V starosti 87 let je včeraj umrl nekdanji ljubljanski nadškof in metropolit Alojzij Šuštar /5 Slomak razpravljal o medijih Slovencev v zamejstvu Primorski SOBOTA, 30. JUNIJA 2007_ št. 154 (18.937) leto LXIII._ PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190 Dober pastir in dober politik Martin Brecelj Včeraj je umrl upokojeni ljubljanski nadškof in slovenski metro-plit msgr. Alojzij Šuštar. Z njim odhaja eden izmed protagonistov procesa demokratizacije in osamosvojitve Slovenije. Znal je biti na višini zahtevnega poslanstva, ki ga je opravljal, in to v usodnem trenutku za narodno skupnost, kateri je pripadal. Pokojnik ni bil človek, ki bi silil v ospredj e ali dvigal glas. Svoj vpliv je gradil na drugačnih temeljih, zlasti na osebni razgledanosti in na dialoški odprtosti. Uveljavil se je prej v svetu kot doma. Preden je postal ljubljanski nadškof in slovenski metropolit, je bil več let tajnik Sveta evropskih škofovskih konferenc s sedežem v Švici. Svoje mednarodne zveze je znal s pridom izkoristiti, ko se je Slovenija znašla pred problemom mednarodnega priznanja. Kaj je to pomenilo, pove zgodovinsko dejstvo, da bi brez Vatikana in njegove diplomacije Slovenija težko postala enakopravna članica mednarodne skupnosti. Kot človek dialoga pa je msgr. Šuštar pomembno prispeval k temu, da slovenska tranzicija ni zahtevala hujših pretresov ali celo nasilnih obračunavanj. V tem smislu je značilno voščilo »Sedaj pa se po-dajmo na pot naprej! Bodimo drug drugemu dobri in plemeniti sopotniki!«, ki gaje izrekel 8. julija 1990 na spravni maši v Kočevskem rogu. Pokojnik je bil tudi pozoren do Slovencev v zamejstvu in po svetu. Ko se je kdo »izza meja« ali »iz diaspore« oglasil na njegovem škofijskem dvorcu, je bil vedno prisrčno sprej et. Skratka, kot dober pastir je bil msgr. Šuštar tudi dober politik, v velikih in majhnih rečeh. KMETIJSKA MEHANIZACIJA (kopačice, motokultivatorji, "spaccalegna"- cepilci, traktorji FERRARI) POSEBNA PONUDBA KOSILNIC VSEH ZNAMK OB NAKUPU NOVIH KOSILNIC SHINDAIWA ODVZEM STARIH ZA ODPAD Rezervni deli, servis, mehanična delavnica SADIKE POVRTNIN VSE ZA NAMAKALNE SISTEME IN ZA KMETIJSTVO OLIVNO OLJE SEMENA SADIKE IN CVETJE VELIKA IZBIRA UMETNIh IN ORGANSKIH GNOJIL TRŽAŠKA KMETIJSKA ZADRUGA Industrijska cona - TRST, Ul. Travnik,10 Tel. 040/8990110 agraria 040/8990100 rezervni deli dnevnik Internet: http://www.primorski.it/ e-mail: redakcija@primorski.it POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 0,80€(191,71 SIT) VELIKA BRITANIJA - Razburljiv začetek vladavine Gordona Browna Bomba sredi Londona Zopet strah pred Al Kaido Policiji je uspelo pravočasno onesposobiti naboj pri Piccadillyju ŠE DANES IN JUTRI FESTIVAL AMATERSKIH DRAMSKIH SKUPIN Mavhinje vabijo Poletni večeri privabljajo v Mavhinje lepo število obiskovalcev KROMA MAVHINJE - Še danes in jutri bo v Mavhinjah potekal festival amaterskih dramskih skupin, ki tudi letos privablja na vaški trg le- po število obiskovalcev. Potem ko se j e v zadnjih dveh tednih zvrstila glavnina nastopajpočih, bodo nda nes na spo re du še zad nje pred - stave, jutri pa se bo festival končal s tradicionalnim nagrajevanjem. Na 14. strani LONDON - Britanska policija je zaradi sumljivega vozila zaprla eno glavnih cest v središču Londona. Predstavnik policije ni podal podrobnejših informacij o vozilu na cesti Park Lane, ki leži na vzhodnem robu Hyde Parka. Vozilo so sicer odkrili nekaj ur potem, ko je policija v noči na petek v nekem vozilu prav tako v središču Londona pravočasno odkrila in nevtralizirala eksplozivno napravo. Če bi slednja eksplodirala, bi zagotovo terjala veliko žrtev. O atentatorjih oblasti niso spregovorile, kroži pa domneva, da bi bila za temi atentati Al Kaida, ki naj bi s tem dokazala, da se z zamenjavo premiera njeno stališče do Londona ni spremenilo. Na 21. strani Boris Kuret s celotnim upravnim svetom potrjen za predsednika SSG Na 9. strani Župani zahtevajo izreden prispevek za šoli v Romjanu in Doberdobu Na 16. strani Organizacije kmetov za zamrznitev sklepa o zaščiti travnikov Na 16. strani Jutri brez dnevnika Zaradi vsedržavne stavke novinarjev jutri dnevniki v Italiji ne bodo izšli. Prihodnja številka Primorskega dnevnika bo izšla v torek, 3. julija. Naročnike in bralce prosimo za razumevanje. 2 Sobota, 30. junija 2007 MNENJA, RUBRIKE SLOVENIJA TA TEDEN Pahor je prevzel vlogo Janševega izzivalca Boštjan Lajovic / Borut Pahor se je odločil. Novica, ki sama po sebi ne bi smela biti nič posebnega, je minuli teden močno premešala karte na slovenskem političnem prizorišču. Nenavadno pravzaprav, politiki so ravno zato, da (se) odločajo, a v primeru Boruta Pahorja so stvari nekoliko drugačne. Gre za politika, ki se odločitvam izogiba, dokler je mogoče in včasih tudi preko te mej e, hkrati pa je, prav zaradi tega, zadnje leto in še več da leč naj bolj po pu la ren po li -tik v Sloveniji. Tudi stranka socialnih de mo kra tov, ki jo vo di, je ta tre nu -tek na vrhu lestvic javnomnenjskih raziskav, s precejšnjo prednostjo pred največjo vladno stranko. In ta Udobnih poti iskanja tretje poti je konec, Pahor je odkrito prevzel vlogo izzivalca Janeza Janše, kije vse prej kot ugoden nasprotnik. Udarci bodo padali vsevprek, tudi pod pasom, zato bo zanimivo videti, iz kakšnega testa je pravzaprav Borut Pahor. po li tik se je zad njih ne kaj me se cev odločal, ali naj kandidira na jesenskih volitvah za predsednika republike, ali naj stranko vodi še naprej in posku -ša z njo zma ga ti na par la men tar nih volitvah jeseni prihodnje leto. Odločil se je za parlamentarne volitve. Dilema res ni bila enostavna. S precejšnjo verjetnostjo je bilo mogoče na po ve da ti, da bi Pa hor, če bi se potegoval za položaj predsednika republike zmagal. Ankete so mu dajale pre cej šnjo pred nost pred edi nim resnim tekmecem, Lojzetom Peterle tom, skup nim kan di da tom des ni -ce. Pahor ima, vsaj javno, vse, kar v očeh slovenskega volivca potrebuje predsednik: je prijazen, uglajen, ne-konflikten, vedno išče tretjo pot, tudi če je ni, nezanemarljiva je tudi njegova fizična podoba. Rad uporablja kennedyjevske prispodobe in sploh goji držo in videz sodobnega politi- ka, iskalca kompromisa za vsako ceno. Vse te lastnosti, ki so v bitki za bolj ali manj protokolarni položaj predsednika republike gotovo prednosti, so v boju za mesto predsednika slovenske vlade lahko tudi slabosti. V Sloveniji je potrebno še marsikaj postoriti, v gospodarstvu in sicer, demokracija še zdaleč ni vpeljana in samoumevna, mnogi družbeni sistemi in podsistemi se šele vzpostavljajo. Vloga vlade j e pri tem zelo po-memb na, saj je po li tič ni sis tem na -ravnan tako, da ima v rokah največ vzvodov odločanja, formalnih in neformalnih. Marsikdo si Pahorja težko predstavlja v vlogi tistega, ki sprejema odločitve in diktira tempo, de ni mo pri po koj nin ski re for mi, pro -daj i bank in zavarovalnic, spre mem bah v zdravstvu, okoljevarstve-ni zakonodaji ali odločitvi o napotitvi slovenskih vojakov na tuja bojišča. Seveda je takšno razmišljanje hi po te tič no. Pa hor še ni zma gal na parlamentarnih volitvah in prav nič ne zagotavlja, da mu bo jeseni 2008 uspelo. Res je videti, da ima njegova stran ka ta tre nu tek dob re mož -nos ti, to pa je tu di vse. Pove da no drugače: medtem ko bi na predsedniških volitvah skoraj zanesljivo zma gal, je pri par la men tar nih še vse odprto. Udobnih poti iskanja tretje po ti je ko nec, Pa hor je od kri to prev -zel vlogo izzivalca Janeza Janše, ki je vse prej kot ugoden nasprotnik. Udar ci bo do pa da li vsev prek, tu di pod pasom, zato bo zanimivo videti, iz kakšnega testa je pravzaprav Borut Pahor. Izkazati pa se bo moral tudi Janez Janša, ki v teh dneh tudi nima veliko razlogov za dobro voljo, kljub osupljivim podatkom o kar 7,2 od-stot ni go spo dar ski ras ti. Prav to je Janšev paradoks: gospodarski kazalci so ugod ni, a vla di pa da po pu lar -nost. Pre mi er si cer s pr stom ka že na medije, ki da namenoma slikajo črno podobo in mnenjske voditelje, ki govorijo o strahu, ki naj bi prežel Slovenijo, vendar bo moral Janša predvsem pomesti pred svojim pragom. Vlada je namreč v precejšnji meri izgubila pozitivni zagon, ki ga je izža-re va la na za čet ku man da ta, mi nis tri in še zlas ti pre mi er pa se bolj kot z resničnimi vsebinskimi izzivi ukvarjajo z dnevnopolitičnimi težavami, ki jih sami pomembno soustvarjajo. Kulturni minister Simoniti se je brez po tre be zap le tel v si lo vit spor s filmarji, šolski minister Zver uvaja spre mem be brez pod po re stro kov -njakov, čeprav še ni v celoti zaživela niti prejšnja šolska reforma, zdravstvenega ministra Bručana čaka že druga interpelacija, ki ima tokrat kar precejšnje možnosti za uspeh, gospodarskemu ministru Vizjaku tako rekoč pred oč mi raz pa da mre ža, ki jo je napletla nekdanja sekretarka Starina Kosem, pravosodni minister Šturm pa se namesto s sodnimi zaostanki ukvarja s preiskovanjem tajne službe Sova. Prav vladni poseg v Sovo je afera, ki je bržkone največja politična napaka Janeza Janše v zadnjem času. Do gaja nje je uš lo iz pod nad zo ra že do te me re, da je pre mi er na po ve dal civilno tožbo proti prejšnjemu premi e ru An to nu Ro pu. Jan ša zah te va, da se mu Rop javni opraviči in prekliče svoje trditve o insceniranju incidentov v Piranskem zalivu. Na svetu najbrž ni prav veliko držav, kjer se aktualni in nekdanji premier tožita po sodiščih, kar se bo verjetno zgo di lo, saj se ne pre mi šlje ni in tr -masti Rop zagotovo ne bo opravičil. Dobri politiki morajo med drugim znati potlačiti osebne lastnosti in nasprotja. V tem primeru sta se našla dva, ki te ga ne zmo re ta. REKA - Obisk podtajnika Rosata pri italianski manjšini Zagotovila za ureditev finaciranja Edita in la Voce REKA - Podtajnik na notranjem ministrstvu Ettore Rosato, ki je zadolžen tudi za manjšinska vprašanja, je včeraj na Reki obiskal predstavnike italijanske manjšine. Na sedežu Italijanske unije so Rosata s sodelavci in italijanskim ge ne ral nim kon zu lom na Re ki Fulviom Rusticom med drugimi pričakala predsednika skupščine in izvršnega odpora IU Furio Radin oziroma Maurizio Tremul, prisoten pa je bil tudi direktor manjšinske založniške hiše Edit Silvio Forza. Srečanje, kije potekalo za zaprtimi vrati, je bilo izredno pomembno predvsem za Edit in redakcijo časopisa La Vo ce del po pol o. Ro sa to je po tr -dil, da bo do sred stva, ki so na me nje na za časopis italijanske manjšine na Hrvaškem in v Sloveniji, prišla v kratkem, »s čimer bo rešen problem, ki je nastal zaradi pomanjkanja italijanskih finančnih prispevkov v zadnjih letih«. Podtajnik je še zagotovil, da bo rimska vlada v okviru prijateljskih odnosov s slovensko vlado načela tudi vprašanja, ki zadevajo Radio in TV Koper-Capodistri-a. Na tiskovni konferenci po srečanju je Furio Radin poudaril, da je Rosato že dolga leta »prijatelj italijanske narodnostne skupnosti, v skupini najožjih privilegiranih sogovornikov IU v rim ski vla di pa ena od oseb, ki je manj -šini najbližja«. Na srečanju so govorili tu di o os ta lih naj važ nej ših vpra šan jih, ki zadevajo pravice in razvoj italijanske narodnostne skupnosti v Sloveniji in na Ettore Rosato (desno) v redakciji časopisa La Voce del popolo LA VOCE Hrvaškem. V zvezi s tem so govorili tudi o dvojnem državljanstvu. Ugotovili so, da je precej zahtevkov za dodelitev italijanskega državljanstva že prišlo v Rim, pri reševanju vlog pa je pomembno vlo go od igral tu di reš ki kon zu lat. Rosato se je v svojem posegu na tiskovni konferenci zahvalil IU za »vse, kar so v teh letih uresničili skupaj«. Poudaril je tudi, da je Hrvaška prijateljska država in da je tudi italijanska manjšina tista, ki prispeva k utrjevanju tega prijateljstva. Podtajnik na notranjem ministrstvu je tudi dejal, da je predlog Italijanske unije, da bi Rim sprejel zakon o skrbi za svojo manjšino, prava pot in je tudi izrazil prepričanje, da bo- do svoj pri spe vek v tej sme ri da le vse politične sile v italijanskem parlamentu. Poseben poudarek pa je bil dan tudi manjšinskim medijem. Glede teda je Rosato poudaril pomen dnevnika La Voce del popolo in založniške hiše Edit. Dejal je, da so finančni problemi Edita rešeni, od tega pa imajo korist vse tri narodnostne skupnosti: hrvaška, slovenska in italijanska. Pri tem je ponovno zagotovil, da bo Italija Edit vedno podpirala. Zaskrbljenost pa je Rosato izrazil zaradi položaja na RTV Koper-Capo-distria in se zavzel, da se v reševanje težav vključi tudi Ljubljano. SKLAD MITJA CUK SVETUJE Moralni čut Vsaka človeška družba potrebuje za svoj razvoj in obstoj določena pravila. Ta morajo zagotavljati enake možnosti in pravice vsem, sicer bi lahko prevladal zakon močnejšega in nadvlada enega ali skupine maloštevilnih. Če člani družbe ne spoštujejo skupnih pravil, potem je ta zapisana propadu. Moralni čut ni odvisen od stopnje izobrazbe. Z moralnim čutom se človek ne rodi, pač pa ga je treba v človeku privzgojiti in gojiti. Tako, da bo posameznik deloval kot samostojna osebnost in ne le kot pripadnika črede, ki dela vse, kar delajo drugi in ne razmišlja o ničemer. Konvencionalna družbena morala s svojimi kalupi in predsodki ni torej primerna izbira. Če delaš tako, kakor delajo vsi drugi, še ni rečeno, da delaš prav; pomeni le, da si se prilagodil in postal komformist. Tistega, ki iz takega komformističnega obnašanja izstopa, pa velikokrat drugi gledajo grdo, z nestrpnostjo in željo, da bi ga izločili iz svojega kroga. Brezkompromisno prilagajanje družbi torej ni zdravo, kakor ni zdravo tudi izstopanje za vsako ceno. Odgovor je v uravnoteženosti in sposobnosti kritičnega razmišljanja. K privzgoji vsega tega je poleg družine ali včasih celo namesto nje poklicana šola. Še eno šolsko leto je za nami. Mnogi starši sedaj iščejo način, kako bi svojim otrokom zagotovili čim varnejše in čim zabavnejše počitnice. Sami so skoraj celo poletje v službi in mnogi nimajo doma babice ali tete, ki bi čuvala in nadzorovala otroke v poletnih mesecih. Ni vedno lahko najti ustrezno rešitev, pa tudi denarja, potrebnega za vpisnino ne, zlasti če je v družini več otrok. Sedaj pa je pravi čas za razmislek, kaj je bilo v preteklem šolskem letu lepega, pozitivnega in spodbudnega, in kaj bi lahko še izboljšali v bodoče, v letih šolanja, ki jih imajo otroci še pred seboj. Dejstvo, da šolska populacija ni več homogena, kakor je bila včasih, nas nagiba k mnogim in ne vedno nujnim odstopanjem. To ugotovimo npr., ko govorimo o sodobni slovenski šoli, ki bi se včasih želela otresti svoje osnovne značilnosti (slovenstva) na rovaš nehomogenosti učencev in postati nekaj drugega (?). Podobno si nekateri na osnovi nehomogenosti učencev in v imenu nekega ne povsem pretehtanega pluralizma želijo šolo, ki bi bila do take mere „laična», da bi v njej sploh ne izpostavljali nobene vrednot, da bi ne „užalili« tega ali onega, ki izhaja iz tuje kulture - prevečkrat tudi na račun zapostavljanja svoje. Številni starši pa nasprotno danes ugotavljajo, da je tudi moralna vzgoja otrok pomembna, predvsem taka, ki je skladna z njihovim osebnim prepričanjem. Taka, ki bo otroku preprečila, da bi bil izpostavljen nebrzdanemu vplivu kateregakoli sodobnega „pridigarja». Od tod nekatere odločitve za zasebne šole. Brez kakršnekoli moralne vzgoje je namreč posameznik kot bilka, ki jo premetava veter, je brez referenčnih točk in precej zmeden v svojih hotenjih in svojih usmeritvah. Šola naj bi namreč otroku privzgojila kritičnega duha, sposobnost samostojnega razmišljanja, in naj bi ga ne polnila s predsodki, ki šole ne delajo laične in pluralne, pač pa prevečkrat nov prostor za »indoktrinacijo«. Kakor je videti, je vse, kar diši po vrednotah, sodobnemu človeku odveč. Tisti, ki še poudarjajo vrednote, so velikokrat žrtve besednih in drugih napadov. Narod brez moralnih in duhovnih vrednot je obsojen na propad. Šola, ki naj bi bila varuhinja kulture (pri nas si npr. še vedno prizadevamo, da bi vsaka vas ohranila svojo šolo) je hkrati tudi ne vrste oddajnik kulture. V kulturo pa poleg znanja spada tudi skupna duhovna dimenzija, nastala na skupnih vrednotah. Težnje torej, da bi izobrazbo povsem ločili od etike, niso najbolj pozitivne. Intelektualnemu razvoju mora ob boku stati tudi moralni razvoj otroka. Morala spada, kakor so razmišljali mnogi filozofi v dolgih stoletjih človekove zgodovine, med trajna življenjska dejstva. Človekovo zadovoljstvo, mir in sreča so odvisni od spoštovanja moralnih norm, ki so nad interesom vsakega posameznika. Če teh norm ne spoštujemo (če grobo rečeno: kra-demo, ubijamo in se požvižgamo na dragocenost človeškega življenja), načenjamo ravnotežje v človeški družbi. Zato je pomembno, da se otrok uči v šoli in zunaj nje, poleg tradicionalnih učnih vsebin tudi veščin, ki mu bodo pomagale spoštovati sočloveka in družbeno ureditev, kakor tudi živeti harmonično s svetom in s samim seboj. Tako lahko na osnovi specifičnega vzgojno-izobraževalnega sistema ugotovimo, koliko je neki družbi do morale. Vzgoja k vrednotam je predvsem stvar samih učiteljev, ki si na različnih stopnjah prizadevajo, da bi na otroke prenesli primeren način obnašanja. To pa zato, ker se jim zdi, da je vzgoja v vrednotah in k vrednotam dragocena komponenta celotnega vzgojno-izo-braževalnega procesa. Moralne dragocenosti, o katerih govorimo, so solidarnost, strpnost, občutek za potrebe skupnosti in posameznikov, za demokratičnost, sposobnost za dialog in prevzemanje odgovornosti. Za vse to pa se mora v človeku izostriti čut za etično, za spoznavanje in ugotavljanje tistega, kar je vredno posameznikovega boja. Zdi se, da se nove metode podajanja znanja poslužujejo dveh načinov. Eden je način, namenjen širjenju osnovnega znanja, drugi pa je rezerviran za tiste, tako imenovane pomožne predmete, ki naj bi bili osnovnim le v oporo. Vprašanje je, če taki dodatni predmeti, ki govorijo o enakosti med spoloma, o boju proti diskriminacijam, o skrbi za stare, druge in drugačne dejansko dosežejo svoj cilj na papirnat način, kakor so podani. Moralni vzgoji samo formalna vzgoja ni v pomoč. Moralna vzgoja je vzgoja, ki je usmerjena v duha in s katero se mora otrokova duševnost prepojiti, če naj bo učinkovita. Vsakdo mora predvsem postati gospodar svojih lastnih moralnih vrednot. V sodobnem času se čedalje bolj sprašujemo o morali in moralnem početju, zlasti ko vidimo, beremo, slišimo o znanstvenih in medicinskih izzivih, katerih noben moralni pomislek ne ustavi. Govorimo o krizi vrednot in o njihovem propadanju. Naša družba ni prva, ki o tem razmišlja. Sleherna velika družbena sprememba prinaša s seboj neko kritičnost do vrednot, kakršne so bile dotlej v veljavi. Človek je namreč ob nenadnih spremembah zbegan. Spričo hitro menjavajočih se dejstev, dogodkov in na splošno življenja smo v resnici danes lahko močno zbegani. Zbegani, ko vidimo na eni strani kopičenje potrošniških dobrin in hrane, na drugi pa totalno revščino in bedo. Nad vsem pa zakon ekonomije. Zmanjkalo je prostora za »bližnjega«. Tisti, ki smo bili še vzgojeni v duhu »najprej dolžnost šele nato zabava«, se v sodobnem svetu čedalje težje znajdemo, saj se nam zdi, da so mladi predani uživaštvu in prebijanju iz dneva v dan brez prave vizije o boljši prihodnosti. Nekoč so nas učili, da le z osebnim žrtvovanjem dosegamo višje cilje. To je danes šlo iz mode. Mar res danes novi člani družbe ne dojemajo več vrednosti napora in žrtvovanja? (jec) ^^ ALPE-JADRAN Petek, 29. junija 2007 678 CELOVEC - Zasedanje Slovenske manjšinske koordinacije Osrednja pozornost tokrat posvečena manjšinskim medijem Postavljena izhodišča za tesnejše sodelovanje v bodočnosti - Jeseni kongres SloMaK-a CELOVEC - Pred začetkom poletnih počitnic se je včeraj v Tischlerjevi dvorani Mohorjeve hiše v Celovcu sestala Slovenska manjšinska koordinacija (Slo-MaK). Rudi Pavšič je kot predsednik leta 2004 ustanovljene povezave krovnih organizacij zamejskih Slovencev v štirih državah (Italije, Avstrije, Madžarske in Hrvaške) tokrat poleg političnih predstavnikov zamejskih manjšin lahko pozdravil tudi številne zastopnike zamejskih medijskih hiš ter dopisnike medijev v Sloveniji, saj je bila osrednja tema tokratnega sestanka ocena položaja in perspektiv zamejskih medijev. Poseben poudarek je bil pri tem namenjen učinkovitejšemu sodelovanju med zamejskimi mediji nasploh ter skupna prizadevanja za večjo prisotnost zamejskih Slovencev v medijih Republike Slovenije. Izhodiščna razmišljanja na zastavljeno temo je podal odgovorni urednik Primorskega dnevnika Bojan Brezigar, v sklepnih ugotovitvah pa so si predstavniki zamejskih medijev bili enotni, da je skrajni čas, da s skupnimi projekti oz. krepitvijo sodelovanja odgovorijo na izzive današnjega medijskega razvoja, ki je v polnem obsegu zajel tudi manjšinske (zamejske) medije. Konkretno so se predstavniki zamejskih medijev in člani SloMaK-a dogovorili, da bodo do konca leta skupaj preverili možnosti krepitve položaja zamejskih medijev ter uresničitve nekaterih skupnih projektov, ki bi izboljšali komunikacijo med uredništvi ter medsebojno obveščanje Slovencev v zamejstvu. Prav tako posredovanje informacij o vprašanju slovenskih manjšin v državah, v katerih živijo. Vse pomembnejšo vlogo pri tem igra tudi svetovni splet, katerega se bodo v čim večji meri morali poslužiti tudi manjšinski mediji oz. medijske hiše zamejskih Slovencev. V razpravi je bilo mdr. omenjen projekt skupne spletne strani, ki pa bi morala poleg slovenščine vključevati tudi vsaj italijanščino, nemščino in angleščino. Kot pri dnevnikih naj bi se v bodoče povezovali tudi manjšinski oz. zamejski tedniki in drugi periodični manjšinski mediji in izdelali načrte za poglobljeno sodelovanje. Med drugim s ciljem, da se uredniki manjšinskih medijev spoznavajo ter se raven poročanja razširi in kvaliteta dvigne. Še pred koncem leta 2007 naj bi prišlo do prvega tovrstnega srečanja. Glede Slovenije je bilo ugotovljeno pomanjkanje strategije in politike glede zamejskih manjšinskih medijev in do obmejnega prostora, prav tako so si udele- ženci sestanka bili na jasnem, da na tem področju tudi pri zamejskih medijih manjka še marsikaj. Člani SloMaK-a so se na včerajšnji seji tudi seznanili z najnovejšim razvojem v zvezi s propadlo rešitvijo vprašanja dvojezičnih krajevnih tabel na Koroškem, svojo zaskrbljenost pa so izrazili tudi v zvezi z najnovejšimi dogodki na avstrijskem Štajerskem, ko so pred Pavlovo hišo v Po-trni morali odstraniti dvojezično tablo. Svojo zaskrbljenost je SloMaK izrazil tudi glede najnovejših dogodkov v zvezi s Slovenci na Videmskem oz. zbiranje podpisov proti odprtju dvojezične nižje srednje šole v Špetru. Na koncu je predsednik SloMaK-a Rudi Pavšič še napovedal, da bo predvidoma oktobra letos sklican kongres te vseslovenske manjšinske povezave, ki se je v preteklih treh letih uveljavila kot trden zastopnik interesov Slovencev v štirih državah - tako v odnosu do Slovenije kot tudi do Evropske unije in Evropskega parlamenta. Ivan Lukan V Celovcu so največ pozornosti namenili stanju v zamejskih medijih LUKAN KOROŠKA - Dvojezični krajevni napisi Kancler Gusenbauer in Slovenci razočarani, koroški glavar Haider slavi CELOVEC - Vnovični propad rešitve vprašanja dvojezičnih krajevnih tabel na Koroškem je včeraj močno odmeval v političnih krogih na Dunaju in v Celovcu: kancler Alfred Gusenbauer ni skrival razočaranja nad ljudsko stranko (ÖVP), ki je s svojim »ne« v odboru za ustavno pravo avstrijskega parlamenta onemogočila predlagano rešitev s 163 dvojezičnimi tablami (brez razširitvene klavzule!), predstavniki koroških Slovencev pa so izrazili upanje na ureditev vprašanja vsaj do jeseni letos. Deželni glavar Jörg Haider pa je vnovično zavlačevanje rešitve slavil kot »veliko zmago domovini zvestih« in »poraz izdajalcev domovine«. Avstrijski kancler Gusenbauer je v prvi reakciji dejal, da je »predvsem škoda za veliko večino Korošcev, ki se je združila v širokem konsenzu za rešitev vprašanja dvojezičnih krajevnih napisov«. »Mnogi župani, vsi predstavniki koroških Slovencev in mnoge druge skupine so soglašale z mojim predlogom za razrešitev,« je menil Gusenbauer in ljudski stranki javno očital, daje »zbežala nazaj v koalicijo zaviral- cev s Haiderjem«. Ob tem je kancler tudi opozoril, da so razrešitev do poletja zapisali v skupno vladno izjavo, ÖVP pa je s svojim zadržanjem v parlamentarnem odboru dokazala, »da ne upošteva vladnega programa«. Gusenbauerjeve očitke je ostro zavrnil podkancler in vodja ljudske stranke Wilhelm Molterer. Na avstrijski televiziji je dejal, da»očitno še ni prišel čas, da bi rešili to vprašanje«. Proti nadaljnjemu zavlačevanju vprašanja dvojezičnih krajevnih tabel na Koroškem se je odločno izrekla tretja predsednica avstrijskega parlamenta Eva Glawis-chnig-Piesczek v imenu Zelenih: »Prebivalstvo si je zaslužilo hitro razrešitev", je poudarila in pristavila, da ne razume, zakaj se ljudska stranka sklicuje na koroškega deželnega glavarja. »To je le pretveza za lastno ravnanje,« je dejala Glawischnigo-va. Njenemu mnenju se je pridružil tudi predsednik Zveze slovenskih organizacij (ZSO) Marjan Sturm. V prvi reakciji je menil, da ga dogajanje v ustavnem odbo- ru ni presenetilo in pristavil: Kriva je ÖVP, glavni zmagovalec pa Jörg Haider, ki lahko še naprej manjšinsko vprašanje zlorablja za svoje predvolilne igre. Tudi predsednik Narodnega sveta pripisuje glavno krivdo za to, da predloga zveznega kanclerja niso uvrstili na dnevni red ustavnega odbora parlamenta, ljudski stranki. Hkrati je poudaril, da se slovenska manjšina ne bo dala še naprej izsiljevati in da »niti za milimeter« ne bo več odstopila od Gusenbauerjevega predloga. Predsednik SKS Bernard Sadovnik pa je obžaloval, da ni prišlo do obljubljene rešitve vprašanja dvojezičnih krajevnih napisov do poletja. »Potreben je konsenz med vladno koalicijo, ker je konsenz v narodni skupnosti stvarnost,« je dejal Sadovnik. Razlog za razhajanja med socialdemokrati in ljudsko stranko na zvezni ravni pa Sadovnik vidi v stalnih problemih znotraj vladne koalicije. Drugače je razpoložen deželni glavar Haider: desničarski populist je po neuspešni seji parlamentarnega odbora izrazil «veliko zadovoljstvo«. Kot je dejal, so prepre- čili »nenadni diktat Dunaja s 163 dvojezičnimi krajevnimi tablami.« Ob tem je Haider še dejal, da gre za »zmago domovini zvestih in poraz izdajalcev domovine«. Koroški deželni zbor, ki se je včeraj popoldne sestal na zahtevo Haiderjevega Zavezništva za prihodnost Avstrije (-BZÖ), je na izredni seji obravnaval vprašanje dvojezičnih krajevnih tabel. Kot so napovedali v BZÖ, bodo kanclerja povabili na izredno sejo. Kot je dejal vodja poslanske skupine BZÖ Kurt Scheuch, želijo pojasnilo, zakaj Gusenbauerjev predlog vključuje 163 dvojezično označenih krajev, ne vsebuje pa nobenega določila o potrebnih odstotkih slovenskega prebivalstva za postavitev tabel. Predsednica koroške SPÖ Gaby Schaunig je zatrdila, daje zanjo vprašanje dvojezičnih krajevnih tabel »zaključeno,« če do poletnih parlamentarnih počitnic avstrijskega parlamenta 7. julija ne bo mogoče najti »pametnega« dogovora, ki ga bosta potrdila tako avstrijska vlada kot večina na Koroškem. Ivan Lukan BAZOVICA - V ponedeljek Deželni svet SKGZ bo podala obračun prvega polletja TRST - V ponedeljek, 2. julija, bo v dvorani Gospodarske zadruge v Bazovici ob 19.30 zasedal Deželni svet Sloven ske kul tur no-go spo dar ske zve ze, razširjen tudi na člane treh pokrajinskih svetov SKGZ, s katerim se zaključuje zimsko-spomladansko polletje. Dela je bilo veliko, vendar je še kar nekaj odprtih po memb nih prob le mov, ki bo do zahtevali največjo pozornost. Kot organizacija, ki predstavlja lep del Slovencev v Italiji, mora SKGZ vztrajati pri delu za uveljavljanje zaščitnega zakona in za pridobitev dodatnih finančnih resursov v korist kulturne, izobraževalne, medijske in športne dejavnosti. Obenem se mora SKGZ potruditi, da na vseh nivojih nadaljuje s procesom utrjevanja in promocije slovenskega jezika, piše v tiskovnem sporočilu SKGZ. Veliko je bilo razpravljanja o odnosu med krovnima organizacijama. Objektivno se ustvarjajo pogoji za eno krovno organizacijo, vendar se s tem vsi ne strinjajo. V javnosti prihajajo predlogi po združevanju na politični ravni, o čemer so prav tako deljena mnenja. V tem smislu bo treba razmisliti o skupnem delu, o vlogi obeh krovnih organizacij ter o njunem poslanstvu v širšem kontekstu. Ta ko ali dru ga če se bo do ne ka te -ri problemi rešili, saj bo manjšina težko vztrajala na določenih tezah in pri ohranjevanju dejavnosti in struktur, ki jih z neljubo besedo označujemo kot "dvojnike". Skrb SKGZ bo, da bi se v stiski ne sprožila vojna med revnimi. Jasno pa je, da bo potrebno marsikaj spremeniti v delu in miselnosti. Pri izpostavljanju številnih problemov, od sredstev za kulturo vse do gospodarstva in teritorija, je tako v Italiji kot v Sloveniji model "jokajoče manjšine" neučinkovit. Potrebni so konkretni predlogi in načrti, ne pa le tarnanje o pomanjkanju. Potrebno je beležiti spremembe, kjerkoli se dogajajo. V tem smislu je verjetno potrebna tudi določena reorganizacija znotraj SKGZ, saj je glede tega tekla razprava na zadnjem Zve-zinem deželnem kongresu, zaključuje svoje tiskovno sporočilo SKGZ. ŠPETER Danes in jutri sejem obrti in Arengo ŠPETER - Konec tedna bo v Špetru minil v znamenju umetnostne obrti in tradicionalne zgodovinske prireditve Arengo. Že danes se bo v Špetru začel dvodnevni prodajni sejem umetnostne obrti, na katerem so bo danes (od 18. do 22. ure) in jutri (od 10. ure do večera) predstavilo več kot petdeset umetnostnih obrtnikov. Ob petnajsterici domačih bo svoje izdelke predstavilo še približno 40 obrtnikov iz Slovenije, Veneta in Furlanije. Kot sporoča organizacija Pro Loco »Nediške doline - Val-li del Natisone«, si bodo obiskovalci lahko ogledali in kupili edinstvene izdelke iz najrazličnejših naravnih materialov. Na pobudo Gorske skupnosti za Ter, Nadižo in Brda pa se bo jutri ob 17.30 v krajevni cerkvi spomnili na star zgodovinski običaj v Benečiji Arengo oziroma parlament nekdanje Beneške Slovenije. Prireditev se bo zaključila s tradicionalnim sprevodom in glasovanjem »poslancev« Arenga, ki bodo s svojimi palicami izvolili »Velikega župana« Beneške Slovenije. Po prireditvi bo Arengo v obliki gledališke predstave uprizorilo še Beneško gledališče. FJK - Svetniško vprašanje Špacapana O rabi slovenščine v javnih upravah TRST - Deželni svetnik Slovenske skupnosti Mirko Špacapan je včeraj vložil svetniško vprašanje o uporabi slovenskega jezika v javnih upravah. V svojem posegu se navezuje na neljubi dogodek, ki se je pred nedavnim pripetil nekomu iz Kanalske doline, kateremu so občinski redarji iz Humina dodelili globo za kršitev člena 142/8 cestnega zakonika. Moški je nato pripravil priziv zoper nezakoniti postopek pri nalaganju globe, saj izjavlja, da je pripadnik slovenske manjšine in da zahteva zato dopisovanje z javno upravo v slovenskem jeziku. Priziv je bil oddan sodniku v Huminu, toda dežurni redar, ki bi moral prevzeti kopijo priziva, je odklonil sprejem, rekoč, da slovenščine ne pozna in da Občina Humin sprejma dopise izključno v italijanščini, navaja Špacapan v tiskovnem sporočilu. Špacapan se v svojem vprašanju navezuje na Posebni statut Londonskega sporazuma iz leta 1954, in na državna zakona št. 73 iz leta 1977 in zakon št. 38/01. Slednji še posebej specifično določa, da imajo pripadniki slovenske manjšine v odnosu z javno upravo pravico do uporabe slovenskega jezika z vključenimi silami javnega reda in pripadniki vojske, ko gre za upravne postopke. Špacapan sprašuje deželnega predsednika in pristojnega odbornika, kako namerava Dežela preprečiti take neljube dogodke in zagotoviti uživanje pravic, ki so določene z državnim zakonom. Slovenska kulturno-gospodarska zveza OBVEŠČA ČLANE Deželnega in Pokrajinskih svetov SKGZ, da bo seja v ponedeljek, 2. julija 2007, ob 19.00 v prvem in v drugem sklicu ob 19.30 v prostorih Gospodarske zadruge v Bazovici (ul. Gruden 35 - nasproti cerkve) 4 Sobota, 30. junija 2007 GOSPODARSTVO / POSLOVNI OBRAČUNI - Redna letna skupščina finančne družbe KB1909 Uspešna dokapitalizacija in rast vseh poslovnih kazalcev Boris Peric potrjen za predsednika upravnega sveta, ki ima dva člana več GORICA - Uspešno izvedeno zvišanje kapitala, ki zdaj presega 31,5 milijona evrov, zelo pozitivno lansko poslovanje skupine in letošnje nove poteze, med katerimi je zadnja nakup tržaškega slovenskega podjetja Cogeco, so skupaj s prenovo vodstvenih organov najpomembnejše točke včerajšnje redne letne skupščine finančne družbe KB1909. »Poslovno leto 2006 je bilo zelo pomembno za dejavnost naše družbe, predvsem ker smo izvedli sklep o povečanju kapitala z izdajo rednih in prednostnih delnic, tako da danes kapital družbe presega 30 milijonov evrov. Zelo dober odziv imetnikov rednih delnic na povečanje kapitala je za nas po seb na spod bu da, ker od ra ža va -še za u pa nje do druž be. Pre pri ča ni smo, da boste na podlagi rezultatov poslovnega leta in prihodnjih poslovnih let po tr di li in utr di li za u pa nje, ki ste nam ga izkazali.« S to ugotovitvijo in željo je na skupščini delničarjev v goriškem Kulturnem domu začel svoje poročilo predsednik upravnega sveta KB1909 Boris Peric. Kot je znano, je finančna družba izdala prednostne delnice in obveznice, ki bodo kotirale na ljubljanski borzi (predvidoma v prihodnjem poslovnem letu) in bodo prvi finančni instrumenti nekega tujega izdajatelja na slovenskem delniškem trgu. »S to strateško izbiro se naša družba širi kot finančna in investicijska družba, ki na dinamičen in inovativen način deluje na območju Furlanije-Julijske krajine, Slovenije in drugih sosednjih območij, od koder prihajajo tudi vlagatelji, ki so investirali v naše finančne instrumente,« je poudaril Peric in dodal, da so sveža sredstva porabili za povečanje naložb v udeležbe, ki jih imajo v drugih družbah. Poslovni kazalci Skupine KB1909 so se tako znatno povečali, saj sta se konsolidirani promet in donosnost v primerjavi s poslovnim letom 2005 skoraj podvojila, je še povedal pred sed nik. V družbah skupine KB1909 je več kot 400 zaposlenih, sicer pa je skupina lani štela 14 odvisnih in vrsto povezanih družb, v številnih drugih pa je imela kapitalske udeležbe, tako da se skupno število približuje tridesetici. V letošnjem letu j e prišlo poleg potez, ki j ih navajmo v okvirju, tudi do pomembnega nakupa tržaškega slovenskega podjetja Cogeco, o čemer poročamo posebej, o ka te rem je Bo ris Pe ric se zna nil skupščino, vendar podrobnosti tega po- Delovno predsedstvo na včerajšnji skupščini delničarjev finančne družbe KB1909 v goriškem Kulturnem domu BUMBACA sla za zdaj niso znane. Toda vrnimo se k rezultatom lanskega poslovnega leta, ki se je končalo z dobičkom v vrednosti 933 tisoč evrov, kar j e za 52 odstotkov več kot le- to prej, ko je znašal nekaj manj kot 614 tisoč evrov. V predsednikovem poročilu je zapisano, da se je dobiček povečal zaradi večje donosnosti rednega poslovanja, zaradi učinkovitega upravlja- KB1909 - Nekaj podatkov Lastniška struktura po dokapitalizaciji GORICA - Kot izhaja iz poročila upravnega sveta, so bili največji delničarji družbe KB1909 (imetniki rednih delnic z glasovalno pravico) po zvišanju kapitala na dan 31. decembra 2006, naslednji: Sklad Trinko s 24,44odstotka rednih delnic, Nova Ljubljanska banka dd s 6,66 odstotka, finančna družba Adriafin doo iz Kopra s 4,87 odstotka in družba Fin-flor S.A. z 2,85 odstotka. Pomembne deleže imajo tudi banke, in sicer Banca di Cividale z 2,38 odstotka ter Zadružna kraška banka in Zadružna banka Doberdob in Sovodnje vsaka z odstotkom delnic. Člani upravnega sveta in nadzornega odbora imajo v lasti skupaj 10,31-od- stotni delež, medtem ko ima družba trenutno v portfelju 1,09 odstotka lastnih delnic. Glede premikov v prvih mesecih letošnjega poslovnega leta je v poročilu omenjen odkup nadaljnjega 20-odstot-nega deleža v industrijski družbi Quality Food Group Spa s sedežem v Martig-naccu (pokrajina Videm), tako daje zdaj KB1909 lastnica 85 odstotkov te družbe. Ustanovljena je bila družba Kronos Electric Srl, ki je v stoodstotni lasti KB1909, poleg tega pa je bil odkupljen tudi 10,81-odstotni delež v družbi Primorske novice doo Koper, ki izdaja istoimenski dnevnik. nja naložb v vrednostne papirje, ki jih ima družba v portfelju, in zaradi prihodkov od prodaje nekaterih deležev v dolgoročnih finančnih naložbah. Dejavnost KB1909 se je osredotočila na tri glavna področja, ki so upravljanje udeležb, nepremičninska dejavnost in upravljanje kratkoročnih finančnih naložb. Boris Peric je delničarje seznanil tudi z novo delniško strukturo družbe po lanski dokapitalizaciji: nove redne delnice je kupilo 108 delničarjev, od tega 31 novih, prednostne delnice pa je kupilo 14 delničarjev, med katerimi so tudi deželna finančna družba Friulia in nekaj pomembnih institucionalnih vlagateljev iz Slovenije. Glede na to so delničarji včeraj sprejeli predlog za razširitev upravnega sveta od dosedanjih 6 na 8 članov. Nova sestava upravnega sveta je tako naslednja: Boris Peric je prejel drugi mandat za predsednika, za podpredsednico je bila izvoljena Luciana Tomsič, člani pa so Demetrio Bauzon, Andrej Batoš, Carlo Devetak, Livio Semolič in nova člana Jurij Detiček (ABank Dunaj) in Robert Tabaj (Quality Food Group). V nadzornem odboru pa sta bila potrjena predsednica Maria Marc in član Paolo Mahorčič, ki se jima je pridružil nov član Rado Race. PREVZEMI - S podpisom kupoprodajne pogodbe v preteklih dneh Skupina KB1909 bogatejša za ugledno slovensko grosistično podjetje Cogeco Vanja Lokar, ki je po ustanovitelju Liberu Polojazu prevzel in desetletja uspešno vodil družbo Cogeco Spa GORICA - Pred nekaj dnevi je bil podpisan dogovor za prenos lastništva slovenskega podjetja oziroma družbe Cogeco Spa, ki se ukvarja s kupoprodajo surove kave, pod okrilje družbe KB1909 Societa Finanzia-ria per Azioni - Finančne delniške družbe. Podjetje Cogeco je leta 1946 ustanovil Libero Polojaz in ga razvil v eno vodilnih italijanskih podjetij na področju trgovanja s surovo kavo. Vajeti podjetja je nato prevzel Vanja Lokar in razširil delovanje tudi na področje pražene kave, in sicer s prevzemom lastništva tržaške pražar-ne Cremcaffe in številnih drugih pražarn po Italiji ter z ustanovitvijo zelo uspešnih pražarn v Sloveniji in Hrvaški, ki sta uveljavili blagovno znamko Cremcaffe tudi na teh trgih. Cogeco trži letno čez 100.000 vreč surove kave, ustvari letni promet v vrednosti okrog 12 milijonov evrov in oskrbuje pražarne po vsej Italiji in tudi v tujini. Družina Lokar - Polojaz se je zaradi pomanjaknja generacijskega nasledstva pri upravljanju podjetja odločila za prodajo lastništva goriški finančni družbi KB1909, da bi tako zagotovila podjetju prihodnost in mu hkrati omogočila nadaljevanje slovenske prisotnosti v zanimivem, a zahtevnem sektorju kave, ki v tržaškem gospodarstvu zavzema pomembno in strateško vlogo. Dolgoletne izkušnje in uveljavljenost Cogeca na italijanskem trgu predstavljajo dobro izhodiščno točko za uspešno nadaljevanje poslovanja na področju surove kave, družbi KB1909 pa dajejo možnost za razširitev dejavnosti tudi na področje pražene kave. Slovenska prisotnost v sektorju kave se je sicer pred kratkim utrdila z imenovanjem Vinka Sandalja za predsednika združenja Associa-zione caffe Trieste, katerega začetek sega v leto 1891, tako da je po Hamburgu in Amsterdamu tretja najstarejša tovrstna organizacija v Evropi. Evropska centralna banka 29. junija 2007 evro valute povprečni tečaj 29.06 28.06 ameriški dolar 1,3505 1,3467 japonski jen 166,63 165,61 kitajski juan 10,2816 10,2553 ruski rubel 34,8070 34,7420 danska krona 7,4422 7,4425 britanski funt 0,67400 0,67215 švedska krona 9,2525 9,2415 norveška krona 7,9725 7,9520 češka krona 28,718 28,633 švicarski frank 1,6553 1,6544 estonska krona 15,6466 15,6466 madžarski forint 246,15 247,44 poljski zlot 3,7677 3,7820 kanadski dolar 1,4245 1,4293 avstralski dolar 1,5885 1,5918 bolgarski lev 1,9558 1,9558 romunski lej 3,1340 3,1666 slovaška krona 33,635 33,832 litovski litas 3,4528 3,4528 latvijski lats 0,6963 0,6962 malteška lira 0,4293 0,4293 islandska krona 84,26 84,10 turška lira 1,7740 1,7796 hrvaška kuna 7,3035 7,3042 Zadružna Kraška banka 29. junija 2007 valute evro nakup prodaja ameriški dolar 1,36268 1,33470 britanski funt 0,6804 0,66474 švicarski frank 1,67958 1,63867 japonski jen 171,3732 160,9895 švedska krona 9,46791 9,0150 avstralski dolar 1,6209 1,5526 kanadski dolar 1,4456 1,39059 danska krona 7,58539 7,29960 norveška krona 8,1341 7,76989 madžarski florint 296,928 232,593 češka krona 32,9279 25,7697 slovaška krona 38,9068 30,4488 hrvaška kuna 7,82279 6,97551 ^ CREDITO COOPERATIVO DEL CARS0 ^ ZADRUŽNA KRAŠKA BANKA Banca di Cividale valute hrvaška kuna 29. junija 2007 _evro_ nakup prodaja ,3652 0,6813 7,554 ,4451 168,42 ,6812 8,066 9,380 ,6092 7,57 1,3316 0,6645 7,367 1,4095 164,27 1,6398 7,867 9,149 1,5695 7,03 Banca di Cividale BANCAGBIC0LA KMEČKA BANKA 1 Milanski borzni trg 29. junija 2007 Indeks MIB 30: +0,63 delnica cena € var. % ALLEANZA 9,68 +1,23 ATLANTIA 24,62 +0,57 BANCA ITALEASE 19,93 +0,84 BMPS 5,015 +0,60 BPI 11,42 +2,45 BPM 11,32 +1,26 BPVN 21,34 +1,67 CAPITALIA 7,37 +0,42 ENEL 7,975 +0,47 ENI 26,9 +1,28 FIAT 22,07 -0,18 FINMECCANICA 22,83 +1,56 GENERALI 29,76 +0,37 IFIL 7,99 -0,11 INTESA 5,53 +0,99 LOTTOMATICA 29,51 +1,37 LUXOTTICA 28,78 +0,38 MEDIASET 7,655 +0,72 MEDIOBANCA 16,86 +0,97 MEDIOLANUM 6,18 +1,39 PARMALAT 3,14 -0,25 PIRELLI 0,884 +0,67 SAIPEM 25,36 +1,48 SNAM 4,385 +0,92 STMICROELEC 14,3 +0,03 TELECOM ITA 2,03 -0,64 TENARIS 18,2 +0,38 TERNA 2,56 +0,43 UBI BANCA 18,85 +0,44 UNICREDITO 6,63 +0,15 Podružnica Trst IÖ ljubljanska banka Nova ljubljanska banka d.d., ljubljena / SLOVENIJA Sobota, 30. junija 2007 5 LJUBLJANA - Za časa škofovske službe je pomembno prispeval k prehodu Slovenije v demokracijo Umrl upokojeni nadškof in metropolit Alojzij Šuštar Skupaj z nekdanjim predsednikom Milanom Kučanom je bil tudi protagonist spravne slovesnosti v Kočevskem rogu LJUBLJANA - Včeraj dopoldne je v Šentvidu nad Ljubljano umrl upokojeni ljubljanski nadškof in metropolit Alojzij Šuštar (1920-2007), ki je v 17 letih škofovske službe spremljal počasen prehod v demokracijo in si stalno prizadeval, da bi bila Cerkev navzoča tudi v javnem življenju. Globoka soža-lja ljubljanskemu nadškofu in metro-politu Alojzu Uranu so izrekli predstavniki cerkve in države, vsi pa so poudarili poudarili Šuštarjevo pomembno vlogo pri osamosvajanju Slovenije. Šuštar je bil za ljubljanskega škofa in metropolita imenovan 23. februarja 1980. Kot četrti nadškof in tretji metropolit j e 13. aprila 1980 prejel škofovsko posvečenje v ljubljanski stolnici, 5. marca 1997 pa ga je nasledil Franc Rode. Kardinal Franc Rode je poudaril, da je s smrtjo Šuštarja odšel "srčno dober človek, zvesti pastir Božjega ljudstva in zaveden Slovenec z jasnim občutjem odgovornosti do naroda in države". Šuštar je po njegovem mnenju po ne sel v svet tis to mi li no in skrom -nost, ki sta osvajala srca v Švici, kjer je živel desetletja, in širše v Evropo, kjer je deloval kot tajnik Sveta evropskih škofovskih konferenc. Ljub ljan ski nad škof in met ro po -lit Alojz Uran j e dejal, da j e bilo Šuštarjevo duhovniško in škofovsko geslo "Božjo voljo spolnjevati", saj je, kot je tudi sam večkrat poudarjal, to "edino veljavno merilo za vse moje vod- Alojzij Šuštar BOBO stveno in pastoralno služenje v Cerkvi za vse prizadevanje in delo za človeka ter za vse odnose do družbe in sveta". Mariborski nadškof Franc Kram-berger je zapisal, da je bil Šuštar "najprej in v prvi vrsti pastir v duhu evangelija, ki mu je bila slovenska Cerkev prva in največja skrb", ter dodal, da je "s svojim znanjem, razgledanostjo in evropskimi izkušnjami vnesel v Cerkev pri nas marsikaj novega". Po besedah koprskega nadškofa Metoda Piriha je nekdanji nadškof opravil veliko delo ne le za blagor ljubljanske nadškofije, ampak vse Slovenije. Sožalje so izrekli tudi ljubljanski pomožni škof Anton Jamnik, pomožna mariborska škofa Peter Štumpf in Jože Smer ter pomožni koprski škof Jurij Bizjak. Stalni tajnik Sveta evropskih škofovskih konferenc Aldo Giordano je v pismu Uranu poudaril veliko hvaležnost, ki jo evropski škofje čutijo do preminulega upokojenega nadškofa zaradi njegovih zaslug pri širjenju evangelija v Evropi in pri njegovem delu v času, ko j e bil stalni tajnik Sveta evropskih škofovskih konferenc v letih 1971-1976. Slovenski državniki so poudarili Šuštarjevo pomembno vlogo pri osamosvajanju Slovenije. Premier Janez Janša je prepričan, da je bil Šuštar ena tistih redkih osebnosti izven slovenske politike, katerih zgodovinska vloga pri slovenskem osamosvajanju je nedvomno ne spor na. Predsednik države Janez Drnovšek je poudaril, da žalost ob Šuštarje-vi iz gu bi " ne mo re za bri sa ti pe ča ta dobrote, ki gaje zarisal s svojim življenjem in ga bo spremljal tudi po smrti". Predsednik državnega zbora France Cukjati meni, da je Slovenija z od ho dom nekda nje ga nad ško fa iz gu - Spravna slovesnost v Kočevskem Rogu 8. julija 1990 - stisk roke med nadškofom Šuštarjem in predsednikom Kučanom GOR NAPAST bila velikega človeka, ki si je prizadeval za pravičnost med ljudmi in narodno spravo. Odzval se je tudi bivši predsednik države Milan Kučan, ki je Šuštarja opisal kot človeka dialoga, ki je bil izjemno spoštljiv tudi do tistih, ki mislijo drugače, zato si sodelovanje z njim šteje v čast. Spomnil se je tudi prve spravne slovesnosti v Kočevskem rogu leta 1990, ki je bila s Šuštarjeve strani "modro in pogumno dejanje, čeprav nje no is kre no spo ro či lo ni na le -telo na povsem plodna tla". Sožalja so izrekli tudi zunanji minister Dimitrij Rupel, evropski poslanec in predsednik osamosvojitvene vlade Alojz Peterle, predsednik SLS Janez Podobnik in predsednik LDS Jelko Kacin. Danes zjutraj bodo pokojnega Šuštarja pripeljali v stolnico sv. Nikolaja v Ljubljani, kjer bo tudi pokopan. V ponedeljek ob 16. uri bo sveta maša za duš ni ca in po greb ni ob red, ki ga bo vo dil kar di nal Franc Ro de. PREDSEDNIŠKE VOLITVE - Predlaga ga stranka Socialnih demokratov Danilo Türk dal soglasje h kandidaturi za predsednika Türk dal soglasje h kandidaturi za predsednika republike LJUBLJANA - Profesor na ljubljanski Pravni fakulteti Danilo Türk je včeraj dal soglasje h kandidaturi za predsednika republike, je po seji predsedstva stranke povedal predsednik SD Borut Pahor. Kot je dodal, je predsedstvo Türkovo soglasje sprejelo z veseljem. Dobili pa so tudi pismo nekdanjega guvernerja Banke Slovenije Mitje Gasparija, ki soglasja za kandidaturo še ni dal. A predsedstvo še ni reklo zadnje besede, saj želijo ugotoviti, ali obstaja širše politično soglasje o imenu kandidata. Predsedstvo SD je 2. aprila pričelo s postopkom za evidentiranje predsedniš- Danilo Türk kih kandidatov. Do sedaj je bilo evidentiranih šest kandidatov, poleg predsednika SD Boruta Pahorja, ki pa je sklenil, da se predsedniške tekme ne bo udeležil, so za volitve evidentirani Miran Potrč, Breda Pe- LJUBLJANA - Na pobudo premiera Janše V torek ustanovna seja Sveta za Slovence po svetu LJUBLJANA - V torek bo ustanovna seja Sveta za Slovence po svetu, ki jo je sklical premier Janez Janša. Na ustanovni seji bodo po napovedih med drugim izmenjali informacije o aktualnih dejavnostih organizacij Slovencev po svetu in opredelili program dela. Svet za Slovence po svetu je stalno posvetovalno telo vlade, ki ga je vlada ustanovila julija lani v skladu s krovnim zakonom o odnosih Slovenije s Slovenci zunaj njenih meja. Zakon je po skoraj štirih letih oblikovanja državni zbor sprejel 4. aprila lani, veljati pa je začel 6. maja lani. Ob Svetu za Slovence po svetu je vlada 13. julija lani ustanovila tudi drugo stalno posvetovalno telo v skladu z omenjenim krovnim zakonom, Svet za Slovence v zamejstvu. Predsednik tako Sveta za Slovence po svetu kot Sveta za Slovence v zamejstvu je po funkciji predsednik vlade. Svet za Slovence po svetu ima še 19 članov, med katerimi jih je 13 iz izseljenstva. Svet za Slovence v zamejstvu se je sicer na ustanovni seji sestal že 16. januarja, takrat pa so tudi sprejeli odločitev o ustanovitvi treh odborov, ki jih vodijo resorni ministri: minister za šolstvo in šport Milan Zver, minister za pravosodje Lovro Šturm in minister za gospodarstvo Andrej Vizjak. Zadnji od treh odborov - odbor za kulturo, šolstvo in ohranjanje slovenskega jezika - se je na ustanovni seji sestal v sredo. Omenjeni krovni zakon velja za Slovence v zamejstvu in po svetu s slovenskim državljanstvom, za tiste s statusom Slovenca brez slovenskega državljanstva in za tiste, ki so brez slovenskega državljanstva in brez statusa. V skladu z zakonom bo Slovenija poleg repatriacije podpirala tudi druge oblike priseljevanja in vračanja slovenskih izseljencev in zdomcev ter njihovih potomcev. Zakon pa predvideva tudi imenovanje ministra brez listnice v prihodnjem sklicu parlamenta. Po različnih ocenah naj bi zunaj Slovenije živelo skoraj pol milijona Slovencev oziroma skoraj četrtina vseh pripadnikov slovenskega naroda. Približno 12 odstotkov tistih, ki imajo stalno prebivališče zunaj Slovenije, ima tudi slovensko državljanstvo. (STA) AFERA SOVA Rop se ne misli opravičiti LJUBLJANA - Poslanec SD Anton Rop se ne namerava opravičiti predsedniku vlade Janezu Janši. Slednji ga je namreč v četrtek pozval k javnemu opravičilu v zvezi z Ropovimi navedbami o političnem dogovarjanju incidentov v Piranskem zalivu. "Če predsednik vlade Janez Janša meni, da lahko s svojo politiko ustrahovanja vpliva name, potem se močno moti," je v izjavi za javnost včeraj poudaril Rop. Tako je pripravljen iti tudi na sodišče in je prepričan, da bo tožbo dobil. "Če predsednik vlade meni, da je pot, s katero grozi, pot, po kateri bomo lahko razčistili dejstva in prišli na koncu do resnice, potem je meni prav in se pravzaprav veselim tega postopka," je pojasnil Rop. Dodal je, da je prepričan, da bo ta postopek dobil in da bo v sodnem postopku, v kolikor bo do njega prišlo, pokazal resnico in dejstva in nenazadnje tudi, kakšna je politika slovenske vlade. Zahtevo po opravičilu naj bi Ropu poslala odvetniška družba Zidar in Kle-menčič iz Celja oz. odvetnica Nina Zidar Klemenčič. (STA) čan, Marko Pavliha, Mitja Gaspari, ki se omenja kot možen skupni kandidat LDS, SD in društva Zares, ter Danilo Türk. Slednji je včeraj predsedstvu dal soglasje h kandidaturi. Kljub temu, da predsedstvo po Pahorjevih besedah meni, da je Türk primeren kandidat za predsednika republike, pa še niso dokončno potrdili njegove kandidature. Odločili so se namreč, da si bodo prizadevali pridobiti neko širšo politično podporo. Pahor se bo tako v naslednjih dneh poskušal sestati z LDS, DeSUS in Zares ter poskušal ugotoviti, ali Türk uživa podporo tudi pri njih oziroma da bo slišal še njihove predloge. Kot poudarja Pahor, morajo stranke, ki pripadajo "sorodnemu vrednostnemu sistemu", storiti vse, da ne predlagajo več kandidatov, saj bi potem prišlo do delitve glasov. V kolikor bi za podporo pridobili tudi druge stranke, bi bilo dobro zbrati podpise, da bi imeli kandidata skupine volivcev s podporo teh strank, je pojasnil. Türk se je sicer omenjal tudi kot možni kandidat koalicijskih strank. To, da je nek kandidat privlačen tako za opozicijske kot koalicijske stranke, pa je po Pa-horjevem mnenju še razlog več, da ga ponudijo ljudem. Türk je ob tem dejal, da nima predsodkov do nobenih strank, da pa je bila SD prva, ki je pristopila k njemu. Sicer pa je Türk po Pahorjevih besedah oseba, ki izpolnjuje vsa njegova pričakovanja in tudi pričakovanja slovenske javnosti. Z njim bi Slovenija dobila predsednika, ki bo deloval povezovalno in skrbel za to, da se bomo vsi v tej deželi počutili varno, je pojasnil. Türk se je, čeprav postopek evidentiranja še ni zaključen, pripravljen angažirati. Kot je dejal, se Slovenija nahaja "v trenutku, v katerem bo treba nivo političnega življenja dvigniti na nov nivo". Pismo pa je predsedstvu SD poslal tudi Gaspari. Slednji je sicer pripravljen kandidirati s podporo SD, vendar le v primeru, če se najprej določi lista skupnih kandidatov s podporo večine strank, ki imajo podobna programska stališča in pogled na razvoj države. "Ker to še ni doseženo, soglasja ne morem potrditi," je Gaspari zapisal v pismu predsedstvu SD. (STA) / TRST Sobota, 30. junija 2007 30 1 APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.it OBČINA DOLINA - Zamisel bratov Starec in para Kačič-Linden Oljke na boljunski Gorici, bela pot • • * ■ • g • ■ • V V • • iz istrskega marmorja proti Glinscici Občinska komisija je izbrala delo z »oljčnim«imenom Olea 46, projekt je na ogled na dolinskem županstvu Na novi boljunški Gorici, osrednjem družbenem središču dolinske občine, bosta zrasli ob straneh dve vrsti oljk. Belice, seveda, kot se spodobi občini, znani širom po oljkarski Italiji prav po tej avtohtoni sorti oljk. Tla bodo, vedno po novem, tlakovana delno z majhnimi kockami, delno z večjimi ploščami iz sivega laporja, vmes pa se bodo proti Dolini Glin-ščice krivuljasto vlekle črte iz belega istrskega marmorja. Iz tega kamna, skrbno izglajenega, bodo tudi klopce med oljkami za odpočitek ali priložnostni pogovor v blagi senci oljk. Ob drevesih bodo - v večji razdalji - štrleli iz tal ožji drogi, novodobne boljunške svetilke. Na koncu trga bo stala mogočna, košata lipa z okroglo, vedno marmornato klopco ob vznožj u, kot j e to bila tradicija v starih slovenskih časih. Levo, nasproti cerkvenega zvonika, bo stalo tudi novo drevo: koprivovec. Manjše je od lipe, a primerno za ta prostor: delalo bo družbo dvema koprivov-cema - od katerih je eden že zelo star -ki se nahajata na cerkvenem dvorišču. Tako sta si prenovljeno podobo boljunške Gorice zamislila domača arhitekta Pavel in Robert Starec skupno s slovensko- švedskim arhitektskim parom Kačič-Linden iz studia Landscape Architects. Njuna zamisel je - s fotografsko simulacijo - na ogled na panoju, razstavljenem na hodniku pred dvorano dolinskega občinskega sveta, skupaj z drugima dvema predlogoma: arhitektov Marka Verrija in Cristine Bradaschia (ime Citrus) ter arhitektov Igorja Spetiča in Di-ega Petroldija (šifra #3961#). Delo arhitektov Starec in Kačič-Linden visi v sredini, občinska ocenjevalna komisija mu je dodelila prvo mesto. Projekt, ki temelji na oljkah, nosi oljčno ime: Olea 46. V idejni zamisli načrta so arhitekti zapisali, da želi ta predlog poudariti dve zgodovinski in kulturni značilnosti vasi. Prvič: da predstavlja vas nekakšen vhod v Dolino Glinščice (in drevesa so posajena tako, da nekako kažejo na vhod; drugič: da skušajo oljke spomniti in oživiti nekdanjo bogato kmetijsko tradicijo na tem območju. Krošnja oljk ni nepredirna, prepušča pogled; tako ne bodo krošnje novih oljk zasenčile pročelja poslopij na Gorici. Novi drogi-svetilke bodo tudi blago učinkovali na okolje in svetili oljkam, da bodo njihove krošnje ponoči zeleno razsvetljene. Trg bo zaprt za promet (z izjemo za stanovalce). Sredi trga bodo zagospoda-rili pešci. Zato bo treba promet v vasi preurediti. Po načrtu naj bi ga preusmerili v novo enosmerni odsek ceste na levem Arhitekta brata Starec, ideatorja preureditve Gorice KROMA Fotografska simulacija obnovljenega trga bregu potoka Glinščice in na povezavo tega odseka z dvema novima mostoma. Tako naj bi vožnja potekala zunaj vaškega središča, in sicer v nasprotni smeri urinih kazalcev. Ob podobni spremembi se je zastavilo vprašanje: kam pa bodo parkirali svoja vozila tisti, ki so jih puščali doslej na trgu? Načrt predvideva dve novi parkirišči: eno na območju zapuščenih jav, drugo pa pred kulturnim centrom Franceta Prešerna. Ob vhodu na trg je predvidena gredica z rožmarinom. Tudi v tem primeru je bil izbran domač grm, neusiljiv, in kot oljka sodi med mediteransko rastlinje. Med zadnjo sejo dolinskega občinskega sveta je županja Fulvia Premolin poudarila, daje bil natečaj zamisli za prenovo boljunškega trga razpisan zato, da bi polepšali domače okolje in ga ovrednotili s tipičnimi krajevnimi elementi. Dodala je tudi, da bo občinska uprava v kratkem tudi uradno predstavila zmagoviti obnovitveni načrt. Takrat bodo vašča-ni od projektantov izvedeli za vodila njihove zamisli, sami pa bodo lahko vprašali za pojasnila in tudi iznesli morebitne pomisleke. ANKETA - Predsednica Maria Teresa Bassa Poropat napravila obračun prvega leta delovanja Večina prebivalcev pozitivno ocenjuje delovanje nove tržaške pokrajinske uprave Pokrajinski svet je predvčerajšnjim odobril obračun za leto 2006, in sicer z glasovi upravne večine. Predsednica Maria Teresa Bassa Poropat pa je ob izteku prvega leta svojega mandata včeraj na tiskovni konferenci napravila tudi politično-upravni obračun. Kot smo delno anticipirali v včerajšnji številki našega dnevnika, je predsednica predvsem poudarila, kako si je njena uprava vseskozi prizadevala, da bi pokrajina odigravala vlogo, ki ji res pripada, in sicer da programira razvoj teritorija in da koordinira delovanje krajevnih uprav in ustanov, ki so prisotne na tem območju. To usmeritev dokazuje nič koliko primerov, od dogovora s tržaško univerzo in občino za upravljanje parka pri Sv. Ivanu do festivala Gledališča v gledališču, ki povezuje vsa gledališča v pokrajini. Kaže, da te premike medtem javnost že zaznava in da jih tudi pozitivno ocenjuje. Tako vsaj izhaja iz javnomnenjske raziskave, ki jo je za Združenje pokrajin Furlanije Julijske krajine (UPI) izvedla družba Alan Normann Comuni-cazione iz Vidma. Raziskava sloni na 400 telefonskih pogovorih s prebivalci tržaške pokrajine, ki so nastali maja 2007. Na vprašanje, kako bi ocenili tržaško po- krajinsko upravo, so anketiranci odgovorili takole: za 71,1% je zanesljiva, za 68,8% dinamična, za 68,1% učinkovita, za 64,3% nudi servise občinam, za 62,9% pa nudi servise državljanom. Koliko pa so prebivalci na splošno zadovoljni s službami, ki jih nudi tržaška pokrajina? Kar 56,8% anketirancev je odgovorilo, da so zelo ali celo povsem zadovoljni, 21,8%, da so precej zadovoljni in 21,4%, da so malo ali nič za-do volj ni. Po mnenju anketirancev se je tržaška pokrajina s svojo dejavnostjo in učinkovitostjo posebno izkazala na področju kulture (27,8%,), so-ci al ne ga skrb stva (19,9%) in tu riz ma (18,6%). Več pa bi lahko napravila na področju šolstva in šolskih stavb (43,8%), cest in prevozov (21,6%) ter kulturne promocije (10,0%). Ob vsem tem pa je treba povedati, da anketirancem niso posebno jasne pristojnosti, ki jih ima pokrajina. Glede tega je 65% anketirancev povedalo, da te pristojnosti poznajo, ostalih 35% pa je priznalo, da jih ne pozna. Na vprašanje, naj navedejo, katere so te pristojnosti, pa so anketiranci odgovorili tako-le: krajevni javni prevozi (17,1%), socialno skrbstvo (14,8%), kulturna promocija (14,8%) in okolje (10,1%). Maria Teresa Bassa Poropat na včerajšnji tiskovni konferenci KROMA / SVET Sobota, 30. junija 2007 7 EZIT - Včeraj srečanje vodstva ustanove s podtajnikom in poslancem Poziv Budinu in Cuperlu, naj pomagata industrijski coni Zaradi ministrskega odloka o onesnaženem območju je industrijska cona že pet let v negotovosti Predstavniki ustanove EZIT, ki upravlja tržaško industrijsko cono, so se včeraj na svojem sedežu sestali z vladnim podtajnikom Milošem Budinom in poslancem Levih demokratov Giannijem Cu-perlom ter ju zaprosili za pomoč na vladni in parlamentarni ravni. Beseda je namreč tekla o usodi industrijske cone, potem ko je ministrski odlok št. 468 iz leta 2001 uvrstil 500 hektarjev tega ozemlja (skupaj s 1.200 hektarj i morja, skupno 11 kilometrov obale) v t. i. »območje državnega interesa«. To pomeni, da bi morali omenjeno območje, na katerem obratuje 350 podjetij z več kot 9 tisoč zaposlenimi, zaradi onesnaženosti korenito bonificirati. Predsednik EZIT Mauro Azzarita in člani upravnega odbora te ustanove so včerajšnja gosta opozorili, daje zadeva že dolgo ustavljena in da doživlja industrijska cona obdobje prave paralize. Azzarita je zatrdil, da je vlada leta 2001 poljubno zarisala območje državnega interesa, ne da bi izvedla predhodne študije o onesnaženosti področja. Pred letom dni je ministrstvo za okolje izdelalo načrt, ki predvideva 11-kilometrski sistem pomolov in pristajališč z ugrajenimi podvodnimi strukturami za filtriranje vode. Na ta način bi onesnaženi vodi industrijske cone preprečili dohod do morja, ob enem pa bi razširili pristaniške dejavnosti. Pri obravnavi načrta pa se je nekaj zataknilo. Ministrstvo namreč predvideva, da bi ob javnih sredstvih lep del stroškov pokrivala vsa podjetja, ki se nahajajo na omenjenem teritoriju. Po mnenju predstavnikov ustanove bi bilo to nesprejemljivo. Upravni odbor EZIT ugovarja predlogu, ker je prepričan, da niso vsa tamkajšnja podjetja odgovorna za visoko stopnjo onesnaženosti (onesnaženost samo pa je treba še izmeriti). Več podjetij uporablja visoko tehnologijo, ki je okolju prijazna. Po njihovem mnenju bi morali najprej ugotoviti, katere dejavnosti znotraj industrijske cone škodijo okolju in s tem določiti, kdo mora financirati bonifikacijo. »Kdor onesnažuje, ta naj plača« je njihovo geslo. Količina stroškov je drugi velik problem bonifikacijskega načrta. Vodstvo EZIT ocenjuje, da bi izvedba celotnega načrta terjala več sto milijonov evrov: krajevna podjetja naj ne bi zmogla niti zdaleč zadostiti tovrstnim številkam. Situacija je zaenkrat ustavljena, Azzarita pa je poudaril, da gre to v škodo tržaške industrije in gospodarskega razvoja. Sam je moral namreč v zadnjem obdobju zavrniti prihod 30 do 40 novih podjetij, »ker zanje enostavno nimamo zemlje«. Poslanec Gianni Cuperlo (levo) in podtajnik Miloš Budin (desno) sta pazljivo poslušali mnenja predstavnikov ustanove EZIT KROMA Obstaja tudi nevarnost, da bo ob negotovem položaju industrijske cone kako podjetje zapustilo Trst. »Bližnja Slovenija je za podjetništvo dobra alternativa«, je posvaril Azzarita. Ustanova za industrijsko cono predlaga nekaj ukrepov, ki bi odpravili blokado položaja. Komisija poslanske zbornice, ki je pristojna za okolje, je pred dnevi obravnavala zadevo in izdala dokument, s katerim se EZIT delno strinja. Komisija namreč priznava, da bi morala stroške bonifikacije kriti le onesnažujoča podjetja. Predstavniki EZIT-a so Budinu in Cuperlu ob koncu včerajšnjega srečanja predstavili dve zahtevi: javna finančna sredstva za izvedbo načrta in predhodno analizo o nevarnosti za okolje, ki bi jasno določila, kdo in v kakšni meri škoduje okolju. Ostalim podjetjem pa naj bo zagotovljeno normalno delovanje. Budin in Cuperlo sta izrazila svoje razumevanje glede zahtev. Zagotovila sta, da bosta o zadevi govorila z ministrom za okolje Alfonsom Pecorarom Scaniom in s predsednikom pristojne poslanske komisije Ermetejem Realaccijem ter ju povabila v Trst, da si pobliže ogledata industrijsko območje. (af) UNIVERZA - Po tridnemnem zasedanju Budin sklenil simpozij o znanosti v novi Evropi Državni podtajnik Miloš Budin je sinoči sklenil tridnevni simpozij o dialogu med znanostmi v Evropi 21. stoletja, ki so ga priredile Univerza v Trstu, visoka šola SISSA, Srednjeevropska pobuda in Italijansko združenje Alexander von Humboldt. Budin je nastopil ob koncu zaključne okrogle mize o odgovornostih družbe znanja v procesih evropske integracije. Na simpoziju je sodelovalo kakih sto znanstvenikov različnih specializacij iz desetih evropskih držav. V glavnem so to bili bivši štipendisti nemške Hum-boldtove fundacije. V središču pozornosti je bila rastoča potreba po transdis-ciplinarnosti v današnjem raziskovanju, pa tudi v današnji družbi. Med včerajšnjimi predavatelji je posebno izstopal bolonjski profesor politične ekonomije Stefano Zamagni. Izrazil je prepričanje, da se v našem času prehajanja iz industrijske v postindustrijsko družbo vse bolj čuti potreba po novem humanizmu. Stare humanistične kategorije so namreč odpovedale. Tako so dosežki biologije in medicine postavili pod vprašanj pojem osebe, kakor se je uveljavil v novem veku. Tudi klasično pojmovana demokracija vse težje razrešuje identitet-ne spore, ki se pojavljajo na današnjem političnem prizorišču. Sploh se je izkazala za nezadostno tradicionalno pojmovana praktična racionalnost, ki temelji na odnosu med ciljem in sredstvom. Po Zamagnijevem prepričanju jo je treba dopolniti z logiko, ki je značilna za medčloveške odnose. TRGOVINE - Sezonsko znižanje cen najprej jutri v Turinu, nato v ostalih mestih Naslednjo soboto razprodaje Pomembna pobuda je koristna tako za trgovce kot za kupce - Prvo soboto bodo trgovine odprte pozno v noč Sezonska razprodaja, ki jo ljubitelji nakupov že težko pričakujejo, je pred vrati. Jutri bodo nedeljski kupci navalili na blago trgovin v Turinu, v naslednjih julijskih dneh pa bodo uvedli popuste v ostalih italijanskih mestih. V Trstu in v vsej Furlaniji-Julijski krajini se bo to zgodilo v soboto, 7. julija. Trgovci naše dežele bodo lahko obdržali nizke cene za obdobje devetih tednov, najkasneje do 30. septembra. V soboto se bodo razprodaje v Trstu nadaljevale vse do poznega veče-ra.Državni predsednik italijanske zveze za modni sektor Fismo, Alfredo Ricci, je za tiskovno agencijo Ansa obrazložil pomen, ki ga imajo danes te pobude. Dober del Italijanov po njegovem odkrito cilja na obdobje razprodaj, saj je to trenutek, ko si družine nekoliko opomorejo od močnega upada kupne moči, ki so ga doživele v zadnjih letih. Po drugi strani so sezonske razprodaje ključnega pomena za trgovce. Ricci je še omenil, da bi radi trgovci v prihodnje dosegli skupen datum sezonskih razprodaj za celo državo: zaenkrat je govor o 2. januarju in 2. juliju. V prejšnjih letih je podaljšan urnik prve sobote razprodaje naletel na velik uspeh KROMA Izpopolnjevalni tečaji prve pomoči pri SDGZ Na osnovi odloka št. 388 iz leta2003 morajo vsa podjetja, v katerih so zaposleni uslužbenci, družbeniki ali družinski sodelavci, obvezno usposobiti enega odgovornega za prvo pomoč za vsako svojo delovno enoto. V ta namen morajo odgovorni opraviti tečaj prve pomoči, ki traja 12 ur. Za vse podjetnike, ki so to obveznost že opravili, pa so predvideni iz-popolnjevalni štiriurni tečaji. Tovrstne tečaje je treba opraviti vsaka tri leta. Slovensko deželno gospodarsko združenje je med majem 2004 in februarjem 2005 priredilo celo vrsto tečajev prve pomoči. Vsem, ki so tečaj takrat opravili, pa se rok veljavnosti izteka. V ta namen prireja SDGZ, v sodelovanju s podjetjem Servis d.o.o., prve tri izpopolnje-valne tečaje za že usposobljene podjetnike. Prvi tečaj se bo odvijal na podružnici SDGZ - Servis doo v Obrtni coni Dolina, in sicer dne 4. julija 2007 od 16. do 20. ure. 9. julija 2007 bo tečaj z istim urnikom potekal v Obrtni coni Zgonik. Tretji tečaj se bo nazadnje odvijal na sedežu SDGZ v Trstu, in sicer dne 11. julija 2007 od 16. do 20. ure. Za omenjene tečaje je še nekaj prostih mest, zainteresirane pa vabimo, da se zglasijo v tajništvu SDGZ tudi za prijavo na naslednje tečaje, ki bodo potekali v začetku septembra. Za katerokoli informacijo lahko pokličete na štev. 040.6724830. (bs) SDZPI: tečaj Tehnike administrativnega poslovanja in davčnega svetovanja Slovenski deželni zavod za poklicno izobraževanje obvešča, da bo v ponedeljek, 2. julija 2007, ob 9.00 potekala selekcija za tečaj Tehnike administrativnega poslovanja in davčnega svetovanja. Zainteresirani se lahko prijavijo na telefonski številki 040 566360 ali na sedežu zavodu v Ul. Ginnastica 72. Tečaj je namenjen brezposelnim z diplomo višje srednje šole z bivališčem v deželi FJK. Tečaj ki je v celoti brezplačen traja 280 ur in predvideva dva meseca delovne prakse s štipendijo 320 € mesečno. V Križu Sladke ljubezenske igre V Križu je zadnje čase še posebno živo in razgibano, saj Kriški teater ponovno pripravlja predstavo v sklopu Festivala morja, ki se odvija že tretje leto zapored in postaja tradicionalno poletno srečanje. Vsako leto nam predstave Festivala napolnijo julijske večere: s »Čarobno nočjo« in »Štorjami s kržade« smo se nasmejali do solz, čeprav so bile včasih grenke, podoživljali smo z junaki... Čarobno noč bo mogoče še enkrat podoživeti, jutri zvečer okrog 20.55 po televizijskem dnevniku si bo namreč mogoče ogledati igro, in sicer v okviru slovenskih televizijskih programom deželnega sedeža RAI. In kaj je letos na programu? Tokrat bo še posebno pestro, saj gre za ljubezen oziroma ljubezenske spletke: trepetajoča srca, poljubi, nepričakovani preobrati, ločitve in snidenja. »Slatka j9gra ljubj9zni« je originalna komedija, ki jo je napisal naš režiser in dramatik Mario Uršič po motivih znane drame »Veneziane« neznanega beneškega avtorja iz 16. stol. Kot je sam avtor izjavil »igra pripoveduje ljubezenske avanture podežel-jskega »playboya«, erotične apetite gospe Angeline, nestrpno ljubezen Katarine, sentimentalno nostalgijo Giulia »Casanove«... « V vlogi Angeline in Giulia Casanove dobimo Mirando Caharija in Livia Bo-gatec, ki sta ena od stebrov Festivala. Režiser Mario Uršič je kot vsako leto odprl ansambel tudi mladim talentom: mlada a že poznana igralka Vesna Hro-vatin je zaljubljena Katerina, Andrej Ri-smondi, ki ga poznamo predvsem kot člana skupine Autentics, je zapeljivi »playboy«, v vlogi Nene, Odrin in Hu-liota pa so Mairim Cheber, Karin Sed-mak in Jara Košuta. Za očarljive luči bo tudi tokrat poskrbel Rafael Cavarra, za magične zvoke pa Diego Sedmak. Predstava se bo odvijala od 5. do 10. julija vsak večer ob 21h uri na Očarjevem borjaču v Križu. (RJ) 8 Sobota, 30. junija 2007 TRST / DRŽAVNI IZPIT - Ustna preizkušnja na Trgovskem tehničnem zavodu Žige Zoisa Referat o argentinski krizi z nenavadnim zaključkom Tomizzov roman Franziska bolj prodan v Argentini kot v Italiji Včeraj je bil drugi dan ustne preizkušnje v okviru zaključnega državnega izpita na višjih srednjih šolah. Tokrat smo obiskali Trgovski tehnični zavod Žige Zoisa, da bi videli, kako poteka ustni del mature na tej šoli. »Žrtev« našega zanimanja je bil tokrat kandidat iz 5.-A razreda pravno gospodarske podjetniške smeri Vanja Veljak, ki je pristal na to, da sledimo njegovemu izpraševanju. Vanja je za uvod v kolokvij pripravil referat o argentinski gospodarski krizi iz leta 2001, saj ga je ta tema pritegovala, kot ga - to je prišlo do izraza v teku izpraševanja - zanima Argentina sama. Kandidat je najprej orisal gospodarski položaj Argentine v 90. letih, ki ga je zaznamovala mobilnost kapitala, pa tudi odtok slednjega, zaradi katerih so nastajale krize. Dotaknil se je zatem gospodarskih reform peronističnega predsednika Carlosa Menema (1989-1999), ki so potekale v znamenju privatizacij in vezave domače valute pesa na ameriški dolar. To je prineslo nekaj stabilnosti, a je zatem prišlo do zloma, katerega vzroki, je dejal kandidat, so v potrošnji, ki je presegala davčni priliv, v preveliki zadolženosti, neuspešnosti davč ne ga sis te ma in ne spo sob nos ti davčne politike. Takrat so v Argentini, kot znano, omejili dvigovanje denarja v bankah, kar je privedlo do nemirov. Referat je imel nenavaden konec, saj je kandidat omenil Tomizzov roman Franziska: knjiga je bila namreč bolje prodana v Argentini kot v Italiji, ta podatek pa se mu j e zdel vreden, da ga vključi v referat. Z Argentino se je moral Vanja ukvarjati tudi v nadaljevanju izpraševanja. Začel je z zemljepisom, kjer je moral orisati to državo, njene predele, ureditev in gospodarstvo, zlasti kar se tiče znamenite živinoreje. Dalje je moral primerjati gospodarsko stanje Argentine s stanjem v drugih južnoameriških državah. Naslednji predmet ustnega dela izpita je bila italijanščina, kjer je kandidat moral orisati ravno vsebino Tomizzove Franziske in razložiti, kako to, da so do romana bili bolj pozorni v Argentini kot v Italiji, pri čemer je profesorica to povezala z ugotovitvijo, da je v Argentini veliko italijanskih, pa tudi veliko slovenskih priseljencev (slovenska tematika preveva tudi drugo pomembno Tomiz-zovo delo, Mladoporočenca z Ul. Ros-setti). Vanja je moral nato odgovarjati še na vrsto vprašanj o Ugu Foscolu, nato pa se je začelo izpraševanje iz slovenščine, kjer je bila v ospredju poezija Dragoti-na Ketteja s svojo ljubezensko izpovedjo in dvojnostjo pesnikovega pogleda na žensko. Kandidat je nato naštel še ostale predstavnike slovenske moderne (Josipa Murna Aleksandrova, Ivana Cankarja in Otona Župančiča), pogovor pa se je dotaknil tudi Kosovelovih Integralov, Cankarjevega Hlapca Jerneja in poetike Alojza Gradnika. Pri zgodovini je Vanja odgovarjal na vprašanje o dekolo-nizaciji, pri čemer je izpostavil različne načine konca oblasti kolonialnih sil. Tematika Argentine in Franziske se je vrnila v ospredje tudi pri izpraševanju iz angleščine. Pri gospodarskem poslovanju je moral kandidat razložiti, kaj so t.i. bondi, dalje razliko med delnicami in obveznicami ter med opredmetenimi in ne-opredmetenimi sredstvi. »Argentinska« tema potrošnje, ki je večja od davčnega priliva, se je vrnila pri izpraševanju iz prava, ko je moral Vanja orisati temu slični italijanski primer, v nadaljevanju pa je moral obrazložiti, kdo sestavi in sprejema državni proračun ter odgovarjati na vprašanja o primanjkljaju, finančnem letu in javnem dolgu. Na koncu vsakega sklopa izpraševanj je stekel tudi pregled pisnih nalog, po pregledu naloge iz prava pa se je za Vanjo Veljaka ustni izpit končal. Poletje namerava včeraj izprašani maturant »trgovske« izkoristiti za pripravo na sprejemni izpit na univerzi, saj bo poskusil postati zobozdravnik. Ivan Žerjal Z včerajšnjega poteka ustnega izpita na zavodu Žige Zoisa KROMA KATINARA - V organizaciji tamkajšnjega Združenja staršev Zanimivi poletni tabori za otroke OŠ Frana Milčinskega Lepa doživetja na taborih Živijo Kekec v Kranjski gori in Morska zvezda v Piranu Združenje staršev osnovne šole »Fran Milčinski« s Katinare je do 22. junija izpeljalo že dva tabora. Od 10. do 16. junija se je v Kranjski Gori odvijal naravoslovni tabor Živijo Kekec za najmlajše osnovnošolce. Program je bil kar pester. Otroci so najprej preizkušali svoje moči na umetni plezalni steni v Gozdu Martuljku, popoldne pa nas je čakal gozdar, ki nas je vodil po gozdu po doli ni Ve li ke Piš ni ce. Na sled nji dan je bil že na sporedu celodnevni izlet v dolino Vrata. Otroci so se v spremstvu gorskega vodnika Mitje Šorna sprehodili od Aljaževega doma po soteski Triglavske Bistrice vse do mo goč ne ga sla pa Pe rič ni ka. Na -slednjega dne smo se peljali po dolini Radovne do Vintgarja, tam pa smo si v spremstvu Mitje ogledali ta čudovit naravni pojav, pot pa nas je mimo Sv. Katarine krožno vodila čez paš ni ke do na še za čet ne pos ta -je. Izlet smo zaključili ob Blejskem jezeru. Nazaj grede smo se še ustavili v Dovjah pri Aljaževem spomeniku. Zadnji izlet smo posvetili kuhanju žgancev. Od doma smo se napotili kar peš do jezera Jasna, nato pa čez počitniško naselje Ivana Krivca po gozdu na Jasenje, kjer nas je v Koči pri Ingotu čakala Barbara, ki nam je pokazala, kako se kuhajo žganci. Tudi otroci so ji malo pomagali in nenazadnje tudi sami poku-sili ajdove žgance z ocvirki in kislim mle kom. Ko smo se ma lo okrep ča -li, smo se odpravili še na Mahovce in k izviru Hladne vode, nazaj grede pa smo lahko občudovali še slap Martuljek. Da se ne bi izgubili pa je za nas skrbel gorski vodnik Klemen Gričar. V petek je bila na vrsti Kek-čeva dežela, popoldne pa še ogled Liznjekove hiše, kjer je etnografska zbirka. Otroci so si pod vodstvom sami izdelali leseno skrinjico. Vse je potekalo v duhu Kekčeve »dobre volje« in lepega vremena. Za zaključek pa smo po va bi li še star še na skup -no kosilo. Še enkrat bi se radi zahvalili gostoljubju gospe Nade, upravi-teljice počitniškega doma Vila, kjer smo se res po ču ti li kot do ma. Od 17. do 22. junija pa smo v Piranu na Morski biološki postaji organizirali tabor morske biologije Morska zvezda. Ta je bil namenjen starejšim osnovnošolcem in srednješolcem. Vsako jutro so mladi biologi sledili lekcijam prof. Veronike Gerdol, se z njo potapljali in iskali najrazličnejše alge, rakce, školjke in pod njenim vodstvom polnili akvarije in delovne liste. Peljali so se tudi s čolnom in lovili plankton, da so si ga lahko v laboratoriju ogledali. Popoldnevi pa so bili namenjeni spoznavanju Pirana. Otroci so si med tem tednom ogledali muzej podvodne dejavnosti, akvarij, pomorski muzej, minoritski samostan in razstavo Lojzeta Spacala. Sre ča li so se tu di z ri bi čem Du ša -nom Kmetcem, ki j ih j e gostil na svoji barki. Da bi preverili, koliko so zve de li o Pi ra nu, pa so ime li še kra -tek test pod vodstvom domačinke Natalije Planinc, ki jim je zastavila 14 ključnih vprašanj o piranski dediščini. Za zaključek pa so si skupno s star ši ogle da li se čo velj ske so -li ne Le ra. Ta teden pa poteka še tabor eksperimentalne kemije Čarobni napoj v Ljubljani. Da smo lahko izpeljali zastavljeni program, se moramo posebej zahvaliti Zadružni Kraški Banki, ki nas je fi nanč no pod pr la. Na sliki: udeleženci tabora morske biologije Morska zvezda so se nastavili fotografu pred Morsko biološko postajo v Pira- Izidi male mature na NSŠ Simona Gregorčiča Potem ko smo v prejšnjih dneh objavili izide zaključnega državnega izpita na nižjih srednjih šolah Ivana Cankarja od Sv. Jakoba, Iga Grudna iz Nabrežine, Sv. Cirila in Metoda od Sv. Ivana in s Katinare ter Srečka Kosovela z Opčin in Proseka, objavljamo danes še rezultate male mature na NSŠ Simona Gregorčiča iz Doline, kjer je izpit opravljalo 17 tretješolcev iz 3.A razreda. Izdelali so: Aleks Bachi (prav dobro), Melina Colsani (odlično), Caterina Ducci Novelli (dobro), Daniel Fior Rosso (zadostno), Gaia Giacomini (dobro), Erik Ku-ret (dobro), Erik Mahnic (zadostno), Saša Marsetti (dobro), Ma-rika Miglino (zadostno), Jade Ota (dobro), Sara Parovel (prav dobro), Gabriele Prasel (zadostno), Federika Samec (prav dobro), So-raya Sancin (dobro), Tashi Sancin (zadostno), Valentina Smotlak (prav dobro), Valentina Zobec (dobro). Poznosrednjeveško slikarstvo tema zadnjega večera v DSI Društvo slovenskih izobražencev bo v ponedeljek, 2. julija, imelo zadnji večer v sezoni. Gost večera bo umetnostni zgodovinar iz Pokrajinskega muzeja v Kopru Edvilijo Gardina, ki bo govoril na temo »Obred radosti in smrti v pozno-srednjeveškem slikarstvu«. Pozornost bo osredotočil na cerkev sv. Helene na Gradišču pri Divači, kjer so v šestdesetih letih prejšnjega stoletja odkrili poznogotske freske Janeza iz Kastva, ki je deloval konec 15. stoletja v neposrednem zaledju Kopra. S svojo delavnico se je zapisal v zakladnico evropske regionalne umetnosti po nekaterih stvaritvah, ki se vsebinsko odpiranjo idejam renesančnega človeka. S »knjigo za nepismene«, monu-mentalnimi prizori na poslikanih stenah malih cerkvic, so prinašali spoznanja, ki jih je omogočila tiskana knjiga s podobami v drugi polovici 15. stoletja. Zahtevna poglavja svetopisemskih tekstov in smiselnost vsakdanjega življenja se pod čopičem slikarja preoblikujeta v vsebino, ki je razumljiva tudi najpreprostejšemu človeku. Svoja izvajanja bo predavatelj obogatil s slikovnim gradivom. Večer se bo začel ob 20.30 v Peter-linovi dvorani, Donizettijeva 3. Poletni urnik uradov družbe Trieste Trasporti Družba Trieste Trasporti sporoča, da bodo od ponedeljka, 2. julija, do petka, 31. avgusta, njeni uradi v Ul. Lavoratori 2 poslovali s poletnim urnikom. Tako bodo uradi za stike z javnostjo, za prodajo listkov, za administrativne prekrške in za najdene predmete poslovali od ponedeljka do četrtka od 8.30 do 12.30 in od 13.30 do 15. ure, ob petkih pa od 8.30 do 12.30. Urada za protokol in civilno odgovornost bosta poslovala od ponedeljka do petka od 8.30 do 12.30, računovodska blagajna (za plačevanje faktur) pa od ponedeljka do petka od 9. do 12. Nov vhod in urnik muzeja De Henriquez Zaradi urejanja novega sedeža občinske policije v bivši kasarni Be-leno je bil od 25. junija vhod za pešce v vojni muzej Diego De Henriquez premeščen z Ul. Revoltella 29 v Ul. Milizie 16. Pri tem je muzej odprt ob ponedeljkih in četrtkih od 9. do 16. ure, ob torkih, sredah in petkih pa od 9. do 13. ure, zaprt pa je ob sobotah, nedeljah in praznikih. Vstop je prost, preko najave pa je možno obiskati tudi sedež muzeja v Ul. Cumano 24. Za informacije sta na voljo telefonska številka 040-948430 in e-mail museode-henriquez@comune.trieste.it. / SVET Sobota, 30. junija 2007 9 SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE - Včeraj je zasedala volilna skupščina Potrjen dosedanji upravni svet Predsednik Kuret: Delali smo dobro Med novimi izzivi še problem financ, pa tudi boljše izkoriščanje Kulturnega doma v Trstu V prostorih Kulturnega doma v Trstu je včeraj dopoldne zasedala skupščina Slovenskega stalnega gledališča, ki jo sestavljajo predstavniki Dežele Furlanije Julijske krajine, Pokrajine Trst in Občine Trst ter zastopniki Društva Slovensko gledališče. Uvodno poročilo je podal predsednik Boris Kuret. V njem je na kratko orisal delovanje v zadnjih treh letih ter izpostavil bodisi uspehe kot težave ustanove. Na osnovi predloga predstavnikov Društva Slovensko gledališče je skupščina naposled v celotipo-trdila dosedanje upravitelje. To so Nives Košuta, Lučka Susič, Igor Pahor, Janez Povše ter Boris Kuret, ki je bil potrjen za predsednika. Predlog je bil soglasno odobren ob vzdržanju tržaške občinske odbornice Sandre Savino, ki je svoje stališče utemeljila z neizpolnjeno zahtevo, da bi Občina Trst imela svojega predstavnika v upravnem svetu. Potrjenemu predsedniku smo ob koncu zasedanja postavili nekaj vprašanj. Predsednik Kuret, kakšen je obračun pravkar zaključenega triletnega mandata? Mislim, da je dober. Pred tremi leti smo prevzeli gledališče v naravnost dramatičnem stanju. Finančno je bilo popolnoma na tleh, uslužbenci so bili več mesecev brez plače, ustanova pa ni imela niti stalnega vodstva. Današnje stanje je popolnoma drugačno. Finančni problem se je načeloma rešil z dolgo- Boris Kuret ročnim posojilom Občine Trst, uspelo pa nam je dobiti tudi nekaj izrednih finančnih prilivov, tako da smo zadnja dva letna obračuna zaključili pozitivno. Kaj pa vodstvo? Kot znano, smo tudi to rešili, in sicer z imenovanjem Tomaža Bana za generalnega direktorja ter Marka Sosiča za umetniškega vodjo. Mislim, da je bila obojna izbira kakovostna in posrečena, kar se že pozna v delovanju. Naj omenim le velik uspeh, ki so ga požele Ba-khantke na domačih in tujih odrih. Vrnimo se k finančni plati. Pred kratkim je našo javnost presenetila novica, da Občina Trst ne bo brisala obresti na letošnji obrok vračila posojila, češ da se lanski obračun SSG ni zaključil brez izgub, kot je bilo dogovorjeno. Kako je s tem? Ves problem izhaja iz dejstva, da nismo takoj plačali nek stari dolg. V resnici to nima nič opraviti z našim lan- skim obračunom, ki se je dejansko zaključil pozitivno. Kdor drugače trdi, ali ne pozna finančne tehnike, ali govori v slabi veri. Medtem smo vsekakor poravnali tudi omenjeni dolg, zaradi česar bi moral biti problem povsem rešen. Kakšni izzivi pa čakajo upravni svet v novem mandatu? Eden izmed teh je še vedno finančne narave. Če se stvari ne bodo drugače uredile, predvidevamo, da bo SSG proti koncu leta spet v finančnih težavah. To pa zato, ker krajevne uprave ne spoštujejo svojih zakonskih dolžnosti. Ministrski odlok iz leta 2003 namreč jasno določa, da so krajevne uprave dolžne skupno prispevati gledališču enako vsoto, kakršno prispeva država. Problem je v tem, da krajevne uprave tega ne delajo oz. ne delajo v celoti. Od tod naše težave. Upam, da bomo do konca leta dobili rešitev, točneje da bomo dosegli izvajanje veljavnih norm. Kaj pa drugi problemi? Med kislimi jabolki, v katera bo treba ugrizniti, je problem Kulturnega doma v Trstu. Struktura je slabo izkoriščena, tako da predstavlja za nas hudo breme. Osebno sem proti temu, da bi jo prodali, kot nekateri predlagajo. Mislim, da bi morali iskati rešitve v smeri sodelovanja z drugimi ustanovami in organizacijami. M. B. Kulturni dom v Trstu Na poti do garantirane tradicionalne specialitete "Kava espresso" Znamka, Okraj in specifični sejem za ovrednotenje enega najvažnejših proizvodov tržaškega gospodarstva ## ^ Caffe Espresso Tržaška trgovinska zbornica seje angažirala za uvedbo postopka za priznanje oznake Garantirane tradicionalne specialitete (STG - Specialita tradizionale garantita) "Kava espresso" in ustanovila pri zbornici organizacijski komite za sestavo skupnega proizvodnega pravilnika in uvedbo partnerstva s konzorcijsko družbo Qualicaf. To predvsem zato, ker je Trst vrhunsko središče za kavo in je kot tako priznano tudi na svetovni ravni. Nad petdeset enot, operaterjev in podjetij, se bavi s storitvami ter obdelavo kave in neposredno zaposluje skoraj osemsto oseb. Številna podjetja se ukvarjajo z dekofeinizacijo, s praženjem in trženjem končnega izdelka ter s proizvodnjo strojev za kavo espresso in nadomestnih delov za vso opremo. Laboratorij Trgovinske zbornice in zasebni laboratoriji v Area Science Parku opravljajo analize in preverjanje kakovosti kave. Tržaška univerza je razpisala tri interdisciplinarne doktorate za omenjeno področje, krajevno Združenje za kavo (eno najstarejših v Evropi) kakor tudi zasebna podjetja in inštituti prirejajo tečaje za specializacijo in izpopolnjevanje. V Trstu so poleg tega še sedeži založnikov strokovnih revij o kavi, tehnikov in priznanih izvedencev za kavo. Nekatere zgodovinske kavarne in številni bari, kafeterije in javni lokali pripomorejo, da je poraba kave pri Tržačanih in ostalih obiskovalcih dvakrat večja v primerjavi z državnim povprečjem (10 kg/letno). Specifični sejem za kavo (Trieste Espresso Expo) se odvija vsaki dve leti in je namenjen predvsem operaterjem Vzhodne Evrope. Dežela Furlanija Julijska krajina je pred kratkim priznala skupek operaterjev in podjetij z ustanovitvijo Industrijskega Okraja kave tržaške pokrajine. Camera di Commercio Trieste Trgovinska zbornica Trst Camera di Commercio di Trieste Piazza della Borsa 14 - 34121 Trieste tel. 040 6701239 - fax 040 6701321 e-mail: promo@ts.camcom.it 1 0 Sobota, 30. junija 2007 TRST / LONJER - Sinoči odprtje v Športno kulturnem centru Razstava čeških fotografov kot uvod v letošnji Arteden 07 Včeraj je zaživel letošnji arteden KROMA Razstava šestih čeških fotografov kot uvod v letošnjo izvedbo mednarodne likovne delavnice Arteden. Razstavo so sinoči odprli v Športno kulturnem centru v Lonjerju, kjer bo od nedelje, 8. julija, ustvagala tudi mednarodna skupina umetnikov. Priljubljeni likovni teden že peto leto zapored prireja SKD Lonjer-Katinara v sodelovanju z Mladinskim združenjem Lonjer-Katinara, ZSKD in drugimi organizacijami. Med novimi partnerji je letos Gruppo 78, ki je Arteden uvrstil med pobude projekta sodobne umetnosti Public Art, medtem ko bo Društvo za umetnost Kons izpeljalo zadnjo delavnico svojega projekta Interars. Udeleženci letošnjega Artedna bodo predstavnica poljske manjšine v Litvi Ewa Baliul, udeleženka prve izvedbe Artedna Nadine Haberthuer, Tr-žačan Robi Jakomin, Valižanka Rhian Haf, ki se po treh letih ponovno vrača v Lonjer, srbski umetnik Victor Randjelovič in Španec Jorge Raedo. Uvod v Arteden bo že v torek, 3. julija, ob 18.30, ko bosta v sodelovanju s projektom Ad Informandum in Mladinskim centrom Podlaga na sporedu performansa Andreja Carlija in Daše Grgič. Včerajšnjo predstavitev Artedna 07 so kot rečeno proslavili z odprtjem razstave »3PLUS3«, na kateri je svoje umetnine predstavilo šest mladih čeških fotografov (Katerina Pružkova, Te-reza Vlčkova, Hanka Fischerova, Libor Foj-tik, Petr Nagy in Gabriel Fragner), za glasbeno spremljavo pa sta poskrbela Tomaž Ne-doh in Tomaž Kolar. Razstava bo danes in jutri na ogled od 18. do 20. ure. (pd) ROSSETTI - Jutri ob 21. uri Predstava kot opomin na problem • ■ • I v • • nasilja v družini Fabrizio De André in njegove pesmi bodo protagonisti nedeljskega dogodka v tržaškem gledališču Rossetti, ki ga prirejata kulturno združenje InCan-to in center proti nasilju Goap. Delo La buona novella, ki ga je priljubljeni italijanski kantavtor napisal leta 1970, je Gianni Del Zotto priredil v predstavo z naslovom Via della croce, v kateri se Deandre-jeva glasba in besedila prepletajo z odlomki Pier Pa-ola Pasolinija, Biagia Marina, Dacie Maraini, Rilke-ja in drugih avtorjev. V naslovni vlogi nastopa Rita Maffei, ob njej pa sodelujeta ženski vokalni skupini Cadmos ensemble in Le pleiadi (izvajalke priljubljenega vsakoletnega božičnega gospel koncerta v tržaški luteranski cerkvi) ter instrumentalni sestav Insieme strumentale. Predstavo, ki bo na sporedu jutri ob 21. uri, so v minulih mesecih že uprizorili v Gorici, Tržiču in Vidmu, kjer je požela velik uspeh tako med občinstvom kot med kritki. Izkupiček (vstopnina znaša 10 evrov) bodo dodelili centru proti nasilju Goap, ki želi tako promovirati svojo novo kampanjo proti družinskemu nasilju. V ta namen bodo njegove sodelavke pred nedeljsko predstavo orisale delovanje centra in delile priložnosten informativni material (v italijanskem in slovenskem jeziku). (pd) KRIŽ - Razstava v Slomškovem domu Vas, ki premore množico osebnosti, uveljavljenih doma in po svetu DEVINSKI GRAD - 10. julija Večer posvečen 80-letnici rojstva Pavleta Merkuja Zveza slovenskih kulturnih društev, v sodelovanju z USCI-jem Furlanije Julijske krajine, Glasbeno matico in slovenskimi programi deželnega sedeža Rai za Furlanijo Julijsko Krajino, prireja gala večer z naslovom Zasul si me z zvezdami - Di stelle sommersi, posvečen zamejskemu skladatelju, etnomuzikologu, slovenistu in imenoslovcu Pavle-tu Merkuju ob njegovem 80. jubileju. Dva dni pred okroglo obletnico, to je 10. julija ob 21. uri, bo na devinskem gradu koncert, ki bo vseboval skorajda vse aspekte Mer-kujevega opusa: vokalno-zborovski, komorni v različnih sestavih, solistični in orkestralni. Nastopili bodo slovenski in italijanski glasbeniki in zbori iz zamejstva in matične domovine pod vodstvom režiserke Vesne Tomsič: MePZ Jacobus Gallus z dirigentom Matjažem Ščekom, violinist in dirigent Črtomir Šiškovič s priložnostnim orkestrom, flavtistka Alenka Zupan v duetu s kitaristom Markom Fe-rijem, harfistka Simona Mallozzi in ŽPZ Multifariam pod taktirko Gianne Visintin. Slavnostni govornik bo dr. Miran Košuta, napoveduje Tamara Stanese. Pokrovitelji večera so avtonomna dežela Furlanija Julijska krajina, Pokrajina Trst, Občina Devin-Nabrežina in Slovenska kulturno-gospodarska zveza, sodelujejo pa A.I.R.S.A.C. Europa (oblikovanje zvoka in luči), slaščičarna-čokoladarna Ota, Zadružna Kraška Banka in MoPZ Fantje izpod Grmade. V primeru slabega vremena se bo večer odvijal v goriškem Kul tur nem do mu. KRIŽ - ŠD Mladina, KD Vesna, ŠD Vesna in Združenje za Križ Zaigral je Kočani orkestar Neprijazno vreme je sicer organizatorje prisililo, da so nastopajoče in obiskovalce spravilo pod bližnjo streho Deževno vreme ni skalilo razposajenega vzdušja, ki so ga kriški prireditelji napovedovali za sredin koncert Kočanega orkestra. Prireditelji so bili sicer prisiljeni koncert premakniti pod streho velike športne tribune, ki stoji ob Vesninem nogometnem igrišču, kljub nalivu pa se je v Križu zbrala lepa množica ljudi, da bi prisluhnila melodijam slavnih makedonskih »trubačev«. Sreča v nesreči: vzdušje je bilo tako najbrž bolj »intimno« kot na velikem prireditvenem prostoru. V imenu organizatorjev (ŠD Mladina, KD Vesna, ŠD Vesna in Združenja za Križ) je uvodoma pozdravil Igor Guštin-čič in se zahvalil odborništvu za kulturo Dežele FJK, kije omogočilo koncert. Kmalu zatem so na tribuni zaz-veneli poskočni »balkanski« ritmi: Natt »King« Veliov in njegovi muzikantje so poprijeli za svoja pihala in bobne ter spravili marsikoga na noge. Najbolj pogumni so zaplesali ob poslušanju različnih ritmov, v katerih se prepletajo elementi ciganske, srbske, islamske, bolgarske in drugih tradicij, večina pa je razposajeno izvajanje spremljala z ritmičnim ploskanjem. Ob izvajanju Kočanega orkestra, ki spretno prehaja od improvizacije do melodij Gorana Bregovica, je težko ostati ravnodušni. Sinoči je v Križu nastopila doberdobska skupina Blek Panter. Koncert je bil tudi priložnost za predstavitev prvega uradnega »fans cluba: Fanj Kleb Jest Sen Lihku Ti«. (pd) Arh. Viktor Sulčič (projektant glavnega stadiona v Buenos Airesu), operna pevca Karlo Košuta in Alessandro Švab na svetovni ravni; slikar Albert Sirk, gledališka igralca Just Košuta in Livij Boga-tec ter pesnika in literata Miroslav Košuta in Miran Košuta na zamejski in vseslovenski ravni: niti eden izmed teh najbolj »znanih« (brez zamere, če sem koga pozabil) Križanov ni ali ni bil znanstvenik v stro gem po me nu be se de, eko no mist ali politik. Vsi so se uveljavili skoraj izključno na umetniškem področju. Ob tej ugotovitvi mi po asociacijah misli bežijo v petdeseta in šestdeseta leta prejšnjega stoletja, ko je bil zaradi socialno ekonomskih razlogov Križ za večino Križanov (kakor tudi za prebivalce preostalih vasi in zaselkov) »popek sveta«. Takrat je bil prototip tipičnega Križana še prepoznaven: razen tega daje bil zelo ponosen na svojo vaško identiteto in po možnosti ideološko močno opredeljen, je bil Križan po Krasu znan zaradi originalnega akcenta svojega dialekta, zaradi posebne nagnjenosti do dobrega petja (in pitja!), do vesele družbe, v kateri je znal biti dovtipen in šaljiv, po potrebi tudi prekomerno spontan in direkten, a obenem odprt in preprost: prava mediteranska duša tržaškega Krasa. Preprostost, ironija, spontanost, neobremenjenost kot fatalistični odnos do življenja, pomešan z zasanjanim idealizmom: ali niso morda prav ti psihični elementi tisti, ki tvorijo določen humus, iz katerega naj bi se porodila kreativnost in celo umetniška ustvarjalnost? Te in podobne misli so se mi rojevale v glavi v nedeljo, 24. junija, ob otvoritvi te pregledne razstave kriške ustvarjalnosti v Slomškovem domu (na sliki KROMA). Sicer Križ in Križani niso več tisti izpred štirideset ali petdeset let, vsi »izmi« so medtem izplahneli, verjetno (upamo) se bo isto pripetilo globalizaciji, a vendar tisti pulz k umetniški kreativnosti je med Križani (in celo med tistimi, ki so se medtem preselili v to vas), sicer z drugačnimi pristopi in vrednostmi, še vedno prisoten. Tisti, ki verjamejo v psihične fenomene, kot »kozmična energija« ali »vibracije«, bi lahko teorizirali, da ti neotipljivi elementi v obliki starokriške vitalne energije še vedno lebdijo po zakotnih kriških uličicah in morda nas molče opazujejo z zapuščenih »gankov« in kamnitih stopnišč. Bog ve! Na razstavi, ki bo odprta vsak dan do vključno nedelje, 1. julija, od 17.30 do 21. ure sodelujejo sledeči ustvarjalci: Robin Soave, Marina Otta, Pavel Hrovatin, Giuliano Košuta, Gabriel Sedmak, Danilo Sedmak, Nino Bon, Robert Daneu, Ani Tretjak, Danilo Košuta, Mirko Dovšak, Silva Bogatec, Rožica Nadlišek, Renato Busetti, Franco Cossutta, Daria Cerque-ni, Anica Pahor, Albert Sirk in Silvio Ver-ginella. Danilo Košuta / TRST Sobota, 30. junija 2007 1 1 GLASBA - Gostovanje MePZ Fran Venturini na 38. Taboru slovenskih pevskih zborov Zborovsko petje je vrednota Na prazniku je sodelovalo veliko skupin, tudi iz ostalih sosednjih držav - Častni govor predsednika Državnega zbora Franceta Cukjatija Zborovska pesem ima od vedno za nas Slovence prav poseben pomen, saj odločno pomaga pri sooblikovanju slovenske kulturne identitete.Povezuje nas v znamenju tistega posebnega užitka in hkrati veselja, ki nam daje večglasno petje v skupini, ko se ubrano prepletajo glasovi in nas harmonije prevzamejo, hkrati pa tudi ob zavesti vloge in sporočilne moči petja v našem okolju. Pesem nas združuje ob lepi, plemeniti dejavnosti, ki ima predvsem za nas zamejske Slovence še pomembno dodano vrednost. Prižge nam lahko plamen, da vztrajamo pri vrednotah, ki se nam zdijo zlasti v našem zamejskem prostoru še vedno potrebne, važne in dragocene, da ohranimo in vrednotimo slovenski jezik in slovensko kulturo. To so vrednote, ki zaznamujejo od vsega začetka tudi delovanje MePZ Fran Venturini Domjo, ki se je na pobudo ZSKD udeležil najpomembnejšega praznika slovenske ljudske pesmi, 38. zapovrstjo. Odvijal se je v Šentvidu pri Stični v znamenju dobre volje in seveda slovenske pesmi. To so tudi vrednote, ki jih je v svojem govoru podal slavnostni govornik France Cukjati, predsednik Državnega zbora, ki je zaključil svoj govor s temi besedami: »Negujte slovensko pesem in bogatite z njo sebe, nas in nove rodove, ki prihajajo. Slovenska pesem se je rodila na naših tleh, v naših srcih in opeva naše lepote. Kdor ljubi slovensko pesem, ljubi svojo domovino - Slovenijo«. Letošnji Tabor je bil posvečen ustvarjalcem slovenske zborovske pesmi, katerih rojstne letnice se končujejo z dvojko ali sedmico. Seznam obsega 59 imen, zraven pa so organizatorji dodali še dve, za Tabor si la pomemb ni ime -ni; predsednika programske komisije in pisca scenarijev zaključnih prireditev Staneta Pečka, ki letos praznuje sedemdesetletnico rojstva in petintridesetlet-nico sodelovanja na Taboru in umetniškega vodja ter dirigenta zaključnih prireditev že od leta 1988 Igorja Švare, ki v tem letu praznuje šestdeseti rojstni dan. Pevke in pevce je spremljala Stiš-ka godba, ki ima svoje korenine že v davnem letu 1887, plesala je tudi domača folklorna skupina Vidovo, nagovor pa Člani MePZ Venturini so se letos udeležili osrednjega slovenskega zborovskega srečanja sta imela predsednik Državnega zbora France Cukjati in predsednik UO Tabora Jernej Lampret. Pravo novost je predstavljal nastop petnajstčlanskega orkestra ustnih harmonik, ki je spremljal moški zbor pri izvedbi Večerni Ave, ženski pri Uspavanki, mešane pa pri izvedbi Zabe. Prireditve se je udeležilo 141 pevskih zborov in več kot 3 tisoč pevk in pevcev. Nekateri se prireditve udeležujejo že vrsto let, saj jih glasba po lastnih besedah drži pokonci in osreči. Pet-intridesetič je letos sodeloval na Taboru PD Steklar iz Hrastnika, tridesetič pa MoPZ Janez Cerar i z Domžal, MoPZ Zarja iz Trbovelj in MoPZ Svoboda iz Kočevja. Naš zbor se je tovrstne prireditve udeležil drugič. Pred večernim nastopom smo si pevke in pevci ogledali s pomočjo prijaznega vodiča domačijo Josipa Jurčiča v vasici Muljava. Jurčičeva domačija se je razvila z leti v pravi etnografski muzej na prostem, ki ga na leto obišče nad 15 tisoč ljudi. Poleg domačije je muzej zgradil Krjavlovo kočo, primer bivališča vaškega bajtarja. Po ogledu nas je čakalo tudi prijetno presenečenje in sicer domače dobrote s cvičkom načelu. Pot nas je nato peljala do vasice Krke, kjer smo se namestili v udobne sobe kmečkega agriturizma Mahovec in se pripravili na večerni nastop. Na predvečer Tabora je bila letos dvorana osnovne šole Ferda Vesela nabito napolnjena v pričakovanju tradicionalnega koncerta zamejskih pevskih zborov. Letošnjega koncerta so se udeležili poleg našega zbora še pevski zbori iz Bosne in Hercegovine, Madžarske, Hrvaške (iz Šibenika, Splita in Rijeke) in Avstrije. V imenu Tabora je pevce nagovoril predsednik JSKD Igor Tršar. Naš zbor se je pod taktirko Cinzie Sancin predstavil številnemu občinstvu s tremi pesmimi, in sicer z Venturinijevo Oblaka, Kosovelovo Razočaranja v priredbi tržaškega skladatelja Marca Podde in ljudsko iz Boljunca Barc'ca. Po koncertu je sledila družabnost v bližnji telovadnici in zaslužen počitek. Nedeljski spored se je pričel z ge- neralko na dvorišču pri šoli, kije dobesedno namučila Igorja Švaro. Ta je po koncertu poklepetal z nami in obudil svoje ricmanjske korenine. Kljub hudi vročini in nepričakovani plohi, ki se je zlila na nastopajoče, ko se je RTV Slovenija neposredno vključila v prenos, smo se pevci in pevke z radostjo predali skupni melodiji in uspešno opravili svojo nalogo. Ko se je z neba usulo nekaj kapelj dežja, smo vsi skupaj zapeli znano slovensko Kaj nam pa morejo in tako znova priklicali sonce. Vročina je dobesedno zdelala tudi številno občinstvo, ki se je skrivalo v senci, mnogi tudi v središču Šentvida, kjer je istočasno potekalo bogato stransko dogajanje. To je bil tudi zadnji nastop Mepz Fran Venturini Domjo v letošnji sezoni. Zahvala gre vsem pevkam in pevcem, ki so od julija lani nesebično snovali, delali in se odpovedali marsičemu za kulturni in človeški napredek zbora v upanju, da se jim bodo v naslednji sezoni pridružili novi pevci in pevke. (pTko) NABREŽINA - V Kavarni Gruden do 19. septembra na ogled razstava Pogled na kraške vasi Iz del Majde Massera Kras izžareva kot znak in simbol širšega prostranstva Vsako srečanje z umetnostjo je izziv: tako za avtorja kot za gledalca. Pri avtorju gre za ustvarjalni izziv, pri gledalcu pa za izziv sprejemanja. Prav tako je bilo v četrtek, 21. junija, ko smo v Kavarni Gruden v Nabrežini otvorili likovno razstavo umetnice Majde Massera (na sliki KROMA). Njena slikovita izpovednost se tokrat predstavlja v izboru del z naslovom Pogled na kraške vasi. Kras, ki smo ga vajeni dojemati kot trdno strukturo, kot monumentalni sestav sivega kamenja in trdožive vegetacije v jasnem ozračju, ni le določen izrez iz narave, temveč iz umetnin izžareva kot znak, simbol nekega širšega prostranstva. V spletu mehkih, svežih in jasnih zanosov čopiča na platnu je umetnici uspelo izraziti njen notranji vzgib, kateremu se ne more odreči in ki jo vedno znova vleče med kraške vedute, strnjena vaška jedra in kraške »klune«. »Preselila sem se v Nabrežino in rada zahajam v Staro vas, kjer čar preteklosti in starih tradicij po-doživljam kot neke vrste pravljico. Ta duh starih tradicij in romantičnost, ki izžarevata iz portalov, skrla-tih streh, vodnjakov in kraških dvorišč, sta me popeljala do tega, da sem se zavedala te idiličnosti in po-prijela za čopič... « nam je v pogovoru razkrila umetnica Massera. Ob pogledu na razobešene slike, ki jih je uvod- no predstavila akademska slikarka Ani Tretjak, začutimo, kako strnjenost kompozicije in poezija barv - po eni strani sončnih, po drugi pa zelo zemeljskih - izražata čut ženskosti in ritmičnost poezije, ter spoznamo izurjenost in umetniško moč slikarke, saj tehnika, ki jo Majda Massera uporablja - namreč olje na platnu- ne dovoljuje napak in prekrivnih nanosov barv. »Slikam že več kot 30 let, za likovno ustvarjanje pa me je navdušil moj višješolski profesor umetnostne zgodovine, Milko Rener. Sama sem se izpopolnjevala z obiskovanjem raznih tečajev in s študijem del velikih umetnikov. Veliko nasvetov pa mi je posredoval tudi mož. Bil je namreč Černigojev učenec in z njim sem spoznala pravila in zanke, ki jih likovne tehnike skrivajo«, je namignila slikarka, ki z enim izmed svojih del krasi tudi platnico druge, prenovljene in obogatene izdaje knjige »Nabrežina skozi stoletja«. Razstava je na ogled vsem, ki se bodo v urnikih odprtja Kavarne Gruden podali na kepico sladoleda ali popili skodelico kave pod krošnjami stoletnih kostanjev pred društvom, in sicer vse do 19. septembra. In ker se z umetnostjo notranje bogatimo in osmislimo naše življenje, vam ne bo žal tudi skok do bližnje društvene dvorane, kjer bo vse do konca meseca junija razstavljal mehiški umetnik Gerardo de la Barrera. Tu bo gledalec lahko občudoval tenkočutne prefinjene poteze grafik, akvarel in jedkanic, ki prikazujejo umetnikovo samotarsko vizijo, dramatično trpkost ter skrivnostnost mehiške krajine -Oaxsake. Skratka: Kavarna in društvena dvorana. Dve zelo kvalitetni razstavi. Dve različni pokrajini. A dva slikarja, ki s svojimi deli izražata nekaj skupnega: svobodno poezijo umetnosti. Zulejka Paškulin H Prireditve GLASBENI VEČER POD ZVEZDAMI z gojenci godbeniške šole in orkestrom GDViktor Parma pod vodstvom Luke Carlija: prisrčno vabljeni v nedeljo, 1. julija, ob 20. uri na vrt Ljudskega doma v Trebčah! SVETI KRIŽ v Slomškovem domu je na ogled razstava vseh kriških ustvarjalcev pod naslovom »Poznaš kulturno, glasbeno in likovno bogastvo svoje vasi«. Odprta je vsak dan do 1. julija, od 17. ure do 20.30. V soboto 30. junija tudi od 10. do 13. ure. MEPZ DEVIN - RDEČA ZVEZDA vabi na predstavitev ZGOŠČENKE, ki bo v četrtek, 5. julija 2007, ob 20.30 na balinišču v Samatorci. Sodelujejo MePZ Skala Slovan, MePZ Gorjansko in MoPZ Lopar. PIHALNI ORKESTER RICMANJE v sodelovanju z Občino Dolina priredi skupni koncert z Brkinsko godbo 2000 v Parku v Prebenegu v četrtek, 5. julija, ob 20.30. SKD TABOR prireja TABOR 2007-P0-LETJE POD KOSTANJEM: v soboto, 7. julija, ob 21. uri tamburaški orkester BREGANZE (Vicenza); v četrtek, 12. julija, ob 21.15, v sklopu festivala Fol-kest, irska skupina ATLANTIC ROAR; v četrtek, 19. julija, ob 21.15 celovečerni film LA RICERCA DELLA FELICITA! (R.Gabriele Muccino); v petek, 27.j ulija, ob 21.00, slovenske etno-rock-jazz skupine JARARAJA. Vse prireditve bodo na dvorišču Prosvetnega doma, v primeru slabega vremena pa v dvorani. Deloval bo tudi poletni osvežilni kiosk. Čakamo vas! H Šolske vesti DRŽAVNA SREDNJA ŠOLA IVAN CANKAR v Trstu sporoča, da bo julija in avgusta ob sobotah šola zaprta (tudi v torek 14. avgusta). DPZIO JOŽEF STEFAN prosi, da starši potrdijo vpis v I. razrede za šolsko leto 2007/2008 do danes, 30. junija. RAVNATELJSTVO LICEJA FRANCETA PREŠERNA sporoča, da se bo pouk za šolsko leto 2007/2008 začel 10. septembra. RAVNATELJSTVO liceja A.M.Slomška prosi, da starši potrdijo vpis v prvi razred pedagoške in družboslovne smeri za šolsko leto 2007/2008, do danes, 30. junija. URAD ZA SLOVENSKE ŠOLE obvešča kandidate, ki so vložili prošnjo za pogojno vključitev v bivše permanentne lestvice in bodo do danes, 30. junija dosegli predvideno habilitacijo za poučevanje ali specializacijo za podporni pouk, naj do 30. junija vložijo prošnjo za polnopravno vključitev v zgoraj omenjene lestvice. Prošnjo, katere obrazci so na spletni strani ministrstva za javno šolstvo, morajo nasloviti na Urad za slovenske šole v Ul. S. Anastasio 12, v Trstu. Urad je na razpolago za morebitna pojasnila. URAD ZA SLOVENSKE ŠOLE obvešča kandidate, ki so opravili redni natečaj in ki so naknadno dosegli specializacijo za poučevanje podpornega pouka ter se želijo vključiti v posebne sezname za podporni pouk, da morajo do 3. julija 2007 vložiti tozadevno prošnjo, naslovljeno na urad, ki upravlja posamezne natečaje. Podrobnejša pojasnila in dopise s potrebnimi obrazci so dosegljivi na tajništvih šol. Urad je na razpolago za morebitna pojasnila. M Izleti SEKCIJA LOVCEV »ENALCACCIA« organizira izlet v Ladijo po reki Sile v pokrajinskem parku Sile. Kosilo je predvideno v restavraciji. Odhod iz Domi-ja pred Voila' ob 6. uri. Cena izleta znese 60,00 evrov. Zainteresirani pokličite na tel. št. 040-280596. SPDT obvešča, da tridnevni izlet po Karavankah je bil priložen na teden pozneje in sicer 6., 7. in 8. julija, zaradi neprepričljivih vremenskih razmer. Vse potrebne informacije dobite na tel. št. 040-220155 (Livio). DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV v Trstu prireja v petek, 20. julija izlet na Mašun, kjer bo srečanje s pobratenim društvom iz Ilirske Bistrice. Informacije in vpisovanje od ponedeljka, 2. julija do četrtka, 5. julija med 9. in 13. uro na društvenem sedežu, ul. Cicerone 8, Trst, tel. 040-360072. 12 Sobota, 30. junija 2007 TRST / Včeraj danes Danes, SOBOTA, 30. junija 2007 EMILIJA Sonce vzide ob 5.18 in zatone ob 20.58 - Dolžina dneva 15.43 - luna vzide ob 21.30 in zatone ob 4.31. Jutri, NEDELJA, 1. JULIJA 2007 BOGOSLAV VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 23,9 stopinje C, zračni tlak 1015 mb ustaljen, veter 9 km na uro, vlaga 52-od-stotna, rahlo oblačno, morje skoraj mirno, temperatura morja 24,9 stopinje C. [13 Lekarne danes dUL ELITE nedella l.miiia IDEA igt".?. 8» ^ODPRTJE KIOSKOV OB 17.00 URI Iii Nedelja, 1. julija 2007 Lekarne odprte od 8.30 do 13.00 Ul. Tor S.Piero 2, Ul.Revoltella 41, Trg Goldoni 8, Žavlje - Ul. Flavia 39/C, Zgo-nik - Božje Polje (tel. 040-225596). Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Ul. Tor S. Piero 2, Ul. Revoltella 41, Žavlje - Ul. Flavia 39/C, Zgonik - Božje polje 1 (040-225596) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. Lekarne odprte od 16.00 do 20.30 Ul. Tor S. Piero 2, Ul. Revoltella 41, Trg Goldoni 8, Žavlja - Ul. Flavia 39/C, Zgo-nik - Božje polje 1 (040-225596) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Trg Goldoni 8 (040-634144). Od ponedeljka, 25.junija, do sobote, 30. junija 2007 Urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30. Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16. ure Ul. Tor S. Piero 2 (040 421040), Ul. Revoltella 41 (040 941048), Žavlje - Ul. Flavia 39/C (tel. 040 232253). Zgonik - Božje polje 1 (040 225596) -samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Ul. Tor S. Piero 2, Ul. Revoltella 41, Gol-donijev trg 8, Žavlje - Ul. Flavia 39/C). Zgonik - Božje polje 1 (040 225596) -samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Goldonijev trg 8 (040 634144). www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, predpraz-nična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo. H Kam po bencin Danes bodo na Tržaškem obratovale naslednje črpalke: AGIP Istrska ulica, Ul. A. Valerio 1 (univerza) SHELL Drevored Campi Elisi 1/1 Q8 Domjo (Strada della Rosandra), Ul. DAlviano 14 TOTAL Sesljan - drž. c. 202 (km 27) ESSO Milje - Ul. Battisti 6, Pokrajinska cesta km 8+738 ČRPALKE ODPRTE 24 UR NA 24 AGIP Devin (jug) - avtocesta A4 VETS, Valmaura - hitra cesta SS 202 km 36 TOTAL Devin (sever) - avtocesta A4 TS-VE NOČNE ČRPALKE IN SELF SERVICE TAMOIL - Ul. F. Severo 2/3 AGIP Istrska ulica 155, Miramarski drev. 49, Ul. A. Valerio 1 (univerza), Katinara - Ul. Forlanini Naselje sv. Sergija - Ul. Forti 2 ESSO Trg Foraggi 7, Zgonik - Državna cesta 202, Ul. Carnaro - Državna cesta 202 km 3+0,67 SHELL Ul. Locchi 3 V sodelovanju s FIGISC Trst Irena in Andrej! Naj vama bo v veselje in srečo to novo življenje, naj vama bo sončni žarek prav tak, da ga nikoli ne prekrije oblak, vama želijo Vasilij, Vid in Sanika Darinka in Silvano Košuta Ob zlati poroki jima čestitamo in želimo še veliko zdravja in veselih skupnih let hči MAJA, sin DIEGO z BARBARO ter vnuki JAN, NIK in TEA ut Kino V samatorski cerkvici se danes poročita Irena Vidali in Andrej Skerlj Mnogo sreče jima želijo družini Skerlj iz Zgonika in Vidali iz Samatorce ter nona Darka. Mala Veronika pošilja mamici in očku zvrhan koš poljubčkov. ALCIONE - 19.00, 21.00 »La citta proibita«. AMBASCIATORI - 15.30, 17.45, 20.00, 22.20 »Transformers«. ARISTON - (niz filmov v okviru Ma-remetraggio) 20.00 Niz kratkih filmov; 21.30 »Notturnobus«. CINECITY - 16.00 »I pirati dei carai-bi: Ai confini del mondo«; 16.15, 18.10, 20.05, 21.30, 22.00 »I fanta-stici 4 e Silver Surfer«; 19.10 »Le regole del gioco«; 16.15, 18.10, 20.05, 22.00 »Hostel: parte 2«; 16.00 »TMNT: Tartarughe Ninja«; 16.00, 21.30 »Il destino di un guerriero«; 16.15, 17.45, 19.15, 20.30, 22.00 »Transformers«; 19.00 »Ocean-sthirteen«; 16.30, 18.20, 20.10, 22.00 »The messenger«. EXCELSIOR - 18.00, 20.00, 22.00 »Il piacere e l'amore« EXCELSIOR AZZURRA - 17.00, 18.45, 20.30, 22.15 »Follia« FELLINI - 15.50, »Ti va di pagare?«; 17.25 »I pirati dei Caraibi: Ai confi-ni del mondo«; 20.00 «Le vite degli altri«; 22.10 »Il destino nel nome». GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 16.00 »TMNT - Teenage Mutant Ninja Turtles«; 17.30, 19.50, 22.10 »Il destino di un guerriero«. GIOTTO MULTISALA 2 - (Ulica Giotto 8) 15.50 »Finche nozze non ci se-parino«; 17.30, 19.50, 22.10 »Gio-vani aquile«. KOPER - KOLOSEJ - 16.00, 18.40, 21.20, 23.55 »Oceanovih 13«; 17.30, 19.40, 21.50 »Ponudba«; 16.30, 18.50, 21.10, 23.30 »Zadnji poljub«. NAZIONALE - Dvorana 1: 15.40, 17.15, 18.50, 20.30, 22.15 »I fantastici 4 e silver surfer«; Dvorana 2: 15.40, 17.15, 18.50,20.30, 22.15 »The messenger«; Dvorana 3: 15.40, 17.15, 20.30, 22.15 »Porky college«; 18.15 »Io e Beethoven«; Dvorana 4: 18.50 »TMNT: Tartarughe Ninja«; 15.40, 17.15, 20.30 22.15 »Hostel: parte 2«. SUPER - 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Ocean's thirteen«. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.10, 19.50, 22.30 »Transformers«; Dvorana 2: 17.30, 20.00, 22.00 »I fanta-stici 4 e silver surfer«; Dvorana 3: 17.45, 20.00 »Ocean's thrteen«; 22.10 »HOSTEL: Parte 2« prepovedan mladim izpod 18. letom; Dvorana 4: 18.00, 20.15, 22.20 »The messenger«; Dvorana 5: 16.50 »TMNT: Teenage Mutand Ninja Turttles«; 18.20, 20.10, 22.00 »Por-ky college 2«. ¿j Čestitke Vse najboljše moji SARICI za njen.. rojstni dan! Romina. Kakor lastovka, ki se vrača v svoj rojstni kraj, tako se je tudi ROŽI iz daljnje Avstralije za nekaj časa vrnila v rojstne Bane, kjer danes slavi osebni praznik. Še mnogo srečnih in zdravih let ji želi prijateljica Augusta. Ob priliki 40 letnice maševanja, čestitajo župniku IVU MIKLAVCU AŠD in SKD Primorec ter jus srenja Trebče. Naš dragi IVO MIKLAVEC slavi pomemben jubilej. Iskreno mu čestitajo volčiči in volkuljice. Le tako naprej! 0 Mali oglasi 3 MALE MUCE iščejo nov dom. Telefonirati v večernih urah na 040-225968. 4000 KV.M NEZAZIDLJIVEGA ZEMLJIŠČA med Opčinami in Repnom, dostop z avtom, prodam za 27.500 evrov. Tel.347-6145807. DAJEM V NAJEM garažo v bližini železniške postaje. Tel. št. 3294128363. DAJEM V NAJEM hišico, 40 kv.m pri Bazovici. Zainteresirani naj kličejo v večernih urah na tel. št. 338-4280858. DAJEM V NAJEM urad v centru Opčin, 70 kv. metrov. Zainteresirani naj pokličejo na tel. št. 335-265912. DIJAKINJA NIŽJE SREDNJE ŠOLE potrebuje lekcije v poletnih mesecih (1x tedensko). Tel. 349-4949365. DVA DVOMESEČNA PSIČKA samčka majhne rasti ljubitelju živali podarimo. Tel. 347-1243400 ali tel. 0481-78154. IZKUŠENA PEDIKERKA ureja noge in roke po dogovoru. Kdor želi naj pokliče na 339-6013695. IŠČEMO VAJENCA ALI DELAVCA za termoidrično tvrtko. Tel.348-7373284. KAMENJE za gradnjo zidov prodajam. Tel. 335-6519042 v jutranjih urah. KMEČKI TURIZEM APIWINE v Ga-brovcu, pri Bogdanu in Marlenki bo odprt v juliju od srede do nedelje, od 16. ure dalje. Vabljeni ! KOZMETIČNI SALON na Opčinah išče kozmetičarko z diplomo (t.i. »qualifi-ca« ali po možnosti »qualificazione«) in izkušnjami. Nujna rekvizita odgovornost in volja do dela. Za dodatne informacije 347-0660007. Pihalni orkester Ricmanje v sodelovanju z Občino Dolina priredi V? SKUPNI KONCERT Z BRKINSKO GODBO 2000 v Prebenegu v parku, v četrtek, 5. julija 2007 ob 20.30 SAGRra GODBENEGA DRUŠTVA PROSEK FROSEKi zabavali vas bodo sledeči ansambli petek 6.7 - sobota 7.7 Elite nedelja 8.7 Ansambel Ml obis.30 rra«top MLADIH KRAŠKIH MUZIKANTOV Na tržaški univerzi je drugič, tokrat iz vzgojnih ved, uspešno diplomirala Anamarija Antonič Iskreno ji čestita in želi še veliko nadaljnjih uspehov ŠKD Cerovlje-Mavhinje MePZ Devin-Rdeča zvezda IVAN MIRKO KRIŽMANČIČ se iz srca zahvaljuje vsem, ki so mu izrazili voščila in podarili številna darila ob 80. obletnici rojstva. Posebna zahvala gre gospodu Dušku Kalcu, ki je strnil najvažnejše dogodke v njegovem življenju ter hvaležnim vaščanom za priznanje dela v ^ korist vaške skupnosti. j KUHINJSKO POMOČNICO z voljo do dela iščemo za delo v vikendih. Zainteresirani naj pokličejo ali pustijo sporočilo na tel. št. 339-2868186. MAJHNO STANOVANJE v okolici Drevoreda DAnnunzio, predsoba, kuhinja, spalnica, kopalnica, samostojno ogrevanje, opremljeno, v dobrem stanju prodam za 60.000,00 evrov. Tel. št. 338-2825064 (ne agencije). MALOŠTEVILNA DRUŽINA v Trstu pri sv. Ivanu išče hišno pomočnico za nekaj ur dnevno. Tel. na št. 040-54390 ali 348-2801144 v večernih urah. NUDIM LEKCIJE matematike dijakom nižjih in višjih srednjih šol, tudi v poletnih mesecih. Dolgoletna izkušnja. Tel. 349-4952267 (Sv. Ivan - Trst). PODARIM malo muco, tigraste barve. Tel. št. 040-200079. PODARIMO dnevno sobo v dobrem stanju. Tel. 040-232194. PRODAM MOTOR CAGIVA SST 125 črne barve, kolesa iz litine, original prtljažnik, letnik 1981. Tel. 3486001728. PRODAM olje Avgusta Černigoja.In- formacije na tel. št.347-6145807. PRODAM KNJIGE za prve tri razrede klasičnega liceja F. Prešeren. Tel. na št. 349-6236171. PRODAM MOTOR YAMAHA fazer 600, prevoženih 6800 km, praktično nov. Cena po dogovoru. Tel. št. 040228575. PRODAM VW POLO SC Best Seller, 1043 kubični, bencin, letnik 93, tem- vabi na PREDSTAVITEV ZGOŠČENKE, kî bo v četrtek, 5.julija 2007 ob 20.30 na balinišču v Samatorci. SodElujEjo: MePZ SIiaIa'SIovan MePZ CoRjANsko MoPZ LopAR Društvo slovenskih izobražencev vabi na predavanje prof. Edvilija Gardine OBRED RADOSTI 1M SMRTI V POZM OSREDNJEVEŠKEM SLIKARSTVU Monumentalni prizori na poslikanih stenah malih cerkvic v Istri. V ponedeljek, 2.7. ob 20.30 v Peterlinovi dvorani, ul. Donizetti 3 no plave barve, električno zapiranje oken, autoradio, centralno zapiranje vrat, v odličnem stanju. Tel. 3486001728. STE BILI POŠKODOVANI v prometni nezgodi, v javnem prostoru ali na delovnem mestu? Želite ustrezno odškodnino in brezplačne pravne nasvete? Pokličite nas na tel. št. 040638249 ali 339-6616447. TRGOVSKO MEDNARODNO PODJETJE išče osebo za delo v komercia-li-nabava. Če si star do 30 let, natančen, dinamičen in z znanjem angleščine, pošlji CV na Poštno številko 33 34070 LOČNIK-LUCINICO (GO) geslo: »Nabava«. Id Osmice NA KONTOVELU pri Deanu, bo od 22. junija do 1. julija 2007, osmica delovala, kjer bosta vino in suha hrana botrovala. NA OPČINAH je odprl osmico Stanko Kvrtičev. OSMICA je v Dolini, pri Mariju Zerja-lu. OSMICO sta odprla Stanko in Alma v Samatorci. Toplo vabljeni! OSMICO ima Srečko Štolfa, Salež 46. Tel. 040-229439. OSMICO je odprl Ladi Rebula, Repnič 2. Tel. 040-229174. OSMICO je odprl Renzo Tavčar, Repen 42. OSMICO sta odprla Nini in Stano v Medjevasi št 14. V SLIVNEM je Iztok odprl osmico. Tel. 040-200634. / Zveza slovenskih kulturnih društev Unione societa corali del FVG Glasbena Matica RAI - Deželni sedež za FJK - Slovenski program vabijo na glasbeni večer zasul si me z zvezdami Pavletu Merkuju ob 80. jubileju v torek. 10. iuliia 2007 ob 21. uri DevillSki grad / Kulturni dom Gorica (v primeru slabega vremena) Pokrovitelji Avtonomna dežela Furlanija-Julijska krajina - Pokrajina Trst Občina Devin-Nabrežina - Slovenska kulturno-gospodarska zveza Sodelujejo A.I.R.S.A.C. EUROPA - Slaščičarna-čokoladarna OTA Zadružna kraška banka - MoPZ Fantje izpod Grmade -*- PREDPRODAJA VSTOPNIC: Zveza slovenskih kulturnih društev, Ul. San Francesco 20, Trst (tel. št. 040 635 626); Korzo Verdi 51, Gorica (tel. št. 0481/531495), od ponedeljka, 25. junija 2007 do torka, 10. julija 2007 od 9. do 13. ure. 13 Obvestila AŠZ JADRAN obvešča, da bo občni zbor društva v petek, 6. julija, ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicu v dvorani Igo Gruden v Nabrežini št. 89. Poleg običajnih točk dnevnega reda bodo tudi odločali o spremembi sedeža društva. KRUT obvešča, da bo od ponedeljka, 25. junija 2007, pisarna odprta s poletnim urnikom 9.00 -13.00. NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA obvešča, da bo od 25. junija do 31. avgusta odprta s poletnim urnikom, in sicer od ponedeljka do petka od 8. do 16. ure. SOMPD VESELA POMLAD vabi na poletni pevski teden za osnovnošolske otroke »Poj z menoj«, ki bo od 27. do 31. avgusta 2007, v prostorih Marija-nišča na Opčinah. Vsak dan od 8.30 do 17. ure bodo zborovodkinja Mira Fabjan in animatorji vodili pevske vaje, plesne, športne in kulturne dejavnosti. Prijave in informacije na št. 040213582 (Manica), 040-213104 (Silvia) in 040-213249 (Nataša). V TRŽAŠKI KNJIGARNI promocija mladinskih in otroških knjig s popusti. ZSŠDI obvešča, da bosta urada v Trstu in Gorici v poletnih mesecih odprta od 8. do 14. ure. ZVEZA VOJNIH INVALIDOV obvešča, da bo tajništvo od ponedeljka, 25. junija 2007 dalje, delovalo s poletnim urnikom 9.00 - 13.00. ŠPANŠČINA - TEČAJI PRI SKLADU MITJA ČUK za dijake, študente in odrasle. Vodi izkušen španski profesor. Informacije in prijave: ponedeljek - petek od 10. do 12. ure, po tel. 040-212289 ali 328-8486783. TPK SIRENA organizira tudi letos tri poletne jadralne tečaje za otroke od 6. do 13. leta starosti. Nudimo teorične in praktične tečaje v razredu OPTIMIST. Potrebna pogoja za vpis sta dobro poznavanje plavanja in zdravniško spričevalo. Klub nudi tečajnikom vso opremo, vpis v Jadralno zvezo in spremstvo na plovbi. Urnik: od ponedeljka do petka od 8.30 do 17. ure, ko morajo starši obvezno prevzeti otroka. 1. tečaj: od 18. do 29. junija; 2.tečaj: od 2. do 13. julija; 3. tečaj: od 16. do 27. julija 2007. Vpisovanje najkasneje 7 dni pred začetkom vsakega tečaja. Podrobnejše informacije so na razpolago v tajništvu pomorskega sedeža, Miramarski drevored 32, ob ponedeljkih in petkih, od 18. do 20. ure ter ob sredah od 16. do 18. ure ali na tel. št. 040-422696. SKD IGO GRUDEN obvešča, da bo razstava Majde Massera »Pogledi na kraške vasi« na ogled v Kavarni Gruden, do 21. septembra, z urnikom 8.00-13.30 ter 16.00-01.00. V SLOMŠKOVEM DOMU V SV. KRIŽU bomo 24. junija 2007, ob 20.30, odprli razstavo vseh kriških ustvarjalcev, pod naslovom »Poznaš kulturno, glasbeno in likovno bogastvo svoje vasi?«. Razstava bo na ogled vsak dan do 1. julija od 17.00 do 20.30, v soboto 30. junija pa od 10.00 do 13.00 ure. SKD IGO GRUDEN obvešča, da se v Na-brežini nadaljujejo poletne delavnice. Oblikovanje usnja za otroke: 25., 26. in 28. junija, od 9. do 12. ure; za odrasle: 25. in 26. junija, 2. in 3. julija ter 9. in 10. julija, od 20. do 22. ure. Tel. št.: 3338980166 (Erika Kojanec). Šivanje bleščic za otroke: 9., 10. in 11. julija ter 16., 17. in 18. julija, od 9.30 do 11.30. Tel št.: 3388475906 (Sandra Poljšak). TPPZ PINKO TOMAŽIČ vabi: danes, petek 29. junija, ob 20.45 v sedež na Pa-dričah na tovariško srečanje ob zaključku sezone, s predvajanjem posnetkov iz izleta v Srbiji. Toplo so vabljeni tudi deleženci izleta. V torek, 3. julija, ob 20.30 pa na solidarnostni koncert z delavci tovarne INEOS. Koncert bo pod šotorom v bližini tovarne v ul. Timavo v Tržiču. V nedeljo, 8. julija, ob 18. uri zadnji nastop v sezoni v Gostinski šoli v Izoli. KNJIŽNICA DIVAČA vabi danes, 30. junija, ob 18.00 na srečanje filmskega krožka »35mm«. Pogovarjali se bomo o filmu The Corporation, 2003, režiserja Marka Achbara in odgovorili na vprašanja o tipu dokumentarca, razlogih primerjave korporacije z osebnostjo psihopata, temeljnem vprašanju, ki ga zastavlja in načinu, kako film nanj odgovarja. Vabljeni! PIHALNI ORKESTER RICMANJE prireja tudi v naslednjem šolskem letu individualne tečaje vseh pihal, trobil in tolkal. V juniju potekajo predvpisi: vsi novi učenci, ki se bodo vpisali v glasbeno šolo POR do danes, 30. junija, bodo deležni 50 evrov popusta na celoletni šol- SVET nini. Za dodatne informacije in prijave: 320-4511592. SKLAD MITJA ČUK zbira za poletno središče volno, blago in otroške namizne igre. Kdor ima na razpolago ta material, naj nam sporoči v jutranjih urah na tel. št. 040-212289. ZSKD obvešča, da je v teku razpis za 3. natečaj Ignacij Ota za zborovske skladbe namenjen predvsem mladim skladateljem. Rok prijave zapade danes, 30. junija 2007. ZVEZA CERKVENIH PEVSKIH ZBOROV - Trst pripravlja raziskavo o cerkveni glasbi med Slovenci v Italiji od 1900 dalje. Prosimo za pomoč zborovodje, organiste, skladatelje in organizatorje, da nam posredujejo podatke po tem vzorcu: ime in priimek; datum in kraj rojstva; ime staršev; izobrazba, poklic, delo; glasbena izobrazba in glasbeno delo. Podatke naj pošljejo do danes, 30. junija 2007 na naslov: ZCPZ, Ul. Donizetti 3, 34133 - Trst. ŠD VESNA, ŠD MLADINA IN SKD VESNA vabijo na vaški praznik v Križu, ki bo danes, 30. junija, v nedeljo, 1. in v ponedeljek, 2. julija. Delovali bodo dobro založeni kioski. Praznik se bo nadaljeval tudi 7., 8. in 9.julija. DRUŠTVO SLOVENSKIH LOVCEV F-JK DOBERDOB vabita slovenske strelce in lovce na STRELSKO TEKMOVANJE -na glinaste golobe v disciplini: pohod po strelišču. Jutri, 1. julija, s pričetkom ob 9. uri na strelišču »Societa Triestina Tiro a Volo« v Miljah pri Trstu. JUS TREBČE organizira v nedeljo, 1. julija, peti sprehod po katastrski občini Trebče v okviru projekta »Ohranimo živa trebenska ledinska imena«. Zbirališče ob 8.30 »Pred cjerkvo« oz. »P d lipo«. Vabljeni člani in vaščani! SLOVENSKO PASTORALNO SREDIŠČE v Trstu obvešča, da bo v nedeljo, 1. julija ob 17.30 v tržaški Rižarni vsakoletna sv. maša za vse tamkajšnje žrtve nasilja in za vse žrtve druge svetovne vojne. Maševal in govoril bo škofov vikar za Slovence msgr. Franc Vončina. Pri maši bo sodeloval združeni zbor ZCPZ v Trstu, ki ga vodi Edi Race. Vabljeni! DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV vabi v ponedeljek, 2. julija, na predavanje prof. Edvilija Gardine z naslovom »Obred radosti in smrti v pozno-srednjeveškem slikarstvu - monumen-talni prizori na poslikanih stenah malih cerkvic v Istri«. Ob 20.30 v Peterlinovi dvorani, Ul. Donizetti 3. JOGA: HARMONIJA DUHA IN TELESA - v ponedeljek, 2. julija ob 19. uri v centru Tropicana (Istrska ul. 120) bo predstavitev poletnega tečaja joge. Toplo vabljeni vsi! Za informacije 040-307665 ali 328-1839881. SKLAD MITJA ČUK obvešča, da bo letošnje poletno središče »Kratkohlačnik 2007« na Proseku od 2. do 27. julija od 8. do 17. ure. Informacije na tel. št. 040212289 v jutranjih urah. SLORI SLOVENSKI RAZISKOVALNI INŠTITUT razpisuje nagrade za zaključena diplomska in podiplomska dela. Na razpis se lahko prijavijo slovensko govoreči italijanski državljani, ki so v akademskih letih 2004/2005 in 2005/2006 diplomirali /magistrirali / doktorirali iz družboslovnih in humanističnih ved na univerzah v Italiji, Sloveniji in drugih državah in ki se prepoznavajo s slovensko skupnostjo v Italiji. Rok oddaje 2. julija. Prijavnico in razpisne pogoje dobite na www.slori.org SLOVENSKA KULTURNO - GOSPODARSKA ZVEZA obvešča člane Deželnega in Pokrajinskih svetov SKGZ, da bo seja v ponedeljek, 2. julija 2007, ob 19. uri v prvem in v drugem sklicu ob 19.30 v prostorih Gospodarske zadruge v Bazovici (Ul. I. Gruden 35 - nasproti cerkve). SLOVENSKI DIJAŠKI DOM Srečko Kosovel iz Trsta organizira: od 2. julija do 10. avgusta in od 27. avgusta do 7. septembra poletni središči za otroke od 1. do 3. leta starosti (jasli) in od 3. do 6. leta starosti (vrtec). Od 11. junija do 6. julija poletno središče za otroke od 6. do 12. leta starosti. Od 27. avgusta do 7. septembra poletno središče za otroke od 6. do 12. leta starosti. Od 29. junija do 8. julija kolonijo v Domu Kavka (Kobarid) za otroke / mladostnike od 6. do 16. leta starosti. Od 24. julija do 31. julija kolonijo v Domu Špadici (Poreč) za otroke / mladostnike od 7. do 15. leta starosti. Vpisovanje je odprto do zasedbe prostih mest, na sedežu Združenja v Ul. Ginnastica 72, tel. 040-573141. Prijavnice in informacije dobite tudi na spletni strani www.sddsk.org. TABORNIKI RODU MODREGA VALA obveščajo člane, ki niso še oddali prijavnice in plačila za dvotedensko taborjenje, da bo blagajna na razpolago v torek 3. julija od 18. do 19. ure v Prosvetnem domu nas Opčinah. OPZ LADJICA prireja poletno šolo angleščine za začetnike od 9. do 13. julija 2007, in sicer za otroke zadnjega letnika otroškega vrtca in prvih treh razredov osnovne šole. Za informacije kličite na tel. št. 040-209023. SLOVENSKI FILATELISTIČNI KLUB L. KOŠ IR vabi člane in ostale filateliste na redno mesečno srečanje ter izmenjavo misli dne 6. julija, ob 19. uri. Istočasno javljamo, da v mesecu avgustu NE bo srečanja. ARTEDEN/07 - LONJER - likovna delavnica za osnovnošolce od ponedeljka, 9. do petka, 13. julija, v jutranjih urah pod mentorstvom umetnikov Društva za umetnost KONS. Informacije in prijave na tel. št.: 3335062494. Vabi SKD Lonjer-Katinara. ARTEDEN/07 - LONJER - Plesna delavnica za mlade od ponedeljka 9. do petka, 13. julija 2007, od 18.00 do 19.30, pod mentorstvom Raffaelle Petronio. Informacije in prijave na tel. št.: 3335062494. Vabi SKD Lonjer-Katinara. OBČINA DEVIN NABREŽINA sporoča občanom, da je pri Okencu Urada za stike z javnostjo v Grudnovi hiši (Na-brežina 158, urnik: od ponedeljka do petka 9-13, v sredo in četrtek tudi 1417) na razpolago kartica za znižano parkirnino za parkirišče v Sesljanskem zalivu, ki velja do 30. septembra 2009. Vsak občan lahko dobi 1 kartico (vsako družinsko jedro pa toliko kartic, kolikor je družinskih članov z vozniškim dovoljenjem); za izdajo kartice je treba izpolniti prošnjo, ki je na razpolago na glavni spletni strani Občine www.co-mune.duino-aurisina.ts.it oziroma pri Uradu za stike z javnostjo. Za podrobnejše informacije je na razpolago brezplačna telefonska številka 800-002291. OBČINA DEVIN NABREŽINA sporoča občanom, ki še niso dopolnili 26. leta starosti, da je pri Okencu Urada za stike z javnostjo v Grudnovi hiši (Na-brežina 158, urnik: od ponedeljka do petka 9-13, v sredo in četrtek tudi 1417) na razpolago Mladinska kartica/Car-ta giovani. Kartica, ki velja v 39 evropskih državah, omogoča popuste na vseh prodajnih mestih, ki so pristopila k pobudi. Mladim pod 26. letom starosti nudimo kartico brezplačno; kdor želi zaprositi za kartico, naj se osebno oglasi pri Okencu Urada za stike z javnostjo in s seboj prinese osebni dokument in fotografijo. Za podrobnejše informacije je na razpolago brezplačna telefonska številka 800-002291. UPRAVA OBČINE DOLINA - Odborništvo za socialno službo organizirata od 3. do 10. septembra 2007 letovanje v Rimini za občane, ki so dopolnili 60. leto starosti. Vpisovanje bo potekalo v občinskem uradu za socialno skrbstvo od 18. junija do 3. julija 2007 s sledečim urnikom: v ponedeljek, 18.6. in v sredo 20.6. od 8.30 do 11.00 in od 14.30 do 16.30 v torek 19.6. od 8.30 do 11.00 ostale dneve ob urnikih za stranke: ponedeljek in sreda od 14.30 do 16.30 četrtek od 9.00 do 11.00 ure. Prošnji je treba priložiti sledečo dokumentacijo: kopijo davčnih dohodkov za leto 2006 (730/2007 ali UNIC0/2007 ali CUD/2007; kopijo zdravstvene izkaznice; izjavo o primernem zdravstvenem stanju za letovanje na ustreznem obrazcu, ki ga pripravi Občina. Obveščamo, da na podlagi sklepa občinskega odbora št. 226/g z dne 7.12.2005, se stroški letovanja v breme udeležencev določajo na podlagi dohodkov. Vpis bo veljaven samo, ko bo predložena vsa zgoraj navedena dokumentacija! ZSKD, Unione societa corali del FVG, Glasbena Matica, RAI-Deželni sedež za FJK-Slovenski program vabijo na glasbeni večer »Zasul si me z zvezdami« -Pavletu Merkuju ob 80. jubileju v torek, 10. julija 2007, ob 21. uri, Devinski grad (v primeru slabega vremena se bo prireditev odvijala v Kulturnem domu v Gorici). Pokrovitelji: Avtonomna dežela Furlanija-Julijska krajina, Pokrajina Trst, Občina Devin-Nabrežina, Slovenska kulturno-gospodarska zveza. Sodelujejo: A.I.R.S.A.c. Europa, Slaščičarna-čokoladarna Ota, Zadružna kraška banka, MoPZ Fantje izpod Grmade. Pred-prodaja vstopnic: ZSKD, ul. Sv. Frančiška 20, Trst (tel. št.: 040-635626); Korzo Verdi 51, Gorica (tel. št.: 0481-531495), od ponedeljka, 25. junija 2007 do torka, 10. julija 2007 od 9. 13. ure KRUT vabi na 7-dnevno počitnikovanje v srcu Julijcev, v Bohinju v obdobju od 13. Sobota, 30. junija 2007 688 do 20. julija 2007, izredno ugodni pogoji. Za informacije in prijave na sedežu v Ul. Cicerone 8 ali na tel. 040-360072. Tehnična izvedba agencije Adriatic Yachting SRL. OBČINSKA KNJIŽNICA v Nabrežini obvešča svoje bralce, da bo zaradi dopusta zaprta od 1. do 15. julija. MO SPDT prireja Planinsko Šolo, namenjena osnovnošolcem, na Planini pri jezeru od 27. avgusta do 1. septembra 2007. Za informacije in prijave: 3385953515 (Katja). ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV prireja poletne ustvarjalne delavnice 2007, ki se bodo letos odvijale na Vojskem od 27. avgusta do 1. septembra 2007. Okvirne delavnice: lutkovna, likovna in plesna. Namenjene so vsem osnovnošolcem. Prijavnice lahko dvignete na tržaškem uradu ZSKD od ponedeljka do petka od 9. do 14. ure. Prijavnice in plačilo vpisnine sprejema urad ZSKD v Trstu do konca junija. PESNIKI DVEH MANJŠIN, potujoča fotografska razstava Zveze Slovenskih kulturnih društev in Italijanske Unije bo na ogledu v Narodni in študijski knjižnici (Ul. sv. Frančiška 20) do konca poletja. ENOTI KOSOVELOVE KNJIŽNICE SEŽANA delujeta s poletnim urnikom in bosta za obiskovalce odprti: Knjižnica Divača, torek in petek 11-18, Knjižnica Kozina, ponedeljek 7-14 in sreda 1118. Osrednja knjižnica v Sežani in Knjižnica Komen imata nespremenjen urnik. Prispevki Ob 4. obletnici smrti Edija Ote darujeta žena Milojka in hči Sonja 30,00 evrov za Tržaški partizanski pevski zbor in 30,00 evrov za tabornike Rod modrega vala. V spomin na Neštija in Lauro Pertot darujeta Silvia in Vesna 200,00 evrov za Sklad Mitja Čuk. 2. julija bi imel najin oče Josip Bolčič 100 let. Sin in hčerka z družinama darujeta v njegov spomin 100,00 evrov za tam-buraški ansambel društva France Prešeren. ZAHVALA Nešteti izrazi sočustvovanja in velika udeležba na njeni zadnji poti so nam v tolažbo ter dokazujejo, kako je bila Marija Cosina vd. Sancin (Ika) priljubljena in spoštovana. Vsem iskrena hvala. Vida in Marta Boljunec, 30. junija 2007 ZAHVALA Ob izgubi naše drage Raffaele Saksida vd. Pupis se prisrčno zahvaljujemo vsem, ki so na katerikoli način počastili njen spomin in z nami sočustvovali. Posebna zahvala g. župnikom Jako-minu, Markuži in Albrehtu, zdravnici Posarelli, nabrežinskemu cerkvenemu pevskemu zboru, oktetu Odmevi in vsem, ki so jo pospremili na zadnji poti. Družina Sesljan, 30. junija 2007 Ob izgubi dragega Srečka Budina izreka sinovoma Milošu in Ladiju ter vsem svojcem iskreno sožalje odbor KRD Dom Briščiki Ob izgubi dragega očeta Srečka izreka sožalje Ladiju in sorodnikom Odbor društva DSL FJK "Doberdob" Ob boleči izgubi dragega očeta Srečka izrekamo prof. Milošu Budi-nu najgloblje sožalje učno in neučno osebje DTTZ Žige Zoisa POGREBNO PODJETJE ^ impresa trasporti funebri v SANT ANNA v Trstu od leta 1908 Odi« rti nove urade v Nabrežini 166, tel. 040 200342 Gtogmme storitve, prevoz s pogrebnim, vozifjom v druge oSčine in v tujino, upepeCjevanje, po^opaCiš^a deta in urejevanje cvetja na groSoviii Na vašo razpolago 100-letma tradicija in resnost Poslovalnici v Trstu Trst, ul. Torrebianca 34, tel. 040 630696 Trst, ul. DelTIstria 129, tel. 040 830120 Dosegljivost: 040 630696 . 14 Sobota, 30. junija 2007 KULTURA / MAVHINJE - Sedmi Zamejski festival amaterskih skupin Otroški poklon mamicam, odrasli z aktualno temo V četrtek sta nastopili otroška skupina Tamara Petaros in dramska Rovte-Kolonkovec Na mavhinjskem trgu je v teh dneh na sporedu zadnji sklop predstav amaterskih odrov letošnje izvedbe priljubljenega gledališkega festivala. Med nastopi skupin mladinske in odrasle kategorije so se ustvarjalci in ljubitelji amaterske dramske stvarnosti srečali tudi na posvetu, ki je bil namenjen poglabljanju problematik amaterskega gledališča. Nocoj bosta na sporedu še zadnji dve predstavi: »Nevidni Leonard« v izvedbi učencev goriškega izobraževalnega zavoda Trubar-Gregorčič in - izven tekmovalnega programa - najnovejša produkcija mladinske skupine na-brežinskega kulturnega društva Igo Gruden Moliere za mlade. Žirija festivala se vsak večer sestaja in bo jutri podelila nagrade najboljšim nastopajočim. Program jutrišnjega, slavnostnega nagrajevalnega večera, ki se bo pričel ob 21. uri, bo s kulturnim programom in pesmijo povezoval gost Boris Kopitar. SKUPINA TAMARA PETAROS TORTA ZA MAMO Otroci so sposobni ustvarjati zabavne situacije tudi v najbolj vsakdanjih, preprostih okoliščinah, ko izražajo svoj pogled na medsebojne odnose in sploh na svet, ko ga odkrivajo z izkušnjami in razmišljanjem. Prav na osnovi njihovih spontano komičnih pogovorov je Lučka Susič sestavila priložnostni dramski tekst za počastitev Materinskega dne z naslovom Torta za mamo. Drobna igra pripoveduje o dveh bratcih in sestrici, ki bi hoteli praznovati Materinski dan s primernim darilom. Skupaj zberejo nekaj denarja in bolj stvarna deklica poskrbi za vrtnico, bratca pa po sugestiji sosedovih otrok poskusita pripraviti torto in seveda ne dosežeta zaželenega rezultata. Po kreganju in packanju odkrijeta, da jima ne bi bilo treba lotiti se takih zadev, saj bo cela družina praznovala v restavraciji. Zelo prepričljivo sta se kregala in kre-tala na odru simpatična protagonista, zagnan Jakob Jazbec in Niko Trento v vlogah bratcev Mateja in Tomaža, sestrica Breda pa je bila Ksenija Vremec. Sproščeno sta nastopila tudi Aljoša Berdon in Kilian Ba-buder kot prijatelja, Tina Busan, Urška in Mojca Petaros pa so bile sosedove hčerke. Sveža in duhovita predstava skupine društva Finžgarjev dom je prepričljivo fun- kcionirala skoraj do konca, ko je razkrila svojo priložnostno naravo in se je v slogu statičnega šolskega nastopa oddaljila od odrske fikcije. Ko se je igra dejansko končala, so vsi nastopajoči z mlajšimi člani vred ponovno stopili na oder, da bi recitirali izbor lepih misli o starših, babicah in dedkih, z medigrami na temo, ki jih je zaigral mali kitarist Jordan Trento. Kljub temu, da je bil govor vedno o mamicah in družini, se sklepna točka v takem okviru ni namreč ujemala kot del celote. DRAMSKA SKUPINA ROVTE-KOLONKOVEC SRČNI MRK Za nekatere skupine je nastop na mavhinjskem festivalu pomembno dejanje, portrditev obstoja in delovanja tudi ob pomanjkanju velikih sredstev in predvsem novih moči. Članom dramske skupine Rovte-Kolonkovec se včasih pridruži »kakšna duša« iz drugih krajev, a jedro vztraja že trinajst let pri svojem delovanju in je s svojimi produkcijami gostovalo na Tržaškem, Goriškem in v Sloveniji. Publika od njih pričakuje preprosto zabavo ljudskih komedij v narečju, saj se skupina v vseh teh letih ni nikoli odpovedala svojemu ustanovnemu namenu. Tudi tokrat je bilo tako, z izbiro komedije Srčni mrk Majde Fischer po izvirni zamisli režiserke Ingrid Werk. Predstava izhaja v določenem smislu iz civilnega poziva z izpostavljanjem problema, ki je zelo blizu predvsem prebivalcem okraja Rovte-Kolonkovec, in sicer nevarno prečkanje bivše obvoznice državne ceste 15 BIS. Po zamisli avtorice mož protagonistke Rozalije izgubi življenje prav na tej cesti in deprimirana soproga začne zanemarjati sebe in hišo, dokler ne pride na obisk po dolgem času hčerka Ana, ki ji spremeni življenje, da ob koncu celo sprejme dvorjenje družinskega prijatelja Midja. Tekst ni dovolj uravnovešeno izoblikovan v svojem nihanju med neizrazito komiko in nakazano tragiko. Gledalcu zamrzne nasmeh na primer, ko v pretežno komedijski situaciji Ana razkrije materi, da bo kmalu umrla in kasnejša ugotovitev, da gre samo za naivno in neutemeljeno prepričanje, ki izhaja iz branja kart, ne zbriše kontrastnega vtisa. Prav v zvezi z opredelitvijo zvrsti, je sam ansambel oz- načil delo kot »dramatiziran prerez današnjega časa«, ki je po izbiri jezika »so-ciolingvistična študija, ki izpričuje stanje pogovorne slovenščine v zamejstvu«, v katero je »prodrl besedni fond večinskega okolja«. Zamisel skupine, da bi uprizorila tekst, ki je močno krajevno zaznamovan po situacijah in jeziku, je bila prav gotovo hvalevredna, osnovni namen, tudi vsebinski, pa ni prišel dovolj jasno in predvsem učinkovito do izraza. Precej oster značaj protagonistke Rozalije je oblikovala Elet-ta Giorgi Delmestre, hči Ana je bila Marina Zampieri Paclich, Silvio Saresin pa je pristno pristopil k vlogi prijatelja Midja. Majda Prašelj je bila soseda Marija oz.ne-koliko premlada babica »maskote« skupine, male Mikele Strincone. Z Rozalijo se »v pravilni slovenščini« stalno pogovarja njena Vest (Veronika Peric Marsi), Istranka Giovanina pa je bila Branka Lavriha Zaf-nik. Z vlogo zelo »domače« ciganke Zu-lejke, ki bere »fndače« kave, je nastopila Anuča Leban Glavina. Scena je z uporabo zaves in pohištva prikazala skromno notranjost razpadajoče hiše, v kateri po »srčnem mrku« spet zasveti sonce ljubezni in dobre volje. Rossana Paliaga Zgoraj mladi člani skupine Tamara Petaros, spodaj pa prizor iz igre Srčni mrk KROMA TRST - Mednarodni festival operete Operetni »zvončki« Janka Petrovca V Deželi zvončkov, s katero se nocoj v tržaškem Verdiju začenja letošnji festival, nastopa tudi slovenski igralec Janko Petrovec, kar je zanj poseben izziv Slovenski igralec Janko Petrovecje v teh dneh podvojil svoj delovni čas, saj se pripravlja na premiero Mo-lierovega Namišljenega bolnika, koprodukcije SSG-ja in Primorskega poletnega festivala, ki bo 13. julija v Kopru in bo hkrati med protagonisti operete Dežela zvončkov Lombarda in Ranzata, ki bo odprla nocoj ob 20.30 v tržaškem gledališču Verdi letošnji Mednarodni festival operete. V kratkem premoru med številnimi obveznostmi nam je igralec zaupal svoje misli ob nastopu v okviru najbolj odmevnega in priljubljenega tržaškega festivala. V operetni predstavi ustvarjalci dramskega in opernega gledališča sodelujejo. Kako si doživel to posebno, »hibridno« izkušnjo? Na začetku sem mislil, da bo šok večji. Med igralci krožijo namreč veliki predsodki do opernega in baletnega sveta. Raznoroden ansambel se je zelo dobro ujel, najbrž ker vsi trije pevci sodijo med mlajše uveljavljene talente in so zelo radovedni, medtem ko sta Maurizio Micheli in Margherita di Rauso v svoji veličini zelo skromna. Imamo veliko skupnih točk in gojimo medsebojno radovednost, kar je pogoj za zelo zanimivo, tovariško in hkrati ustvarjalno delo. Kako bi nam lahko predstavil svoj lik? Pravzaprav gre za tri vloge prevaranih moških, ki tvorijo občinski svet namišljene Dežele zvončkov in učinkujejo kot skupina, ki kaže na naivno protiutež prebrisanim in pametnejšim ženskam. Basilio je v občinskem svetu opozicija in njegova standardna replika je »Opozicija ne oponira!« oziroma nima nasprotnega mnenja. To se mi zdi po eni strani aktualno, po drugi pa kaže na politični trenutek v času nastanka operete leta 1923, v samem začetku fašizma. V opereti si del trojice komičnih likov, ki se po tradiciji zelo prikupijo publiki. Maurizio Nichetti se je odločil za samosvojo interpretacijo, v kateri je igra izrazito disciplinirana, kar mi zelo ustreza. Gledalci, ki so se pred desetimi leti navdušili nad klovnovskimi interpretacijami, ne bodo našli te razsežnosti. Naša predstava je hote taka, da je ko- mika tria izrazito hipna: ne krademo odrskega časa, smo natančni in bliskoviti. Kako je bilo delati z režiserjem Mauriziom Ni-chettijem? Nichetti je sijajen človek: preprost, talentiran, de-loholic in neizprosen do sodelavcev. Na tiskovni konferenci je režiser napovedal jasnost in ljudsko zabavo za širšo publiko. Bo uprizoritev izpolnila to obljubo? Predstava prinaša določeno svežino in mislim, da bo blizu ljudem, tudi mlajšim. V svoji vizualni podobi bo atraktivna in hkrati sodobna, tudi v glasbeni interpretaciji. Po izkušnji v Pupkin kabarettu se že drugič soočaš z igranjem v italijanskem jeziku. Bi lahko rekli, da ne gre več za tuj jezik... Nimam privilegija manjšinca, da bi odrasel z dvema jezikoma. Italijanščino sem se naučil kot odrasel človek in ne glede na to, da si domišljam, da jo dobro obvladam, italijanščina prinaša v moje življenje drug logos in zato ves čas predstavlja zame ustvarjalni izziv. Eden od mojih profesionalnih izzivov je vedno bil, kako upogniti lastno igralsko osebnost ob drug jezik. Tako kot vsaka izrazita režijska poetika tudi jezik postavlja izziv, kako najti poti za izražanje lastnega igralskega podpisa ne glede na to, da je sredstvo komunikacije drugačno. V opereti zvončki nizozemskega otoka zvonijo vsakič, ko zakonsko življenje zaškripa. Tudi tebe je notranji zvonček opozoril, da je čas za nove delovne izzive? Gotovo. Šel sem z doma, ko sem imel 17 let. V trenutku, ko si najbolj občutljiv in dojemljiv, me je obkrožalo dvesto ljudi šestdesetih različnih narodov na devinski šoli Združenega sveta in to je pustilo pečat. Ta zvedavost do sveta, ki je nekje drugje, je pri meni stalnica. S tem povezan je eden od mojih osnovnih strahov, da bi se miselno ustavil. Imam za sabo 11 let igralske poti in želja spoznavati vedno nekaj novega kot človek in posledično kot igralec je pri meni velika. Ta strah in želja sta zvonček, ki mi ves čas zvoni v glavi. (ROP) / KULTURA Sobota, 30. junija 2007 1 5 TOMIZZOV DUH Enotni slovanski prostor Milan Rakovac Zamire mi Hrvati i zamire mi Slovienci da ča drio man ga iman za Južne Slavince i sve Slavince svita. Da san pjutošto »v 16. stoletju«, mi pravi kolega kateri je leta in leta delal v Beogradu in po svetu belemu, potem u Sarajevu na Jutelu kot zadnjoj straži Jugoslavije, in zdaj v Zagrebu »metropoli svih Hrvata«. Jaz sem konzervativen, seveda, ampak moj temelj je v francoski revoluciji, a ne v renesansi. Samo naši Istrijani (etnični Hrvati, Slovienci i Talijani „da Trieste fin'a Zara" mi reču ma bravo, ma bravo. Ki ce ča, j a pak zajno naše sla -vinske štuorije; a vrag nan svu sricu uza, kako ča j j e! Vržmo, Euro-Uni-ja; Slovenci u Sloveniji, Austriji, Italiji, sutra i Hrvatskoj - vsi v enotnem slovenskem kulturnem prostoru dra Matjaža Kmecla. A prekosutra i oni po Bosni, Srbiji, Kosovu, Makedoniji in vsepovsod - kamo je Kraljevina Jugoslavija smjestila cca 80.000 hrvatskih i slovenskih »esula« ča su bižali ca iz Italije... Zajno pak potle Slovineci, i Hrvati ce biti u JEDINSTVENOM PROSTORU, i mi doma i uni drugi odomu - u Austriji, Češkoj, Slovač-koj, Madarskoj, Rumunjskoj, Srbiji, Bosni i Hercegovini, Kosovu, Makedoniji. A zatim i Bošnjaci, zidari i ru-dari Titovi u Titovom Velenju i uzduž autocesta bratstva-i-jedinstva koje su oni gradili i još danas grade. A i pro-gnani Bošnjaci bit ce svi u jedinstve-nom prostoru; u Ljubljani i Zagrebu svakako, nadam se, to jest - ako se naši lokalni rasizmi s tim slože! Pa i VELIKA SRBIJA bit ce nova stvarnost, jednom u EU; Srbi u Grčkoj, Makedoniji, na Kosovu, u Bu-garskoj, Rumunjskoj, Madarskoj, Hrvatskoj, Bosni i Hercegovini, Sloveniji. Naravno, taj JEIDNSTVENI SLAVENSKI PROSTOR nije od nacionalne vrste, nije od nacionalno homogene vrste, nego internacionalne, i zato se euroskeptici mršte. Oni još zamišljaju da nacionalna država ostaje jedina baza buduc-nosti, a ne vide da Europa-kao-drža-va vec ima akceleraciju, i da je Sar-kozy-sindrom samo velik korak na-zad u nacional-stupidarij Ottocenta. Tvr do kor na An ge la Mer kel, njena euro-ideologija i savez demo-kršcana i socijaldemokrata ne čini ni-kako samo pragmatični iskorak, nego u prvom redu ozbiljan napor STVARANJA EUROPE, stvoren baš zato da se spasi napose europsko gospodarstvo, a samim time i europska kultura, društvo, civilizacija. Isto to pokušava, u Italiji i u Europi, Romano Prodi, ali se on sučeljava sa partijskim, partikularisitčkim, ekonomskim egoizmom, i samo zato ne us-pijeva. Na jednoj fasadi u Puli stoji grafit »Hej Slaveni još smo živi«. Netko je preko toga ispisao drugi grafit - »Kad cete vec jednom krepati!«. Fantastično; hrvatski euroskeptici suici-dalno i tvrdoglavo i dalje misle da Hrvatska može biti samo Hrvatska, Švica-ob-morju, al kaj podobnega. Oni ne vide da je nacionalni opsta-nak (jezika, kulture, nacije) moguc samo oslonjen na susjede, napose na slične kulture. Paradoks osobito slovenskog i hrvatskog kolektivnog stanja duha, a zatim i slavenskog uopce (osobito još poljskog !), leži u toj strasnoj klaus-trofiliji; a baš o tome mogu svjedoči-ti Slovenci u Italiji i Austriji, Hrvati u Srbiji, Madarskoj, Austriji. Umjes-to stvaranja tog ENOTNOG KUL-TURNOG PROSTORA, posve legitimne te legalne operacije, mi se zatvaramo u državne granice. A to je kratkovidna politika. LJUBLJANA - Razstava v Mednarodnem grafičnem likovnem centru Tokrat na ogled dela Spacalove fotografske, manj poznane ustvarjalnosti Spacalove fotografije bodo na ogled do 12. avgusta F. BOBO V četrtek zvečer je Spacalovo ljudstvo, ki v tem jubilejnem mesecu roma med otvoritvami Spacalovih razstav in dogodkov, posvečenih njegovi stoti obletnici rojstva, prispelo na zadnjo postajo, to je do 12. razstave, posvečene Lojzetu Spa-calu. Po Trstu, Obali in Štanjelu je bila na vrsti slovenska prestolnica, kateri so pripadle fotografije. Lojze Spacal: Fotografija. Slikarjevo oko in fotoaparat. Spacalovo fotografsko prisvajanje stvarnosti je razstava, ki jo bo do srede avgusta sredi ljubljanskega Tivolija gostil Mednarodni gerafični likovni center. »Kaj bi Vam lahko bolj žlahtnega prinesli s Krasa, če ne dva njegova velika občudovalca, Kosovela in Spacala?!«, je bila mnenja gospa, ki je v imenu organizatorjev prepletla pozdrave, Kosovelovo pesem in lepe besede o slikarju. Strokovno utemeljitev razstave je prepustila magistri Štrumej, kustosinji in avtorici kataloga, ki je priznala, kako veliko posmrtno odkri- tje je za stroko predstavljal umetnikov fotografski arhiv na njegovem tržaškem podstrešju. »Razumljivo je, da ni sam nikoli opozarjal na svoje fotografiranje, ker je verjetno mislil, da se v fotografijah ne odslikava dovolj dobro kot v svojih grafikah. A to ne drži. Očitno je, da je fotografiral to, kar je odsevalo njegovo dušo«, je prepričana magistra Štrumej. Iz tega spoznanja izhaja tudi pričujoča razstava. Spacalova fotografska zgodba sega v internacijo v Basilicato v začetku 30. let prejšnjega stoletja, kjer je za materialno in intelektualno preživetje s kamero portretiral domačine in dokumentiral glavne dogodke vaškega življenja. V čas njegovega izobraževanja v Monzi spadajo razstavljeni akti, po drugi svetovni vojni pa mu je fotoaparat postal obvezni spremljevalec, s katerim je ujemal značilnosti Krasa in Istre na svojih izletih in sprehodih. Fotografije so mu bile potem odlična predloga za grafično stiliziranje kraške in istrske motivike. Za marsikatero platno ali grafiko bo ljubljanski obiskovalec našel v razstavljenih fotografijah verodostojno predlogo in to ne samo za najbolj eklatantne primere, kot sta Kmetica in Perica, kjer so platna čista preslikava fotografije. Kustosinja se je ob koncu svoje razlage zahvalila ZSKDju, Mednarodnemu grafičnemu likovnemu centru, Galeriji v Štanjelu, Spacalovemu vnuku Martinu, ki ureja umetnikovo zapuščino in sponzorju Istrabenz. Martin Spacal je italijanskim prijateljem namenil poseben pozdrav v italijanščini, vsem, ki so v zadnjih dveh letih pomembno prispevali k projektu proslavljanja stote obletnice Lojzeta Spacala pa poimensko omembo. Zakusko na vrtu sredi Tivolija so pospremile strune istrske glasbene skupina Vruja. Tatjana Dolhar MLADINSKA REVIJA - Izšla je deseta številka Galeb se poslavlja od bralcev in odhaja na poletne počitnice Z deseto, junijsko številko se mladinska revija Galeb poslavlja od učencev in učiteljev, od staršev, dedkov, babic in seveda vseh tistih, ki so zaradi enega ali drugega razloga segli po njej. Vsebina revije je namreč primerna za vsakogar, vsakič najde bralec v njej nekaj novega, kar mu odpira nova spoznanja in nove rešitve. Najbrž bo Galeba marsikdo izmed bralcev vzel celo s seboj na počitnice in ga radovedno listal na plaži ali pa v hribih, da bi le izvedel, kako so se iztekle dogodivščine letošnjih Galebovih prijateljev. Pa poglejmo kar skupaj. Najprej se bomo poslovili od starih znancev: od Gaje pravzaprav s precejšnjo mero optimizma, saj je dekletce tokrat posadilo češnjevo koščico, iz katere je zrasla čvrsta češnja. Od koliščarjev se bomo težko ločili, saj sta mal- čka tako rekoč zrasla z nami; tudi onadva se v tokratni številki poslavljata od svojih bobrov in si hkrati že zamišljata skupno prihodnost. Ta bo najbrž za malo Majo rožnata, saj sta ji starša razkrila, da bo končno dobila bratca ali sestrico. Na počitnice se odpravlja tudi radovedna Manja, ki bo poleti pošiljala prijateljem razglednice od vsepovsod. Nikakor pa ne bomo pozabili na pravljičarja, ujetnika v nebotičniku. S prebrisano zvijačo ga Erik in Ema v zadnjem Galebu rešita, po njuni zaslugi pa lahko danes pravljice beremo tudi mi v marsikateri knjigi. Da je branje bolj koristno od gledanja televizije pa vam, dragi bralci, lahko potrdita tudi medved in miška. Zadnja številka Galeba nam v branje ponuja celo vrsto zgodb, kot je tista o pravljicah, ki jih car in carična hranita zaprte v visokem stolpu, kjer samevajo in izgubljajo žarke »prav-ljičnine«. Reši jih zeleni bršljan, ki spleza do njih in jih povede v svet, med ljudi. S poletjem hodi žal vštric tudi suša, tako da so nagajive dežne kapljice še kako dobrodošle. Vonj po rožmarinu, ki ga ponuja hrvaška ljudska pravljica iz Dalmacije, pa bo bralce, ki se še niso podali na počitnice, opeljal na morje. Ravno tu živijo seveda tudi ribe, ki se nad poletjem in turisti z motornimi čolni hudujejo, kajti oni jim kvarijo morsko tišino. Daljše in krajše pesmi za vse okuse tudi tokrat bogatijo strani Galeba in s svojimi naslovi ter vsebinami kar silijo k oddihu in počitnicam. Ravno tako igre in igrice na zadnjih straneh revije, ki skrbijo tako za mlade kot za »velike« malčke; prvim ponujajo brezskrbne besedne igre, križanke in barvne zgodbice, drugim pa spodbujajo domišljijo pri okraševanju cvetličnih lončkov, pri reševanju Galebovega kviza in pri posnemanju kuharskih navodil malega Škrobka. V rubrikah Skrivnostni svet živali in rubriki za starše ter šolnike pa se vedno kaj novega izve: o življenju morskih konjičkov in morskih šil oziroma o otrocih, ki se vedejo potrošniško. V zadnji številki pa so si poseben prostor zaslužili pisni in risani izdelki učencev od Sv. Jakoba, z Repen-tabra, iz Križa, Košane, Barkovelj in s Katinare. Vsem pesnikom, avtorjem zgodb in pravljic, ilustratorjem, številnim sodelavcem in ustvarjalcem, pa seveda urednikom in vsem »zakulisnim« tehnikom, ki so skozi vse leto vestno delali, da bi bila revija iz meseca v mesec bolj popolna in sočna, gre zahvala bralcev in želja, da bi tudi v naslednjem letu z lahko z užitkom in slastjo listali po našem Galebu. (sas) BENEČIJA - Postaja Topolove Za začetek nadvse raznolik in bogat program Dva tedna: toliko časa bo letošnje poletje odprta Postaja Topolove, nenavadna umetniška postaja, ki je sloves male beneške vasi ponesla daleč v svet. Vsaj v svet umetnikov in kulturnikov, ki ne pozna meja. Takšna, kozmopolitska, ustvagalna, daleč od vsakdana v beneških vaseh in dolinah - in ne samo - je tudi ta neverjetna postaja, ki med drugim tudi ne pozna urnikov. Kot so zapisali organizatogi, bo Postaja Topolove začela uradno obratovati danes okrog petih popoldne, ko bodo spregovorili predstavniki »oblasti«, predstavljeni pa bodo tudi letošnji sodelujoči umetniki. Zbrani bodo nato odšli v Juliovo hišo: gre za veliko poslopje v vasi, ki ga je ob- činska uprava v Grmeku dala obnoviti in v katerem naj bi uredili nekakšno umetniško delavnico, ob tem pa bi lahko nudili pre-potrebno streho ta prireditve v zimskem času. Po sočnem zatonu bo na vrsti druga slovesnost, in sicer odprtje akademskega leta Topolove, svečano bo to opravil rektor videmske univerze Furio Honsel. In še ni konec: drevi bo zaživela tudi televizijska postaja TeleTopolo, ki jo bosta vodila milanska režisega Leonardo Gervasi in Gian-filippo Pedote. Sobotna noč bo vsekakor dolga, saj so predvidli predvajanje filmov, posvečenih Hanni Preuss. To je seveda okviren program, saj na tej postaji vsestransko vlada ustvarjalnost... 1 6 Sobota, 30. junija 2007 APrimorski r dnevnik O w o Ulica Garibaldi 9 tel. 048 1 533382 fax 0481 532958 gorica@primorski.it PODGORA - V okrožnem svetu izvolili predsednika in podpredsednico Oljka je prevladala z Bandljem in Ambrosijevo Potrjeni predsednik prejel osem glasov - Buonavitacola zapustil dvorano po prvem glasovanju GORICA-ŠLOVRENC - Hišna preiskava Teroristi? Prevratniških naklepov osumljeni Alžirka in mlajša brata Osumljeni so mednarodnega terorizma in prevratništva proti demokratičnemu redu. Zato so na njihovih domovih v Gorici in Šlovrencu opravili hišno preiskavo. V zadevo z ne povsem pojasnjenimi obrisi je vpletena trojica Alžircev, sestra in dva brata. Karabinjerji so preiskali dom 38-letne K.D. v središčni ulici v Gorici in dom njenih bratov, 36-letnega B.D. in 35-letnega S.D., v Šlovrencu. Iz ženski-nega stanovanja niso odnesli ničesar, medtem ko so v stanovanju v Šlovrencu zasegli nekaj knjig, revij in drugih publikacij, pa še cd- in dvd-je z neznano vsebino. Ves zaseženi material naj bi bil zapisan oz. objavljen v arabščini in ga je prevzela skupina karabinjerskih izvedencev, ki preverjajo, ali je utemeljen sum, da gre za celico islamskega terorizma. Vest je pricurljala v javnost včeraj, hišna preiskava pa je bila opravljena na podlagi obvestila, ki so ga karabinjerji poslali goriškemu državnemu tožilstvu 19. junija letos. Zadeva je ovita v molk: molčijo karabinjerji in državni tožilec, ki se bo moral v prihodnjih dneh odločiti o nadaljevanju preiskave ali arhiviranju postopka proti trojici. Včeraj smo izvedeli, da so ovadbo prejeli karabinjerji, na njeni osnovi pa je sodnik odredil preverjanje. 38-letna ženska živi v Italiji že okrog petnajst let in ima 14-letno hčer, poročena pa je z Goriča-nom. 36-brat je v Italijo prišel pred nekaj leti in se je zaposlil, najmlajši brat pa pred kratkim in še čaka na dovoljenje za bivanje v državi. V Šlovrencu živita z materjo, ki je prav tako prišla v Italijo pred nedavnim, in z drugo sestro, ki se je prva priselila na Goriško, se tu pred leti poročila z moškim iz Šlovrenca, ki pa ji ga je vzela smrt. Mati in sestra iz Šlovrenca nista preiskani. Alžirka z bivališčem v Gorici in njuna brata, ki so osumljeni pajdaštva z mednarodnim terorizmom, ostajajo na prostosti in so na razpolago preiskovalcem. Zaradi napetosti, ki vlada v svetu in jo je včerajšnja najdba razstreliva v Londonu še dodatno povečala, je že sum vznemirljiv. Walter Bandelj je bil potrjen na mestu predsednika okrožnega sveta za Podgo-ro. Do njegove izvolitve je prišlo na drugem zasedanju, kije potekalo v četrtek zve-čer,potem ko so volitve na prvi seji zaradi znanih zapletov propadle. Ob Bandlju si je Oljka oz. stranka Slovenska skupnost zagotovila tudi drugo vidno mesto v krajevnem svetu, in sicer podpredsedniško, ki ga bo v novem mandatu zasedala 29-letna domačinka Caterina Ambrosi. Bandelj je bil izvoljen z osmimi glasovi; med temi je bilo šest levosredinskih glasov, enega gre pripisati predstavniku občanske liste Per Gorizia Mauriziu Mazza-riolu, en glas pa sije Bandelj zagotovil med svetniki Nacionalnega zavezništva ali stranke Forza Italia. Od ostalih glasovnic sta bili dve beli, dve preferenci pa je dobil Domenico Buonavitacola (Upokojenci). Le-ta se je zaradi izida razjezil in odšel iz dvorane, kar je olajšalo izvolitev Ambro-sijeve na mesto podpredsednika. Prejela je šest glasov, en glas je prejel mladi kandidat Stranke komunistične prenove Enrico Robazza, medtem ko je štiri preference opozicije prejela svetnica Nacionalnega zavezništva Ilva Greatti. »Buonavitacola je zapustil dvorano, ker so mu zavezniki obrnili hrbet. Na prvem zasedanju je dobil pet glasov, tokrat pa jih je prejel le dva,« je povedal Bandelj in dodal, da med četrtkovim zasedanjem ni prišlo do ostrih napadov, ki so se pojavili med umestitveno sejo prejšnji teden. Takrat je Buonavitaco- Zadnje zasedanje podgorskega rajonskega sveta (leva) in, zgoraj, Caterina Ambrosi BUMBACA, FOTO W.B. la napadel Bandlja in njegovo delo v preteklem mandatu, kar je potrjenega predsednika zelo presenetilo. »Prej sva namreč vedno sodelovala, kar na lepem pa je spremenil mnenje. Upam, da se bova pobotala, podčrtati pa moram, da sem bil res šokiran,« je ocenil Bandelj. »S svojo izvolitvijo sem zadovoljna in nekoliko presenečena. Ko bi Buonavitacola ne zapustil dvorane, bi verjetno morali vnovič glasovati na prihodnji seji. K sreči se je opozicija izognila nepotrebni demagogiji in potrati časa,« je ugotavljala Ambrosijeva. Programska seja okrožnega sveta v Podgori bo najverjetneje sklicana čez tri tedne. Bandelj je poudaril, da bo med prioritetnimi posegi obnova ceste v ulicah Attems, Treviso in Co-tonificio, zavzeli pa se bodo tudi za pridobitev denarja za saniranje še enega dela bivše tekstilne tovarne. »Treba bo poskrbeti tudi za odstranitev odpadkov, kamenja, vejevja in drugega materiala, ki se je zbral na nekaterih odsekih soške struge in povzroča nevšečnosti z naraščanjem vodne gladine,« je še naštel Bandelj. Do izvolitve predsednika in podpredsednika pa še ni prišlo v okrožnem svetu za Svetogorsko četrt in Placuto. »V četrtek je glasovanje preprečila leva sredina. Odsoten je bil en svetnik, o tem pa smo druge že vnaprej obvestili,« je povedala predstavnica Oljke in predsednica krajevnega sveta v zadnjem mandatu Giuseppi-na Cibej ter dodala, da bo prihodnja seja v četrtek, 5. julija. (Ale) GORICA - Waltritsch »Romoli rojen pod repatico« »Gorica ima res srečnega župana,« trdi Aleš Waltritsch, ki bo z Andreo Bellavi-tejem vodil načelniško skupino Foruma za Gorico v občinskem svetu. V opoziciji, seveda. Waltritsch pravi, »da se je Ettore Romoli očitno rodil pod zvezdo repatico«, in dodaja, da se novi goriški župan en sam mesec po izvolitvi lahko že zahvali usodi in predvsem levi sredini: »Mislim, da noben upravitelj ni prejel v svojih prvih tednih v doto toliko ugodnosti, kolikor jih je deležna goriška desna sredina. Sveža je vest, da bodo finančni manevri Prodijeve vlade omogočili Romoliju (vendar po izključni zaslugi državne vlade) znižanje davka ICI na prvo hišo od prihodnjega leta dalje. V dnevnem tisku tudi beremo, da bo goriška občina uvedla posebne prevoze - taxi-bus - za priletne občane. Čestitamo, Romoli, saj osvajaš le to, kar pravkar uvaja levosredinski deželni odbor, ki ga vodi Riccardo Illy, na predlog odbornika Lodovica Sonega. Naj k temu še dodam, da so tik pred startom številni načrti, ki jih je pripravil občinski odbor Vittoria Brancatija,« navaja Waltritsch in tako nadaljuje: »Že v volilni kampanji, a tudi kasneje, ko si je naložil tudi skrb za čezmejne odnose, je Romoli vztrajno napovedoval, da bo s simboličnih dejanj prešel h konkretnim. Spoštovanja vredna vizija, vendar osebna. Zato da bomo lahko prišli do oprijemljivih dejstev, je bilo treba prej dobro sejati in uveljavljati prepričanje, da bomo samo združeni zares imeli težo in napredovali. To pa je ena največjih zaslug Brancatijevega odbora, ki je privedel tri sosednje uprave, da so se dnevno soočale in se skupaj opredeljevale do odprtih vprašanj ter sprejemale izbire za prihodnost. Tudi konkretnih dosežkov ni manjkalo: naj navedem le zadnjega, evropsko košarkarsko prvenstvo under 20, katerega sadove bo užival "srečni" Romoli.« Waltritsch ob koncu izpostavlja še četrtkovi Romolijevi srečanji s slovenskima županoma in z vrhom družbe HIT na temo morebitne gradnje megazabavišča ter na goriškega prvega občana naslavlja poziv: »Na podlagi dodatnega poglabljanja problematike, za kar boste imeli priložnosti v naslednjih tednih, upam in pričakujem, da boste še pred poletnim dopustom poročali v občinskem svetu in, zakaj ne, tej temi posvetili celotno zasedanje. Tudi mi, kot vi, želimo odigravati aktivno vlogo, zato da bo Gorica imela koristi in da ne bo le utrpela posledic.« RUPA-PEČ - Huda nesreča na križišču na državni cesti 55 GORICA - Občinski kongres Levih demokratov Z motorjem v tovornjak Furlan tajnik Helikopter je 36-letno Goričanko odpeljal na Katinaro - Po prvi oceni naj ne bi bila v smrtni nevarnosti Enotno naproti Demokratski stranki - V odboru pet Slovencev Iz razpoke na čeladi bi lahko sklepali najslabše, po zagotovilih policije pa prota-gonistka včerajšnje nesreče na državni cesti 55 ni v smrtni nevarnosti. Do nezgode je prišlo okrog poldne, ko se je 36-letna I.S. iz Gorice vozila s svojim motorjem znamke yamaha v smeri iz Trsta proti Gorici. Pri-vozil je tovornjak znamke nissan, ki se je bližal križišču pri bivši gostilni Ožbot; 38-let-ni M.S. iz Červinjana je nameraval iz Rupe na Peč. Ko se je podal čez križišče na državni cesti 55, očitno ni opazil motorja, ki je prihajal z leve strani. Trčenje je bilo silovito. Iz znakov na cestišču je bilo sklepati, da je dekle pritisnilo na zavore, hitrost pa ji je preprečila, da bi se izognila tovornjaku. I.S. in njen motor sta obležala nekaj metrov od kraja nesreče. Mimoidoči so poklicali na pomoč, osebje službe 118 pa je poleg gasilcev in prometne policije poklicalo tudi helikopter, ki je pristal na bližnjem travniku. Žensko so odpeljali na Katinaro, policija in gasilci pa so povedali, da ni izgubila zavesti in da si je huje kot glavo poškodovala nogo. Policija je skušala preusmeriti promet, kolone pa ji ni uspelo preprečiti. Na križišču pri Rupi le nekaj minut po nesreči BUMBACA Novi občinski tajnik, ki bo goriške Leve demokrate vodil Demokratski stranki naproti, je bivši odbornik v Brancatijevi upravi Oliviero Furlan. Furlana so izvolili včeraj v drugem delu občinskega kongresa stranke, ki je potekal v dvorani pokrajinskega sveta v Gorici. Na mestu občinskega tajnika je Furlan nasledil Corrada Bet-tija, ki se je po slabem rezultatu leve sredine na goriških upravnih volitvah odločil za prevzem odgovornosti za poraz in odstop. Izvoljeno je bilo tudi občinsko vodstvo, ki šteje nekaj več kot 30 članov. Med temi je pet Slovencev, in sicer Livio Semolič, David Peterin, Ivan Bratina, Damjan Primožič in Damjan Nacini. Furlanova kandidatura je poteza, ki združuje. Njegovo ime so enotno podprli vsi predstavniki Levih demokratov, saj uživa novi tajnik spoštovanje med somišljeniki. V razpravi, s katero se je začel kongres, prisotni niso predstavili nobenega drugega kandidata. Furlan je poudaril, da bo vodil stranko Levih demokratov v znamenju enotnosti. Podobno kot pri Marjetici je tudi pri Levih demokratov prišlo v prejšnjih Oliviero Furlan BUMBACA mesecih do trenj in razhajanj v zvezi z volitvami, ne nazadnje pa so se Levi demokrati razcepili tudi pri podpori kongresnih resolucij. »V perspektivi Demokratske stranke je zelo pomembno, da smo složni,« je v svojem govoru poudaril Furlan in dodal, da bo v prihodnjih mesecih skušal ponovno zbližati tudi tiste pripadnike Levih demokratov, ki so bili na začetku kritični do projekta Demokratske stranke. Po sestavi odbora za ustanovitev in promocijo Demokratske stranke na pokrajinski ravni bodo Levi demokrati podprli tudi nastanek občinskega odbora z isto vlogo. (Ale) / GORIŠKI PROSTOR Četrtek, 28. junija 2007 17 SOVODNJE - S pomočjo Kmečke zveze sestavljali pripombe k sklepu o travnatih površinah »To, kar trdijo, da je travnik, v resnici travnik ni« Štiri deželne organizacije kmetov zahtevajo od Illyjevega odbornika zamrznitev ukrepa Nekaj desetin Sovodenjcev se je včeraj zglasilo na županstvu in preverjalo, ali bo njihova zemlja podvržena zaščitnemu režimu, ki ga namerava dežela uvesti za travnate površine. Asistenco jim je nudilo osebje Kmečke zveze, s pomočjo katerega so v marsikaterem primeru sestavili priziv, ki ga bodo s priporočenim pismom naslovili na pristojno vi-demsko direkcijo. Rok za predložitev pripomb bo zapadel v torek, 2. julija. Ravno tako včeraj so štiri deželne zveze, ki zagovarjajo interese kmetov - poleg Kmečke zveze še Coldiretti, CIA in Confagricoltura - poslale deželnemu odborniku Enzu Marsiliu uradno noto z zahtevo, da ukrep zamrzne. »Ker je netočen,« pojasnjuje deželni tajnik Kmečke zveze Edi Bukavec, ki je bil včeraj Sovo-denjcem na razpolago z goriškim sodelavcem Walterjem Mikluzom. »Napačen je iz kartografskega vidika, ker ni dovolj jasno razvidno, katere parcele naj bi bile podvržene omejitvam. Zgrešen pa je predvsem zato, ker zemljišča, ki so jih opredelili kot travnata, so v mnogih primerih obdelana, saj na njih raste detelja ali celo žito. To, kar trdijo, daje travnik, v resnici travnik ni. Ne nazadnje, občine in ljudje niso bili primerno seznanjeni o ukrepu. Od odbornika zahtevamo, da se čim prej sestane z nami in da z vsemi nositelji interesov, predvsem seveda z občinami, preuči, katero je realno stanje zemljišč,« opozarja Bukavec. Na sovodenjski občini so včeraj pomagali sestavljati prizive; v ta namen so pripravili dvojezične obrazce. Še pred tem pa so si občani lahko ogledovali uradno kartografijo, ki je bila priložena deželnemu sklepu in jo je občina povečala, zato da bi bila lokacija parcel razvidna. »Od mirenskega letališča, ki je v celoti zaobjeto v zaščiteno območje, do avtocestnega odseka Gorica-Vileš in Vipave, so skorajda vsa zemljišča evidentirana z zeleno, kar pomeni, da jih nameravajo zaščititi pred vsakim posegom. Tam ne bo moč zidati in niti ne zemlje obdelovati,« je povedal Mikluz in dodal, da v večini primerov so bila zemljišča nekoč obdelana. Danes so sicer opuščena, domačini pa se ne nameravajo odpovedati možnosti, da bi jih ponovno obdelovali, ponekod pa tudi gradili na podlagi že pridobljenega gradbenega dovoljenja ali regulacijskega načrta. Le-teh dežela ni upoštevala, kar je temeljna pomanjkljivost ukrepa. (ide) ROMJAN - Župani Denar za šoli takoj Če ne bodo prišli do izrednega deželnega prispevka, ki jim bo omogočil takojšen začetek del, bodo morali v šolskem letu 2008-09 uvesti zaprto število in omejiti dostop otrok na slovensko osnovno šolo v Romjanu in na nižjo srednjo šolo v Doberdobu. To so sogovornikom iz deželnega sveta povedali župan Doberdoba Paolo Vi-zintin, ronška podžupanja Marina Cuzzi ter župan Foljana in koordinator tržiškega mesta okrožja Mauro Piani. Na deželi so se v četrtek srečali s Tamaro Blažina, Bruno Zorzini Spe-tič, Igorjem Kocijančičem, Mario Cris-tino Carloni in Miriom Bolzanom. Svetnike so najprej opozorili na specifiko romjanske šole v deželi in v večjezikovnem okolju, jim orisali položaj in pojasnili, da je tržiška ASTER sicer vložila prošnjo za prispevek, kije še potreben za izgradnjo novega slovenskega šolskega pola v Romjanu in širitev nižje srednje šole v Doberdobu, a se bo postopek za dodelitev zavlekel vsaj še poldrugo leto, časa pa za dodatno odlašanje ni. Zato so deželne svetnike prosili, naj posežejo pri deželnem odborniku za javna dela Gianfrancu Morettonu, da po hitrem postopku zagotovi izreden prispevek. Poleg denarja, ki ga je Ronkam namenila pokrajina, občina potrebuje še dodatnih 400 tisoč evrov, vsaj toliko tudi doberdob-ska občina. »Nikakor ne moremo začeti deli in jih nato prekiniti zaradi pomanjkanja denarja,« je poudaril Vizin-tin in dodal, da za prihodnje šolsko leto bodo v Doberdobu uredili dve dodatni učilnici iz sob, s katerimi je razpolagala knjižnica, čez dve leti pa bo zaradi neprestane rasti vpisov prostorska stiska tolikšna, da bodo morali odvračati otroke in dajati seveda prednost domačinom. Župan Ronk Roberto Fontanot nam je včeraj povedal, da za novo slovensko šolo se še vedno spopadajo s postopkom razlastitve dela zemljišča, da pa računa, da bo nova šola nared pred koncem njegovega županskega mandata. (ide) odprto: X ■ ■ nedelja, 8. julija 2007 > 16:00-20:00 ueoao ponedeljek, 9. julija 2007 > 10:00-12:30 / 16:00-20:00 SINCE 1944 VIDUSSI jutri 16:00>20:00 1 8 Četrtek, 28. junija 2007 GORIŠKI PROSTOR / GORICA - Univerza v Novi Gorici zaključuje prvo študijsko leto na lokaciji čez mejo Načrtujejo tudi programe za italijanske študente Mladen Franko: »Ko bo meja padla, bosta morali Gorici skupaj razmišljati o razvoju univerze« Lanskega septembra je Univerza v Novi Gorici s sedežem v Rožni Dolini začela del svojega študijskega programa izvajati v sosednjem mestu, v nekdanjem Šolskem domu v Križni uliici v Gorici, ki je v lasti slovenske nepremičninske družbe Alpi iz Gorice. Za ta korak se je odločila zaradi prostorske stiske, saj večanje števila programov pomeni tudi večje število študentov in, ker v matični občini ustreznih prostorov niso uspeli najti, so se za njimi ozrli kar čez mejo. Tam zanje plačujejo kar trikrat nižjo najemnino kot bi jo na slovenski strani. Na 1.200 kvadratnih metrov površine so torej uredili pisarne za predavatelje, učilnice in laboratorije za izvajanje univerzitetnega študijskega programa Okolje ter za podiplomski študijski program Znanosti o okolju, ki ju je v prvem študijskem letu, ki se te dni ravnokar zaključuje, obiskovalo okrog dvesto študentov, večinoma iz Slovenije. »Prostori so kakovostni in dobro opremljeni,« pravi Mladen Franko, dekan Fakultete za znanosti o okolju in direktor podiplomskega študijskega programa znanosti o okolju s sedežem v Gorici, »odzivi študentov so pozitivni, saj lahko delajo v prostornih, svetlih prostorih. Tudi gostujoči profesorji so navdušeni nad tem, kar ponujamo v Gorici.« Nekateri predpisi so v sosednji državi sicer drugačni kot v Sloveniji, ugotavlja sogovornik: »V Gorici imajo, na primer, veliko strožje varnostne predpise, nekaj profesorjev iz univerze je tako moralo opraviti poseben tečaj požarne varnosti pri italijanskih gasilcih. Tudi nekateri postopki so drugačni kot pri nas. Najdlje je, denimo, trajalo, da smo uredili inter-netno povezavo, do januarja smo bili brez nje,« pojasnjuje dekan. Na vprašanje, ali državna meja predstavlja oviro ob vsakodnevnem delu, nenazadnje morajo njihovi študentje in profesorji vsak dan preko nje, da pridejo do delovnega oziroma študijskega mesta, ob tem pa morajo vedno imeti pri sebi veljaven dokument za njen prehod, sogovornik odgovarja: »Nanjo gledamo iz vidika prihodnosti. Sedaj ni posebna ovira, ko je v začetku prihodnjega leta ne bo več, pa toliko manj.« Sicer pa Franko ugotavlja, da so študentje v Ljubljani še pred nekaj leti večinoma imeli predavanja razpršena po vsem mestu, v njihovem primeru pa skorajda celoten program poteka le na eni lokaciji, kar je nedvomno prednost. Edina pomanjkljivost, ki jo je izpostavil, je odmaknjenost od centralne knižnice univerze, ki se nahaja na sedežu univerze v Rožni Dolini, tam poteka tudi del raziskovalne dejavnosti, ki je zaradi kompleksne in drage laboratorijske opreme ne morejo se- TRŽIČ - Vandali Sejejo odpadke Na Tržiškem se soočajo z novo obliko vandalstva. Neznanci se namreč čez noč znašajo nad žaklji z odpadki, ki jih ljudje puščajo pred domovi v pričakovanju na mimohod odna-šalcev, pa tudi nad odpadki v zabojnikih pri stanovanjskih hišah. V prejšnjih dneh so več takih primerov zabeležili v tržiški četrti Panzano, kjer so bile zjutraj ceste posejane z odpadki. Ugotovili so, da so ljudje skladno s pravili novega sistema pravilno ravnali z odpadki, da pa so se neznanci med nočjo zabavali z nožem trgati žaklje in razmetavati smeti po cestah. A očitno niso bili zadoščeni, saj so z lepilom poškodovali ključavnice zabojnikov in onemogočili ljudem, da bi jih uporabili. Za povzročeno škodo bodo morali plačati občani, saj bo v tarifo zaobjet tudi strošek za nakup novih zabojnikov. V Tržiču se sprašujejo, če so vandalski izpadi delo brezobzirnežev ali pa protestnikov, ki odklanjajo novi sistem ravnanja z odpadki. bf* Z-t* Novogoriška univerza v Gorici BUMBACA liti. Sicer pa na splošno večjih pomanjkljivosti lokaciji v Gorici sogovornik ne pripisuje. »Naša dolgoročna želja je vsekakor, da se v ta prostor usidramo v sodelovanju z obema univerzama, ki delujeta v Gorici: vi-demsko in tržaško. Z njima že gojimo dobre stike in morda nam bo uspelo najti skupne programe, o katerih smo se z rektorji tudi že pogovarjali. Ko smo prišli na to lokacijo, smo čutili velik interes s strani zamejske skupnosti in takratnega župana Gorice, saj je Gorica potrebovala nove dejavnosti, ki bi napolnile stavbe, ki se v starem delu mesta vse bolj opuščajo. Dolgoročno razmišljamo tudi o tem, da bi vzpostavili takšno izpostavo, ki bi bila priznana tudi po italijanskih zakonih in bi lahko ponujala študijske programe tudi italijanskim študentom. V tem trenutku je težko napovedati, kdaj bo to realizirano. Veliko je odvisno tudi od tega, kako se bosta Gorici razvijali kot univerzitetno mesto. Ko bo meja padla, bosta morali verjetno skupaj razmišljati o razvoju univerze,« zaključuje dekan in direktor Mladen Franko. Katja Munih GASTROVAN Bolezni prebavil V Gorici poteka informativna kampanja pod naslovom Gastrovan, ki jo je organiziralo italijansko društvo bolnišniških gastroenterologov (AI-GO) z namenom, da seznanijo ljudi z boleznimi prebavil, predvsem z gastro-ezofagealnim refluksom (GER), za katerim bolehata vsaj dva Italijana na pet. »Gre za bolezen sodobnega časa in zahodne družbe, prirejene ameriškemu vzorcu napačnega prehranjevanja,« je pojasnil Elvio Benedetti, ki je v goriški bolnišnici odgovoren za ga-stroenterologijo in preiskave z endoskopijo, in dodal, da se v goriški pokrajini z motnjami prebavil spopada enkrat tedensko 30 odstotkov prebivalcev, dnevno pa 8-10 odstotkov. Gastro-ezofagealni refluks lahko v skrajnih primerih privede do rakastih obolenj, je še dodal. Ljudem bodo nudili informacije in brezplačno asistenco v goriškem ljudskem vrtu na korzu Verdi še danes med 9.30 in 13. uro ter 15.30 in 18. uro, jutri pa med 9.30 in 13.30. * GORICA-REDIPULJA - Park spomina Po sledeh vojne Danes ob 10. uri voden ogled preurejenih stez na Debeli griži Ljubitelji zgodovine in hoje se bodo danes lahko udeležili vodenega ogleda dela tematskih poti prve svetovne vojne, ki so jih goriška pokrajina, dežela Furlanija-Julijska krajina in ostali partnerji preuredili v okviru pobude Park spomina: projekt ovrednotenja zgodovinskega spomina prve svetovne vojne, financirane iz sklada Interreg. Včeraj je v palači Attems-Petzen-stein v Gorici ob prisotnosti deželnih in pokrajinskih upraviteljev potekala predstavitev izvedenih dejavnosti in trijezičnega DVD-ja Muzej na prostem prve svetovne vojne na Krasu, danes pa bo na vrsti ekskurzija po nekaterih izmed obnovljenih stez, ki so jih opremili z informativnim materialom in zemljevidi. Zbirališče bo med 9. in 9.30 na parkirišču kostnice v Redipulji, pred spominskim parkom padlim v prvi svetovni vojni (pri restavraciji Redipuglia), po nagovoru deželnega odbornika Roberta Antonaza pa bo ob 10. uri start. »Avtobus nas bo peljal do Doline bersaljer-jev, nato pa nas bosta izvedenca vodila vse do Debele griže,« je povedal pokrajinski odbornik Marko Marinčič, ki je spremljal izvajanje projekta, in dodal, da bo vrtnitev pred kostnico v Redipulji predvidoma ob 13. uri, ko bo udeležencem na voljo tudi zakuska. (Ale) Objavili začasne lestvice Iz Urada za slovenske šole so sporočili, da so bile včeraj objavljene začasne lestvice, uporabne do imenovanja vseh kandidatov za goriške šole s slovenskim učnim jezikom vseh vrst in stopenj. Sporočajo tudi, da bo urad pred objavo dokončnih lestvic poskrbel za dopolnitev le-teh v skladu z dopisom št. AOODGPER 13317 z dne 27. junija letos, ki so ga prejeli 28. junija. Upoštevali bodo namreč točke rezerviranih habilitacij v smislu M.O. 85/05, ki so se zaključile v poletnem roku 2006-07. Opozarjajo dalje, da bo na osnovi prej omenjenega dopisa polnopravna vključitev kandidatov kljub temu pogojena od izida rekur-za na Državni svet, ki ga je vložilo ministrstvo za šolstvo. Na osnovi 11. člena odloka št. 3578/C7 deželnega šolskega ravnatelja za FJK z dne 6. aprila letos lahko kandidati v roku petih dni po objavi začasnih lestvic vložijo ugovor. Pristojni urad si tudi pridržuje pravico, da bo po potrebi vnesel morebitne popravke ali dopolnitve. Ženska trčila v avtomobil Trčila je v avtomobil in obležala na tleh, hujših poškodb pa ni utrpela. V četrtek ob 23.30 je na ulici Del Carso v Štandrežu prišlo do nesreče, po kateri je 50-letna državljanka Bosne in Hercegovine, ki se je vozila s svojim scooterjem znamke honda, morala v bolnišnico. Ženska se je vozila v smeri iz Gorice proti Štandrežu, v bližini bara Tobago pa je trčila v avtomobil znamke fiat tipo, ki je prišel na cesto iz tamkajšnjega parkirišča. Za volanom avtomobila je sedel 35-letni Pordenončan, ki se ni mogel izogniti nesreči. Na kraju so posredovali goriški karabinjerji in osebje službe 118, ki je žensko odpeljalo na oddelek za prvo pomoč goriške bolnišnice. Dvorna glasba na gradu Na goriškem gradu bodo jutri zazve-nele prve note letošnje izvedbe mednarodnega festivala dvorne glasbe, ki ga v sodelovanju z deželo FJk ter goriško pokrajino in občino prireja center antične glasbe Dramsam. Ob 21. uri bo nastopila skupina Accademia degli incogniti, ki bo predstavila spektakel z naslovom »Turchi, santi, con-tadini e vicere« (Turki, svetniki, kmetje in podkralji); vstop prost. »Brezplačni« Piranesi Kot vsako prvo nedeljo v mesecu bo tudi jutri v palači Attems-Petzenstein v Gorici brezplačno na ogled razstava Pokrajinskih muzejev z naslovom Piranesi: vaze, svečniki, sarkofagi, svetila in antična okrasila. Razstava 124 grafičnih listov, ki jo je uredila kustos zagrebškega muzeja Andelka Galic, bo na ogled do 19. avgusta; razstavni prostori so odprti od torka do nedelje med 9. in 19. uro. GORICA - Poletno središče v dijaškem domu Simon Gregorčič Cirkuško vzdušje na višku V prihodnjem tednu pričakujejo 71 otrok, zanje bodo priredili predstavo in izlet v Ljubljano nwif^ü m ** * * Has „ H Med včerajšnjo cirkuško parado s poligonom BUMBACA Krotilci levov, divje živali, akrobati, baletke in klovni so se včeraj razigrali v cirkuški paradi, s katero se je zaključil tretji teden poletnega središča v dijaškem domu Simon Gregorčič. V poligonu s slalomom po vseh štirih tačkah, skokom skozi ognjeni obroč in zadetkom viseče tarče z žogico se je preizkusilo 43 malčkov, ki se v tem tednu niso udeležili kolonije v kraju Gorje pri Bledu s starejšimi vrstniki in vzgojiteljema Robertom in Sabrino, kljub temu pa so se zabavali z izdelavo pravega cirkuškega vozu in z delavnicami. Pestro in veselo bo v poletnem središču dijaškega doma tudi prihodnji teden. Na notah pesmi Hip hura Cirkuška predestava bo predramilo svojo ustvarjalno žilico kar 71 otrok, 14 športnikov pa se bo preizkusilo v najrazličnejših športnih veščinah v športni šoli. Ob likovnih delavnicah ter izdelavi hodulj in konjev na kolescih si bodo v torek otroci ogledali predstavo Mala šala cirkusa, ki jo bo zanje uprizoril Teater Cizamo iz Ljubljane, v četrtek pa je predviden izlet v Ljubljano. Mlajši se bodo potepali v živalskem vrtu, ostali pa si bodo ogledali vodni park Atlantis. (Ale) / GORIŠKI PROSTOR Sobota, 30. junija 2007 1 Q NOVA GORICA - Kostanjeva šiškarica Škodljivec na Sabotinu Resna nevarnost, da se bo okužba širila Potem ko so leta 2005 v Sloveniji odkrili in uspešno sanirali štiri žarišča kostanjeve šiškarice, so tega, po kostanjevem raku verjetno najhujšega škodljivca kostanja v Evropi, sedaj odkrili na pobočju Sabotina v Goriških brdih. Napaden kostanjev nasad sta si včeraj ogledala vodja entomološkega laboratorija Kmetijsko-gozdarskega zavoda Nova Gorica Gabrijel Seljak in fitosanitarna inšpektorica Selma Devetak. Okužba je kar precejšnja, zato bo nekatera drevesa treba tudi posekati, sta povedala. Kostanjeva šiškarice se je že razširila, a na srečo zaenkrat le po nasadu, je ugotovil Seljak, ki pa opozarja, da obstaja nevarnost, da se bo okužba še širila. Osa šiškarica namreč okužbo, ki namesto običajnih poganjkov in brstov povzroči razvoj množice šišk, lahko prenese do 200 metrov daleč, na leto pa se lahko razširi tudi do 15 kilometrov. Edino učinkovita borba s tem škodljivcem je sicer odstranjevanje okuženih delov dreves in njihovo sežiganje, ob večji okužbi pa to pomeni sekanje dreves, je pojasnila Devetakova. Po njenih besedah je fitosanitarna inšpekcija že začela preventivne preglede intenzivnih nasadov pravih kostanjev, ki jih bilo v zadnjem desetletju in pol na Primorskem posajenih okoli 25 hektarov, večino tega na Goriškem. Veliko kostanja raste tudi v vzhodni in osrednji Sloveniji, je dodal Seljak. Ta lastnikom dreves pravega kostanja svetuje, naj temeljito pregledajo svoje nasade, še posebej, če so bili posajeni po letu 2002. »Če ugotovijo kakršne koli odebelitve na poganjkih in listih, naj nemudoma obvestijo Kme-tijsko-gozdarski zavod Nova Gorica ali fitosanitarno inšpekcijo,« je poudaril. Težave s kostanjevo šiškarico so se v Sloveniji prvič pojavile pred dvema letom, ko je škodljivec prišel z iz Italije uvoženimi okuženimi sadikami pravega kostanja, kar naj bi bil vzrok tudi tokratne okužbe. V drevesnici v Biljah, kjer so takrat že prodali polovico od 1.250 kostanjevih sadik, Renčah, ter dveh krajih na Dolenjskem so šiškarico uspešno zatrli, je povedal Seljak. Lokacija ob vznožju Sabotina je očitno ostala skrita, je še dodal. Po besedah Seljaka in Devetako-ve pri uvozu in nakupu sadik kostanja tega škodljivca ni mogoče zaznati, saj ga je mogoče odkriti šele, ko kostanj odžene in se iz brstov razvijejo poganjki. Zato svetujeta nakupe sadik le s tistih območij, kjer nimajo težav s kostanjevo šiškarico. Sicer pa se je kostanjeva šiškarica iz vzhodne Azije v Evropo razširila v 90-ih letih prejšnjega stoletja. Zaradi nevernosti, ki jo predstavlja, je tudi EU sprejela posebno uredbo za preprečevanje vnosa in širjenja tega škodljivca v Evropi. NEBLO - V bližini mejnega prehoda Hotel z igralnico Pridobitev zaradi novih nočitvenih zmogljivosti in delovnih mest V Neblem v Goriških Brdih so v četrtek slovesno odprli Turistični center; gre za igralni salon in hotel z restavracijo. Novost prinaša 64 delovnih mest, ki jih v večini zasedajo kadri iz briškega okolja, in nove nočitvene zmogljivosti, ki jih Brda tako zelo pogrešajo. Projekt Turističnega centra je družba Trine, ki z njim upravlja, zasnovala že pred štirimi leti, izpeljan pa je bil v sedmih mesecih. Turistični center Neblo se tako razprostira na 17 tisoč kvadratnih metrih površine, več kot 4 tisoč kvadratnih metrov površin je pokritih. Objekt je grajen v grajskem stilu z namenom, da bi tako najbolje sovpadal z okolico; gostje bodo ocenili, če so načrtovalci zadeli v polno. Četrtkovo odprtje hotelsko gostinske in igralniš-ke dejavnosti pa nameravajo v bodoče dopolniti še z lepotilnim centrom in parkiriščem za kamperje, so povedali upravitelji. Igralni salon ima dvesto igralnih mest, kar je največ, kar lahko igralni saloni premorejo v skladu z malimi koncesijami. Gostom bo na voljo 184 igralnih avtomatov in dve elektronski ruleti. V igralnem Turistični center Neblo, v Goriških Brdih FOTO K.M. salonu so uredili tudi ločen prostor za kadilce, kajti prvega avgusta letos stopi v Sloveniji v veljavo zakon o prepovedi kajenja v javnih prostorih. Restavracija z mediteransko kuhinjo bo sprejela do 120 gostov; z možnostjo širitve v kongresno dvorano bo lahko sprejela tudi do 200 gostov, medtem ko jih bo v kongresni dvorani moč namestiti sto. Hotel ima 32 sob, ki skupno ponujajo 70 ležišč. Nova pridobitev v Goriških Brdih bo s turističnega vidika nedvomno dobrodošla, saj se briški turizem sooča s hudim pomanjkanjem nočitvenih zmogljivosti. Poleg tega je manj kot pol kilometra oddaljena od edinega mednarodnega mejnega prehoda Neblo v Goriških Brdih, ki je v poletnem času, od 1. maja do 30. septembra, odprt 24 ur dnevno, od prvega oktobra dalje pa bo med polnočjo in šesto zjutraj ponovno zaprt. Brici sicer že dalj časa opozarjajo, da je takšen urnik neživljenjski in za turizem popolnoma nesprejemljiv. Zagata bo, če ne prej, rešena s padcem schen-genske meje, ki je napovedana za začetek leta 2008. (km) [I] Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI AL MORO (Alesani), ul. Carducci 40, tel. 0481-530268. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU CENTRALE, trg Republike 16, tel. 0481-410341. U Kino M Izleti DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško prireja tradicionalni piknik v soboto, 4. avgusta, z izletom v Linhartovo mesto Radovljico. Najprej bodo obiskali Prešernov gaj v Kranju, nato si ogledali v Ra-dovoljici čebelarski muzej in druge zanimivosti. Po kosilu v prijetnem gostišču bo priložnost za družabnost ob glasbi Silva. Vrnitev v večernih urah; vpisovanje do zasedbe mest na avtobusu na tel. 0481-390688 (Saverij R.) in pri poverjenikih (Veronika T., tel. 0481-882302; Ema B. tel. 0481-21361; Ana K. tel. 0481-78061); na račun 20 evrov. SPDG vabi 1. julija na Briceljk (2346 m). Izlet v priredbi s PD Nova Gorica je zahteven in zato primeren za vešče in hoje vajene planince; informacije na tel. 333-1581015 (Dino). Društvo nadalje obvešča, da bo od 28. do 30. julija planinski izlet na Mont Emilius (3559 m) in Mont Avic (3006 m) v Dolini Aoste. Obvezna prijava samo do 30. junija; informacije na tel. 0481882079 (Vlado). □ Obvestila GORICA KINEMAX Dvorana 1: 17.10 - 19.50 -22.20 »Transformers«. Dvorana 2: 17.00 - 18.45 - 20.20 »I Fantastici 4 e Silver Surfer«; 22.10 »Hostel: parte II« (prepovedan mladim pod 18. letom). Dvorana 3: 17.30 - 20.00 - 22.00 »Fol-lia«. CORSO Rdeča dvorana: 17.45 - 20.00 -22.15 »Il destino nel nome«. Modra dvorana: 17.45 - 20.00 - 22.15 »Mio fratello e figlio unico«. Rumena dvorana: 17.45 - 20.00 - 22.15 »Ocean's 13«. TRŽIČ KINEMAX Dvorana 1: 17.10 - 19.50 -22.30 »Transformers«. Dvorana 2: 17.30 - 20.00 - 22.00 »I Fantastici 4 e Silver Surfer«. Dvorana 3: 17.45 - 20.00 »Ocean's Thirteen«;22.10 »Hostel: parte II« (prepovedan mladim pod 18. letom). Dvorana 4: 18.00 - 20.15 - 22.20 »The Messenger«. Dvorana 5: 16.50 »TMNT: Teenage Mutand Ninja Turtles«; 18.20 - 20.10 - 22.00 »Porky College 2«. NOVA GORICA: 19.00 »Favnov labirint«; 21.00 »Pirati s Karibov: Na robu sveta«. H Šolske vesti GLASBENA MATICA GORICA sporoča, da je v teku potrjevanje vpisov za šolsko leto 2007/08 do 13. julija; informacije na sedežu Glasbene matice v Gorici v KB Centru od ponedeljka do petka med 10. in 12. uro. URAD ZA SLOVENSKE ŠOLE obvešča kandidate, ki so opravili redni natečaj in ki so naknadno dosegli specializacijo za poučevanje podpornega pouka ter se želijo vključiti v posebne sezname za podporni pouk, da morajo do 3. julija 2007 vložiti prošnjo, naslovljeno na urad, ki upravlja posamezne natečaje. Podrobnejša pojasnila in dopise s potrebnimi obrazci so dosegljivi na tajništvih šol. Urad je na razpolago za morebitna pojasnila. URAD ZA SLOVENSKE ŠOLE obvešča kandidate, ki so vložili prošnjo za pogojno vključitev v bivše permanentne lestvice in bodo do 30. junija dosegli predvideno habilitacijo za poučevanje ali specializacijo za podporni pouk, naj do 30. junija vložijo prošnjo za polnopravno vključitev v zgoraj omenjene lestvice. Prošnjo, katere obrazci so na spletni strani ministrstva za javno šolstvo, morajo nasloviti na Urad za slovenske šole v ul. Rismondo, 6 v Gorici. Urad je na razpolago za morebitna pojasnila. AŠD SOVODNJE vabi na redni občni zbor v ponedeljek, 9. julija, ob 20.30 v prvem in ob 21. uri v drugem sklicu v dvorani Zadružne kreditne banke Doberdob in Sovodnje v Sovodnjah. AŠKD KREMENJAK iz Jamelj vabi na občni zbor v petek, 6. julija, ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicu v prostorih gostilne Pahor v Jamljah. AŠZ JADRAN obvešča, da bo občni zbor društva v petek, 6. julija, ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicu v dvorani Igo Gruden v Nabrežini št. 89. Poleg običajnih točk dnevnega reda bodo tudi odločali o spremembi sedeža društva. CARITAS v Gorici zbira prijave za civilno službo v Italiji in tujini za mlade med 18. in 28. letom starosti; informacije v goriškem sedežu, ul. Vittorio Veneto 74, tel. 0481-531847 do 12. julija. DRUŽBA se dobi v nedeljo, 1. julija, ob 13. uri. DRUŠTVO SLOVENSKIH LOVCEV FJK DOBERDOB vabi slovenske strelce in lovce nastrelsko tekmovanje na glinaste golobe v disciplini pohod po strelišču v nedeljo, 1. julija ob 9. uri na strelišču v Miljah pri Trstu. FUNDACIJA GORIŠKE HRANILNICE sporoča šolam in drugim zavodom, da so odložili rok za izročitev prošenj, na podlagi katerih dodeljujejo prispevke vzgojnim pobudam v prihodnjem letu. Sprva določeni rok, ki bi zapadel 29. junija, je bil preložen na 13. julij letos; informacije nudijo na novem sedežu Fundacije v ulici Carducci 2 v Gorici med 8.15 in 13.15. KNJIŽNICA FEIGEL obvešča, da bo do 14. septembra odprta po poletnem urniku: vsak dan razen sobote od 8. do 16. ure. Knjižnica bo zaprta za dopust od 13. do 24. avgusta. OBČINSKA KNJIŽNICA V SOVODNJAH bo zaprta za dopust od 2. do 16. julija. OVER NIGHT - Goriška pokrajina nudi vsako soboto brezplačni avtobusni prevoz do zabavišč in nočnih lokalov. Odhod avtobusov: Gorica -Rdeča hiša 21.50, Travnik 21.55; Tržič - ul. Pocar 22.10, 22.20, 23.10, 23.15, ul. Valenti-nis-Gaslini 22.20, 22.30, 23.20, 23.25; Sesljan - morje 22.35, 22.45, 23.35, 23.40. Vrnitve: Sesljan - morje 1.10, 2.10, 3.10, 4.10; Tržič - ul. Valentinis-Gaslini 1.25, 2.25, 3.25, 4.25, ul. Pocar 1.35, 2.35, 3.35, 4.35; Gorica - Travnik 3.00, 5.00, Rdeča hiša 3.05, 5.05; informacije na spletni strani www.apt-gorizia.it« ali na tel. 800-955957. SLOVENSKA KULTURNO-GOSPO-DARSKA ZVEZA obvešča člane deželnega in pokrajinskih svetov SKGZ, da bo seja v ponedeljek, 2. julija, ob 19. uri v prvem in v drugem sklicu ob 19.30 v prostorih Gospodarske zadruge v Bazovici (ul. I. Gruden 35, nasproti cerkve). SVETOVNI SLOVENSKI KONGRES -Konferenca za Italijo vabi v nedeljo, 1. julija, ob 11.30 k maši v oglejski baziliki, kjer se bo začelo srečanje v Italiji živečih Slovencev; srečanje se bo nadaljevalo v gostilni Ca' Tullio na poti za Gradež; predviden je kulturni program ob udeležbi predstavnikov državne in deželne vlade. ZCPZ Trst pripravlja raziskavo o cerkveni glasbi med Slovenci v Italiji od 1900 dalje. Prosijo za pomoč zborovodje, organiste, skladatelje in organizatorje, da jim posredujejo podatke po tem vzorcu: ime in priimek; datum in kraj rojstva; ime staršev izobrazba, poklic, delo; glasbena izobrazba in glasbeno delo. Podatke naj pošljejo do 30. junija na naslov: ZCPZ, ul. Donizetti 3, 34133 - Trst. ZSKD obvešča, da bo od 2. julija goriški urad posloval po poletnem urniku od 9. do 13. ure. ZSKD prireja poletno središče za otroke in naraščajnike od 6. do 13. leta starosti v prostorih osnovne šole Fran Erjavec v Štandrežu od 16. do 27. julija med 7.30 in 13.30 uro; vpisovanje na sedežu ZSKD Gorica, korzo Verdi 51/int, tel. 0481-531495 med 9. in 13. uro. ŠEMPETERSKA ŠAGRA: 1. julija ob 8. uri maša v cerkvi sv. Petra; med 9. in 12. uro tržnica ter med 9. in 10. uro mimohod ljudskih noš na šempetrskem placu; ob 10. uri maša v cerkvi sv. Petra; med 17. in 22. uro 1. Ples na brjarju in nastop folklorne skupine Gartrož iz Nove Gorice na šempeterskem placu. Društvo Tnžič vati na Aojtaüii £[Ltul>BM ¿kupim. Blefe Paniers V NEDELJO 1. JULIJA OB 21. URI NA TRGU REPUBLIKE V TRŽIČU. JûtJtcoAi Mtdl jv JtAlop pobud 0nd& msdiieAAaiw - Wlonfakom ¿¿lots 0 Prireditve 37. ŠTEVERJANSKI FESTIVAL med borovci župnijskega parka v Števerja-nu bo v petek, 6. julija, ob 20.30, drugi tekmovalni večer bo v soboto, 7. julija, ob 20.30, finalni del festivala pa v nedeljo, 8. julija, ob 17.30. DRUŠTVO TRŽIČ vabi na koncert glasbene skupine Blek Panters v nedeljo, 1. julija, ob 21. uri na trgu Republike v Tržiču. Koncert sodi v sklop pobud »Monfalcone estate«. V MODRA'S DVORANI na sedežu društva Jezero v Doberdobu (Rimska ulica 25) bo v sredo, 4. julija, ob 20.30 predavanje z naslovom Mont Blanc -potopis do strehe stare Evrope. Večer bodo vodili Claudio Peric, Maurizio Peric in Goran Ruzzier. ZSKD, »Unione societa corali« del FVG, Glasbena Matica, RAI - Deželni sedež za FJK - Slovenski program vabijo na glasbeni večer Zasul si me z zvezdami-Pavletu Merkuju ob 80. jubileju v torek, 10. julija, ob 21. uri na Devinskem gradu (v primeru slabega vremena bo prireditev v Kulturnem domu v Gorici). Predprodaja vstopnic: Zveza slovenskih kulturnih društev, Ul. San Francesco 20, Trst (tel. 040-635626); korzo Verdi 51, Gorica (tel. 0481531495) do torka, 10. julija od 9. do 13. Pogrebi DANES V SOVODNJAH: 10.00, Franc Petejan (z goriškega glavnega pokopališča) v cerkvi in na pokopališču. DANES V TRŽIČU: 12.00, Fortunato Fanolla v stolnici sv. Ambroža in na pokopališču. DANES V RONKAH: 10.00, Umberto Missio (iz tržiške bolnišnice ob 9.45) v cerkvi Marije Matere Cerkve in na pokopališču. DANES V MEDEI: 11.00, Rosalia Firman por. Simonit (iz goriške splošne bolnišnice) v cerkvi in na pokopališču. ZAHVALA Irma Pernarčič vd. Devetak Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, župniku za pogrebni obred, darovalcem cvetja ter vsem, ki so jo pospremili na njeni zadnji poti. Bruna in Dušan Gabrje, 30. junija 2007 30.6.1999 30.6.2007 Davorin S hvaležnostjo se te spominjamo vsi tvoji dragi Sovodnje, 30. junija 2007 20 Sobota, 30. junija 2007 KULTURA / VLADA - Ekonomsko-finančni programski dokument Evropski komisar Almunia ni zadovoljen z javnimi računi Predstavniki vlade mu zagotavljajo, da je vse v najlepšem redu BRUSELJ, RIM - Ocena, ki je prišla včeraj iz Bruslja, je pokvarila veselje rimske vlade in levosredinske koalicije ob sprejemu Ekonomsko-finanč-nega programskega dokumenta (DPEF). Evropski komisar za gospodarske in monetarne zadeve Joaquin Almunia je namreč izrazil »globoko zaskrbljenost zaradi omejenega konsolidiranja javnih računov, načrtovanega za leto 2008 in naslednja leta, ki ne spoštuje usmeritev, ki jih je začrtala Evroskupina«. Še več, Almunia dodaja, da se nadaljuje tudi negotovost glede reforme pokojnin, ki »absolutno ne bo smela poslabšati dolgoročno vzdržnost javnih financ«. Če so premier Prodi, vladni podsekretar Enrico Letta in zunanji minister D'Alema Bruslju odgovorili z zanikanjem nevarnosti, na katere opozarja Almunia, je bil finančni minister Padoa Schioppa bolj previden. Po njegovi oceni Almunijeve besede ne pomenijo, da je DPEF padel na izpitu, še več, minister se v celoti strinja s komisarjem, saj ta »ceni strukturna izboljšanja, ki smo jih izvedli v javnih financah, a nas opominja glede javnega dolga in zelo visoke pokojninske porabe«. Na dlani je, da je v Bruslju klima bistveno drugačna kot v Rimu, pa čeprav na komisiji poudarjajo, da so Alminije-ve pripombe zaenkrat zgolj preliminarne, kajti dokument bo prišel na njegovo mizo šele prihodnji teden. »Vlada bo Almuniji dokazala, da je položaj na področju javnih računov zdaj dober in da obstajajo pogoji tudi za podpiranje gospodarskega razvoja in za redistribuci-jo, ki je bila v naši državi zelo potrebna,« je včeraj zagotovil Enrico Letta, ki se mu je pridružil tudi DAlema: »Želim zagotoviti komisarju Almunii, da namerava vlada nadaljevati sanacijo z vso resnostjo.« Minister za delo Cesare Damiano pa je izrazil prepričanje, da bo Almunia, »ko bo videl naše račune, odkril, s kolikšno modrostjo smo ravnali«. Bistveno bolj rezki so bili odgovori, ki so jih Bruslju namenili predstavniki skrajno levih strank koalicije. »Evropski komisar se zdi kot počena plošča,« je dejal komunistični minister za socialno solidarnost Paolo Ferrero, medtem ko je zeleni Paolo Cento prepričan, da so »računi v redu, Almunijev alarm pa neutemeljen«. Popolnoma drugačni so toni, s katerim komisarjeve besede komentira opozicija, ki ocenjuje, da je vlada ponovno padla na izpitu in da je dobila »novo klofuto, ki si jo je v veliki me ri zaslu žila«. TRENTO - Prisilno so jo preselili na zaščiteno območje Medvedka Jurka ne bo več strašila kmetov na Tridentinskem Gozdni čuvaj z uspavano Jurko ANSA TRENTO - Medvedka Jurka ne bo več razburjala domačinov na Tridentinskem. predsinoči okoli 21. ure so jo »ujeli« gozdni čuvaji na ozemlju občine Torres. Tako se je končala zgodba, ki se je začela že pred časom, ko se je medvedka preveč približela naseljenim območjem, kurnikom in ovčjakom; zato je uiprava tridentinske pokrajine pred tremi meseci zaprosila ministrstvo za okolje, da lahko odstrani medvedko in njene pohajanje po Tridentinskem se je končalo v četrtek zvečer. Onesposobili so jo s »telenarkozo«, kot se formalno pravi postopku, s katerium v žival izstrelijo naboj z uspavalnim sredstvom. Medvedko so zvabili na neko jaso in jo nato uspavali. Počuti se dobro, tehta 130 kilogramov. Prebudila se je včeraj daleč od kraja, kjer so jo uspavali, na velikem ograjenem zaščitenem območju, odkoder naj bi se ne vračala v Torres. Vrnitev živali na zaščitrno območje, iz katerega sama ne more, je izredni ukrep, ki ga uvedejo samo v primeru, ko so vsi ostali posegi neučinkoviti. Že pred časom so medvedki nadeli ovrttatnik z oddajnikom, da so ji lahko sledili. Skušali so jo odvračati od naseljenih območij, vendar zaman. Jurka je bila nekajkrat celo nevarna: bila je prebrisana, rada je zahajala med hiše in tudi v hiše, kjer je kradla hrano. Stzro-kovnjaki se bojijo, da je to navado prenesla tudi na svoje tri mladiče, ki so sedaj že odrasli; sicer pa je Jurka tudi mati medveda Bruna, ki so ga pred nedavnim odstrelili na Bavarskem, ker je na kmetijah klal ovce. Na Tridentinskem pripisujejo prav Jurki več kot polovico vse škode, kar so jo medvedi povzročili v pokra- jini; vendar odločitev, da jo ujamejo in »odselijo« ni neposredno povezana s škodo, ampak z dejstvom, da se je prepogosto približala naselbinam. V tridentinski pokrajini je trenutno kakih 25 do 30 medvedov; v zadnjih šestih letih so medvedke 13krat skotile skupno 27 mladičev. Odločitev o selitvi Jurke, zaradi katere je prišlo celo do politične krize med Tridentinsko in Južno Tirolsko, je padla tudi z namenom, da se ohrani ravnovesje v regiji. Jurka bo sedaj ostala na zaščitenem območju in šele čez nekaj mesecev bo ministrstvo odločalo o njeni usodi: ali jop bodo ponovno izpustili, ali pa bo ostala na zaprtih zaščitenih območjih. Če se bodo tudi mladiči obnašali tako kot mati, jim bodo nadeli ovratnico z namenom, da nadzorujejo njihove premike. Nov osnutekzakona o priseljevanju RIM - Italijanska vlada je sprejela predlog novega zakona o priseljevanju, ki naj bi omogočil boljše upravljanje s priseljenskimi tokovi. Predlog zakona vsebuje kvote za priseljevanje, predvideva pa tudi več sredstev za boj proti nezakonitem priseljevanju. Priseljenci bodo z njim dobili več pravic, oblasti pa bodo od njih zahtevale tudi večja prizadevanja za integraci-jo.Glede na predlog se bodo tujci po novem lahko v Italijo priselili le, če bodo predložili priporočilo podjetij, javnih ustanov ali zasebnikov, ki finančno jamčijo za priseljence ali z njimi sklenejo pogodbo o zaposlitvi. Tujci bodo lahko poroštvo zase prevzeli tudi sami, če bodo zagotovili, da imajo dovolj denarja, da se lahko sami preživljajo. Italija bo na svojih diplomatskih predstavništvih v tujini odprla zavode za zaposlovanje, kjer bodo tujci lahko zaprosili za delovna mesta. Kvote za priseljevanje bodo določene za tri leta vnaprej, v primeru strokovnih delavcev, menedžerje in zaposlene v zdravstveni negi, ki jih v Italiji zelo primanjkuje, pa jih bodo lahko tudi presegli. Zakon določa tudi, da morajo vsi priseljenci obvladati italijanski jezik. Tuji državljani bodo po petih letih zakonitega prebivanja v Italiji pravno izenačeni z domačini, tako da se bodo lahko prijavili na razpise za službo v državni upravi, upravičeni pa bodo tudi do prejemanja socialnih dajatev. »Zakon temelji na predpostavki, da mora tujec spoštovati našo ustavo in obvladati italijanski jezik. Ta dva vidika sta bistvena za smiselno integracijo. Obenem pa moramo spoštovati državljanske, socialne in verske pravice priseljencev,« je ob predstavitvi predloga zakona dejal notranji minister Giuliano Amato. Zakon bo stopil v veljavo, če ga bosta sprejela oba domova italijanskega parlamenta. Napolitanova žena žrtev nesreče RIM - Ženo italijanskega predsednika Giorgia Napolitana je v četrtek zvečer pred predsedniško palačo v Rimu zbil avto. 73-letna Clio Napolitano je utrpela udarnine na okončinah, ko je prečkala prehod za pešce in je vanjo trčil fiat panda. Avtomobil je vozila 74-letna ženska.Clio Napolitano je bila na poti v svoje stanovanje, Kvirinal pa je zapustila brez telesnega stražarja, pišejo italijanski mediji. Zdravniki v vojaški bolnišnici Celio so zavrnili navedbe, da si je Napolita-nova v nesreči zlomila kosti; vsekakor pa bo potreben kirurški poseg. Giorgio in Clio Napolitano sta se v četrtek vrnila s tridnevnega državniškega obiska v Avstriji. TUJI TISK O ITALIJANSKI POLITIČNI SCENI Veltronijevo predstavitev v glavnem odobravajo kot »zadnje upanje diskreditiranega političnega razreda« Newyorski The Wall Street Journal, ki velja za nekakšno sveto pismo ameriškega kapitalizma, ni preveč naklonjen italijanskemu premieru Prodiju in njegovi levo usmerjeni koaliciji (pa niti predhodniku Berlusconiju, ki ga ni nikoli jemal kot resnega liberalno usmerjenega politika). Tokrat pa posveča italijanskemu predsedniku vlade pomembno priznanje, in sicer zaradi boja proti davčni utaji. Vsi, od malih trgovcev do velikih poslovnežev, v Italiji radi sleparijo pri davčnih prijavah, kar imajo za nekakšno iznajdljivo zvijačo, ugotavlja WSJ, ne pa kot v Ameriki, kjer utaja davkov velja za pravi zločin. Sedaj je vlada napovedala pravo vojno proti tej epidemiji, ker davčna utaja ni samo ošibila sposobnost uravno-vešenja državnih računov, ampak tudi preprečila možnost novih investicij in gospodarske stabilnosti. Prodijeva vlada ocenjuje, da delež ekonomije na črno predstavlja skoraj četrtino državnega proizvoda in je odločno nastopila v boju proti davčni utaji. Veltronijev nastop kot kandidata nove Demokratične stranke je v Italiji naletel na zelo širok krog odobravanj, ni pa izzval pretiranega navdušenja pri levo ali vsaj napredno usmerjenih medijih po Evropi. Rimski župan kot zadnje upanje italijanske levice, piše Libération. Pariški levičarski dnevnik ugotavlja, da so po večletnem notranjem boju med pomembnejšimi komponentami levosredinskega zavezništva vsi glavni predstavniki koalicije podprli Veltronijevo kandidaturo, tudi glede na nizko popularnost Prodije-ve vlade in na zastoj parlamentarne koalicije. Veltroni je svojčas napovedoval, da se bo po koncu županskega mandata posvetil Afriki, vendar je spet padel v džunglo politike z vlogo nekakšnega odrešeni-ka levice. Po oceni dnevnika Libération ima Veltroni veliko sposobnost »aneste-tiziranja« političnih nasprotnikov, tako da se mu povsem prileže naziv »buonista« (it. v članku). Vendar se bo moral Veltroni »spoprijeti z vrsto odločilnih izbir, da se ne bo sam izčrpal kot Prodi, to pa pelje do stvarnega tveganja, da bo sicer rešil levico, istočasno pa bo pokopal sedanjo vlado.« Tudi madridski levo usmerjeni El Pais označuje Veltronija kot »zadnje upanje diskreditiranega političnega razreda«. Veltroni je prijazna osebnost, ki daje občutek poštenosti in umirjenega optimizma, njegov nastop pa predstavlja tudi potrebno generacijsko zamenjavo. Poldrugo uro dolg nagovor v Turinu z napovedjo temeljite prenovitve države El Pais opisuje kot zmes lirike in programa. Veltronijev vdor na politično sceno pa bo imel posledice tudi na drugi strani prizorišča , saj se bo Berlusconi moral pomeriti s skoraj 20 let mlajšim nasprotnikom, ki je ima v dobrih odnosih s 55 letnim Ber-lusconijevim zaveznikom Finijem. Kritičen do Veltronija je britanski The Indipendent, ki pod ironičnim naslovom »Vrača se Dolce vita, novi rimski cesar« našteva vrsto neuspehov pri vodenju rimske občine. »Veltroni je Mister Simpatia (it. v originalu), vzbuja pri vseh prijeten občutek in sedaj se mu obrestuje, da je lepo vzgojen in spravljiv do vseh, vključno z desnico.« »Dosežki Veltroni-jeve občinske uprave spadajo v italijansko specialiteto dobrega vtisa (bella figura v originalu). Dosegel je, da Rim lepo izpade po televiziji, samo da se ne postavlja neprijetnih vprašanj glede vsebine njegovega upravljanja.« Pa ostanimo v Rimu, ki mu britanski The Times posveča posebno reportažo, in sicer z nasvetom turistom, naj se pazijo gladiatorjev v bližini Koloseja. Gre za dvojnike starorimskih borilcev, ki se ponujajo za spominski fotografski posnetek, resni problemi pa nastanejo, ko pa jih je treba plačati. Ugledni londonski dnevnik piše, da rimski cen-turioni izsiljujejo turiste, zgodilo se je celo, da je statist pretepel turista, ker se mu napitnina ni zdela primerna. Ameriški turist se je slikal z enim od številnih v gladiatorje preoblečenih statistov in mu nato ponudil napitnino 4 evrov, kar se je cen-turionu zdelo premalo, da mu je turist dal še dodatna dva dolarja. Gladiator pa je zahteval 20 ali celo 30 evrov in je zato turista enostavno napadel in pretepel, da so ga morali odpeljati v bolnišnico, za nameček pa je poškodoval še žensko, ki je bila v isti skupini turistov. Vsekakor so cen-turioni pri Koloseju oboroženi z mečem iz plastike, ker jim je policija prepovedala pravo orožje, pomirjevalno piše The Times. Francoski Le Monde pa poroča, da je Unesco dodelil italijanskemu podjetju pogodbo v vrednosti 2,8 milijonov dolarjev za ponovno postavitev velikega obeliska v etiopskem Axumu, od koder so ga fašistične oblasti odpeljale v Rim po osvojitvi Etiopije leta 1936. Že leta 1947 se je Italija v okviru mirovne pogodbe obvezala, da 24 metrov visoki in 150 ton težki obelisk vrne Etiopiji, kljub številnim protestom afriške države pa je Italija šele leta 2005 vrnila na tri dele razstavljeni obelisk, piše Le Monde. Očitno Italija nerada spoštuje mednarodne pogodbe, kot je dobro znano tudi pri nas. Sergij Premru / SVET Sobota, 30. junija 2007 21 LONDON - Policija ga je odkrila včeraj ponoči pri Piccadillyju Senca teroristov Al Kaide nad avtomobilom bombo Eksplozija bi lahko terjala veliko žrtev - Pri Hyde parku odkrili še en sumljiv avto LONDON - Britanska policija je danes zaradi sumljivega vozila zaprla eno glavnih cest v središču Londona. Predstavnik policije ni podal podrobnejših informacij o vozilu na cesti Park Lane, ki leži na vzhodnem robu Hyde Parka. Vozilo so sicer odkrili nekaj ur potem, ko je policija v noči na petek v nekem vozilu prav tako v središču Londona pravočasno odkrila in nevtralizirala eksplozivno napravo. Eksplozivna naprava v avtomobilu v Londonu, ki so jo odkrili v noči na petek, bi sicer po navedbah vodje protiterorističnega oddelka pri Scotland Yardu Petra Clarka terjala številne smrtne žrtve in ranjene. V avtomobilu je bilo namreč več plinskih jeklenk, gorivo in številni žeblji, je dodal. Varnostne sile sedaj raziskujejo morebitno mednarodno ozadje, tudi v zvezi z Irakom, poročajo tuje tiskovne agencije. Policija je eksplozivno napravo našla v avtomobilu v bližini Picadilly Circusa v središču Londona. Kot je dejal Clarke, bo policija sedaj preučila posnetke s kamer na območju. Clarke ni želel špekulirati, kdo stoji za načrtovanim napadom. Dejal je le, da določene stvari »spominjajo na prejšnje zarote. Je pa varnostni vir, ki ga je povzela britanska tiskovna agencija PA, izjavil, da je »povsem mogoče», da za načrtovanim napadom stojijo povezave iz tujine, saj naj bi uporniki v Iraku uporabljali podobne metode. Po navedbah strokovnjakov za varnost bi lahko za poskusom napada stale tudi skupine, povezane s teroristično mrežo Al Kaida. Kot je povedal Clark, je policijo okoli 3. ure po srednjeevropskem času poklicala zdravniška ekipa, ki je pred nočnim klubom oskrbovala nekega človeka, saj se je iz v bližini parkiranega mercedesa kovinske barve kadilo. V vozilu naj bi bilo po navedbah policije 60 litrov goriva. Novi britanski premier Gordon Brown je po odkritju eksplozivne naprave poudaril, da je današnji dogodek Britance opomnil, da se še vedno soočajo z »resno in stalno grožnjo«. Hkrati je britansko javnost pozval, naj bo v stalni pripravljenosti in dodal, da je ključna dolžnost vlade zagotoviti varnost ljudi. Nova notranja ministrica Jacqui Smith je sklicala zasedanje odbora za izredne zadeve. Eksplozivno napravo je policija odkrila teden dni pred drugo obletnico terorističnih napadov v Londonu 7. julija 2005. Takrat je bilo v napadih na sredstva javnega prevoza v Londonu ubitih 56 ljudi, vključno s štirimi samomorilskimi napadalci. (STA) Avto, v katerem so pri Piccadillyju našli eksplozivno napravo ANSA OHRID - Evroatlantsko partnerstvo o Kosovu Bush in Putin se bosta jutri pogovarjala o Kosovu OHRID - V Makedoniji je v petek potekal varnostni forum Evroatlantske-ga partnerskega sveta (EAPS), na katerem je generalni sekretar Nata Jaap de Hoop Scheffer zagotovil, da bo zavezništvo kljub zamudam pri reševanju vprašanja prihodnjega statusa še naprej zagotavljalo varnost in mir na Kosovu. Kosovski predsednik Fatmir Sejdiu je medtem v primeru neuspeha v Varnostnem svetu ZN zagrozil z alternativnim doseganjem neodvisnosti, zahodne države pa so v VS ZN predstavile nov osnutek resolucije o Kosovu.Če predlog posebnega odposlanca ZN Marttija Ahtisaarija, ki predvideva nadzorovano neodvisnost Kosova, v VS ZN ne bo sprejet, si bodo kosovske institucije za neodvisnost prizadevale po alternativni poti, je po poročanju kosovskih medijev v petek zagrozil Sejdiu. Kot je še ocenil, bi takojšnja rešitev vprašanja prihodnjega statusa te uradno še srbske pokrajine koristila »obči stabilnosti Kosova in vseh njegovih prebivalcev«. Kosovski predsednik se je z omenjeno izjavo odzval na napovedi, po katerih naj bi se med Srbi in kosovskimi Albanci začela nova štirimesečna pogajanja o prihodnjem statusu Kosova, ki ne bi bila omejena z vnaprej določenim izidom. Takšen predlog naj bi na pogovorih s srbskim zunanjim ministrom Vu-kom Jeremičem minulo sredo predstavil belgijski zunanji minister Karl de Gucht. Svoje nasprotovanje nadaljevanju pogajanj je medtem izrazil tudi vodja opozicijske Demokratske stranke Kosova (PDK) Hashim Thaqi, sicer član pogajalske skupine Prištine, ki je sodelovala na pogovorih pod okriljem ZN na Dunaju. Kot je ocenil, alternativa neodvisnosti Kosova ne obstaja. ZDA, Velika Britanija in Francija so medtem v četrtek pripravile nov osnutek resolucije VS ZN o Kosovu, ki se od prejšnjih razlikuje po tem, da izpostavlja Kosovo kot edinstven primer, ki »ne bo pomenil presedana za VS ZN«, še vedno pa predlaga 120 dni časa za dodat- ne pogovore med Srbi in kosovskimi Albanci, preden bi začel veljati Ahtisaari-jev načrt. Tudi ta osnutek pa še vedno ni sprejemljiv za Rusijo, ki nasprotuje avtomatični neodvisnosti in vztraja, da izid novih pogajanj med Srbi in Albanci ne sme biti vnaprej določen. O Kosovu se bosta v nedeljo in ponedeljek sicer pogovarjala tudi George Bush in Vladimir Putin, ki bo na obisku pri Bushu v Kennbunkportu v državi Maine. De Hoop Scheffer je v Ohridu med drugim zatrdil, da bo Nato kljub zamudam pri reševanju statusa Kosova še naprej zagotavljal varnost in mir v pokrajini. »Vprašanje statusa Kosova je najtežje vprašanje, s katerim se trenutno sooča regija,« je opozoril. Kot je poudaril, je Ahtisaarijev predlog za nadzorovano neodvisnost pokrajine »pošten, čvrst in temeljit«. Obenem je posvaril pred nadaljnjim zavlačevanjem procesa določanja statusa in poudaril, da »uporaba nasilja ne more spremeniti situacije«. (STA) ZDA - V senatu hud poraz za predsednika Busha Imigracijske reforme ne bo Za prekinitev razprave je glasovalo 37 republikancev, 15 demokratov in en neodvisni senator - Zakon podpirali delodajalci WASHINGTON - Ameriški senat je v četrtek s 53 glasovi proti 46 zavrnil predlog o končanju razprave o predlogu zakona o imigracijski reformi in njegovi uvrstitvi na glasovanje, kar pomeni, da imigracijske reforme v ZDA ne bo vsaj do naslednjih volitev. Predsednik George Bush, ki si je reformo zadal kot enega svojih glavnih ciljev, je bil razočaran. Podobno razočarana je bila tudi skupina senatorjev obeh strank, ki je skupaj z Belo hišo mukoma pripravila kompromisni predlog.Mehiški predsednik Felipe Calderon je odločitev senata že ocenil kot »resno napako«. »Z današnjo odločitvijo se je senat izognil razumni rešitvi za problem priseljencev. Z zaprtjem vrat zakoniti imigraciji je senat odprl vrata nezakoniti imigraciji, kar je natanko tisto, kar Američani nočejo in kar bo v revščino potisnilo velika območja ne samo v Mehiki, ampak tudi v ZDA,« je dejal. Predlog imigracijske reforme, ki je predvideval pot do legalizacije kakih 12 milijonov nezakonitih priseljencev v ZDA in utrditev varnosti na meji, je podobno pro- padel že v začetku junija. Vendar pa je predsednik Bush po vrnitvi iz Evrope povečal pritisk na senat in vodja demokratske večine Harry Reid iz Nevade ga je znova vrnil v obravnavo. Reid in ostali demokrati sicer niso predstavljali takšnega problema kot republikanci, ki so Bushu v odločilnem trenutku zabili nož v hrbet. Za končanje razprave oziroma v prid zakonu je glasovalo 33 demokratov in 12 republikancev, skupaj z neodvisnim Joeom Liebermanom. Proti pa je bilo 37 republikancev, 15 demokratov in neodvisni Bernard Sanders. Že po objavi kompromisnega predloga pred več kot mesecem dni je bilo nemudoma jasno, daje pot do potrditve podobna minskemu polju. Četudi bi predlog uspel v senatu, bi ga čakal verjeten poraz v predstavniškem domu. Problematika je namreč tako občutljiva in zapletena, da je presenečenje že to, da je predlog zakona preživel tako dolgo. Večji del konservativnih republikancev je nemudoma zagnal vik in krik, da gre pri zakonu za amnestijo kršilcev zakona, ki bi lahko prišli do dovoljenja za delo in držav- ljanstva. Pot sicer ne bi bila enostavna, saj bi morali plačati visoko kazen in se postaviti na rep vrste za legalizacijo. Predlog zakona je deloma podpirala poslovna Amerika, ki si je želela poceni delovne sile v okviru predloga programa začasnih delavcev. Po drugi strani pa je delu podjetnikov seveda všeč, da imajo še naprej na voljo nezakonite priseljence, ki se ne smejo zoperstaviti izkoriščanju. Predlog zakona so deloma podpirali sindikati, ki jim je v interesu povečanje članstva, po drugi strani pa jim ni bil všeč program začasnih delavcev, ki ne bi imeli pravice do pridobitve stalnega dovoljenja za delo in bivanje. Najbolj glasni pa so bili tisti, ki so govorili o »amnestiji«. S pomočjo konservativnih medijev so razburili volivce in ti so kongres zasuli z jeznimi pismi in telefonskimi klici ter poslance prepričali, da se ne splača. Kaj pomeni propad predloga za politično prihodnost obeh strank je glede na različna mnenja komentatorjev odprto vprašanje, vendar pa ni nobenega dvoma, da bo na daljši rok in na nacionalni ravni ■ v*« • Turčija grozi z napadom na Kurde ANKARA - Turški zunanji minister Abdullah Guel je v pogovoru za turški CNN povedal, da turške letalske sile za napad na kurdska oporišča na severu Iraka ne bi nujno potrebovale odobritve parlamenta. »Odvisno je od razsežnosti (operacije),« je povedal Guel. Vojska sicer za ofenzive preko turških meja potrebuje pristanek parlamenta.Guel je poudaril, da bi vlada pred parlamentarnimi volitvami 22. julija lahko pozvala parlament, naj odobri vojaško ofenzivo. »Če Irak in ZDA ne bosta poskrbela za grožnjo, ki jo predstavlja Kurdska delavska stranka (PKK), se bomo odločili in šli,« pa je Guel povedal v pogovoru za današnjo izdajo časnika Radikal. Turčija na ameriške in iraške oblasti pritiska, naj zajezijo nevarnost, ki jo za Ankaro predstavlja milica PKK na severu Iraka. ZDA medtem nasprotujejo obsežni operaciji turške vojske v iraškem Kurdistanu, ki je eden redkih relativno mirnih območij Iraka. Predstavnik turških kopenskih sil je medtem že povedal, da Turčija razmišlja o napadu na kurdske upornike na severu Iraka, potem ko je turška vlada doslej vztrajala, da je prioriteta predvsem boj proti kurdskim gverilcem v Turčiji, kjer se Kurdi od leta 1984 borijo za avtonomijo, njihov boj pa je zahteval že več deset tisoč smrtnih žrtev. Danska in Nemčija povezani z mostom BERLIN - Nemški prometni minister Wolfgang Tiefensee in njegov danski kolega Flemming Hansen sta se v Berlinu dogovorila za gradnjo 19 kilometrov dolgega mostu čez Baltsko morje, ki bi povezal Hamburg s Koeben-havnom. Projekt, ki poleg gradnje mostu med otokoma Fehmarn in Lol-land obsega tudi izgradnjo priključkov, bo stal 5,5 milijarde evrov. Z gradnjo ceste in železnice bodo začeli leta 2011, dela pa bodo zaključili do leta 2018. Dansko prestolnico je sicer že mogoče doseči po kopnem čez polotok Jutland, novi most bi pa čas vožnje zmanjšal za eno uro. Za projekt se je zavzemala predvsem Danska, Nemčija pa je bil zadržana in ni želela prevzeti državnih poroštev za gradnjo. Ministra sta se danes dogovorila, da bo Danska jamčila za gradnjo mostu, Nemčija pa za gradnjo priključkov. »Prišlo je do preboja v pogovorih,« je po srečanju s Hansnom dejal Tiefensee. Projekt bodo izvedli koncesionarji, ki bodo morali stroške gradnje kriti s pobiranjem cestnine. Zamisel, da bi na t.i. progi ptic selivk zgradili cestno in železniško povezavo, je stara že nekaj desetletij. Proga je namreč najkrajša pot med Nemčijo in skandinavskim polotokom, ki je z Dansko že povezan preko mostu med Koebenhavnom in švedskim Mal-moejem. Okoljevarstveniki gradnji mostu odločno nasprotujejo. (STA) Seja komisije EU za večjezičnost bolj škodil republikancem. Največ nezakonitih priseljencev prihaja iz Latinske Amerike, vendar tudi zakonitih, ki postajajo vse večje volilno telo. V prid predlogu zakona so glasovali vsi predsedniški kandidati demokratske stranke v senatu in tudi republikanec John McCain. Predsednik demokratske stranke Howard Dean je menil, da se bo zavrnitev glasovanja republikancem maščevala že leta 2008. To je sicer še veliko vprašanje, saj so bili podporniki predloga zakona veliko manj goreči od nasprotnikov. Večina Američanov meni, da je potrebno rešiti problem nezakonitega priseljevanja in zaščititi meje, vendar pa večina ne zaupa Washingtonu, da bo to sposoben izpeljati. Podobno reformo so namreč izvedli že v 80. letih prejšnjega stoletja, 20 let po tem, ko je milijone nezakonitih priseljencev dobilo zakoniti status, pa se sedaj problem ponavlja. Dokler bodo južno od ZDA države, kjer se ljudem splača tvegati življenje za boljšo prihodnost na severu, vala migracije ne bo ustavil noben zid. (STA) BRUSELJ - V Bruslju se je danes prvič sestala skupina intelektualcev in ekspertov za večjezičnost, ki je razpravljala o vlogi jezikov v medkulturnem dialogu. »Prihodnje leto je leto medkulturnega dialoga. Prepričan sem, da lahko z jeziki večkulturne družbe resnično pretvorimo v medkulturne družbe, ki bi temeljile na spoštovanju, odprtosti in strpnosti,« je po srečanju skupine povedal predsedujoči, komisar za večjezičnost Leonard Orban. »Jeziki so most v medkulturnem dialogu,« je poudaril. Nasveti naj bi prispevali k uresničitvi dolgoročnega cilja komisije: z učenjem jezikov okrepiti občutek evropske identitete in državljanstva ter drugih identitet - posameznika, regionalnih in nacionalnih. Skupino za večjezičnost sestavljajo francosko-libanonski pisatelj Amin Maalouf, danski pisatelj Jens Christian Grondahl, Britanec David Green, belgijski pisec Jacques De Decker, Romunka Sandra Pralong, Nemka Jutta Limbach, portugalski profesor filozofije Eduardo Lourenco, Maročan Tahar ben Jelloun, Čeh Jan Sokol in Španec Jorge Semprun. 22 Sobota, 30. junija 2007 PRIREDITVE IZOLA - Glasba v Simonovem zalivu Noči na plaži 2007 Za začetek bosta danes zapela Oliver Dragojevic in Vlado Kreslin z Malimi bogovi Če je v zimskem času središče glasbenega dogajanja na Primorskem ogrevani šotor pri Sežani, se s toplejšimi meseci tudi glasbeniki selijo v za poletni čas primernejše kraje. Šotori niso več potrebni, od kraške planote pa prevzema štafeto obala. Točneje Izola s svojim Simonovim zalivom, kjer se bo tudi letos odvijala pobuda pod imenom Noči na plaži. To je že sed mo le to zapored, da se pri Media Teamu odločijo za organizacijo dogodka, ki vsakič privabi zajetno število gledalcev. Kakovostna izbira nastopajočih glasbenikov namreč zagotavlja uspešnost pobude. In tudi letos si organizatorji res niso postavljali meja. Povabili so nekatere vrhunske izvajalce, kot običajno pa so se osredotočili na slovensko in balkansko glasbo z odtenkom angleškega rocka. Poseben čar Simonovega zaliva, kjer se bodo prepletali šum morja, prijetna glasba, plaža in narava, prispeva h temu, da so Noči na plaži enkratne. Uvodni večer, to se pravi Noč na plaži 1, ki se bo zgodila danes, bo namenjen poslušalcem izvirne melodične slovenske oziroma dalmatinske glasbe. Nastopala bosta namreč zimzelena Oliver Dragojevic in Vlado Kreslin z Malimi bogovi. Dragojevic, stalni gost slovenskih mest, je pred kratkim napolnil tako ljubljanske Križanke kot celjsko dvorano Zlatorog, sedaj pa bo gotovo navdušil še Obalo. Teden kasneje (v soboto, 7. julija) bo na vrsti slovenska rock in pop glasba s skupinama Big Foot Mama in Kingston. Rock skupina Big Foot Mama bo v Izoli nastopila na enem izmed zadnjih koncertov do sedaj uspešne sezone. Kingstoni s svojo izvirno pop glasbo s klasičnimi »poletnimi« hiti in pesmijo »Ko sije luna na obalo« na čelu bodo omogočili prisotnim, da se bodo pošteno naplesali do poznega. Noč na plaži 3 v soboto, 14. julija, bo posvečena ljubiteljem rock glasbe. Glavna atrakcija večera bo skupina Wit Matrix. Gre za spektakularni koncert enega izmed najbolj znanih tribute bandov vesoljno znane skupine Pink Floyd. Članov skupine je kar 13, uporabljajo pa celo instrumente, ki so jih nekdaj uporabljali člani skupine Pink Floyd. Za vse ljubitelje te skupine, koncerta Wit Matrixov res ne gre zamuditi. Še pred njimi pa bodo na oder stopile punce prve prave slovenske ženske rock skupine Make up 2. Predstavile nam bodo program, ki je zmes novih in starih uspešnic. Četrto Noč na plaži, 21. julija, bo uvedel Pero Lovšin s Španskimi borci. Značilen Lovšinov glas in ravno tako značilne pesmi s humornimi besedili so pravi začetek večera, ki bo nato ponudil s koncertom Akija Rahi-movskega svoj vrhunec. Gre za prvi nastop v naših krajih za popularnega Akija, odkar se je razpustila skupina Parni Valjak. Ob starih in nepozabnih uspešnicah legendarne skupine bomo lahko poslušali tudi nove pesmi sad sa mo stoj ne ga de la. Peti ve čer, ki bo po eno teden ski prekinitvi v soboto, 4. avgusta, bo v znamenju eksplozivne dvojice iz držav bivše Jugoslavije. Prvič na istem večeru bosta nastopila velikana hrvaške glasbe Tony Cetinski in Severina. Koncerta obeh zvezdnikov pa se bosta tudi med sa bo pre ple tala, saj bos -ta Tony in »Seve« dvakrat celo zapela skupaj. Duet torej, ki bo ostal v zgodovini. Ob koncu zadnjega večera letošnjih Noči na plaži pa bo Simonov zaliv osvetlil še ognjemet. Predvidoma bo prvi koncert na sporedu okoli 23. ure, dru gi pa po enih pono či. Za vsak večer je treba za vstopnico odšteti 9 €. Iztok Furlanič GLEDALIŠČE FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA ■ GLEDALIŠČA V GLEDALIŠČU V TRSTU IN POKRAJINI V torek, 3. julija ob 21.30, Rimski am-fiteater / Bruno Maderna: »Satyri-con«. Opera enodejanka. Produkcija: Fondazione Arena di Verona v sodelovanju s Fondazione Teatro Lirico »Giuseppe Verdi«. V četrtek, 5. in v petek, 6. julija ob 21.30, Rimski amfiteater / »V ergilije-vo onstranstvo«. Pripoveduje Vittorio Sermonti. V nedeljo, 8. julija ob 21.15, Park Mi-ramarskega gradu / Henry Purcell: »Didona in Enej«. Produkcija: Teatro dell'Angolo/Controluce. V ponedeljek, 9. julija ob 21.30, Devinski grad / Ghiannis Ritsos: »Helena«. Produkcija: La Contrada, Tržaško Stalno gledališče. V torek, 10. julija ob 21.15, Park Mi-ramarskega gradu / Marguerite Your-cenar: »Klitemnestra, ali o zločinu ljubezni«. Produkcija: MDA Produzioni Danza. V četrtek, 12. julija ob 21.30, Miljski grad / Ghiannis Ritsos: »Helena«. Produkcija: La Contrada, Tržaško Stalno gledališče. _SLOVENIJA_ ■ »14. PRIMORSKI POLETNI FESTIVAL« V sredo, 4. in v četrtek, 5. julija ob 21.30, Izola, Manziolijev trg / Po Mo-lièru: »Duohtar pod mus«. Gledališče Koper in SNG Nova Gorica. Režija: Vito Taufer. V petek, 6. julija ob 21.30, Koper, Titov trg / Po Molièru: »Duohtar pod mus«. Gledališče Koper in SNG Nova Gorica. Režija: Vito Taufer. V nedeljo, 8. julija ob 21.30, Koper, Titov trg / Barbara Novakovič Kolenc: »Molière/Molière«. Muzeum Ljubljana. Režiija: Barbara Novakovič Kolenc. V petek, 13. julija ob 21.30, Koper, dvorišče Univerze / Jean-Baptiste Poque-lin Molière: »Namišljeni bolnik«. Produkcija: PPF in SSG Trst. Ponovitve: 14., 15. in 17. julija. V ponedeljek, 16. julija ob 21.00, Portorož, Avditorij / »Carmen«. Plesna predstava. Nastopa Compania Antonio Gades. FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Gledališče Verdi ■ Mednarodni festival operete »II Paese dei Campanelli« / Urniki: da- nes, 30. junija ob 20.30, jutri, 1. julija ob 17.30, v torek, 3., v sredo, 4., v četrtek, 5. in v soboto, 7. julija ob 20.30. V ponedeljek, 2. julija ob 21.00 / »Vo-ci dal Ghetto«, s svojim ansamblom nastopa Marilia Vesco. DEVINSKI GRAD V torek, 10. julija ob 21.00 / Glasbeni večer »Zasul si me z zvezdami« - Pa-vletu Merkuju ob 80. jubileju. (V slučaju neprimernega vremena se bo prireditev odvijala v Kulturnem domu v Gorici). Predprodaja vstopnic: Zveza slovenskih kulturnih društev, Ul. sv. Frančiška 20, Trst (tel. št. 040 635 626); Korzo Verdi 51, Gorica (tel. št. 0481/531495), do torka, 10. julija 2007 od 9.00 do 13.00. TRŽIČ Trg republike Danes, 30. junija ob 18.00 / Predstava s skupino Thong »Magična Zemlja, tradicionalni tibetanski plesi in pesmi«. KRMIN Vrt občinske palače Danes, 30. junija ob 21.00 / Nastopajo »I Solisti Veneti« pod vodstvom Claudia Scimoneja. _SLOVENIJA_ MAREZIGE ■ 2. festival big bandov MareziJazz Danes, 30. junija / ob 20.00 Špičikuc Orchestra; ob 21.00 Robert Vatovec Big Band: ob 22.00 3 Big Band Orchestra; ob 23.00 Celjski Plesni Orkester Žabe; ob 24.00 Dej še'n litro. KOPER ■ BALADOOR JAZZ FESTIVAL 2007 Taverna (vstop prost) V četrtek, 5. julija ob 21.00 / »Blues night«, Franco Toro (ITA); Sandra Hall & Gnola Blues Band (ZDA). V petek, 6. julija ob 21.00 / Aljoša Jerič Trio (SLO/ITA); Jaka Kopač Quintet (SLO/ŠVE/FIN). V soboto, 7. julija ob 21.00 / Cristina Mazza Trio (ITA/SLO); Tamara Obro-vac Transhistria Ensemble (HRV/SLO). PORTOROŽ Amfiteater Avditorija V soboto, 7. julija ob 21.00 / Sergej S. Prokofjev: »Romeo in Julija«. Klasični balet. Baletni solisti, solo zbor, zbor in orkester SNG Opera in balet Ljubljana. Dirigent: Peter Feranec. ■ 30. festival MELODIJE MORJA IN SONCA V četrtek, 12. julija ob 21.00, 1. polfi-nalni večer; v petek, 13. julija ob 21.00, 2. polfinalni večer; v soboto, 14. julija ob 21.00, finalni večer. ■ 5. MIFF - Mednarodni folklorni festival sredozemskih držav V petek, 13. julija ob 21.00, Tartinijev trg, Piran / Yorem, Izmir (Turčija). Vstop prost. V soboto, 14. julija ob 21.00, Tartinijev trg, Piran / Akrites, Serres (Grčija), AFS Študent (Slovenija), Armenian zamejski festival amaterskih dramskih ♦ skupin KOLEDAR PREDSTAV SOBOTA, 30. junija 2007 21.00 - IZOBRAŽEVALNI ZAVOD S SLOVENSKIM UČNIM JEZIKOM TRUBAR-GREGORČIČ - Nimamo časa: Nevidni Léonard. 22.00 - MLADINKA DRAMSKA SKUPINA SKD IGO GRUDEN: Molière za mlade - predstava izven programa. NEDELJA, 1. julija 2007 21.00 -ZAKLJUČNI VEČER. Teenagers Cultural Union (Armenija). Vstop prost. V nedeljo, 15. julija ob 21.00, Avditorij Portorož / Osrednji večer festivala »Golden MIFF night«. Val Piran (Slovenija), Yorem, Izmir (Turčija), Akrites, Serres (Grčija), AFS Študent (Slovenija), Kud Lola (BIH). LJUBLJANA ■ 48. JAZZ FESTIVAL LJUBLJANA Danes, 30. junija ob 18.30, Cankarjev dom, Štihova dvorana / Oval. Danes, 30. junija ob 20.30, Križanke / Steve Coleman & The Five Elements, Maja Osojnik Sextett, Omar Sosa Trio. RAZSTAVE ■ RAZSTAVE OB 100-LETNICI ROJSTVA LOJZETA SPACALA KOPER Spacal in Istra - do 31. avgusta 2007 -Avla Pokrajinskega muzeja KRANJ Slike, kipi - do 30. julija 2007 - Galerija Mestne in Prešernove hiše Dela na papirju - do 30. julija 2007 - Stebriščna dvorana Mestne hiše Slike, dela na papirju - do 31. avgusta 2007 - Galerija Prešernovih nagrajencev za likovno umetnost, Galerija Elek-tra, Elektro Gorenjska KOPER, PIRAN, PORTOROŽ Tapiserije, mozaiki - do 31. avgusta 2007 - Mestna galerija Piran, Galerija Loža Koper Likovna oprema ladij - Vila San Marco Portorož SAN VITO AL TAGLIAMENTO Grafike - do 15. avgusta - Cerkev sv. Lovrenca, odprto od četrtka do nedelje od 10.00 do 12.30 in od 16.00 do 20.00. ŠTANJEL Grafike - do decembra 2007 - Galerija Lojzeta Spacala Grafične miniature - do 15. oktobra - Galerija pri Valetovih KOPER - Prodajna razstava - do 15. septembra - Galerija Meduza LJUBLJANA - Fotografija - do 12. avgusta 2007 - Mednarodni grafični likovni center FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Muzej Revoltella: do 15. julija bo na ogled razstava slik in glinastih kipcev umetnika Gilla Dorflesa. Urnik ogleda: od 9.00 do 18.00, od ponedeljka do sobote (razen ob torkih, ko je muzej zaprt) in od 10.00 do 18.00 ob nedeljah. Palača Gopčevic: do 22. julija, bo vsak dan od 9.00 do 19.00 na ogled razstava aktov. Državna knjižnica: do 31. julija razstavlja posoški slikar Dario Delpin. Odprto od ponedeljka do petka od 8.30 do 18.30, ob sobotah od 8.30 do 13.30, ob nedeljah in praznikih zaprto. Občinska umetnostna dvorana: do 3. julija ima pod naslovom »Lacerti« osebno razstavo Ines Lippolis. Galerija Rettori Tribio 2: do 6. julija bo pod naslovom »L'urlo dal profondo del suo essere«, razstavljala slikarka Sabrina Alessandrino. Dvorana bivše oglasne deske (Mali trg 3): še dasnes, 30. junija je na ogled razstava »Conosere il Merletto«. Odprto vsak dan od 10.00 do 13.00 in od 17.00 do 20.00. ŠKEDENJ Etnografski muzej (Ulica pane bianco 52): Muzej je odprt vsak torek in petek od 15.00 do 17.00, za šole in skupine za ogled izven urnika klicati na tel. št. (00-39) 040-830-792. MILJE Muzej sodobne umetnosti Cara: do 28. julija bo na ogled skupinska razstava »Incidenti Meta-Fisici«. Razstavljajo: Alessandra Bonta, Walter Criscuoli, Claudia Degano in Stefano Tubaro. Odprto od torka do sobote od 19.00 do 21.00, ob četrtkih od 10.00 do 12.00. REPEN Kraška hiša: do 22. julija bo na ogled likovna razstava Štefana Pahorja »Tita-ni, pozabljeni bogovi«. Muzej Kraška hiša je odprt ob nedeljah in praznikih z urnikom od 11.00 do 12.30 in od 15.00 do 17.00. Za večje skupine je ogled možen tudi v drugih terminih po dogovoru z upravitelji. Informacije na tel. št. 040327240 ali Hyperlink mailto:info@kraskahisa.com info@kraskahisa.com GORICA V galeriji Kulturnega doma: je še danes, 30. junija odprta razstava »Fleurs« slikarja Claudija Pescija iz Bologne. Palača Attems-Petzenstein (Trg De Amicis 2): do 19. avgusta bo na ogled razstava Piranesi: vaze, svečniki, sarkofagi, svetila in antična okrasila. Odprto od 9.00 do 19.00, ob ponedeljkih zaprto. Odprto tudi 15. avgusta. Vsako soboto in nedeljo ob 17.00 do zaprtja razstave bodo nudili brezplačne vodene obiske; informacije na tel. 0481-547541 ali tel. 0481-547499 (mu-sei@provincia.gorizia.it, www.provin-cia.gorizia.it). Na goriškem gradu bo do 28. oktobra od torka do nedelje od 9.30 do 13.00 ter od 15.00 do 19.30, na ogled umetniška razstava z naslovom »Passaggi«. PASSARIANO Vila Manin - Center sodobne umetnosti: do 30. septembra bo razstavljal Hiroshi Sugimoto. _SLOVENIJA_ PADNA Galerija Božidarja Jakca: grafike in risbe Božidarja Jakca in arheološke najdbe stare Padne, stalni razstavi. Ključ galerije na voljo v Padni pri hiši št.1 (Pu-cer), 0038665-6725028. LOKEV Vojaški muzej Tabor: orožje in oprema, stalna razstava. VIPAVA Vojašnica Janka Premrla Vojka: vojaški muzej, orožje, oprema, dokumenti, osebni predmeti vojakov s soške fronte, stalna razstava. AJDOVŠČINA Pilonova Galerija (Prešernova ulica 3): na ogled je razstava z naslovom Ne povsem/Ne pravo - Zgodovine, telesa in koncepti v sodobni fotografiji. Razstavljajo Tomaž Gregorič, IRWIN, Ja- ne Štravs, Trie in Aleksandra Vajd&Hy-nek Alt. Razstava bo odprta do 13. julija od torka do petka od 10.00 do 17.00, ob nedeljah od 15.00 do 18.00, zaprto ob sobotah, ponedeljkih in praznikih. BRANIK Grad odprt ob sobotah, nedeljah in praznikih od 14.00 do 19.00 (ob slabem vremenu zaprto), za večje skupine tudi med tednom po predhodnem dogovoru (tel. +386(0)53334310, gsm +386(0)31324101. MIREN Galerija Oskarja Kogoja: na ogled monografska zbirka ter prostori obnovljenega materinega doma, Miren, št. 125. SOLKAN Vila Bartolomei: na ogled je razstava z naslovom »Ohraniti preteklost - ustaviti čas za danes in jutri« (predstavitev konservatorskih in restavratorskih delavnic Goriškega muzeja) od ponedeljka do petka od 8.00 do 15.00. Razstavo so pripravili Jana Šubic Prislan, Ana Sirk Fakuč, Davorin Pogačnik in Van-da Bratina. Najavljene skupine si lahko muzejsko zbirko ogledajo tudi izven urnika; informacije na tajništvu Goriškega muzeja (tel. 003865-3359811). NOVA GORICA Muzejske zbirke Goriškega muzeja so odprte s poletnim urnikom: grad Kromberk od ponedeljka do petka od 8.00 do 19.00, sobota zaprto, nedelja, prazniki od 13.00 do 19.00; Sv. Gora sobota, nedelja, prazniki od 10.00 do 18.00; grad Dobrovo ponedeljek zaprto, od torka do petka od 8.00 do 16.00, sobota, nedelja, prazniki od 13.00 do 17.00; Kolodvor od ponedeljka do torka v skladu z urnikom Turistične agencije Lastovka, sobota od 12.00 do 19.00, nedelja od 10.00 do 19.00. Za ostale muzejske zbirke je urnik nespremenjen. Najavljene skupine si lahko zbirke ogledajo tudi izven urnika. Za informacije in najave lahko obiskovalci pokličejo na tajništvo Goriškega muzeja, tel. 003865-3359811. KANAL Galerija Rika Debenjaka: na ogled je razstava z naslovom Valentin Stanič (Bodrež 1774 - Gorica 1847). Razstava bo odprta do 4. julija vsak torek, četrtek, petek in soboto od 17.00 do 19.00. DOBROVO Grad Dobrovo:v priredbi Branke Sulčič je na ogled razstava »100 let bohinjske proge«. IDRIJA Mestni muzej: odprto vsak dan od 9.00 do 18.00, Turistično informacijski center Idrija odprt od 8.00 do 16.00, ob sobotah od 9.00 do 12.00. KOBARID Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 19151918«. Urnik: vsak dan od 9.00 do 18.00. LOKAVEC Kovaški muzej: Orodje in oprema, stalna razstava. LJUBLJANA Muzej novejše zgodovine: na ogled je stalna razstava Slovenci v XX. stoletju. Muzej je odprt od 10.00 do 18.00. TRENTA Trentarski muzej: razstava o Triglavskem narodnem parku in etnološka zbirka, stalni razstavi. Urnik: vsak dan od 10.00 do 18.00. TOLMIN Tolminska muzejska zbirka: od ponedeljka do petka od 9.00 do 15.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih od 13.00 do 17.00. w / SVET Sobota, 30. junija 2007 698 Ulica dei Montecchi ó tel. 040 77S6300 fax 040 77241S sport@primorski.it KOŠARKA - Izbran v prvem krogu nabora NBA 2007 Marco Belinelli odslej »BeN-lee-nell-ee« Košarkarja Fortituda Bologne je kot prvega Evropejca kot 18. izbral Seattle F1: Jutri VN Francije APrimorski ~ dnevnik Rossiju slabo kaže ASPEN - Pred današnjo motocikli-stično VN Nizozemske je v razredu Moto GP na kvalifikacijah največ pokazal Chris Vermeulen, takoj za njim pa se je uvrstil Casey Stoner. Valentino Rossi je dosegel šele 11. čas, tik za Lorisom Capirossijem. Nastope je pogojeval dež. Današnju urniki (TV italia 1): 11.00 - GP 125; 12.15 - GP 250; 14.00 GP MotoGP Nekateri ji pravijo celo košarkarski Olimp. Nastopanje v njej so otroške sanje vsakega košarkarja. Enostavno: NBAliga, konglomerat najboljših igralcev sve ta. Če so najmočnejšo svetovno košarkarsko ligo do pred kratkim italijanski košarkarji gledali le prek satelitskih programov, postaja najtežje prvenstvo sveta iz leta v leto bolj domače. Poleg lanske premiere Andree Bargnanija bo v novi sezoni barve italijanske države branil tudi 21-letni Marco Belinelli. Branilec Fortitudo Bologne je bil izbran kot 18. na naboru NBA 2007. V sezoni 2007/2008 bo igral v ekipi Golden State Warriors (ekipa ima sedež v Oaklandu - Bay Area - v bližini San Francisca), kije v minuli sezoni po 13 letih spet igrala v končnici NBA-lige. »Sanje se začenjajo,« je ob rokovanju z direktorjem lige NBA Davidom Sternom povedal prvi izbran Evropejec, drugi tujec, saj so kitajskega velikana Yi Jianliana izbrali v 6. izboru. Branilec Fortituda Bologne je svojo košarkarsko pot v italijanski A ligi začel in končal v Bologni. Začel je sicer pri Virtusu, nato presedlal k Fortitudu. Leta 2005 odločilen za osvojitev »scudet-ta«, poraženec finala leta 2006, je bil v minuli sezoni šele 13. na lestvici. Košarkar iz San Giovannija in Persiceto je bil obenem lani na svetovnem prvenstvu na Japonskem nesporen lider v tekmi proti ZDA, kar mu je najbrž omogočilo tudi vključitev v spisek najboljših univer-zitetnikov. 25 točk proti ameriškim velikanom namreč ni spregledal nihče, niti Mike D'Antoni, ki mu je ob zaključku tekme čestital. Letošnji nabor mladih igralcev naj bi bil po mnenju strokovnjakov eden najkvalitetnejših doslej, zato je tudi izbira Belinellija nedvomno priznanje celotnemu italijanskemu košarkarskemu gibanju, čeprav se seznami vseh ekip A lige počasi skrajšujejo. Čedalj manj je tujcev, čedalje več nadarjenih igralcev odhaja v druge sredine. Nostalgične misli plujejo od Ginobilija do Danilovica, pa vse do Andree Bargagne, zadnjega, ki je odšel čez lužo. Prvi dve izbiri na letošnjem naboru sta potrdili napovedi. Center univerze Ohio State Greg Oden je bil izbran kot JADRANJE Alinghi je imel srečo VALENCIA - Švicarska jadrnica Alinghi je v peti regati naj-prestižnejšega jadralskega tekmo vanja na sve tu - pokala Ame - rike - premagala novozelandskega izzivalca, posadko Emirates Team New Zealand, in v zmagah po-vedla s 3:2. Alinghi j e tokrat na morju pred Valencio »kivije« ugnal za 19 sekund. Skupno zmago si bo zagotovila jadrnica, ki bo prva zbrala pet zmag. Šes ta regata bo da nes.Švi -carji so v vetru, ki je pihal s hitrostjo med 14 in 16 vozli, imeli kar nekaj sreče. Novozelandci so namreč povedli in na prvi boji vodili za 12 sekund, toda nato jim je močan sunek vetra strgal spinaker oziroma pomožno jadro. Kljub temu je bila regata vse do konca precej izenačena, ampak Alinghi je pod vodstvom 48-letnega novozelandskega krmarja Brada But-terwortha le zadržal prednost. Marco Belinelli se je na draftu rokoval z direktorjem NBA lige Davidom Sternom KROMA prvi, drugi je bil Kevin Durant, ki bo kariero NBA-lige začel pri Seattlu. Atlanta pa na tretjem izboru izbrala Al Hor-forda. Perspektivnega Odena je izbral Portland. V prejšnji sezoni je bil 19-let-ni center eden najboljših igralcev sezone v univerzitetni ligi in je povprečno dosegal 15,7 točke in 9,6 skoka na tekmo. Na letošnjem naboru so sodelovali košarkarji iz 16 držav, največ 79 je bilo Američanov, na drugem mestu pa so bili s po tremi košarkarji Hrvati in Francozi. V prvem in drugem krogu so bili od evropskih košarkarjev izbrani poleg Italijana Španec Rudy Fernandez (24., Phoenix) in Marc Gasol (48., Los Angeles), Finec Petteri Koponen (30., Philadelphias Ukrajinec Kyrylo Fesenko (38. Philadelphia), Stanko Barac iz Bosne (39., Miami), Litvanec Renaldas Seibutis (50., Dallas) in Srb Milovan Rakovic (60., Dallas). Slovanovec Mirza Begič kot edini Slovenec na naboru ni bil izbran med 60 košarkarji prvega in drugega kroga. PARIZ - Jutri (pričetek ob 14. uri, Tv raiuno) bo na dirkališči Magny Cours na sporedu VN Francije v formuli ena. Kvalifikacije bodo danes (od 1345 TV raidue). Na včerajšnjih prostih treninigh sta največ pokazala Ferrarijeva dirkača Felipe Massa in Kimi Raikkonen. Jadralni »Giro«: FJK tokrat slabše GIULIANOVA - Včerajšnjo etapo jadralnega Gira od Marine di Ravenne do Giulianove (140 milj) je osvojila jadrnica Parma Cometal. Posadka FJK se tokrta ni odrezala najbolje in pristala na 8. mestu. Skupno vodi moštvo Fiamme Gialle, FJK pa je zdaj na 5. mestu. Argentina zlahka proti ZDA MARACAIBO - Tretji tekmovalni dan 42. južnoameriškega nogometnega prvenstva ni postregel s presenečenji. Argentina je ZDA, sicer pova-bljenko na to tekmovanje, premagala s 4:1 (1:1), medtem ko je na drugi tekmi Paragvaj deklasiral Kolumbijo z rezultatom 5:0 (1:0). TRIESTINA - Športni vodja Franco De Falco Najeli bomo manj novih igralcev kot pričakuje javnost Čeprav uradni del kupoprodajne borze se še ni začel, so vsa društva navidezno že aktivna na tem področju. Navidezno, ker se v resnici veliko govori, a vsaj doslej je zaključenih pogodb bolj malo. Odločitve so v glavnem omejene na obnovitev posojil oziroma določitev solastnin. O tem prvem obdobju smo se pogovorili s športnim direktorjem Triestine Francom De Falcom. Ujeli smo ga ravno v Milanu, kjer »vohlja« za primernimi okrepitvami za Triestino 2007/2008. Najprej smo se želeli pozanimati, kdaj bodo koga najeli: »Mislim, da v kratkem ne bo prišlo do nobenega premika. Zdaj se drušva predvsem ukvarjajo z bilancami. Nihče noče tvegati, da bi mu prepre- ZA KNJIGO REKORDOV Srbska vasica Klek zakladnica šampionov Srbska vasica Klek bi lahko prešla v Guinessovo knjigo rekordov -bržkone ima vas, ki se nahaja 80 km severno od Beograda, najvišjo gostoto športnih šampionov na svetu. Med njimi je tudi Dejan Bodi-roga, ki je pred kratkim zaključil uspešno košarkarsko kariero. Legenda mednarodnega športa se iz vloge igralca seli v vlogo športnega direktorja rimske Lottomatiche. Srbski košarkar pa ni edini, ki izhaja iz Kleka. Kar 13 športnikov živi v bližini edine ulice Sava Kovačevica. Na začetku »športne« ulice živita Vašo in Milka, starša Dejana Bo-diroge. Hiša meji z domom Mira Čuka, legende jugoslovanske odbojke iz 70. let. Nekaj sto metrov stran živi »odbojkarska« družina Grbic. Oče Miloš, kapetan jugoslovanske reprezentance, je z bratom Slobodanom leta 1975 osvojil evropski naslov. Očetu sta sledila oba sinova, Vladimir in Nikola, ki sta bila duši srbske odboj- karske reprezentance. Vladimir Grbič je letos igral v Latini (A1-liga), Nikola pa pri Piacenzi z našim Lorisom Maniajem. Ne daleč stran sta odraščali od-bojkarici Sofija in Nataša Kojovič, nosilki sedanje ženske reprezentance. Paleto odbojkarjev dopolnjuje stanovanje Berak, z očetom Brankom, nekdanjim odbojkarjem, in sinom Ljubišem, ki se je iz odbojkarskega parketa preselil k borilnim športom. Srbska vasica pa tudi vnaprej ne bo ostala brez šampionov. Zagotovljena je že nova garnitura. Vesna in Nenad Kommnenič nabirata že izkušnje v mladinskih odbojkarskih selekcijah. 18-letni karateist Vladimir Vlatkovič pa že lahko sanja o olimpijskih igrah. Obenem pa je vsem domačim nadebudnim športnikom na voljo tudi»darilo« šampionov - športna palača, ki je sploh še niso imeli. Doslej so se morali prevažati v 20 km oddaljeni Zrenjanin... Franco De Falco KROMA čili vpis v prvenstvo. Borza je v ozadju.« Katere igralce potrebujete? »Tri do štiri igralce. Ne bomo delali revolucij, saj je lanska ekipa v prvem delu sezone, ko je zbrala skupno trideset točk, dokazala, da ni od muh. Da je dovolj kakovostna za drugoligaško prvenstvo. Prav zato, ker bomo najeli manj novih igralcev, kot si javnost misli, pri izibiri ne smemo delati napak, čeprav se jim je zelo težko izogniti. Katere igralce potrebujemo? Nedvomno dva zunanja vezista, enega srednjega veznega igralca in enega zunanjega branilca. Trenutno smo v napadu popolni. Imamo namreč pet napadalcev, Granocheja, Pippija, Graffiedija, Della Rocco in Eliak-wuja. Granoche je nadebudni argentinski napadalec, ki je v vseh prvenstvih, v katerih je nastopal, zadeval kot za stavo. Renan Pippi pa je Brazilec (letnik 84), ki je letos igral pri Bellari Igei v C2 ligi in dosegel 18 zadetkov. Če želimo kupiti še kakega napadalca, bomo morali nujno koga prodati.« Ali ostaja Godeas pobožna želja? »Žal ja. Ne glede na to, da bi igralec rade volje prišel v Trst, želi Mantova graditi okoli njega ekipo, ki naj bi se v prihodnji sezoni borila za napredovanje. Na svoji strani imajo denar in pogodbo, tako da bo tu izredno priljubljeni napadalec ostal v Mantovi.« Mislite, da bodo tudi letos pred-njačila posojila in zamenjave igralcev? »Nedvomno. Denarja ni veliko, ob tem velja v B ligi pravilo, da moraš imeti na spisku največ 21 igralcev. Če najameš novega, dotedanjega ne moreš več uporabljati, moraš pa ga še naprej plačevati. Sicer su prevelikega števila posojil ne želimo, ker mora biti igralec tudi investicija. Žal pa še občutimo posledice Tonellottove uprave. Pomislite, da imamo še 14 igralcev, ki jih dolgoročna pogodba (4-5 let) še veže na Triestino in vsako leto moramo dobiti zanje novo društvo.« Vsekakor bo prihajajoče prvenstvo na nižji ravni od komaj zaključenega. Tako ekipe, ki so izpadle iz A lige, kot tiste, ki so napredovale iz C1 lige, niso nepremagljive armade... »To vsekakor. Čaka nas zelo izenačeno prvenstvo, vendar nekoliko manj kvalitetno. Prav zaradi tega je naš cilj, da si zagotovimo obstanek čim prej. Če bomo uspešnejši, toliko bolje. Vsekakor mislim, da je seznam ekip dokončen. Zaradi afere »moggiopoli« tvega le Messina, ki pa bo morala kvečjemu začeti z določenim številom točk odbitka. Dvomim, da bodo kazni strožje.« Ste pregledali stroj za fakse? Delujejo dobro? »(smeh) Ja, letos ne bo tovrstnih težav... (Iztok Furlanič) Videm: Prihaja Chimenti VIDEM - Udinese je najel 37-letne-ga vratarja Antonia Chimentija, s tem pa potrdil, da odhaja De Sanctis (morda celo k Barceloni). Chimenti naj bi bil za mesto vratarja v konkurenci s Slovencem Handano-vičem. Videmski klub prodaja tudi Natalija (Toirno) in kapetana Pinzija. Domžale s Tirano, Hit in Koper z »bivšimi« NYON - Slovenski državni nogometni prvak Domžale se bo v prvem krogu Lige prvakov pomeril z albansko Tirano. V primeru zmage se bodo Domžalčani v 2. krogu pomerili z boljšim iz dvoboja Lenkoran - Dinamo Zagreb. V prvem krogu kvalifikacij pokala UEFA (19. julija in 2. avgusta) se bo Gorica pomerila z makedonskim Rabotničkim, pokalni zmagovalec Koper pa s Širokim Bri-jegom iz Bosne in Hercegovine. 24 Sobota, 30. junija 2007 ŠPORT / NAŠ POGOVOR - Jure Rovan, slovenski prvak v skoku ob palici »Spretnost, orientacija, kot opice v džungli« Plezanje v naravi je pomemben sestavni del treninga - Cilj je nastop na OI v Pekingu O njegovi disciplini pravi, da je nora. Tudi sebe, ko skače s svojo palico, ima za cirkusanta. Simpatičen in šarmanten Brežičan Jure Rovan je bil v četrtek v centru pozornosti, saj je premočno zmagal ekshibicijsko tekmo na Velikem trgu. S skakalcem, ki je podpisal tudi slovenski rekord v skoku ob palici, smo se pogovorili po tekmi. Zakaj si sploh izbral tak šport? Kot otrok sem se preizkusil v več športih. Igral sem tenis, ukvarjal sem se tudi z atletiko in z gimnastiko. Ker pa je potem moj brat izbral palico, sem tudi jaz začel s to disciplino. Ker sem ga želel vsakič premagati, sva vseskozi imela družinske dvoboje. Katere so glavne fizične značilnosti skakalca ob palici? Malo moraš biti nor, pravi cirku-sant. Samozavestnost in sproščenost sta tudi pomembni vrlini skakalca. Kar se tiče fizičnih značilnosti, pa mora biti skakalec čim hitrejši, čim močnejši, dobro se mora znajti v zraku. Ali je priporočljivo, da je skakalec s palico že prej skakalec v višino? Sploh ne. Imam prijatelja skakalca, ki je bil prej telovadec, eden je tekmoval v deskanju na snegu. Sicer pa skakalci so največkrat mnogobojci ali pa tisti, ki skačejo v daljino. Sicer pa je skakalec lahko kdorkoli. Zakaj ravno skakalci v daljino postajajo skakalci v višino ob palici? Športa sta si v bistvu zelo podobna, saj gre za kombinacijo zaleta in odriva v skok. Razlika je le v tem, da je pri naši disciplini potrebno v rokah nositi še palico, z njo zadeti v luknjo, jo zviti in se katapultirati čim višje v zrak. V daljino pristaneš v pesek, pri palici pa na blazine ... razen če seveda ne zgrešiš celotnega skakališča ... V čem se razlikuje na primer trening za skok v višino od treninga za skok ob palici? Veliko je tehničnih treningov, se pravi skokov. Veliko treniramo torej na stadionu, obenem pa tudi v fitne-sih in v gimnastičnih dvoranah. Kar nekaj treningov je tudi v naravi, ko tečemo in plezamo po drevju. Plezanje namreč krepi ramena, roke in trup, kar je vitalnega pomena pri tej disciplini. Hkrati pa vadiš spretnost ter orientacijo v prostoru. Nekaj takšnega kot opice v džungli, ki so zelo spretne in močne v rokah ... S tem razvijamo tiste mišice, ki jih drugače na stadionu ne bi mogli. V odstotkih je 70 % dela na stadionu, 30 % pa drugih treningov. Mogoče se naši treningi razlikujejo tudi v tem, da je hkrati veliko treningov in veliko počitka, saj je skok s palico zelo obremenilen in stresen za telo. Ali treningi skokov potekajo izključno vedno s palico? Da. To je potrebno za ta specifični občutek, ko držiš palico, ki se po- OSEBNA IZKAZNICA: Datum rojstva: 23. januar 1975 Višina: 183cm Teža: 80 kg Najboljši letošnji rezultat: 5, 60 m v Bukarešti Najboljši rezultat: 5, 61 m, državni rekord iz leta 2004 Najhujši nasprotnik: Najbolj se bojujem s samim seboj. Samega sebe bi najraje premagal. Prostem čas najraje preživljam s svojima dvema otrokoma in nasploh z družino. Sicer pa rad plavam, surfam, deskam, smučam in jaham. Letošnji cilj: Uvrstitev na svetovno prvenstvo v Osako, nato pa olimpijske igre v Pekingu. Možnosti za uvrstitev: No, imam dve roki, dve nogi, tako kot vsi ostali. Če mi bo uspelo zbrati misli in dobro trenirati, mi lahko ta podvig uspe. Norma je 5, 55 m. Jure Rovan je v soboto »preskočil« tudi Mihca in Jakca na pročelju tržaške občinske palače KROMA tem zvije in te vrže v zrak. Vse to je treba uskladiti. Sedaj uporabljate palice iz fi-berglasa. Palic pa je več vrst ... Tako. Razlikujejo se po trdoti in po dolžini. Na začetku sezone, ko nisi dobro fizično pripravljen, uporabljaš mehkejše palice, ker jih lažje zvijaš. Ko prideš v dobro formo pa skušaš prijeti čim trše palice, ki ti omogočajo, da lahko skočiš više. Katero palico uporablja skakalec pa je odvisno predvsem od teže posameznika: lažji skakalci uporabljamo za isto višino mehkejše, težji pa trše.Obenem pa je izbira odvisna od sposobnosti skakalca in od tega, ali se upaš prijeti za trše palice in skočiti više. Kako pa se začetniki soočajo s palico? Meni je trener kar dal palico in sem začel poskušati. Seveda uporabljajo začetniki krajše in mehkejše palice in nižje skačejo, večkrat kar na travi. Potem pa preko metodike preide vsak tekmovalec na trše, višje palice in skoke. Svetovni rekord brani še vedno Sergej Bubka. Kaj mora imeti skakalec, da bo preskočil višino 6,14 m? Preliti se mora iz Toyote Yarisa v Toyoto Corollo. Se pravi trenirati, da iz sebe naredi boljšo »mašino«, ki je sposobna preleteti prejšnji svetovni rekord. Priklopiti se morajo različni de- ZA LETO 2004 CONI nagradil tudi Mojmirja Kokorovca Mojmir Kokorovec KROMA V dvorani MIB na Ferdi-nandeju v Trstu so včeraj podelili priznanja pokrajinskega odbora CONI za leto 2004. Med pre jem ni ki naj po memb -nejših priznanj je bil tudi Pole tov tre ner v umet nost nem kotalkanju Mojmir Kokoro-vec, ki so mu po de li li »bro nas -to pal mo« za za slu ge na stro -kovnem področju, zlasti kot trener Tanje Romano. Zlato zvez do so po de li li od bor ni ko -ma Mariu Renatu Cinerariju (balinanje) in Renatu Milazzi-ju (časomerilci) ter nogometnemu društvu San Giovanni, bronasto pa Luigiju Carboni-ju (veslanje), Liberu Fontano-tu (strelstvo), Renatu Giane-selliju (odbojka), Tulluiu Giral-diju (jadranje) in Biagiju Terra nu (no go met in ves la nje) ter odbojkarskemu društvu Altura (od boj ka). Po de li li so tu di 26 pri -znanj še ak tiv nim šport ni kom (vedno za leto 2004), med njimi tu di Ta nji Ro ma no in Mar -ga reth Mac chi ut. Wimbledon: Katarina Srebotnik izločena LONDON - Slovenski ten iški igralki Katarini Srebotnik ni uspel preboj v osmino finala Wim-bledona. V dvoboju 3. kroga jo je z 2:6, 6:3, 6:4 premagala Slovakinja Hantučova. Nekaj včerajšnjih izidov, moški: Tipsarevič (Srb) - Gonzalez (čil/5) 6:3, 3:6, 6:3, 4:6, 8:6; Haas (Nem/13) - Tursunov (Rus/21) 1:6, 6:4, 7:6 (5), 6:4; Mathieu (Fra) - Ljubičič (Hrv/15) 4:6, 7:5, 6:2, 6:3; Ženske: Henin (Bel/1) - Vesnina (Rus) 6:1, 6:3; Schnyder (Švi/15) -Bondarenko (Ukr/24) 6:4, 3:6, 8:6; Jankovič (Srb/3) - Šafarova (Češ/25) 5:7, 7:6 (4), 6:2; Krajicek (Niz/31) - Čakvetadze (Rus/8) 7:6 (8), 6:7 (5), 6:2; Bartoli (Fra/18) -Peer (Izr/16) 6:3, 6:2. javniki, najbolj pomembno pa je imeti dober dan in se super počutiti. Bi rad bil Bubka? Definitivno. Jaz vozim itak Toyo-to. Delam na temu, da postanem Corolla, morda celo Avensis ... (smeh!) Moja želja je seveda preskočiti Bubko. Kaj mi še manjka? Moram pospešiti tek in prijeti trše palice. Ob tem pa moram postati še bolj »utrgan«. Nekateri atleti so močnejši v dvoranskih prvenstvih, drugi pa zmagujejo samo na stadionih? Države, ki imajo pogoje za treninge v dvoranah, so seveda boljše na teh tekmovanjih. Pri nas se pogoji izboljšujejo, še vedno pa nimamo primerljivih pogojev z močnimi državami, ki so v atletskem ospredju. Ne moremo trenirati dobro pozimi, smo pa zato toliko boljši na zunaj na stadionih. V dvoranah so res boljši pogoji, na primer ni vetra, z druge strani pa ti lahko ravno veter omogoča, da tečeš hitreje, skočiš dlje ali više. Študiral si v Ameriki športno vzgojo, kjer si tudi treniral. V čem se razlikuje vadba med ameriškimi športniki in evropskimi? Treningi se zelo razlikujejo. Pri nas se veliko več trenira, več je poudarka na malenkostih. Menim pa, da je boljši ameriški način treninga, ker je večji poudarek na počitku in regeneraciji. Veronika Sossa POLETNA POBUDA - 6. julija v Nabrežini ŠD Sokol vabi na 24 ur košarke Člani ŠD Sokol in igralci članske košarkarske ekipe že dalj časa skrbno in mrzlično pripravljajo igrišče in travnik za 24-urni košarkarski maraton, ki bo letos v soboto 7. julija od 18. ure dalje .Organizator vabi vse ljubitelje košarke, da se polnošte-vilno udeležijo manifestacije saj ta bo tudi veliki praznik vsega zamejskega košarkarskega gibanja in mladine, ki jim je košarka pri srcu. Vabila za nastop so bila poslana vsem košarkarskim društvom dežele FJK, številnim društvom iz sosednje Slovenije , raznim časopisom in košarkarskim revijam. Organizatorji upajo tudi, da bodo dosegli idealno število več kot 200 udeležencev. Omeniti je tudi treba, da bodo ob tej priliki imeli novi žarometi svojo krstno preizkušnjo. Turnir je namenjen moškim, ženskim in mladinskim postavam, ki lahko štejejo od 7 do 12 članov. Tudi amaterji in neregistrirani igralci ter posamezniki bodo dobrodošli in se lahko vpišejo v seznam igralcev, ki bodo nato porazdeljeni po moštvih. Organizator bo nudil vsem nastopajočim večerjo, zajtrk in kosilo ter šotore za prenočitev in vsakomur je dana tudi možnost, da postavi lastnega. Vsak igralec bo dobil tudi spominsko majco. Nasproti si bosta stali dve »supere-kipi«, rdeči in beli in k končnemu izkupičku in zmagovalcu turnirja bo prispevalo več moštev, ki bodo igrala v teku 24 ur tudi po več tekem. Zmagovalec turnirja bo dobil tudi prestižni pokal »Sokol 2007 -24 ur košarke«. Simpatizerjem in navijačem, ki bodo prav gotovo imeli svojo težo, bo organizator nudil kozarec piva in čevapčiče. Ker organizacijska plat vse manifestacije zahteva veliko truda in napora, organizator vabi tudi vse prijatelje društva, vaščane in simpatizerje, da jim, vsak po svoji moči, priskoči na pomoč in s svojo pomočjo pripomore k boljši izvedbi tega športnega praznika. Vpisovanje in vse potrebne informacije ob ponedeljkih in petkih od 20. do 22. ure v pivnici Bunker v Nabrežini, pa tudi na telefonskih številkah 339/942210 Marko Emili, 340/8227166 Martin, 335/7423134 Marko Hmeljak ali po elektronski pošti na naslov: sokol24ur@yaho-o.it.. (pd) / ŠPORT Sobota, 30. junija 2007 25 NOGOMET - Danes ob 19. uri v Križu predstavitev Vesninih članov Z močnejšim moštvom na... svoji zemlji Združeni za Križ odkupili zemljišče ob igrišču - Več mladih obrazov in še en močan napadalec TENIS Gaja prireja Združenje za Križ je na dražbi za 184.000 evrov odkupilo zemljišče ob kriškem nogometnem igrišču, ki ga je na prodaj dala nepremičninska družba FVG, namenjeno pa bo potrebam ŠD Vesna, SKD Vesna in ŠD Mladina. To bo za Križ in njegova športna društva velika pridobitev. »Če bo šlo vse po željah in načrtih, naj bi že v prvi polovice prihodnjega leta dogradili pomožno nogometno igrišče, načrtujemo pa tudi izgradnjo večjega pokritega prostora, ki bi služil tudi kot vadbena dvorana,« je povedal predsednik ŠD Vesna Robert Vido ni, ki bo podrob nos ti v zve zi z na ku -pom in namembnostjo zemljišča pojasnil na današnji predstavitvi prihodnje sezone ŠD Vesna ob 19. uri na igrišču v Križu v okviru vaškega praznika. Na njej bodo predstavili tudi ekipo za šes ti zapored ni nas top v visoki elitni ligi, kar je pravi rekord za naš nogomet. Pri Vesni so v bistvu že postavili vse karte na pravo mesto. Najprej so potrdili trenerja Ruggiera Caloja. Kot smo že poročali so najeli napadalca Gi-uliana Cermelja, poleg njega pa šest mladih perspektivnih igralcev. To so bočni branilec Matteo Cheber (letnik 1987, San Giovanni, Triestina), branilec Andrea Ervigi (1987, Tamai), branilec Marko Milenkovič (1988, Triestina), vezist Nicolo Gerbini (1989 Triestina), bočni vezist Danijel Leghissa (1989 Gallery), zadnje še doslej neobjavljeno ime pa je bočni vezist Andrea Sichera (1989, Domio, Triestina). Vendar to še ni vse: danes bodo sporočili še imeni enega mladega igralca, predvsem pa napadalca, ki je lani v isti ligi dosegel 12 zadetkov. Nekateri igralci bodo tudi odšli (Boscolo, Rossi, Monte?), vsi najboljši, vključno z Degrassijem, Tomizzo, Velnerjem in Leoneje, pa so ostali. Potrdili so tudi vse slovenske igralce, to so Žarko Arandjelovič, Maks Gr-gič, Martin Cheber, Peter Carli, Stefano Maganja, kot rečeno pa je od Galleryja prišel še Danijel Leghissa. »V prihodnji sezoni bomo skušali biti še boljši in naskakovati končno 2. mesto, ki še vodi v play-off za napredovanje, zavedamo pa se, daje to zelo zahteven cilj, saj po informacijah, s katerimi razpolagamo, bodo Manzanese ter iz D lige izpadla Pordenone in Rivignano nastopili z zelo konkurenčnimi moštvi, od lani boljših ekip pa naj bi bil oslabljen edinole Monfalcone,« je še povedal Vidoni pred današnjim srečanjem, na katerega so seveda vabljeni vsi člani in prijatelji kriškega društva. Odkup zemljišča ob nogometnem igrišču v Križu je na javni dražbi stal 180.000 evrov KROMA BALINANJE Jutri turnir ŠZ Zarja za trojke Balinarski odsek Športnega združenja Zarja iz Bazovice prireja jutri mednarodni balinarski turnir za trojke. Nastopilo bo šestnajst moštev iz Italije in Slovenije, med njimi vsa zamejska. Turnir se bo pričel že ob 8. uri zjutraj, izločilne faze pa se bodo odvijale na igriščih v Bazovici, na Opčinah, na Proseku, Padričah in na igrišču Kraškega doma v Re-pnu. Skupno bodo pripravili osem stez. Finalni obračun se bo v prenovljenem športnem centru Zarje v Bazovici pričel ob 18.30. U16 in 14 Teniški odsek Gaje bo od ponedeljka dalje organizator deželnega prvenstva za mladinske kategorije do 16 in do 14 let. Turnirji za dekleta in fante na Padričah bodo obenem šteli tudi kot kvalifikacija za nastop na državnem prvenstvu. Od Gaji nih čla nov ima naj več možnosti za visoko uvrstitev Car-lotta Orlando (U14), ki že nastopa tudi na državnih turnirjih in bo na Padričah ob odsotnosti Elene Ber-toie nosilka št. 1. Barve Gaje bodo branili tudi Carlo Venier, Elisa Bertali in Stefa-nia Braidotti (vsi U16). Skupno naj bi nastopilo nekaj čez 40 mladih te-nisačev (največ, to je 15, je fantov v kategoriji do 14 let), nekateri so se nastopu odpovedali, drugi so se morda zbali prehude konkurence. Gaja pa bo že danes (od 9. ure dalje) pripravila tudi promocijski turnir za igralce in igralke do 10 oziroma do 8 let. Na njem bodo sodelovali tudi mladi tenisači iz Kopra in Idrije. Jutri zjutraj pa bo moška ekipa v D2 ligi (od 9. ure dalje) odigrala odločilno tekmo za končno prvenstveno zmago. POLETNI TEČAJI NAŠIH DRUŠTEV - JK Čupa Z igro v jadralni svet Tečaj optimista in jadralne deske sta dobro obiskana - Od 6. julija tečaji jadralne deske za odrasle Pri Čupi v Sesljanu dve skupini otrok spoznavata optimiste in jadralno desko KROMA Poklon Safronovi in Devetagovi Odbojkarski društvi Govolley in OK Val sta se na krajši slovesnosti na dvorišču gostilne Pri Turiju v Štan-drežu oddolžili svojima nekdanjima trenerki Svetlani Safronovi in igralki Francesci Devetag. Prva, ki je v štirih sezonah popeljala Govolley iz C do visoke B1 lige v sezoni 2002/2003, se dokončno poslavlja od Gorice in se verjetno vrača v Rusijo, 20-letna Go- ričanka Francesca, soigralka Sandre Vitez pri Sassuolu Volley v A2 ligi, pa stopa po sledeh Kontovelove odbojkari-ce, saj je sredi sezone v ekipi prevzela mesto v standardni postavi, nagrada za odlične nastope pa je pomenil vpoklic v državno reprezentanco. Že jutri bo odpotovala v Alassio, njen letošnji cilj v dresu »azzurr« pa je nastop na un-verziadi. Za Val oz. Govolley je igrala tri leta. Dvojezično plaketo je Safronovi in Devetagovi izročil Joško Prinčič in jima zažel nadaljnje uspehe na športni in življensjki poti. Na Čupinem sedežu v Sesljanu se že nekaj tednov mudijo skupine otrok, ki pod vodstvom vaditeljev spoznavajo svet jadranja. Jadralni tečaj - 12 tečajnikov od 6. do 10. leta starosti se vsak dan od 9.00 do 17.00 uči jadralskih veščin. Optimiste opremijo že v jutranjih urah, nato pa se z jadrnicami in gumenjakom odpravijo na morje. Prve dni tečaja so vaditelji namenili nekaj časa tudi teoriji: otrokom so predstavili dele optimista in postopek priprave jadrnice. Začetniki so jadrnico spoznavali tudi na morju, le s krmilom brez jader. »Vadbo brez jader smo izkoristili tudi za razvijanje ravnotežja in koordinacije,« nam je povedala vodja tečaja Lara Spinazzola. Tečajniki so se pravilne drže učili tudi na simulatorju - optimist so postavili na klopce. »Število jadrnic, na katerih poteka vadba, je odvisno od jakosti vetra. Vsekakor pa vedno omogočimo vsem, da se preizkusijo,« je orisala vadbo Lara Spi-nazzola, ki ji pri vodenju drugega letošnjega tečaja pomagata Jernej Legiša in Nina Von Egitz. V primeru brezvetrja tečajnikom vaditelji pripravijo lov na zaklad ali tek čez ovire. »Vse pripravimo z deli optimista, kar omogoča otrokom, da se prek igre naučijo nomenklature,« je obrazložila Lara. Vsi tečajniki prejmejo ob zaključku tečaja diplomo mladega jadralca in darilo (nahrbtnik). Na voljo so tudi fotografi- je, ob primernem vremenu pa izpeljejo tudi zaključno regato. 29. junija se bo zaključila druga izmena, tretji tečaj pa bo na vrsti od 2. do 13. julija, četrti pa od 16. do 27. julija. Najbolj nadarjeni se bodo lahko udeležili brezplačnega nadaljevalnega tečaja, ki bo potekal konec avgusta vse do prvih dni septembra. Tečaj jadralne deske - Istočasno se pri Čupi osnov jadralne deske (»win-dsurfa«) učijo tudi starejši otroci. Alex Bu-san vodi s pomočjo Maxa Žužka prvo izmeno tedenskega tečaja. »Menim, da je jadralna deska šport, ki posebno razvija koordinacijo. Obenem je popolna športna panoga. Največ pomislekov gre na račun dvigovanja jadra, ki lahko poškoduje hrbet. Temu posvetimo veliko pozornost in se z dobro simulacijo in teorijo izognemo. Otrokom natančno obrazložimo, naj jadro dvigujejo s težo telesa in močjo nog, nikakor pa s hrbtom,« je povedal vodja tečaja Alex Busan. Otrokom na tečaju nudijo lažja jadra in manjšo desko. Teorija se prepleta z igro, kar omogoča otrokom, da tako spoznavajo zakonitosti jadranja in jadralne deske. Tudi vadba na morju je prilagojena otrokom, saj se jadralskih veščin učijo prek igre. Dvigovanje jadra, jadranje v veter, obrat v veter in od vetra so glavne prvine, ki jih otroci v petdnevnem tečaju dobro osvojijo. »Zadnji dan tečaja so otroci že samostojni. Največ časa posvečamo ravno smeri v veter in obratu, saj lika omogočata, da veter otroka ne odpelje daleč proč,« je vadbeni program ponazoril Alex Busan. Prvemu tečaju sledi 9 otrok od 11. do 14. leta starosti. Naslednji teden bodo svet jadralne deske spoznavale odbojka-rice Govolleya. »Predvsem sodelovanje med društvi je zelo spodbudno. Menim, da bi lahko steklo enako povezovanje tudi z drugimi zamejskimi športnimi društvi,« je pozitivno noto o sodelovanju dal Busan. 6. julija se začenja tečaj za starejše, ki bo potekal samo ob vikendih. Vsak tečaj bo petdnevni: od petka do nedelje in od sobote do nedelje. »V petkih se bodo starejši soočili s teoretičnimi osnovami, v sobotah in nedeljah pa se bomo posvetili samo vadbi na morju,« je orisal program Busan, ki bo vodil tečaj. Poraz ekipe Bum Bum Lady V nadaljevanju ženskega turnirja v malem nogometu Bub Bum Lady v Dolini je Doberdob z 2:0 premagal domačo ekipo (zadeli sta Cristina Iacono in Romina Pizzo), ki je pot nasprotnicam olajšala že v 3. minuti po zgrešeni podaji vratarki. V drugi tekmi je Štandrež z 1:0 premagal ekipo BIbappaloula. Edini zadetek je dosegla Giulia De Nardo. Na-dalnji spored, torek, 3. julija: Timava - Doberdob (ob 20.30) in Locanda Mario - Bia-bappaloula (21.30). 26 Sobota, 30. junija 2007 VREME, ZANIMIVOSTI TA TEDEN EDINOST PRED 100 LETI Med udi našega telesa na tujem v Alek-sandriji se je osnovalo društvo, ki si bo prizadevalo, da ustanovi ljudsko šolo za slovenske in hrvaške otroke. Domoljubni rojaki v Aleksandriji se namreč dobro zavedajo, kako so se ne ka te ri Slo ven ci pri šev ši v Egipt od -tujili lastni domovini, saj živijo raztreseni v velikem tujem mestu brez središča, ki bi jih družilo. Njihovi otroci pa sproti pozabijo tistih nekaj slovenskih besed, ki jih slišijo doma, saj nimajo nobenega pouka v slovenščini. Da rešijo te žalostne razmere, ki gotovo niso v čast slo ven ske mu na ro du, se je pred krat kim os -novalo društvo Slovencev in Hrvatov. Ker pa so stroš ki s tem de lo va njem v zvezi veliki, se rojaki iz Aleksandrije obračajo na ro ja ke v do mo vi ni s proš njo, da jim z darovi pomagajo pri tem plemenitem podjetju. Pismo, ki ga objavlja Edinost nosi podpis podpredsednika, lastnika tovarne Antona Lebana in tajnika, odvetnika Philla Wolffa. V rubriki Vesti iz Goriške objavlja Edinost Pismo iz Nabrežine jeznega in razočaranega bralca, ki osupljivo ugotavlja, kako postajajo v zadnjih letih v Nabrežini nekam čudno »mejnarodni«. V Nabrežini so bili še do pred krat kim vsi na pi si pred tr go vi na mi in obrtniškimi delavnicami samo v slovenskem je zi ku če tu di je bil do tič ni Ne mec ali Lah. Danes pa je že vse polno dvojezičnih napisov in to celo pri nekaterih prvakih. Kar pa je sedaj storil prišlek iz Vipavske do li ne, pa je vi šek pre dr znos ti, ki si je ne bi do vo lil ni ti Ne mec ali Lah. Svoj na pis je pri -redil najprej v italijanskem jeziku Moda e confezioni in šele potem v slovenskem. Pustimo ga torej, da prodaja svojo robo Italijanom iz mesta, bomo videli, kam bo prišel, ampak očitno tako hoče. TA TEDEN PRIMORSKI DNEVNIK PRED 50 LETI Na sedežu Tržaškega avtomobilskega kluba je bila te dni tiskovna konferenca, na kateri je od- vet nik Bon vi ci ni ob raz lo žil po men štu dij ske ga centra za pravna in tehnična vprašanja cestnega prometa, ki je bil ustanovljen pred nekaj meseci v Trstu. Kot znano, je do ustanovitve omenjenega študijskega centra prišlo na pobudo avtomobilskih klubov Treh Benečij, kar so podprle tudi številne druge ustanove, med njimi predsedstvo Italijanskega avtomobilskega kluba, Nacionalna zveza sodnikov prizivnih sodišč Trsta in Benetk, Mednarodni center sodnikov iz Perugie, inštitut za sodno medicino v Trstu, številne 'zavarovalne družbe' in druge organizacije. Glavna naloga študijskega centra je organizacija javnih tečajev o tehničnih in pravnih vprašanjih cestnega prometa, ki so namenjeni pred- vsem intelektualcem. Študijski center je že organiziral dvoletni tečaj, ki se je začel pred časom v ve li ki dvo ra ni sod ne pa la če in ki se bo za klju čil ravno v teh dneh s predavanjem profesorja Maria Daria, predsednika sekcije kasacijskega sodišča. Na tem tečaju so predavali številni univerzitetni profesorji, inženirji, sodniki in predsedniki sodišč, kar je že samo na sebi zadosten dokaz o visoki ravni tečaja, ki se bo nadaljeval prihodnje leto. V okviru prvega kongresa študijskega centra bo tudi tako imenovani 'sestanek petih', ki ga bodo prenašale italijanske radijske postaje. Kongres bo na visoki znanstveni ravni, saj bodo na njem razpravljali predvsem o veljavnosti mednarodne ženevske konvencije o cestnem prometu v italijanski zakonodaji. FILMI PO TV Sobota, 30. junija, rete 4, ob 21.10 Giochi di potere Režija: Philip Noyce Igrajo: Harrison Ford, Anne Archer in Patrick Bergin Po istoimenski uspešnici Toma Clancyja, je Philip Noyce posnel celovečerec, nekakšno spy-story, sicer nesrečnega ameriškega agenta Cie, ki se skoraj nehote znajde vpletenega v zagonetni in nasilni zgodbi. Med počitnicami v Londonu umori irskega terorista. Brat mlade žrtve se zaobljubi, da bo bratovo smrt maščeval z umorom agenta, njegove žene in hčerke. Črnobelo podajanje dogodkov, kjer je ameriški protagonist dobro, njegova irska žrtev pa zlo, se naposled predstavlja v obliki banalne, nekoliko poenostavljene pripovedi absurdnih resnic. Sobota, 30. junija, Rai 1, ob 21.20 Ricette d'amore Režija: Sandra Nettelbeck Igrajo: Sergio Castellito, Martina Gedeck in Maxime Foerste Dogajanje kuharsko-ljubezenske pripovedi je postavljeno v Hamburg. Tam živi in dela mlada, a že zelo zagrenjena Martha, ki je zaposlena v ek-skluzivni restavraciji. Kuhinjski recepti ji resnici na ljubo uspevajo bistveno boljše od življenjskih, saj je doživela že marsikatero ljubezensko razočaranje. Mnogo prezgodaj ji je umrla tudi sestra in Martha mora od tedaj skrbeti za malo nečakinjo, ki ji povzroča kar nekaj skrbi in težav. Kot nekakšno svetlo sonce pa se najprej v kuhinji restavracije, takoj nato pa seveda tudi v njenem življenju, pojavi italijanski kuhar Mario, ki s svojo razposajenostjo in pozitivnim temperamentom uspe razveseliti tudi žalostno Martho... Sobota, 30. junija, Rai 1, ob 1.40 Brazil Režija: Terry Gilliam Igrajo: Jonathan Pryce, Robert De Niro, Katherine Helmond in Ian Holm Robert je po poklicu uradnik, ki se je do nedavnega nadvse vestno posvečal svojemu poklicu, a ga je krivica tako prizadela in zamorila, da se je povsem naveličal svoje službe. Kar nekaj skrbi mu pri tem dela tudi mati, ki je obsedena s kirurški- mi posegi, s katerimi je prepričana, da si bo izboljšala, predvsem pa pomladila videz. Končno tudi v njegovem življenju zasije žarek upanja, spozna namreč žen- J ¡k 11 v v"^^-« sko... A vsa situacija * * V V^- se mu vsekakor zdi tako brezizhodna, da pripomore tudi to k stopnjevanju še hujše krize. Nedelja, 1. julija, canale 5, ob 20.40 Vi presento Joe Black Režija: Martin Brest Igrajo: Brad Pitt, Anthony Hopkins, Claire For-lani in Jake Weber Williama Parrisha, ki ga pooseblja Anthony Hopkins, preseneti prihod Joeja Blacka (Brad Pitt), prikupnega fanta, ki se zaljubi v Parrishovo hčerko in s svojim prihodom povsem spremeni vsakdanje življenje premožne ameriške družine. Torek, 3. julija, rete 4, ob 01.50 Una storia semplice Režija: Emidio Greco Igrajo: Gian Maria Volonté, Ennio Fantastichini, Ricky Tognazzi in Massimo Ghini Upokojeni ambasador Giorgio Roncella zasliši v svoji vili nevsakdanje, sumljive zvoke. Nemudoma pokliče policijo, ki pa ga obišče šele naslednjega dne, ko je upokojeni funkcionar že mrtev. Sprva kaže, da si je Roncella sam vzel življenje, njegov prijatelj Franzo pa resno dvomi v to in se odloči, da bo sam prišel resnici do dna. Četrtek, 5. julija, La 7, ob 21.30 Frida Režija: Julie Taymor Igrajo: Salma Hayek, Alfred Molina, Edward Norton, Antonio Banderas in Valeria Golino Julie Taymor je ob sodelovanju in nastopu enkratne Salme Hayek poskrbela za izredno pripoved o življenju in delu mehiške umetnice Fride Ka-hlo. Film, ki je ob svojem izidu naletel tudi na precejšnje kritike, pa je vsekakor pripomogel k spoznanju izjemnega ženskega lika ter časa, krajev in ljudi kjer in s katerimi je Kahlova živela. (Iga) NASA SLIKOVNA KRIŽANKA REŠITEV V NASLEDNJI ŠTEVILKI NA STRANI PRIREDITEV OZEK USNJEN TRAK RADIOAKTIVEN HALOGEN ELEMENT ČETRTI RIMSKI KRALJ BOLJŠA GOSTILNA IT. IGRALKA (CLAUDIA) ANT1KVAR DELAVSKA ZADRUGA V CARSKI RUSIJI SL. SKLADATELJ (UROŠ) GOSPOD V LONDONU NIZOZEMSKI SLIKAR (JACOB VAN DER) ZDRAVNIK ZA STAR. BOLEZNI ZAPUSTITEV POLOŽAJA PRENOČIŠČE V GORAH JUNAŠKA PRIPOVEDNA PESNITEV KROŽNO POTOVANJE NAJBOLJ POPULARNA ŠPORTNA IGRA PRIMORSKI DNEVNIK, TVOJ DNEVNIK NOVA CELINA ORNA ZEMLJA / IZGON, PREGNANSTVO HRV. IGRALKA (NINA) RAZŠIRJENA RASTLINA BRIT. IGRALEC (IVOR) PLINAST OGLJIKOVODIK, ACETILEN STARA MAMA LUKA V JUŽNI ITALIJI ZEMELJSKA OŽINA NA MALAKI DESNI PRITOK VOLGE OTIS REDDING ITALIJANSKI POPEVKAR NIKI LAUDA VOLJČJI GLAD KDOR GOVORI ŠTOKAVSKO NAREČJE LJUBEZEN DR. ŽIVAGA PRISTANIŠČE V IZRAELU TRSKA V SEVERNIH MORJIH VRVAR INGEMAR STENMARK ZA PRIJATELJE CILINDER AM. POLITIK, NOBELOVEC (ELIHU) PISMENI ŠOLSKI IZDELEK SIRSKI POLITIK (HAFEZ AL) ANGLEŠKA NIKALNICA RICHARD OWEN ŠPANSKA SORTA TRTE PRIVLAČNOST, ČAR AMERIŠKA IGRALKA GARDNER JAZ (LAT.) AM. FILMSKI IGRALEC (NICK) NILDE JOTT1 VISOKA IGRALNA KARTA IVO BAN EDMOND ROSTAND MESTO NA JAPONSKEM OTOKU HONŠU ŽUŽELKA, KI SESA KRI, BRENCELJ SLOVARČEK - ACIL=nestabilni prosti radikal organskih rastlin • DOES = nizozemski slikar • NOVELLO = britanski filmski igralec • ROOT = ameriški politik • SAJ = trska v severnih morjih • SAN = reka na Poljskem • TARI = otok v Maldivih / RADIO IN TV SPORED Četrtek, 28. junija 2007 27 Rai Tre SLOVENSKI PROGRAM Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) in 64 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) Teletekst: str. 316 - 342 - 343 18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.25 Pesem mladih 2007: OPZ OŠ Stamko Gruden - Nabrežina 20.30 TV Dnevnik Utrip evangelija 23.00 Čezmejna TV: Dnevnik Slovenija 1 ^ Rai Uno 6.10 Nad.: Sottocasa 6.30 Jutranji razvedrilni variete: Sabato, Domenica & ... (vodita Sonia Grey in Franco Di Mare) 9.35 7 dni v parlamentu 10.05 Aktualno: Dnevi Evrope 10.30 Vremenska napoved 10.35 TV film: Incubo sull' autostrada (pust., ZDA, '96, i. Judge Reinhold) 11.45 Nanizanka: Lady Cop 12.35 Nan.: Gospa v rumenem - Edina priča (i. Angela Lansbury) 13.30 Dnevnik 14.05 Aktualna odd. o morju in ljudeh, ki ob njem živijo: Linea Blu - Cefalu' (vodi Donatella Bianchi) 15.30 Dok.: Quark Atlante 16.15 Dok.: Stella del Sud 17.00 Dnevnik in vremenska napoved 17.15 Verska odd.: A Sua immagine 18.00 Nan.: Komisar Rex (i. Tobias Mo-retti) 18.50 Kviz: L' eredita 20.00 Dnevnik 20.30 Rai Tg Šport 20.35 Variete: Supervariete 21.20 Film: Ricette d' amore (kom., Nem.-It., '01, r. Sandra Nettelbeck, i. Martina Gedeck, Sergio Castellitto) 23.10 Dnevnik Tg1 23.15 Variete: Luglio col bene che ti vo-glio (vodi Hoara Borselli) 0.15 Glasb. odd.: Music 2007 0.45 Nočni dnevnik/Zmenek 1.30 Izžrebanje lota Rai Due 6.00 6.35 6.50 7.00 10.30 10.35 11.05 12.10 13.00 13.25 13.45 14.00 15.30 17.05 18.00 18.10 20.00 20.20 20.30 21.05 23.15 23.25 0.40 1.25 V" Rai Tre 7.00 Prepovedano mladoletnikom 7.55 Mi smo zgodovina 9.00 Film: I pompieri di Viggiu' (kom., It., '49, i. C. Campanini) 10.30 Risanke 11.00 Variete za najmlajše: Fantabosco in risanke 11.45 Tgr Kmetijstvo 12.00 Tg3 - Šport - Meteo 12.25 Tgr Zdravje, 12.40 Zapisnik sveta, 12.50 Tg3 Chiediscena 13.20 Tgr Sredozemlje 14.00 Deželne vesti, dnevnik 14.50 Tgr Znanstveni dnevnik 15.20 Sobotni šport: EP v gimnastiki, 16.30 Sportabilia, 16.40 kolesarstvo 17.10 SP v odbojki: Italija - ZDA 17.40 IP v beach volleyju 18.55 Tg3 Meteo 19.00 Dnevnik, deželne vesti, vremenska napoved 20.00 Variete: Blob 20.30 Nad.: Colpi di sole 21.00 Dok.: Gaia - Živi planet - Božje prestolnice (vodi Marco Tozzi) 23.05 Dnevnik, deželne vesti 23.25 Film: The Jacket (fant., ZDA, '04, i. Adrien Brody, K. Kristofferson) 1.00 Tg3 nočni dnevnik 1.20 Fuori orario u Rete 4 6.00 Pregled tiska 6.15 Nan.: Velika dolina, 7.40 Trije vnuki, 8.25 Pot za Avonleo 9.20 Nad.: Hornbowler (i. Ioan Gruf- fudd, Michael Byrne) 11.30 Dnevnik, promet 11.40 Aktualno: Forum 13.30 Dnevnik Tg 4, vreme 14.00 Film: Maigret in človek z dvojnim življenjem (krim., '00, i. Bruno Cremer, Alexandre Brasseur) 16.00 Nan.: Balko 17.10 Včeraj in danes na TV 17.50 Aktualno: Solaris 18.55 Dnevnik, vreme 19.35 TV film: Progetto per un delitto (krim., i. Peter Falk) 21.10 Film: Giochi di potere - Patriot Games (krim., ZDA, '02, r. P. Noyce, i. Harrison Ford, Anne Archer) 23.30 Film: Heartless (thriller, ZDA, '97, i. Louise Fletcher, M. Amick) 1.35 Pregeld tiska 1.50 Variete: Azzurro '85 Rainews Odvetnik odgovarja Dok.: Morje ponoči Variete za najmlajše: Random, (7.00) Dnevnik Dnevnik Tg2 TSP Dežele Nad.: Out of Practice (i. Henry Winkler), 11.30 Ed Nan.: JAG - Karantena Dnevnik Sereno variabile Šport: Pit Lane Avtomobilizem F1: VN Francije Film: Crimini con stile (kom., ZDA, '04, i. Dominic Chianese) Sereno variabile Dnevnik, vreme Nan.: Sošolci Hum. nan.: Piloti (i. Max Tortora, Enrico Bertolino) Loto ob osmih Dnevnik Variete: Venice Music Awards (vodita Francesco Facchinetti, Gaia de Laurentiis) Dnevnik Tg2 Aktualno: Nagrada "Nastri d' argento" - Noč zvezdnikov Tg2 Dosje - Zgodbe Nan.: Chris Isaak Show Canale S 10.55 12.00 13.00 13.40 14.10 15.05 17.20 18.10 20.00 20.30 21.20 1.00 Na prvi strani Promet, vreme Jutranji dnevnik Tg5 Politična sporočila Film: Piccola grande Tinke (pust., Danska-Švedska, '02, i. Sarah Juel Werner, Peter Jeppe Hansen) Tg com/Meteo5 Nan.: Summerland (i. Lori Lou-ghlin, Nick Benson, J. McCartney) Dnevnik TG 5/Meteo 5 Nan.: Belli dentro - Muzikal (i. Leonardo Manera, Claudio Batta, Stefano Chiodaroli) TV film: Le ali della vita (It., '00, r. 5. Reali, i. Virna Lisi, Sabrina Ferilli) Tg com/Meteo 5 Film: Un sogno una vittoria - The Rookie (dram., ZDA, '02, i. Dennis Quaid, Rachel Griffiths) Tg com/Informacije za jadralce Dnevnik TG 5, vreme Variete: Moderna kultura TV nad.: L' onore e il rispetto (It., '05, r. S. Samperi, i. Manuela Arcuri, Gabriel Garko, Serena Autieri, 5. in 6. del) Nočni dnevnik, vreme O Italia 1 6.05 6.55 10.45 12.00 12.10 15.00 16.00 17.00 18.10 18.30 19.00 19.15 Nan.: Arnold Variete za najmlajše SP v motociklizmu: VN Nizozemske, 125 ccm Odprti studio, vreme SP v motociklizmu: 250 ccm, 14.00 MotoGP Šport: Grand Prix Film: All' inseguimento della pietra verde (pust., ZDa, '84, r. Robert Ze-meckis, i. Michael Douglas, Kathleen Turner) Tgcom/Nasveti za jadralce Nan.: Mr. Bean Odprti studio, vreme Nan.: Love Bugs 3 Film: Policijska šola 3 (kom., ZDA, '86, r. Jerry Paris, i. Steve Gutten-berg, Bubba Smith) 21.00 Film: Un topolino sotto sfratto -Mouse Hunt (kom., ZDA, '98, r. Gore Verbinski, i. Nathan Lane, Lee Evans) Tg com/Meteo Film: Trappola sul treno della morte (pust., ZDA, '01, i. Jaime Anste-ad Genesse) Tg com/Meteo Šport studio 22.00 23.00 0.00 0.55 ^ Tele 4 8.00 13.45, 16.40, 19.30, 20.30, 23.00 Dnevnik 9.35 Nad.: Io e il duce (i. Anthony Hopkins, Susan Sarandon) 11.00 Nad.: Marina 11.30 Nan.: Don Matteo 2 13.05 Lunch time v živo 14.20 Oddaja o turizmu 16.10 Oddaja o glasbi 17.00 Risanke 19.00 Oddaja o glasbi 19.55 Športne novice 20.05 Oddaja o kmetijstvu 20.55 Koncert iz Gradeža 23.50 Film: L' assassino ha le mani pulite (thriller '68, i. Tom Dranke) La 7 LAs 6.00 12.30, 20.00, 1.10 Tg La7 9.20 Aktualno: Intervju 9.55 Film: 20.000 milj pod morjem (pust., ZDA, '54, i. Kirk Douglas) 12.30 Šport 7 14.00 America' s Cup v živo 17.05 Film: La notte dei generali (krim., VB, '67, r. Anatole Litvak, i. Peter O' Toole, Omar Sharif) 20.30 Aktualno: Barbarski intervjuji 21.30 Nan.: Inšpektopr Barnaby - Death and Dust (i. John Nettles) 23.30 Film: San Antonio (kom., Fr.-VB-It., '04, i. G. Lanvin, G. Depardieu) 1.30 Aktualno: M.O.D.A. (t Slovenija 1 6.10 7.00 7.25 7.35 7.50 8.00 8.35 8.50 9.20 10.45 12.00 13.00 13.15 14.15 15.55 15.55 16.00 16.10 16.15 17.00 17.15 17.20 17.25 17.30 17.50 17.55 18.00 18.40 18.55 19.25 19.40 19.55 21.25 22.10 22.45 23.45 1.50 Kultura, 6.15 Odmevi Zgodbe iz školjke Risanka Iz popotne torbe: Živalski otroci Martina in ptičje strašilo: Pri Angelci Pod klobukom: Prodajalna klobkov Kratki film: Marina (Šp.) Nad.: Sorodni duši Kino Kekec - Film: Rdeča kapica (Nem.) Polnočni klub Tednik Poročila, vreme, šport Dok.: Vse o živalih - Severni jeleni, 13.50 Zeleni legvani Film: Hercul Poirot: Zadnja slika (krim., VB, i. David Suchet, Hugh Fraser) Vrtiljak Glasbena gostja: Alya O živalih in ljudeh Absolunto: Kadilski zakon Po Sloveniji Poročila, šport, vreme Ozare, Vrtiljak Glasbeni vrtiljak: Alpski kvintet Na vrtu Vesele štajerke Izbor iz političnih dialogov Kulinarika Risanka Vreme, dnevnik Šport. Utrip Eutrinki Nad.: Prekleti kralji: Železni kralj (Fr., '05, r. J. dayan, i. Jeanne Mo-reau, Philippe Torreton, G. Depardieu, 1. del) Oddaja o turizmu: Poletna potepanja Poročila, šport, vreme Nad.: Sopranovi (ZDA, '06, i. James Gandolfini, Lorraine Bracco, Edie Falco) Film: Leadbelly Dnevnik, vreme, šport Jr Slovenija 2 6.30 8.50 9.20 Zabavni infokanal TV prodaja Skozi čas 11.10 Film: Vodna bomba debelega mačka 12.25 TV prodaja 12.55 Dok.: Dežela dolgega belega oblaka: Nova Zelandija 13.25 Dok. feljton: Škofijska orglarska delavnica 13.55 Polje, kdo bo tebe ljubil 15.05 TV prodaja 15.40 Zdaj!, oddaja za razgibano življenje 16.05 SP v kajaku in kanuju na divjih vodah 16.55 Odbojka: Slovenija - Portugalska (Evripska liga, prenos iz Maribora) 19.00 EP v ritmični gimnastiki 19.50 Kronika iz Lenta 20.00 Globus 20.30 Slovenski magazin: Notranjska 21.00 Poletna noč: Gala koncert skladateljev Mojmirja Sepeta in Jureta Robežnika Vrtiljak Nad.: Sledi v času Zabavni infokanal Koper 14.00 Čezmejna TV - TGR FJK - deželne vesti 14.20 Euronews 14.30 Arhivski posnetki 15.15 Nanizanka 16.15 Avtomobilizem 16.30 Vesolje je... 17.30 Dok.: City Folk 18.00 Program v slovenskem jeziku: Brez meje 18.35 Vreme 18.40 Primorska kronika 19.00 Vsedanes, šport 19.25 Jutri je nedelja 19.35 Odmev 20.05 Potopis 20.35 Dok. oddaja 21.05 Glasbena oddaja 22.00 Vsedanes - TV dnevnik 22.15 SP v rokometu: Finale 23.35 Slovenski magazin 0.05 Vsedanes - TV dnevnik 0.20 Čezmejna TV - TV dnevnik Tv Primorka 10.30 Dnevnik, vreme 12.00 Videostrani 18.00 Mladi za mlade 18.40 Primorski župani 19.40 Settimana Friuli 20.10 Duhovna misel 20.25 Tedenski pregled 20.40 Hitova poletna plaža 21.10 Ne prezrite 21.20 Rally za SP - Mehika 22.15 Kabaret - Roglit 07 23.30 Videostrani 9.30 Vroči stol 10.20 Dok.: Resnična legenda o Eifflovem stolpu RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar; 8.00 Poročila in deželna kronika; 8.10 Kulturni dogodki; 8.50 Glasba za vsakogar; 9.15 Sence nad menoj, sledijo Glasbeni listi; 10.00 Poročila; 10.10 Koncert: Orkester Ars Atelier (dir. in solist Č. Šiškovič); 11.15 Glasbeni listi; 12.00 Ta rozajanski glas; 12.30 Oddaja iz Kanalske doline, sledijo Glasbeni listi; Napovednik; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Sobotni morski val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Naša pesem Maribor 2007; 18.00 Mala scena - Izidor Cankar: S poti (dram. J. Petrovec, r. V. Jurc, 2. del); 19.20 Napovednik; Slovenska lahka glasba; 19.35 Zaključek. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, Poročila; 6.00 Jutro na RK; 7.00 Jutranjik, kronika; 7.30 Noč in dan; 9.00-12.30 Sobota in pol; 9.10 Prireditve; 10.45 Namig za poleni izlet; 12.00 Kulinarični kotiček; 12.30 Opoldnev-nik; 13.00 Glasba po željah; 13.45 Du jes?!; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00-19.00 SMS - Lestvica RK ; 17.30 Primorski dnevnik; 19.00 Dnevnik; 20.00 Legende s T. Cin-dričem; 22.30 Podzemlje: metal, underground, hardcore, punk... zvoki RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 6.25 Drobci zgodovine; 8.05 Horoskop; 8.25 Pesem tedna; 8.40 Govorimo o... ; 9.00 Stekleni grad; 9.33 Sobota z vami; 10.00 Replay; 10.40 Mladi pisatelji; 11.00 Smash, svet mladih; 15.15 Sigla single; Vreme, promet; 13.00 Svetnik dneva, vse najboljše; 13.33 Pesem tedna; 14.00 Proza; 14.35 New entry; 15.00 Jersey boy; 16.00 Ob 16-ih; 18.00 London Calling; 18.45 Extra extra extra; 19.28 Meteo in promet; 20.00 Smash; 21.00 Lirično; 22.00 Sobota z vami; 22.30 Reggae; 0.00 Prenos RS. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 7.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 18.00, 19.00, 21.00, 23.00 Poročila; 6.45 Pregovor je odgovor; 7.00 Kronika, vreme; 7.40 Čitalnica; 8.05 Ringaraja; 9.05 Sobotna raglja; 10.10 Knjižnica za mlade; 10.30 Gori, doli, naokoli; 11.30 Vonj po...; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slov. glasbe; 13.20 Obvestila in osmrtnice; 14.30 S knjižnega trga; 15.00 Radio danes; 15.30 DIO; 16.30 Razkošje v glavi; 17.05 Tedenski mozaik; 19.00 Dnevnik; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Sobotni koncert; 21.30 Glasbeni vrtiljak; 22.00 Zrcalo dneva; 22.40 Za prijeten konec dneva; 23.05 Literarni nokturno; 23.30 Igra. SLOVENIJA 2 5.30, 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Kronika; 8.40 Kulturne prireditve; 9.00 Moja soseska; 9.35 Popevki; 10.00 Sobotna akcija; 12.00 Zapisi iz močvirja; 13.00 Do 13-ih; 13.30-17.40 Oglašanja s kolesarske dirke po Sloveniji;14.00 Kulturni val; 14.45 Gost izbira glasbo; 15.10 Radio danes; 15.30 DIO; 16.00 Popevki tedna; 16.15 S. Teršek z gosti; 17.40 Športna oddaja; 18.45 Črna kronika; 19.30 Športna sobota; 22.30 Glasba svetov. SLOVENIJA 3 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 18.00, 22.00 Poročila; 6.05 Jutranjica; 7.00 Kronika; 8.00 Lirični utrinek; 9.45 Inventura; 10.05 Zborovski panoptikum; 10.50 Skladba tedna; 11.05 Naši umetniki pred mikrofonom; 11.25 Oddaljeni zvočni svetovi; 12.05 Nove glasb. generacije; 13.05 Odprti termin; 14.05 Izobraževalni pr.; 15.00 Divertimento; 15.30 DIO; 16.10 Baletna glasba; 16.40 Likovni odmevi; 17.00 Literarni odlomki; 20.00 resna glasba; 0.05 Slovenski koncert; 1.00 Lirični utrinek RADIO KOROŠKA 18.00-19.00 Od pesmi do pesmi, od srca do srca; Radio Agora: 10.00-14.00/18.00-2.00; Radio Korotan: 2.00-10.00/14.00-18.00 (105,5 MHZ). APrimorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: PRAE srl - DZP doo Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.it Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 email: gorica@primorski.it Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.it/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 0,80 € (191,71 SIT) Letna naročnina za Slovenijo 154,40€ (35.000 SIT) plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7342147, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, korzo Verdi 51 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20 € + 0,5 na besedo; nekomercialni oglasi, osmrtnice, sožalja, cestitke in zahvale po formatu. DDV - IVA 20% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG 28 Sobota, 30. junija 2007 VREME, ZANIMIVOSTI jasno rN zmerno č—y oblačno oblačno Ô rahel dež a A zmeren ÜÜ dež ÔC močan dež nevihte veter megla VREMENSKA SLIKA O KIJEV 12/22 ŽENEVA 8/20 O MILAN 0 17/26 DUNAJ 16/24 LJUBLJANA °15/26 BEOGRAD ° 14/23 A O SOFIJA 14/29 LIZBONA J 14/24 1020 MADRID O 14/31 Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7 in 13 uri. < Danes ponoči je naše kraje prešla vremenska fronta. Okrepil se bo anticiklon. V začetku prihodnjega tedna bo več atlantskih front občutno povečalo nestanovitnost ozračja. DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 5.18 in zatone ob 20.58 Dolžina dneva 15.43 r LUNINE MENE Luna vzide ob 21.30 in zatone ob 4.31 Nad Skandinavijo in Britanskim otočjem je obsežno ci-klonsko območje, nad Sredozemljem in večjim delom srednje Evrope pa prevladuje območje z enakomernim zračnim pritiskom. Šibka vremenska fronta je danes ponoči prešla naše kraje. BIOPROGNOZA Vremenska obremenitev bo dopoldne popustila, le najbolj občutljivi bodo občasno še imeli z vremenom povezane težave. PLIMOVANJE Danes: ob 4.51 najnižje -66 cm, ob 11.34 najvišje 31 cm, ob 16.35 najnižje -5 cm, ob 22.15 najvišje 44 cm. Jutri: ob 5.23 najnižje -66 cm, ob 12.11 najvišje 33 cm, ob 17.16 najnižje -5 cm, ob 22.49 najvišje 42 cm. TEMPERATURE V GORAH OC 500 m............23 2000 m............8 1000 m...........16 2500 m............5 1500 m...........11 2864 m............3 UV INDEKS Ob jasnem vremenu bo UV indeks po nižinah sredi dneva do 9, v gorah 10. Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER rahel sneg z sneg močan sneg topla fronta hladna fronta okluzija izobara , središče a središče ' ciklona ^anticiklona TOLMEČ O 11/21 TRBIŽ O 10/20 o 10/21 KRANJSKA G. 0 CELOVEC O 14/26 O TRŽIČ 12/24 O GRADEC 14/24 o 12/24 S. GRADEC CELJE 14/25 O MARIBOR 015/24 PTUJ O M. SOBOTA O 15/25 O KRANJ VIDEM O 15/29 O PORDENON 16/28 ČEDAD O 16/28 ^ 0 LJUBLJANA GORICfl N. GORICA. 15/26 N. MEST016/24 13/29*°^ 16/29 ¡7/ POSTOJ3NA O .A, KOČEVJE TRSTÚVtíí:, O ¿7 19/27 w^f-^ - O ' PORTOROŽ O -- ° ^ - CRNOMELJ 18/28 O UMAG OPATIJA ZAGREB 15/25 REKA 19/28 V PAZIN O ÍNAPOVED ZA DANES Dopoldne se bo vreme izboljšalo, ob morju bo pihala zmerna burja. Čez dan bo v nižinah in ob morju povečini jasno, pihali bodo šibki krajevni vetrovi, v gorah bo spremenljivo, v popoldanskih urah se bodo pojavile plohe in posamezne nevihte. Zvečer se bo pojavila stanovitnost. Zjutraj in del dopoldneva bo spremenljivo do pretežno oblačno, krajevne plohe in nevihte bodo ponehale. Čez dan se bo delno zjasnilo. Kakšna popoldanska ploha v notranjosti Slovenije ni izključena. Najnižje jutranje temperature bodo od 10 do 16, ob morju okoli 18, najvišje dnevne jutri od 21 do 26, na Primorskem do 29 stopinj C. I TOLMEČ O 11/25 '"Ó VIDEM O «¡fí 15/30 O PORDENON 16/29 TRBIŽ o 9/24 10/24 ° „ 10/24 KRANJSKA G, ČEDAD O 16/29 CELOVEC O 14/26 o J& TRŽIČ 10/28 o / KRANJ o GRADEC 13/29 M O 12/29 S. GRADEC CELJE 12/29 O MARIBOR 012/29 PTUJ O M. SOBOTA O 13/29 O "v* LJUBLJANA GORICA n ° N. GORICA 14/29 V N. MEST015/30 13/30*°^ 15/29 g°f0/27MA ° KOČEVJE TRST O iTT T-, O 21/28 i^hr/V o PORTOROŽ O -- ^^ - ČRNOMELJ 15/23 „„..,■... REKA 20/30 OPATIJA ¿(P ' ZAGREB 14/30 O PAZIN O ^Ob morju in v nižinah bo pretežno jasno ali delno oblačno, v nižinah se bo povečala soparnost, ob morju bodo pihali šibki krajevni vetrovi. V gorah bo dopoldne povečini sončno, v popoldanskih urah spremenljivo oblačno s posameznimi plohami ali nevihtami, ki bodo pogostejše v ^Karnijskih Alpah in predalpah. N NAPOVED ZA JUTRI Jutri bo precej jasno. Zjutraj bo ponekod kratkotrajna nizka oblačnost. Popoldne bo pihal južni do jugozahodni veter. V ponedeljek bo sprva sončno, popoldne pa bodo v zahodnih in osrednjih krajih krajevne plohe in nevihte. POREČ DOPIS IZ PARIZA - Musée de la poupée Legenda o Barbie, ikoni 20. stoletja, se nadaljuje PARIZ - Vedno oblečena po modi, v vsakem poklicu uspešna, prava legenda, ikona 20. stol: Barbie! Barbie? Ta punčka je veliko več kot igrača, kajti že 50 let spremlja in odslikava naš način življenja. Tokrat ji je razstavo posvetil Musée de la poupée, muzej punčk v Parizu, kajti če vsi poznamo slavno igračo, le malo kdo pozna njeno zgodbo. Njen debi je bil leta 1959, ko je Barbie nastopila na Sejmu igrač v New Yorku, toda vse skupaj se je začelo veliko prej, ko je Ruth Handler, uspešna poslovna ženska iz Kolorada, imela briljantno zamisel: igračo, ki bi bila moderna, aktualna, ki bi odražala sodobni svet. Ideja se je rodila, ko je gledala hčerkico Barbaro, kako se igra s »paper dolls«, s papirnatimi punčkami in njihovimi papirnatimi oblekami. Leta 1956 je bilo ključno leto: na potovanju v Švici je Ruth zagledala v izložbi punčko, ki je bila (skoraj) konkretizacija njene zamisli: bila je lepa, izdelana iz trde plastike in imenovala se je Lilli. (Igračo je proizvajalo nemško podjetje Hausser Elastolin po junakinji stripa Maxa Weissbrodta, ki je izhajal na Bild Zeitung.) Ruth je odkupila tri primerke, da jih pokaže svojima poslovnima partnerjema. Že konec tridesetih let je namreč z možem Elliotom in družinskim prijateljem Ha- roldom Mattsonom ustanovila firmo Mattel (Mattson + Elliot oziroma Matt+El), toda na začetku sodelavca nista prisluhnila njeni ideji. Tokrat je bilo drugače, imela je konkreten primer, ki je v Evropi imel precejšen uspeh in prepričala ju je: Mattel je odkupil patent, punčko so poimenovalo-i Barbie (po ljubkovalnici Ruthine hčerke Barbare) in začela se je uspešna poslovna avantura. Prva Barbie je bila izdelana v dveh verzijah: kot plavo in rjavolaska, imela je črtast body, dolge noge, vitek pas, velike uhane (ki pa so s časom oksidirali in ji pobarvali ušesa v zeleno) in še luknjo v stopalih, da so jo lahko nataknili na stojalo. Uspeh je bil takojšen: v samem letu 1959 so prodali 350 tisoč primerkov. Pot je bila začrtana: leta '63 so nastali prvi modni pripomočki (klobučki, čevlji, torbice itd.), leta '65 kopije dragocenih oblek, avtomobilov ter vil in istočasno je Barbie zajela trg otroških oblačil, šolskih torbic in peresnic. Minilo je 50 let in Barbie nadaljuje po poti slave, toda premosorazmerno z uspehom nasaščajo tudi debate ali je Barbie za otroke primerna. Na zatožni klopi je predvsem ideal lepote, ki ga predlaga deklicam in ki je nerealen; proporcionalno so njene telesne mere nemogoče. Ali ima Barbie res tako negativen vpliv na otroke prepuščamo sociologom in psihologom, morda pa je rešitev kot vedno nekje na sredini: obstajajo tudi druge igrače in ni potrebno de-monizirati nikogar, saj ima pri vsem tem tudi pomembno vlogo reklama. Sicer pa otroci niso najbolj pomembni kupci, ampak odrasli, točneje zbiralci. Za primerek Barbi Blonde Ponyt-ail (prva serija, tako imenovana po pričeski) so nekateri pripravljeni odšteti do 8000 dolarjev in zbirateljstvo ni omejeno le na zgodovinske primerke. Produkcija Barbie se deli na dvoje: ena je za igro, druga za zbirateljstvo in za slednje obstaja cela vrsta kratic, ki označi vrednost in karakteristike primerka. Na primer A/o je za all original oziroma za posebno originalnen primerek, HTF za težko dobljiv primerek, LE za omejeno serijo, SE za posebno serija, Modern Barbie označi produkcijo iz začetka leta 1972, Vintage Barbie pa tisto izpred leta 1972 itd. Barbie je osvojila trg, publiko, otroke, zbiralce... in celo stilisti, kot so Moschino, Givenchy, Yves Saint Laurent, Christian Dior, Versace, Armani itd., ji vsako leto ustvarijo vrhunsko kreacijo! Legenda se nadaljuje... Jana Radovič POMOČ - Igralci iz filam Ocena 13 Za pomoč Darfurju 5,5 milijona dolarjev NEW YORK - Igralci iz filma Oceanovih 13 so Darfurju za človekoljubne namene podarili 5,5 milijona dolarjev, je sporočil igralec George Clooney. Igralci so skupaj ustanovili človekoljubno organizacijo "Not on Our Watch", ter pri tem svetu predstavili težak položaj 2,5 milijona prebivalcev, ki so morali zapustiti svoje domove v Darfurju. Kot je še povedal Clooney, lahko tem ljudem pomagajo tako, da jim zagotovijo hrano, vodo, zdravniško oskrbo in svetovalno službo, kako preživeti. V zahodno sudanski pokrajini Darfur je od leta 2003 umrlo prek 200.000 ljudi. Na nagrobnik namesto ženine slike dal sliko krave BEOGRAD - Živomir Nešič iz srbskega Markovca se je tako zelo skregal z ženo, da je dal na nagrobni spomenik, ki ga je zase in za ženo postavil še za časa svojega življenja, namesto ženine fotografije fotografijo krave. Tako je sedaj, po njegovi smrti, poleg njegove slike tudi slika te domače živali, piše zagrebški Jutarnji list, ki povzema pisanje srbskega Kurirja. Slednji piše o številnih nenavadnih pogrebih v Srbiji, pogrebih ob spremljavi harmonike, prenosnih radijskih aparatov, skratka pogrebih po željah pokojnikov. Tudi nagrobni spomeniki so mnogokrat prav nenavadni: v obliki šivalnega stroja, traktorja ali pa kar zakoncev v naravni velikosti. Med nenavadnimi željami časnik omenja željo pokojnika, ki je pred smrtjo zahteval, da ga pokopljejo na kavču, kjer je rad počival. Željo so mu izpolnili. Je pa kavč s pokojnikom nosilo deset ljudi do groba, velikega dvakrat krat tri metre. Pametna "škatlica" za zdravila WASHINGTON - Ameriška uprava za hrano in zdravila (FDA) je dala zeleno luč za prodajo elektronske napravice za zdravila, imenovane The electronic medication management assistant (EMMA). Glavni namen je natančno doziran-je, odkrivanje napak in pomoč zdravnikom pri spremljanju pacientove natančnosti pri terapiji oz. jemanju zdravil. EMMA je predvsem koristna za starejše ljudi in tiste s težjo terapijo. Napravica, podobna škatlici, pacienta opozori, kdaj mora vzeti zdravilo. Rimski centurion pretepel ameriška turista RIM - Ameriška turista, ki sta nedavno obiskala znameniti rimski Kolosej, sta na lastni koži doživela surove čase antičnega Rima, piše časopis La Repubbli-ca. Ameriški par se je najprej slikal z enim izmed zaposlenih igralcev, ki je bil opremljen v rimskega centuriona in je poziral obiskovalcem, potem ko je bilo potrebno plačati, pa je prišlo do prepira. Vojščak je par najprej verbalno napadel, na koncu pa so zapele pesti. "Nisva razumela, kaj hoče od naju," sta Američana razlagala policistom. Par jo je na srečo odnesel le z nekaj modricami in lažjimi poškodbami, saj je bil meč centuriona, kot piše časopis "na srečo plastičen". Bolgarski učitelji iz protesta delili najvišje ocene SOFIJA - Učitelji ene izmed gimnazij v Sofiji so svoj protest proti nizkim plačam izrazili na dokaj nenavaden in med učenci zelo priljubljen način, poroča bolgarski časopis Novinar. Na koncu šolskega leta so namreč vsem 760 učencem pri vseh predmetih podelili najvišjo možno oceno šest. S tem dejanjem so učitelji državne šole hoteli uveljaviti svojo zahtevo po višjih plačah, saj so v tem trenutku s pristojnim ministrom v sporu glede obsega načrtovanega zvišanja plač. (STA)