralen kandidat Vrtovec. kateri se je,
kakor je bilo brati iz njegovega obraza,
jako srečnega počutil v tej dični družbi.
Kakor sem zvedel pozneje, ložira ta
laška banda pri Vrtovcu in se obnaša
po Tolminu arogantno in izzivajoče.
Veleslovan. napreden Vrtovec je pa tej
lepi družbi vedno dobrodošel kavalir.
Narodno-napredni Tolminci ki toliko
povdarjajo njili narodnost in napred-
nost. pa vse to mirno gledajo in no-
beden nima toliko korajže, da bi na-
pravil temu izzivanju konec. — Najbrž
se boje Vrtovca. ki hoče celi tolminski
okraj komandirati. kot kak turški paša.
Če je temu tako, čestitam liberalnim
Tolmincem na njih „Durchfallskandidatu
Vrtovcu". Živijo narodno-napreden Tol-
min. Eviva šior Vrtovec.
P o p ot n i k.
Kanalsko. Dne 11. t. m. se je v
Bodrežu z vrelo vodo oparil 2\, letni
otrok. ki je v velikih rnukah 24 ur ka-
sneje svojo nedolžno dušo izdahnil. Od
strani c. kr. sodnije oziroma žandame-
rije bilo je očetu otroka zaukazano, pre-
nesti dne 14. t. m. otroka najdalje do
11. ure v mrtvašnicc. Obenem je bilo
po žandarmariji dvakrai naročeno občini.
pripraviti vse potrebno v mrtvašnici za
mrliča in sekcijo istega, ki je bila do-
ločena istega dne ob llV/2 uri pred-
poldne. Ko so prinesli mrliča na poko-
pališče, da ga po izvršenem cerkvenem
opravilu položijo v mrtvašnico, grobo-
kopa ni bilo nikjer. Prinesitelj mriiča
je moral istega varovati na pokopališču,
občinski redar je šel pak šele iskat
ključ mrtvašnice. v koji ni bilo ne za
mrliča, rie za sekcijo ničesar priprav-
ljeno. Menda radi pomanjkanja potrebne
priprave, bila je sekcija šele ob 1 uri
popoldne. Lcp red v občini enega trga,
ki ima stalnega tajnika, obhodnika in
redarja.
Iz Oerkna. (Či talnica-redi-
yiva. Nadal j evan je.) K ustanov-
nemu občnemu zboru ,,Slov. kat. izobr.
4ruŠtva", kateri se je vršil na dan sv.
Jožefa 1. 1907 je prišel tudi predsednik
Čitalnice g. Jurman, kateremu se je do-
kazaio, da se je Čitalnica izneverila
svojemu programu. G. Jurman je slo-
vesno zatrdil, da bode Čitalnica vedno
tudi v naprej delovala po programu:
„Vse za vero< dom, cesarja". Sedaj pa
poglejmo, koliko drži liberalna moška
beseda! Lepaki po Cerknem naznanjajo,
da praznuje Čitalnica 40Ietnico svojega
obstanka. Na vsporedu pa zaman iščeš
sv. maše, s kojo se je dosedaj pričela
še vsaka večja siavnost cerkljanske fy-
talnice. Tudi zaman iščeš kake točke,
ki bi jo Čitalnica zamogla izvršiti iz
svojih moči. Zavrgli so društveno geslb,;
a s tcrn pokopali tudi Čitalnico, ki je
danes brez potnena» kakor je brez po-
mena liberalno „Bralno društvo", "ö'd
kojega ostankoy je le še tabla na Ma-
• kucovi hiši.                             ¦ 'u
Nedelavnost cerkljanskih liberalcev
pa hočejo zakriti tuja društva, ki jim
pridejo v Cerkno delat štafažo 5. sept.
— Brez kake izpremembe pa vrši in
nadaljuje delo po starem našem geslu:
„Vse za vero, dom, cesarja" ,;Slov. kat.
izobraževalno društvo", tako, da se od
stare Čitalnice — preden je prišla libe-
ralcem v roke — razločuje edino le po
naslovu. Prihodnje leto bode naše dru-
štvo tudi že imelo svoj društveni prapor,
ki bo popolnoma enak prejšnemu, le
nekoliko večji. Takrat bode ljudska duša
dobila zadoščenie zato. kerse pod nrei-
seaaj svoDoaomiseine ceiei   laKrai do \
pravi ljudski praznik. dan obnovljenja
naših versko-narodnih načel! (Dalje pri-
hodnjič).
Polifični pregled.
Preganjanje Gehov na Nižjea vstrijskem
Nižeavstrijski deželni šolski svet
je prepovedal zasebno šolo, ki so jo
Čehi ustanovili na Dunaju. češ, da pro-
stori ne odgovarjajo zdravstvenim za-
htevam. Iz istega razloga so tudi v Po-
štorni morali zapreti šolo društva Ko-
rnensky. Torej, če ni drugače mogoče
potegujejo frazo „zdravstveni obziri" iž
svojih predal, samo da pridejo do cilja.
Kaj pa. če bi se tudi iz „zdravstvenih
obzirov" zahtevalo. da sezaprejo neka-
tere vojašnice in trdnjave v južni Dal-
maciji, kjer se nabere po spalnicah več-
kra.t po  več  centimetrov visoka voda?
Gesar na Tirolskem.
Letos slavijo na Tirolskem 100
letnico bojev za osvobodenje Tirolskega
od Francozov. V ta namen so se na-
pravile po celi deželi velikanske slav-
nosti. V Inomostu se je udeležil tudicesar
teh slavnosti ter se je v ta namen po-
dal v soboto tja, kjer ga je ljudsivo z
navdusenjem sprejelo.
Protičttške   demonstracije   na Duoaju
V  nedeljo so priredili Čehi na Du-
na^u protestni shod proti zatvoritvi  če-
ških šol v Poštorni in na Dunaju. Zbo-
rovaicev je  bilo  nad  1000.   Nemci   so
Čehe /lapadU in s kamenjem ometovali,
Prišlo je do hudih spopadov med Čehi
v Nemci.  Ker   ni  policija zamogla na-
praviti   reda, nastopiti  je   moralo  tudi
vojaštvo. Aretiranih je bilo  pet Nemcev
in en Čeh.
Drobne politične vesti.
Grški ministerski predsednik Ralli
je poda! svojo ostavko. Na njegovo me-
sto pride Mihalis. — Zaščitne države
so z zadoščenjem prejele turško noto.
Zdi se. da je s temkrečansko vprašanje
za sedaj vsaj formalno rešeno. — Listi
pcročajo, da hoče AngleŠka predložiti
sklicanje evropske konference, na ka-
teri bi se berolinska pogodba s poseb-
nim ozirom na dardanelsko vprašanje
premotrivala. — Špancem gre v Maroku
bolje. Sedaj so Že obsedli mesto Tasagin.
V  Albaniji
se ystaja vedno bolj širi. Med vstaši in
vojaštvom pride skoro vsaki dan do
krvaviji spopadov. Turska vlada je
pomnožila vojaštvo v Albaniji.
V  Ädaoi
je vojno sodišče zaradi znanega pokolja
obsodüo na smrt 40 Turkov in 4 Ar-
mence.
Ogrski katoliški shod.
V  Segedinu je bil v nedeljo otvorjen
9. ogrski katoliški deželni shod. Slovaki
riiso prišli na ta shod.
Domače in razne uesti.
Kolonskega shoda v Gabrju pri
Šlorencu se je udeležilo v nedeljo do
400 ijudi. Naš poverjenik za Šlorenc,
Čepra.v priprost kolon, je vse potrebne
priprave za shad dobro izvršil. Hvala
¦mul Na shodu sta govorila č. g/ dr.
Pa v 1 i ca, ki je obrazložil program ko-
lonskega društva in naštel poti, ki peljejo
do rešitve kolonskega vprašanja. Državni
poslanec svetnik Fon je govoril o ko-
rakih, ki jih je za rešitev tega vpraša-
nja do sedaj storila visoka vlada. Ko-
loni so z zadovoljstvom vzeli na znanje,
da se vlada za rešitev tega vprašanja
živo zanimlje. Ob gromovitem pritrjeva-
nju je g. poslanec grajal liberalce in
agraree, ki so vrgli glede tega vpraša-
nja puško v koruzo in se izjavili v
„Kmečkem glasu", da hočejo le od strani
gledati, kako bomo mi to vprašanje
reševali. Gospodje se niso hoteli zame-
riti nekaterim osebarn, od katerih pri-
čakujejo   pomoči  pri  volitvah.   Mi  pa
ererno v boj za prayico neoziraie se
amo aeian iron ene,  ie pomagan no- p
čeino ubogemu kolonskemu ljuJstvu.
Rešitev kolonskega vprašanja bi bila za
kolone in za posestnike koristna. Na
tern stališču s to j i vlada in stojimo tudi
mi. Gospodje posestniki naj bodo pre-
pričani, da jim nočemo mi storiti n o-
b e n e najmanjc k r i v i c e. Tu gre
edino-le za pomoč najrevnejšemu sloju
slovenskega naroda. t. j. kolonom.
Pri teh besedah je iz sto in sto
grl zadonelo: Nobene krivice nočemo,
le pomoč !
K besedi se oglasi mladenič Val.
Mišigoj, ki je hotel imeti nekaj po-
jasnil glede briških cest. (i. posl. Fon
je razlozil to vprasanje in dal zagotovilo,
da so v vladnem načrtu za pomoč pri-
morski deželi tudi briske ceste.
Mladenič Viljem Šfiligoj je pri-
poročal edinost in slogo goriških Slo-
vencev v bbju za boljšo bodočnost.
Nato je dr. Pavlica zaključil
zborovanje s pozivom, naj bi vsi v
složnosti in edinosti sodelovali za vreS-
ničenje krasnega krščansko-socialnega
programa, zlasti za ugodno rešitev pe-
rečega vprašanja. Navdušeni živioklici
so sledili tern besedam.
Po shodu se je zbral odbor „Zveze
slovenskih kolonov" v gorenjih prosto-
rih krcmarja g. Val. Kl a v ore in je
g. poslancu Fonu priporočil nekaj po-
sebnih zadev. ki se tičejo kolonskega
razmerja.
Shod ni bil političen, pa se je
kljubu temu pokazalo, da je ogromna
večina briskega ljudstva v taboru S. L S.
Povišanje učiteljskih plač na Go-
riškem je spravilo „kmečke prijatelje"
v zadrego. Ti so začeli sedaj tajiti zah-
teve za povišanje plač na breme kmeta,
češ, oni hočejo le, naj država prevzame
stroške za šolstvo. Kako grdö farbajo s
tem naše ljudstvo, razvidi se iz dejstva,
da zahtevajo od dež. zbora skrajšanje
službene dobe od 40 na 35 let in všte-
tev stanarine v pokojnino. In kdo naj bi
to plačal, država ali dežela ? Pokojnine
učiteljev izplačujejo povsod dežele in
tudi na Goriškem je tako. Da bi vlada
to sprejela na svoja ramena, ni nikdar
nikdo zahteval, ker ve, da se to ne bode
zgodilo. — In kaj pomenita le ti dve
zahtcvi za našega kmeta? Ti pomenita,
da bo moral plačevati v doglednem času
okolu 20% več nego sedaj.
Sicer pa tudi ni res, da zahtevajo
učiteiji in agrarno-jiberalna stranka od
vlade, naj ona sprejme stroške za šol-
stvo. Dejstvo je, katerega nikdo ne more
utajiti, da je Pesek predlagal pri „Je-
lenu" ^ne 7. septembra 190.7, naj bi
vlada sprejela le polovjco tro.škov za
ljudsko žolstvo. To pomeni pa za naše
3 slov. okraje na Goriškem povišanje
doklad na izravne davke za približno
60 %• Tudi nadučitelj Medvešček je pri
znanem zborovanju tako govoril. Potem-
takem so politični sleparji oni, Hi ho-
čejo sedaj zanikati zvišanje učiteljskih
plač na breme kmeta, ter hočejo utajit;
to, kar je jasno, ko. beli dan.
Pebela k^rikalna laž. Pod tem
naslovom se je „Soča" v sobotni štev.
nesramno zagnala v nas zar,adi notice
pod naslovom: „Volilci, odprite oči".,
katero s.m.o priobčili minuli torek in v
kateri srrto povedali, kako so libe-
raler psovali n-aäeg'-a, kmeta
ter mu rekli, da )e neumen
polčlovek, hlod, ki nič ne čuti
in n e v i d i in da je G a b r š č ek
rekel na nekem socialdemokraškem
shodu, da slovenski na rod ni-
ma pričakovati rešitve od
slovenskega kmeta. V sobotni
št. našega lista smo citirali Gabršče-
kove besede še enkrat in tudi pove-
dali, katerega leta' je to bilo. Ker nas
pa „Soča" v sobotni št, ostudno psuje
zaradi tega in pravi, da Gabršček ni
nikdar itnenovanih besed, govoril, smo
danes v stanw še bolje stvar pojas-
niti, da bodo ljudje videli, kdo laže.
Gabršček je tako govoril na social-
demokraškera shodu 1. 1907 v
dvorani   „Trgovskega  doma"
erera   snouu   Sü  ucniuRraij«? prugmsm j
kandidatom za državni zbor nekega
Milosta. Na omenjenem shodu je go-
voril socialni demokrat Ropas, ki je
med drugim tudi smesil one, ki veru-
jejo v Boga. Nastopil pa je kot govor-
nik na istein shodu tudi Gabršček, ki
je rekel, da se strinja z Ropasovimi izva-
janji in je takrat tudi med drugim rekel,
da kmečki stan ne bo rešil sloven-
skega naroda. Seveda, zdaj ko se naši
liberalni agrarci ali agrarni liberalci
štulijo za kmečke prijatelje, je „Soči"
jako neljubo. da predstavljamo te ljudi
našemu kmečkemu ljudstvu v pravi
luči. Leta 1907 pa je bilo drugače; ta-
krat so se liberalci in agrarci obeša-
vali socialnim de.nokratom na suknje,
in prav zato je takrat Gabrščeku tudi
kazalo. da je govoril, kot je govoril.
Tako je in nič drugače!
Eako nizkotno! — „Soča" piše,
da so klerikalci zahtevali od prof. Ber-
buč-a, naj garantira se svojim premože-
njem, da dobe vipavske občine vodo iz
Hublja, katero obljubuje B. pred volit-
vami. Umljivo je, da niso stayili ne kle-
rikalci ne liberalci v Batujah take zah-
teve na poslanca Berbuč-a, ker bi bila
taka zahteva za vsakega razumnega člo-
veka preneumna. Kaj takega mora spo-
ročati listu zahrbtno le kak izmeček li-
beralstva, a sprejeti kaj takega v svoje
predale zamore — le „Soča". Fej!
Vpokojeni učiteU Vrtovec torej
misli res kandidirati, kakor je razvidno
iz sobotne „Soče", na narodno napredni
progratn. Na vse pretege se hvali, ko-
liko dobrega je storil Tolmincem. Ko-
liko dobrega je storil za-se, je pozabil
povedati. Sicer Tolminci vedo jako malo
povedati o Vrtovčevih zaslugah za kmete,
kvečjem to, da je iz učitelja postal
dober posestnik in trgovec, ter vleče
lepo pokojnino, česar mu seveda ne za-
vidamo. Mož je priden in podjeten zase.
Kandidaturo oziroma misel, da bo sedel
v deželnem zboru naj si le izbije iz
glave. Zato bodo uže poskrbeli volilci,
da se mu ne bo treba žrtvovati za kmeta,
kakor se je v Tolminu, kakor se on
hvali. Ako povemo, da je Vrtovec kan-
didat liberalnega učiteljstva, ki nima
drugega pred očmi nego povišanje uči-
teljskih plač, potern bo naše ljudstvo
menda vedelo, kaj mu je storiti z Vr-
toveem. Vrtovcu svetujemo, naj le v
miru živi kot bogat upokojen nadučitelj,
ako si hoče  prihraniti  veliko blamažo.
Strahopotni gospod lažnik, ki trosi
že osem let laž o GregorČič-Pajerjevi
zvezi, se je umaknil na „deželo". V do-
pisu „z dežele" po^reva zopet to laž, a
zopet nima poguma, da bi se pod svojo
trditvijo podpisal, zopet ne imenuje „vi-
soke politične osebe", na katero se je
sklieeval!
Strahopetnemu farbarju smo izbi^i
že dva zoba: prvič njegovo trditev, d^
je „Slovenec" obsodil to zvezo, drugič
trditev, da je naš knezonadškof vrgel
svoj anatema na,njp. Če še ne bo miru,
mu utegnemo dokazati, kako je v raz-
ličnih dobah različno farbal o tej zvezi
in si nasprotoval. Za danes mu povemp
le toliko, da ni dosleden nit\ v farbanju,,
kedaj je bil,a sklenjena ta zveza. Včasih
imenuje 1. 1900, včasih 1. 1901! Je že
tako : kdor večkrat laže, se lahko vjame!
Dvorni svetnik grof Attems se je
mogočnim gospodom okolu „Soče" hudo
zameril. Navedeni list ga je pred časom
na nezaslišan način napadel ter mu kar
naravnost izdal že „laufpass". Tudi v
sobotnem listu z dne 28. avgusta ga ro,-
bato napada, ker se je udeležil kot vo-
ditelj okrajnega giavarstva slavnosti v
Mirnu.
No, ali misli „Soča", dajevoditelj
okrajnega giavarstva samo radi liberal-
cev na svetu, da se sme udeležiti le
naprednih in liberalnih veselic in ple-
sov ?• Ali pa morda jezi g. A. Gabrščeka,
da ni več na glavarstvu tistih posveto-
vanj, kakor povodom zadnjih volitev, ko
se je on tarn pogovarjal cele ure z gospodi,
dočim so   morale stranke na hodniku
ustralioval deželnega in okrajnega gla-
varja in ves svet, toda Bog je že skrbcl
za to, da ne rasejo drevesa do ncbes.
— Vsekako borno pa pazili na to, da
nc bode na c. kr. glavarstvu torišče za
]:aidutti-jevo in Gabrščekovo strankar-
sko politiko.
„Sočina" resnicoljubnost. Ozna-
čeni list je prinesel pred dnevi notico,
v kateri pravi. da je bil imenovan pri
tajništvu v deželni hiši Italjan. To je,
tako piše list, sad Pajer - (iregorčičeve
zveze. Prof. Berbuč pa ne ve nič o tem
imenovanju.
Da je to navadna „Sočina" laŽ in
grdo zavijanje resnice, o tem nismo dvo-
ni.li niti trenotek; a vkljub temu smo
poprašali na merodajnemmestu, kako je
s to zadevo in poizvedeli smo, da je bil
res imenovan v seji, v kateri so biii
navzoči vsi odborniki, kakor Statut zah-
teva, jeden Italijan, a istočasno sta bila
imenovana tudi dva Slovenca. Prvi Ita-
lijan pride k tajništvu, jeden Slovene pri-
de v deželni stavbinski urad in drugi
Slovenec v pisarno. To je resnica. To
pa dobro ve tudi „Sqca", a v svoji sa-
tanski hudobiji zamolči dejstvo, da sta
prišla pri tej priliki v deželno hišo dva
Slovenca poleg jednega Italjana, samo
da zamore udrihati po dr. Gregorčiču in
prof. Berbuč - u, ki sta gospodom pri
„Soči" zelo na potu.
Odlikovanje. — Cesar je podelil
krajskemu deželnemu šolskemunadzor-
niku g. Franu Levcu red železne krone
tretjega razreda, realčnemu profesorju
dr. Jožefu Binderju pa je podelil naslov
šolskega svetnika.
\1 sodne sluzbe. — Svetnik de-
želnega sodišča v Trstu dr. Jakob Or-
banič je imenovan svetnikom višega de-
želnega sodišča v Trstu.
f Prof. dr. Fran Vrbani6. — V pe-
tek je umrl v Zagrebu v 62. letu svoje
stsrosti vseučiliščni profesor dr. Fran
Vrbanič. Pokojnik je bil veliki hrvatski
patrijot, učenjak, politik in parlamenta-
rec. Bil je najgorečnejši zagovornik spra-
ve med Hrvati in Srbi.
Potrjena obsodba na smrt. — 23
letni Anton Nanut iz Štandreža je
bil pred nekaj .idseci obsojen od tu-
kajšnjega porotnega sodišča na smrt,
ker je ubil neko iVlarijo Pavlin, s katero
je imel dve leti ljubavno razmerje in
katera ga je potem zapustila. Proti tej
razsodbi se je uložila pritožba ničnosti.
Kasacijsko sodišče je to obsodbo potr-
dilo, obenem pa v tajni seji sklenjlo
pFiporoČiti Nanuta cesarjevi milosti.
Za vinorejp.e,, — Tvr^ka Majkl &
Kaiser z Dunaja, XX|2 Nordwestbahnhof-
Magazin 7, poprašuje po belem grozdju
za most, fci bi se ji naj pošiljalo v zabo-
jih ali košth po 40 do 50 kvintalov po
dvakrat do trikrat na teden. Pogajati se
je neposredno s tvrdko.
Naznanilo. — Dne 16. septembra
1909 od 8—11. ure dopoldne bo vpiso-
vanje učencev v c. k. pripravljalnico za
gimnazijo in realko (Trg sv. Antona pri
veliki cerkvi št 2., I. nadstr). Pogoja
sta: 1) spričevalo o d.^toro dovršenem
tretjem ali vjšjem raz^du ljudske sole;
2) krstni Jij&t, ki priča,. da učenec nima
manj  \t$\ % pa tudi ne več kot 13 let.
ftezjüsano Je mesto poštnega ek-
spe^||^^ y Rihentyerku. Dotični razpis
Je Qftfcvlfejfi v tržaš^em uradnem listu
v neroš&eji> in itaüjanskem jeziku, če-
prav )$ pi<^tpemu pvnateljstvu dobro
znano, <La v Rthenhefkn *u' ne Nemcev
ne Italijj&njQ,v in da lez| Rihenberk v
čisto sloiY'^sKem ozejnlju. Tako posto-
panje pošfofoega, $$vnatetJsWa je narav-
nost iz%w$io:če w za SJpvence skrajno
žaljivo. žJat^ p^ ftvii o/Jjločno protestu-
jemo proti fofcei^U: postopanju.
Avstrijskll traftkanti bodo obdrže-
vali svoj ßeti sfyo^ koncem bodočega
meseca v öfadet*,,
$q)*&X% s\%m 2& vojaštvo.  —
D° H 9$$iSF*tel% %. X jß čas doposlati
c- fc* VQW$kßJM ^fefteališču v Go?ici
ter vložene vsaj do 9. ure predp. ome-
njenega dneva.
NatančnejŠa pojasnila se dobe pri
zgoraj omen, vojaškem oskrbovališču.
• Otvorltev Triglavskega doma na
Kredarici se bo vršila dne 8. s e p-
tembra. Slovensko planinsko društvo
je staio Triglavsko kočo popolnoma
preuredilo in znatno povečalo in tako
postavilo tik pod vrhom Triglava nad
triglavskim ledenikom ponosen planin-
ski dorn. Nova stavba ima svojo zidano
klet, vodnjak iz betona, Iočeno kuhinjo,
dve obednici, skupno ležišče za gospode,
skupno ležišče za dame ter 9 ločenih
sobic z eno in dvema posteljama. Vsi
prostori so praktično in oKusno pri-
rejeni, in krog rodoljubnih planink in
planincev je oskrbel za spalne sobice
prav lično pohištvo. Triglavski dorn
bode sedaj sploh najmodernejše urejen,
udobno in največje planinsko zavetišče
v naših Alpah. — Pred otvoritvijo bode
ob 11. uri dopoldne v triglavski kape-
lici sv. maša, ki jo bo daroval društveni
odbornik gospod Janko Mlakar. Potem
se bo vršilo blagoslovljene novega doma
in se novi dorn slovesno jzroči pro-
metu. — Vcleležimo se te otvoritve, ki
bo združena tudi s pristno planinsko
veselico, Rar v največjem Številu, da
pokažemo, da vpošteva naš narod ro-
doljubno delo, ki tvarja in brani naj-
lepši naš kras, naš planinski svet.
ölobo zaradi psa. — Jožef Vodo-
pivec iz Dornberga fje bil kaznovan na
20 krön globe, ker je pustil svojega psa
brez nagobčnika in je ta moeno ugriz-
nil nekega Ivana Sfilogoj-a.
Novi goldinarji. — Dasi je bilo
določeno, da se goldinarjev ne bode več
kovalo, je naznanil glavni tajnikavstro-
ogerske banke v generalni seji, da bode
to treba, ker državni zbor ni še rešil
predloge o kovanju novega kronskega
in dvekronskega denarja.
Oproščena morilka. — Včeraj so
ljubljanski porotniki oprostili 451etno
Rezo Kopač rojeno Kavka iz Ihana, ki
je 18. junija t. 1. obleko svojega na pro-
stem spavajočega moža polila s petro-
lejem in jo potem zažgala, kar je pri-
zadelo nesrečnemu možu toliko in tako
močnih opeklin, da je že drugi dan v
strašnih mukah izdahnil svojo dušo.
Pokojni Janez Kopač je bil cerkovnik
pri Sv. Nikolaju na Golopečju. Mož in
žena sta bila vdana žganjepitju in sta
bila drug na drugega ljubosumna. Mož,
bolj opravičeno nego žena, zato pa jio
je večkrat hudo pretepal. Dne 17. junija
jo je zopet hudo naklestil in da se je
maščevala nad tem, storila je to, kar
srno zgoraj povedali. Obtoženka je vse
priznala in vendar je bila pred porotnim
sodiščem v Ljubljani včeraj oproščena,
ker so porotniki dodatno vprašarije, ako
je žena storila zločin v duševni zmede-
nosti, potrdili.
Naša „Družinska Pratlka' s po-
dobo sv. Družine na naslovni strani je
ravnokar izšla za leto 1910 in se že
dobiva skoro po vseh trgovrnah v me-
stih in na deželi. Ker pa se semtertje
še dobe trgovci, ki mesto „Družinske
Pratike" vsiljujejo kupovalcem "razne
druge pratike, ki niti z daleLa ne do-
sezajo naše pratike, opozarjamo naše
bralce, da povsodi odločno zavrnejo
vsako drugo pratiko in zahtevajo le našo
s podobo sv. Družine. Ravnajmo se tudi
v tem oziru strogo po geslu „Svoji k
svojirn 1" Kdor si letos omisli našo
„Druižinsko Pratiko", mu ne bo žal za
borih 24 vin. Somišljeniki, širite jo
povsod!
Nemščiua brez ucltelja ali slovea-
sko-nemška slovnica za samouke. —
Spisal Dr. Leopold Lenard, Cena K 1.20,
s pošmino K 1.30. — To knjigo je ravno-
kar izdala „Katoliska bukvarna. v V^ui-
bljani* in je ž njo zelo ust^gte Ysesm
onirn, Ki se želijo naučiti nemäfcega
jezika.
Protl ftvoboilomlselnlm šolam, —
Grozep iq^  in stok vlada zdaj v svo-
IlllldlC^^IVU       la^OUUUU     JV       IJUllllvv     uu-    i
najski okr. Solski svet zopet zaprl ljud-
ske, sole društva „Freie Schule".
Westna realka v Idriji se s 1.
septembrom t. 1. podržavi. Tako se poro-
ča z Dunaja.
SaJ   vse se smatra za nečastno?
V „Slovencu" čitamo: Neka odvet-
niška zbornica je obsodila odvetnika, ki
je pod tarifom računal svojim strankam,
v disciplinarno kazen, češ, da se je pre-
grešil zoper stanovsko cast. Ali se je
pa že kedaj slišalo, da bi bil obsojen
odvetnik, ki preveč računa? Sicer je
najvišje sodišče na Dunaju to razsodbo
razveljavilo, vendar je značilna za po-
jem časti, ki vlada v gotovih krogih.
Obiskovalcem romarske cerkve v
Logu pri Vipavi se s tem naznanja, da
odpade letos običajni shod na praznik
Marijinega rojstva dne 8 sept. 1909.
Kaj prežene dihurja? — V neki
občini je imel posestnik velik križ z
dihurjem. Nepridiprav je hodil v vas k
njegovim kuram in se ni dal na noben
način pregnati; v past pa tudi ni šel.
Tu nekdo posestnikusvetuje, naj poskusi
z godbo. Poskusil je. Pred vrata hleva
se je postavil posestnik sam s puškov
roki, v hlev pa je postavil — gramo-
fon. Še predno je gramofon svoj komad
dokončal, se je že poKazal dihur pri
vratih, kjer ga je seveda zadela pravična
kazen za njegove zločine. Sedaj so tudi
sosedje poskusili s tem sredstvom in
obneslo se je tako, da so v par dneh
uničili sedem dihurjev.
Nesreča pri vojaških  vajah. Pri
vojaških vajah v bližini Risana v Kri-
vošiji je vsled vročine in napora nad
200 vojakov obnemoglo in so popadali
na tla. Med temi je bilo 10 častnikov.
Večji del ponesrečencev so prepeljali v
bolnice, druge, ki so bili večinoma re-
zervisti, pa so poslali domov. Več vo-
jakov se bori v bolnici s smrtjo. Odde-
lek, pri katerem se jo zgodila nesreča,
je bil nn vežbah od 4. zjutraj pa do 3.
popoldne. Ves ta čas niso vojaki niče-
sar jedli. Sedaj se ,ta vest dementuje.
Pretilna pisma dobiva stražnik
Ivan Ratkovič v Reki, ki je prijel enega
izmed bančnih roparjev. Razen njega
dobiva grozilna pisma policijski nacßl-
nik, ki je izdal tiralnice za razbojnike.
Groze jima, da bosta oba ubita.
2000 letna kultura na ulici —
Tridentski Lahi so zopet imeli priliko
javno pokazati svojo 2000 letno izo-
brazbo. Skozi Trident se. je namreč v
soboto peljal posebni vlak, ki je vozil
tirolske strelce inveterancev Inomost k
slavnosti 100 letnice tirolskih osvobo-
dovalnih bojev ter se tudi poklonit ce-
sarju, Laška. 3000 glav broječa druhal
se je postavila pri kolodvoru terzačela
brizgati in kričati na vse moči, ko je
prišel vlak. Policija je več ljudi areti-
rala med njimi tudi drž. poslancaAvan-
cinija. Tako se obnašajo Lahi v Avstriji
in za plačilo zahtevajo, da se jim usta-
novi vseučiliSče v Trstu.
Drobfinice.
Zeppelin IIL je v nedeljo ob 12. in
pot uri popoldan priplul v Berolin, kjer
ga'je na milijone broječa množica z
glasnim „Hurra!" pozdravila. Zeppelin
se je potem peljal v cesarjevem avto-
mobilufvjcesarjev dvor, kjer je obedo-
val sedeč na desni strani cesarjevL
Zvečer se je odpeljal z vlakom v
Friedrichshafen, od tu pa v Lindau na
Bodenskem jezeru, da bi se s svojirn
zrakoplovom pokazal cesarju Francu Jo-
žefu. Zrakoplov, pod vodstvom nadinže-
nirja Dürr, je pa ob 11. uri 24 min. po
noči odplut \i Berolina. Ko je priplul v
bližlno Wittenberga pa se je tako po-
ško4oval da feodö poprave t^ajale dva
4nL te$ l\ $&. \m\ 4a«e>s pokazati na-
$$mto <8smy< fc Hmf^ felR^u^no, Ua se
to zfio4i-
Strašna eksplozija   — V Budim-
pešti je v petek nastala v neki Čisiil-
jniciT peti^leja st^na  etespVw^a, Jti je
nih je že umrlo. Stanje drugih ranjencev
je še vedno nevarno.
Rumnnski škofje za pravico svo-
jega naroda. Konzistorij aradske
škofije je v svoji seji enoglasno skle-
nil, da "Apponyeve naučne postave ne
bo izpolnjeval in vsakega kateheta. ki
bi krščanski nauk ne poučeval v ru-
munščini, cerkveno kaznoval.
Francozi in Zeppelin. — Vodljivi
francoski zrakoplov „Liberte" se je v
petek prvič vzdignil v zrak. Vožnja se
je popuinoma posrečila in mislijo Fran-
cozi, da so Zeppelina prekosili.
Žabji dež. — V nekem guverne-
mentu v severni Ameriki je divjala ne-
vihta, med katero je padlo na zemljo
med jakim dežjem na tisoče malih žabic,
ki so pokrile ceste in železniški tirtako,
da je bil promet nemogoč.
Velika povodenj je bila v Mehiki
Reka Sv. Katerina je stopila iz struge
ter 15.000 oseb spfävila ob streho. 8U0
je baje potopljenih.
Nemški buržl v Bosni. — Kako
zelo se čutijo Nemci doma v Bosni. do-
kazuje dejstvo. da so nemški burši jeli 9
nastopati v kulerjih po raznih bosanskih
mestih. Neko nedeljo so na primer
hoteli prirediti pravcati bumel v Banja:
luki. Toda slabo so naleteli. Čim so si
pojavili na trgu v svojih šekastih čepi-
cah, so se pojavili srbski in hrvaški
akademiki ter jih naklestili na žive in
mrtve. Brez čepic in vsenemških trakov
so se nato nemški junaki poskrili po
svojih stanovanjih. Hrvaški in srbski
akademiki so jim pismeno sporočili, da
so se pri svojem dejanju ravnali po
nasvetih dunajske „Neue Freie Presse".
v kateri Nemcem priporoča. naj odbi-
jejo vsak slovanski poskus v narodnem
oziru „mit Kraft, Würde und Eigenmü-
tigkeit". Kaj so nemški burši na to spo-
ročilo odgovorili, ni znano. Najbrže si
bodo v bodoče premislili, da bi znova
izzivali bosansko prebivalstvo, čeprav
je Bosna po aneksiji postala pravi el-
dorado za Nemce.
Šala š zlimi posledicami. — V
Kornerwaldavu je splezal neki posest-
nik na hruško, da bi si nabral nekaj
sadja. Njegov prijatelj, ki se je vrnil iz
lova, nameri v šali puško na njega: ali
nesreča je hotela, da se ta sproži in za-
dene onega na hruški tako, da jemrtev
padel na zemljo.
Grozodejstva Eabilov. — Neki
španski begunec je pripovedoval, da se
nahaja na vrhu gore Gurugu v Maroku
300 m gJoboka razpoklina, ki je napol-
njena z mrtvhni trupli Špancev. Kabili
odrežejo kos za kosom posamične ude
ujetim Spancem, dokler v največjih mu-
kah no izdihnejo duše. Potem jihvržejo
v omenjeno razpoklino. Ozračje v on-
dotni bjižini je že vse okuženo od gnji-
jočih mrtvih trupel.
Ženske roparice, — Tovarnar v
Yonkersu v državi New York se jevra-
čal pozno zvečer domov. Ko je izstopil
iz poulične železnice in zavil za voga-
lom proti svojernu domu, se rnujeobe-
sila neka zamorka r,a roko in začela ž
njini pogovor. Ko se je otresel te, gaje
zgrabila druga zamorka od zadaj. Dobil
je močan udarec po glavi in dolgo rano
na ohrazu. Obe napadalki sta ga pobili
na tla in mu odvzeii 40 dolarjev, uro
in verižico.
Družba za iskanje potopljeuih
zakladov. — V Detroit se je osnovala
bogata delniška družba, ki namerava
iskati in dvigati potopljene ladje. Tej
nalogi primerno so opremili parnik
Douglas, s pomočjo katerega namera-
vajo najprej dvigniti parnik Pewabic, ki
se je potopil, otovorjen s 300 tonami
bakra ter precejšnjo množino zlata in
srebra v Huronskem jezeru 1.  1866.
Yolik močan potres v Italiji. —
V pirovinciji Sieni je bil te dni močan
potres, ki ji razrušil v mnogih krajih hiše.
Več oseb je ubitih, veliko ranjenih.
5koda je velika.
Pekionski itro) v iioštnem omota.
ojček iz Budimpešte. na katerem je bil |
zaboležen kakor odpošiljatelj dvorni ju-
velir Baru, a kakor vsebina je bilo na-
značeno srebro v vrednosti 200 K. Kcr
ni sodnik ničesar naročil. je bil silno
i/.nenadjen, ali kor je bila poSiljatov
o/.načena z njegovo adrcso, jo je ven-
dar le vsprejel ter šel v svojo sobo, da
jo odpre. Odstranivši pokrovo zabojčka.
je našel drugi zaprt zabojček. Ko je
hotel ta zabojček odpreli. so je pripetila
süna eksplozija, vsled katereje bil sod-
nik vržen v kot sohe ter je zadobil
hudc opekline na rokali. obrazu in prsih.
Pisalna miza in stol in vse reči. ki so
bile v sobi. so bil.e povsem razbite na
kose. Isto tako je bilo vsled poka v so-
sednib sobah razmetano po tleli vse
pohistvo. Na dotonacijo se je zbralo
pred hiso mnogo ljudi. ki so vdrli v
slanovanje in prožili sodniku prvo po-
nioč. Redarstvo je ugotovilo. da je bil
usddni zabojeek oddan na posto v Bu-
dimpeSti dne 23. t. m. ob 4. uri pop.
Sodnik Alatyassy. ki je bil zasliSan. ni
motjel o stvari ničesar reči. Redarstvo
je o tem obvestilo vojaško oblastnijo.
ki je od svoje   strani zaukazala stro^o
>reiskavo. Dognalo se je. da je bil po-
siljatelj peklenskega stroja honvedski.
stotnik Sebestjan Junga iz Veliko Ka-
niže. Stotnika Jungo so aretirali.
LoteriisKe stevüke.
2S. avgusta.
Trst.......S3    50    12    90    79
_ Slavbena Ivrdka
Zmiirrir 4Slpt-ic
Gorica.
—-   ulica Hatioli, =
se priporoča sl. obeinstvu in drugim
korporaeijam za izdelovanje vsakovrstnih
stavbenih del.
Prevzerna nadzoritvo in izdelovanje
načrtov ter statičnih računov.
Za obila naročila se toplo priporočata
Zilllllaluib & uiupailulb.
Novodošlo blago za
HflSTOPNO SEZONO
se vdobi po zmernih cenah
v  delavniei  irc  trgovini z  cjotovimi
oblekami
krojaski mojster in trgovec
v G o r i c i Träsla ulica štev. 16
(v  lastni  hiši).
Opozarja se gg. odjemalce, da je došla
ravnokar velika mno>.ina raznovrst-
nega blaga kakovosti iz avstrijskih
in   anglezkih  tovaren   najrazliCiiejsih
za vsaki stan.
Alston Kuštrin
frgevec v Gorici
Grs« osks s ücast. 25
priporoča častiti iluhovščini in slav-
nemü obfinstvu v mestu in na deželi
svojo tegevinc jedilnega blaga n. pr.
kivo Santos, Sandorningo, Java, Ccj-
h>r, Portoriko itd. Olje: Lucca, St.
Angelo, Korfü, istrsko in dalmatin-
6ko. Petrolej v raboju. Sladkor razne
vrste. Moko St. 0, 1, 2, 3, 4, 5. Več
vvst liža. MiljsveČP prve in druge
vrste, natnreč ob Vd kila in od enega
funta. Testenine iz tvornice Zntdersi*
A Valenčič. Žveplenke družbe sv.
Citila in Me to da. Moka iz Majdiče-
vega mlina iz Kranja in iz Joch-
mann-oveg a v Ajdovžčini. Vse blago
üojaH!!
hüpujte napodni ^dI-
„Žoiskepa Dams".
Svoji k svcjm!
Podpisani slovenski brivec na
Travniku v Gorici št. 21. se priporoča
sl. slovenskemu občinstvu iz niesta in
z dežele za obilen obisk. Postrežba točna
in stogo snažna. Brije in striže tudi
na mesečno odplačevanje. Na zahtevo
brije in striže na domu. V zalogi inia
razne toiletne potrebžčine po znierni ce-
ni. Prevzema vsa lasnicarska dela ter
kupiije ženske lase po t> K in naprej
kilogram.
Franc Nava*f,
brivec,
na Travniku, št. 21.
Epilepsija.
Kdor trpi na epilepsiji, bolezen sv. Va-
lentina in na drugih sličnih boleznih, ta
naj sc obrne na privilegirano lekarno
S c hwan en-Ap oth e ke, Frankfurt A.
M. Tu dobi tozadevno brošuro brezpiačno.
Maznanilo.
Slav, občinstvu uljudno nazna-
nJHii. da sem prevzel od g. Antonä
Obidiča njegovo   slaroznano
cevljarsko delavnico
v Semeniški ulici št. 2.
Priporočam se slav. obeinstvu
za mtiogobrojna naročila in zagotav-
Ijam tocuo in dobro postrežbo ter
zmerne  cene.
Josip Cernovic.
čevljarski mojster
Gorica, Semeniška ulica št. 2.
Gorica. St^ra  it:|jca tiiš. št. 2
P'O a a
'iroje tudi
•wi.1   U:üe[J-
Si rrj i   ¦.*;
\Z   prvih
tovarn U:i
Oi?jboij^»J
kaKovusti.
Priporoča
^ slav.
( b:'.-?'. U
Letnik
IQffAi
uasc „Družinske pratke'
je ravnokar izsel in se ilohiv;i skorn po vseh
trirüviniih, na debelo pa v Ljubljant: v »Katoliški
Bukvarni«. prodajalni »Katol. Lisk. društvn«, ilaljc
v trgoviiiah Ant. Krisper. Vasu PiHričič in Ivan
Korenčan: v Trstu : proilajalnn, >Kat. tisk društva<.
V  Ce'ju: Z\c/.na tiiiovina.
ricna komrilu 'i! vin.. po pošti H) vin. v*;<5.
Zahtevajti1 jo povsod in nc dajto si vsiljevati
druu-ih  pratik !
opravM ZH prodajalnico ma-
nufakturiiega ali pa spece-
rijskega blaga. — Kje, pove
gospod Te dur Hribar v
Gosposki ulici. ali pa nase
uredništvo.
Pozor kremarji!
K;ular kiipuicto vino .ill riliijo ali ob C;isu/ore-
njii grozdja, si- Vain pripoiuöain. St:innjcm v Po-
rt'cu že miioyo let i;i pn/iiiim j)opolnoma tukajSiu1
ra/nu'ra g-ledc dohrili in manj ilolirih vin in
se zatorcj piiporoü'ain vsem kičmarjciu, naj sc /.a-
nesljivo obračajo nanio pismono ali   nstrneno,   kor
posrcdiijoiu v vsoli  ia/iueiali.
Martin Srtiboiit, trgoveo
Ivan Bednarik
priporo^a svojo
knjigoveznico
v Gorici
ulica della Croce stev. 6.
pozoa;  .
Edini speciiaüsf - optik
Gorica m\   Euvwa  st.  K?,
priporoča svojo liogato z^!;.^" »ptu'iiih
predmetov kakor: raznovrs'iut o č h 1 a
bodisi niklasta "li ztata v vseh st- vikah,
(Bergkrtstal), leče   itd.    .-t   (j   |v- zdr;iv-
niških predpisih.
Vehka izbtr: barometrov, toplomerov,
zdravniskih toplomerov, !<uk;il z.i lov.-e
in hribolazce, vage za vino, žganje in
razne druge tekočine, n:ikroskopov ter
drugih predmetov spadajočih v to Mroko
P o p r a v i 1 a s e i z v r š u j e j o t o č n o
in  p o  zmernih   cenah, —  C e n a
b 1 a g u  k ..") n k u r e n č n a.
Na željo se   nošilja b'ago tudi na dorn.
Za muogobrojna   n a r o č i I a  se toplo
pripnroca
J. Priniožič. optik.
ZaQTGbSka tovarna, tvrdke }{QnriK ^rancka sinov^ v vsakem oziru novodobno urejena,
izdeluje svoje proizvode izkijučno le iz najboljših sirovin.                             *—•
V   VaŠ   prid  bode, bodete li pri nakupovanju dajali prednost temu izvrstnemu proizvodu
pravemu :Franckovem: kavnem pridatku z miinčkom,
iz zagrebške tovarne.
sl. Zriga V. YllfJ-2, 5:9 1. V.
CENJ   DAME IN 60SP0DJE - P07ORI
lmate že šivaini stioj? AKa ga niniate, otnisliie *i tiruiiovejšo marko  „Original-Viktoria"   io   najboijšo^a   izdeiKj-i     Po
dolgolettiih skušnjah  sva   prišla do prepričanja. pa   ostaiie   „Original"  vedno le najboljši.                    ______
Gripflrflictoria stroji deiaju ^ po 10   ]
letru uporabi brezšumno.                                       j
ßri^iid-yictcrifl strol Sü ne^ekosijivi za   |
do!H.ico rabo in obrtne namene.                           "i
OriSinRl-ViCtOria StrOi    so     najPriPravnejši  §
¦i* j men to vezenje (rekamiranje). Tvrdka stav.   •;
n.i r?zpoiago   strankam   učiteljico,   ki   poučuje   i
biezplMČno                                                                        -i
Oriyiiiai-Sictopia stroi so najboijsi \z^   }
v«.fh (iotedaj obstoječih tovaren.                          f\
Z'a vsak stroj   jarnčiva 10  let.     -1
i    '¦!
Nikdu    naj   ne   zamudi   prilikc  |
ügledai üi pred   nakupom   „Original-  |
Vicloria"  siroje.                                     ''v
Ednia zaloga „Original-Victoria*  ij
I    strojev   in    drugih    šivalnih    strojev.  J
'    rivokoles „Puch" orožja, municije   in  4
vseh lovskih priprav pri tvrdki,            ^
Ker^evani & Cuk — Gorica Stolni tro (Piazza Duomo] St. o ^.^El
Izdaiatelj in odgovorni urednik Anton ß a v c a r.
Tiska „rsaroana lisKarna" (oagov. l,. lukbzk.)