KOTIČEK gospodA DORPOLJSKEGA Cenjeni gospod Doropoijski! dobro, a molil ne bom." ,Bomo že videli _ ... . .. . ., ... ,-, pozneje,' odeovori oče. Potem oddide iz sobe. Oprostite, da Vas zopet nadlegujem. M.slrt y ^. | ogovarjamo razne reči 0 Mi. sem, da bo moje prvo pisemce natisnjeno v k]avžu Kaf h** ^. m koncu hjše .Zvončku- a m ga bilo. Morebiti se je iz- Wj. oče ^. hjš reJkoL. Sedaj bosta gub.lo, ah Vam pa m ugajalo Jako sem rt- v J ,„ ,. ,n L Joža' je kaj p,ašnoJgledal doveden. Prosirn, sporoč.te mi to v pnhodnjem ^ vn) kdaj ^ j ^b Jjii sem fe mu Zvončku"! Obenem Vas prosim da y isti smej'a, ^unajH Jso parklji grozno tulili. stevilki natisnete prjlozen. spis; ako jc to J^oda M k, ž d' ^geloma je že v sobi. mogoče. Rad bi videl, da bi tudi drug. učenci Qče mu * . T J dva š!rne slovenske domovine vedeli, kako se je t najprvo moUti!« Miklavž stopi k Jožu, menj godilo na Miklavžev večer. Srčno Vas fc. je v]PLm &1 jokatj , Pfa seden; pozdravlja Vam vdan. sv. zakramentov, on pa še huje joka. Zakaj Jožef Weiseisen, parkljev je bila polna izba, vsi so bili jako učenec dvorazredne Ijudske šoie grdi. Slednjič vpraša: ,Kako se pa začne?* v Preddvoru pri Kranju. Miklavž mu pove. No, počasi jih že izvleče Odgovor: iz sebe. Sedaj pa pride vrsta name. Vpraša Ljubi Josip! me deset božjih zapovedi. Jaz sern se pa Tvoje prvo pistno sem pač prejel. Tam mi s"leJal- Pote,m mi reče: -Ali ne boš molil?" piseš, da si bil na Zaplati in na Malem Grin- -Ne'" mu odgovorim. Miklavž odstopi, parklj! tavcu, odkoder si užival prelep razgled. A Pa k meni in me trdo pograbijo. Prijel sem pisemca še nisem priobčil, ker je moj prostor se za kloP ln mtzo. OLe parklje vzpodbuja, pač samo kotiček, kamor ne morem spraviti rekoč: -Le ven ga vlecite, ako ne bo vsega sproti, kar mi pišejo moji mladi prija- mollI!' Kmalu bl bl1 zuna)' a P.festrasil sem telji. - Ustrezam Ti pa danes ter objavljam se ter začel moliti deset božjih zapovedi. Tvoi spis. Zmclil sem jih satno polovico, več jih nisem hotel. Potem oddidejo. Na vasi se j«- čulo še Miklavžev večer. dolgo rjovenje parkljev. Pa to nas ni motilo. Najveselejši dan v letu za otroke je Mi- M)rno sedemo k večerji. Pri večerji so se klavžev večer. Že par tednov prej prav pridno menl ln Jozu |ako smejaji. Naju je bilo sram. prosijo sv. Miklavža za darove. Jaz sem Mi- Po večerJ' odide Jože domov, jaz pa spat. klavžu že odrastel, zato ga nisem prosil. Med spanjem se mi je vso noč sanjalo, kako Otroci njegovega prihoda težko pričakujejo. me ParklJi grabijo. Hotel sem zbezati, toda v Z veseljem se pogovarjajo, koliko lepega jim istem trenutku se zbudim. Bil je že dan. prinese. ln vendar, nekaj jim greni to veselje. Pogledam na mUo in vidim polne posode Kaj pa? Z Miklavžem pridejo tudi grdi, hudi Miklavževih daril. Se mene ni pozabil. Pn- parklji. Kaj bo, če ne bo znal moliti? Tedaj nesel ml ie leP° kni'g° ln zvezke hajdi v koš, in Bog ve, kam ga rtesejo. Jaz * semskrijemh ^ ^' '" ^ ^™ ^6"'1' ** Cen)eni g°sPod Doropoljski! Slednjič pride zaželeni večer. K nam je Naš gospod učitelj nam je zadnjič povedal, prišel tudi moj tovariš Joža Cvek. Oba sva da zapusti rudniško šolo in se preseli v Sp. zatrjevala, da ne bova molila Miklavžu in sva Šiško. Žal nam je, da bo nas zapustil dobri se menila skriti. Pa oče pride domov in reče, gospod učitelj. Zdaj še ne vemo, kdaj pride da morava ostati v hiši. Jaz sem rekel: ,Tudi novi gospod učitelj. Pride morda le gospo- —. 23 »— dična učiteljica za nekaj časa. Srčno Vas po- Odgovor: dravlja Ljuba Jelka! Anton Nebec v Rudniku. Vem, da si bila vesela, ko m zagledala Odgovor: svojo sliko čez toliko let. Sedaj si že velika, Ljubi Anton! modra in učena, takrat si pa bila še otrok, Hudo mora biti Tebi in Tvojim součencem, oj, brez skrbi in težav. Takrat tudi še nisi ker se je preselil gospod učitelj, ki ste ga imela tistega kurjega očesa na roki. P^zi, da vsi radi imeli. Upam pa, da ga ohranite vsi ga ne dobrš še na nogi! v najboljšem spominu in da boste živeli po * njegovih naukih. To bo tudi njemu dokaz, ... . . ., da ni med vami deloval zaman. Vaša sreča Velecenjeni gospod! bo tudi njegova sreča! Ko sem prebirala »Zvonček", sem zvedela, * da se radi pogovarjate s slovensko mladino. „ Zato se upam tudi jaz poslati Vam kratek Cenjem gospod Doropoljski! spjs 0 |epem božičnem večeru. Ne zamerite, ker Vam toliko časa ne pišem. R ,. , . - V odgovoru ste mi dovolili, da Vam povem Bozicni vecer. o priliki, kako sem preživela počitnice O Snežna odeja krije hribe in doline. Sveti počitnicah sem se imela jako dobro. Z bratom večer se je približal. Tiho zaveje veter po sva vedno kegijala. Kegljišče mi je prinesel mogočnih smrekah. Ljudje so v hišah. Rav- lansko leto sv. Miklavž. Čitala sem tudi raz- nokar je gospodinja prinesla belega poprt- novrstne knjige. Neke nedelje sem šla s starši, njaka na mizo. Vsi z veseljem zro tja v kot sestrami in z bratom na sokolsko slavnost v na ]epe jaslice, ki šo jih ravnokar napravili. Cerknico. Jako so mi ugajale deklice in dečki, Vaški zvonovi slovesno zapojo ter oznanjajo i ki so tako gibčno telovadili. Moja sestra mi veselo rojstvo Zveličarjevo. Tako je minul je velikokrat rekla: ,Veš, Anica, tukaj je tudi sv večer. gospod Doropoljski." Jaz sem neverjetno zma- Ne zavrzitemojega pisanja. Omeniti moratn, jevala z glavo. Po telovadbi smo šli v re- da hodim v IV. razred I. oddelek. Rada pre- stavracijo Javornik in tam sem imela veselje biram ,Zvonček", posebno pa Vaš kotiček. spoznati gospoda Doropoljskega. Oh, kako Sklepam s spoštovanjem sem vesela, da poznam gosp. Doropoljskega. Anica Tomažičeva Bila sem 3. oktobra tudi pri sv. birmi. Od prj gv Benediktu. botrce sem dobila veliko daril, srebrno urico, ods*ovof mašno knjižico, rožni venec, slaščice i. t. d. ° ' Ljuba Anica! Letos sem tudi nastavila sv. Miklavžu. Bil ie ,. , .,., i t ¦ pa jako suh. Prinesel mi je jako malo. Mo- c . «akor vidiS, mscm zavrgel Tvojega p.sma. goče zato, ker sem rekla' da mama nosi in Saj si prav lepo op.sala Bož.cn. vecer. zaraditega sem bila kaznovana od sv. Miklavža, * da mi ni dosti prinesel. Voščim Vam vesele Spoštovani gospod Doropoljski! božicne praznike in srečno Novo Ieto. Srčno Vas pozdravlja Dve pismi Vam pošiljam sedaj: eno do- Anica Kabajeva v Begunjah. pisnico in zaprto pismo. Jako rad bi Vas Odgovor: poznal in tudi drugi, zato Vas prosim, pri- Ljuba Anica! občite hitro v .Zvončku' svojo podobo ali ..... fotografijo. Pa še nekaj! Zakaj pa je mladi Veseli me, da si se zopet oglasila in nam rjsar izostap prosite gospoda Siča, naj nam povedala, kako si preživela počitnice. Hvala kaj nariše, Rad bi napisaI giedališko igro o za voščilo! Vračam ga Tebi in Tvojim staršem! di^em m0ŽUj pa se ne upam s spoštovanjem * Janez Veronik Dragi gospod Doropoljski! v Reki. Ko sem bila štiri leta stara, so Vatn moji Liubi Janez! starši poslali mojo sliko. Jako sem se razve- selila, ko sem jo po tolikih letih zagledala v Pa si res radoveden! Jaz Ti pa glede svoje Zvončku. Sedaj imam že deset let in setn že slike ne morem ugoditi; saj se mi zdi, da velika. V šolo hodim v II. razred II. oddelek. mora biti zate, pa še za koga drugega zani- Najrajša pišem in čitam. Od samega pisanja mivejše, kako in kakšnega si sami predstav- imam že kurje oko na prstu. Lansko jesen Ijate Doropoljskega, kakor pa da bi ga kar sem spisala dva spisa, enega sem poslala zagledali v .Zvončku', češ, glejte ga, kako bratu v Dalmacijo, enega pa sestri v Maribor. čmerno in sitno gleda! — Z gospodom Sičem Iraam še tudi dve manjši sestrici, ki jima se pa pogovorim o prvi priliki ter ga popro- raoram vedno praviti povesti iz .Zvončka". sim, da se zopet spomni .Zvončka". Toda Ako boste hoteli sprejeti, Vam bom še večkrat takšni gospodje imajo obilo dela, da jim gre pisala. Z odličnim spoštovanjem vedno trda s časom. — Le loti se divjega Jelka Kodermanova, moža! Potem mi ga pa pošlji, da ga še jaz nadučiteljeva hči v Pirešci. vidim! Ali bo kaj močno hud?