ŠOLSKI PRIJATEL.
Izhaja vsak torek na pol poli in velja na leto 2 fl. 12 kr. po pošti, 1 fl. 3B kr. brez pošte.
Čislo 27.	V torek 5. julija 1853.	II. tečaj.
Tonček v šoli.
Tonček. Drugotečajarji velike pismenke pišejo, pa povem, da marsiktero že jaz poznam, ki jo na tabli vidim. Male in velike pismenke so si jako podobne.
Oce. Res je laka — pa le pri nekterih; ravno te morajo g. učitel izbrati in jih narprej učiti, potem še le une.
Tone. Pisali so drugotečajarji tole:
S 8 Š C Č Z Ž Salomon, Samuel, Slovenec, Sava, Siman, Štefan, Šibenik, Sumava, Caharija, Cecilia, Celovec, Cirknica, Zlatoust, Zader, Žila, Zemun, Želko, Žiga, Žid, Žatec, Žumberk.
Nam so pa dones spet lepih reči od živali povedali. Atej! že vem, kaj so domače alj hišne in kaj so divje alj gorne živali. Našteli smo veliko žival vsih sort, tacih, kijih doma pri hišah vidimo, in tudi tacih, ki v gori živijo. Potem so g. učitel takole prašali; kaj mislite, kako moremo tiste živali imenovati, ki doma med ljudmi in pri hišah živijo?
Oce. Čakaj! bodem jaz poskusil povedati. Mislim, da bomo te živali imenovali domače alj hišne živali; une pa, ki v gori na samem prebivajo, divje alj gorne živali.
Tone. Prav je! tako so tudi g. učitel rekli. Potem so nas križema popraševali, da so se prepričali, ali smo dobro zapopadli.
Oce. Koliko pismenk ste se pa dones naučili?
Tone. Spet dve pismenki, ki ste si spet po glasu in podobi močno podobne, kakor unokrat s in š. Takole so začeli: Pridne bčelice ja poznate, tiste hudobne šeršane tudi, ki tako hudo pik-nejo. Alj se nič ne sliši, kedar kaka bčelica, kak šeršan alj pa
kak keber memo naših ušes ferka? Sliši se nekaj, poskusiti tako narediti Lojzej ? Res je, se sliši 'zzzz. Le prav rahlo, to ni glas 's, ki ga že znate, to je nov glas, je glas 'z. Pri vas Mina imate še le nektere mesce staro deklico, kam pa jo mama hajat devajo? kako se pravi tisto? Prav! se pravi zibel. Ko rečem počasno z - - i, kaj slišiš? Da! slišiš glasnico i in novo tihnico 'z pred njo. Kaj je streha proti hiši, povej miBoštej? Streha je proti hiši zunajni hišni del. Ko rečem: zunaj, koliko je slovk, alj je že beseda? Poslušaj: z - - u, kaj si slišal? Dobro! glasnico ti in pred njo tihnico 'z. — Kak je tvoj jopič Štef, le ga poglej. Prav imaš! tvoj jopič je zelen. Ko rečem:
z---e, kaj slišiš? Resen! glasnico e in pred njo tihnico
'z. — Kaj je to, na kar kažem, povej mi Meta? To so zobi.
Poslušaj: z---o, kaj slišiš? Slišim glasnico o in tihnico 'z pred
njo. — Kako je temu ime, le poglej Nac? To je zapah. Ti česa pa je, kdo ga nareja? Ko rečem: z---a, kaj si slišal? Sem slišal glasnico a in pred njo tihnico 'z. — Sedaj pa le v klop, bomo tihnico 'z tudi pisali, pa dobro pazite, ta je malo bolj zavita. Glejte! naredim tenko čerto, jo zverhaj malo zavijem, da postane pika, potegnem pošev tanjko čerto, ravno tako navzdol, pridenem zraven debelo čerto s tanjkim repičem, to je potem tihnica 'Z, lejte jo, ta je za pisanje huda, pa že pojde. —
Uršej! povej mi tihnico's? Dobro! sedaj pa ustnice malo bolj stisni in okrogle naredi, poglej sem — in povej spet tihnico 'z, bodemo slišali spet nov glas, le prav rahlo. Še ti tako naredi, ti tudi.— Povej mi Lene? kako se pravi eden tak las, kijih konji v repi imajo. Da! tak las se pravi žima. — Kaj pa dobijo atej na rokah, ko dolgo derva sekajo. Res! dobijo žule. Kako pa rečeš Neček, ko bi rad piti imel. Rečem: Mama! prosim, dajte mi piti, sem žejen. Kaj pa devajo mama v župo, da je lepo rumena in dobro diši, alj si že vidila Nežika? Tete! Žofran devajo mama v župo. — Kako pa se pravijo tiste živali, ki po lužah plavajo in tako reglajo. Res je; to so krote kako pa še rečemo? Žabe so, tako tudi pravimo. Lehko smo glas 'ž najdli in povedali glasnico, ki za tihnico 'ž stoji.
Obe. Pisali je pa tihnica 'ž še ložej. Ni treba nič druzega, kakor nad tihnico 'z klukico postaviti, takole ž.
Tonb. Tudi g. učitel so tako djali. Celo uro smo pisali dve nove tihnici in tudi v poprejšnih se urili. Zato smo tole pisali: ze le ni na, ju ži na, no ži, že li mo, za ne se mo, zi ja lo, žeja, ža lu je mo, o že ma jo, mi ši, še ma, u ši, me le mo, mi za.
Obe. Prej ko ne ste tudi povedati morali, koliko slovk ima ta alj una beseda, ktere glasnice in tihnice so v tej alj unej slovki ?
Tonb. To moramo vselej in prav dobro povedati, to je jako imenitno, pravijo gosp. učitel.
Nekaj od ljubih živalic.
(Dalje.)
3. Drob.
Drob ima tri poglavitne delo, ti so:
Želodec, serce, in možgani s čutnicami.
1. Želodec.
a)	Tudi goltanec']G vedeti treba. Goltanec (Schlund) je na dva kraja razdeljen, jeden del je ješcnik, po kterem jedi v želodec gredo, drugi je gerlo.
b)	Želodec je debel, vlačiv in kožast žakelj; jed, kterosmomi poprej s zobmi prežvekovali, pridere v želodec, da se prekuha. To se pa tako zgodi. U notranjih straneh želodca so gobaste žleze. Z tih pride močen sok v želodec in se s jedjo zmeša. U spodnjem delu želodca je v eni mošni žolč, to je temno zelena tekočina, ktera se v jetrah nareja.
Želodski sok in žolč spremeni to jed v rujavkasto kašo, že-ladec se tako premikuje, da njegove notranje strani to kašo zmeraj tako dolgo ribajo, da se v želodcu zriba in dobro premeša. En del od tega kašnega soka se v kerv, in drugi v mlečino spremeni; kako da se to zgodi, ne moremo zapopasti. Kar je pa nepotrebniga, gre v čeva, ktere na želodcu visijo in v trebuhu leže. Skoz čeva se vse odpravi, kar je preveč alj za nič. Zavoljo tega se vleče od želodca vun do končnika skoz čeva neka mokra žleza, ktera se v nas taiio premikuje, kakor želodec, brez da kaj občutimo.
- m -
Na levi strani od želodca u spodnjem trebuha je vrhriica, gobasta pa precej terdna reč, skoz ktero se voda v obist in v mehir upravlja.
Skoz to, da se nolranje strani želodca ribajo, in se odželod-skega soka napolnujejo, občutimo, da smo lačni. Kder pa tudi tega soka začne zmankovati, začne v želodcu žgati, želodec od vsili strani soke na se vleče, jezik, nsta postanejo suhe in mi kakor tudi živali občutimo, da smo iejni. Lakota in žeja veliko Človeškemu truplu škodvate, ker ga slabite.
Čveteronogate prežvekovavne živali imajo štiri želodce. Ptice požro jed v golžun (Kropf), tukaj se zmeči, in piride potlej v želodec.
2.	Drugi poglavitni del droba je serce skervnicami in žilami, ki se sedaj bolj debele, sedaj bolj drobne in tanjke po celem truplu razprostirajo. Nabrana kerv pride v obe serčne čumnati (Herzkammern); ker se pa serce, ktero nič druziga ni, kakor mesena mišica, zmeraj skerčuje in razteguje, tudi kerv v dve velike žili naprej goni, in scer pervič v pluta (Lunge). Pluča so njeŽen, gobast del trupla, kteri v persih leži. Skoz gerlo alj duš-nik, ki zraven ješčnika leži in se s plučami skup derži, pride zrak v pluča (jih raztegne), in okrepča kerv s kislicom, kteri je s zrakom vred v pluča prišel. Zrak, kije sedaj za nič več, se spet iz pluč potisne, in pluča se skerčijo. Poskusite! Prav globoko sapo na se potegnite, persi se bojo razširile, — sedaj se pa oddihnite, persi bojo vpadle.
Kerv se neizrečeno hitro po vsih žilah skoz vse ude in telesne dele raztaka. (To, da se želodec in čeva zmeraj pregibajo, stori, daje naše truplo gorko.)
3.	Tretji poglavitni del droba somožgani in čutnice. Odtod pride, da občutimo in živimo. V nar tanjših niticah se čutnice raz-tegujejo vun do zunajne kože. Čutnice storijo, da mi in živali občutimo, če je merzlo, toplo, gorko, če nas kdo tepe itd. Vse, kar kako čutnico zadene, vse se po ravno tej čutmci naglo pri tej priči oznani do možganov, kjer se, bi rekel, vse naše živlenje staka.
Pastirček.
Matičku so oče in mati umerli. ŠeJ je k nekemu kmetu služit in je krave pasel. Vsaki dan jih je zgodaj na pašo v planine bližnega gojzda gonil. V zgornji planini si je naredil lepo kočico, da je ob deževnih in vročih dneh pod streho in senco hodil.
Tukaj je med tem, ko se je živinca pasla, sedel in zmiraj kaj delal. S svojim nožkom je znal mnoge reči izrezovati. Na-rejal je žlice, kuhavnice, muhavnike, igrače in druge take reči. Nekaj je prodal, nekaj pa svojim prijatlom podaril. Tudi bukvice je večkrat sabo vzel in lepe povestice bral. Zraven je veselo pel in žvižgal in je zmiraj dobre volje bil. Tako mu je dan za dnevom prijetno minul.
Bil je vroč poleten dan. Sonce je pripekalo, da še nikoli tako. Matiček sedi po navadi v svoji kočici in dela. Vročina ga prevzame, začne dremati in terdo zaspi. — Ko se zopet zbudi, je že solnce zahajalo. Prestrašen poskoči gori in pogleda po svoji čedi. Okoli in okoli vse prehodi in preišče, toda živinice ni bilo nikjer ne viditi ne slišati. — Zna biti, daje šla živina sama domu, pravi sam pri sebi, in teče naravnost domu. Ko k domu pride, vpogleda v hlev, toda hlev je še prazen. Boji se, da bi ga domačih kdo ne vidil in po živini ne prašal, tedaj se verne hitro zopet nazaj, ter leta in kliče sem in tje po gojzdu, da mu je vroče bilo, in vendar živine ne more nikjer zaslediti in dobiti. Solnce je že popolnoma za goro se skrilo, ter seje že mračiti začelo. Matiček še zmiraj po gojzdu bega, in sam ne ve kam in kako. Zmiraj tamnejša in gostejša je goščava, in kmalo se vleže gosta megla okoli in okoli. Naredi se noč in terda tema. Prestrašen in vtruden pastirček si ne ve ne naprej ne nazaj pomagati. Na tla se vsede in glasno zdihuje in joka. Nobeden ga ne sliši, da bi mu pomagat prišel. Priporoči se ljubemu Bogu, da bi ga varoval in mu pomagal, se uleže na mah, in ker je bil že silno truden in zdelan, se kmalo umiri in zaspi. —
Kmalo potem, ko je Matiček zopet od doma v gojzil za živino šel, so res prišle in primukale krave po drugi poti domu. — Ker pa Matička le dolgo ni bilo, se je jelo vsim čudno zdeti. Gospo -

dar ukaže hlapcom, da naj ga iskat gredo. Iskali in klicali so ga okoli in okoli po gojzdu, toda Matiček je bil že takrat predaleč, da bi bil slišati mogel. Prišli so tedaj prazni nazaj in brez da bi bili kaj zvedeli.
Drugi dan je zopet lep dan. Ko se Matiček v gojzdu zbudi, je že solnce sijalo. Kakor da bi mu se že sanjalo, ogleduje gori in doli pred sabo, in kmalo se zopet spomni, da je zašel in da je v neznanem gojzdu in da sam ne ve kje da je. Zopet gre naprej in sam ne ve kam. Žejen, lačen in utruden ne more že več hoditi. Oj, ljubi Bog! zdihuje milo, daj mi zopet priti k hišam in ljudem! Če bom tukaj ostati moral, oj gorje meni! —
Ko le še zdihuje in joka, se mu zdi, da od daleč sekati sliši. Bolj natanko posluša, in gre naravnost za glasom, k dervarju pride, ga pri tej priči spozna. Bil je neki hlapee iz sosednje vasi, ki je pred nekoliko časom tudi ravno pri tem gospodarju z Matičkom služil. Kaj vendar je tebe, ljubi moj Matiček, sem tako daleč v gojzd prineslo? ga praša začudeni dervar.
Matiček pove vse natanko, kako se mu je zgodilo, in ga prosi, da bi mu pot pokazal. Ker je bil dervar tudi že namenjen domu iti, gresta zdaj oba skupaj v vas nazaj, in Matiček je prišel zopet srečno domu k svojemu gospodarju. — Doma so ga bili vsi zlo veseli, in gospodar je djal: Sam Bog ti je pomagal po dervarju iz neznanega gojzda. Če bi tega ne bil dobil, bi se ti bilo slabo godilo. Zato nikar nikoli ne pozabi, ljubi Matiček, da boš vselej v vsaki sili narpred Boga na pomoč prosil, njega, ki je vselej pri nas, in nam tudi vselej pomagati zamore, in nam rad pomaga.
K Bogu kliči v vsaki sili On povsod je Oče mili.
A. Praprotnik.
Dar revne ženkice.
V starich časih je silno mogočen kralj k časti božji lepo cerkev sozidati vkazal, in nobeden ni smel za cerkev ne vinarja dati. Kralj je vse sam plačal. Ko je cerkev dodelana bila, je vkazal na marmor z zlatimi pismenkami zapisati, da je on sam cerkev so-
zidal in nobeden drngi še vinarja ni zanjo plačal. Čez noč se pisanje spremeni in namesto kraljevega imena stoji na marmoru ime vboge ženkice.
Drugo jutro se vsak, ki v cerkev pride, čudi, kako da je vboga ženkica tako lepo cerkev sozidati mogla. Kralj to zvedeti, vkaže ime žene izsekati in svoje vsekati, tako se je zgodilo v drugič in trekič. Kralj si misli, da božja roka piše, in pokliče ženkico k sebi. Strahoma pride ženkica h kralju. On ji reče: Ali nisi slišala moje zapovedi, da ne sme nobeden nič za cerkev dati. Ženkica na kolena pade rekoč: Imejte vsmiljenje z mano, mogočni kralj! Jaz sim zlo revna, zadruge predem in se tako borno preživim. Enkrat sim en krajcar zaslužila, rada bi ga bila za cerkev dala ali nisim ga smela. Tedaj sim kupila za en krajcar sena in sim ga volani potresla na pot, po kteri so k cerkvi kamnje vozili. Kralj to od ženkice slišati, spozna, da je Bogu bolj dopadel ženkice krajcar kakor kraljevi zlati.
Bog visoke ponižuje In ponižne povišuje.
Triglavski.
Zakonoša.
Zastran dolžnosti šolskih tarhov, (patronov), varhovske doneske tudi še dalej odrajtorati. Več šolskih varhov Koroške kronovine se je glede na nek ukaz, ki ga je visoko ministerstvo za bogočastje in uk čez nek posamezen primerlej za Štajersko kronovino 22. Aprila 1851 izdalo, na enkrat vstavilo ali vperlo, varhovskih doneskov k šolskim potrebam še dalej odrajtovati. Zraven je jih tudi nekaj pristavilo, da so berš pripravljeni se varhovskih pravic odpovedati.
Ta reč seje od tukajšne poglavarije visokemu ministerstvu za uk in bogočastje naznanila in taisto je na to z razpisom 15. sept. 1852 št. 6782 naslednje zavkazalo:
Deželna šolska oblastnija se ima v tej reči natanjčno začasne naredbe ministerstva znolrajnih opravil 10. junija 1849, št. 3956, in fukajšnega razpisa 3. septembra 1849, št. £t>63, deržati. Po tukajšnem, deželnej šolskej oblastnii na Štajerskem, izdanem
razpisu 21. aprila 1851, št. 2365 se ima izjemoma le samo v tistih primerlejih ravnati, kjer je jasno dokazano, da šolski varh ni v stanu, tistega zneska plačevati, ki za zidanje ali popravljanje šole njemu plačati pride in kjer se za daljno podučevanje neobhodno potrebno skaže, da se šola popravi. V tih izjemnih primerlejih ima deželna oblastnija preiskati, kako se ima za daljno podučevanje potrebna poprava šole poravnati in na koga tisti znesek prenesti, ki ga po postavi varh plačati ima. Te znesek se praviloma le na šolsko občino prenesti more; zakaj ravno občini do-naša šola naj večo korist. Zatorej jej mora tudi posebno na tem ležati, da se šola v takem stanu obderži, da se v njej še dalej podučevati more. Tisti znesek, ki ga šolski varh ne plača, se zamore, kadar to občina hoče, na taisto z prideržkom pravice prenesti, da sme ona ob svojem času od varha tisti znesek, ki se je za njega potrošil, s pravno veljavnostjo nazaj stirjati, kolikor bo namreč on k temu po postavi zavezan, ki jo gre čez vredje-nje varhovskih bremen pričakovati. V tem namenu, sevarhovskih odrajtvil znebiti, šolsko varstvo nazaj položiti, se posebno v tistih primerlejih po nikakoršnem ne more zgoditi, kjer je šolsko varstvo s cerkovnim varstvom združeno in šolska služba s službo cerkovnika in organista zjedinjena.
Ta visoka ministerska naredba se knezoškofijskemu svet-vavstvu in c. k. okrajnim glavarijam naznani, da se ve in v vsih primerah natanjčno spolnuje, kakor tudi da se podložne oblastnije podučijo.
Družtvo sv. Mohora.
* Že iz Tersta se je nekdo v ^Novicah" oglasil, da mu predlog nNovic" zastran našega družtva skoz in skoz dopade. Tudi iz Gorice nam sloveč domorodec piše: Zastran predloga, ki smo ga v Novicah brali, Vam moram reči, da sva jaz in g. P. blizo ene misli, to je, da nama predlog skorej ves dopade, samo to je premisliti, da, ako se vse v njem rečeno vresniči, bi vtegnulo več naših družtvenikov odstopiti, ker bi po tem takem veliko več plačevali, kakor bi v bukvah po-vernjenega dobivali.