jj ŠTEV. 1 LETO VII
prSj IA vf| fl E tD,A jff ^
1	ll	januar
19 7 1
GLASILO TOVARNE SANITETNEGA MATERIALA - DOMŽALE
/>-

Da bi v novem letu dobro
poprijeli
Vse dobro smo si zaželeli ob prehodu ‘leta, da bi se uiresoičide ivise lepe in dobre želje. Tako smo si voščili sodelavci v kolektivu z želijo za osebno in družinsko sirečo, z željami za dobro zdravje in uspeha pri delu. Prav vsi si zagotovo tudi želimo uspešnega poslovanja našega podjetja, teko so nam voščili tudi številni poslovni prijatelji, tako ali podobno smo jim zaželeli itudi mi. Toda želeti si — je premalo. Naše želje, naši načrti bodo zaživeli, kollikor jih bomo pač znali, zmogli im hoteli uresničiti.
Obeta se nam težavno (loto. Z nekaterimi težavami in problemi smo kar stopili v novo leto. Težave so nas spremljale že v preteklem dem — podražitve surovin, nelikvidnost v gospodarstvu, povečanje nekaterih obveznosti — carinske dajatve, večje dajatve oziroma popusti kupcem, občasno zmanjševanje proizvodnje nekaterih izdelkov zaradi manjše prodaje, so bili problemi, ki so nam povzročali nestabilnost našega programa. Nujno je bilo sprejetje rebalansa letnega načrta, s katerim so nastale določene spremembe v delitvi dohodka. Zmanjšala se je naša finančna produktivnost in nadaljna .reproduktivna sposobnost. Stabilizacijski u-krepi — posebno ukrep polaganja obveznega depozita ob uvozu surovin nam je povzročil občutno težavo, ker nam je zajel znaten del obratnih sredstev in povzročil tako pri nas, kakor tudi pri naših kupcih nelikvidnost, ki skrajno otežuje poslovanje.
Ne moremo zanikati, da smo kljub vsem težavam v preteklem letu tudi precej dosegli. Prav je, da ob prvih delovnih dneh novega leta povdarimo tudi naše uspehe, ki smo jih dosegli v preteklem letu.
Naš delovni program je bil izpolnjen na področjih, kjer ni bilo večjih ovir. Nekatere naloge programa so v teku, oziroma v zaključ-ni fazi. Tako s področja modernizacije podjetja, naloge s področja organizacije podjetja, kakor tudi naloga za izboljšavo sistema nagrajevanja. Vemo, da finančni uspehi zaradi že nakazanih težav ne bodo dosegli planirane ravni, vendar pričakujemo ob zak jlučnem računu rezultate, ki jih sodimo priznati za uspeh kolektiva v prizadevanjih za izpolnitev nalog postavljenega letnega načrta pri doslednem reševa-mju problemov in težav, ki so bili v tem prisotni.
In novo leto 1971 —
so osnovne konture novih odnosov, ki jih bo treba v tem letu vzpostaviti. Veliko nalog nas čaka v tem ■latu, veliko naporov in preizkušen)j. Treba bo kar najbolj resno razčistiti s problemi nakopičenih gospodarskih težav, s hipoteko vseh preteklih napalk in nedoslednosti, predvsem pa se bo treba enlkrat za vselej odreči mnogim utvarem. Vemo, da so ulkrepi za stabilizacijo gospodarstva potrebni in da bomo njih breme trenutno občutili. Prav zato pa moramo storiti vse, da vpliv .sta-billizaciijskih Ukrepov ublažimo. Sprejeti bomo marali tudi lastni stabilizacijski 'program. Poiskati
moramo tudi naše možnosti, ki bodo zagotovile raaionalnejšo proizvodnjo, poiskati moramo vse elemente za zvišanje produktivnosti, resno se moramo spoprijeti za znižani je stroškov in uvesti maramo skrajno varčevanje na vseh področjih.
Enotno in celovito rešujemo nastopajoče probleme in z zaupanjem v svoje sposobnosti ter z dobrimi medsebojnimi odnosi pristopimo k nalogam, ki jih bomo sprejeli z našim proizvodnim načrtom in programom za 1971. leto.
J. P
Srečno!
GORENISKIOBČINSKIODBORIZVEZEZDRUIEN) BORCEV S^i&NARODNO OSVOBODILNE VOINEČŠSSS
IZREKAJO
OB25UTNICI OSVOBODITVE
DELAVNEMU KOLEKTIVU TOSAME VIR
PRIZNANJE
SEKRETAR:	PREDSEDNIK:
% 'ih	$<diu
DOMŽALE V LETU 1970
določene
Proizvodnja v mesecu decembru 1970
Oddelek	Eenota mere %
1.	Trakoitikallnica
2.	Tkalkiica šiir. tkainiin
3.	Mjikalnica
4.	Konfelkcija Vložki
5.	Gigaretoi filtri Cigaratini filtiri Skupaii
000 vot 101 000 vot 96 Ikg 87 iND 86 plkt 92 000 kom 117 ND 115 96
Nova Miillerjeva trakotkaflnica je še v poiskusnem obratovanju, vendar je tričetrt meseca bilo v pogonu že kompletno število strojev. Težave so tremutno še zaradi velikega števila obratov, ker preija ni k temu prilagaj ena. Še vedno ne moremo zadostili potrebam komerciale ipo krep ovojih. Večkratno povečanje teh ovojev zahteva nabavo novih valjev — valjčkov, ti pa so vezami na dobavne rolke.
Z Obratom Studa imamo večne težave zaradi pomanjkanja vode v industrijskem kanalu. Vpliv tega obirata na dosedanji plan je sedaj toliko večji, ker imamo od prejšnjih treh tkalnic širokih tkanin, samo še eno v podjetju in to avtomatsko tkalnico. Zato je kilijuib večjemu preseganju plana v avtomatski tkalnici skupen procenlt izpod planirane količine. Tkalnica Studa ni obratovala pobiih 8 dmi.
Več faktorjev je vplivalo, dami-(kalnica ni dosegla predvidene proizvodnje. V balitaici je odpadna voda bila vzrok zašito jev, v mikalnioi pa selitev in montaža milkainikov. Operativni plan je bil v mesecu poročanj a ravno za oddelek boliLmice in miikalnlce postavljen precej visoko in bi ga izpolnili samo brez vsakršnih zastojev. Do tako napetega pilama je prišlo zaradi izvoza vate na Češko.
Polizdelki, ki jih proizvajali o ostali oddelki imajo bistveni vplivna konfekcijo. Zato je razumljivo, da zaradi manjše proizvodnje drugih oddelkov tudi konfekcija ni izpolnila mesečno predvidene proizvodnje. Največji vpliv na konfekcijo ima seveda mikalnica z artikli vato A in B, saj imajo njeni pollizdeillki najvišjo ceno. Pni izdeliku-mavčavi Or voji je konfekcija že v začetku meseca uvedla dodatno izmeno, vendar je zaradi pomanjkanja surovine — mavca morala prenehati s proizvod-mjo. V tem oddelku se nenehno skozi vse leto srečujejo z težavami, ki so v pomanjkanju embalaže, surovine, polizdelka in ne nazadnje tudi z delovno silo. Ta postane problem takrat, ko komerciala preko tržišča seveda, zahteva nujno veliko količino določanega artikla. Domenek med komercialo in proiz-vodnjo-komfekcijo o večjih količinah enega artikla strojno izdelanega (npr. obliži je korak k serijski izdelavi, torej k boljšemu izkoriščanju strojev. Upanje je, da bomo z večjim skladiščnim prostorom postopoma prešli, oziroma razširili tak način konfekcij aniiranij a.
Pri cigaretnih filtrih je bila proizvodnja zadovoljiva, vsaj nekoliko so popravili dosedanji plani, ki so ga v prejšnjih mesecih bolj slalbo izpolnjevali.
Ob zaključku leta 1970 še kratko poročilo o 'letnem doseganju proizvodnje.
Tkalnica Senožeče-naš kooperant ni izdelal takšne količine tkanin, ki naj bi krila izgubljeno blago naših dveh Ukinjenih oddelkov. Torej v širokih tkaninah letni proizvodni plan ni bil dosežen.
Vsi ostali oddelki so kljub težavam, ki so se pojavile med letom in o katerih ste bili sproti seznanjeni, svoj letni proizvodni plan dosegli oziroma presegli.
S. E. — M. D.
ZAHVALA
Ob težki izgubi moje drage, tragično premimile mame — KOKALJ FRANČIŠKE, se vsem iskreno zahvaljujem za izrečeno sožalje in pomoč. Zahvaljujem se tudi vsem, ki iso jo pospremili na njeni zadnji poti.	Kosar Manija
ZAHVALA
Ob smrti našega očeta, FRANCA VEHOVCA, se iskreno zahvaljujemo vsem sodelavkam in sodelavcem iz tkalnice ovojev in avtomatske tkalnice za podarjeno cvetje in izrečeno sožalje.
Družine:
Vehovec, Kolbl in Sajovic
ZAHVALA
Ob smrti mojega očeta JAKOBA MALIJA se iskreno zahvaljujem vsem najožjim sodelavcem in sindikalni podružnici TOSAMA za darovano cvetje, izreke iskrenega sožalja in spremstvo na njegovi zadnji poti.
Marija Šlibar
ZAHVALA
Dragi sodelavci!
Zahvaljujem se za vašo pozornost, kakor tudi za odklonjeni šopek in denar db praznovanju Dneva irepubliilke.
Obenem pa želim cellotnamu kolektivu srečno, zdravo in veselo Novo leto.	Joži Potočnik
metodo planiranja in spremlja-
Uvajamo novo nja stroškov
V	zadnji številki.našega tovanniš-ikega glasila smo nadaljevali s pojasnjevanjem »metode neposrednih stroškov«, ki jo bomo vpeiljaiM v letu 1971. V tej številki smo prikazali! (razdelitev stroškov na neposredne in Staline, razdelitev delovne orgami-zaciije na delovne enote in razdelitev detlovnih enot na istroškovna mesta.
V	tei številki bomo podrobneje opisali posamezne vnste neposrednih im stallniih stroškov.
NEPOSREDNI STROŠKI so taki stroški, kil nastajajo pri proizvajanju. Če ni proizvodnje, tudi teh stroškov ni. Če želimo n. pr. izdelati 10 ton vate, moramo imeti 12,5 tone bombaža s predpostavko, da je izkoristek bombaža 80%:/12,5 ton x 80% = 10 ton/. Cena za 1 tono bombaža znaša 9.000.-dim in bodo tako stroški 12,5 ton bombaža pre-dellamega v 10 ton vate znašali 112.500.-din. V kolikor bi izddlaflii 20 ton vate bi potrebovali še enkrat več bombaža t. j. 25 ton in tudi vrednost bi bila še enkrat večja t. j. 225.000-din. če proizvodnje vate ne bi bilo, tudi teh neposrednih stroškov ne hi bilo, vendar se stalni stroški nensmiUjeno pojavljajo in bremenijo (zmanjšujejo) naš finančni uspeh.
Ne oziraje se na večjo ali manjšo proizvodnjo moramo obračunati in plačati n. pr. obresti od poslovnega sklada, zavarovalne premije, obresti od kreditov, prispevek za koriščenje mestnega zemljišča in druge izdatke, ki jih štejemo za stalne stroške.
Med neposredne stroške bo od
1.	januarja 1971 spadal naslednji reprodukci jski material, storitve in izdelavni osebni dohodki: bombaž, bombažni odpodki, bombažna in druga preja, celulozno in acetatno Vlakno, papir, nabavljeni polproizvodi (obliži, tkanine in dr.), kemikalije, barve, vrečke, emvelope, vrvice, gumbi, si gumice, elastika, na-vijalei, sponke, PVC mape, PVC a-poteke, pUočeVinaste apoteke, sanitetne omarice in torbice, škarje, britvice, selotejp, straminal, rokav-niki, bloki, etikete, kartonska in o-staila embalaža in proizvodne storitve (beljenje, barvanje, tkanje in dr.), ki jih izvršijo drugi ter izde-lavni osebni dohodki, samo tistih delavcev, ki neposredno delajo v proizvodnji (brez osebnih dohodkov režijskih delavcev n. pr. mazača, mojstrov, vodij oddelkov, uprave in 'dr).
MED STALNE STROŠKE bodo v (letu 1971 spadali tisti stroški, ki smo jih že opisali v zadnji števiilkli TOSAME. Menimo, da je večina teh stroškov že po njihovem imenova-
nju jasna, nekatere pa pajasnjuje-mo v tej številki.
UtemizilMje predstavljejo razne kupljene proizvode, ki služijo zana-domasititev posameznih delov stroja alli predmetov kot n. pr. tkalski grebeni, lučaLnice, nitnj vodiki, čolnički, jermena in podobno.
Odpis drobnega inventarja in avtomobilskih gum predstavlja strošek, ki ga imamo s temi predmeti. 50% odpisujemo ko gre predmet v uporabo, 50 % pa takrat ko je popolnoma izrabljen, kar ugotovi posebna komisija.
Amortizacijia predstvalja strošek in pomeni letni o-dpis osnovnih sredstev. Z zveznimi predpisi so določene za posamezne vrste osnovnih sredstev minimalne stopnje n. pr. za tovrne avtomobile 10 %. Delovne organizacije ne smejo uporabljati nižjih stopanj od minimalno določenih, lahko pa uporabljajo višje stopnje, če to njihova lastna cena prenese. Pri nas smo v latu 1970
Definicije
Kar v zadnjiiih časih, v zvezi s pripravami na nov obračun stroškov, o stroških dosti govorimo in pišemo, se mi zdi potrebno v To-sami objaviti še en članek v tej 'zvezi. V njem bi poskuša! zbrati vse pilavne pojme, ki so povezani s stroški in tako vso to široko materijo združiti na kratko na enem mes-tu. S tem bi bilo pomogano vsem tistim, ki so se nekoliko zmedli v dosedamiem pisarjenju, tistim, ki iso dosedanie članke le površno prebrali, pa tudi vsem, ki si morda še niso s stroški in novo metodo povsem na čistem. Članek ima obliko zbirke definicij o stroških, kot najavlja že sam naslov.
Strošek je vrednostno (v obliki cone) izražena poraba (ali obraba) stroiev, materiala, energije, dela in Storitev drncih v proizvodnem procesu. Do stroškov torej pridemo tako. da količinslko izraženo porabo pomnožimo s cenami ali postavka-p-;	dohodkov. Vsi denarni
odlivi, ki niso povezani s proizvod-irvm prečečem lin. pr. pomoči raznim domačim ali znmamiiim orgnmi-zacMaim) niso stroški, pač pa izdatki. Nastalanje stroškov ie torei nujno povezano s proizvodnim procesom
Knjigovodstvo razvršča stroške po obliki nastajanja na naslednje s/kupine:
Rtro*l<t materiala, Stroški storitev, stmJSH amortizaciie, vračunane (vkalkulirane) pogodbene obvez-
uparabljsM povečane stopnje, ki so v povprečju za 300% višje od mini-maimo določenih. V letu 1971 bodo te stopnje verjetno še povečane, o čemer bodo odločaili pristojni samoupravni organi.
V to skupino stroškov bodo spadali tudi vsi osebni dohodki režijskih delavcev in vsa (nadomestila oisebmih dohodkov, ki gredo v breme podjetja (eadomestillo za redni in izredni dopust, bolezni do 30 dni, prekinitev dala in dr.)
Na že objavljane prispevke o uvedbi novega načina spremljanja stroškov po metodi neposrednih ■stroškov do sedaj nismo prejeli še nobene pripombe, kar lahko pomenu, da je zadeva jasna in razumljiva oz. da se s postavljen! mi osnovami Strinjamo.
Prosimo, da vse pismene ali ustmene pripombe dostavljate vodji plansko analitskega sektorja.
Se nadaljuje!
F. R.
o stroških
nosti iz dohodka, vračunane zakonske obveznosti iz dohodka in obračunani osebni dohodki. Vsaka od teh skupin združuje več stroškov — (naštevanju se izognemo, ker so našteti že v članku. Uvajamo novo metodo planiranja in spremljanja stroškov v prejšnji Tosami).
Poleg te delitve, pa je za naše potrebe še posebej zanimiva delitev z vidika obsega proizvodnje. Ta delitev je prikazana na posebnem grafikonu, zato se v nadaljevanju prepustimo 'le opisovanju stroškov po tej delitvi.
1.	Spremenljivi stroški, so taki, ki se s spreminjanjem obsega proizvodni je spreminjajo. So torej odvisni od izkoriščanja zmogljivosti podjetja.
2.	Stalni stroški so taki, ki s spre-minjanjem obsega proizvodnje ostanejo bolLj ali manj v isti višini in torej na njih izkoriščanje zmogljivosti podjetja nima bistvenega vpliva.
V naši bodoči praksi bomo stroške delili na ti dve skupini, pri čemer bomo spremenljivim stroškom rekli neposredni stroški.
Teorija pa razlikuje še nadaljne podvrste, ki sicer povsem natančno opredelijo stroške, po izkušnjah podjetij, ki novo ""<«<+odo že imajo pa taka delitev zadošča.
Vseeno pa se seznanimo z njimi!
STROŠKI Z VIDIKA OBSEGA PROIZVODNJE
ST ROŠKI
NEPOSREDNI
(DIREKTNI)
STROŠKI
NEOMEJENO STALNI [ABSOLUTNO FIKSNI STROŠKI
OMEJENO STALNI 'relativno fiksni) STROŠKI
SORAZMERNI
(PROPORCIONALNI)
STROŠKI
NAZADUJOČI ( DEGRESIVNI) STROŠKI
NAPREDUJOČI
(PROGRESIVNI)
STROŠKI
POSREDNI
(INDIREKTNI)
STROŠKI
STALNI
(FIKSNI)
STROŠKI
SPREMENLJIVI
(VARIABILNI)
STROŠKI
Neposredni stroški so vsi taki stroški, ki se lahko pllainirajo in o-braounajo na izd e,lak z običajnimi morili merjenja. Ti stroški so vedno SORAZMERNI z obsegom proizvodnje. Primer: stroški izdelovalnega mataniaJla in izdalavni osebni dohodki.
Posredni stroški so taki stroški ki nastopajo s poslovanjem podjetja, vendar jih ni mogoče ugotoviti na izdelek z običajnimi preprostimi merili (noirmaitivd materiala in dejavnimi normami). Glede na obseg proizvodnje so bodisi napredujoči ali nazadujoči.
Napredujoči stroški so talki stroški, ki rastejo hitreje kot obseg proilzvoidnije. Primer: če povečamo obseg proizvodnje tako, da uvedemo nadumio ali nočno detlo, se stroški zaradi dodatkov bolj povečajo kot obseg proizvodnje — čeprav je seveda, še vedno dobiček pri delu (bil bi pa še večji, če dodatkov ne bi bilo). Nočno in nadurno dalo je torej napredujoči strošek.
Nazadujoči stroški so taki, ki rastejo počasneje kot raste obseg proizvodnje. V praksi so običajno talki stroški razvoja. Stroški, ki jih v podjetju povzroči oddelek za napredek proizvodnje in razvoj, morajo biti manjši od povečanja dohodka, ki ga oddelek doseže s svojim delom. Takšen učinek je seveda odvisen od dobre organizacije podjetja.
Neomejeno stalni stroški so taki na katere niti v najmanjši meri ne vpliva obseg proizvodnje. Nastanejo že zaradi samega obstaja podjetja. To so: obresti od poslovnega sklada, zavarovalne premije, Članarine, amortizacija.
Omejeno stalni stroški so taki, na katere ne vpliva obseg proizvodnje le do določane maje. Ko je me-
ja prekoračena, sunkovito poraste-jo, vendar pa do naslednje maje nanje Obseg proizvodnje zopet ne vpliva.
Primer: zaradi povečane proizvodnje uvedemo nov stroj, ki povzroči dodatno amortizacijo, razsvet-Ojavo in kurjavo.
Iz samih primerov lahko razberemo, da se omejeno stalni stroški, napredujoči stroški in nazadujoči stroški pojavljajo v praksi le v manjšem obsegu ali da se med seboj poravnajo. Zato lahko pri planiranju in obračunu operiramo le s sorazmernimi (direktnimi — neposrednimi) stroški ter z neomejeno stalnimi ali na kratko stalnimi stroški, kar bo kot smo že omenili, v bodoče tudi naša praksa. Še nekaj pojmov v zvezi s stroški je potrebno razložiti. Prvi je STROŠKOVNO MESTO, ki je tisti kraj v podjetju, kjer nek strošek nastane. Gre torej za prostorsko opredelitev nastanka stroška. Bodoča razdelitev podjetja na stroškovna mesta je prikazana v članku Uvajamo novo metodo planiranja in spremljanja stroškov v prejšnji Tosami.
Stroškovni nosilec, ki pomeni tisti izdelek aM tisto storitev, zaradi katere so na določenem stroškovnem mestu nastali določeni stroški. Primer: cigaretni filtri so stroškovni nosilec za stroške materiala in dala, ki so nastali v oddelku filtrov.
Zadnji pojem pa je
Vodja stroškovnega mesta, ki
je oseba, ki odgovarja za stroške na stroškovnem mestu, ki ga vodi. Stroški se morajo gibati v okviru postavljenih normativov ter pradvi-demih planov. Odstopanja je potrebno skupno raziskati in utemeljiti far poiskati možnosti za njihovo zmanjšanje.
T. L.
Naloge in cilji politike nagrajevanja v letu 1971
Delavski svat je pri potrditvi plana za letošnje leto med drugim potrdili tudi program nagrajevanja. Kar je bil ta program v celoti že v razpravah po posameznih skupinah, oziroma vodjih in predstavnikih družbenih organizacij in kot tak tudi sprejet, se dni e v splošno razpravo.
1.	Po izvršitvi organizacije in sistematizacije delovnih mest se izvede naslednje:
a)	Celotno nagrajevanje se odvija po kompleksni metoda, katera je z zakonom tudi predlagana.
b)	naredi se nova analitična o-cana delovnih mast.
c)	delovna mesta se kategorizirajo v ,svrho napredovanja in lažjega primerjanja med posameznimi delovnimi masti.
d)	izvede se osebna ocena (ocena rezultatov deta) po naj bistvenejših faktorjih, pri tem se upošteva dolgoletna praksa, ki je predvidena tudi s samim zakonom.
2.	Po realizaciji vseh teh nalog se poišče realne, trdne faktorje u-činka in se postavi grupne vezave ali tudi posamezne, v kolikor j e to možno.
Služba za nagrajevanje smatra, da bo na ta program dobila podporo v celoti, ker le tako je mogoče tak način v polni meri realizirati. Domžiile, dne 16. dec. 1970
Služba za nagrajevanje ing. Lovro Mokoral
Mogoče ne vemo
KULMINACIJA — najvišja točka, položaj ali stopnja vrhunec moči, slave, oblasti.
KUMULATIVEN — skupen. KUMULUS — bel kopast oblak, navadno ob lepem vremenu.
KURANTEN — tekoč, idoč (blago — izdelki)
KVORUM — predpisano število članov ali glasov, potrebno za veljavnost česa, n. pr. za sklepčnost seje.
LAKTOMETER — priprava za merjenje kakovosti mleka LAHKE KOVINE — kovine, katerih specifična teža je manjša od 3,8. Sem spadajo aluminij, magnezij, berilij in litij LAPSUS — spodrsljaj, pozaba, pogrešek, pomota
LAPSUS CALAMI (kalami) — pisna pomota
LAPSUS LINGUAE (lingve) — govorna pomota
Naš razgovor
Vsakodnevna pot v službo limiiz sllužbe nas vodli miimo vraitarniice. Mimogrede pozdravimo uiniformira-nega človeka, ki stoji pred njo.
Ker se z njimi večkrat srečavamo, sem se namenil, da malo poklepetam z enim izmed njih. K razgovoru sem povabil tov. ŠTIFTAR-JA FRANCA, ki ni samo vratar; kar mimogrede nam preskrbi tudi kako zanimivo čtivo za dolge zimske večere.
i f vO
Rrecej časa ste že v Tosami vratar, kdlilko časa?
Da, v Tosami sem že od 7. 3. 1962, še malo pa bo 9 lat, vseskozi sem na delovnem mestu vratarja. Ko so me sprejeli, sem bili takoj zadovoljen. Dobil sem tako delovno mesto, ki je odgovarjalo mojemu šibkemu zdravju. V začetku nisem poznal ne tovarne, ne ljudi in tako sam bil včasih kar v dvomih, alli sem dal pravemu ključe ali ne. Moral sem spraševati kako se piše, kje dala itd. Poleg tega pa tudi samih obratov nisem poznali. Zdaj pa take stvari opravim kar mimogrede.
Vaša služba je precej težka že zaradi samega turnusa dala — zjutraj, popoldne — ponoči. Gotovo imate tudi druge probleme ki bi se jih dalo odpraviti.
Ko se je tovarna gradila, pravzaprav se še gradi, moramo biti posebno pozorni do delavcev ki delajo pri gradbenih podjetjih. Poleg tega bo treba bolje organizirati varstvo podjetja. Novi objekti se ne zaprirajo oziroma zaklepajo, ogra-
ja je na več mestih strgana ali pa spiioh podrta. Posebno ob nedeljah Sn praznikih je odgovornst vratarja zaradi tega še večja. Podobno je tudi glede parkirnega prostora in kolesarnice. Ce komu kaj rečeš je takoj ogenj v strehi. Držimo se reda, pa bo vsem dobro. Velikokrat se zgodi, da kdo hoče telefonirati pod »nujno«, izkaže se pa da ni nobena nujna stvar. Tako je tudi s klicauijem ljudi iz obratov, naj bodo ti pozivi res nujni, kajti proizvodnja mora biti nemotena.
Poleg vratarstva ste .tudi poverjenik Mladinske knjige. Kako ste prišli na to misel?
Prej je bila poverjanica za našo tovarno tov. Osoliinova, ta pa je odpovedala. Tako sem se tega posla. Imam tudi veselje do kn jig, kot vratar pa imam idealno mesto kjer lahko pridem v stik s celotnim kolektivom in itako »skrbim« tudi za kulturno življenje naših ljudi. Vsem ki je všeč lepa pisana beseda jo lahko dobi pri meni, ni mu treba hoditi v knjigarne. Sicer pa moram biti pri tem poslu precej previden.
SPOZNALI SMO VAS
Društvo upakojoncev SR Slovenili e — Občinski odbor Domžale — nam je poslal naslednje pismo s prošnjo, naj ga objavimo v našem časopisu.
Društvo upokojencev je priredi-io v letu 1970 redni občni zbor. Zato smo prosili za skromen prispevek vsa večja podjetja, da bi lahko pri-isotne člane na občnem zboru malo počastili.
Vaše podjetje kakor tudi tovarna Količevo sta Imela veliko razumevanje za našo prošnjo. Takoj ste nam nakazali določen znesek, za katerega smo vam vsi upokojena! zelo hvaležni.
Vsa druga podjetja, so prošnje katere smo jim poslali, sprejela odklonilno. Iz ene tovarne so nam odgovorili da za take stvari nimajo predvidenih sredstev. To jim verjamemo, saj tudi v privatnem življenju nimajo nekateri ljudje sočutja za stare ljudi.
Naj se zavedajo, da to kar so oni danes, smo mi že preživeli. Verjetno pa se ne zavedajo, da bodo tudi oni postali stari in onemogli, če doživijo jesen svojega življenja.
Zahvallo smo poslali tudi v naš časopis, kateri izhaja kot priloga v Ljubljanskem dnevniku enkrat mesečno.
No, do sedaj še ni bilo reklamacij niti od strani odjemalcev niti od založbe.
Bliža se Novo leto, kako ga boste preživeli - verjetno boste v službi.
Službo imam 1. januarja zjutraj. Do zdaj sem bil že dvakrat zapored na delovnem mestu prav za Silvestrovo. Tako ne bom deležen svečanega razpoloženja ob prihodu Novega lata. Služba zahteva celega človeka, posebno še ob takih praznikih. Pogledati bo treba po celi tovaimi, šale potem se bom mirnejše vesti malce vsedel v vratarnico.
Sicer sem prepričan, da mi bo prišel delat družbo kakšen zapozneli praznovalec, to pa je že naš star problem, ker smo izven ograje. Bolje bi bilo če bi bili izza ograje, tako pa, posebnoče jev »rožcah« se vsakdo takoj znajde v vratarnici.
Najin razgovor se je iztekal, neprestano nama je zvonil telefon, spet stranke, pa tovornjaki. Res, ohilico della imajo vratarji zilasti dopoldne.
Ob koncu bi rad izrekal kolektivu čestitko za Novo lato. Rekel bm samo: Ne samo tako kot je letošnje lato_, še boljše mora biti le-tol971 — je dejal čisto na koncu tov. štifitar.
MiD
Vodstvu podjetja in celotnemu ddlovnemu kolektivu prav prisrčna zahvala. Obenem želimo zdravo, srečno in delovnih uspehov polno Novo lato 1971.
Odbor društva upokojencev Domžale
Rožič Franc
6 let čuval našo tovarno, podnevi, ponoči, v prostih dneh in praznikih. Bil je skromen in tih, pa vendar vedno nasmejan, čeprav ni bil več tako mlad in zdrav.
Z njegovim delom smo bili zadovoljni in zaupali smo mu. France je bil doma s kmetije. Trdo je delal na hribovskih poljih, dalje preživljal svojo družino.
Med NOV se je pridružil borcem, osvoboditeljem naše domovine!
Po vo jni pa se je zopet vrnil na svoja pdij a.
Dalo na kmetih ga je izčrpalo, vendar imel je trdno voljo in se šele pri 50 lotih starosti zaposlil v tovarni.
Ko je izpolnil zahtevane pogoje, je odšel v zaslužni pokoj, vendar ne bo miroval, njegova roka bo še vedno obdelovala zemljo, za katero se je boril, jo ljubil in spoštoval.
Ko bomo šli mimo vratarnice, bomo pogrešali dobrovoljnega Franca. Velikokrat se ga bomo spominjali.
Žeiliimo mu, da bi v zasluženem pokoju užival še dolgo vrsto let!
Naši upokojenci so praznovali
To priliko bi izrabil tudi zato, da se v imenu vseh upokojencev topilo zahvalim vsem, ki so na katar,i-koli način prispevali za naš praznik, z željo da v porajajočem Novam latu 1971 izborijo delovne zmage v enotni misli za jutrišnji dam in samo,upravmo graditev socialističnega kofaktiiva.
I. K.
Obi&kaL
n a (S je dedek Oflltas
To je Iqpa, humana navada redkih podjetji in med njimi je tudi »Tosama«, da ma koncu lata povabi svoje bivše soddlavoe-upokojaneema družabni večer.
To je dan, ko soljudje, M so velik deli svojega življenja preživeli y rastočem kolektivu, tam ustvar-jalli boljiše delovne pogoje svojim masilediniikom, spat med nami.
26.	decembra smo se pozdravili med seboj in v imenu »Tosams« je tov. Pogačnik Jože, direktor podjetja, krepko stisnil roko vsakemu u-delležcincu ob vstopu v že lepo pripravljeno dvorano. Vrstili so se zastopniki samoupravnih organov tar sindikata. Ta tovariška slovesnost nam je šla do srca. Že samo to ima veliko moralno vrednost, da nismo pozabljeni sedaj, ko so naša delovna mesta zasedli mladi kadri. Torej sprejem je bil enkratno doživetje.
Ko smo bili že vsak na svojem mestu, nam je tov. direktor v krajšem nagovoiru orisal življenje v tovarni in nas obvestil, da bom,o po rekonstrukciji dobili povabila za ogled novih proizvodnih prostorov, da se bomo prepričali, kje in kako delajo naši zanamci. PočastiM pa smo še spomin pokojnega Klopčiča Firainoa (Lisička), ki je pred kratkim umrl, z enominutnim molkom.
Oktet »Tosama« nam je v dobrodošlico lepo zapel nekaj narodnih. Ko sem šal od mize do mize je bila povsod ista tema pogovora. Kako se je začelo podjetje, o pogojih dala takrat, kako smo billi v pos-
ario'h hljižmiim podjetjem, ko smo stiskali pasove, da smo prišli do
ipiiv c rakumstruKOnie. In tedaj se je tudi za člane našega kolektiva odprla svetlejša bodočnost. Delovna sredstva so se obrestovala. Nastala je proizvodnja fiiltrov in talko dalije do danes.
Po dobri pogostitvi in govoru tov. direktorja je stekel med našimi upokojenci prijeten razgovor.
Pripeljal se je z dalljnega severa s sanmi, ki niso bile prazne. Na pjih so bila darila za pridne in mapj pridne otroke. Spremljali so ga jeleni, poslušno so mu vlekli sani in celo stari medved godrnjač je zamenjal topli zimski brlog za živžav otrok. Lisičke, zajčki in kaj vem kakšne živali so še bile z njim. Kdo bi vedel povedati za vse živalce, ki so ga obkrožale?
Vidite to je pravzvprav del pravil jice, ki sem jo v rani mladosti neštetokrat slišal. Vedno se spomnim nanjo, kadar slišim o dedku Mrazu. Njegov prihod in vse ostalo je Je bajka za otroke, toda darila so zanje prijetna resničnost.
Sindikalna podružnica naše tovarne vsako leto organizira obdaritev otrok in tako že naj mlajši m članom našega »kolektiva« izkažemo pozornost. Mladina je poskrbela za primerno dekoracijo dvorane, sindikat za darila, program in delitev daril pa so organizirala dekleta Vzgojiteljske šole iz Ljubljane. Tako ie bila dvorana na Viru 27. 12. 1970 polna otroškega čebljanja in velike otroške oči so zvedavo strmele v slovesnega dedka Mraza. Da bi se ga otroci bali; kje pa! Pogumno so številni prišli na oder in zapeli pesmice dedku, staršem in os-italim otrokom, ki niso bili toliko »korajžni«. Veselilo jih je bilto poslušati.
Reči moram da je bil letošnji dedek Mraz lepa prireditev za otroke in bo verjetno ostal v spominu mladim in starim do prihodnjega leta, 'kajti dedek Mraz je ob slovesu dejal: »Na svidenje drugo leto!«
MiD
NOVA ŽRTEV PLANIN
Leipo vreme v viišmah je izrabilo mnogo iijubital jov gara za onikirat-no doživetje. Prakirasino je billo po-gledatii na skalLne vefliilkaine, ikjjer so se sončna žartka ioamli v milijione mavinižnih kristalov snega tam daleč in visoko.
Med mnogimi planinci pa je skoraj 'normalno, da je kdo nesrečen položili svoje mlado živl jenje na vroča tla štedilnika in tako zadostil praviliom družibe »mačji raj«.
Tiradioija je tradicija. In ta je spravila ob življenje njega, da bi ostala tradicija. Trdo in uporno življenje 'nikakor ni hotdlo dz kože. De-
'
sot zrelih mož, ki dosiledno ovaljatjo (pravilnik ('druge -decemberske sobote) je po velikih naporih in krvavih praskah opravilo svoje poslanstvo. Od tod naprej pa se je akitiivi-ziral naš »Ivačič«, neshjteno sposobni kuhar. Seveda pri vsakih dobrinah mora odvečno maščobo stopiti samo pristni cviček. Dolgo in težko smo čakalli, da je bila miza pollna dobrot, nad vrati pa simbolj žrtve, ker to predvideva pravilnik in ureja prebavo. To leto je bilo še posebej bogato na slovesnosti, Ikajiti sprejeta sta bila v »mačji raj« dva nova člana. Po krstni oaramoniijii
ob navzočnosti premožnih botrov sta povečala spisek Urmuš in Rož-ie in pod svečano obljubo tudipri-Lspevaila žrtev iz žepa vsak svojega botra. Tako je tudi prav, kajiti mi smo dobrodelna družba in tako brez vseh dotacij.
Dragi bralci, prepričan sem, da veste za kaj gre, zaradi obzirnosti na želodčne posledice sem boi j diskreten, tako piše v pravilniku.
I. K.
Mini express intervju
Na poslovilnem večeru sem Janeza AVBELJA zaprosil za kratek razgovor. Odhaja namreč za nekaj mesecev v ZDA kot vaditelj smučanja.
—	Kam odhajaš?
V	ZDA — zvezno državo Michigan.
—	Kaj si s tem obetaš?
Polleg izpopolnitve znanja angleškega jezika tudi napredek vteh-raiilki smučanja in še marsikaj, kar zanima mlade.
—	Kakšen Občutek imaš pred odhodom?
Kot Ničle Armstrong pred odhodom na Luno.
—	Kalkšno bo slovo?
V	krogu svojih sodelavcev.
—	Ali boš kot pilot obiskal pilotsko kabino Boaning 707? Popolnoma zaupam svojim poklicnim kolegom.
—	Kako povezuješ svoje bivanje v ZDA, kot oddih ali kot dalo? Kot delo, ki ga ni moč premer-jati z delom v domovini — za oddih vetij etno ne bo časa.
—	Boš imel težave z jezikom? Tudi posadka Apolia 13 je imela težave.
—- Stiki z domovino?
Iskrom!
—	Živi jensko načelo?
Briti, videti, zmagati.
—	Se bo to obneslo tudi »tam«?
O tem ne razmišljam.
—	Svoje prvo opozorijo ob prihodu v ZDA?
Bodi zvest samemu sebi.
—	Svoje želje ob odhodu?
Da bi mladinska organizacija sode! ovalla pri reševanju problemov, ki jlih spremlja življenje.
—	Kdaj se misliš vrniti?
Ob koncu zimske sezone. Potem pa pričakujem, da bom uspešno opravljal naloge, katere bom dobil v podjetju in družbi.
—	Osebna želja?
Da se ob vrniitvi aktivno vključim v delovno okolje svojih političnih sodelavcev in prijateljev.
—	Želja kolektivu?
Vse, kar pomeni »sreča«.
Janez, mi vsi in tudi jaz želimo tebi — srečno — tam preko velike 'luže.	MiD
Kadrovske vesti
V ČASU OD 12. 1. 1971 DO 11. 2. 1971 PRAZNUJEJO ROJSTNI DAN:
Konfekcija:
16.	1. Breznik Minlka, 28. 1. Cerar Angelca, 4. 2. Gaberšek Minka, 18. 1. Grčar Zvonika, 17. 1. Katmilk Marjeta, 25. 1. Klopčič Ivana, 2. 2. Klopčič Nada, 14. 1. Križnar Peter,
27.	1. Morela Ivanka, 14. 1. Paliska Tončka, 12. 1. Plirc Marinka, 4. 2. Potočnik Joži, 9. 2. Prašnikar Mici, 23. 1. Resnik Nežka, 27. 1. Ručigaj Ana, 17. 1. Strmšek Tončka, 5. 2. Repnik Marta, 6. 2. Podmiltjšak Pe-'Pi in 1. 2. Rahne Marija.
Filtri:
28.	1. Podiboršek Polona, 6. 2. Peterka Tinca, 19. 1. Širec Nežka, 25. 1. Urankar Firanc, 6. 2. Žagar Majda, 10. 2. Kotar Barbara, 9. 2. Okoren Marija.
Tkalnica ovojev:
9. 2. Cerar Francka, 17. 1. Klemenc Tončka, 17. 1. Mihelčič Tončka, 24. 1. Pivk Francka, 29. 1. Poljanšek Jožica, 6. 2. Sever Tilka, 25.
1.	Vrtar Jožica, Glavan Jože, 17. 1. Cerar Ivanka.
Avtomatska tkalnica:
26. 1. Peternel Marjeta.
Pripravi j alnica:
17.	1. Miketič Marija, 26. 1. Oso-lin Marinlka in 25. 1. Vrhovnik Pavla.
Splošno kadrovski sektor:
1. 2. Požek Mirko, 22. 1. Černivec Vida, 13. 1. Planinc Pavia in 28. 1. Jazbec Marija.
Komercialni sektor:
18.	1. Grujič Peter, 16. 1. Prvin-šek Tone, 18. 1. Vodnik Vencelj, 2.
2.	Kerč Franeka, 21. 1. Stare Tine,
3.	2. Jaretina Marija.
Pomožni obrati:
7. 2. Bamot Janez, 15. 1. Kepec Pavle.
Tehnični sektor:
7. 2. Prosenc Marija, 9. 2. Dolenc Viljem.
ČESTITAMO !
Odšli iz podjetja
Rožič Franc — vratar — v pokaj, Rojc Terezija — tkalka — v pokoj, Avbelj Janez — sitrojmi ključavničar — sporazumno
B. V.
Opara« /a, bila iudovto. Vas St & sploh nisem zbudil.
Izid žrebanja
Za nagradno sestavljanko iz 12. številke TOSAMA je prispelo do določenega roka res skromno število rešitev — 13. Pravilno rešenih je bilo samo 7. Zdi se nam, da so večje križanke na pol strani ali načeli istrani vabljivejše. Pni tako številčnem kolektivu kot je naš, pa bi bil odziv lahko večji ter hi s tam dosegli, da bi nagrade povečali in še razširili. Torej, kateri bi lahko reševali, pogum!
Tokrat je bil žreb v konfekciji, kjer sta tov. Mislaj Tončka in Rokavec Vara za prvo oziroma drugo nagrado izžrebali:
—	Ristič Stanko in
—	Pirnat Vinkota
Čestitamo!
Pripomiilnjamo, da se rešitve oddajajo do vsakega 25. v mesecu.
ZAHVALA
Sindikalni podružnici podjetja »TOSAME« se prisrčno zahvaljujem za obisk in darilo, ki sem ga prejela za »Dan republike«, obenem pa želim vsem zaposlenim SREČNO, ZDRAVO IN USPEŠNO NOVO LETO!	Ani Cencelj
IZREKI
Prazna slama je boljša kot marsikateri pogovor.	H. Zbil
Ni bedak kdor naredi napako, bedak je, kdor v njej trmasto vztraja.	H. Zbil
Na svetu ni bilo začetih le malo stvari, če hi gledali le na začetek.
Lessing
Človek se hitro naje dobrega in najboljšega, če le to postane vsakodnevno.	H. Zbil
Ko se ne bomo več toliko zanimali za bližnjega, bo za vse bolje.
H. Zbil
Tudi največji počasne, ki cilja ne izgubi izpred oči, gre hitreje od tistega, ki brez cilja blodi.
Lessing
Preplašen je napol premagan.
Suvorov
Najhujše v življenju so izgubljene priložnosti.	H. Zbil
Če kdo ponovi isto napako, mu ne zameriti, preverja prvo napako.
G. Gligorov
Še sebi nisem zvest, pa naj bom drugim pokoreo?
Branko S ornem
Slovenci imamo zelo razvit smisel za humor: radi se smejemo — drugim.	žarko Petam
Izdaja Tovarna sanitetnega materiala Domžale Urejuje uredniški odbor: Mara Juvan - blagajnik, Danica Merlin, Magda Smole, I-vanka Osolin, Marija Prese-kar - korektor, Slavko Bajec, oec. Franc Cerar, Milan Drčar, Dušan Dougan, Miro Pavlič -fotograf, Franc dipl. ing. Peterlin, Jurij Vulkan in Dušan Bor-štnar - odgovorni urednik. Tiska Papirkonfekcija Krško obrat Valvasorjeva tiskarna Naklada 800 izvodov
NAGRADNA KRIŽANKA
1000 w
AVTOHOBUOV
TOVARNA
V CEUU