Poštnina plačana v gotovini. Posamezna številka 1.25 Din. DELAVSKA POLITIKA izhaja dvakrat tedensko, In sicer vsako sredo in vsako soboto. Uredništvo in uprava: Maribor, Ruška cesta 5, poštni predal 22, telefon 2326. Podružnice: Ljubljana, Delavska zbornica — Celje, Delavska zbornica — Trbovlje, Delavski dom — Jesenice, Delavski dom. — Rokopisi se ne vračajo. Hefranldrana pisma se vobče ne sprejemajo. — Reklamacije se ne frankirajo. Malih oglasov, ki služijo v posredovanje in socialne namene delavstva ter nameščencev, stane vsaka beseda 50 para. — Malih oglasov trgovskega značaja stane beseda Din 1.—. V oglasnem delu stane petitna enostolpna vrsta Din 1.50. — Pri večjem številu objav popust. — Naročnina za Jugoslavijo znaša mesečno Din !0.—, za inozemstvo mesečno Din 15.—. Čekovni račun št. 14.335. Štev. 13 Maribor, sobota, dne 13. februarja 1937 Leto XII Graditi hotemo... Delavsko gibanje je stavba, je organizacija. In naša je, zase jo gradimo, ker jo potrebujemo ii 45 i * ; w • 11 . v svojo obram- bo, predvsem pa za boje, v katerih izboljšujemo svoj socialni položaj. Po svetu so politične, strokovne, kulturne in gospodarske delavske organizacije. Pri nas nimamo političnih organizacij. Imamo pa strokovne, kulturne in nekaj gospodarskih organizacij. Naloge teh organizacij vsaj v glavnem poznajo čitatelji našega lista. Vse imajo direktno ali indirektno nalogo, da dvignejo današnjega delavca in nameščenca kulturno in socialno. To so naše stavbe, naše hiše, kjer iščemo svoje zavetje in kjer črpamo vso duhovno silo, kjer združujemo vso svojo spretnost, ki smo si jo tudi tam pridobili, da z njo/ ustvarjamo za vse ljudi dostojneje, prijetneje, človeku primerno življenje. To je naša stavba in mi vsi smo nje lastniki. Mi sami. Ljudje tudi grade svoje hiše, svoje domove, pravijo. Kaj bi mi rekli o graditelju svoje hiše, ki bi ponoči rušil svoijo hišo, ki mu jo grade zidarji. Kaj bi rekli, če bi ta lastnik hiše sam odnašal, razmetaval in uničeval gradbeni materijal svoje lastne hiše? Uverjeni bi bili mi vsi, kaj ne, da ta človek ni zdrave pameti, da se mu je zbledlo. Tako bi bil tudi vsak delavec, ki bi ravnal enako s svojo stavbo organizacijo. Kdor torej skuša rušiti našo stavbo, našo organizacijo, naj se imenuje kakorkoli, je tudi zbledel, ker ruši svojo stavbo. Rušijo nam jih dovolj že ■ ... »■- nasprotniki ali pa bedaki. Tak delavec bi utegnil biti le ali zloben kupljenec, ali pa duševno bolan človek, ki ne ruši le svoijo, ampak svojo hišo in našo. S tem primerom hočemo samo pojasniti, kako silno važno je, da vsi solidno gradimo in vsi čuvamo svoje organizacije, ker so naše, ker so naš dom, ki mora biti zgrajen po načrtu trdno, enotno, snažno, da uspešno vrši svojo nalogo v delavskem gibanju. Ta edini primer pove pravzaprav že dovolj. Če poudarimo obenem še, da so prve vrline našega doma, naše stavbe, sloga in solidarnost v njih, sodružna iskrenost vseh z vsemi in lojalnost v dejanjih in načelih, smo povedali pravzaprav vse. Vse te vrline si moramo pridobiti in če jih nismo prinesli že s seboj v organizacijo, nam jih mora nuditi ta s svojim kulturnim delom, ki je danes med delavstvom prav lako silno pomanjkljivo kakor splošno. Kdor vstopi v naše organizacije, se mora zavedati tega, da prevzema s tem veliko dolžnost, da čuva vrline naše stavbe, zakaj ni dovolj, da vstopimo v organizacijo, sicer pa ostanemo stari »pur-garji« in »špisarji«, ki z malenkostnimi ali osebnimi prepiri rušimo svoj dom. Preroditi se moramo, postati Moramo sodrugi, kakor navadno Pravimo, z dušo in telesom. To je e^ka dolžnost ali važna. Težka, toda nujna, ker šele ta zavest spaja organizirane delavce in nameščence v Prijateljsko družbo z neokrnljivo medsebojno zvestobo in vdanostjo do oganizacije in med seboj. Preroditev mora biti idejna, psihološka ter se uveljavljati v najpopolnejši meri tudi V Pr&j '^nem vsakdanjem življenju. Scdružne in prijateljske so le besede, ki imajo edino ta namen, da s to pobudo dajo čimveč moralnega oslonca našim organizacijam. Vpra- Rudarji boste imeli zadnjo besedo! Volitve zaupnikov v II. skupino ru darske zadruge preložene na dne 14. marca t. I. Za dne 14. febr. t. 1. že uradno razpisane volitve zaupnikov v II. skupino rudarske zadruge so bile v torek, dne 9. t. m. nenadoma preložene. Uradni odlok sicer ne navaja razloga zakaj? Vendar izjave krščanskih socija-listov v Zagorju in podžupana občine Zagorje, ki je ugleden ipredstavnik JRZ., češ, da volitev dne 14. febr. t. 1. ne bo, i— r-i— •- •• '•-•ui spričuje, kje moramo iskati vzrok za to preložitev. RftlfV '»O’’ > !»>•■"'> rt~ v Mi k temu nimamo kaj dodati. Rudarji bodo dne 28. iebr, in dne 14. marca kljub vsemu volili rdeče. Par ugotovitev Trditev »Slovenca«, da bi se morale vršiti volitve vil. rudarsko skupino že pred enim letom, je neresna. Mandat zaupnikov bo potekel šele te dni. Volitve pa so se že desetletja vršile vedno v mesecu februarju. Letos bo torej prvič, da se bodo izvedle v marcu in potem', ko je triletna funkcijska doba zaupnikov že potekla. Res pa je, da bi se že davno morale izvesti volitve v bratovske Velik rudarski shod v Trbovljah za volitve rudarskih zaupnikov se je vršil v četrtek, dne 11. t. m. Shodu je predsedoval s. Pliberšek. O po- skladnice, pa se niso* Zakaj se niso, bo mogoče vedel povedati »Slovenec«. Nazadnje bodo tudi tega zavlačevanja krivi socialisti? Želimo povdariti eno: ustanova zaupnikov II. skupine rudarske zadruge je samoupravna ustanova in prav tako tudi institucija bratovskih skladnic. Skrajni čas je že, da preneha »Slovenec« z deklamiranjem o samoupravi in avtonomiji (o čemer pa zadnje čase ne čujemo ničesar več) in skrbi, da bo načelo samouprave res uveljavljeno. menu in nalogah zaupnikov in njihovi funkciji v boju za gospodarsko demokracijo pa je poročal s. Eržen iz Maribora. Rudarji in tudi navzoče rudarske žene so živahno pritrjevali izvajanjem predsednika s. Pliberška in Eržena, ki je zaključil svoj govor z besedami: »Nasprotnik je bitko odpovedal in se umaknil, porazu pa ne bo ušel!« Pollsko socialistično gibanje v razmahu Socialistična stranka gre s kmeti po vzgledu severnih držav Prve dni februarja meseca se je vršil v Radomu kongres poljske socialistične stranke. V prvih povojnih letih je stranka aktivno sodelovala v vladi, toda 1926 je bil uveden vojaški režim, socialistična stranka pa potisnjena v opozicijo, kar ji je omogočilo mnogo večjo aktivnost. S strankoi aktivno sodeluje tudi vodstvo delavskih strokovnih organizacij, ki so v zadnjih letih podvojile svoje članstvo. Pomemben je tisk poljske socialistične stranke, V glavnem mestu Varšavi izdaja stranka tri dnevnike in en tednik. Ima pa še več drugih listov. S svojim vplivom pridobiva stranka izredne simpatije tudi meščanskih demokratičnih strank, zlasti pa velike kmetiške zveze, katere sedanji voditelj Rataj je poslal kongreisu pismen pozdrav. Ta pozdrav ali spomenica manifestira ponovno sodelovanje med socialistično stranko in kmetiško zvezo ter ugotavlja skupne interese politične in tudi gospodarske. Poljska socialistična stranka ne mara ljudske fronte po francoskem zgledu, pač pa bo nje prva naloga, da v zvezi z demokratičnimi gibanji, zlasti kmeti zopet izvojuje demokracijo. Hrvaško vprašanje Politični zakoni Minister in predsednik poslanskega kluba JRZ Dragiša Cvetkovič je govoril v Nišu o hrvaškem vprašanju. Obljubil je, da bodo v kratkem uveljavljeni novi politični zakoni, tako tudi nov volilni red poslancev v narodno skupščino, kakor tudi o zborovalnili pravicah in tisku. Ti zakoni bodo baje predloženi narodni skupščini že po odobritvi proračuna. O vladi je rekel, da je proti krutemu centralizmu ter za rešitev hrvaškega vprašanja. Ministrova izjava bi pomenila, da je Stojadinovi-čeva vlada za široko samoupravo, Po izjavah ministra sodeč, se hrvaško vprašanje še ne nahaja pred neposredno rešitvijo. Pogajanja za nemške kolonije? Izolacija Francije. Nemški poslanik Ribentropp je dobil navodila za pogajanja z Anglijo glede kolonij, ki jih je imela Nemčija prej. Anglija in Francija bi govorili o tem, če Nemčija pristane na vpostavitev svobodnega prometa blaga in kapitala. Hitler pa bi predvsem rad dosegjel kolonizacijo v vzhodni Evropi. Sedaj je Eden na dopustu in obstoja nevarnost, da v Londonu sklenejo nekaj drugega, kakor sta se dogovorila Eden in Blum. Francoska javnost se zaradi tega vznemiria. Rumunija nima pakta z Rusijo Izjava zunanjega ministra Rumunski zunanji minister Anto-nescu je izjavil, da Rumunjska nima pakta z Rusijo o medsebojni pomoči in se ne namerava pogajati o takem paktu. Španski klerikalec Gil Robles je razpustil svojo stranko, ker se strinja z nameni nacistov. Svoj oklic je objavil v portugalskih listih, kjer sedaj biva in deluje za naciste. Stirideseturnik za skoro 5 milijonov delavcev v Franciji Po statistiki francoskega ministrstva dela je uveljavljen štirideset-urnik v Franciji že za več kakor štiri milijone delavcev. Večina jih dela po šest dni na teden in po šest in dve tretjini ure na dan; ostali, glavno rudarji, delajo po pet dni v tednu in po osem ur na dan. šajmo se samo, ali delamo povsod v tem duhu ali ne in nedvomno pridemo do1 logičnega zaključka, da ne, in da le sloga .v delavskem gibanju nudi gibanju prepotrebno moralno silo. In šele, kdor spozna to logiko, krene na pravo pot, kar je najsvetejša dolžnost nas vseh. Kdaj bo prepovedano nočno delo v pekarnah tudi v Dravski banovini? Uredbo o prepovedi nočnega dela v pekarnah je izdalo ministrstvo za socijalno politiko in narodno zdravstvo v sporazumu z ministrstvom, za trgovino in industrijo. Uredba je bila podpisana že 27. maja 1936 pod St. št. 41.603 in objavljena v »Službenih novinah« z dne 27. junija 1936 ter bi morala najpozneje po 3 mesecih stopiti v veljavo. Za Dravsko banovino pa ta uredba še ne velja, ker še ni bila objavljena v »Službenem listu«, zato tudi ne uživajo pekovski pomočniki v Dravski banovini te zaščite in se v pekarnah še nadalje po noči zaposluje pekovsko delavstva. Gospod ban je obljubil, da bo ta uredba objavljena v kratkem tudi za Dravsko banovino, t lok- .«»H 1 •" !«• 1 7^<- d/ *P • ,v •- - • ' - ... ajhu Ponovno naprošamo g. bana, da naši prošnji ugodi in čim preje uredbo uveljavi. Zveza živilskih delavcev Jugoslavije. Ob proslavi stoletnice Puškinove smrti so Rusi odkrili spomenik velikemu pesniku na mestu, kjer se je vršil dvoboj med njim in častnikom Dantesom, ki je povzročil Puškinovo smrt. Spomenik je postavljen v pred- mestju Leningrada in ima obliko obeliska. Visok je devet metrov in stoji na granitnem podstavku. Italijanski zunanji minister grof Ciano obišče Ankaro (Turčijo). Obenem se ustavi tudi v Beogradu. Krvavi boji v Španiji - * r *>*r» /1 I-*l I ') l/olrčna Umik do Almerije Vladine čete so se v popolnem redu umaknile iz Malage do Aime-rije in odpeljale s seboj tudi ves vojni materijal, kjer so zavzele pozicije v dolini reke Almerije. Pred Madridom napadajo nacisti v južnem odseku, vendar doslej brez vidnih uspehov. Poročila nacistov so gostobesedna. Njihov namen je, izrabiti vtis, ki ga je napravil padec Malage na javnost in ustvarjati paniko. Strašne vesti »Slovenec« je do četrtka v imenu rdečega režima poklal v Malagi 12 tisoč nedolžnih ljudi. Ker pa je bilo to očividno premalo, je v teku četrtka poklal še nadaljnjih 1000, tako ] da znaša tisoč. število njegovih žrtev 13 Strokovna internacijonata za Šoaniio Mjednarodna zbirka za Španijo, ki jo je organizirala strokovna internacionala v Parizu je dosegla svoto 8.7 milijonov francoskih frankov. S tem denarjem, je bilo nakupljenih mnogo živil, zdravil, obleke itd. Dne 16. januarja je zapustila Pariz karavana 22 polno naloženih tovornih avtomobilov pod vodstvom centralnega tajnika Mednarodne strokovne zveze W. Shevenelsa. 17 tovornih avtomobilov je bilo kupljenih in naloženih na račun mednarodnega so- lidarnostnega fonda, pet pa jih je poslala francoska strokovna zveza. — Skupno je prepeljala ta karavana v Španijo 50 ton različnih živil, mesnih, ribjih in zelenjadnih konzerv, kave, čokolade za otroke in tobaka za republikansko vojsko. S kolono je vozil poseben bencinski tank. Karavana je krenila najprvo v Valencijo, od tod v Madrid k mednarodni brigadi. Ko je iztovorila vse, kar je pripeljala je tovorne avtomobile pustila na razpolago španski vladi. Pregled svetovnih dogodkov od 21. do 26. januarja 1937 21, januarja: Sovjetska Rusija (ne-vmešavanje): V svojem, dne 18. januarja odposlanem odgovoru na predlog Anglije z dne 10. januarja o vprašanju dobrovoljcev, ugotavlja USSR, da uporniki niso pristali na kontrolo. Zato ponavlja USSR, kar je že enkrat predlagala, da naj se izvede nadzorstvo s pomočjo brodovja vseh v londonskem odboru zastopanih držav. V ostalem opozarja Moskva na nevarnost enostranskega postopanja v vprašanju prostovoljcev. 22. januarja: Japonska: Japonski parlament je razpuščen, kar se splošno smatra kot zmago vojaške ka-marile. — Sovjetska Rusija: Začetek procesa proti Radeku in tovarišem. 24. januarja: Francija (skupna varnost, razorožitev): Francoski ministrski predsednik Leon Blum je imel v Lyonu zelo pomemben govor o zunanji politiki, v katerem je po-vdaril tale načela: Francija je proti metodi bilateralnih (dvostranskih) pogodb, ampak zahteva skupno rešitev evropskih problemov. Pri obravnavanju vprašanja gospodarskega sodelovanja je treba vpoštevati problem oboroževanja. Blum se je ponovno izrekel za razorožitev. — Japonska: General Ugaki je bil pa odstopu vlade in razpustu parlamenta poverjen, da sestavi novo vlado. — Bolgarija-Jugoslavija (skupna varnost): Podpis pogodbe o trajnem miru in večnem prijateljstvu med Bolgarijo in Jugoslavijo. 25. januarja: Nemčija (nevmeša-vanje): V svojem odgovoru na angleško noto radi prostovoljcev, izjavlja Nemčija, da je pripravljena takoj podvzeti vse potrebne mere. Razen tega tudi še dostavlja, da bi se moralo ne samo zajeziti dotok prostovoljcev, ampak tudi vse tujce, ki se udeležujejo bojev, vključno politič- Papimiiarli stavkalo ie osem tednov Podjetje bi rado na vsak način zlomilo stavko. Vevški papirničarji, 600 po številu, stavkajo že osem tednov, da preprečijo nakano pojdetja, ki hoče znižati mezde. Kako neopravičena je ta zahteva podjetja, je razvidno iz tega, da je v zadnjih letih izvedlo racionalizacijo in z istim, če ne z zmanjšanim številom delavstva ogromno dvignilo produkcijo. Kljub dviganju produkcije, pa je gospodom »zaslužka« še vednoi premalo, ampak hočejo doseči še več profita. V času, ko podjetje zahteva 10 odstotno znižanje plač pa čujemo, da naraščajo cene papirju, da so se dvignile kar za 5 do 15 odst. in gospodinje vedo povedati tudi, da se draže vse življenjske potrebščine. S kakšno pravico si upajo gospodje zahtevati, da naj delavstvo gara bolj kot poprej, namesto izboljšanja mezd, pa da si naj nategne hlačni jermen prav do zadnje luknje. Delavstvo v Sloveniji ve, da stav- ka v Vevčah ni samo lokalnega značaja, zato se tudi povsod odziva z zbirkami za stavkujoče, da jih podpre v boju, v katerem vztraja delavstvo sredi zime že celih osem tednov1. Osem tednov biti brez zaslužka, lačen in slabo oblečen, v nezakurjeni sobi, v krogu družine, ki poleig hranitelja prenaša vse gorje in pomanjkanje, je junaštvo, ki ga zmore le človek, globoko prepričan, da se bori za pravico. Čujejo se glasovi: oblast naj poseže vmes in naj napravi konec, prisili naj delodajalce k popuščanju! Ti klici ostajajo brez odmeva. Saj ni zakona, ki bi dal oblasti takšno moč. In tudi, če bi ga imeli, dokler delavstvo nima političnega vpliva v državi, kdo ve, kako bi se tak zakon izvajal. Take stavke dajejo delavstvu misliti in ga vedno znova uče, da so kapitalisti iz kruha že davno napravili politiko in da s politiko branijo svoj profit. ne agitatorje in propagandiste, iz Španije odstraniti ter tako vzpostaviti stanje, ki je vladalo v avgustu 1936. »Nemška vlada je mnenja, da je skrajni čas, da se vse udeležene sile z vso resnostjo zavzamejo za to, da preprečijo vsako možnost vmešavanja v Španiji.« — Italija: (nevme-šavanje): Italija je tako kot Nemčija pripravljena, da istočasno z drugimi ustavi dotok prostovoljcev v Španijo. Obenem je proti podelitvi državljanstva v Španiji se nahajajočim prostovoljcem. V ostalem pa njen odgovor naliči odgovoru kot ga je dala Nemčija. Ali sl Ze poravnal naročnino? Ako Se ne, stori takoj svojo dolinostl Kako izgleda v Italiji ? Zastoj v gospodarstvu Za časa abesinske vojne je vladala pravcata konjunktura v oboroževalni industriji in v industriji hranil. Že proti koncu lanskega leta se je pojavil zastoj. Vlada je razpisala prisilno posojilo na zemljiško in hišno posest. Na delovnem trgu ni opažati nikakšnega izboljšanja, delavske kolone, ki gredo v Afriko sestavljajo samo iz telesno posebno sposobnih delavcev, ki jih pa uvrščajo v fašistično milico. Za inozemske delavce ni dela in zaslužka, z izjemo specialistov. Pač pa so inozemci lahko: trgovci, zastopniki inozemskih tvrdk, poročevalci tujih listov (ki so vladi všeč) in seveda industrijci, ako prinesejo dovolj kapitala s seboj. d&tna Ut ptd sveiu Naš minister železnic v Pragi. Beograjski in zagrebški listi poročajo, da se je odpeljal minister železnic d. Mehmed Spaho, z generalnim ravnateljem državnih železnic, inž. Na-umovičem v Prago in ga v odsotnosti namešča drugi minister. V Pragi so ministra dr. Spaha sprejeli z izredno pozornostjo in je priredil češkoslovaški minister železnic, sodrug Be-chyne ministru dr. Spahu na čast slavnostni obed v hotelu »Alcron«, katerega se je udeležil tudi jugoslovanski poslanik v Pragi, dr. Protič z legacijskim, svetnikom Božičem, zunanji minister dr. Krofta in vodilni uradniki ministrstva železnic in zunanjih zadev. Zadržanega ministra gostitelja s. Bechyne je zastopal minister socialne politike, tudi naš sodrug inž. Jaroslav Nečas. Glavni tajnik industrijske zveze, ing. Milan Šuklje, je v sredo zjutraj umrl na Golniku nad Kranjem, kjer se je zdravil. Ing. Šuklje je znan delavskim organizacijam, ker je nastopal v jako mnogih delavskih sporih z delodajalci kot tajnik delodajalske organizacije. Smelo lahko trdimo, da je bil mož trd, vendar pa dostopen. Industrijska zveza ima zahvaliti svoj uspeh v veliki meri njegovim inicija-tivam in navodilom, Ing. Šuklje je bil rojen v Dunajskem Novem mestu kot sin profesorja, pozneje deželnega glavarja kranjskega, Šukljeta, dne 18. junija 1881. Šuklje je služil prvotno pri državni severni železnici na Dunaju, pozneje je postal profesor na ljubljanski obrtni šoli, toda 1919 je postal glavni tajnik Zveze indu-strijcev v Ljubljani. Tihotapstvo tobaka cvete zlasti v Črni gori. Neki listi poročajo, da se tamkaj kadi po večini tihotapljeni tobak — iz Albanije. Odjemalci tega tobaka pa niso samo revni sloji, ampak tudi bogati in uradniki. Tihotapci plačujejo tobak na albanski meji po Din 10 kg in ga prodajajo po Din 40 do Din 100. Prejšnja leta se je na Cetinju prodalo samo »Vardar« cigaret za Din 100.000 mesečno, sedaj komaj za Din 4000 do Din 5000. Izkupiček od ostalih vrst tobaka je znašal Din 500.000 mesečno, siedaj samo še Din 150.000. — Tihotapci so po večini kmetje, ki nimajo dovolj zemlje, niti drugih sredstev za preživljanje. Beograjsko »Vreme«, glasilo JRZ, je jako zadovoljno s Hitlerjevim govorom, češ, da je bil miroljuben in da je Nemčija pripravljena sodelovati z evropskimi državami v svrho ureditve Evrope. — »Vreme« ima prav glede govora in besed. Pozitivnih predlogov pa v govoru ni bilo. Vemo tudi, da se Nemčija strinja z vsakim dobrim predlogom in inicija-tivo, toda vedno obenem navaja toliko »postranskih zahtev«, da se predlogi ne morejo izvesti z nje soglasjem. Tone Maček: Sretka Svetega Vincencija Končno je le napočil usodepolni 31. avgust, dan žrebanja. Gospod Ro-ženkranc vso noč ni mogel spati. Že zgodaj zjutraj se je praznično oblekel in je šel v cerkev. v /. »lApr«- Še na tem svetem kraju se mu je nesrečna srečka vedno vtihotapljala pred oči. Številke so skakljale in migotale sem in tja, da jih nikakor ni mogel razbrati. Potegnil je z roko preko oči, da bi bolje videl, a medtem so že izginile. * Pred podobo svetega Vincencija je še dolgo nato klečal ni molil in je vrgel v puščico ves kovinast drobiž kar ga je imel pri sebi. S tem je smatral, da si je svetnikovo zaupanje končnoveljavno popolnoma pridobil. Nekako pomirjen je zapustil sveti hram.. Začudo mu danes še ni prišlo na um, da mora prav za prav v službo. Mislil je samo na svojo skorajšnjo srečo in kako bi si zanjo izprosil čimvečjo milost. To je bilo danes prvič v vseh dvajsetih letih službovanja. Kar neprijetno ga je spreletelo, ko je pogledal na uro in videl, da je že skoraj četrt na devet. Pa ne da bi bil sedaj ves v strahu tekel, ne, kar naenkrat se ga je polotila svojevrstna kljubovalnost, neko čisto novo razpoloženje, kakor pri zapravljivcu, ki se skuša tolažiti: »Kamor je šlo tele, naj gre še krava.« Prispel je v urad z zadrževanimi koraki, z neko ponarejeno mirnostjo. Naj bo kar hoče. Sedaj je že vseeno. Gospod koncipijent je že sedel pri mizi, zaglobljen v nek spis, kajti tudi gospod odvetnik Gostolevc je že bil v pisarni. Pa ravno danes je moral prej priti —, Najbrž je imel kako zgodnje opravilo na sodišču. Oba sta dvignila glavi koi je Ro-ženkranc vstopil in neodločen obstal pri vratih. Trenutek je zavladal mučen molk. Po mizah so ležali papirji in pisala, neurejena še od voeraj. Sobi še nista bili pometeni. V umivalniku se je parila umazana voda z ogabnim vrhnjem, še od prejšnjega dne. Okna je bil menda že gospod koncipijent odprl. »Kako pa, Roženkranc, ali ste se spreobjedli mojega kruha?« je končno spregovoril gospod Gostolevc. »Oprostite, gospod doktor, da siem zakasnil, imel sem neke važne opravke.« »Nobenih važnih opravkov ne morete imeti, razen teh le tukaj, v pisarni!« je močno vzrojil gospod Gostolevc. »Sploh že vsa zadnja dva meseca ni bilo več mogoče shajati z vami. Teh nemarnosti sem končno sit!« »Ali gospod doktor,« se je skušal opravičevati Roženkrancc, »enkrat eno uro mi že lahko spregledate, saj celih dvajset let nisem imel nobenega dopusta.« »Kaj, še dopust bi radi imeli? Čemu le? Da si oddahnete od vašega prenapornega dela? Glej, glej! No veste kaj. Ne bom se čisto nič več pričkal z vami. Danes je ravno .cadnji dan v mesecu. Tu imate svojo plačo za ta mesec in mi izginite izpred oči. Tako, tukaj je denar, ki si ga sicer niste zaslužili, a dam vam ga, da mi ne boste ničesar očitali. In tu vašo službeno knjižico. Pa hajd! < Roženkranc je stal kakor okame- nel. »No, bo ali ne bo?!« Šele sedaj se je zdrznil. In čudno, zasmejal se je na glas. »Ali mislite da mi kaj napravite s tem? Saj sem itak sam nameraval Vas zapustiti, ker ne morem več živeti od denarja, ki ga vi iztisnete [z krvavih kmetavskih žuljev in je prepojen s solzami pregnancev z rodne grude.« Odvetnik Gostolevc je zastrmel. Kaj takega bi nikdar ne pričakoval od svojega sluge. »Kaj? Kaj? Se očitati si upale? Taka predrznost! Izginite takoj, če ne, pokličem žandarja!« »Že grem. Ali slišali še boste o meni!« Roženkranc je zaloputnil vrata za seboj. Gospoda Gostolevca je vseeno malo zaskrbelo. Kaj pa, če bi ta norec iznesel kake njegove poslovne tajnosti v javnost? To bi lahko postalo zelo neprijetno. A takoj je zaničljivo zamahnil z roko: »Ah kaj. Mu bom že zamašil usta. Trbovlje Pred par dnevi smo pokopali Klotildo Siter, ženo bivšega župana naše občine. Podlegla je dolgotrajni biolezni, za katero ni bilo leka. K vsem bridkostim, ki jih je s. Siterju prizadejalo življenje, je to gotovo ena najtežjih, N-jemu in preostalim naše sožalje! Retini občni zbor kluba SK Amater se bo vršil v nedeljo, dne 21. februarja ob 9. uri dopoldne v gostilni Volker. Poslednja odborova seja bo v torek, dne 16. t. m. ob 7. uri v klubovem lokalu, pred sejo pa članski sestanek. Hrastnik Občni zbor podružnice SDSZJ v Kemični tovarni se je vršil dne 22. januarja. Predsednik Oberčkal Ivan je otvoril občni zbor in v lepih besedah apeliral na članstvo, da naj bo zvesto svoji organizaciji. Prav razveseljivo je bilo poročilo blagajnika s. Ma-jes Antona. Organiziranega je dve tretjini delavstva, toliko organiziranega delavstva ni bilo že 10 let. Članstvo je pohvalilo požrtvovalno delo odbora. O delu v organizaciji je poročal nato centralni tajnik s. Ja-komin Lovro in žel za svoja izvajanja odobravanje. Nato je bil izvoljen novi odbor, z majhno izjemo sami dosedanji odborniki, ki si je nadel nalogo, da pridobi tudi tiste v organizacijo, kateri danes ob strani čakajo. Poskušalo se bo obdržati čim več predavanj in slično, da postane tudi kemično delavstvo enkrat res zavedno. Volitve obratnih zaupnikov v Kemični tovarni. 23. januarja smo imeli volitve obratnih zaupnikov. Ker je nasprotne liste »burja« odnesla, je bila proglašena za iz-'"oljeno lista SDSZJ. Delo organizacije in delavskih zaupnikov v minulem letu je bilo težavno. V začetku leta je bila sklenjena dokaj povoljna nova kolektivna pogodba. Izvršenih je bilo tudi mnogo drugih uspešnih intervencij. Torej, sodrugi in sodružice, na teh primerih vidimo, kaj pomeni močna organizacija. Nezavedno in neorganizirano delavstvo leze pa zmeraj globlje v prepad. Zato agitirajmo in pridobivajmo novih članov, da bomo na prihodnjem občnem zboru lahko rekli: delavstvo Kemične tovarne je stoodstotno organizirano! Revežem kradejo. Naš kraj so obiskali nezaželjeni gostje — neka tatinska družba. Obiski se kar vrste: to noč obiščejo tega, drugo drugega. Pridno vdirajo v kleti, odnosno v barake naših rudarjev in kradejo karkoli jim pride pod roke: kruh, mast itd. Ob neki taki priliki baje tudi sadjevca jiiso odklonili. Žalostno pri tem je pa najbolj to, da kot rečeno kradejo revnim rudarjem, ki sami nič nimajo. Zalog Kako naj preživljamo družino in sebe progovni delavci? Za praznike nam je pre-čital g. nadzornik okrožnico, kako je treba štediti in varčevati. Noben delavec ne sme narediti več kakor po 11 šihtov. Sedaj bi gospodje radi, da se v enajstih šihtih ravno toliko naredi, kakor poprej v 26tih. Ker pa to ni mogoče, pa najbrž kdo misli, da se Progovni delavci samo igračkamo. G. nadzornika, ki ima sijajne zveze z nacionalno železničarsko organizacijo, prosimo, naj a)arniira vodstvo te vsemogočne organizacije, ki šteje 35.000 članov, da bo že enkrat J^ekaj ukrenila proti praznovanju. Potem bodo tudi gospodje z nami zadovoljni in nihče ne bo mogel nam delavcem očitati, da se samo igračkamo. Pozivamo vse merodajne, ki so odgovorni za bedo in glad naših otrok, da naj ukrenejo vse potrebno, da bomo lahko naredili več šihtov. Kako naj preživi progovni delavec štiri ali še veččlansko družino, ko pa zasluži Din 200 ?o Djn 300 na mesec? Ali ni to v nebo vpi-loči greh, da morajo naši otroci stradati in Prezebati, dočim deca, ki je rojena pod srečno streho imovitili, živi v izobilju. Pokažite, gospodje, koliko imate čuta do naših otrok! Delavcem pa svetujemo, da naj si naročijo naš list »Delavsko Politiko«, da se izobražujemo in utrjujemo v solidarnosti, ker v slogi je moč! Močni bomo pa latiKo Premagali mizerijo, v katero smo zabredli po svoji krivdi. Družinski oče. Slov. Javornik Franc Binder umrl. Na Slov. Javorniku ■je umrl koncem januarja t. 1. po kratkem bolehanju sod.rug Franc Binder, zidar v oddelku martinarna KID. S. Binder ij-e bil rodom Čeh, vendar se ie na Jesenicah, kjer je bival že dolgo vrsto let, povsem udomačil. Kil je zaveden, toda tih delavec v delavskih strokovnih organizacijah. Kako je bil Priljubljen, je pokazal njegov pogreb. S. Binderju naj bode lep spomin, njegovi družini Pa naše sožalje. **r«valje , ^elik apetit po mandatih pri volitvah r?tnih zaupnikov so pokaziaiU beli,^ ki so P^Pirnico smvatrali dolga leta za svojo trd-^iavo. 6. jan< so se vršile volitve oibratnih ^Upnikov. Delavstvo se je že poiprej eno- usno izrazilo za zaiuipnike Splošne delavske , rokoyne zveze Jugoslavije. Ker pa so se pri lzvecl . ker delavec je v takem gnezdu, kot je naš trg, mnogo, mnogo bolj odvisen od svojega igospodarja, kot pa v kakšnem večjem kraju. Zabukovca Predavanje za delavce se bo vršilo v nedeljo, dne 14. t. m. s pričetkom ob 15. uri v prostorih g. Nikota Škaberneta v Grižah. Predavali bodo ss. dr. Reisman, Eržen in Jelen. Delavke in delavci, pridite vsi! Uboje Predavanje o socialni zakonadaji, pomenu kulturne in strokovne organizacije ter delavskega tiska se bo vršilo y, nedeljo, dne 14. t. m. ob 9. uri dopoldne v gostilni pri Skobernetu v Libojah. Predavali bodo isti predavatelji kot v Zabukovci. Sodrugi in sodružice, udeležite se tega predavanja v čim večjem številu! *ran! Zmaga svobodne strokovne organizacije pri volitvah obratnih zaupnikov v Jngobruni’ in Jugočeški’ V »Jugobruni«: socialisti (SDSZJ) 10 zaupnikov; krščanski soc. (JSZ) 6 zaupnikov. — V »Jugočeški«: socialisti (SDSZJ) 11 zaupnikov; krščanski soc. (JSZ) 4 zaupnike. — Narodni socialisti (NSZ) niso mogli postaviti list. Logatec Ovaduh razkrinkan in obsojen. Lansko poletje so prihajale na oblastva v Logatcu ovadbe, da obstoja med tukajšnjimi delavci komunistična organizacija. Ovaden je bi! tudi tajnik tukajšnje strokovne organizacije lesnih delavcev s. Franc Maze. Orožniki so pri njem izvršili tudi hišno preiskavo. Izkazalo pa se je, da so vse te ovadbe brez vsake podlage in da je s. Mažeta ovajal čevljarski pomočnik Vinko Mivšek, ki je hotel postati policijski agent in se je hotel izkazati s tem, da je v Logatcu razkril komunistično propagando. Ker je Mivšek s. Mažeta vedoma lažnjivo ovajal, je državno pravdništvo vložilo proti njemu obtožbo zaradi obrekovanja. Dne 4. febr. se je vršila pri okrožnem sodišču v Ljubljani proti MivšeKu sodna razprava. Izkazalo se je, da je Mivšek ovajal s. Mažeta pri ljubljanski policiji, da dobiva od komunistov velike vsote denarja. Zupanu Tršarju ga je ovadil, da se shaja na Gorenjskem s komunisti in da od tam prinaša orožje v Logatec. Župan mu je celo dal 100 Din, da bo zasledoval s. Mažeta na Gorenjskem. Orožnikom v Logatcu in kapetanu Slejkovcu, komandantu obmejne čete pa ga je ovadil, da ima v Logatcu 70 organiziranih komunistov in da razširja komunistične časopise, tiskane v Italiji. Pri razpravi se je dognalo, da je vse to gladko izmišljeno. Dotični komunistični časopis je Mivšek dobil pri ljubljanski policiji, pa ga je hotel podtakniti s. Mazetu. V svojo obrambo je pri obravnavi tudi pravil, da se je dal prostovoljno zapreti v policijski zapor, da bi na ta način kaj zvedel od drugih jetnikov. Orožniki so ga popisali, da je navaden pustolovec, ki mu gre edino za to, kako bi na lahek način prišel do denarja. Občina pa je o njem izjavila, da je na slabem glasu, znan izsiljevalec in delomržnež in da želi živeti na račun drugih. Sodišče je Miv-šeka obsodilo na štiri mesece strogega zapora. Vsi l.ogatčani se bodo oddahnili, ker bodo imeli sedaj mir pred obrekovalcem. Ribnica na Pohorju Občni zbor kamnoseške zadruge. Dne 31. januarja se je vršil redni letni občni zbor Produktivne zadruge r z. z o. z. Navzoča je bila večina članov. Občni zbor -je otvoril predsednik s. Uran, poročilo pa je podal poslovodja pisarne zadr. Gal, ki je tudi obrazložil -bilanco. V imenu nadzorstva je poročal s. Franjo Pungartnik. Iz bilance je razvidno, d& je zadruga preteklo leto uspešno delovala in s svojim obstojem koristila ne samo članstvu, ampak tudi -ostalemu delavstvu. V novem odboru so ostali po večini dosedanji odborniki. S toplimi besedami je poz-diravil zadr. Gal novoizvoljeni odbor. Želimo, da bi tudi v bodočem letu zadruga napredovala in da bi načelstvo in nadzorstvo doseglo mmoigo uspeiha. Zadruga je dokazala, da je delazmožna in da -je upanje nasprotnikov, da bi jo uničili, zaman. Čim zavednejši bodo člani, tem uspešnejše bo naše delo. Narcčniki »Delavske Politike« naj poravnajo svojo zaostalo naročnino pri s. Galu in to čimiprej. Ne pustite se dvakrat opominjati. Kakor sam zahtevaš, da dobiš plačo ob izplačilnem -dnevu, tako je treba, da plačaš naročnino Din 10 vsak mesec sproti za »Delavsko Politiko«, ki brani tudi Tvoje interese! Ne odlašajte! * Rajhenburg Doneče fraze. Dne 13. decembra se je vršilo zborovanje zelenih, o katerem pa smo izvedeli šele iz »Slovenca«. Rudarji, ki so prišli ~na to zborovanje, so se^ po poročilu »Slovenca«, odrekli pehanju za gmotnimi dobrinami in bodo to prepustili TPD in njenim delničarjem, dokler »Slovenec« ne bo tudi njih prepričal o pogubnosti kupičenja profitov. Novi (zeleni) evangelisti bodo »v delavskih okoliših s svojim delom razgalili vse parazite, ki s pomočjo donečih fraz ustvarjajo bolna mesta v današnji družbi«, so rekli njih zaščitnik. Nismo še slišali, da doneče fraze ustvarjajo bolna mesta v družbi, pač pa: izkoriščanje, korupcija in zatiranje. Zato bo naša dolžnost, da pokažemo tiste, ki z donečimi frazami skušajo zamegliti delavstvu pogled, da bi spoznalo resnične krivce vseh nesreč, ki »tepejo« človeštvo, f* vi s *■•