MARIBORSKI
Cena 1 Din
VECERNIK
Uredništvo ta upravas Maribor, Gosposka Mbit / Telefon MrednlSta« 3440, uprave 24SS Izhaja razen nedelje In praznikov vsak dan ob 10. url / Velja meseCno prejeman « upravi al po poSU 10 Din, dostavljen na dom 12 Din / Oglasi po oealku / Oglase ejeam tudi oglasni oddelek -Jutra- v Ljubljani t PoStal Sekovml račun Sb 11.402
99
JUTRA
99
Obvezna telesna vzgoja mladine
NOVI VELEPOMEMBNI ZA K0N ZA NAŠ NAROD.
Narodno predstavništvo razpravlja te o zakonu o obvezni telesni vzgoji Vseh državljanov, katerega je izdelal resorni minister g. Lavoslav Hanžek. S ‘em zakonom se uvaja obvezna telesca vzgoja za vso mladino, dečke in de-ktice, fante in dekleta v šolah in po šo-aniu, do vojaške službe ali univerze, od-!*°sno do 20. leta starosti. Na tej osnovi je zgrajen skupni .sistem telesne vzgoje ako, da {j0 mladina od vstopa v osnovno s°io dobivala telesno vzgojo ves čas šo-ai;ia in jo potem nadaljevala v nedeljskih tečajih, ki bodo na sedežih osnovnih 01> Glede obstoječih društev za telesno '-Sojo določa zakon, da lahko vrše ob-. ezno telesno vzgojo tudi Sokolska ,.r,u š t v a in Sokolske čete ter druge "'■'ne ustanove, ki bodo svoje delovanje Prilagodile določbam tega zakona. V trenutku, ko bo stopil fant v vojsko, se bo Da njegova vzgoja izpopolnila še s podobnimi potrebami in cilji narodne P b r a m b e. Mimo telesne vzgoje se bodo te edinice bavile tudi še s prosvetno v2go}o, izpopolnjevanjem morMaih odlik, nacionalne zavesti, spoznavanjem kuliur-n'ih pridobitev In vežbaisjeci zn v prosio-voljnih disciplinah za individualne In ko»! Aktivne akcije.
,V prvem členu zakona so obeleženi motivi in cilji zakona. Splošna telesna vzgo-Ja državljanov se uvaja v cilju telesne, S ^oralne in nacionalne vzgoje mladine, j Potom telesne vzgoje naj se mladina vzgaja v prostovoljni disciplini, obenem Pa naj se na ta način dvigne vitežki duh naroda in vzbudi zavest o potrebi in pripravljenosti za aktivno sodelovanje pri °branibl države in narodne integritete ter z80dovinskih pridobiiev sedanje generale, naše nerazdeljive domovine Jugosla-v'ie. Potom telesne vzgoje naj se pa izboljša tudi splošno narodno zdravje, dvig-*}e telesna odpornost, sposobnost ter dnevna vzdržljivost ter okrepi energija po-Satneznikov in celote. Obenem naj se izpopolnijo tudi sploi/ie narodne odlike, ki ^ s socioloških narodnopolitičnih vi-olkov pogoj normalnega narodnega življa. Končno naj služi obvezna telesna Vz?oja .tudi povzdigi splošnega kulturnega nivoja našega naroda na ono stopnjo, ki mu je določena po njegovih rasnih sposobnostih in po njegovi politični Usodi.
Minister dr. H a n ž e k je v svojem eks-Uozeju v narodni skupščini naglasil, da s° to glavni in edini cilji obvezne telesne yz£oje, ki naj se uvede s tem zakonom !£ Prav posebno zaradi tega, da se kon-razprši nezaupanje vseh onih, ki vi-uijo v telesni vzgoji mladine samo nepo-‘rebno telesno izpopolnitev, čeprav je jas-
no, da posega telesna vzgoja globoko v področje narodne zavesti, miselnosti, zna-čajnosti in sploh vse duševnosti mladine. Smatral sem za potrebno, je dejal, da docela jasno označim cilje obvezne telesne vzgoje posebno zaradi tega, da razblinim nezaupanje vseh onih, ki vidijo v tem samo ustvarjanje nekih prikritih, neoznačenih tendenc agresivnega političnega in vojaškega značaja. Do take miselnosti so lahko prišli samo oni, ki so gledali razvoj razmer in reševanje tega vprašanja v drugih državah, kjer je telesna vzgoja zaires dobila tak značaj. Vlada pa misli, da nimamo mi Jugoslovani prav nobenega vzroka ne potrebe, da bi dajali telesni vzgoji naroda agresivne namene.
Demokratični duh našega naroda, viteška morala in viteztvo narodnega življenja, vse to govori že samo po sebi doveij jasno proti temu, da bi se telesna vzgoja usmerjala v kake druge namene, razen onih splošno n a c i o n a! n i ii in kulturnih. Kakor nismo pri sestavi tega zakona sledili tujim idejnim tendencam, prav tako tudi nismo posneto ali tujih zgledov na področju organizacijo telesne vzgoje. Računajoč z našimi potrebami in upoštevajoč naše razmere, obliko površine naše zemlje, socialni sestav našega naroda in razpoložljiva materialna sredstva, smo morali seči po taki rešitvi, ki ustreza našim razmer a m in omogoča najpreproštejšo ‘in najcenejšo dosego postavljenih smotrov. Zaradi tega rešuje novi zakon ves problem tja ta način, da se ustvarja pred vsem široka narodna podlaga za izvajanje telesne vzgoje. Voditelji tečajev za telesno vzgojo bodo u č i t e 1 j i ali v krajih, kjer so na razpolago tudi drugi sposobni ljudje, oni. Učitelji imajo že sedaj vse pogoje in sposobnosti za to delo, v posebnih t e-čajih se pa bodo usposobili še za specialne potrebe teh tečajev. Problem m a-t e r i a 1 n i h sredstev ne bo kompliciran. Nagrade za voditelje ne bodo obremenjevale preobčutno državnega proračuna. Prav tako tudi glede prostorov ne bo velikih težkoč, ker se bodo tečaji po večini lahko vršili tudi na prostem. Neznatni bodo nadalje stroški' za nadzorstvo in orodje, ker bo zadostovalo po večini tudi primitivno telovadno orodje.
Sprejetje tega zakona bo za bodočnost celokupnega našega naroda ogromnega pomena. Blagodejne posledice se bodo nedvomno pokazale že v nekaj letih. Posebno pa moramo pozdraviti ta zakon mi tu na severni meji, ker bo obvezna vzgoja gotovo kmalu zatrla še zadnji upliv nemškutarlje na doraščajočo mladino.
SIR JOHN SIMON ODPOTOVAL V P ARIZ IN ŽENEVO. SKLICANJE KONFERENCE ŠTIRIH Z ZASTOPNIKOM MALE ANTANTE V RIMU. SIR SIMON BO NAJBRŽE PADEL. INICIATIVA A NGLIJE. KONCESIJE NEMČIJI. VPRAŠAN JE. POSAARJA.
Naglo padanje ameriškega dolarja
pADEL JE ŽE ZA 41 ODSTOTKOV. - HUDE POSLEDICE V AMERIKI. -BEG KAPITALA V ZDRUŽENIH DRŽAVAH.
.PUNAJ, 17. novembra. Po kabel-skih vesteh se je dolar predsinočnjim J®Menkostno popravil, včeraj zjutraj f® ie pričel zopet padati in je notiral cera j v Curihu 307.75, v Parizu ,"•29. Tako je dolar doslej padel za 41 odstotkov.
, pARlZ, 17. novembra. Iz Washing->°da se poroča, da tečaj dolarja pada 6 nadalje in da so se posledice tega ®danja občutile v veliki meri na vseli ttieriškn, denarnih tržiščih. Ameriški nančni in bančni krogi so splošno .atienja, da bo zavzel izvoz kapitala * Združenih držav še mnogo večji ob-če ne bo ameriška .vlada takoj
opustila svojo sedanjo valutno politiko. Ameriški poučeni krogi pa trdijo, da so le slabi izgledi na kaj takega in da je zato prav lahko pričakovati, da bo prišlo zaradi prevelikega izvoza kapitala do splošne panike in naglega padca cen na vseh ameriških tržiščih. _______________________________
ZAKON O TELESNI VZGOJI SPREJET
BEOGRAD. 17. novembra. Narodna skupščina je po končani generalni in specialni debati sprejela predlog zakona o telesni vzgoji mladine zelo manifestan-čno in z glasnim odobravanjem. Naslednja seja skupščine bo 2 J. t. m.
LONDON, 17. novembra. Anglija je sedaj vse svoje delovanje usmerila na oživljenje razorožitvenih pogajanj in na vrnitev Nemčije za ženevsko zeleno mizo. V ta namen je odpotoval danes zunanji minister sir John Simon v Ženevo, kjer bo sporočil in razložil stališče angleške vlade. Med potjo se bo sir Simon sestal s svojim francoskim tovarišem Paidom-Boncourjom, nakar bosta skupaj nadaljevala vožnjo v Ženevo, »I>aiiy Te-fegraph* analizira misijo sira Simona v .rem smislu, da bo Simon oficielno predlaga! sklicanje konference štirih velesil. Tem posvetovanjem, ki bodo nedvomno v Rimu, Im prisostvoval tudi zastopnik malih držav, najverjetnejše predstavnik mah antante. Z angleške strani se je izrazila želja, da bi rimskim posvetovanjem osebno prisostvoval državni kan-celar Hitler, kar bi nedvomno močno dvignilo vrednost zblržama. »News Chro-nicle« pišejo, da se je angleška vlada odločila za preokret v svojem stališč« glede razorožitvenih pogajanj šele pod krepkim pritiskom javnega mnenja. Žrtev tega preokreta bo pa na;brže zunanji minister sir John Simon, čigar politiko so vladni krogi prvotno popolnoma odobravali.
LONDON, 17. novembra. Zunanja ministrstva vseh velesil delajo noč in dan s polno paro. Zunanji ministri so v stalnih stikih s poslaniki svojih držav. Bistvo te aktivnosti je razorožitev, ki je doživela v Ženevi tak poraz. Angleška vlada je uvidela veliko nevarnost za evropski mir, če bi se razorožitvena pogajanja popolnoma ustavila. Zato je pokrenila intenzivno akcijo, da bi se vendar dosegel sporazum in ne bo opustila prav ničesar, da se razorožitvena pogajanja nadalju-
jejo. Mimo tega vladnega sklepa pa je splošno mnenje, da bi bilo treba Nemčiji iti na roko in ji dati razne koncesije, ker se je doslej Nemčiji mnogo le obetalo, ničesar pa dejansko dalo ali ustvarilo. To velja predvsem za enakopravnost. Anglija se bo z vsemi silami zavzela za direktna pogajanja med Francijo in Nemčijo ter bo pozneje tudi skrbela, da ta pogajanja ne bi nekje obtičala. Predvčerajšnjim je Paul-Boncour sprejel odpravnika poslov na angleškem poslaništvu, ki mu je sporočil sklepe angleške vlade o potrebi direktnih pogajanj Franclje z Nemčijo.
Pariški krogi so včeraj poudarjali, da je veliko sporno vprašanje med obema državama saarsko ozemlje, ki bi ga bilo pri direktnih pogajanjih treba najprej načeti. Nemčija seveda ne bi hotela popustiti, ker je prepričana, da bi se v pri-meru plebiscita večina prebivalcev saar-skega ozemlja izjavila za vrnitev k Nemčiji, česar pa francosko narodno gospodarstvo nikakor ne bi moglo prenesti brez občutne škode. Zato se bo Francija z vsemi silami borila, da ohrani v Po-saarju status quo oziroma njegovo podaljšanje. Anglija bo v svoji posredo-valni vlogi zahtevala od obeh držav, da pokažeta svoje odkrite karte in zahteve, ki jih bo potem sporazumno skušala spra viti v sklad in urediti, če se ji pa to ne bi posrečilo, nastane obupen položaj, ker Evropa v tako kočljivem stanju še nlk. dar ni bila, v kakršnem je prav sedal. Pri vsem navedenem je nedvomno najznačilnejše dejstvo, da je Anglija naenkrat navdušena in brez pomišljanja pripravljena Nemčiji nuditi najrazličnejše koncesije.
Gospodarsko sodelovanje male anlante
PRAGA, 17. novembra. Češkoslovaška brzojavna agencija poroča, da je zunanji minister dr. Beneš, odgovarjajoč na opazke raznih poslancev ob priliki razprave o proračunu zunanjega ministrstva v proračunskem odboru še ponovno naglasil potrebo, da se podrobno izdela gospodarski načrt češkoslovaškega narodnega gospodarstva. Ta načrt bi imel nalogo ustvariti iskreno sodelovanje med kmetijstvom in industrijo ter bi moral v celoti preiti v gospodarski okvir male antante. »Konkretni predlogi«, je izjavil dr. Beneš, »za sklicanje gospodarskega sveta male antante so bili že iznešeni in sem prepričan, da je bil s tem storjen prvi korak k povečanju izmenjave blaga med tremi državami male antante«.
Francoski tisk o zbližanju Poljske in Nemčiie
PARIZ, 17. novembra. Francoski tisk splošno izraža zadovoljstvo nad velikim napredovanjem nemško-poljskih odno-šajev. Francija je vedno skrbela za poljske meje, tako da predstavlja direktna rešitev vseh spornih vprašanj med Berlinom in Varšavo prav za prav resnično razbremenitev Francije. Franciji v bodoče ne bo več treba skrbeti za svojo zaveznico Poljsko in se bo tako mogla edino in v celoti posvetiti le ureditvi nemško-franeoskih odnošajev
IZSTOP ANGLEŠKIH LEVIČARSKIH LIBERALCEV.
LONDON, 17. novembra. Levičarski liberalci, ki jih vodi sir Herbert Samuel, so vendarle izstopili s svojo frakcijo iz vladne skupine. Sir Herbert Samuel je v radiu izjavil, da bo njegova skupina na prihodnji seji spodnje zbornice v torek prestopila odkrito na stran opozicije, in sicer v znak pro testa proti razorožitveni politiki Mac-donaldovega in Bald\vinovega kabineta.
RUSIJA IN USA.
WASH1NGT0N, 17. novembra. Na včerajšnjih pogajanjih med predsednikom Rooseveltom in Litvinovim je nastala nekoliko znosnejša atmosfera, in to tem bolj, ker je Litvinov pristal na predlog, da se problem odnošajev med Združenimi državami in sovjetsko Rusijo razpravlja brez predhodnega priznanja sovjetske Rusije po Ameriki.
POJEDENA LETALCA.
PARIZ, 17. novembra. »Petit Journal« poroča, da sta se francoska vojaška letalca, ki sta 30. junija startala k poletu preko Afrike, morala spustiti na tla v Port Gvineji. Trdi se, da sta letalca padla v roke divjakov ljudo-žrcev, ki so ju ob priliki neke svečanosti pojedU Avratika sta bila Gatei l-in Bree„
Dnevne vesti
Poziv mariborskim društvom
Sokoli! Sokol Maribor matica poziva svoje članstvo in naraščaj, da se z znaki udeleži jutri zvečer bakljade, v nedeljo dopoldne pa spominskih svečanosti na Glavnem trgu. Udeležba pri sprevodu jutri zvečer je strogo obvezna. Zbirališče bo ob pol 19. na Dvorakovi cesti. — Sokol Maribor III. poziva vse svoje članstvo, da se udeleži polnoštevilno spominskih svečanosti ob 151etni-ci osvoboditve Maribora. Zbirališče je točno ob pol 18. na Zrinjskega trgu pred društveno telovadnico. — Sokol Pobrežje, Tezno, Studenci in Maribor I se zbere ob 18. uri na Dvorakovi cesti.
Strelci! Uprava strelskega okrožja poziva vse strelce iz Maribora in okolice, da je zbirališče za sprevod jutri zvečer ob 18. na Dvorakovi cesti.
Narodna obrana vabi vso zavedno mariborsko in okoliško javnost, da se polnoštevilno udeleži manifestacije Maistrovih borcev.
Perunaši! Naše zbirališče je jutri zvečer ob 18. uri v Narodnem domu. Udeležba pri sprevodu je za vse člane mariborskega odbora in sekcij s Teznega, od Sv. Petra in s Pesnice nujno obvezna. Ce bo slabo vreme, se bomo zbrali brez koles.
Rezervni častniki in bojevniki! Združenje rezervnih častnikov in bojevnikov, pododbor v Mariboru, poziva vse svoje tovariše, da se udeleže vsi spominskih svečanosti ob 18.15 na Dvorakovi cesti.
Združenje mariborskih trgovcev poziva svoje člane, da se jutrišnjega sprevoda Maistrovih borcev v kolikor mogoče velikem številu udeleže. Udeleže pa naj se tudi nedeljskih dopoldanskih svečanosti.
Slovenski obrtniki! Slovensko obrtno društvo poziva vse svoje članstvo in obrtniški naraščaj, da se udeleži jutrišnje bakljade, v nedeljo dopoldne pa službe božje na Glavnem trgu.
Kraljev zastopnik pri proslavah. Velikih spominskih proslav, ki bodo jutri in v nedeljo, se bo udeležil tudi zastopnik Nj. Vel. kralja Aleksandra.
Zveza Maistrovih borcev sporoča, da se sestanejo njeni člani v nedeljo 19. t m. ob S. uri zjutraj v Narodnem domu. Obenem vabi vse zasebnike in društva, ki pomotoma morda niso dobili vabil, da se udeleže v soboto 18. t. m. ob 21. utri družabnega večera v »Unionu«.
Program proslave petnajstletnice osvoboditve Maribora. V soboto 18. t. m. ob
pol 19. url zbirališče korporacij in društev: Reditelj g. Franjo Lukner. 1. Državna cesta-Pokojninski zavod: Zastopniki oblasti, Zveza Maistrovih borcev, Ipavčeva župa, dobrovoljci, rezervni oficirji. 2. Dvorakova ulica: Sokol, Narodna obrana (vitežke čete), strelske družine, Lovsko društvo, Aeroklub. 3. Vr-stovškova ulica: Jadraiska straža, Nanos, CMD, Jugoslovanska matica in druga kulturna dr.štva. 4. Tržaška cesta: Gasilske čele. 5. Jadranska ulica: Obrtna društva, larodni železničarji, poštarji in druge strokovne organizacije. 6. Godbe se naj javijo pred »Pokojninskim zavodom« reditelju sprevoda. 7. Kolesarsko društvo »Perun« in druga kolesarska društva se zbirajo na vzhodni strani na Kralja Petra trgu. 8. Avto-klub, motoklub, Ruška cesta, čete na K' alja Petra trgu. — V nedeljo 19. t. m. ob pol 9. uri. Reditelj g. Julij Guštin. Zbirališče društev in korporacij na Glavnem trgu, kjer bodo reditelji odkazali posameznim društvom prostore.
Polovična vožnja za vse udeležence proslav Maistrovih borcev odobrene.
Prometno ministrstvo je dovolilo za vse udeležence proslav Maistrovih borcev na območju ljubljanske železniške direkcije polovično vožnjo.
Spremembe v poštni službi. Za dnev-ničarja pri pošti Maribor I. je imenovan Ludvik Černec; premeščeni pa so manipulantka Erna Koreninijeva iz Maribora v Ormož, Alojzija Adamičeva iz Rogaške Slatine v Škofjo Loko, Anica Mušlčeva iz Litije v Mursko Soboto. Ivan Franeli pa iz Bleda v Maribor.
Napredovanje v davčni službi. V višjo položajno skupino so napredovali davčni uradniki Milan Peterlin v Šmarju pri Jelšah, Anton Šoberl v Murski Soboti in Pavel Pirič v Ormožu.
Iz učiteljske službe. Premeščeni so: Julija Kincl-Novačanova iz Dramel v Laporje, Marija Novakova iz Prosenjakovcev v Kobilje, Hilda Požarjeva iz Vidoncev v Srdico, Alojzija Prahova iz Mežice v Kaplo, Terezija Zorzutova iz Strukovcev k S„v. Petru v Savinjski dolini. Kristina Turjakova iz Ribnice na Pohorju v Petrovče, Marija Šetinova z Mute v Šmartno ob Paki, Ivan Pretnar iz Zavrča v Dol pri Hrastniku, Daniela Levstikova s Sladkega vrha v Gaberje pri Celju, Josipina Kocbekova od Sv. Jurija v Šafarsko, Jožef Kocbek od Sv. Bolfenka v Šafarsko, Božidar Horvat od Š«. Janža na Dravskem polju k Sv. Antonu v Slov. goricah, Maksa Hauptma-ndva iz Šmartnega pri Slovenjgradcu na Muto, Ljubica Grmovškova z Mute v Šmartno; Bogdan Golmajer iz Gradaca v Bučevo vas.
Nov grob. Danes zjutraj je preminila v starosti 67 let žena upokojenega železničarja ga. Janja Robaševa. Pogreb pokojnice bo v nedeljo 19. t. m. ob pol 15. iz mrtvašnice mestnega pokopališča na Pobrežju. Bodi ji ohranjen lep spomin; žalujočim preostalim naše iskreno sožalje!
Smrtna kosa. Danes zjutraj je umrl v Mariboru v starosti 40 let Tezervni kapetan in trgovec g. Josip Videmšek Pogreb bo jutri v soboto ob 15.45 na mestnem pokopališču na Pobrežju. — V Svečini pa je umrl sinoči šolski upravi telj Josip Berce. Priljubljenega šolnika bodo pokopali v nedeljo zjutraj ob 8. na tamkajšnjem pokopališču. Bodi obema pokojnikoma lahka zemlja domača, žalujočim preostalim pa naše globoko so žal je!
Nagla smrt. Na Koroški cesti stanujočega 451etnega pomočnika Štefana Luk mana je zadela v sredo zvečer srčna kap. Ko je prišla njegova gospodinja v njegovo sobo, ga je našla mrtvega.
Ljudska univerza v Mariboru. Drevi ob 20.15 predava o »Moderni Palestini« na podlagi mnogih lepih projekcij g. univ. prof. Novak iz Zagreba. V prvi vrsti bo govoril o velikanskem razvoju, ki ga je doživela dežela v zadnjih decenijih, ozadje pa bodo tvorili veličastni prastari spomeniki. Jutri v soboto pa govori g. profesor o Tuthankamenu.
Občni zbor »Napredka«. Mariborsko dijaštvo je te dni zborovalo. Marsikdo ne polaga zborovanju mladih posebne važnosti, a komur je mladina količkaj pri srcu, ta se je lahko prekričal, da se je na tem zboru pokazala v novi luči. Tradicija je padla. Občni zbor je otvori-la dosedanja predsednica Ankica Votner-jeva. Iz poročil društvenih funkcionarjev se je videla ona delavnost, ki so jo žrtvovali tovariši društvu. In vendar je celotni pogled na preteklo poslovanje nezadovoljiv. Tudi ideali imajo svoje meje, in ovire, ki se mladini postavljajo, so neumestne. Novemu odboru bo predsedoval Štefan Nabrgoj. Druge važne funkcije pa so podeljene Černiču. Andi-ču in Vomerjevi. Sami mladi. Ni res, da so le višešolci lahko predsedniki, ki pa imajo ponavadi malo smisla za nacionalno vzgojo mladih tovarišev. Občni zbor je pokazal, da zmaga le zavednost in skupnost. Vse tovariše in tovarišice pa vabijo in kličejo »Napredkarji« v svoj krog.
Društvo jugoslovanskih državnih upokojencev v Mariboru vabi odbornike k izredni seji, ki bo v soboto 18. t. m. ob 15. v Cankarjevi sobi Nabavijalne zadruge na Rotovškem trgu. Vse ostale člane pa poziva, da se polnoštevilno udeleže proslav, ki jih priredi Zveza Maistrovih borcev 18. in 19. t. m. Društvo se bo korporativno udeležilo v soboto zvečer bakljade, v nedeljo pa službe božje n^ Glavnem trgu in vseh drugih svečanosti.
j »Mornarska sekcija J. S.« v Mariboru
j se tem potom zahvaljuje vsem, ki so na j katerikoli način pripomogli k lepo : ■
U mornarski proslavi 4. novembra . !. j Odbor.
j Grajska klet. Danes velika Izbira mor-jskih rib Brodet-) s polento, kalamari ri-ižoto in polenovke.
Godbeno društvo »Lira« priredi v soboto 18. novembra zvečer veselico s plesom v gostilni gospe Sluga v Studencih. Začetek ob pol 20. uri. V plesni dvorani bo sviral društveni orkester. Studenča-ni ih okoličani so prijazno vabljeni k udeležbi. Odbor.
Krožek Inženirjev in dipl. tehnikov Zveze mladih intelektualcev ima svoj redni članski sestanek v petek ob 20.
Prepovedana knjiga. Notranje ministrstvo je prepovedalo v naši državi knjigo izpod peresa Ervina Sarkotiča: »Aufbau des Abendlandes und Arbeitsplan auf Grund des Viermachtepaktes«.
»Mornarska sekcija J. S.« poziva vse člane, da se korporativno s čepicami udeležijo bakljade Maistrovih borcev v soboto, dne 18. novembra. Zbirališče ob 18.15 na Kralja Petra trgu pred Cirilovo prodajalno, dne 19. novembra pa službe božje na Glavnem trgu odnosno v stolnici. Zbirališče ob 9. uri v restavraciji »Narodni dom«. Udeležba strogo obvezna. Vabijo se tudi vsi bivši mornarji, ki še niso včlanjeni. Odbor.
Prvi kongres dentistov. Jutri v soboto in nedeljo 19. t. m. bo v Zagrebu prvi kongres dentistov in dentistov tehnikov iz vse naše države. Za kongres je dovoljena polovična vožnja.
»Velika kavarna«. Vsak dan koncert balalajk!
Obvezno nezgodno zavarovanje učencev tehniških in obrtnih šol. Minister za trgovino in industrijo je izdal pravilnik o zavarovanju učencev zoper nezgode, po katerem morajo biti učenci srednjih tehniških in moških obrtnih šol, ki imajo poleg teoretičnega tudi praktičen pouk v delavnicah na terenu in v laboratorijih. Zavarovanje učencev velja za šolsko leto in se mora vsako leto obnoviti. Pogodba o zavarovanju bo vsebovala obvezo za zavarovalnico, ki bo izplačala v primeru nesreče za vsakega učenca 50.000 Din, če bi postal stalno nesposoben. V smrtnem primeru pa njegovim staršem 50.000 Din in 5.000 Din za pogrebne stroške. Vsak učenec pa mora plačati določeni znesek, kakor hitro se bo šolska uprava odločba za najugodnejšo ponudbo zavarovalnic.
Poneverbe pri zvezi Nabavljalnlh zadrug ponovno pred sodiščem. Beograjsko sodišče je obnovilo razpravo proti uradnikoma Buliču in Markoviču, ki sta bila zaradi velikih poneverb obsojena, in sicer Bulič na 7 let ječe in povrnitev škode v znesku nad 1 milijon dinarjev, Markovič pa na leto dni strogega zapora iti na povrnitev škode v znesku Din 10.000. Ker pa je Bulič v svoji pritožbi navedel, da je bil Markovič njegov šef in da je po njegovih nalogih izvršil poneverbo, je prišlo radi tega do ponovne razprave, na kateri Bulič opisuje, kako so bile izvedene vse poneverbe.
Razpisana zdravniška služba. Banska uprava je ruoisala mesto šefa kirurgi-čnega od ' i banovinske splošne bolnišnice v Mariboru. Prosilci morajo imeti pogoje za sprejem v državno, odnosno banovinsko službo ter kvalifikacijo za šefa oddelka. Prošnje je vložiti do 24. t. m. pri banski upravi.
Radio Ljubljana. Spored za soboto 18. t. m. Ob 12.15: plošče; 12.45: poročila; 13: čas, plošče; 18: plošče, stanje cest; 18.30: zabavno predavanje, predava Bitežnik; 19: ljudski nauk o dobrem in zlu, predava dr. Veber: 19.30: zunanji politični pregled, predava dr. Jug; 20: Šraniel-kvartet (Dolinšek); 20.30: Fantje na vasi: 21: valčkova ura, radioorke-ster in plošče; 22: čas, poročila in ra-diojazz.
Kino Union. Od danes dalje prvovrstni Bolvaryjev velefilm »Noč velike ljubezni« z Gustav Frohlichom in slavno kolo: aturno pevko Jarmilo Novotno v glavnih vlogah. Globoka vsebina, krasni naravni posnetki Carigrada, fina glasba od Roberta Stolza, bogata oprema.
Grajski kino. Danes v petek zadnji dan dvojni spored »Emden«- in »Privatna tajnica«. V soboto se začne izborna veseloigra »Pripovedke gospodične Hoff-mannove«. Kritika pravi o tem filmu, da je najveselejša in naiholiša veseloigra zadnjih časov. Anny Ondra je srčkana in šarmantna kakor še nikdar. V soboto nainovejši Paramountov žumal.
Pri ljudeh z nerednim delovanjem srca povzroči kozarec naTavne »Franz Jo-sefove« grenčice, če ga popiiete vsak dan zjutraj na tešče, lagodno mik) iztrebljenje črevesa.
Na. oano s^aaikM
REPERTOAR.
Petek, 17. novembra. Zaprto.
Sobota, 18. novembra ob 20. uri »Gospoda Glembajevi«. Znižane cene. Zadnjic* Nedelja, 19. novembra oo 15. uri »Roksi«. Znižane cene. Zadnjič, Ob 20. uri »Študentje smo«.	#
Ne zamudite poslednje uprizoritve drame »Gospoda Glembajevi«, ki bo v soboto 18. t. m. po znižanih cenah. 1° odlično Krležino delo je naštudiral najboljši jugoslovanski režiser dr. Branko Gavella. »Gospoda Glembajevi« so letošnja najboljša dramska uprizoritev.
V nedeljo popoldne ob 15. uri uprizO-re »Roksi«, jako zabavno in prisrčno veseloigro ameriškega pisatelja Connersa. poslednjič v sezoni. Veljajo znižane cene. Ta predstava je pred vsem namenjena onim ljubiteljem neprisiljene zabave, ki sicer med tednom ne utegnejo v gledališče. — Zvečer bo prva ponovitev Bučarjeve jazz-operete »Študentje snio«' ki je ob premieri v torek naletela na splošne simpatije občinstva, kar gre pred vsem na rovaš temperamentne in zanosne muzike ter vedrega humorja poln® vsebine. Dejanje je vzeto iz dijaškega življenja ter se godi na Rabu.
Živčno bolnim in otožnim nudi mil* naravna »Franz Josefova« voda dobr° prebavo, jasno glavo in mirno spanje Pc izkušnjah znamenitih zdravnikov z* živčne bolezni je uporaba »Franz Jose* love« grenčice pri težkih obolenjih možganov in hrbtnega mozga najtopleje priporočati. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
»Zakleti kraljevič« na sokolskem lutkovnem odru. Lutkovno gledališče Sokola ipatice v Narodnem domu bo igrale
v nedeljo 19. t. m. ob 15. uri izviru0 pravljico »Zakleti kraljevič«, in sicer pr*
vi del v 6 slikah. Otroke opozarjamo, d*
vstop v prostore Narodnega doma J6 bo dovoljen pred pol .15. uro.
Krožni izleti s parnikom »Kraljica Ma-
rija«. Jugoslovanski Lloyd priredi v sezoni 1934 s parnikom »Kraljica Marija«
7 krožnih izletov, na katerih je predvi-
den obisk Turčije, Sirije, Palestine, Grčije, Egipta, Italije, Maroka, Severne
Afrike. Španije, francoske riviere in Dal-
macije. Prvo potovanje traja od 9. d°
29. aprila, drugo od 1. do 22. maja, tret-
je od 23. maja do 5. junija, četrto od 2. do 21. julija, peto od 23. julija do 11. av-
gusta, šesto od 5. do 18. septembra 1° sedmo potovanje od 21. septembra d° 12. oktobra. Cene od Din 2.800 naprej. Informacije, prospekti itd. pri »Putniku«, Aleksandrova 35, tel. 2122. Z ozirom n? dejstvo, da so ta vsakoletna potovanja Jugoslovanskega Lloyda postala izredno priljubljena, opozarjamo cenj. občinstvo že danes na to ugodno priliko, ogledati si za skromen denar francosko riviero in druge lepote Sredozemskega morja.
Trg za ribe. Današnji trg za ribe je bil bogato založen. Prodajali so sardelice po 12, škombre po 18, orade, sipe, mole in morske rake po 22 Din, žive krape V°
15 Din, ščuke pa po 18 Din za kilogram.
Sejem za živino. Na sejem 14. t. niso prignali 547 glav živine, in sicer ? konjev, 10 bikov, 118 volov, 407 krav in 5 telet. Kupčija je bila na izredno živahnem sejmu dobra in je bilo prodanih 252 glav. Cene za kilogram žive teže s° bile naslednje: debeli voli 3.75 do 4 Din. poldebeli 2.50 do 3 Din, voli za rejo 1.59 do 2 Din, biki za klanje 3 do 3.50 Dim klavne krave 3 do 4 t>in. plemenske 1.59 do 2.25 Din, krave za klobase 1.75 d° 2 Din. molznice in brejo krave 2 do 2.5' Din, mlada živina 3 do 3.75 Din, telet-' 5 do 6 Din. Cene mesa: volovsko mes I. vrste 10 do 12 Din, II vrste 8 do 1 Din, meso bikov, krav in telic 5 do Din. teletina I. vrste 14 do 16 Din, II. v;
ste 8 do 10 Din, sveža svinjina pa 10 f-
18 Din kilogram.
Vremensko poročilo mariborske mete orološke postaje. Davi ob 7. uri je kaz; toplomer 7.4 stopinj C; minimalna tem peratura je znašala 6.2 stopinj C; barO' meter je kazal pri 14.4 stopinjah 738-' reduciran na ničlo pa 736.6; relatlvm’ vlaga 94; preteklo noč je padlo 0.5 mm 1 dežia
Maistrovi borci
»VSI ZA MAISTROM POJDEMO...«
, Ko pregledujemo prijave iz vseh kra-Jev naše domovine, osebne pripombe po-pdincev z izrazi iste domovinske ljubezni 'n Pripravljenosti žrtvovanja, se mi vzbu-de živo spomini na delo in odločnost posameznika, ki je doprinesel zgodovinski drobec za osvobojenje našega Maribora, Severne meje in očuvanja narodnega premoženja. Majhna četa častnikov, podčast Nikov in moštva, ki se je pod spretnim S°dstvom generala Maistra pripravljala, da v danem trenutku zasede Maribor, si te bila v svesti, da rodi uspeh le nagel in drzen udarec. In 1. november 1918 je bil dan naše preizkušnje.
V naglici, ki so je vajeni le vojaki, je bila vojašnica v Melju naša. Na drogu nad shodom je zaplapolala naša trobojnica. Prevzeli smo vse objekte. Nemško mo-®*vo je na odločen poziv generala Mai-slra klavemo zapustilo vojašnico. Zal, Pa je odšlo tudi mnogo naših. Postavili ^no straže, obrambo in sestavili prvo Mto. Bilo nas je bore malo; za obrambo v Primeru napada skoraj nič, a nemške v°jašnice polne. Zanesli smo se nastroj-n;ce. Če se dobro spominjam, sta bilipo-rahni samo dve. Druge je napravil nerabne nadporočnik Saler. Odstranil je Najvažnejše sestavne dele in pobegnil v
*=snico.
»j^oč je potekla v pričakovanju napada.
elrako ob 2. uri zjutraj sem se javil ge-neralu Maistru. Nadzorovala sva straže kolodvoru in pri skladišču. Zjutraj so Prihajali poedinci, častniki in moštvo, piačili smo straže na obeh kolodvorih. Lačno voiaštvo, ki se je vračalo s fronte, s* je zaželelo ropanja v mestu. Žal so mo
rale stopiti v akcijo celo strojnice. Povsod je bilo treba pomoči. Najhujše je bilo na glavnem in na koroškem kolodvoru, nič manj ali še huje na Pragerskem. Vsa čast železničarjem, ki so tvegali življenje, zlasti na Pragerskem, pred ogrsko soldatesko. Pragersko in glavni kolodvor sem okusil na lastni koži. V predmestju in okolici pa so gorele barake, ljudje so ropali. Vsi častniki in vse moštvo je bilo neprenehoma v službi; odmora ni bilo, ker ni bilo nadomestila. Nočem navajati imen. Čast vojaku prostaku, ki je bil na straži tri dni.
In po razorožitvi nadute zelene garde, ki je ovenčala naš polk s pravim vojaškim ponosom in rešila Maribor nemške sol-dateske in prevzetnosti, je poslal general Maister svoje čete na mejo. Izmučeni in sestradani srbski ujetniki, ki so se vračali iz avstrijskih taborišč, so ostali tu in se borili ramo ob rami z našimi v Špi-Iju. Zasedli smo progo Špllje - Radgona, zastražili Muro in Prekmurje in tudi v tužnem Korotanu so padle naše žrtve. Mnogo, mnogo bi jih bili takrat potrebovali. Nekateri so peli in vriskali v navdu šenju, drugi so se borili. Neki angleški oficir je rekel v Špiliu: »Vzemite, kar je vašega in držite!« Pa so nam vendar mnogo vzeli. Razočarani smo se morali ukloniti sklepu velesil.'
Obnovili bomo sedaj vse te lepe in nelepe spomine, veselili se tega, kar smo priborili s svojim delom in čakali trenutka, ko bomo zopet lahko dokazali resničnost Maistrove pesmi.
F r a n j o L u k n a r.
Naš Narodni dom ob preobratu
Zasluga Posojilnice za osvobojenje Maribora.
Ob 151etnici osvoboditve Maribora in Njegovega zaledja izpod nemško-avstrij-ske oblasti je potrebno podčrtati prav Posebej še doslej v zgodovini našega mesta skoro neopaženo vlogo enega najuglednejših tukajšnjih slovenskih denar-mh zavodov in njegovega načelstva v Prevratnih dneh meseca novembra in decembra pred 15. leti. V knjigi, ki jo j® izdala Posojilnica v Mariboru ob svoji 501etnici v letošnjem letu, opisuje Sty-riakus to dobo pod naslovom »Velika vojna in preobrat« takole:
Končala se je velika vojna in vprašanje bodoče usode Maribora in Podravja fe bilo odvisno od tega, kdo bo aktivnejši. mariborski Slovenci ali Nemci. Narodni svet je bil sicer ustanovljen in ge-N^al Maister je prevzel v svoje roKe ^ojaško oblast v Mariboru. V tem odločnem trenutku pa je manjkalo Slovencem denarja, dočim so ga Imeli Nemci dovolj, saj je stala za hjemci in njihovo 2eleno gardo mariborska mestna občina 2 vso svojo finančno močjo.
K ostalim težkočam Slovencev se je tako pridružilo še finančno vprašanje. Ko
iz Ljubljane in od nikoder ni bilo Nobene pomoči, tedaj sta omogočila Po-s°jilnica in njen predsednik dr. Rosina rešitev Maribora. General Maister opičje to z besedami: Narodni svet je po-jreboval denarja in dr. Rosina je odpri Magajno posojilnice ter nakazoval prav visoke vsote, češ, denar je slovenski, ^ nam pomaga rešiti, kar se rešiti da, ie prav, če ne, gremo pa tako mi vsi in denar, in je zaključil stavek s takim pod-kfepilom, da je držalo kakor petkrat zapečateno pismo. Celotna vsota, ki jo je Novembra in decembra leta 1918 izdala Posojilnica narodnemu svetu, je znašala l milijona kron. Narodna vlada v Ljubljani je ta znesek čez 3 leta povrnila.
Pomen tega koraka Posojilnice in njenega predsednika moramo razumeti, če Npoštevamo, da se je s tem denarjem hfanilo, preskrbovalo in plačevalo slo-v®nsko vojaštvo, ki je rešilo Maribor 6red Avstrijo. Če pa upoštevamo možnost nasprotnega primera, po katerem * Maribor pripadel Avstriji, potem bi Pomenil ta korak konec Posojilnice, za [Nerodaine odbornike pri Posojilnici pa JtČo, kajti kakega poroštva za denar, ki ^a ie Posojilnica izdala Narodnemu sve-11 Oziroma generalu Maistru, Posojilni-ta ni imela nikjer. Po pomenu in po po-
sledicah predstavlja ta korak zgodovinsko delo v naši preteklosti.
Odbor Posojilnice se je sestavljal v teh prevratnih mesecih iz sedaj že pokojnih dr. Frana Rosine kot predsednika, ter Radoslava Pipuša, Henrika Schireinerja, dr. Vladimirja Serneca, dr. Franca Vouška ter še živečih dr. Viktorja Kaca in Vilka Berdajsa.
Posojilnici v Mariboru, in njenemu vodstvu v prevratnih mesecih leta 1918 je dolžna tudi danes ob 15letnici izreči slovenska javnost svoje priznanje in svojo pohvalo.
Polj
*čane
Občni zbor tukajšnjih gasilcev, je bil
v sredo mdi pri nas z namenom, da se društvo preosnuje po pravilih, ki jih pred videva novi gasilski zakon. .Zborovanje je dobilo slovesen poudarek s tem, da se je vršilo v dvorani hotela Bauman in je bilo polnoštevilno obiskano. Po uvodnem pozdravu poveljnika na župana in ostale zborovalce, je g. dr. Hronovsky obrazložil na kratko pomen gasilskih čet in važnost nalog, ki so jim dodeljene po novem zakonu, med katerimi ni najmanjša obrambna služba. Iz poročil posameznih funkcionarjev je bilo nato razvidno, da je društvo res delavno: Imelo je 2 vaji z motorno brizgalno, 15krat je pomagalo pri požarih, enkrat pa pri reševanju avto mobila. Šteje 21 rednih in 163 podpornih članov ter je imelo 7 sej in 2 članska sestanka. Tudi blagajna se vodi vzorno. Društvo gre v 46 leto. Pri volitvah je bil za načelnika ponovno izvoljen g. Josin Bauman, za poveljnika g. Anton Medved, za tajnika g. Zeble, blagajnika g. Adolf Bauman, vodja plezalcev g. Jože Gajšek, nadzornika uprave g. Sima, društvenega zdravnika pa g. dr. Hronovsky. V nadzornem odboru so gg. dr. Hronovsky, Pepelnak, Geuer,Mesarič, Soršek in Ze-bec, ki je bil tega dne sprejet kot nov član v četo. Vsi ti so po novem zakonu svečano prisegli, nakar je bil občni zbor gasilske čete — kot se zdaj po novem imenuje — lepo složno in z uspehom zaključen.	___________________________
Stoletnica rojstva pisatelja Lieja.
Vsa Norveška proslavlja te dni na izredno svečan način stoletnico rojstva svojega velikega sina, svetovno znanega pisatelja Jonasa Lieja (rojen 6. novembra 1833, umrl 5. julija 1908), ki se prišteva med največje norveške pisatelje. Ob tej priliki je bila izdana nova ljudska izdaja Liejovih del, v Oslu pa je bila otvorjena razstava njegovih knjig in rokopisov.
ALB US .a
terpentinovo milo	_/
odstrani vso nesnago - / L ^ in varuje Vaše perilo.
mm
Premiera domače operete
»Študentje smo.«
Metka Bučarjeva je napisala libreto. Na otoku Rabu tabore ljubljanski a-kademiki in še profesorja imajo s seboj. Brez ljubezni seveda ne gre, pa prideta tja še dve mladi Ljubljančanki z materjo, ovdovelo trgovko, ki bi rada poročila svojo hčerko Nado s »trgovsko naobra-ženim« gospodom in ji zato vsiljuje Hrvata Breithuta, ki ga dekle ne mara, ker ljubi mladega lepega jurista Ladota. Da bi prišel »v družino«, ga predstavijo tovariši materi kot Ladota Kobeta iz Celja, sina veletrgovca. Toda mati, sama nekoč zaljubljena v starega Kobeta, ga s pismom zvabi na Rab, kjer se naposled »razkrije« vsa pustolovščina. Vendar se vse konča srečno, saj se v taki opereti mora. Zarok je kar cel kup: Lado in Nada, Nina in Živko, Nadina mati Gizelain vdovec Kobe ter za nameček še profesor Golob in bivša subreta Klara iz Maribora. Ta libreto je po vsebini nenavadno reven, dogodki so slabo povezani, vse je bolj revijskega značaja, toda brez značilnosti revije.
Danilo Bučar je napisal za ta libreto glasbo, ki je instrumentirana na jazz. Ta glasba ni posebno originalna, povsod zasledimo prizvoke že znanih melodij, je pa kot taka učinkovita, zveneča in polizana, kot vse take stvari, ki so napisane za sedanjost ter apelirajo na površinska čuvstva. Publika se kmalu nauči teh melodij in kupletov ter jih raznese na ulico. Navidezen, zunanji uspeh je zato neizogiben. Režiser g. V. Skrbinšek, in dirigent g. H e r z o g sta se z vnemo zavzela za to domačo opereto in storila vse, kar sta mogla. Pokarati pa moram ob tej priliki odersko razsvetljavo (kar pa ne velja le za to delo); prehodov iz dneva v mrak in iz mraka v noč itd. ne zna ustvariti tako, da bi nudili nekaj iluzije. Kar iz solnčnega dneva cepnemo v eni minuti v trdo noč in mesečino. In vendar je tudi razsvetljava nekaj!
Primadona in tenorist ne prideta kdove kako do veljave. Odmerjeno jima je malo učinkovitih nastopov. Vendar sta gdč. Udoviče v a kot Nada in g. Sancin kot Lado dobro nastopila. Še manj prilike za izživetje imata subreta in njen partner, podala sta Nino g. B a r b i č e v a in Živka g. D a n e š. Več simpatij libre-tistke in komponista uživata stara Klara in profesor Golob. Ga. Savi no v a in g. Pavle Kovič sta bila zato središče zabave. Mater Gizelo Senčarjevo je odigrala ga. Z a k r a j š k o v a, starega Kobeta g. Rasberger, Breithuta g. Furijan, suhega gospoda g. V. Skrbinšek, natakarja g. Crnobori, prodajalko cvetic gdč. Starčeva. Ostali študentje so bili gg. N a k r s t, G r o m, Medvenin Blaž. Komparserija, zbor, ostalo je bilo dobro.
Gledališče je bilo pri premieri v torek dobro obiskano. Ploskalo je veliko in zvabilo ponovno na oder igralce, libre-tistko. komponista in režiserja. Bik) je tudi več vencev, šopkov in drugih daril. Opereta bo najbrže še velikokrat napoT-niia hišo.	-r.
Sokolstvo
Članom jezdnega odseka mariborske sokolske župe! Po-ivajo se vsi bratje jahalci, da se sigurno udeleže proslave osvoboditve Maribora. Zbor bo v soboto ob 18.30, v nedeljo pa ob 9. uri v jahalnici v kroju! Zdravo!
Sokolska četa Radvanje poziva vse svoje Članstvo kr polnoštevilni udeležbi pri proslavi laletnice priključitve mesta Maribora in njegovega zaledja k Jugoslaviji po junakih generala Maistra. Zberemo se v Novi vasi pred pekarno Ledinek v soboto ob 18. uri. v nedeljo pa ob pol 9. dopoldne. Načelnik.
Šport
Mariborski nogometni derby. V nedeljo 19. t. m. bodo imeli prijatelji nogometnega športa priliko, da prisostvujejo zanimivi nogometni tekmi. V tekmovanju za prvenstvo LNP se bosta spoprijela ISSK Maribor in SK Železničar. Vse tekme med obema kluboma so bile doslej vedno zelo zanimive in ogorčene borbe za zmago. Pričakovati je torej, da bo tudi nedeljsko srečanje med obema kluboma nudilo zares prvovrsten športni užitek, in to tembolj, ker se bo tokrat šlo za točke, ki jih oba nasprotnika nujno potrebujeta. Tekma se bo odigrala ob vsakem vremenu na igrišču SK Železničarja na Tržaški cesti.
Nacionalna liga. JNS je odredil termine za še ne odigrane tekme, in sicer: 26. t. m. Hašk:Concordia in Jugoslavija: Primorje v Beogradu, 3. decembra Hatšk: Jugoslavija v Zagrebu in BSK:Vojvodina v Beogradu, 10. decembra pa Hašk: Vojvodina v Zagrebu.
Nedeljske prvenstvene tekme socBjo: V Mariboru SK Železničar :ISSK Maribor g. Deržaj; v Ptuju SK Drava:SK Svoboda g. Vesnaver; v Murski Soboti SK Mura:SK Panonija g. Bizjak in v Čakovcu SK GradjanskhSK Ptuj g. Kopič.
Odbor za delegiranje sodnikov pr! MOLNP, službeno. Prvenstveno tekmo SK Železničar rezerva :ISSK Maribor rezerva sodi g. Nemec. Naproša se g. Vesnaver, da pregleda pred prvenstvenoi tekmo SK Drava :SK Svoboda skupno s službujočim odbornikom igrišče SK Drave v Ptuju v svrho verifikacije.
Mariborski Akademski sabljaški klub. Radi prihoda sabljaškega trenerja velja od vključno 20. t m. nov razpored: Ping-pong sekcija: vsako sredo in soboto od 20. do 22. ure, kakor do sedaj. Lahkoatletska gimnastična sekcija: vsak ponedeljek' in četrtek, kakor do sedaj. Sabljaška sekcija: Skupina A: gg. dr. Štukelj, dr. Senica, dr. Kac, ravnatelj Neralic, Neralič jun. in oba Škapina jun. vsako sredo in soboto od 18. do 20. ure. Skupina B: dame: Uršičeva, Kušarjeva, Piblerjeva in Mirovičeva ter gg.: dr. Pihler, prof. Cestnik, Vičar, Zupanc, Uršič, Tschare, Vernik vsak ponedeljek in četrtek od 30, do 22. ure. Skupina C: dame: Oblak, Levak, Peklar, Košak. Miklavčič, Bernhard ter gg.: Košak, Miklavčič, Bizjak, dr. Lett-ner, Wenzlik, Hribšek, Varšek, Glebov, vsak torek in petek od 20. do 22. ure. Morebitne zaželjene zasebne ure izven rednih vaj je prijaviti trenerju pri vajah. Člani kluba imajo pravioo do zasebnih ur brezplačno. Upravni odbor.
Uletova koča na Peci. Smučarje te vse ostale prijatelje belega športa obveščamo, da je zapadlo na Peci preko 1 meter snega in bo radi tega Uletova koča na Mali Peci zaenkrat oskrbovana vsako soboto, nedeljo in praznik ter dan pred praznikom, od 1. decembra dalja pa stalno vsak dan. Ker je tudi avstrijska koča pri Knipsu celo zimo odprta, se nudi priložnost smučanja preko cele Pece. Da bodo posetniki v Uletovi koS zadovoljivo postreženi, prosi podpisana podružnica za večje skupine posebnih prijav. Kdor hoče spoznati lepote zimske narave, naj se poda na Peco!
Občni zbor Jugoslovanske lahkoatletske zveze bo 17. decembra v Zagreba. Jugoslovanska plavalna zveza pa bo imela svoj občni zbor 26. t. m. v Zagrebu.
Radio prenosi nogometnih tekem. V
nedeljo 19. t. m. bo radio postaja Beograd prenašala nogometno tekmo Gra-djanskLBSK, in sicer drugi polčas. Radio postaja Curih pa bo prenašala meddržavno tekmo Nemčija :Švica.
Konverzacija.
— Milostiva, ali ste vdova ali ločenka?,
— Ločenka. Toda to je pogreška mojega moža. Če bi bil on umrl, bi bila jaz
1 danes — .vdova.
■MBHHS3L<3KC
Sv. Lenart v Slovenskih goricah
Na Martinovo nedeljo smo imeli v našem Sokolskem domu prav lep Naši diletanti so nam zaigrali igro si«. Reči moramo, da so vsi igralci in igralke svoje vloge dobro rešili. Obisk ni bil tak, kakršnega bi si želeli, je pač gospodarska stiska temu kriva.
Naš Sokol se prav marljivo pripravlja za svojo telovadno akademijo, ki bo v nedeljo 3. decembra. Kakor čujemo bodo letos na programu akademije same res izbrane in efektne točke. Ze danes opozarjamo zlasti naše okoličane, da si pridejo ogledat naš nastop.
»Tukajšnje »Tujsko prometno in olepševalno društvo« se je reorganiziralo in začelo z novim delom. Izdelalo si je prav obširen delovni načrt, ki ga bo skušalo tokom dveh ali treh tet izvesti. Društvu predseduje tukajšnji cestni nadzornik g. A. Stanko.
Tukaj je nastopil službo novi sodnik g. Ašič.
Štiriindvajset ur živ v ledu
Španec Pedro Natiz je živ zamrznil v ledu in ostal v njem 24 ur, ne da bi se mu kaj zgodilo. Pred začetkom te nevarne produkcije sta dva zdravnika ugotovila, da deluje Natizovo srce normalno. S silno napetostjo volje se je Natiz onesvestil, potem so pa namazali njegovo telo z raznimi maščobami in dva pomočnika sta ga položila v kovinsko krsto, napolnjeno z vodo. Srce mn je utripalo zelo rahlo, ko so ga položili v krsto. Odprto krsto so prenesli v drugo sobo, kjer je bila temperatura umetno znižana na 5 stopinj pod ničlo. Kmalu je voda v rakvi zamrznila in Natizovo telo je obležalo v ledu. Krsta z zamrznjenim človekom je ležala na mizi celih 24 ur pod strogo zdravniško kontrolo. Ko so potem led previdno raztopili, je bilo Natizovo telo trdno in hladno, obraz pa mrtvaško bled. Moža so morali pol ure pošteno masirati, potem so ga pa položili v mlačno vodo in že čez pol ure je bil že pri polni zavesti. Mož hoče svoj poskus ponoviti. Pravi, da gre samo za silo volje, kakor pri indijskih fakirjih, in
za intenzivno, več let trajajoče trenira nje. Podobne poskuse so delali že večkrat v znanstvenih zavodih z mrzlokrv nimi živalmi, dočim so se pri toplokrvnih, na primer pri pticah, vedno končaii smrtjo.
Rastlina proti revmatizmu
Kaj je revmatizem, ve samo tisti, ki ga je imel ali ga še ima. Ta bolezen je posebno razširjena v Angliji, kjer je revmatičnih ljudi mnogo več, kakor tuberkuloznih. Zato ni čuda, da posebno Angleži povprašujejo po učinkovitem sredstvu proti revmatizmu. V Londonu je pripovedoval raziskovalec Frederic Raw shaw o čudoviti rastlini, ki raste na gričih Nilgare v Južni Indiji in ki njen sok baje izleči tudi najhujši revmatizem. Bolečine izginejo in se baje nikoli več ne panove. Indijski svečeniki te rastline goje, ln prodajajo njih sok v obliki zdravil.
Rawshaw je vzel s seboj tri spremlje valce in odšel v Indijo iskat zdravilno rastlino. Prepričan je, da se mu bo potovanje izplačalo in da bo s svojimi spremljevalci obogatel, če se mu le posreči nabrati primemo količino zdravilnega zelišča. Mož ne dvomi o tem, da bo zdravilno rastlino našel, indijski svečeniki pa najbrž ne bodo zadovoljni, ko bodo zvedeli, da stika nekdo za njihovo tajno. Ni izključeno, da bodo hoteli s silo preprečiti Angležu iskanje zdravilne rastline.
Za svoj pogreb jte poskrbel 11 let pred smrtjo.
Neki čudak, po imenu Duncan Nea-le iz Shernona na Angleškem, je umrl te dni, je pa poskrbel za svoj pogreb želi let pred svojo smrtjo. Na pokopališču si je kupil grob prvega razreda, kjer si je dal postaviti nagrobni spomenik s svojim imenom. Duncan je živel okrog 20 let s svojim bratom Mojzesom, po njegovi smrti pa ga je dal pokopati z vsemi svečanostmi, nakar si je kupil svoj grob poleg njegovega. Dan po bratovem pogrebu je uredil tudi vse potrebno za svoj pogreb, nato pa se je oženil z deklico, ki jo je ljubil še iz mladosti. Ob svoji smrti je bil Duncan star 65 let.
Mali o
Rasno
KOŽUHOVINO
vseh vrst dobite v veliki izberi. Stare in ponošene jope preuredim po najnovejših pariških in dunajskih krojih. Jamčim za strokovno in solidno delo ter točno postrežbo. Peter Semko. krznar. Gosposka ulica 37.	4395
ZATEKEL SE JE PES
sive barve s črnimi lisami. Dobi se pri tvrdki L. Ornik, Koroška c. 9.	4392
Kupim
OMARA S ŠIPAMI
za trgovino, pribl. 2 m visoka in 1 m široka, se kupi. 1. Kravos, Aleksandrova c. 13. 4334
Prodam
V eni uri popolnoma siv
Mladi ameriški pilot Edgar Ditkens je doživel te dni na nekem svojem poletu strašno pustolovščino. Ko je letel s svojim letalom iz Salmoja v Vau na Novi Gvineji, je imel prav ugodno vreme in se je že naprej veselil, kako lepo se mu bo njegov polet posrečil. Ko je letel že 9 ur, je nenadoma začutil na svoji nogi neki pritisk. Pogledal je navzdol in na svojo grozo opazil veliko kačo, ki se je vzpenjala proti njemu. Ditkens je urno zgrabil kladivo in z enim samim, dobro merjenim udarcem razbil kači glavo. V istem trenutku pa je opazil še tri kače, ki so se zvijale okrog njegove druge noge. Pilot je spoznal, da se ne bo mogel boriti s kačama, ker je imel obe roki zaposleni z upravljanjem letala. Sklenil je poskusiti svojo srečo in ostati popolnoma negiben. V eni uri je prispel v Vau. Ko so ljudje prihiteli k njegovemu letalu, so ga morali izvleči iz aparata, ker je bil duševno popolnoma strt. Ko je odletel 271etni Ditkens na to svojo pot, je imel ogljeno-črne lase, v eni sami zadnji uri poleta pa je popolnoma osivel.
Rešen na pragu smrti.
Nekaj sto metrov pred kolodvorom Pi-cadilly v Londonu je bilo te dni nekaj oseb priča prizora, ko se je pri prehodu čez železniško progo spodrsnilo 701etne-mu starčku Charlesu Adamsu in je padel preko tračnic. V istem trenutku pa je že drevel izza ovinka brzovlak s sil-
no brzino, kakor vozijo pač samo angleški brzovlaki. Navzoči so smatrali, da je nesreča neizogibna, ko se je vlak nena doma ustavil tik pred starcem. Charlesa Adamsa, ki si je pri padcu zlomil nogo in zadobil nekaj lažjih poškodb na rokah, so prepeljali v bolnišnico. Sele tamkaj je Adams pozneje izvedel, da se je sicer neizogibni smrtni nesreči izognil le po izrednem naključju. Nekaj kilometrov pred Londonom so se vrata na nekem vagonu nenadoma odprla in tako poškodovala, da bi mogla zaradi nagle vožn.ie vsak trenutek odpasti. Vlakovodja je bil prisiljen zmanjšati brzino in je samo tako mogel zagledati starca na tračnicah ter pravočasno ustaviti vlak.
Umor staršev zaradi trajnih prepirov.
V mestu Dumbaru v severnoameriški zvezni državi Virginiji je pred dnevi ustrelil neki komaj 13letni deček z nekaj streli iz samokresa svojega očeta in mačeho. Ko ga je policija prijela, je izjavil, da je ubil starša zato, ker je bil že do grla sit njunih prepirov in psovanj, s katerimi sta se dan na dan obmetavala.
Javna molitev za nogometno zmago.
Iz Varšave se poroča, da je imel v tamkajšnji katedrali neki kanonik z verniki svečane javne molitve za zmago poljskega moštva na nogometni tekmi v Pragi. Ta kanonik je sam izkušen športnik in je že večkrat dosegel v raznih kategorijah šampionat.
Tužnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem ln znancem, da je naš 'ljubi oče, mož. sin, svak, brat in zet, .gospod
Josip Videmšek
kapetan I. ki. v rezervi in trgovec
dne 16. novembra po kratkem trpljenju nenadoma umrl.
Pogreb nepozabnega pokojnika bo v soboto, dne 18. novembra ob 15.45 na mestno pokopališče v Pobrežju.
Maribor. Celje. Jelšava, dne 17. novembra 1933.
Žalujoče rodbine: Videmšek, Pošinger, Pfybil In Peteln.
4408
NOVA, DVOSTANOVANJSKA HIŠA
poceni na prodaj. Vprašati: Frankopanova ulica 29, Čop Alojz.	4394
Sobo odda
OPREMLJENO SOBO.
lepo, z električno razsvetljavo, oddam eni ali dvema osebama. Vrazova ulica 6, pritličje. levo.	7002
SPREJMEM GOSPODIČNO
kot sostanovalko. Naslov v upravi »Večernika«. 4369
tokal
SOLNČNI LOKAL
oddam poceni. Dravska ulica 10. L, Benet.	4396
Brez posebnega obvestila.
Moja ljubljena soproga, ozir. sestra, gospa
Janja Robaš
soproga železničarja v p.
Je v petek, dne 17. novembra 1933 ob V*5. uri zjutraj. v 67. letu sroje dobe mirno v Gospodu zaspala.
Pogreb blagopokojnlce bo v nedeljo, dne 19. novembra ob Vtl5. uri iz mrtvašnice mestnega pokopališča na Pobrežju.
Sv, maša zadušnica se bo darovala v ponedeljek, dne 20. novembra ob 7. uri v župni cerkvi sv. Magdalene.
Maribor, dne 17. novembra 1933.
Franc Robaš, soprog, v Imeno vseh ostalih sorod-nlkov.
Prokoo in Anica Grasselli ter rodbine dr. Mirko Grassellija in Petra Capkd naznanjajo žalostno vest, da je njihov dragi oče, oziroma stari oče, gospod
Peter Grasselli
bivši ljubljanski žuoan, odlikovan z redoma Sv. Save II. in III. razreda in z redom Jugoslovanske krone
III. vrste
danes sklenil svojo dolgo življenjsko pot.
Pogreb nepozabnega pokojnika bo dne 19. novembra ob pol 15. uri (pol 3. uri popoldne) izpred hiše žalosti, Mestni trg 25, na pokopališče pri Sv. Križu.
V Ljubljani, dne 17. novembra 1933.
14246	Žalujoči	ostali.
Brez posebnega naznanila
Izdaja konzorcij »Jutra« v Ljubljani, predstavnik Izdajatelja In urednik:	RADI	VOJ REHAR v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. C. predstavnik
STANKO DETELA v Maribora