Stev. Z51
V Ljubljani, o soboto, dne 31 oktobra isoa.
Leto xxxui.
Velja po poŠti: dM telo leto naprej K 261— sa pol leta „ „ 13'— sm «etrt leta „ „ 6-50 ta en mesec „ „ 2-20
V upravniStvu:
vm celo leto naprej K	22 40
pol leta „	,,	1V20
m «etrt leta „	„	5-60
en mesec „	„	vgo
&8 poSilj. na dom 20 h na mesec,
^ssamezne itev, 10 h
(Uredništvo 1« * Kopitarjevih ulicah Si. 2 (vhod Je* i	dvorlS?e nad tiskarno). — Rokopisi sr
sa« vratajo; nefranklrana pisma se ne sprejemajo. (JrednlSkega telefona Stev. 74.
I i ml	
g	
V	
	
■	
1	f
Inserati:
Enostop. petitvrsta (72mm)i za enkrat .... 13 h za dvakrat .... 11 „ za trikrat .... 9 „ za vež ko trikrat. . 8 „ V reklamnih noticah stane enostopna garmondvrsta S 26 h. Pri vefkratnem ob-javljenju primeren popust
Izhaja
vsak dan, IzvzemSi nedelje in praznike, ob pol 6. url popoldne.
Političen list za slovenski narod
(JpraVniŠtVO le v Kopitarjevih ulicah Stev. 2.
--Vsprejema naročnino, Inserate
reklamacije. CJpr avnISkega telefona Stev. 188.
D*" Današnja številka obsega 16 strani.
Hrtvi vstajalo.
Jesenske sape in megle so desetletja brile in se vlačile po avstrijskih poljanah. Tužne misli Vernih duš dan so morile vesela čustva in spomine na slavno preteklost ter kot svinčena teža zadržavale pogled v boljšo bodočnost. Avstrija je bila že političen mrlič, kateremu so prijatelji kopali jamo in si brez oporoke delili zapuščino. Krokarji in jastrebi so posedali okrog, da se trgajo za kite in kosti.
In v resnici: Avstrija je bila nekdaj mogočna država, ki je z močno roko posegala v razvoj svetovne zgodovine. Le v spominu pa je še živel zgodovinski akt z dne 11. avgusta 1804, ko je cesar Franc dal habsburškim deželam naslov in sijaj avstrijskega cesarstva. Ta čin je bil zopet poživil avstrijsko zavest med narodi ter dal monarhiji novo obliko, nov temelj, pa tudi določil pravo smer državnemu razvoju.
Ko pa je vzklila narodna pomlad, zatrl je Metternich prve cvetove narodnega razvoja in absolutizem izigraval narod proti narodu. Posledica je bila poraz pri Kraljevem Gradcu in od leta 1867. se je politični mrlič zvijal od božjasti. Brez imena smo spali spanje pravičnega. Zamrla je avstrijska državna misel, Avstrija je bila le po imenu velemoč ki so jo sosedje trpeli, ne pa priznavali. Druge države so se razvijale, iskale novih virov dohodkom po vsej zemeljski obli, nti pa smo bili zadovoljni z vlogo čuvaja ob pragu Balkana.
Pretrden pa je temelj naše države, da bi ga razdejali politični viharji, pretesno vežejo skupne koristi vse narode, da bi jih mogla raztrgati nerodna birokra-ška roka. Pod pepelom je tlela avstrijska zavest, pod gomilo je utripalo močno življenje in mrlič je vstal, zbrisal si meglene oči ter se lotil svojega dela.
Aneksija Bosne in Hercegovine ni le epizoda v naši politiki, marveč nov zgodovinski akt, ki priča o žilavosti in svetovnem poklicu naše države. To dokazuje tudi splošna vznemirjenost povsod naokrog. Aneksija je povsem naravna vsled tridesetletne neomejene posesti. Ker pa je vnanji svet že sodil, da smo politični
mrlič, čudi se in zgraža ob vstajenju navideznega mrtveca. Bil je tudi skrajni čas, ker izgubi pravico do življenja kdor sam leže med mrtve . . .
Sedaj zopet govore o nas, ker smo motili evropski mir in prekrižali načrte, ki so bili skovani v Londonu, Revalu, Belgradu in Budimpešti. Bila pa je tudi žalostna vloga sekundanta, ki izvršuje le želje duelanta. Zena je pač najboljša, o kateri se malo govori. Država pa, ki hoče živeti in čuti moči v sebi, mora zahtevati pristojno mesto v evropskem koncertu. Velika država mora se videti in slišati na svetovnem odru. Italija je slabejša, pa je v vsako juho vtikala svojo žlico ter vjela precej kosov. Da pa v tem velevažnem trenutku ne izgubimo igre, je nujna potreba, da tudi pod domačo streho napravimo red in mir. Švica nas uči, da morejo tudi različni narodi živeti pod skupno državno streho. Jezikovni boji prenehajo, ako se narodi sporazumč o uporabi jezikov v javnem življenju. Belgije starejša zgodovina nam priča, da morajo nastati narodni boji, ako hoče močnejši narod zatirati drugega. V Avstriji pa vidimo, da morajo biti boji, ako državna oblast deli milosti, danes temu, jutri onemu. To je bilo ravno prokletstvo, ki je dolga desetletja stresalo temelj naši državi ter provzročalo vladne in državne krize. To je bil vzrok, da smo bili živi zvezani in priklenjeni na Prokru-stovo posteljo ter tarnali ob grobovih svoje sreče in zadovoljnosti. Avstrijske vlade so z ordonancami hotele zbližati narode. Nikdar niso imeli poguma, da bi jezikovne boje uredile zakonitim potom. Najhujši boj je na Češkem, koder si stojita nasproti najmočnejša soseda. Čehi zahtevajo veljavo svojega jezika po celi kraljevini, Nemci se upirajo z vsemi štirimi. Vlada pa gleda, kako se stranke lasajo in pobijajo šipe. Kakor kura, kateri mlade race uidejo v vodo. Ali naj sodnik sam po svoji volji določa narodno pravico! Zakon naj ukaže uradniku, v katerem jeziku naj uraduje in obravnava s strankami. Le na podlagi zakona more sodnik in politični uradnik trdno stati in pravično, nepristransko služiti državi in prebivalstvu.
Zato upamo, da pride državnik, ki reši tudi to nalogo. Čim preje, tem bolje. Ta trenotek pa si želimo tudi Jugoslovani. Z aneksijo Bosne in Hercogovine je stopilo v ospredje tudi jugoslovansko vprašanje. Ako avstrijski državniki hočejo ra-
zumeti zgodovinski poklic naše države, potem je njihova prva dolžnost, da si pri-dobč simpatije tudi Jugoslovanov. Zadnji dogodki na jugu so pokazali, da nismo politični mrliči. Ljubezen do rodne zemlje in svojih bratov nam polni srca in utrjuje nado, da se tudi nam bliža vstajenja dan in v doglednem času stojimo pred vladarskim prestolom kot enakopraven član velike avstrijske družine. In ko bodemo jutri s sočutjem in v tihi žalosti stali ob svežih gomilah nepozabnih bratov, ne bode se nam rodila v prsih želja osvete, marveč vroča prošnja do neba, da se izpolnijo osivelega vladarja in jubilarja besede: Skupna domovina naj postane nerazrušna stavba v viharjih časa in prostorna hiša za vse rodove, ki so združeni pod žezlom habsburške dinastije!
Naklada na žsanle.
Od mnogih strani nam zadnji čas prihajajo vprašanja, ali je res, da se je zvišal državni davek od žganja. Drugi zopet iz-prašujejo, ali se sme občinska naklada na žganje pobirati tudi od iste množine doma in iz domačih pridelkov napravljenega žganja, ki je prosto državnega davka.
Ni lahko biti doma v labirintu vseh do-tičnih zakonov, naredeb in ukazov. Vemo pa dobro, da se razne naredbe in ukazi različno tolmačijo in tudi izvršujejo. Ta razlika je mnogokrat odvisna od dobre ali slabe volje zakupnikov in dacarjev, kateri dotična besedila v zakonih in ukazih tolmačijo strogo ali milo.
Kar pa se tiče prvega vprašanja, odgovarjamo, da se ni povišal državni davek od žganja. Vlada je pač predložila letos poslanski zbornici načrt višjega davka. O tem načrtu zakona pa se zbornica še ni posvetovala, še manj pa sklepala. Torej so izmišljene vse govorice v tem oziru. Pač se je o tem načrtu neobvezno posvetovala prosta zveza kmečkih državnih poslancev, ki bodo v davčnem odseku zahtevali:
1. Davka prosto naj je vse tisto žganje, ki ga posestniki skuhajo iz svojih domačih pridelkov doma na svojem ali tujem zemljišču, porabijo doma ali pa prodajo. Kmet že itak plača davek od zemljišč, na katerih prideluje tudi sadje za žganje. Naravnost nesmiselna pa je točka 3. v odlo-
ku fin. ministrstva z dne 21. julija 1899, št. 130, da sme posestnik kuhati žganje le doma pod svojo streho ali vsaj na svojem zemljišču. Vsak kmet si ne more omisliti drazega kotla, zato si ga mora izposoditi, ker ne sme kuhati pri sosedu, torej pod tujo streho ali na tujem zemljišču. Ta določba mora pasti, ko se bode drugo leto v državnem zboru govorilo o novem žga-njarsketn zakonu. Ako misli finančna u-prava s to točko preprečiti morebitne prevare, so te preje mogoče pod domačo, nego pod tujo streho.
2.	Dovoli naj se zopet v smislu dvornega dekreta iz leta 1835, kar je ponekod še v navadi, da se vsako leto občine ali pa vsaj večje število posestnikov pogo-d6 za pavšalno svoto davka, ne pa posamezne stranke, kar napravlja mnogo sitnosti in prepirov. Narodno gospodarstvo tudi zahteva, da se določena pavšalna svota pozneje primerno zniža, ako se dokaže, da se je nakuhalo manj in slabšega žganja.
3.	Finančna uprava mora dovoliti, da sme čas za kuhanje žganja tudi pretrgati. Naravnost nagajiva je tudi določba v ukazu iz leta 1899, da se sme kuhati žganje le od pete ure zjutraj do sedme ure zvečer. Zakaj bi se ne dovolilo kuhanje tudi ponoči? Vprašanje pa je seveda, ali bode finančna uprava ugodila vsem tem zahtevam, osobito pa prvi.
Različna pa so mnenja glede pobiranja obč. doklad na žganje, ki so jih vpeljale že mnoge občine na Kranjskem. Sta namreč dva nagiba za te občinske naklade. Prvi je, da bi se pomnožili občinski dohodki, drugi pa, da bi se omejilo žganje-pitje. Ta dva nagiba pa si nasprotujeta glede na nameravani uspeh. Ako pada konsum žganja, zmanjšuje se tudi občinska naklada na žganje. In to je po naši sodbi glavni vzrok, da so nekatere občine pobirale občinsko naklado tudi od žganja, ki je prosto državnega davka. Zadnja tozadevna naredba fin. ministrstva z dne 6. novembra 1907, št. 80.669, določa namreč:
Dve osebi ene hiše imata pravico iz domačega pridelka in za domačo porabo skuhati do 30 litrov žganja brez državnega davka; za vsako nadaljno osebo še 6inpol litra, največ torej za šest oseb, oziroma 56 litrov za družino šesterih glav.
Te olajšave je državna finančna uprava dovolila že leta 1835. s posebnim ozirom na narodno gospodarstvo in osobito
LISTEK.
Dles masno et omara volde.. .*)
F. S. Finžgar.
Veliki dan in grenkosti poln!
Ne hipoma, kakor slovesni vsklik, ki se razleže z gore na goro, iz doline v dolino — ne hipoma, ne slovesno. Polagoma, kakor bi bile solze trpečih src zamesene v bron, z bolestnim glasom, kakor bi v grenkosti zaječalo stvarjenje . . .
Tako zadone zvonovi . . .
Vsepovsod . . .
Pri fari, kakor bi zaplakal oče, kot bi se razjokala mati ... In za njima po ravnini — po gričih — ihtenje drobnih sinov in hčera. Vlažna noč, s solzami orošena —-molči in strmi. Po njeni skrivnostni tajni se točijo glasovi groze.
Smrt — smrt — smrt —.
Smrtni vzdih plove po ravnini, da se zgane zadnji cvet in oblit s solzami klone glavo. »Smrt« — zajoka skozi gozdne veje . . . Zadnji listi vstrepetajo — zapu-čajo solnčne trone ne brstih in padajo v grob.
»Smrt« plakajo zvonovi in trkajo na okna. Srca drhte, mrzlo spoznanje stiska
glave. Kakor bi kolo vesoljstva zaškripalo v tečajih in se ustavilo v grozi.
Veliki dan in grenkosti poln . . .
Potnika na cesti sreča ta glas, da obtiči noga v blatu. »Kam, popotnik? Raz-hodil si nogo, brazde ti je začrtal znoj v lice — čemu popotnik? Ne znoji se, ne hiti — saj veš, da hitiš k edinemu cilju — k smrti . . . Bogatin piše račune, števili mladiče, katere mu koti denar . . . Hipoma potrka na okno, z grozo, s koščenimi prsti: »Brate, smrt! Kaj številiš, bedak? Čemu, ko greš v smrt! Le prebledevaj, le prisluškuj! Po vsemiru plove edini glas: Smrt — smrt—« Pero se razkavo zapiči v popir, črne kapljice brizgnejo po belem polju —: Takov se zgodi ob tvoji uri in te ne bo več! Čemu številiš? Pomni veliki dan!--Sirota vzdiha v koči. Solze
so njen kruh, tiha noč njena prijateljica ...
In potrka na okno. Solze se ustavijo. Tiha, nema noč nocoj govori. Na gori pri sv. Florijanu si je izposodila glas.
»Ne jokaj! Danes je tvoj dan! Obriši solze in ugrizni s smehom v trdo skorjo. Zakaj, pride tvoj dan brez grenkosti in solze — ne obupaj! . . .
Pa gre dalje smrtni glas — od koče, skrite sredi krivili gabrov na osojali — do blesteče palače . . . Vsepovsod vstrepe-tavajo; vsaka roka zastane, orodje pada na tla, žvenket čaš molči, napol izdrti meči j padajo v nožnice... Sredi plesa odreveni i
noga, ustnice prožene v poljub zalije gren-kost — napol izpeti pesmi se razglasijo akordi... Smrt pa hiti — in se raduje. V koščenih čeljustih ji klepečejo zobje — smrtni smeh; iz kotlin pod ledenim čelom ji seta noč, tako črna, da prodira temo — kakor luč.
Veliki dan — in grenkosti poln ...
Veliki dan — vseh mrtvih dan, dan cilja in obračuna ...
V razkošnem zmagoslavju privihra smrtni glas k velikemu poslopju sredi poljane. Jasna luč v njem, žarki lijo skozi okna na ravati — kakor studenci vro v noč in jo prošinjajo.
Ko se smrt ozre skozi okna — obstr-mi. Kak zarod! To so hrast!, ta pleča, te mišice! Vse giblje, vse dela. Vsak je sklonjen nad mizo, nad vreteno, nad kolesje .. Na licih se jim bere, da ne žive sebi — da žive in delajo za druge. Nič razkošja, nič zlata — nič bahatih znamenj na prsih, nič svitlih obšivov pod vrati! Pač! Imajo znamenja. — Ali niso to udarci — na glavo, na pleča, v lice? Kakor da jih je plosknila bratska roka preko čela! A ta zarod se nc meni — dela — snuje •— izpod rok mu vro žarki, ki se strinjajo v grozno jasne žarnice — in sipljejo luč skozi okna na širno ravan.
Kdo so ti stebri, kdo ti hrasti — ha —!
Kosti mrtvih prstov so zabobnale po
šipah. K%kor mrtvaška liarpa je zaječalo krog in krog . . .
Dve črni votlini pod belo lobanjo sta ste uprli v luč — v delavce — čeljust se je ločila od čeljusti pripravljena na smeh.
Še enkrat so trčili prsti na okna — da je zastokal vzduh — kot zaječi duša v smrtnem boju.
Mir — v delavnici. Nekaj glav se je sicer — zganilo — pa se vpognilo še hitreje in še bolj so zasičala vretenca, kolesje je hitelo kakor misel.
Smrt pred oknom je dvignila roko, da udari tretj;č na harpo — pa roka je omahnila — čeljust se je strnila s čeljustjo — po kosteh je zarožljalo v strahu.
Kaj se menijo hrasti za vihar?
Smrt se je zamislila . . .
Kak zarod0 Kaka moč! Vse se mi klanja, vse trepeče — in vi?
Črni votlini sta se vsesali v delavnico.
Preko cele stene je blestel napis:
»Za brata! — Plačujmo dolgove, ki jih dolgujemo rodu!«
Kakor knjiga se je odprlo nenadoma pred smrtjo. Ona pa je brala in strmela — njeno žezlo nad tem zarodom ji je padalo iz rok-----
Knjiga jc odgovorila:
»To so tiste izvoljene, junaške narave, ki spoznavajo svoj dolg — in ga plačujejo narodu. V njih srcih klijc roža glo-
na tiste kraje, koder imajo kmečki posestniki glavni ali vsaj velik vir dohodkov ravno iz žganja, kuhanega iz domačih tropin, sadja itd. Zato imajo v Dalmaciji, na Tirolskem in Predarelsketn kmečki posestniki še vedno dvakrat več državnega davka prostega žganja, namreč do 112 litrov na leto. Iz istih gospodarskih razlogov bi torej morali sJklepati, da bi se od tega žganja, ki je prosto državnega davka ne smela pobirati občinska naklada pri kuhi, ampak le po gostilnah. To je bil gotovo tudi prvotni namen občinskih zasto-pov, ko so sklepali občinske naklade na žganje. Tako se je tudi vršilo nekaj časa. Deželna vlada pa je dogovorno z deželnim odborom izdala dne 31. decembra 1904 ukaz, da so dolžne plačevati občinsko naklado tudi osebe, katere pri svojem gospodarstvu porabijo žganje ali pivo. Naklade ni treba plačati naenkrat le od pol litra žganja. Ta določba pa brez-dvoma nasprotuje duhu § 5. državnega zakona z dne 20. junija 1888., ki določa prosto kuho. Daearji so tudi dobili okrožnico, ki določa:
»Ni vzroka, da bi se oprostilo občinske naklade tisto žganje, ki ga kmetovalci izkuhajo iz domačih pridelkov za domačo porabo in za katero so oproščeni drž. davka. Občinske naklade je prosto samo ono žganje, ki se rabi za obrtne namene, kakor za izdelovanje kisa, za kurjavo, razsvetljavo in enake potrebe.«
To stališče pa bode onemogočilo občinsko naklado na žganje, posebno pa po tacih kratili, kjer pridelujejo veliko sadja in iz njega kuhajo žganje, n. pr. na Gorenjskem in v mnogih občinah okoli Prema in v Košanski dolini, koder kuhajo mnogo slivovke iz domačih češpelj.
Zelja prebivalstva je torej, naj je občinske naklade prosta ista množina iz domačih pridelkov kuhanega žganja, kakor državnega davka. Dalje je neopravičeno, da deželni boletni uradi zahtevajo občinsko naklado od vsega žganja, ki ga kmetje skuhajo. Gospodar je dolžan plačati občinsko naklado le od žganja, ki ga doma porabi — če že ne dobi prostega do 56 litrov, ne pa tudi od žganja, ki ga proda. Res, da se v smislu § 12. navedenega ukaza dež. vlade iz leta 1904 povrne že plačana občinska naklada, ako se žganje proda v drugo občino. Cemu pa te sitnosti in obračuni? Ali pa tudi kmetje poznajo ta § 12.?
Z ozirom na ta pojasnila menimo, da je treba upoštevati krajevne razmere. Prebivalstvo se v ogromni večini ne ustavlja občinski nakladi na žganje, želi pa, da se obdači konsujn, ne pa produkcija, koder imajo kmetje največji dohodek iz domačega žganja, ki ga kuhajo iz svojih pridelkov. Pa če tudi še prikupijo sadja za žganje, to ni še v pravem pomenu besede trgovina.
Ako pa posamezne stranke menijo, da se jim pri pobiranju občinske naklade godi krivica, pritožijo naj se na občinski odbor, ta pa na deželni odbor. Pripomnimo pa, da v tem slučaju ne drži § 78. občinskega reda, ki ga navaja eden naših dopisnikov. Ta paragraf govori o dokladi k užitnini, ki se ne sme zamenjevati z naklado na žganje ali pivo.
Zaupni sliod „S. L. S." v Ribnici.
V nedeljo dne 25. t. m. je gospod državni in deželni poslanec Jaklič sklical za-; upni shod »S. L. S.« v Ribnici, da predstavi kandidata »S. L. S.« za ^volivni okraj Kočevje - Velike Lašče - Žužemberk, g. dr. Pegana iz Ljubljane. Shod, ki mu je bil z vzklikom za predsednika izvoljen domači gospod dekan Dolinar, je trajal dobri dve j uri. Udeležilo se ga je 250 do 300 mož iz župnije Ribnica.
Gospod poslanec Jaklič je poročal o delovanju državnega zbora, o melioracijskem zakonu, o starostnem zavarovanju delavca in malega kmeta ter pojasnil žalostno razbitost med strankami v državnem zboru vsled strastnih narodnostnih prepirov. Grobna tišina je zavladala po zborovalni dvorani, ko je gospod Jaklič na to predstavil kandidata g. dr. Pegana. Saj je splošno znana že dolgo gojena srčna želja Ribničanov, da bi »S. L. S.« enkrat kandidirala tudi koga iz njih srede. In res bi se jim bila to pot ta želja izpolnila, — saj so bili vsi merodajni krogi s celim srcem za to! — ko bi pri zadnjih deželno-zborskih volitvah žužemberški g. Velio-vec ne bil odklonil kandidature. Tako pa se je bilo resno bati, da se volivni okraj razcepi; zdrava pamet je zahtevala, da dobimo kandidata iz Ljubljane. Nedeljski nastop gospoda dr. Pegana v Ribnici je pokazal, da smo vsi prav izbrali. Gospod kandidat se je zbranim ribniškim možem s svojo izredno govorniško močjo, s svojo živahnostjo in dovtipnostjo tako prikupil, da h koncu zborovanja kar ni hotelo ponehati ploskanje, vzklikanje in odobravanje. Govoril je o nalogah prihodnjega deželnega zbora ponosno in samozavestno, kakor se spodobi kandidatu »S. L. S.«. Ko je domači gospod kaplan Orehek vprašal zbrane može. če soglašajo z izvajanji g. dr. Pegana in če sprejemajo njegovo kandidaturo. je završalo po dvorani hrupno odobravanje. Niti eden izmed teh stotin navzočih mož ni glasoval proti kandidaturi. Predsednik shoda gospod dekan Dolinar predlaga na to zaupnico g. drž. in dež. poslancu Jakliču, ki je bila tudi soglasno sprejeta. Gospod kandidat se je z gorkimi besedami zahvalil zbranim volivcem za soglasno in tako prisrčno mu izraženo zaupanje, nakar se je med navdušenim ploskanjem ta izredno lepo uspeli shod zaključil.
Optimizem velo.
(Dr. Milovanovič zadovoljen, Tomanovič malozadovoljen. — Sporazum med Turčijo in Bolgarijo. — Albanci. — Angleška izjava. — Tajinsivena Rusija. — Črnagora oborožuje.)
Kolikor glav toliko misli. Ne sicer do-slovno, ampak nekoliko se uresničuje ta stari rek v očigled balkanskega vprašanja. Eni, med njimi v prvi vrsti črnogorski ministrski predsednik Tomanovič, vidijo v postopanju Anglije »zavedno ljubezen do mednarodnega miru«, — drugi pa čisto navadno trgovsko žilico in prepričanje, da so v našem veku pridobitve na trgovskem polju več vredne od teritorijalnih konkvi-zicij. Nekateri smo mnenja, da je Avstrija z aneksijo Bosne in Hercegovine storila odločilen korak naprej na poti slovanske bodočnosti monarhije, drugi pa trdovratno trdijo, da jc naša monarhija šla le po ko-
stanj v žerjavico za pruski »Drang nach dent Osten«. Na eni strani so našli v sveti Rusiji naenkrat mogočno zaščitnico Jugoslovanov. na drugi strani pa se povdar-ja, kako se Rusija le takrat spomni svojega i slovanskega poslanstva, kadar je kaj upanja, da bi vlovila kaj zase, kakor ob ru-sko-turški vojni žitorodno Besarabijo. V raznih glavah je torej prav raznovrstno naslikan današnji politični svet.
Pri Srbih je pač razumljivo, da jim želja, kako bi naj bilo, narekuje poročila o političnem položaju. Naglašamo samo to, da ruska vlada, dasi je preteklo od avdi-jence kraljeviča Jurja pri carju že dva dni, do danes ni dala izjaviti nič pozitivnega, kaj je srbski prestolonaslednik v Peter-burgu dosegel. Iz pravega vira se torej dosedaj žal niso potrdile optimistične vesti, ki jih prestolonaslednikovo obližje pošilja belgradskim listom. Ako naj »Wiener Allg. Zeitting«, ki je glasilo zunanjega ministrstva, verjamemo, se je kraljeviču izrazilo na merodajnem mestu željo, naj bi varoval tudi nadalje svoj inkognito, — Srbiji pa se je nasvetovalo, da se ne udaja iluzijam in ne stori nobenega nepopravljivega koraka, ker bi isti vtegnil biti usoden. Tudi vest »Birž. Vjedomosti«. da je kraljevič Jurij izjavil, da se vrne neposredno v Belgrad in da bo oborožena vsa Srbija v 3—4 dneh, če bi bilo treba, in Pasičeva izjava, da je katastrofa neizogibna, če bi Rusija Srbiji odrekla moralno podporo — ne govorita baš za avtentičnost poročil, ki jih brzojavlja belgradski dopisnik našemu ljubljanskemu tovarišu. Zalibog da je tako.
Sicer pa je dr. Milovanovič baje zadovoljen s svojo akcijo, zlasti s sprejemom v angleškem zunanjem uradu in s simpatijami. ki jih za Srbijo goji Sir Grey. Po drugih vesteh je Grey dr. Milanoviča med avdijenco, ki je trajala poldrugo uro, s simpatijo poslušal in srbski zunanji minister črpa iz te okolnosti nado, da je angleška vlada pripravljena podpirati srbsko stvar. Ker je pa dr. Milovanovič tako skromen, da je izrazil svoje zadovoljstvo tudi s svojimi uspehi v Berolinu, ki jih nepristranski gledalci ne morejo opaziti, smemo biti gotovi, da bo zadovoljen tudi z bližnjim obiskom v Parizu in Rimu, kamor se še poda v svoji misiji. V nekakem protislovju s to zadovoljnostjo pa je Milova-novičeva izjava, da se Srbija oborožuje od početka krize in bo vojaške priprave do skrajnosti nadaljevala, ako ne dobi zadoščenja, ki ga smatra potrebnim.
Črnogorski ministrski predsednik Tomanovič je s svojo misijo v Rimu manj zadovoljen. »Corr. d' italia« prinaša pogovor ž njim, v katerem Tomanovič priznava. da je pri italijanski vladi našel samo simpatij, realnih zagotovil o kakšni podpori pa nič. Tomanovič pa upa — in to treba pomniti — da Avstrija, ki še vedno kaže prijateljsko razpoloženje do Črne-gore in Srbije, loka ne bo prenapela. Za vojno ne bo dala ne ena ne druga omenjenih balkanskih držav povoda. Čemu torej oboroženje?
Sem spada menda tudi vest iz Petro-grada. da so Črnogorci že privlekli svoje topove na vrhe ob avstrijski meji in da je vse prebivalstvo že oboroženo.
Glede turško - bolgarskega razmerja imamo beležiti ugodne vesti. »Temps« poroča iz Sofije, da ie med obema državama že sklenjena preliminarna pogodba, glasom katere Turčija prizna Bolgariji neod-
visnost, poslednja pa plača Turčiji odškodnino za vzhodne železnice in na račun tri-buta za vzhodno Rumelijo. Besede »tri-but« pa se iz ozirov na bolgarsko slavno mnenje pri tem ne bo rabilo. Tudi bolgarski brzojavni urad poroča, da je bolgarska vlada odgovorila velevlastern (Angliji, Franciji, Rusiji. Italiji in Nemčiji), ki so jo interpelirale glede razmerja s Turčijo, da ne misli na kakšno agresivno politiko, marveč da želi s sosedo živeti v prijateljstvu ter hoče vse storiti, da doseže neposredno sporazumljenje s turško vlado. Bolgarija je v dokaz miroljubnosti predčasno odpustila rezerviste.
Na tej strani obnebja se torej oblaki tazgrinjajo. Iz Turčije same pa prihajajo manj zadovoljne vesti. V Solunu, v glavnem taboru mladoturkov smatrajo položaj zelo resnim. Mladoturki se boje notranje krize in zahtevajo, da se pošlje v Carigrad še več vojaštva, ki bi naj podpiralo novi režim.
Preglavico delajo turški vladi tudi albanski rodovi. V Skadru vlada veliko razburjenje. Albanci so izjavili in to izjavo priobčili v mladoturškem glasilu »Šurai Ebmetu«, da protestirajo, da bi se dalo Srbiji, Črnigori ali Grški za odškodnino albansko ozemlje. Vlada je ojačila albanske posadke s 4000 vojaki, ki so zvesti ustavi. Govori se. da je to korak za vojno z Avstrijo. Iz Skoplja poroča »Frankf. Ztg.«, da je albanska zveza v Carigradu pozvala ugledne Albance po makedonskih mestih, naj puste na miru vse svoje zasebne posle in so pripravljeni, da žrtvujejo imetje in kri za obstoj turške države. Gotovo je torej, da v strastnih Albancih vre. Tudi verska nasprotja je treba vpoštevati, in nemogoče ni, da pade v Albaniji prva iskra v sod smodnika.
Anglija se je oglasila z dementijem. Reuterjeva pisarna poroča, da ni res, da bi bil angleški veleposlanik William Go-shen dobil ukaz, naj sporoči cesarju Fran Josipu, da Anglija ue bo delala aneksiji Bosne in Hercegovine nobenih težav. Stališče angleške vlade da jc neizpremenjeno. Kakšno je to stališče, to iz tega dementija ne izhaja jasno. Ali stališče kralja Edvarda, ki je cesarju pisal, da smatra aneksijo za nujno posledico prejšnjega zgodovinskega razvoja, a da se mu čas za aneksijo sedaj ne zdi primeren, — ali pa stališče angleške vlade, ki hoče aneksijo še le na mednarodni konferenci ratificirati?
Se bolj nejasen je položaj na Ruskem. Omenili smo že, da se tam vojskujeta dve stru.ii: panslavistiška in neslovanska. Izvolskij bo pač moral odstopiti. Na njegovo mesto dviga javno mnenje njegovega pomočnika Čarikova, duševnega očeta načrta donavsko-adrijske železnice; ki velja za nasprotnika Avstrije in navdušenega vseslovana. Zanimiva za kakovost tega vseslovanstva pa je okolnost, da je baš Ča-rikov preprečil oficijelni sprejem kraljeviča Jurija v Peterburgu. Druga struja sili starega Wittea v ospredje, znanega neslo-vana. Položaj je torej precej zmeden, ruski oficijozi pa molčijo. Najnovejše vesti pravijo, da postane Izvolskij nekje veleposlanik. Pred odstopom pa bo še govoril v dumi ter opravičeval svoje neuspehe, vsled katerih je izgubil carievo zaupanje.
Izmed ostalih vesti, ki osvetljujejo položaj, naj še končno omenimo, da je prvi korak do priznanja neodvisne Bolgarije že storjen; sofijski poslaniki vseli velesil so
boke zavesti, da je vsak dolžnik zemlji, ki mu je zibala zibko, logu, ki ga je ven-čal s cvetjem, gcii, ki ga je pojila z močjo. Vsak je dolžnik rodu. od katerega je prejel meso m kri, dolžnik rodu, ki je dajal davščino , da si je razbistril duha, da je podjarmil snov m proniknil z duhom v daljavo . . .
Vsakdo je dolžnik domu, ki mu je dal tiho zavetje, kjer je vzcvetel njegov um In ves rod je delal, ves rod trpel — in ves rod krvavel zato, da si ti to, kar si . . . Iti sedaj hodiš ti z jasno glavo in učeno — ne zabi dolgov! Drago te je kupil narod, drago te vzgojili bratje — vini mu dolg z obrestmi! Ne zabi, da si ti sklepni ud velike verige, ki se ne pretrga nikoli' Če se pa ti ločiš od te verige, boš ležal ob strani — narodova veriga se potegne preko tebe — in ti boš sneden od rje in pogineš v prahu . . .
Zato le trkaj smrt na harpo — le trkaj!
Tem ne pade orodje iz rok, ti sejejo zlata semena, s svojo krvjo jih sejejo. In če izkljujejo nsoč semen zlogolke ptice iz zemlje, deset tisoč jih vzklije — in obrodi stoteren sad. in novi sad bo rodil nove sadove — na vekov veke — m njih dolg bo poplačan s stoternimi obrestmi...
Ha, smrt, kaj klepečeš z zobmi? Ni tukaj kraljestvo zate? Pojdi s harpo pod okno onih, ki ne vedo, da so udje velike verige, ki se kopljejo za se v zlatu in blatu, ki samo žanjejo in nič ne sejejo. katerih življenje je cvet, ki ni oplojen s srčno krv-
jo, ki je polivana z ledeno točo — in nikdar gret s solncem bratoljubja. Tem za-brenkaj na harpo, in bodo zadrhteli in se preplašili dneva — grenkosti polnega ...
Ti tukaj pa ob zvoku tvojih strun ne izpuste pluga; le trdneje oprimejo pluž-nice, vzdramljerii, da še ni plačan dolg — in lemež zareže še globlje brazde...
Črni votlini pod sivo iobanjo sta se obrnili od sijaja luči — in izginili v noč. S povešeno koso je plula smrt po ravnini: »Ni to kraljestvo za moje žezlo! Moj dih tukaj ne rodi smrti moj dih rodi življenje . . .«
In zamišljena v bridkost je obstala sredi polja, kjer sta iz dveh src, žrtvova-nih ne zase — ne za rodbine —ne za očeta in ne za nevesto — ampak darovanih za narod klili dve rdeči roži — kakor dve kaplji krvi. Od te krvi pa je žarela luč, in prihajali so duhovi od severa in juga. od vztoka in zapada — vsi sorodni duhovi, mnogo še plašnih, boječih, kakor otroci in v rokah so nosili srca — nekateri mračna, kakor ugasle lučice, in vsi so pritiskali srca li kapljam krvi na grobu dveh
darovanih src---
In sama bleda smrt se je zgrozila in začudila:
Srca prej mračna, brez ognja, brez luči — so se razkresila ob teh dveh gorečih rožah na skupnem grobu. V kesanju so se kesaii duhovi preteklih grehov, morje ognjev sc je razlilo po ravnini na štiri vetrove in preko cele domovine se je za-blestel napis iz doma izvoljenih narav: Za
brata! Plačujmo dolgove, ki jih dolgujemo rodu — Naj strohni zarjaveli ud rodne verige, ki jemlje in ne daje, ki podira in ne zida ....
Smrt nad množico duhov je pa izpre-govorila slovesno:
Veliki dan rodu — in grenkesti poln nečimerniku . . .
Pismo Boltntujn Pepela.
Gespud redehter!
Unkat sm jm čist puzabupu-vedat, laiku ga je še pugajnala Galetuva Lina u Be-lakenazid-marknem shode.
Ona ni pugervala sam, de
morja nemšk petelini usak juter zapet >	sam »di
valit am rein«, ampak pugervala je ud belaškh nemškutarju tud, de nemšk peteli-
y	V' :.'.'• '
>: ' € 1	jrK liirt!
	
	
' , 4 : <-<;'	v 3 * s , \
; !	
i	• •''"T"*
ni na smeja več na glav nost tisteh rde-čeh rož, kokr suejaldemukrati, ampak, de morja usi zavedn nemškutari sojem pe-telinem plavice cept na glava, tku de se uja usi petelini že ud zdeleč puznal, al sa kulteviran, al sa barbarsk.
Belašk nemškutari sa s velik przadjal, de b Galetu Lin ustregel. Purezal sa usm petelinem ta rdeče rože na glau in jm plavice nainest nh na glave cepil; pa usa nli muja je bla zastojn: plavice se nisa tle prjet in tku sa nemškutarsk petelini ustal brez rož, kokr kapuni. Ke pa Galetuva Lina ni ptisebna prjatlca ud kapunu, če ma prou že bi švoli zube, zatu pa taka fržma-genga in zatu se je zazeksala, de na u liudila več pu svet gubezdat in se za nem-škutarje putegvat.
Tu sm jm puzabu unkat puvedat in pu-vem jm tu dons zatu, de uja vedi za kua se gre prou za prou in kaj je Galetu Lin kar stantepe sapa zaprl.
Kokr veja, igraja plavice pr nemšku-tarjeli velika rola. Kdur na nos plavice, ta ni ta prau nemškutar.
Unkat sm biu na Blede u en štari, kar naenkat prmašera en lole iz ena pukveče-na ženska in plavicam na sukn u uštarija.
Mene je tu preči zjezl in u Ift spraul, de se upa en takla lole Sluvence iz sojmo plevelam dražet, ke se mu je prec vidi, du nima sam na sukn plevela, ampak tud u glau. Stopu sm k h nem in sm ga prašu, za kua nos na sukn ta plau pleveu.
»Bajl i a tajčer bin!« se je udre-zu in se putuhnu.
I. priloga y,Srovenoa" itev. 251. dnč 31. oktobra 1908,
dobili inštrukcijo, da morajo bolgarskega carja v osebnem občevanju nagovarjati z besedo: veličanstvo.
Kot zanimivost bodi še zabeleženo, da se je srbska podružnica »Velikega Orien-ta« po svojem velikem mojstru, bivšem ministrskem predsedniku Svetomiru Niko-lajeviču obrnila do vseli evropskih prostozidarskih lož s prošnjo za pomoč Srbiji.
KAKO ČRNOGORSKI MINISTER POJMUJE SLOVANSKO VZAJEMNOST.
R i in , 30. oktobra. V intervievu z urednikom lista »Corriere d' Italia« je črnogorski minister Tomanovič, ki je pri Tit-toniju interveniral za Črnogoro in Srbijo, pa ni nič dosegel, dejal, da Črnogorci nikakor ne smejo trpeti, da bi se Bosanci ponemčili, oziroma pohrvatili! Ponemče* nje in pohrvatenje — v eni in isti vrsti! Če pa Srbi v Bosni agitirajo med katoliškimi Hrvati za Srbstvo, pravijo: »Saj smo jedna brača!«
RUSKE GROZOV1TOSTI PROTI POLJAKOM.
(Od našega krakovskega dopisnika.)
Krakov, 28. oktobra. Nezaslišane vesti prihajajo iz Varšave. Rusi so se vrgli na zadnje ognjišče poljske kulture — na gledališče. To je bilo edino torišče, kjer so pustili svobodo poljskemu jeziku, kjer se je mogel še razvijati poljski narodni element. V soboto so padli ruski despoti tudi po tem. Od sobote do danes so aretirali že nad 30 uglednih oseb, advokatov, lite-ratov itd., ki so delovali pri dramatičnem društvu za narodno prosveto. Med are-tiranci je tudi slavni poljski pisatelj Štefan Žeronski in mnogo uglednih dam. Uni-čevatelji kulture so vdrli tudi v vseučilišče in filharmonično društvo, ter aretirali več dijakov, ko so ravno prišli na vseučilišče poizvedovat, kedaj se začno predavanja. Aretiranja se vrše neprestano od sobote, ponoči in po dnevi. — Ruski despotizem divja, kakor vidimo še hujše po konstitu-ciji, nego prej. — In to je tista Rusija, ki zdaj na ves glas vpije, kako hoče ščititi »slovanske« interese!
Demonstracije na Češkem.
Češke demonstracije.
Nemški listi svare Nemce, naj ne prirejajo demonstracij proti Čehom. Nemci bi tako radi pritisnili Čehe, ki jih slikajo zaradi tistih par žvižgov in razbitih šip v Pragi za največje tolovaje in bi bili radi izzvali Pragi veliko škodo po izjemnem stanju. Zdaj ti pa prirejajo tudi Nemci izgrede. Po teh demonstracijah je izzvito orožje iz rok tistim nemškim politikom, ki bi najrajše vtopili vse Slovane v žlici vode.
V Pragi pojenjujejo demonstracije. Bumel se je vršil včeraj mirno. Tudi ponoči je bilo mirno. Nihče bi ne znal, da so se godile v Pragi protinemške demonstracije, ko bi ne patrulirali po mestu orožniki. Ob demonstracijah sta bila pretepena tudi nemška uradnika dr. Grossmann in dr. Scliiff. Grofovo Nosticovo palačo je kupila praška občina, ki je takoj odpovedala stanovanje policijski podsužnici, ki je bila v palači. Praška občina je brzojavno pro-
»Pena z luč! Ti prou nč na nucaš na sukn tega plevela, ke tebe u tku pu tojmo naumnmo frise usak prec spuznou, de s tajčar,« sm mu reku in sm pustu ube pu-kveke, nega in no trepetat u strahe, dokler se nista zmuzlna iz uštarije tku na tihem, de sta še plačat puzabila ceha.
Tak sa nemškutari!
Strašn naumn je tu, de nemškutari no-sja plavice zatu, de b se ud drugeh puznal, de sa nemškutari. Men se tu zdi glih tku, kokr če b en afn ubesu ukul urata ena tablca in gor zapisu: tu je afna. Kokor usak utrok puzna afna, gleli tku se puznaja tud nemškutari, že pu ksihteh, ke manka na nh tiste brihtnast, zatu je pa čist na-putrebn, de se še sami iz plavicam zacah-naja.
Pa nej reče edn, kar če, Nemci, sa res en naumen folk. Jest puznam Nemce iz Rajha, ke sa že čez trideset let u Iblan in ževeja med Sluvencem, pa se še nisa navadi druzga pu sluvensk puvedat, kokr topr tan«. Luba duša, sej se še en škorc več navad, ke je vnder žvau. Sevede prauja, de se nečja navadet sluvensk; ampak tu je glih tku, kokr tista lesica, ke ni mogla du grojzdja, pa je rekla, de je prekisu. Naumn sa holt, ket nuč in ta soja naumnost čja pukrit iz ušabnastja.
Men je pravu enkat en dohtar, de je sckceru na Duni enga mrtuga Nemca iz Rajha, ke sa ga mel za strašn kunštnga.
sila min. predsednika, naj se v nedeljo prepove bumel, ker pridejo nanj tudi burši iz rajha in pa nemški poslanci.
Dne 29. t. m. so bile velike protinemške demonstracije v Kraljevem Dvoru. Vprizorili so jih narodni socialisti in češki radikalci. Demonstranti so pobili šipe Nemcem. Nemškim tvornicam so tudi pobili šipe. Kamni so zadeli dva politiška uradnika in okrajnega orožniškega straž-mojstra. Močno ranjen je okrajni komisar dr. Balej, ki je dal v »Nemškem domu« zapreti vrata in ki je posvaril goste. Okr. glavar sam je zašel med množico. V vili tvorničarja Neumanna so demonstranti poškodovali avtomobil. Dne 30. t. m. je Odšlo v mesto 40 orožnikov, v Jožefovem je pa pripravljen pehotni bataljon. Tako opisuje kraljevodvorske izgrede uradno poročilo. Mnogo hujša so pa zasebna nemška poročila, ki so pa seveda pretirana in najbrže izmišljena, da sramote Čehe. Nemci poročajo, da so demonstranti udrli v nemške hiše, kjer so vse razbili, kar jim je prišlo pod roke. Pred nemško hišo so vprizorili pravo kamnato točo. Ostala ni cela niti ena šipa. Nemci so bežali pod streho. Demonstranti so vdrli v hišo, kjer so odtrgali plinov lestenec. V kočijaževi sobi so baje demonstranti zažgali postelje. Razdjali so verando in ograje ter zbili, kar so dobili. Demonstranti so lahko razgrajali, ker so bili vsi orožniki odposlani stražit Prago.
Protičeške nemške demonstracije.
V Zatcu so se obnovile 29. t. m. protičeške demonstracije, ki se jih je udeležilo do 2000 demonstrantov, ki so hoteli prodreti do čeških poslopij, k okrajnemu glavarstvu in pred stanovanje namestniš-kega svetnika, kar je pa preprečila policija s pomočjo orožništva. Demonstracije so trajale do enajste ure ponoči. V Tepli-cah so bile 29. t. m. tudi velike nemške demonstracije. Ranjen je bil politiški uradnik, ki je posredoval, na glavi tako, da je za službo nesposoben. Zaprli so 12 Nemcev. V Turni pri Teplicah so trajale protičeške demonstracije do pol dvanajste ure ponoči. Nemci so demonstrirali proti Čehom 29. t. m. tudi v Ustju, kjer so zaprli osem oseb in v Češki Lipi.
Praška posadka se pomnoži.
Iz Solnograda je odpotovala v Prago stotnija 59. pešpolka. Pripravljen je za odhod tudi ostali polk.
Ministri in češke demonstracije.
Češki narodni svet se je predstavil Bienerthu in zahteval, naj prepove bumel nemškim buršem. Naglašali so, da so izgredov krivi Nemci po svojem izzivanju. Bienerth je izjavil, da zamore o prepovedi odločiti zgolj min. svet, ker je velepoliti-ška. Odposlaništvo je na to izjavilo, da odklanja vsako odgovornost in da je za vse, kar se zgodi, odgovorna vlada. Bienerth je izjavil, da se bo morala podržaviti občinska policija. V Budimpešti se je Beck posvetoval o položaju na Češkem z Wol-fom. s Čelakovskhn, Stanekom, Zazvor-ko in s Klofačem. Češki poslanci so prosili za varstvo čeških manjšin in pa, naj prepove bumel v Pragi. Beck je rekel, da ukrene vse potrebno, da vzdrži na Češkem red in mir. Bumla ne prepove, ker bi se vmešali v spor dijaki vseli nemških vseučilišč. Nemški in češki politiki v Budimpešti sodijo, da mora nastati na Češkem mir.
in tekat je vidu in se prepričtu de je mou ta Neme glih tku raztalane mežgane, kokr jh maja pr nas tist reučki dol na Ste-denc. Tu je mende dost jasn, kašne sorte Idje sa Nemci. Nemškutari pa nisa nč bulš. Nemškutari sa namreč tak Sluvenci, ke se jm u glau zmeša; de jm pa ni treba jt med ta naumne na Stedenc, greja pa raj med Nemce, ke gliha skp štriha.
De je use tu res, nam pričaja tud te pesme, ke jh zdej nemškutari čez Slu-vence putuhtaja in u nemške časnke pušilaja. Če te pesme dost jasn na kažeja, de sa nemškutari hedu prfrknen, po pa tud nč na rečem.
No, pa nej u zadost za dons ud Nemcu in nemškutarju, ke se res na splača, de b se člouk predouh iz nim mediu. Pu-glejma raj mal gor preke Šišk u tista fa-brka, ke sam za nemške dragonarje per kuhaja. En prajar m je pravu, de sa ga te dragonari tulk pera pu pil, de ga jm je za iblanske in druge sluvenske štarije pu Kranjskm zmankal in de ga nečja nuben-mo Sluvence več prvošt in lifrat. Jest na vem, a b verjeti tu al ne in mislem, de je iz tem Kozlarjum perem glih tku, kokr iz Nemcem, ke prauja, de se na maraja sluvensk navadet. U resnic se le sluvensk berti bujeja, de b Kozlari za dragonarje pera na zmankal, zatu sa ga pa udpuvedal in ga nečja več pu sojeh štarijah točt.
Protislovanske demonstracije se napovedujejo na Dunaju.
Alsergrundški okrajni zastop se je pečal v svoji seji 30. t. m. s protinemškimi praškimi in ljubljanskimi izgredi. Okrajni svetnik Maerten je želel, naj se na Dunaju prepovejo vsi nenemški napisi. Ostali govorniki so to odsvetovali. Naglašalo se pa je, da morajo Nemci složno nastopati proti Čehom in Slovanom. Okrajni načelnik je izjavil, da če ne jenjajo nasilnosti, se prične tudi na Dunaju tako gibanje, kakršna vprizarjajo drugod proti Nemcem. Predlog so poslali tudi ostalim dunajskim okrajnim zastopom.
Avjtro-Osrsko.
Zasedanje delegacij.
V	včerajšnji delegacijski seji je vojni minister Schonaich odgovarjal Biankiniju glede na pomiloščenje vojaških beguncev. Nadalje naznani, da je bil dragonec Scho-berl, ki ga je trpinčil četovodja Godell superarbitriran in dobiva letno penzijo 72 K. Godell je pa degrediran in obsojen v štirimesečno poostreno ječo. Vojaški kazenski red je bil po vojnem ministrstvu izgotovljen že leta 1906 in predložen obema vladama, ki pa še nista zavzeli stališča. O govoru del. dr. Šusteršiča smo poročali v včerajšnjih brzojavkah in bomo govor priobčili, ko ga dobimo. Del. Dum-ba je zahteval, naj se zniža doba vojaških vaj in uvede dveletna vojaška službena doba. Stockler je obžaloval, da vojaška uprava glede na dveletno službeno dobo ničesar ne stori. Dobernig je pa govoril o ljubljanskih dogodkih. Izjavlja, da obsoja izgrede in da je zadušil v Celovcu razburjenje proti Slovencem. Obžaluje ljubljanske dogodke. Tudi Nemcem so se zgodile krivice. Slovani naj se spomnijo, kako so postopali Bošnjaki po graških cestah in da so usmrtili v Inomostu vojaki nekega Nemca. Ob celovških pouličnih nemirih so postopali slovenski vojaki 17. pešpolka tako, da je bil pravi čudež, da nima Celovec krvavih prič. Obtožijo naj se, ki načrtoma pripravljajo izgrede, ne pa vojaki. Slovensko časopisje je smelo hujska-ti proti vojakom, ne da bi se bila zavzela deželna vlada v uradnem listu za posadko. V ljubljanskem občinskem svetu je padla beseda »morilska banda«, proti vojakom, ki je dobila v prebivalstvu tisočeri odmev. Vprašati se moramo, kje je ostala državna oblast, in kje je bil deželni predsednik, ki je pustil, da so nemoteno gospodarile razburjene in nahujskane množice. Takemu deželnemu predsedniku bi ne smeli dovoliti niti respektnega časa, da gre. Vlada ni ničesar storila proti demonstracijam, pustila je, da so se stvari same razvijale. Nemci so dobili vtis, da se sme v Ljubljani ž njimi vse storiti. Proti skupnemu nastopu Slovanov morajo nastopiti skupno Nemci. Axman je odmaknil svoj predlog glede na povišanje plač moštvu. Klofač je odgovarjal Dobernigu. Ljubljanski dogodki so bili odgovor na ptujske izgrede. Tudi na Češkem so prvi izzivali Nemci. Kindermann se strinja z Doberni-gom. Izjavi, da na Češkem ne bo prej miru, dokler se dežela ne razdeli v nemški in češki del. Vojni minister je na podlagi dr. Šusteršičevih izvajanj obljubil glede dogodkov v Ljubljani novo preiskavo.
Ministrska kriza.
Med delegati se trdi, da zasedejo ob preosnovi vlade češka ministrska mesta s češkimi uradniki, ako ne bodo hotele češke stranke poslati v vlado poslancev.
Škandali v bukovinskem deželnem zboru.
V	seji bukovinskega deželnega zbora 30. L. m. so nastali veliki škandali. Rumunci so motili posl. Weidenfe!a. Posl. Onciul in Zusterzut sta mu klicala: »Sramotni človek!« Straucher je klical Onciulu: »On-ciulova rodbina je nesreča za Bukovino!-Onciul je klical: »Parlamentarna ovca! Školka! Tepec!« Weidenfeld je klical Onciulu: »Iz norišnice si ušel!« Onciul: »Gobec drži, če ne te sunem z nogo!« Deželni glavar \Vassilko je neprestano govoril, a pomagalo ni nič. Wcidenfeld je klical: »Onciul je velik hudodelec! Onciul je itn-pertinenten!« Onciul je hotel oklofutati Weidenfelda, a so to preprečili njegovi somišljeniki. Sejo so prekinili.
Andrassy in soc. demokrati.
V	Budimpešti se govori, da je sklenil Andrassy pogodbo s- soc. demokrati, da dobe 25 do 30 mandatov, če prenehajo agi-tirati proti pluralni volivni pravici. Soc. demokrati so pa odklonili njegovo ponudbo.
VOLITVE V DALMACIJI.
Pri ožji volitvi v Makarski je zmagal profesor Nikola Ribičič z 84 glasovi proti makarskemu županu Mati Klariču. ki je
dobil 80 glasov. Množica je po volitvi prirejala ovacije propalemu kandidatu Klariču.
V pojasnilo ln uuaževonje,
Prihodnji teden se prične z nabiranjem članarine za »Slovensko filharmonijo«. Ker nove tiskovine in s preosnovo društva povzročene upravniške spremembe še niso dovršene, se vsi gg. člani vljudno prosijo, da blagovole vplačani znesek na nabiralni poli lastnoročno potrditi. Kakega drugega potrdila se za ta čas ne bo izdajalo. Kdor ga pa kljub temu želi, se mu po poverjenemu pobiralcu v obiiki zelenega listka izroči. Ko bo s tiskovinami vred tudi nov društveni imenik gotov, se vpošlje vsem — tudi prejšnjim članom --posebna sprejemnica s potrdilom od meseca oktobra naprej vplačane članarine.
Sedanji narodni preobrat je povzroči! — dasi društvo kot tako gotovo temu ni dalo nobenega povoda, — izstop Nemcev iz društva in zasramovanje »Slovenske filharmonije« od strani nemških listov. Slovenci! S tem je nastopila za vas vse sveta narodna dolžnost, da z mnogobrojnim pristopom ne samo nadomestite ravno označeni izstop, marveč da vsakdo izmed vas v krogu svojih znancev tudi po slovenski naši deželi pridno agitira in nabira novih članov. Pokažimo vsi kot eden, da »Slovenska filharmonija« more in mora vspe-šno vstrajati v slovenski Ljubljani! Vaše je to novo rojeno dete. in Vaša skrb bodi njega bodočnost! Tudi za slovensko filharmonijo veljaj geslo: Mal položi dar, domu na oltar!
K Dolu proti Jetiki.
Udeležniki letošnje mednarodne konference proti jetiki v Washingtonu so se ravnokar vrnili v svojo domovino. Ravnatelj pruske deželne zavarovalnice, dr. Ri-kard Freund, ki se je konference udeležil skupno s profesorjem Kocliom poroča, da so zanimive debate, ki so se vršile na tej konferenci, profesorja Koclia napotile, da znova prične s svojimi študijami o tuberkulozi. Osobito hoče proučevati goveje bacile (živalski tip bacilov tuberkuloze), katerih okužnost je še dvomljiva. Koch si je s tem začrtal posebno nalogo. Nevarnost okužbe po mleku kakor sploh po goveji živini se precenjuje. Zaradi tega bo glavno torišče boja proti jetiki v bodoče to, da se odvrača mnogo nevarnejša okužba od človeka do človeka. S tem pa preneha biti boj proti jetiki zgolj medicinsko vprašanje, temveč postane važna social-no-politiška naloga. Važnejše kakor izoli-ranje neozdravljivih in težko bolnih in zdravljenje v zdraviliščih je odvračanje jetike, to je podrobno delovanje po rodbinah. Kakor izjavlja ravnatelj dr. Freund, bo pruska deželna zavarovalnica takoj pričela delovati v tej novi smeri. — Gotovo bo zanimalo, da zastopa »deželno pomožno društvo za bolne na pljučih na Kranjskem« to stališče od početka svojega delovanja sem in da ga je tudi zagovarjalo v brošuri »K boju proti jetiki«, ki se je svoj čas uposlala vsem merodajnim činiteljem v deželi. Podrobno delo po rodbinah izvršuje potom takozvanega domov-nega odvračanja jetike s tem, da prizadete rodbine po svojili organih neprestano nadzira in poučuje, da skrbi za izolacijo bolnika in izvršuje razkužbe, nakazuje hranila, otrokom tudi obleko in perilo, omogo-čuje selitev v boljša stanovanja itd. To je pravo socialno delovanje, katerega pota in podrobnosti se niti ne dajo popisati. Koli-krat se je n. pr. po jetiki prizadeti rodbini omogočilo boljše prospevanje s tem, da so se ji poplačali najnujnejši dolgovi pri mesarju, peku, trgovcu itd. Kot posebno važno se je izkazalo varstvo otrok. Na te pazi društvo prav skrbno, ker so najbolj izpostavljeni okužbi po jetiki. V premnogih slučajih kaže se potreba, da se otroci odstranijo iz nevarne okolice, ker sicer prav gotovo zapadejo jetiki. Deželno pomožno društvo za bolne na pljučiii označilo je zaradi tega graditev zavetišča za zdrave otroke jetičnih rodbin kot eno svojih najvažnejših nalog in je že kupilo potrebni stavbeni prostor. Zalibog se vsled nezadostnih dohodkov doslej še ni moglo pričeti z gradbo. Deželno pomožno društvo obrača se torej znova na javnost s prošnjo za pomoč, bodisi s pristopom društvu, bodisi z darili v denarju, ki naj omogočijo, da se zapričeti boj nadaljuje in popolni.
SOMIŠLJENIKI! SOMIŠLJENICE! Zahtevajte v vseh prodajalnicah in tobakarnah vžigalice »Slovenske krščanske socialne zveze«: »V korist obmejnim Slovencem!« Kupujte te naše vžigalice!
Druitvo »Abstinent".
Kakor napovedano, vršil se je preteklo sredo sestanek ljubljanskih prijateljev abstinenčnega gibanja. Sestanek je bil prav dobro obiskan. Večino je tvorilo zavedno ljubljansko delavstvo. Videli pa smo na sestanku tudi veleč, prelata Kala-na in drž. poslanca dr. Kreka in Gostin-čarja. Na sestanku so se odobrili sklepi zadnje odborove seje, katere smo objavili preteklo soboto. Dalje pa se je že sklenilo:
1.	Vsak abstinent bodi naročnik »Zlate dobe«.
2.	Osnoval se je krožek predavateljev, ki bodo imeli svoje sestanke in vaje v predavanjih.
3.	Predavatelji naj jemljejo seboj na predavanja knjižice »Sveta vojska« in .»Zlata doba« in naj te liste po predavanjih v svrho agitacije porazdele med slušatelj-stvo.
4.	Vsak četrtek se vrši ob šesti uri zvečer v »S. K. S. Z.« odborova seja. Seje so javne.
Prihodnji teden v četrtek ob šesti uri zvečer je v dvorani »S. K. S. Z.« društveni shod. Predava gospod prelat Kalan.
Vsi abstinenti in prijatelji protialko-holnega gibanja na ta shod!_
TedensKl pregled.
Državni zbor se zopet snide 17. novembra. Pred otvoritvijo se izvrši pre-osnova kabineta. Pri tej priliki utegne priti v razgovor tudi vprašanje o jugoslovanskem ministru. Jugoslovanski minister bi bil velik korak naprej v marsikakem oziru, zlasti za slovenske iu hrvatske uradnike bi pomenilo imenovanje jugoslovanskega ministra novo dobo. Pisalo se je o jugoslovanskem ministru že dolgo. Preobrat na Balkanu z aneksijo Bosne in Hercegovine je dal tej misli trdnejšo podlago. Težišče države se je premaknilo nekoliko na jug, politična važnost jugoslovanskih dežel je mahoma poskočila in zato je sama od sebe btiknila na dan misel o jugoslovanskem ministru. Prav bi bilo za planinske dežele, da bi delal ravnotežje nemškemu ministru. Opravičeni smo Jugoslovani zahtevati svojega ministra, saj ga imajo Nemci, Čehi, Poljaki tudi.
V	delegacijah je govoril dr. Šusteršič o ljubljanskih izgredih. Izjavil je, da take in enake izgrede enako obsoja, naj prihajajo od slovenske, ali nemške, ali katerekoli strani. On ne zagovarja ljubljanskih izgredov. Nekaj drugega pa je postopanje vojakov, o katerih je dokazano, da so stre-ljaji brez zadostnega vzroka. Vojni minister je odgovoril, da bo odredil novo preiskavo.
Izdelana je predloga o starostnem in invalidnem delavskem zavarovanju samostojnih oseb, ki ne zaslužijo na leto nad 2400 kron.
Cesar je odklonil načrt pluralne volivne nravice za Ogrsko.
Pri volitvah za nižjeavstrijski deželni zbor po novem volivnem redu na podlagi splošne in enake volivne pravice so kršč. socijalci sijajno zmagali. Od 48 mandatov so jih dobili socialni demokratje le 5. Nemški nacionalci in svobodomisleci so popolnoma poraženi.
Na Štajerskem so dobili nov deželno-zborski volivni red. Od 87 mandatov so dali Slovencem le 13, nekako šestino. Torej sta dva Slovenca komaj toliko vredna kakor en Nemec.
Koroški Slovenci so zmagali v Slov. Plajbergu v vseh treh razredih.
V	Istri so v splošni kuriji zmagali kandidati političnega društva za Hrvate in Slovence. Krščansko-socialna stranka je še-le v začetku, in zato ni zmagala. Izvoljen je v istrski deželni zbor tudi prvi socialni demokrat.
Za Srbijo stoji slabo, dočim je Avstrija na vrhu. Ruski Izvolski je delal povsodi
U«tanovl]eno 1862.
Telefon Itev. 684
# V
c. V., dvor.	malini.t ▼
DUNAJ (WIEN), VII, KAISERSTRASSE 71
na vogalu Burggasse. Največja zaloga vsakovrstnih peči
za vsako porabo od navadne do najfinejše in naj-elegantnejše izpeljave, v vseh velikostih, črne ali bogato emajlirane. Pefci za trajno kurjavo za premog. Okrogle pefci za regulirati od 15 K višje. Zaloga i gnji&fc, Štedilnikov in strojnih ognjiSfc. Najbolj&e pl nove pefci, kamini trni in emajl. Železne pefci s petnicami za dve ali tri sobe.
- i	Patent-vložki
/Zj^^T^ A za e'inaste Peii'
_	*-.	Sušlnlce.
Krušni) peči.
2034 20-2
na to, da bi se velesile postavile nasproti Avstriji. Pomagala mu je Angleška. Pa vsi poskusi so zastonj. Srbija je sama in nobena velevlast se ne bi potegnila zanjo v slučaju vojske. A Srbija se kljub temu ob-orožuje. Prestolonaslednik Jurij je šel celo v Petrovgrad prosit posredovanja o aneksiji Bosne. Tudi Črna gora se pripravlja za vojsko.
»Kmečke zveze« so zborovale v Ribnici, v Trebnjem, v Škofji Loki in Straži-šču. Shod je bil tudi v Šentjanžu na Dolenjskem. Za reško in košansko dolino se je ustanovila nova »Kmečka zveza«, v Radečah pa se je sestavil pripravljavni odbor za ustanovitev »Kmečke zveze«. — Za kandidata v kranjsko-loškem okraju so kmečki in mestni zastopniki postavili profesorja Jarca. — V Trebnjem pa je »Kmečka zveza« postavila kandidata župnika Hladnika. — Sitarska in žimarska zadruga v Stražišču pri Kranju je otvorila v nedeljo svoj zadružni dom. — Živinorejsko zadrugo so ustanovili v nedeljo v Kamniku.
—	Idrijski občinski zastop je deželna vlada razpustila. Za občinskega gerenta je postavila c. kr. kontrolorja v pokoju J. Zazula. ^Svetovalci so zaupniki vseh treh strank. — Notranje ministrstvo je iznova dalo podporo za Bled v znesku 8000 kron.
—	Velika obravnava radi ljubljanskih demonstracij se prične v četrtek, 5. novembra. Obtožencev je 14. — V Ljubljani je od novega leta do danes 1000 smrtnih slučajev. Lani v tem času jih je bilo 1090.
Godovi prihodnjega tedna.
1.	nov. 21. pobink. ned. Vsi svetniki.
2.	nov. poned.: Vseh v er n i h duš. Just. 3 nov. torek: Viktorin, Hubert, Ida.
4.	nov. sreda: Karol Borotuej, Modesta.
5.	nov. četrtek: Caharija, Vitalij.
6.	nov. petek: Lenart, Sever.
7.	nov. sobota: Prosdocim, Engelbert.
Jeseniške novice.
j Prvo naročilo po bojkotu je ta teden dobila savska tovarna iz Srbije.
j Nagrobnico bo zapel moški zbor katoliškega delavskega društva na pokopališču na Vseh svetih dan popoldne.
j Nesrečen teden v tovarni je bil ta teden. Zgodili sta se dve nesreči. Parni stroj je zgrabil delavca Fistra, mladega fanta, ga večkrat okoli zasukal in pretrl. Umrl je še isto noč v tovarniški bolnici, kamor so ga prenesli. V mizarskem oddelku pa je stroj delavcu Juriju Krašovcu odrezal tri prste na desni roki in ga poškodoval tudi na levi. Koliko takih in podobnih slučajev se je že zgodilo v tovarni in še danes ni vpeljano zavarovanje zoper nezgode. Če vsled poškodbe delavec postane nezmožen za delo, ne dobi drugega kot 16 K provizije na mesec. In s tem denarjem naj živi sebe, in če je družinski oče, tudi družino. Skrajni čas je že, da se vpelje v tovarni na Savi zavarovanje zoper nezgode in da si obrtni nadzornik bolje ogleda varnostne naprave.
j Shod so imeli socialni demokrati tia Savi prošlo nedeljo, dne 25. t. m. Okrajno glavarstvo jim ga je sicer prepovedalo, a Kristan Anton iz Ljubljane ni hotel zastonj na Jesenice. Napravil je volivni shod, ker so volitve za deželni zbor že razpisane. Vendar nihče ni mogel dobiti vtisa, da je to voliven shod. Bil je shod, kakršne imajo vedno socialni demokrati, kadar so sami med seboj. Kaj so socialdemokrati, že dosegli za delavstvo, ne morejo povedati, zato pa zabavljajo čez vse druge, ki kaj pomagajo delavstvu, da bi postalo bolj zadovoljno. Zadovoljnega delavstva socialni demokrati nočejo, ker med njimi ne najdejo ugodnih tal za svoje namene. To vidimo tudi na Savi. Na vsakem social-demokraškem shodu se poje ista pesem. To morajo biti res čudovito slabega spomina in razuma ti ubogi socialni demokrati!
Tflhtonnlfo bretplaCno dopo8IHatev mo)ega flast, fcUIIllVUJIB cenika z nad IOOO slikami. -
Jamstvo več let. Vsako nepopolno blago se vzame
nazaj za popolni znesek. 8 lik« >/. nav. velikosti.
St 366	r
srebrna dam-
ska remont, gl S-SI
St. 322
srebrna moška remont. 3'Sf
St, 337
srebrna 8 sidro 16 kamnov 5»-dvojni plašč 6a5C
St. 341, srebrna s »idre dvoj ni plašč 15 kam nov, posebno močna ?—9*M
Anton Rlffmcnn,
nnjvočja tovarniška zaloga ur, zlatnine in srebrntnt l-voi v vse dežele. Maribor L 5., otajersks.
j »VVIndische Hunde«. Ta psovka je padla ob priliki, ko je bilo te dni okno ubito na nemški šoli. Dotičniku svetujemo, naj bo le miren in naj se ne razburja. Prvič ne ve, ali je res kak Slovenec ubil okno, drugič pa za olikanega človeka ni lepo zmerjati človeka s psom, če tudi je — cigan. Slovenci bi radi v miru živeli z Nemci, zato naj Nemci nikar ne izzivajo. Ali ni izzivanje, če je po zidu savske cerkve napisanih vse polno »Heil«? Ali ni izzivanje, če se na cesti, gredoč mimo Slovencev, kliče: »Sprechen wir deutsch!«? Slovenci hočemo na svoji zemlji mir. Če hoče Nemec med nami živeti, dobro, naj živi, a naj se ravna po načelu: Kar ti ne želiš, da bi drugi tebi storili, tudi ti njim ne stori. Zaveda naj se, da je na Jesenicah gost, ne pa gospodar, in naj se obnaša kakor se spodobi gostu.
j Električna razsvetljava je bila v sredo zvečer ob 6. uri, ravno ob prihodu štirih osebnih vlakov, odpovedala na kolodvoru. Nastala je tema. V restavraciji so hitro postavili na vsako mizo po eno svečo. Slabo so brlele sveče, kar naenkrat zažari zopet električna luč in po vsi restavraciji je unisono zadonel glasen »ah«! Vse se je razveselilo svetlobe, vse je začutilo velikansko razliko med brlečo lučjo in električno svetlobo in dalo na glas duka svojim čustvom.
j Lekarna na Savi. To je sedaj skoraj gotova stvar. Mislili smo, da bo kje blizu kolodvora. Bil je na ponudbo prostor v hotelu »Triglav«, toda g. lekarnar se je odločil za tovarniško hišo, v kateri je prej stanoval dr. Wolff. Računal je pač na to, koliko mu bo dala zaslužka tovarna. Iz računa bolniške blagajne kranjske obrtne družbe za leto 1907. je mogel razvideti, da je račun za zdravila znašal 9.000 K 53 v. Lepa številka, res! Kdo bi rad izgubil toliko svoto vsako leto?
j Komisija v svrho prevzetja verodostojnosti mej, zemljišč in pravic c. kr. železniškega erarja, ki so potrebne za zgradbo in promet železnice Celovec-Gorica-Trst v katastralnih občinah Hru-šica in Jesenice, bo na licu mesta dne 2. novembra. Začne se na Hrušici ob 10. uri dopoludne in se bo nadaljevala, če bo treba, naslednje dni. Kdor misli, da se mu dela pri mejah krivica, naj pride h komisiji in svojo pritožbo da na zapisnik. Kogar ne bo blizu, se bo pozneje pritoževal brez uspeha, na njegove pritožbe se sploh ne bo jemalo nobenega ozira.
j Pet let plačujejo posestniki davek iu doklade za parcele, ki niso več njihova last, ker jim jih je vzela in uživala c. kr. državna železnica. Po ti komisiji se bo menda vendar enkrat izvršil prepis. Čudno vsekako je, da mora človek plačevati davek od posestva, ki ni njegovo. Davkarija vsak vinar iztirja takoj, ko zapade, in noče čakati pet let, vsako zamudo kaznuje. Koliko pa bodo dobili davkoplačevalci obresti od davka, ki so ga preveč plačali, ne po svoji krivdi? Res, radovedni smo.
j Nagrobni napis posebne vrste se nahaja na jeseniškem pokopališču: »Rožica prosim te, nikar ne utrgaj me«. Je pač opomin za dolge roke, naj se ne stezajo po nagrobnih cvetlicah. Če bo kaj pomagal?
Kako le uoloika služba u Ameriki.
(Dopis slovenskega vojaka iz Amerike.)
Tudi v ameriških Zedinjeih državah mora vojak ubogati in biti pokoren; kdor ne uboga, tepe ga nadloga. Kazen je v začetku mila, potem pa čezdalje ostrejši. Za prvi pregrešek dobi vojak kako delo, za drugi mu naložijo denarno kazen; ako še to ne zadostuje, mora iti v zapor pokoro delat, kjer imajo tudi »ajneel-arest« pripravljen. Ne godi pa se slabo vojaku, ki svoje dolžnosti zvesto spolnuje in ima svoje stvari čiste in v redu. Z vojaki ravnajo povsem lepo in prijazno, kolikor le mogoče; o kakem nepotrebnem trpinčenju tu ni govora. Stanovanja vojakov so zelo lepo urejena, z električno razsvetljavo, parno kurjavo, vodovodom, kopališči. Vsaka stotnija (Comp.) ima svojo čitalnico in »billiard table«. Vsak vojak ima svojo omaro za obleko, čedno posteljo in tečno hrano trikrat na dan. Vojaška godba
Zaščitna znamka „Sldro"
jnlnt. Gauslci
m
m
Nadomestek za
Sidro-Pain>Expeller
(c splošno priznano kot Izvrstno bol blaiujofe ln odvodno mazilo pri prehlajenju Itd.; cena 80 v.; K 1 '40 in K S — se dobiva v vseh lekarnah.
Pri nakupovanlu lega povsod priljubljenega domačega sredstva, na| se (ftnljcjo le originalne sleklcnice v škatljah z naš i zaščitno znamko „Sldro" potcin se je golovo prejel originalni izdelek
Richterjeva lekarna
pri „zlatem levu" v Pragi
Elizabethgasse štev 8 nova.
BV Dnevno razpošiljanje. TE M57 42—1
igra vsaki dan, tudi Radecky-marš večkrat zaigrajo. K temu pa dajo še primerno plačo, da ga včasih lahko vojak kak kozarček spije, ako se ravno katerega huda žeja loti. Plače dobi prostak 15 dolarjev na mesec; ako je vojak dober strelec prve vrste, dobi 5 dolarjev, druge vrste 3 dolarje in tretje vrste 2 dolarja nagrade na mesec in vsake tri Jeta dobi po 20 odstotkov priboljška. Vsak, ki je potrjen za vojaka, mora priseči zvestobo za tri leta v službi; po preteku enega leta se lahko odkupi za 120 dolarjev, kateremu ne ugaja vojaška služba. Ako vojak odsluži 30 let, dajo mu primerno pokojnino. V vojaški dom pa gre lahko z 20. letom službe, kjer je z vsem preskrbljen. Plača na Kubi, Panami, Alaski in Filipinih je zboljšana za 20 odstotkov, in čas, ki ga vojak tam služi, je za polovico manjši.
Vsakdanje delo vojakov je: Vstati zjutraj ob 6. uri, ko mora biti vsak pred vojašnico, kjer se kličejo imena. Pri tem se ustreli s topom in zastava na drogu se razvije. Zatem se gre k zajtrku, nato se prezračijo in izčistijo sobe, vsak zravna svojo posteljo, izčisti puško kakor tudi samega sebe. Od 8. do 10. ure gredo vojaki na vežbališče, kjer se uče korakati kakor tudi razne druge stvari, ki jih je vojaku treba znati. Od 10. do 12. ure gre stotnik skozi sobe pregledat, če je vse v redu. Vsak vojak mora stati pri svoji postelji. Ob 12. uri imajo vojaki kosilo. Popoldne so navadno prosti, izvzemši če kako posebno delo pride. Ob pol 6. uri imajo vojaki večerjo, ob 6. uri pa retreat (pefel), kjer mora biti zopet vsak navzoč. Kličejo se imena in prečita povelje za prihodnji dan, za tem je opomin k molitvi, na povelje stotnikovo vsak povešeno sklene roke, pri tem zaigra vojaška godba narodno himno, ustreli se s topom, in zastava, ki se zjutraj razvije, se spusti počasi k tlom. S tem je delo dokončano. Ob 11. uri mora biti zopet vsak doma v postelji, luči pa se ugasijo ob 9. uri.
Povprečno pride na vsakega vsakih osem dni po 24 ur službe na straži, kjer po dnevu pazi na arestante, ki morajo delati pri rezervaciji, ponoči pa stati na straži, ker zastraženi so vsi glavni vhodi v rezervacijo; nalogo ima strogo, ustaviti vsakega, ki hoče prestopiti po 11. uri v rezervacijo, in aretirati vsakega vojaka, če se ga »davn tavn« preveč naleze in pride pijan domu. Vsak mesec v poletnem času gre vojak na tridnevne vaje, odkoder se povrne ves ožuljen domu; navadno naredi vojak po 18 do 22 milj dolge marše na dan, obložen z vso opravo, ki jo vojak potrebuje, vštevši 90 patron. Prenočuje vojak v šotorih, ki ga vsak nosi seboj; tudi kuhati si mora vsak sam. Vsako jesen se vrše tudi večje vaje, ki trajajo po en mesec.
Gospodarstvo.
g O naši zadružni organizaciji piše hrvatski »Dom« z dne 28. oktobra t. 1.: »Ravno nekako pred letom dni sem napisal nekoliko besed o velikem gospodarskem napredku naših najbližjih bratov, naših Slovencev. Naravnost začudil sem se bil, ko sem videl, kako ta mali narod, katerega nemško nasilje gospodarsko še mnogo bolj pritiska nego nas Mažari, — kako ta mali narod kakor pridna mravlja stavi tako močan temelj svojemu domu, da je ni sile, ki,bi ga mogla porušiti. Poleg Dancev v Danski in naših bratov na Češkem in na Moravskem so tudi Slovenci dobro pojmili, da se morejo manjši narodi ohraniti pred večjimi samo tako, da si vsak poedinec majhnega naroda ohrani svoj dom in njegove temelje bolj in bolj učvrščuje.« Slovenci, naprej v zadružni organizaciji!
ETERNA
Cevke in ustniki.
Yisek popolnosti v izdelovanju pip
Prednosti: Snažnost, trpežnost , nizka 870 cena, užitek pri kajenju I 19
Zdravniško priporočljive.

t
II, priloga „Slo«Bnoa" ttev. 251. dn« 31. oktobra 1908
Dnevne novice.
+ Za obmejne Slovence! Nedavno smo priobčili v »Slovencu« obupni klic od slovenske meje iz St. Ilja na Spodnjem Štajerskem. Povdarjali so v oklicu bratje od meje, da so se z vso močjo, z vsemi denarnimi in drugimi sredstvi, ki jih ima »Siidmarka« na razpolago, vrgli naši narodni nasprotniki na St. llj, zadnjo in obenem najvažnejšo slovensko postojanko ob meji. Zato: Slovenci, pomagajte bratom ob meji! »Slovenska dijaška zveza« je sklenila, da vzame v posebno skrb Št. llj. Tako je prav! Pri tem naj pa tudi drugi naši somišLeniki ne zaostanejo! — Obračamo se še enkrat do vseli čitate-ljev, naj pri vseli prilikah zbirajo darove za obmejne Slovence ter jih pošiljajo našemu upravništvu, ki jih potem razdeli na razne obmejne kraje s pozornostjo odslej na Št. llj. Na pomoč obmejnim bratom — darujte, zbirajte podpore za obmejne Slovence!
+ Idrijski občinski odbor razpuščen. Iz Idrije se nam brzojavlja: Okrajni glavar je včeraj izročil vodstvo idrijske občine gerentu Jožefu Zazula. Svetovalci so: Goli, svetnik Svoboda, Štravs. Izvršilo se je vse mirno. G. Svoboda se brani svetovalstva, ker je bil solidaren z županom Šepetavcem.
+ Savski most pri Tacnu. Most črez Savo pri Tacnu namestu starega Lazzari-nijevega mostu, ki ga je povodenj odnesla, je nujno potreben. Že črez eno leto služi tam samo brod, ki pa pri višji vOdi ne more voziti. Proračun znaša za novi most 164.000 kron, in zato se je obrnil deželni odbor do vlade za podporo 50 odstotkov, kajti ta most služi tako splošnemu prometu, da je opravičen od države vsaj polovični prispevek. Znana prijaznost finančnega ministra Korytovskega je najbrž tudi tu igrala svojo ulogo, kajti vlada je dovolila le 30 odstotkov državnega prispevka. Vsled tega se je deželni odbor ponovno obrnil do vlade z nujno zahtevo, naj zviša svoj prispevek na 50 odstotkov. Nevolja pri interesentih je res velika, kajti pri takih objektih, ki so zlasti za vojaštvo naj-eminentnejšega pomena, država ne sme največjega bremena odvaliti na deželo in okrajne cestne odbore, ki s svojimi skromnimi sredstvi že itak ne morejo zmagovati nujnih prometnih zahtev!
+ I.okalna železnica Trebnje-Št. Janž (dolga 21-003 km), se otvori 15. novembra t. I. Postaje Mirna, Mokronog-Bistrica in Št. Janž bodo poslovale za popolen promet, postajališča Gomila, Št. Rupert-Ra-kovnik in Pijavce pa le za oseben in prtljažen promet. Eksplozivnega blaga se na tej železnici ne bode prevažalo.
+ Nova krivica tržaškim Slovencem! Kakor čtijemo, je tržaško namestništvo odreklo slovenskemu katoliškemu tiskovnemu društvu konccsijo za tiskarno v Trstu. To je težka krivica, ki jo je bilo tem manj pričakovati, ker se je cesarski namestnik knez Hohenlohe nekaj časa kazal prijaznega diskovnemu društvu, potem pa je naenkrat odrekel koncesijo. S tem je knez Hohenlohe izzval naše nasprotstvo. Nikakor ne odstopimo od zahteve, da dobi slovensko katoliško tiskovno društvo v Trstu tiskarsko koncesijo, in če je ne dobi pod Hohenlohem, jo dobi tedaj, ko Hohenlohe več ne bo tržaški namestnik! Nobena gospoda ni večna!
+ Pri volitvi župana na Vidmu-Do-brčpoljah je bil soglasno izvoljen za župana prejšnji župan Jakob Prelesnik iz Zdenske vasi, za svetovalce pa gg. Levstik Andrej, Štih Jožef, Petrič Jožef, Štupnik Janez in Drobnič Janez.
—	K. S. K. Jednota v Ameriki je slovesno blagoslovila svoje bandero, skupno znamenje vseh 109 v Jednoti zastopanih društev. Boter bandera je bil naš rojak dr. Ivan Sch\vegel. Tekom enega leta je »Jednota« izplačala podpor 146.103 dolarjev.
- Revizija trase belokranjske železnice je končana. Z delom se prične prihodnje leto.
—	Shod sodalitatis za dekanijo Novo mesto bo v sredo, dne 11. novembra t. I.
—	Konferenca »Sodalitatis in hono-retn ^s. Cordis Jesu« za ljubljansko deka-n\io bo dne 4. novembra t. 1. ob 10. uri do-poludne v knezoškofijski palači.
—	Fzm. Albori je popolnoma ozdravel in je iz Kranja odpotoval v Trst.
—	Papeževa slavnost na Mirni bi se bila prav lepo izvršila, da ni dež onemogočil nameravanega sprevoda. V cerkvi je bila na primernem stojalu papeževa podoba, o?nljšana z zastavami in s cvetlicami. Nekaj pa nas je osupnilo. Tukajšnje šolsko vodstvo je oficijelno odklonilo udeležitev šolske mladine pri tej slovesnosti. Tudi znamenje časa.
—	Kakšno bo vreme ta lunin mesec?
Najprej utrdimo, da se jc pretekli mesec napoved zopet izpolnila: četrti in peti dan po mlaju jc bilo lepo, četudi se je prejšnje dni k dežju napravljalo, in bil je res cel mesec lep, še presuh, zlasti za žita. Le ob zadnjem krajcu in ob mlaju je bilo po en dan mokro, kakor je to zahteval lunin spremen ob jutranji uri. Bilo se je že bati, da bo ponekod huda za pitno vodo, pa je vendar dež ob zadnjem mlaju napolnil vsaj deloma kapnice in poživil studence. — Kako bo torej prihodnji lunin mesec, to je do 22. novembra? Kakor je bilo preteklo sredo in četrtek, torej zopet suho, malo ali nič padavine, koder je bilo ta dva dni suho in lepo. Kakor si luna napravi vreme četrti ali peti dan po mlaju, tako je do nove lune. Ne vemo sicer, kaj učeni vremenski preroki molčeč o tem mislijo, vendar izkušnja to uči, in »Slovenec« letos vselej na to opozarja.
—	Deželna norišnica goriška stane dosedaj Goriško že polovico več, nego so bili stroški posebno preračunjeni, in vendar še ni končana, da bi se spravili v njo umo-bolni, katerih ste obe goriški bolnišnici prenapolnjeni; poleg teh je pa še mnogo nesrečnežev spravljenih v drugih norišnicah, posebno na Benečanskem, katerih oskrbo mora dežela drago plačati. Govori se, da se nova luksurijozna norišnica z novim letom izroči svojemu namenu. To pa je neverjetno že iz razloga, ker do sedaj še ni imenovan ne ravnatelj, ne drugo potrebno osobje. »Svobodna zveza goriških zdravnikov« (libera associazione medica) je imela v nedeljo sejo, v kateri se je na predlog dr. Pontonija sklenilo, izročiti deželnemu odboru spomenico, naj čimprej imenuje ravnatelja norišnice in preskrbi potreben prostor, da se vsaj za silo nekoliko izpraznite obe goriški bolnišnici umo-bolnili v korist drugih bolnikov, ker obe bolnišnici ste tako natlačeni, da skoraj ni več prostora za nove bolnike.
—	Grozna nesreča v Dreherjevi tovarni. Včeraj zjutraj se je pripetila v Dreherjevi tovarni v Trstu strašna nezgoda, ki je storila konec mlademu, pridnemu delavcu. Železni krempelj je delavca Ivana Kocjana udaril z neizprosno silo v zatil-nik ter ga pritisnil tako, da so se mu štrli vretenci na zatilniku in mu je bil strt spodnji del lobanje. Smrt je bila malone hipna.
—	Žrtev bega vojne ladje. V oni viharni noči, ko je burja povzročila tragikomični beg vojne ladje »Nadvojvoda Fran Ferdinand«, se je na isti nahajal nek Parenzan, četovodja čuvajev na ladji. Vsled napora one noči se je, izostavljen viharju, prehladil in si nalezel hudo pljučnico, za katero je umrl.
—	Akcija za zasledovanje premogove žile ob dolenjski meji. Pred mesecem dni smo poročali, da se je v Kušeljcu, občine Kostelj v kočevskem okraju, našla v 300 metrov visokem hribu, ki je last ondot-nih vaščanov, premogova žila, in da so zvedenci ta premog preiskali in označili za svetli premog druge vrste (mittlerer Qua!itiit). Ta svetli premog (Glanzkohle) je popolnoma podoben trboveljskemu: črn in svetel ter se rad vname. Pretekli teden pa se je v Črnomlju samem ustanovil od? bor, ki je dozdaj tudi v hribovju ondot-nega okraja zasledoval žilo tega premoga in jo tudi našel. Dokaz, da je v zemlji teh dveh okrajev ob Kolpi premogova žila razširjena. Treba je zdaj dognati: kako daleč in kako globoko. To nalogo hoče izvesti komite, ki se je ustanovil, a se hoče kasneje kot družba razviti. Za rove in davke trebalo bi vsega skupaj kapitala 60.000 kron, ki naj bi se zbral z akcijami (deleži) po 500 kron ali tudi manj. Polovico tega bi se porabilo za kup rovov (Schurfbevvilligung), druga polovica pa bi se porabila za davke. V Kušeljcu plača n. pr. izmed petih ondotnih lastnikov teh rovov po 180 kron davka na leto. Raziska-vanje pa prizadene seveda tudi precej. Zdaj je dognano, da se nahaja v zemlji to-strar. Kolpe premog v hribih vasi Kuželj, Kušeljec, Rački potok in Raka v kočevskem okraju. Tem se je pridružil tudi črnomaljski svet, zlasti pa bližnji hribi nekdanje tovarne železne rudnine (Roheisen-fabrik). Kos tega premoga je tudi v Ljubljani na vpogled. Bila bi pač škoda in sramota, ko bi se ne pobrigali za zaklade, ki leže brezdvomno pri nas skriti v zemlji!
—	Sneg v Galiciji. Naš dopisnik iz Krakova nam poroča: Sredi oktobra Galicija v snegu! Tega tudi mrzla Galicija ni navajena. Pridelki pozne jeseni so pod snegom. Galicija ima navadno dolgo, suho in jako prijetno jesen. Ljudje so presenečeni, niti z zimsko obleko se še niso preskrbeli. Naenkrat je zapihal od severovzhoda mrzel veter in prinesel sneg. V vzhodni Galiciji, krog Tarnopola, so bili veliki sneženi zameti. Nekatere proge so morale za 24 ur ustaviti železniški promet. V Krakovu sneži že od 18. t. m. Tukajšnji
meteorologi trdijo, da je vzrok hitre zime silni zračni pritisk od severovzhoda proti srednji in južni Evropi, ki po poti še vedno narašča in je že prodrl čez Alpe. V Rigi jc kazal barometer 20. t. m. 785 mm. V Vilni se je od nedelje na ponedeljek zračni tlak povečal za 14 mm, temperatura pa je padla za 14 stopinj C. Ta mrzli tok prodira dalje proti zahodu. Posledica je velik zračni tlak in nagli padec temperature. Krasne jeseni je torej konec. Vsled nagle izpremembe temperature in vsled mokrega zraka se je po celi Galiciji in tudi na Češkem pojavila škarlatica. V Lvovtt je 240 bolnih na škarlatici in se število vsak dan za deset poveča.
- »Kmečka zveza« za ljubljansko okolico ima v soboto, 7. novembra t. 1. ob 11). uri dopoludne redno odborovo sejo v prostorih tajništva S. L. S. Vse odbornike uljudno vabi k seji načelnik »Kmečke zveze« M. Dimnik.
—	Taki so rajhovci, da popolnoma brez povoda in skrajno surovo napadajo ljudi in izzivajo, ko je pa treba prinesti dokazila za razžalitve, pa zlezejo pod klop. Eden izmed teh junakov je Ernest Pflaum, sin ravnatelja tovarne v Mojstrani — kjer je še par takih pruskih bratcev — ki -je kranjskogorskega župana na kolodvoru v Kranjski gori vpričo velike množice Slovencev obdolžil hujskanja, pri sodišču se pa dckiiz resnice niti nastopati ni upal. Seve kadar bo zopet doma, bo morda zopet dobi! korajžo in se pritožil na nemški konzulat, da je krajskogorsko sodišče imelo predrznost kaznovati rajhovca s 40 kronami ali pet dni zapora.
—	Slovenskim trgovcem priobčuje celjski »Narodni List« nekaj jako umestnih opazk, ki se glase: Slovenski trgovci! Izprašajte vest sebi in svojim uslužbencem, ali postopate nasproti odjemalcem pošteno in solidno, ali postrežete prijazno in uljudno, kakor stori to nemški trgovec, ali pa morda s svojim neuljudnim nastopom odganjate ljudi od sebe. Svoji k svojim — vedno po pravici! — Slovenski trgovci! Izprašajte si vest, od koga jemljete svoje potrebščine, ali od slovenskih ali pa od nemčurskih tvrdk? — Slovenec podpiraj Slovenca, oziroma Slovana!
—	Steklina v Novem mestu. Bergma-nov stekli pes je bil ugriznil gg. Eisenbarta in Kendo. Oba sta se zdravila na Dunaju. V soboto zvečer pa je mlada mačka ugriznila 121etnega Albina Kopača. Drugi dan so našli mačko mrtvo na dvorišču g. Kopača. Dognalo se je, da je mačka poginila vsled stekline. Preiskava se vrši.
—	Vlom v občinski urad. V noči od 26. na 27. oktobra je bilo skozi dvoriščno okno vlomljeno v občinski urad v Pregradi in iz pisalniškega predala vzeta vsota 300 kron. VVertheimerica je ostala nedotaknjena. Sum je padel na občinskega pisarja Večeriča, ki so ga zaprli.
—	Sneg v Liki. Iz Plitvice in Gospiča se poroča, da pada ondi gost sneg.
—	Ponesrečeni železničar. Na kolodvoru v Sunju je prišel delavec Andrija Filipač pred dva voza, ki sta ga do smrti stisnila.
—	Samoumor v Maksimiru. Mrtvo so našli v torek zvečer na klopici pred kapelico sv. Jurija ženo zagrebškega vinotrž-« ca Grubiča, Marijo Grubič. Ustrelila se je z Brovvning-pištolo skozi možgane. Žena je že dolgo časa bolehala in jo je menda obup radi zdravja gnal v smrt. Zapušča dva otroka.
—	Nesrečna smrt. V Zagrebu sta v neki podstrešni sobi stanovala skupaj dninar Avgust Srkalj in 69 letna postrežnica Jelena Žubrinič. Kot podnajemnik je stanoval pri njima nek zidar. Ko je v četrtek zvečer prišel Srkalj ob 7. uri zvečer domu, nastal je med njim in Žubriničko prepir, v katerem je on zagnal vanjo nek vrč. Nato je Srkalj odšel z zidarjem v krčnio. Zubrinička je pričela kmalu potem klicati na pomoč in sosedom tožila, da jo je Srkalj z vrčem zadel na želodec. Kmalu na to je umrla.
—	Ciganska nadloga na Dolenjskem. Menda ni nikjer na Kranjskem toliko ciganov, kakor na Dolenjskem, kjer postajajo že prava nadloga. Goljufajo lahkoverne ljudi in kradejo, kar jim pride v roke. Pred nekaj dnevi so orožniki prignali v zapor novomeškega okrožnega sodišča trinajst mladih cigančkov, ker so se ukvarjali z bankirstvom. Prebrisani cigani so namreč v litijski okolici goljufali na ta način, da so pri lahkovernih kmetih zamenjavali ogrske desetice in dvajsetice z avstrijskimi, ker baje ogrski denar nima več veliave, oni pa, da ga bodo žc izdali, ker odidejo na Ogrsko. Seveda so pri zbiranju ogrskega denarja za svoj honorar dobro skrbeli in radi tega jih je tudi roka pravice odvedla v zapor, kjer bodo pač še čakali, predno odidejo na Ogrsko.
—	Na nemški konzulat so sc pritožili mojstranski Prusi, ker jih niso pustili Slo-
venci na kolodvoru v Kranjskigori mirno izzivati in pretepati domačine, čeprav je prišlo na vsakega Nemca najmanj 20 Slovencev Pravijo, da se je vsled palice, katero si je nekdo upal vzeti pristnemu Pru-saku Cesny-ju, da ne bi mogel več prete-vati Slovence ž njo, razmerje mej Avstrijo in rajhom znatno poslabšalo. Poslabša se pa tudi razmerje mej pruskimi protestanti v Mo strani in domačini.
Velika tatvina na Reki. Ani Pessi je bilo dne 29. t. m. ukradeno iz spalnice več z!atenine in žlahtnega kamenja, med drugim par uhanov z briljanti, zlata ura z verižico itd., skupaj v vrednosti 4.000 K.
- »Sistem« na Hrvatskem. Ze zadnjič smo poročali, da je bila žena profesorja L-vrliuge nenadoma prestavljena iz Osjeka v Lovinac, ko je njen mož prevzel uredništvo »Narodne Obrane«. Sedaj je vlada prestavila tudi profesorja Švrljugo samega, in sicer v Zemun. Isti je namreč bil na bolniškem dopustu, obenem pa je prosil za vpokojitev, ker je že 30 let služil. Vlada pa jc odbila njegovo prošnjo, ker da mu noče všteti v službeno dobo dveh let, ko je bi od službe odstavljen, mu ustavila dopust, češ. da njegovo časnikarsko delovanje kaže, da ni bolan, in ga obenem premestila v Zemun.
—	Železnica Trebnje-Št. Janž, Otvoritev te železnice se bode vršila 15. novembra. Vsi posestniki, ki ste za železnico odstopili kaj sveta, ste povabljeni k skupnemu posvetovanju, ki se vrši v ponedeljek, dne 2. novembra na vernih duš dan, ob pel 11. uri dopoludne ua Mirni v društvenih prostorih. Spored: Volitev železniškega odbora, ki bo zastopal takoj pri ko-lavdaeij: železnice koristi vseh pri tej progi prizadetih posestnikov, ki bodo to želeli in s podpisom tozadevne izjave odbor za to pooblastili. Ker je ta dan na Mirni semenj, gotovo ne bo izostal nobeden, ki ima kako opravilo na semnju. Mnogi niti sami nc poznajo še vse škode, za kojo imajo še terjati odškodnino, ali da se jim izvrši pri prvi komisiji obljubljeno delo. Zato pridite vsi! Ako se je dosedaj posameznik zastonj upiral oblastnosti gradbenega vodstva. združimo se sedaj v skupni odpor proti nam prizadetim krivicam. V edinosti je mo?.
Radi razžaljenja Veličanstva je v
preiskavi osješki občinski odbornik, socialist Josip Lang.
—	Pet let ječe radi 1 krone 20 vinarjev. Te dni je bil v Osjeku obsojen na pet let ječe vagant Pavel Roheim, ki je svoj čas na deželni cesti med Sv. Jurijem in D. Miholjacem z nožem v roki napadel kmetico Kato Pucetič in ji uropal gotovino v znesku 1 K 20 vin.
—	Otrok se je zadušil. V Viaški ulici v Zagrebu je ostala štiriletna deklica slu-^e Antona Fajnčina sama v stanovanju. Dobila je v roke žigice in se pričela ž njimi igrati. Pri tem se je sobna oprava užgala in otrok se je v dimu zadušil predno je prišla pomoč. Fajničina je pri tej nesreči izgubil edinega otroka in ves svoj imetek.
—	Umrl je v Trstu g. Dinko Seršič, bivši župan v Baški in istrski deželni poslanec.
—	Žalosten konec lahkoživca. Pomožni uradnik na ravnateljstvu c. kr. drž. železnic v Beljaku, Adolf Grassl, je bil jako lep iu ljubezniv dečko. Zato ni bil priljubljen le pri ženskem svetu, marveč je imel jako mnogo prijateljev tudi med svojimi kolegi in v ostali meščanski družbi v Beljaku. Nekega dne je slučajno opazil že-nitno ponudbo v nekem listu in dasi' je dotlej imel namen vzeti v zakon hčerko nekega železniškega mojstra, ki jo je tudi resnično ljubil, pričel je dopisavati z ogla-ševalko omenjene ženitne ponudbe. Kmalu se je uveril, da ima opraviti z jako bogatim dekletom, in dasi ga je bolelo srce — popustil je svojo prejšnjo nevesto ter se poročil z bogatinko. Začel je živeti kot lahkoživec prve vrste in razsipavati denar z obema rokama. Že ob svojem ženit-nem potovanju na jug je pokazal, kaj zna. Ob povratku se je ustavil tudi v Ljubljani, kjer je obiskal svoje bivše vojaške tovariše in jih sijajno traktiral. Prišedši nazaj v Beljak, je postal stalni gost restavranta Hoheinvarter, kjer je svoje prijatelje dan za dnevom pogoščal. Kar je najboljšega premogel restavrant, vse to je naročil in plačal svojim prijateljem; stotak pri njem ni pomenil nič. Baje je vse to delal iz obupa, da je zapustil svojo prvo nevesto. Seveda njegove družinske razmere pri tem niso bile najboljše; vendar pa se ie žena do zadnjega upirala tožiti na ločitev zakona. Ko pa je Grassl telesno začel propadati in jc bil odpuščen iz službe, so ženini sorodniki povzročili ločitev zakona in so še ostalo premoženje zagotovili edinemu otroku. Lahkoživec Grassl je bil naenkrat brez sredstev; šel je v Celovcc,
kjer se je preživljal s pisarstvom. Ko mu je šlo posebno hudo, pisal je svojim nekdanjim prijateljem za pomoč, — a nihče ga nI hotel več poznati. Padal je nižje in nižje in pred kratkim ga je našel nek orožnik v kamenolomu blizu Celovca popolnoma zmedenega, bosega in razcapanega. Odslej bo užival preskrbo ubožcev v svoji domači občini Krumpendorf. To je resničen roman človeka, ki mu je za polno srečo manjkalo edino skromnosti.
—	Slovenski mučenec kmetski fant Rode, katerega je koroški nemški orožnik zabodel leta 1869 povodom izleta nemških turnarjev na Jančem, tudi dobi spomenik skupno z Adamičem in Lundrom. Tako je sklenil »Združeni narodni odbor«. Tako je ugodeno želji občinskega odbora pri Devici Mariji v Polju in vseh onih, ki so se oglasili za to, da se spomin na prvega narodnega mučenca Rodeta trajno ohrani. K odkritju spomenika bodo povabljeni tudi vsi oni, ki so radi dogodkov na Jančem več mesecev trpeli po ječah in še žive v Ljubljani in okolici.
—	Roparja, ki je bil napadel gospo učiteljico Polakovo iz Dol na cesti ob Sa-poti proti Radečam, so prijeli pri Mariboru. Prišel je šele pred kratkim iz ječe. Bil je v albumu hudodelcev spoznan in gospa ga je tudi spoznala, ko so ga pripeljali v Radeče. Sedaj je že v Novem mestu pri okrožni sodniji. Takrat je pa najbrž potoval iz Litije čez hribe proti Zidanemu mostu.
—	Grozna smrtna nezgoda pri delu. Minoli četrtek popoldne se je v livarni Osvaldellovi v Trstu pripetila grozna nezgoda, ki je stala življenje poštenega delavca. Okoli 1. ure popoldne je težak Josip Mikalič, star 66 let, oženjen in oče več otrok, rojen v Dragah in pristojen v Trst, delal pri velikem dvigalu. Naenkrat, ne ve se kako, se je zapletel med vrvi dvigala; dvignjen je bil v zrak in zasukan kakor mikalo semtertje. Vsled teže telebnil je z vso silo na tla. Iz vseh grl se je izvil obupen krik. Po prvem trenutku zadušujo-čega prestrašenja so pritekli k ponesrečencu, ki je nepremično obležal na tleh. Njegova lobanja je bila strta in zlivali so se ven možgani s krvjo. Zdravniki so se trudili okoli bolnika, ali vse ie bilo zaman. Vsled strašne rane je izdihnil.
—	Kazenske zadeve mladoletnih. Pravosodno ministrstvo je odredilo, da prihodnje leto izločijo kazenske zadeve mladoletnih iz rednih kazenskih stvari.
—Pismene znamke prejšnje izdaja so veljavne samo še ta mesec za franki-ranje poštnih pošiljatev. S 1. novembrom tega leta začenši se bodo veljavno fran-kirale poštne pošiljatve le z jubilejnimi znamkami. Kdor ima še nerabljene poštne znamke prejšnje izdaje, jih lahko brezplačno zamenja do 31. decembra t. 1. n-vsakem c. kr. poštnem uradu za jubilejne znamke taiste vrednosti. Po novem letu (leta 1909) pa bo pri zamenjavi treba za vsako znamko prejšnje i. laje doplačati 1 vinar.
—	Umrl je v Jolietu v Ameriki John Mauser, rojen leta 1876 v Novem mestu.
••■ Lukenjskl grad, dvojček istoimenskega gradu na Notranjskem, je kupil g. Košiček. podjetnik v Novem mestu. Ker je že iako zapuščen in že skoraj razvalina, g'i sedaj popravlja. Stanovali bodo v njem strojniki.
-- Vreme. Na Dolenjskem imajo od petka zopet prijetno vreme. Cel teden je. bilo grdo, oblačno in mokro vreme, a sedaj pripeka solnce zopet s pozno pomladansko gorkoto.
Slovensko iledalltte.
lj Uprizoritev »Samsona ln Dalile«
Saint-Gaensove 30. t. m. na slovenskem odru smemo označiti za popolnoma uspelo in se vodstvu mora priznati, da je tudi v podrobnostih sceniške tehnike storilo vse, da je prišla lepota tega glasbenega dela do tiste veljave, ki mu gre. Neizogibna ne-dostatnost vseh za to potrebnih sredstev se je sicer pokazala pri kostumih v prvem dejanju, kajti Izraelcev Simsonove rdobe ne gre zamenjavati z musulmatii ali Crno-gorkami in tudi kulise so bile bolj pripravne za kak prizor v Bakši-Seraju, kakor pa za bibliško pokrajino starokanaansko. Drugače pa treba vodstvo tudi v tem oziru pohvaliti in zlasti filistejci so tudi na zunaj bili pravi filistejci, kakor je tudi tempelj v zadnjem prizoru odgovarjal temu, kar iz one barbarsko-mistiške dobe sploh vemo. Libretto sam se naslanja še precej na bibliški motiv; duhu svetopisemske dogodbe pa je drugo dejanje s svojim grmenjem in treskanjem ter pretresujočimi efekti docela nasprotno: pravi Simson gi-neva v Dalilinih čarih topo in v polagani omami, tudi pri Dalili bibliško pripovedovanje veliko bolj markira njeno sirovo nizkotnost, kakor pričujoči operni libretto, kar pa seveda za dramatiško predstavljanje te snovi ni hiba, temveč nasprotno nuj-
no potrebno. Godba je seveda očarljiva in se zlasti odlikuje, kakor se je posebno opazilo pri samospevih Simsonovih in velikega svečenika Dagonovcga, po preprosto lepi melodioznosti, po inameči raz-košnosti pa, kar se tiče erotiških prizorov. Višek v tem oziru dosega baletna skladba, ki je pravo soglasje vseh mogočih godbe-nih pripomočkov. Od uinetnikov-pevcev je blagozvočni bariton pl. Vulakoviča napravil najboljši vtis, gdčna. Šipankova je ugajala prav posebno, kadar je — tako glede na igro kakor glede na glas — do viška razvila tisto poltenosti, zlobe in sa-mop-z.ibe topečo se čutnost, ki operi daje poglavitni znak, g. Fiala je za Samsona morda, kar se njegove glasovne dispozicije tiče, nekoliko premekeh zlasti v zadnjem dejanju, kar pa je morda tudi krivda libreta in glasbe. Kako se v Simsonu v templu malikovem vzbuja prvotna moč, kako se mu takorekoč ob petju in gnjusob-nem rajanju paganov pomlajajo v divjem srdu bogoljubljenca udi, to biblija slika, pri operi in igravcu se pa pogreša. Drugače je g. Fiala bil na svojem mestu. Gospoda Florian in Vlček, slednji z lepodonečim basom, se ostalim častno pridružujeta. — Gledišče je bilo razprodano, občinstvo ni štedilo z aplavzom igravcem in v vsakem oziru na višini stoječemu orkestru.
Ljubljanske novice.
lj Javno predavanje S. K. S. Z. Prihodnji torek točno ob pol 8. uri zvečer predava g. dr. V. Pegan o jako zanimivem predmetu: »Iz življenja hudodelcev«. Vstop vsakemu prost.
lj V poučne tečaje »Slovenske kršč.-socialne zveze« se je oglasilo doslej že nad 200 osel. Društveni tajnik bo v društvenih prostorih sprejemal oglasila še danes od 7. do 9. ure zvečer. V ponedeljek se bo poučevalo laščino, v torek bo dramatična šola, v sredo petje, v sredo in četrtek pouk v stenografiji, v petek knjigovodstvo, v soboto petje, pouk angleščine in ruščine.
L Diskusijski večeri v »Slovenski kr-ščansko-socialni zvezi« bodo vsak četrtek ob po! 8. uri zvečer. Vodil jih bo profesor Evgen Jarc. Vabimo k tem večerom vse one, ki so se oglasili k raznim poučnim tečajem in sploh vse člane in članice S. K. S. Z Prvi diskuzijski večer bo prihodnji četrtek. Na mnogobrojno svidenje!
lj Ljubljanski somišljeniki in somišljenice! Kdor izmed Vas še ni član »Slov. kršč. soc. zveze«, naj pristopi in naj z ud-nino 1 K 40 v na leto podpira njeno izobraževalno delo. Naj ne bo nobenega našega somišljenika, nobene naše somišljenice v Ljubljani, ki bi ne bil član »Slovenske kr-ščansko-socialne zveze«!
!j Barreau, ki bode dne 2. novembra 1908. in nastopne dni pred tukajšnjim deželnim sodiščem zagovarjal »demonstrante« iz meseca septembra letošnjega leta, sestoj' (po alfabetičnem redu razvrščen) iz nastopnih gospodov, in sicer bode zagovarjal: 1. dr. Hribar Andreja Korena in Stanislava Rekarja; 2. dr. Kapus Ignacija Mravljeta in Alojzija Cvelbarja; 3. dr. Leskovar Franceta Parkeljna in Jakoba Turzana; 4. dr. Pegan Feliksa Potnika; 5. dr. Švigelj Ernesta Windischerja in Jo-šta Bnjželjna; 6 dr. Tavčar Franceta Stalita; 7. dr. Tominšek Milana Mlakarja, Antona Hoinika in Ivana Kimovca; 8. dr. Vodušek Štefana Kamenška.
Ij Slovenske filharmonije dobrodelni koncert jutri večer v veliki dvorani hotela »Union« se vrši ob obsežnem vrlo zanimivem sporedu, ki se ozira tudi na splošne želje občinstva. Posamezne točke solistov smo že včeraj objavili; omenjamo naknadno še: Sarasate »Ciganske melodije« za viiolin-solo s spremljevanjem orkestra g. J. Rezek. Dalje opozarjamo slavno občinstvo, da nastopi poleg solistov tudi celoten orkester pod vodstvom kapelnika g. Talicha. Iz sporeda celotnega orkestra posnamemo: Puccini: Suita iz opere »Mada-me Butterfly«. Smetana: Medigra ;n kraljev prihod iz opere »Samson in Dalila« Kreutzer: »Kapelica«, Bilinski: »Mazur«, kvartet /a rogove, gg. Tamhina, Grošelj, Szfetko, Mensel. Parma: »Rokovnjači«. --Pravijo, da pride vmes še kaj posebnega za nameček. Z ozirom na dobrodelni namen (mestni reveži itd.) in na nizko vstopnino (60 h) se prostovoljni darovi pri izdaji sporedov (poleg blagajne) tudi v najmanjših prispevkih 10 h za spored, hvaležno sprejmejo. Vendar pa služi v vsestransko pojasnilo, da se sporedi tudi brezplačno razdele in da se ob vplačani vstopnini ne bo nikogar za prostovoljne prispevke nadlegovalo! Začetek ob 8. uri. Koncert ob pogrnjenih mizah.
lj Blaž Pirnat, delavec iz Spodnje Šiške, je bil z razsodbo c. kr. deželnega sodišča v Ljubljani z dne 12. oktobra 1908. opr. št. Vr. VII 1027/8 krivim spoznan pre-greška po § 279 in prestopka po S 312 kaz. zak., ker je prilikom svoje aretacije dne 27. septembra 1908. v Spodnji Šiški raz-
žalil orožnike z besedami: »proklete svinje žandarske« in vpil »pomagajte Slovenci, če ste za kaj!« ter obsojen na 14 dni strogega zapora. Pripomnimo, da se je pa tudi uže nahajal skozi 14 dni v preiskovalnem zaporu. Vsled priziva državnega pravdništva je c. kr. višje deželno sodišče v Gradcu Pirnatu kazen povišalo na dva meseca strogega zapora. Dotična razsodba II. inštance slove dobesedno: Vr. VII 1027/8/20. Im Namen Seiner Majestat des Kaisers hat das k. k. Oberlandes-gericht in Graz, IV. Senat, als Gerichtshof II. Instanz, nacli Anhorung des k. k. Ober-staatsanvvaltes der Berufung der k. k. Staatsanvvaltschaft in Laibach gegen das Ausmass der mit dem Strafurteile des k. k. Landesgerichtes in Laibach von 12. Okto-ben 1908, Vr. VII 1027/8/16 iiber Blas Pirnat \vegen Vergehens gegen die offentli-che Ruhe und Ordnung nacli § 279 St. G. und vvegen Obertretung gegen die offentli-chen Anstalten und Vorkehrungen nacli S 312 Sv. G. gemass §§ 267 und 279 St. G. unter Anvvendung des ausserordentlichen Milderungsrechtes nach § 266 St. G. ver-hangten Strafe des strengen Arrestes in der Dauer von 14 Tagen stattgegeben und in der Ervvagung, dass ausser der Wieder, liolung und der Konkurenz eines Vergehens mit einer Obertretung im Hinblicke auf die zur Zeit der Tat ob\valtenden Um-stande aucli die grossere Gefahrlichkeit der Handlungsvveise als erschvverend an-zusehen ist. dagegen das Gestandnis, weil solehes kein reumiitiges \var, so\vie die Untersuchungshaft wegen deren verhiilt-nismassig kurzer Dauer als mildernd nicht in die NVagschale fallen kann, die Anvvendung des ausserordentlichen Milderungsrechtes vorliegenden Falles sicli nicht als gerechtfertigt darstellt, auf zvvei Monate strengen Arrest erhoht. Graz, am 21. Oktober 1908. Pitreich.
lj Slovenski pevci! Danes ob 8. uri zvečer vsi v pevsko dvorano »Glasbene Matice« k pevski skušnji, da jutri na pokopališču združeni s slovensko pesmijo proslavimo spomin narodnih mučencev.
lj Grob narodnih mučencev bo jutri na pokopališču pri Sv. Križu lepo okrašen. Ob grobu bo častna straža.
Ii Iz pisarne slovenskega gledališča. Jutri, v nedeljo, dne 1. novembra se igra zaradi poseta grobov le večerna predsta-vač ter se zvečer ob pol 8. igra žaloigra »Mlinar in njegova hči«. — V torek, dne 3. novembra se ponavlja prvič velika opera »Samson in Dalila «.
lj Za uvaduštvo nemškemu »Volks-ratu« — tri klofute. Tri klofute je dal trg. sotrudnik Anton Bučar 23. oktobra t. I. Frančišku Veršnjaku. Po dr Egerju je vloži! Veršnjak tožbo. Bučar prizna, da ie oklofutal tožnika, ker ga je ta ovadil, kakor je izvedel, državnemu pravdništvu, češ, >!a je rekel z ozirom na ljublajnske protinemške demonstracije: »Še premalo so jih« Bile so zaslišane priče, a preiskava se je ustavila. Dr. Eger je videl v treh klofutah kar hudodelstvo, a je sodnik ta predlog odklonil. Bučarjev zagovornik dr. Hribar pravi, da je bil Bučar upravičeno razburjen, ker je zanesljivo izvedel, da je dal tožnik proti njemu gradivo nemškemu »Volksratu«. Sodnik obsodi Bučarja v globo 20 kron, oziroma 48 ur zapora. Veršnjak si bo drugič menda premislil ovajati Slovence nemškemu »Volksratu«. Bučarjevo bobneče plačilo naj ga izmodri.
lj Pobegnil je iz Ljubljane neki gospod Mažar, ki se je po raznih tukajšnjih gostilnah predstavljal za »ministerijalnega tajnika«. kar pa seve ni bil. Predvčerajšnjim je naletel na družbo, ki se mu ni nasedla in od takrat je počivalo na njem oko policije. Dognalo se je, da je po raznih gostilnah > pumpal« in je v neki gostilni ostal dolžan tudi ceho. Ko je »ministerijalni tajnik« včeraj dobil obisk nekega takega gostilničarja in od tega slučajno čul, »da se ga išče,« je pobegnil na veliko žalost policije, ki bo seve kljub temu skušala dobiti tega »ministerijalnega tajnika«, da dože-ne, kdo je ta čedni gospod. Baje je gospod »ministerialni tajnik« odšel iz Ljubljane v veseli zavesti, da je nekaterim lahkovernim guspodom zaigral — »Kopnik v Ljubljani«.
I. Ranjenci 20. septembra. Iz ljubljanske bolnice sta bila danes odpuščena tudi ranjenca od 20. septembra Simončič in Tom?ič. Ostane v bolnici samo še Borštnik.
lj Prememba posesti. Bivši kleparski mojster gospod Srečko Nolli je prodal svojo hišo v Studentovskih ulicah št. 2 gospodu Ivanu Zeleznikarju za 43.000 kron. —Učiteljica gdčna. Minka Cepin je kupila hišo trgovca Ferd. Melh. Schmitta na Coi-sovi cesti št. 9 za 39.500 K.
lj Hud Ljubljančan. Umobolnega Antona Lokničarja iz Ljubljane so dražili v Trstu otroci. Lokničar je zamahnil proti otrokom, pri tem pa je izbil oko 54 let stari Mariji Skerl, ki je šla slučajno mimo.
NEMŠKI CESAR
je, kakor znano, napravil zopet neprevidnost, ki jo pa treba označevati za prismo-darijo. Dal je namreč potom »Daily Tele-grapha« priobčiti nekaj diplomatiških tajnosti, ki bi morale ostati prikrite. Da namreč pokaže, kako je on bil vedno za Anglijo, je odkril, kako je Francija in Rusija, ko se je Anglija boriia proti Burom, izkušala spraviti skupaj mednarodno zvezo proti Angliji, da pa je bil ravno on, ki je to preprečil. Nasproti mnenju nemškega ljudstva da je on izdelal celo bojni načrt proti Burom.
Nemški politiki in finančniki so uprav konsternirani nad temi izjavami. Cesar je hotel z njimi Anglijo pridobiti zase, pa je dosegel ravno nasprotno. Ta poizkus napraviti med Anglijo in Rusijo in Francijo razdor, ni dosegel svojega cilja, ker je pre-očit. Nemški listi cesarjev korak obsojajo tako ojstro, da se je čuditi, da jih ne zaplenijo. Pa saj je tudi knez Biilovv ves iz sebe. Nemški cesar je mednarodni položaj znatno poslabšal. O Willy, Willy!
Štajerske novice.
š Štajerski deželni zbor. Med vlogami včerajšnje seje štajerskega deželnega zbora se je nahajalo poročilo finančnega odseka o pokritjih proračuna za leto 1909. in poročilo o ustanovitvi deželne hiralnice v Feldbachu. Po prehodu na dnevni red je poslanec Terglav utemeljeval svoj predlog o ureditvi potoka Loznice. Predlog so od-kazali gospodarskemu odseku. Predlog poslanca Roškarja, da sc naj uvede na ljudskih šolah obvezni poduk o gospodarskih predmetih, je odkazan šolskemu odseku. Ravnotako predlog poslanca Roša o ustanovitvi meščanske šole s slovenskim učnim jezikom in nemščino kot obveznim predmetom v Trbovljah ter predlog posl. dr. Hrašovca o ustanovitvi slovenske deške meščanske šole v Št. Juriju na juž. žel. Poslanec dr. Jurtela je podpiral poročilo železniškega odseka o nadaljevanju rogaške lokalne železnice do zagorske železnice pri Krapini. Poslanec \Vastian se je zavzemal za izvršitev železnice Maribor-Zeleni Travnik.
š K najnovejšim aretacijam v Mariboru se poroča: Mariborski demonstrantje. katere je dohitela dne 16. t. m. roka pravice, skušajo z najpodleišimi sredstvi — z lažjo — dokazati, da so odmerjeno jim kazen pošteno zaslužili, da pa se njim zdi premila. Obsojena Skoliber (dva in pol meseca) in Sterniša (1 mesec) izsilila sta tekom časa po obsodbi od priče Felser izpoved, da slednji sploh ni videl demonstrantov in da ga je (Felserja, glavna priča) Pavel Nemetz zapeljal in pregovoril h krivemu pričevanju, česar posledica je bila, da je bil Pavel Nemetz, osumljen krivega pričevanja, minuli torek aretovan. Koliko ie vredna izpoved Skolibra in Ster-niše, je razvidno iz tega, da je Felser, pozvan k zaslišanju v zadevi pogovora s pričo Nemetz, pobegnil. Preiskovalni sodnik je takoj uvidel položaj, kojega temelj je zopet laž, in izpustil pričo Nemetz dne 29. t. ni. iz preiskovalnega zapora.
?. Ptujskim nemškim trgovcem silno prede. Dokaz za to so dopisnice, ki jih razpošiljajo na slovenske okoličane in ki se glasč: »Kakšen vzrok pa Vi imate, ker tako dolgo ne pridete v mojo trgovino? Gotovo veste, da pri meni dobro in po nizki ceni kupite. Za jesen sem dobil posebno po nizki coni: supno in cajga za moško oble-rnzki ceni: sukno in cajga za moško oble-etc. Kakor tudi drugo lepo zimsko blago. S pozdravom A. F. H.«
š Deželne finance. Proračun za leto 1909 izkazuje: potrebščin 31,639.563 K, dohodkov: od deželnih železnic, gozdov itd. 17,224.572 K, z davki in deželnimi pri-kladami se naj pokrije 14,414.991K; nepokrita je velikanska vsota 2,004.631 K, za katero hočejo najeti nov dolg 881.309 K. Zares lepa prihodnjost nas čaka!
š Lokalna železnica Poličane- Konjice izkazuje primanjkljaja 22.107 K 65 h. Od teli bi moral okraj plačati 12.600 K, ker so pa njegovi dohodki preslabi, je dežela prevzela 18.107 K 65 h, in okraj bo prispeval samo 4000 K.
š Duhovniške vesti. Razpisani sta župniji Sventinje pri Ormožu in Reka. Prestavljeni so čč. gg. kaplani: Jakob Košak k Veliki nedelji, Mihael Kristovič k Sv. Juriju na Ščavnici.
š Grad Bežigrad so kupili gg. Belec, Pult in Rašica.
š V cerkveni strop v Trbonjah pri Vu-zcnici jc udarila strela; stolp sc jc zruši!, zvonovi so se razbili.
š Nemškutarska zmaga. Kakor poroča »Slov. Gosp.« so v Slaptincih blizu Sv. Jurija ob Ščavn. pri občinskih volitvah zmagali štajercijanci. Pač zato, ker se narodni volivci niso prav nič pripravili.
š Štajersko sadje na Dunaju. Graška zveza kmetijskih zadrug bo prodajala odslej vsak četrtek v veliki dunajski tržnici
(III., Haupstr.) štajersko sadje, katero prevzame zveza od svojih članic v komi-sionelno prodajo.
Razne stuari.
Soproga rumunskega poslanca dr. Vlada obsojena na en mesec ječe. Soproga rumunskega poslanca dr. Vlada je obsojena v enomesečno državno ječo, ker je v dekliški šoli v Rabolni se neugodno izrazila o mažarščini.
Samoumor višjega častnika. Na Dunaju se je vpokojeni fml. Viktor vitez Pokorni' v svojem stanovanju obesil, a vrv se je odtrgala in general je padel na tla. Nato je vzel general revolver in si pognal krogljo v glavo.
Baronica Vaughin, ki je živela v mor-ganatičnem zakonu z belgijskim kraljem Leopoldom, je te dni s svojimi otroci zapustila Belgijo in se za stalno preselila na Angleško. Kralj je namreč pretrgal vse zveze z njo. Baronico je spremljal bivši mnogoletni prvi pobočnik kralja Leopolda.
Pred ženitovanjskim potovanjem — umorjena. V New Orleansu se je nečak guvernerja v Louisiani, Vaninglian, poročil z bogato gospodično Rorkes. Po poroki se je mlada zakonska dvojica pripeljala na kolodvor in baš stopila v ekspresni vlak, ko je skočil v voz mlad človek in ustrelil mlado ženo skozi glavo. Morilec je umor izvršil vsled ljubosumnosti. Prosil je za roko gdčne. Rorkes, ki ga je pa odklonila.
»Ca di can«. V Milanu razširjajo ceste in bo v to svrho morala izginiti s površja zemlje tudi groznih spominov polna »hiša psov« — »ca di can«. To hišo, ali bolje rečeno, palačo, je za svojih pettisoč psov sezidal tiranski vladar vojvoda Barnabo, ki je nastopil vlado leta 1354. Značaj tega vladarja je bil soroden najkrvo-ločnejšim rimskim cesarjem. Mislil ni na druzega, nego na lov iu na svoje pse, katere je iz početka držal v gori omenjeni palači, pozneje pa jih je dal v rejo po hišah meščanov in kmetov. Pri tem je postopal tako: Ob določenih rokih so morali oskrbniki prignati pse pred vojvodo; ako se je knezu zdelo, da je pes shujšan, moral je oskrbnik plačati kazen, ako je bil pes predebel, je moral istotako plačati kazen, ako pa je kak pes poginil, so vzeli oskrbniku vse niegovo premoženje. Na ta način si je vojvoda pridobil ogromno premoženja. Toda psi so mu služili tudi kot krvniki. Za čisto malenkostne pregreške je metal svo je podložnike psom, da so jih raztrgali. Vendar pa je kazen zadela tudi njega; njegov nečak Giangaleazzo, ki je vladal v Paviji, je po zvijači prišel v mesto s svojimi jezdeci, dal prijeti svojega strica in ga vreči v ječo, v kateri je ostal do smrti.
Telefonska In brzojavna poročila.
SKLEP AVSTRIJSKE DELEGACIJE.
Budimpešta, 31. oktobra. Delegaciji sta svoje delo dovršili. Aehrenthal se je v imenu cesarjevem zahvalil za zaupanje, ki sta gn izrekli v tem pomembnem časi. skupni vladi. Predsednik Madeyski je v sklepnem govoru aklamiral cesarju.
CESAR SPREJEL BOSANSKE SRBE.
Budimpešta, 31. oktobra. Danes je cesar spreiel deputacijo srbske samostalne stranke iz Bosne. Deputacija se je cesarju zahvalila za aneksijo in mu izročila spomenico glede na želje prebivalstva.
CESAR.
Budimpešta, 31. oktobra. Cesar je odpotoval danes ob pol 2. uri na Dunaj. Tu bo z velikim sijajem sprejet.
NEMŠKI »BUMEL« NA DUNAJU.
Dunaj, 31. oktobra. Danes je priredilo nemškcnacionalno dijaštvo velik btiniel na vseučilišču in po cestah. Bilo jih je več tisoč. P Slovani ni prišlo do nobenega spopada.
VOLIVNA REFORMA PREDSANKCIO-NIRANA ?
Budimpešta. Glasilo grofa Andrassyja označuje vest, da cesar ni predsankcio-niral vo!ivne reforme, za neresnično.
OGRSKI SOCIALNI DEMOKRATJE HOČEJO BOJKOTIRATI PARLAMENT.
Budimpešta, 31. oktobra. Sociaino-de-tnokraška stranka stoji pred senzacijonel-nim sklepom. V slučaju, da bo res uvede-
na pluralna volivna pravica in javno glasovanje, se socialni demokratje novih volitev na taki podlagi ne udeleže, bojkotirajo parlament, prepuste polje v parlamentu popolnoma Košutovcem, tembolj pa raz-vijo akujo izven parlamenta.
ARETACIJE V BOSNI.
Zagreb, 31. oktobra. Poročajo iz Bosne, da <o orožniki privedli v D. Tuzlo pred-sedi ika srbske občine v Maglaju, dalje Vladimira Pejeviča, zastopnika narodne organizacije- in še dva kmeta iz Maglaja.
TURČIJA PROTI SRBIJI. OBOROŽENI ARNAVTI.
Eelgrad, 31. oktobra. (Od našega dopisni!.a.) Turčija pošilja v Sandžak novi-paza-ski, katerega so avstrijske čete popolnoma zapustile, vojaštvo, in iz Carigrada st je Arnavtom ukazalo, naj se pripravijo na boj. V Djakovici je zbranih 15.000 oboroženih Arnavtov. (Arnavti so sklenili, da ne depustč, da bi se Srbi in Črnogorci polastili Sandžaka.)
BELGRADČANI ZADOVOLJNI.
Belgrad, 31. oktobra. (Od našega dopisnika.) Danes je prispel semkaj vodja Mladolurkov Ahmed Riza-bej in je konfe-liral z ministrskim predsednikom Veljmi-lovičem. Popoldne ga sprejme kralj v av-dijenci. Car je svečano sprejel prestolonaslednika Jurija. Pašič je eno uro konfe-liral z Izvolskim. Ta dejstva in to, da je dr. Milovanovič zadovoljen s svojimi uspehi v Londonu, vzbuja v Belgradu veliko radost.
ZAROTA PROTI BOLGARSKEMU KRALJU.
Sofija, 31. oktobra. Listi priobčujej.) anonimno pismo na bolgarskega kralja. V pismu se naznanja, da Sandanski pripravlja kcmplot proti življenju kralja Ferdinanda.
OBSTRUKCIJA V BOLGARSKEM SOBRANJU.
Sofija, 31. oktobra. V seji sobranja je izjavil vodja agrarcev, ki imajo v bolgarskem sobranju 23 zastopnikov, da protestira t- roti načinu, s katerim je Bolgarska proglašena za kraljevino. To se je zgodilo, ne »a bi se vprašalo sobranje ter je to kršenje ustave, za kar so odgovorni ministri. Govornik je izjavil, da bodo agrarci pričeli z obsTukcijo.
RUSIJA SVARI SRBIJO.
Peterburg, 31. oktobra. Peterburški »Journal« poroča, da je voditelj skrajne desnice. Puriškevič, izjavil, da stranka kadetov hoče le iz strankarskih namenov rusko vlado zapeljati v vojsko. Oktobrist Polo\ cov se je o interpelaciji kadetov glede na aneksijo Bosne tudi nepovoljno izrazil in celo voditelj kadetov, Miljukov, svari sedaj Srbe. naj ne store nepremišljenega koraka. Oficiozna »Rosija« očita kadetu Maklakovu, da izrablja vseslovansko idejo iz strankarskih namenov. »Gražda-nin«, list konservativcev, svari dumo, naj se nc izpostavlja političnim pustolovščinam.
CAR IN SRBSKI PRESTOLONASLEDNIK.
Peterburg, 31. oktobra. (Brzojavni urad.) Car ie včeraj popoldne sprejel srbskega prestolonaslednika. Pogovarjal se je ž njim eno uro. Pri pogovoru ministra Pašič in Izvolskij nista bila navzoča.
RUSIJA SRBIJE NE PODPIRA?
Berolin, 31. oktobra. Dvorni »Lokal-Anzeiger« izve o avdijenci princa Jurja v Peterburgu, da Rusija Srbije ne namerava moralno podpirati s tem, da aneksije ne odobri. (Je tudi težko, ker je danes znano, da je Izvolskij Aehrenthalu v Buhlavi garantiral priznanje aneksije.)
SULTANOV NASLEDNIK.
Carigrad, 31. oktobra. Glede preteče notranje krize se poroča iz mladoturških krogov, da vodi prekucijsko gibanje .v Carigradu 48-letni Sulejman, ki se nahaja v imeniku sultanovih naslednikov na tretjem mestu Njemu je namenjen sultanat, kali-fat (vrhovna verska oblast) pa dobi šerii v Meki, ki jc po koranu postavni naslednik preroka. Ta se baje ne bo obotavljal v slučaju pogrebe proglasiti sveto vojsko. Evropskim diplomatom se zdi malo verjetno, da bi sc Abdtil Hainidov naslednik hot^l odpovedati kalifatu.
TURŠKA NE MISLI NA VOJSKO.
Carigrad, 31. oktobra. Neosnovana je vest nemških listov, da Turška misli na vojsko z Avstro-Oogrsko.
BOLGARSKI FINANČNI MINISTER IMENOVAN ZA ZASTOPNIKA PRI POGAJANJIH S TURČIJO.
Sofija, 31. oktobra. Na poziv velikega vezirja Kiamil-paše je bolgarska vlada imenovala za svojega oficielnega zastopnika pri pogajanjih s Turčijo finančnega ministra Liapčeva.
GRKI PROTI BOLGAROM.
Solun, 31. oktobra. V Vodeni so Grki umorili bolgarskega učitelja Ivanova.
TURŠKO-SRBSKO-ČRNOGORSKA ZVEZA.
Rim, 31. oktobra. Turški veleposlanik v Rimu Rešid paša je izjavil nekemu francoskemu časnikarju, da se morda v kratkem ustanovi zveza med Turčijo, Srbijo in Črnogoro. Ta zveza da bi bila* velike važnosti za Balkan v političnem in gospodarskem oziru.
TURŠKO-BOLGARSKA ZVEZA.
Carigrad, 31. oktobra. »Tanin« poroča, da sta se Turčija in Bolgarija o tajni defenzivni in ofenzivni pogodbi, ki bo zagotavljala integriteto Turčije, dogovorili.
RUSKE ČETE V PERZIJI.
Frankobrod, 31. oktobra. »Frankfurter Zeitung« poroča iz Carigrada: Ofieiel-no glasilo mladoturškega odbora potrjuje, da so ruski bataljoni zasedli perzijsko mesto Dšulfa. Peterburški kabinet je poslal porti noto, v kateri se izjavlja, da so čete na razpolago ruskega generalnega konzula v Tebrisu in da bi na njegovo povelje takoj odkorakale v Tebris. Zapuste pa mesto tako, ko napravijo mir.
OTOK CIPER SE ŽELI ZDRUŽITI Z GRŠKO.
Berolin, 31 oktobra. Iz Carigrada poročajo . berliner Tageblattu«: Urški ust »Ethnos« javlja, da zahtevajo prebivalci Cipra združitev z Grško. (Otok Ciper je od leta 1878 pod angleško upravo in ima 2.37 tisoč prebivalcev; od teh je 54.000 molia-medancev, drugi so grški kristijani.)
Učinek, ki hladi, blaži bolečine in od-stranja vsako vnetje, kar ugodno pospešuje zaceljenje, je pridobil in ohranil svetovni sloves izbornega domačega zdravila praškemu domačemu mazilu iz lekarnice P. Fragnerja, c. kr. dvornega dobavitelja v Pragi. Ker se vedno bolj razširja, dobiva se tudi v tukajšnjih lekarnicah.
Vzgoja otrok. Malo je starišev, ki ne bi spoznali pri vzgoji svojih otrok mnogih pojavov malokrvnosti. Bledica, glavobol, bolečine v hrbtenici, hitra utrujenost, hudo krvavenje iz nosa, želodčne težkoče, pomanjkanje teka, telesna slabost in majhna dušna živahnost so vsakdanji pojavi otroških let. Vse te in enake bolezni izbirajo iz malokrvnosti.
Zdravniško postopanje stremi pri omenjenih otroških boleznih v prvi vrsti za odstranjenjem malokrvnosti. Kot najboljše sredstvo za tvoritev zdrave krvi pripoznavajo zdravniki Ferromanganin, ki je obenem tudi izvrstno krepilno in re-dilno sredstvo. Otroci se hitro opomorejo in vživajo radi Ferromanganin.
Cena steklenice 3 K 50 h. Pri nakupu naj se pazi na ime »Ferromanganin« ter varstveno znamko »dekličino glavo« in naj se vsi drugi enaki proizvodi zavrnejo. Dobi se v vseh lekarnah, gotovo v sledečih ljubljanskih lekarnah »Pri Mariji Pomagaj« na Resljevi cesti 1; »Pri ange-Ijtt« na Dunajski cesti in »Pri zlatem jelenu« na Marijinem trgu; v večji množini »Schwanen-Apotheke«, Dunaj, I., Schot-tenring.
•J*" Opozarjamo na današnji inserat tvrdke Golob & Polak, tvornica drož v Ljubljani.
TRŽNE CENE.
Cene veljajo za 50 kg.
Budimpešta 30. oktobra
Pšenica za april......12 37
Pšenica za oktober I. 1909. . . .	10 85
Rž za april 1. 1909 ............1027
Oves za april.....8"43
Koruza za maj I. 1909..........7 48
Efekti v: neizpr.
Puške, pištole, samokrese, vse lovske potrebščine, vozna kolesa in šivalne stroje kupite najbolje in najceneje pri znano strogo solidni in pošteni firmi F. Dušek.. Opočno na državni železnici (Češko). Ilu-strovani cenovnik zastonj in poštnine prosto.
Meteoroiogično poročilo.
Višina n. morjem 306-2 m, »red. zračni tlak 736 0 mm.
S Q	Čaa opazovanja	Stan|c barometra v mm	Temperatura po Celziju	Vetrovi	Nebo	mji B S G -33»
30	9. zveč.	7414	4'5	sl. jvzh	jasno	
31	7. zjutr.	41 2	1-4	sl. sever	megla	o-o
	2. pop	39 9	9-2	brezvetr.	jasno	
Srednja včerajšnja temp. 5 3°, norm. 7 6°.
Oslabelost
bodisi prirojeno, ali vsled bolezni, odstranja hitro in zagotovi zdravje in moč Scottova emulzija.
2249 (2)
Za občutljive
kateri ne morejo prenašati ribjega olja, je Scottova emulzija najboljše sredstvo. Ta ima tudi prednost, da je trikrat redilnejša kakor
Pristna le s to navadno ribje olie.
znamko — rl-
garancljakim Cena originalne steklenice 2 K 50 vin.
znakom Scot-
,0VnaKnja,:av" Dobi se v vseh lekarnah.
Najboljša krma za pse je In ostane
fattinjerjev kolač za pse
ki je med vsemi krmili najboljše sestavljen in najbolj redilen. 50 Kg K 23.-. 5 kg poštn. prosto K 3 20.
Fattingerjev Puppy Bisqoit
za mlade pse, 50 kg K 26.-, 5 kg poštn. proste K350 Prospekte pošilja zastonj tovarna za pat. kolaCe za pse In krmo za perutnino VViener-Neustadt. - Nad 250
prvih cen. Fattingerjeva krmila se izdelujejo pod živinozdr. nadzorstvom.	467 26—19
I = Aeetilen. = S
j Podpisani napeljuje najceneje	P
acetilenovo razsvetljavo
popravlja in predeluje stare aparate po najnovejšem sistemu.	1655 5 Slavnemu občinstvu se priporoča
JOSIP OZIIMEK
koncesijonirani p lino- in vodovodni inštalater Dolenja vas pri Ribnici, Dolenjsko.
I >
\ >
I
I
Praktična novost!
Scepilnim strojem, Helleria' zamorete drva hitro, brez nevarnosti in ropota cepiti v poljubno majhne kose. Dobi se v vseh boljših trgovinah za hišno in kuhinjsko orodje za ceno K 12-—.
Kjer se ne dobi, naroČite naravnost pri Izdelovalcu.
Ludovli Heller, lnžener
Dunaj X., Laxenburgtr-strass« 33.
__2846 13-1
Herbabny-jev podfosfornokisli
apneno-železni sirup.
Ta je že 39 let uveden, zdravniško preizkušen in priporočen Izborno sredstvo za tvoritev krvi in kosti. Odstranjuje slez, pomirjuje kašelj in vzbuja slast. Pospešuje prebavo in redltev.
Cena steklenici K 2 50, po pošti 40 vinarjev več za zavitek.
Zaloga skoro v vseh lekarnah.
'Sl SC H U T Z —M A Rl<f]g)
Herbabny-jeva
aromatiška esenca.
Že 34 let uvedeno in najbolje preizkušeno, boli lajšajoče mazilo. Lajša in odstranja bolečine v udih in kitah, kakor tudi nervozne bolesti.
Cena steklenici 2 K, po pošti 40 vinarjev več za zavitek. 2848 16—1
Edino izdelovanje in glavno rnztiojiijatev: Dr HgimanriOM lekarna (Herbsny]eu naslednik) „zur Bormlierzlikeir, Dunaj, VII h Kalserstr. 73-75
V zalogi je nadalje pri gosp. lekarnarjih v Ljubljani, Beljaku, Brežah, Celju, Celovcu, Črnomlju, Novem mestu, Reki, Sovodnju, Št. Vidu, Trbižu, Trstu, Velikovcu in Volšperku. '
Ženitvena ponudba.
JOletni uradni^, v neposredni bližini Trsta 2 letno plačo nad 25C0 Jf in pravico do penjije je / radi pomanjkanja sejnanja seznaniti se v svrho jenitve s poštenim s over.skim dekletom 3 doto ali brej dote. Le resne ponudbe s slik° ali brez nje je poslati na naslov „Nada", poste rejtante, Trst, poste centrale.	2858 3-1
Sodi
Več vrst sodov ima naprodaj A. REPIČ.
todarski mojster v Ljubljani, Trnovo. 2483
sprejme takoj Leopold Škof, kroj. mojster na Javorniku št. 59. Gorenjsko 2781 3-2
Za novo tovarno na Duplici pri Kamniku se sprejme:
28b7
na „Vollgatter,
l-l v
izprašan za parni kotel,
za izdelovanje parket.
Slivovko
6 let staro razpošilja franko 2 litra za 5 kron; vinsko žganje 2 litra za K 560; 12 let stari konjak za K 8'—. Graščinsko oskrbništvo grad Golič pošta Konjice Štajersko.	2853 to-l
Gostilničar
na račun, kateri ima biti obenem potnik za vino, se sprejme v mojo staroznano gostilno ,,pri Lozarju" v Ljubljani.
Žena mora biti dobra kuharica in spretna gostilničarka.
Oziralo se bode le na onega zglasitelja, kateri se peča izključno samo z gostilno, je v vinski stroki vešč in ima veselje ter razum za potmštvo.
Vstop meseca februarja 1909 in zahtevana kavcija K 800.	2854 3-1
KAROL LENČE,
trgovec z vinom na Laverci pri Ljubljani
Izgubil se je
v sredo ponoči na poti iz Škofjeloke do Ljubljane v medvodski okolici
rujave barve.	2855 1
Naslov: Martin Rotar, Rudnik.
Dne 3. novembra dospe 2847 v Ljubljano
od c. kr. tržaške policijsko direkcije poslani gospod v svrho nakupa
8 KONJ,
ki so ježe že vajeni ali pa tudi še ne. Ponudniki naj se zglase do omenjenega dneva ustmeno ali pa pismeno v gostilni ,,pri kroni" pri Petru Stepič, Gradišče št. 7, Ljubljana.
Franc Stupar
2847 1—1	c. kr. policijski nadzornik.
ft
Krasna
BLUZE
a*^«4|a Izbir* v ««M In t tra&m m»4ttn*m s x s 3 blaga t»# pm aeri. risa
VMtomtM
KRILA, PERILO in OTROČJE ■	OBLEKCE	■■
} po n&jnlilh eonah. * J
RRISTOFIČ porot BUČAR A
A*J

Ljubljana, Stari tre «•»• *8.
Potrlega srca naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem preiužno vest, da je naš iskreno ljubljeni soprog, oče, brat in tast, gospod
Ivan Kozjek
dež. raž. svetnik in hišni posestnik
danes ob 10. uri dopoldne po zelo kratki in mučni bolezni, previden s svetimi zakramenti za umirajoče, v 57. letu svoje dobe zaspal mirno v Gospodu.
Pogreb nepozabnega rajnika bo v nedeljo, dne 1. novembra t. 1. ob štirih popoldne iz hiše žalosti v Spod. Šiški št. 107 na pokopališče k Sv. Križu.
Sv. zadušne maše se bodo služile v cerkvi Marijinega Oznanjenja in Sv. Petra v Ljubljani.
Blagega pokojnika priporočamo v molitev in prijazen spomin.
Spodnja Šiška, dne 30. novembra 1908.
Žalujoči rodbini KozjeR m Krsnlk.
2762 3-3
Proda se
iz proste roke
hiša
pripravna za kako obrt. — Zraven je tudi hlev in sadni vrt. Poizve se pri Jakobu Homovc na Verdu pri Vrhniki.
Velika zaloga raznih 2267
slovenskih plošč m jr&mofonou
ceniki od gramofonov In ploič na razpolago.
Fr. P. Ztfec
urar In optlkar
Ljubljana, Stari trg, Stv. 26.
Glasovir
kratki, jako poceni je naprodaj v Salendrovi ulici štev. 6,
I. nadstropje, desno.
2765 3 2
stare In note, uelike in majhne
ima na prodaj
i. BUGGENIG, Ljubljana
Cesta na Rudolfovo železnico št. 5.
2779 -23
ISče se
v pritličju, primerna za
v
Naslov pove upravništvo.
2844 3—1
———- — ^ — — — — — — — — — — — ■laaatiafiaa — — — — — -	— — — > —---—--
Gospodarsko društvo
v Bermu p. Pazin, Istra
posreduje brezplačno pri prodaji vina svojih udov. Cena je nizka Vino je bele, rudeče in črne boje; kakovost izborna.	2818 10—2,
Dve hiši
se prodasta. Poizve se na Trnovskem pristanu št. 14, Ljubljana.	1687 8
Ved 11 < •
je nelepa in nadležna
KORPULENCA
Englisch BreakfastTea
C|IZ J izredno, je zdrava in prijetnega auaftl okusa.	2143 5
Edino pristna zavita v ličje pri
Einhornapotheke v Welsu
Gorenje Avstrijsko. 1 zavoj K 3—; dvojni zavoj K 5-50; za po-skušnjo K 150; poštnina posebej.
Najnovejši stekleni nakit za noži drevesce
12 kos. sort. pisanih in srebr. st. klen kroghic in sadežev skrbno zavitih v ki-rtonu, pu velikosti in izvršitvi K — *40, - 50, - 60, -70, --80, 1'—, 1-30, 2- . - n ko*, v kart. v vetji izvršitvi K '60, •80, --90. Zbirka S4 kos za K - -80, I- , 1-20. -3ii kos za K 1-35,1-60, 2- ; 48 k. K 2-10, 2-50 2-60 ; 60 k K 2-20, 2-80, 3-20. 3 ko«i stekl. balončk. K - 50, angel] za božično dreveset K -40, - 50, 60. Lametta,angel.lasci srebr a I /lati, huv K '06; žica za or.ii« u «u>u. K 20. Svcčlcc *4 kosov v kartonu K — 50, — 60; večje 16 kosov v kartonu K — 58, — 75 držajet za sveče, tucat K - *50. — Razpošilja proti naprej vposlanim denaijem, naročiia čez 2 kroni po povzetju
i C.in kr.dvorni založnik Hanns Konrad
8 :723 razpo«ilj: Inica v Mostu 1853. 7-1
J Ilustriran glavni katalog na zalit vsakomur zastonj in Iranko g
2821 1-1
Dražba premičnin.
Glasom sklepa c. kr. okrajne -sodrnje v Ljubljani z dne 27. oktobra 1908 oprav, štev. A 1144/08 dovoljena javna prodaja premičnin, ki spadajo v zapuščino g Romana Wasohica, o. kr. dvor. s<etmka v pok., namreč: oprave za sobe in kuhinjo, knjig, lovskih predmetov, starin ter obleke i. t. d. se vrši
dne3.nov.f908 ob 9.uri dop.in ob 2.uri pop.
eventuelno še prihodnji dan ob taistem času v Ljubljani, Knaflove ulice Stev. 5 , III. nadstropje.
Pod ceniluo vrednostjo se ne prodaja. Kupljene premičnine se mora po po-ložbi najvišjega ponudka takoj iz prodajnega prostora odstraniti.
Dr. Fran V ok
c. kr. notar kot sodni komisar.
Globoko izpod cene
prodajam radi pomanjkanja prostora obleke in površnike, zimske suknje in dežne plašče za gospode in dečke kakor najmodernejšo konfekcijo za dame in deklice.
Konfekcijska trgovina Jg^ m
Prod ilK lijo	19.
2811 4
Novosti
Znamenito!
Zakonito zajamčeno. Registriran vzorec.
briljantno angel zvonilo za b»žično drevo št. I j
popolnoma iz kovine s 6 pozlač. angelci 30 cm vis. Ne-zdrobljiv vrli bož. drevesca. Garantira se za funkcijonl-ranje. Najlepši In najnovejši okras bož. drevesca, ki ga naj ne pogreša nobena kršč. družina.
Gorki zrak treh
prižganih sveč vrti gonilno kolo, nanje pritrjeni izboljšani jekleni betičkl pa udar-jajona troje zvoncev in blagozvon-čno, srcbriiočisto zvonjenje zadoni, mlado in sturo
prestavljajoč v božično blaženost Kos slane s kartonom In navodilom vred preti naprej vposlanim
K I 50 3 kosi K 4-— 1 n „ 5-20 6 kosov „ 7*50 9 „ „ 1080 12 . „ 13*50 21 . „ 26.50 Po poštnem povzetju 2 vin. več. Št. 2. Ravnotlsto angelsko zvonilo za božično drevesce, izvršeno veleelegantno in posebno fino po-nlkljano, s sukanlml stebričl za zvonce in tremi prekrasno žarečiml srebr. lamettastiml rožami, ki potem, ko so prižgane sveče, prekrasno odsevajo, kos s kart. In navod. vred naprej poslano K 2-—.
3	kosi
4	.
6 kosov
K
7-25 10-50
9 kosov 12
21
K 15-50 „ 20-25 „ 39-50
Po poštnem povzetju 20 vin. več. Pri naročltvi več kosov gorenjih zvonil dobi vsak naročnik 10 kosov izbranih umetno izgotovljenih razglednic, med temi božične in novoletne, ki jih prodajajo povsod po 10-12 vin.	722 7 1
Zamena dovoljena ali denar nazaj, zato nlkak rlzlko. Naročila naj se pravočasno naslovljajo na:
C. In kr. dvor. založ HANNS KONRAD, BrUx 1878, čeSko.
I Zahtevajte moj najnovejši glavni kfltolog, katerega do-pošljem zastonj in poštnine prosto.

Gostilniška ? baraka
ro
(6 m dolga, 4 m široka, 3 m visoka) v Lattermannovem drevoredu se proda. Več se izve pri I. Kenria, Svioarija.


ITeno posteljno perje.
B 1 kg sivega skubljenega perja K 2, polbelega K 2-J»0, belega K 4, finega K 6, najboljšega skubljenega K 8, sivega puha K 6, belega K iu, prsnega puha K 12, od 5 kg nadalje poštnine prosto.
Dovršene postelje Xn«,nu
zel<> goitegi, jsko trp-l ega rdečega, modrega, bilega ali rumenega nanking-blagn, 1 pernica velikoit l'.0Xlli) cm z 2 blazinam , velikost 80X5*. mpolniena z jako lepim mehkim perjem K m, s polpuhom K 20, s puhom K 24; poiarrezne pernice K >2, i4, I ; blazine K 3, K 3-iiO, K 4. Proti povzetju razpošilja poštnine prosto pri naročilu od 0 K nadalje
Hlitks Berger v De&enici št. 223.
Češki les. 2599 52-3
Za neugajajoče denar nuzaj. Ceniki zastonj in pošt. pr
Domača tvrdka !
Luka Vilhar
LJubljana, Kopitarjeve ul. 4 tik novega noslopja Katol. tiskarne
Izvršuje točno in po nizkih cenah vsa naročila na vs:iko- .a.g kot: žepne, stenske ler ure budilke, vrstne UlG| zlate, srebrne in nikelnaste ure, dalje
vežice, orstene
Vsa popravila se Izvrše solidno In po nlzkl ceni.
Prisoe'a je zopet v velikem številu Sveža najfinejša konfekcija za dame v najmodernejši f a zoni in kr°ju, katero priporočam cenjenim damam na ogled,
Certe čudovito jnrjane/ A jjvečja izbe r a konf^keje za gospode - in dečke: -—
„JXnglcšKo skladišče oblek"
O. pernato vič Ljubljana
2820
testni trg št- 5.
6-2
III. priloga „Sloveno»ia ile*. 251. dn£ 31. oktobra 1908
Hpmlrl v Turtni.*)
(Izvirno poročilo.)
Bejrut, 16. okt. 1908.
Vest o aneksiji Bosne in Hercogovine je silno vznemirla ljudstvo v Turčiji. Na vseli krajih protestirajo proti Avstriji in bojkotirajo avstrijsko blago. Veliko škode ima avstrijski LIoyd.
Prva ladja, ki so jo bojkotirali, je bila »Evterpa«. Ko smo prišli iz Port Saida v Jafo, je kapitan dal znamenje prihoda, toda nihče se ni oglasil, dai je še dvakrat znamenje, a vse zaman. Po dveurnem čakanju je odposlal kapitan čoln z zdravnikom in poročnikom v pristanišče, pa komaj so se približali obrežju, se je zakadila nešteta množica proti njim, ter jih hotela napasti z nožmi in kamenji. Pozdravljala jrh je z najlepšimi imeni: »Proč avstrijske svinje,« »Krščanski psi,« »Pojte v Trst, tu vas ne potrebujemo« itd. Seveda jim ni drugega kazalo, ko hitro se vrniti na ladjo.
Nato pošlje kapitan pošto brez vrednostnih pošiljatev in le z največjo težavo se jim je posrečilo jo oddati. Toda kaj s potniki, ki so hoteli izstopiti v Jafi? Kapitan da znamenje llydovemu zastopniku, ki odgovori: »Počakajte.« Kmalu da odgovor, da se je brzojavilo v Carigrad, Alek-sandrijo, Bejrut in v Trst. Zvečer je dal zastopnik zopet znamenje, da se je pripeljal avstrijski konzul s posebnim vlakom iz Jeruzalema, ki bode posredoval pri kaj-makamu, da naj pomiri podivjano množico. Brezuspešno.
Drugi dan so se začeli upirati na ladji arabski potniki, ki so hoteli izstopiti v Jafi, jeli so klicati čolnarje naj pridejo saj po nje. »Pojte po svoje brate, mi smo zvesti mohamedanci in nismo kristjani!«
Nekaj čolnov se je približalo ladiji in so jim odgovorili »alejkum karantena, — za vas je karantena, pojte s krščanskimi psi nazaj v Trst! — maa salami!«
Okolu pol jednajste ure sva sedela z ladijnim zdravnikom na krovu ladje in se pogovarjala, kar se začujejo streli in kmalu sva slišala žvižg krogel mimo najinih ušes. Pozicija za potnike je bila silno nevarna. Moštvo s častniki vred je bilo nervozno in zmučeno od nočnega čuvanja. Potniki nejevoljni, ker niso mogli izstopiti. A pomagalo ni vseskupaj nič, treba je bilo čakati, dokler ne dobi kapitan daljnega znamenja. Ob treh popoludne je dala agencija znamenje: »Izstop potnikov nemogoč, ladija naj odpluje naravnost v Bejrut, kjer bodo pa najbrže isti izgredi.«
Drugi dan krog šeste ure zjutraj smo dospeli v Bejrut, a parnik je ostal zunaj pristanišča. Kapitan je odposlal zdravnika hi enega častnika z moštvom v pristanišče, da naznanita prihod parnika, in prosita, da pride zdravnik pregledat potnike. V pristanišču je bilo na tisoče ljudstva, ki so sprejeli z živinskim rjuvenjem čoln. Nekdo je skočil z nožem nad častnika in ga hotel prebosti, hoteli so raztrgati avstrijsko zastavo s čolna. Kazalo jim ni dru-zega kot se vrniti. Nato pošlje kapitan pošto. Vse pošte drugih držav so sprejeli, vreče avstrijske pošte so jim pa zmetali nazaj na čoln in jo privedli zopet na parnik. Cez dve uri pride turški zdravnik in nas pregleda. Paša je sam prišel na lice mesta, da napravi red in omogoči izkrcanje potnikov, saj onih, ki so bili namenjeni v Bejrut. A nobeden čolnar ni hotel priti ponje. Kazalo ni druzega, ko spustiti v morje rešilne čolne in ž njimi prepeljati potnike do pristanišča in jih prepustiti njih lastni usodi. Ko smo se bližali carinski hiši, so nas pozdravljali s streli iz samokresov od dveh strani.
Izkrcanje je bilo nepopisno nevarno in vendar je šlo vse po sreči.
Eden izmed množice je začel pripovedovati, da so tarbuši avstrijski fabrikat m takoj jih je ljudstvo pometalo proč in kupilo čerkeske čepice. Tako sem vam opisal, ka'ko se je turški bojkot vršil v Jaffi in Bejrutu.
Edvard Sniniig.
* Opozarjamo na ta dopis rojaka-oči-vidca dogodkov v Turčiji! Tako natančen opis dogodkov ob času bojkota je objavil le malokateri evropski list.
K Najnovejše slovenske produkcije v oktobru.
Gramofoni
in ploSSe vseh sistemov in mark
Neprekosnl glede glasu ln re-produkci|e. — Prva specialna uvozna hlža za gramolone.
K Josip Moser, Dunaj IX. Klnderspitalgasse 10.
K5 Največja zaloga ploič v vseh znamkah < d K 3 - vISje.	St
22 Iibornl rodbin,ki *|iar*ll o<l K 110 — iKlf>. Poboje sc	m
t,-, zastonj, ne da bi sc s 1 lo k nakupu. Zamena vseh plošč	S
P5 najkulantnejia. Laslna popravljata ca. — 1'oSilja sc vsak	ffl
::	dan na deželo. Prospekti zastonj.	::	M
*

CROATIH

I j* edina hrvaška zavarovalnica osnovana od občine n svobodnega in kr. glavnega mesta Zagreba. u
„ CROATlil'1 osnovana na temelju vzajemnosti, sprejema v zavarovanje ■ m f proti požaru in vpepelitvl po blisku nepremičnine vsake vrste (hiše, gospodarska poslopja, tvornice, mline itd.) ter premičnine (kakor hiSno opravo, gospodarsko orodje, opremo, stroje, blago, žito, blago v trgovinah itd } po jako ugodnih pogojih In mzk:h cenah. - Vsa pojasnila daje:	1395 32-14
a Glavni zastop ,,CroaHe" v Ljubljani, Gosposke ulice 4. ~
»>■ večja mesta na deleli se iščejo zastopniki.)^^
Karol Pollak
tovarnar, LJubljana
priporoča svoje izvrstne
tronsmisijske (gonilne) jermene
posebnega stroja (Gerbung), dalje jermenčke za zavezavanje in drugo enakovrstno jermenje.
2734 7-6
Slaščičarna, karana in pekarna]
Jakob Založnik
Stari trg št. 21
naznanja slavnemu občinstvu, da prevzema vsa v to obrt spadajoča naročila, kakor o priliki svatovamj, ženitovanj, godovanj in o drugih društvenih priredbah. Naročila na deželo se natanko po naročilu izvrše.
Nadalje priporočam svojo že znano
kavarno
kjer se dobiva vsaki čas sveža kava, čaj, čokolada in raznotera vina, kot malega, cipro, madera, pristni pelinkovec in razni likerji.
Pričakujoč mnogobrojnega obiska, beležim z odličnim spoštovanjem
2712 3 3	Jakob Zalaznik.
Priporočam preč. duhovščini in slav. občinstvu svojo ogromno zalogo umetno izdelanih
nagrobnih spomenikov
iz črnega, zelenega granita, labradorja in belega kara -skega, kraškega in več drugih marmorjev ; prevzemam in v popolno zadovoljnost izvršujem vsa umetna cerkvena in stavbinska d>»la. Preskrbujem sinke za na> spomenike po jako nizki ceni. Imam v zalogi nagrobne okvire.
Ker delujem hrez potnika ali agenta, prodajam nagrobno spomenike po jako« nizkih cenah.
Z velespoštovanjem	856 24—27
IGNACIJ ČAMERNIK, kamnosek
--j v LJubljane, Komenskega ulice štev. 26.
Iliillllli
9-
tšJt * g. t ;tfllttifi	flf
in<* - i.o mu«, u.i.iintiK' '>>tn«)jRe trpttžno, sramu
blEffC «a handera, baldafainc, rasnobarvn* plhifee, ka»ule, plovtal«, daimatike, ve-lame, albe, koretaljc prte m
»ploh v«e te r&bi v cerkvi pri služb) božji. — Previ«;n.i tsdi rc&enje, prenovljenje stare obleke In v«a popravila - Izdeluje ročno ln poAteno po najnižji eeul hitiidera In v*o <iruso obleko
Vrečasti«" gospode prosim, d» «f bla^ovoM pu naročilih •tursti n» donmio Ivrdko ter ne nvsiujejo tujih tvrdk. dr» in potujočih A|č«nto*.
nagota? ijaje Hitro in najpofcteaej*o p:>itrefcbt> to najnižji; ■«;>• iitrjuje d» bode hvaležna tudi m nijmuniS' naročila. NaiodličneiiiiiB ;poštuvMu»m ie »rtporoča 2922 20
Ana Hofbauer,
mo|)taljica raloge cerkvene obleke, orodja :b posoda
« CJublJanl Wolfove alloe 4.
»
5♦
§
* 3
Ž
i i
Zaloga pohištva
v ljubljanskem koli/.eju na Marija Terezije eesti štev. 11
puc & Komp.
priporoča kompletno opravo za spalne in jedilne sobe, žel.zno pohištvo,
tapetniške izdel«e In blago. Zagrinjala in posteljne preproge
vsled opustitve po znižanih cenah.
Lastno mizarstvo ia tapetniške dela niče. :: Specijaliteta: Patent, spalni divan. ::
9931
mm m k
Lancaster od K 26 -, Flobert-puške od K 8-50, pištole od K 1-50, samokresi od K5-—. :: Popravila ceno. — llustrovani ceniki franko. ::
F. DUŠEK
1631
v Opočno štev. 77
Češko.	17
fi/ei JfuUTi ieiijo *ict)7XJ. po ovni in KKvne&l/iuo-potervcili nxy se obrnrpe
rSmion™JOrietetXa
v	Mblv&vvrske ulicv20.
VMuvrstoetiApasnilu <kfc
Istotam sprejemajo se dobr] ln zanesljivi zastopniki.
Ceniki zastonj in poštnine prosto. >-«.
Največja zaloga zlatih ln srebrnih ur, verižic, uhanov, prstanov bri-ss_Ijantnih in diamantnih. ::
Dobiva se blago samo prve vrste, slabega in nič vrednega blaga nimam 2643 24 — 6 v zalogi.
Za obilna naročila se priporoča
Fr. Čuden
urar in trgovec v Ljubljani.
Dobe se tudi ure od 5 kron naprej.
Moja trgovina obstoji že nad 30 let in Je obče t:	znana na najboljšem glasu.
Posestvo se proda
po ugodni ceni zaradi selitve, '/< ure od Ljubljane, pri glavni cesti v Štefanji vasi št. 66. Svota se plača v enem delu takoj, v dveh delih se pa lahko vknjiži.
V najem se da eventualno lepo stanovanje, hlev, klpt itd.	2641 6 5
cilindre in čepice
v najnovejših faconah In v velikih Izbemli
priporoča m 62-
Sl
Ivan Soklič.
V Ameriko ln Kanado
najzložnejša, najcenejša in najvarnejSa
vožn'a 8 Cunard Line
644 36	Bližnji odhodi
Iz Trsta, domačega prnntnni&čm Panerlja 27. okt. 1908. Karpalija tO. nov. 1908. Ullonia 17. novembra 1908.
Is Liverpoolai Lusitania največji najlepši parnik 24. oktobra.
Pojasnila in vožne karte pri Andrej Odlasek, Ljubljana, Slomškove ul 25, blizu cerkve Srca Jezusovega.
Ivan Terdan
pleskarstvo Ljubljana, Vegove olice št 8
se priporoča slavnemu p. n. občinstvu v izvršitev vseh v pleskarsko obrt spadajočih dol, kakor tudi slikarskih, napisnih in dekoraoij-skšh dol.
Posebno se še priporoča za cenjena naročila za stavbene in pohifttveao pleskarstvo. J	2467 M—M
!! Prvo slovensko !!
c. kr. oblastveno potrjeno i* ?9 ucilišcc za Rrojno risanja
branja cJesifi
Ljubljana, »ari tri St. Z8.
Dobi se tudi kroj po žlvotnl meri. e
Globin
K^lederP^
n a j bolj še i n n a j f in c j še
čishloza čevlje
Optični zavod
Fr. p. zajec1*
Stari trg 26
priporoča svojo dobro urejeno zalogo raznih očal, ščipalcev, daljnogledov, toplomerjev, zrakemerjev itd. 06ala in ščipalci se napravijo natančno po zdravniškem receptu. Popravila točno in ceno.
Velika zaloga pravih ivicar* itkih žepnih in atenskih ur, zlatnine in srebrniae.
Nikel ur« od gld. l-TO do 10 -Srebrne ure , , 3 00 . 40-— Zlate , . . H — . —
Zahtevajte moj novi cenik, ki ga pošljem brezplačno.
H SUTTNER urar in trgovec z zlatain0 in srebrnino
Ljubljana	Mestni trg nasproti rotovža	Ljubljana
priporoča svojo veliko zalogo vseh prvih in najboljših vrst pravih 6vi-oarskih zlatih in srebrnih žepnih ur, najbolj slovečih znamk, kakor: Schaffhausen, Glasshtitte, Ornega, Bilodes, Urania, Roskopf itd., zlatih in srebrnih verižic, obeskov, okraskov, zaponk, uhanov in prstanov, z navadnimi in briljantnimi kamni, pravega srebrnega in kina jedilnega orodja, nastavkov ter drugih predmetov iz kina srebra. Vedno največja izbira v najnovejših salonskih urah ter speciaiiteto v stenskih urah s kukavico, budilk i. dr.
Zahtevajte moj veliki cenik, ki ga tudi
po poftti pošljem zastonj in po&t. prosto.
Razpošiljanje
3
U C
(0
fi. CL

HM
P
D
fui »u
lo
»U
O
ita

ton
B fiit
P
•O
iitl p
Kfltlnkn a>ldmayer sarsa
Priporočam slavnemu občinstvu veliko zalogo ravno došlih
damskih klobukov najnovejše mode.
Nadalje raznovrstnega blaga: rokavice, nogavice, kravate, bluze, krila, otroške obleke, čepice, pasove, moderce, predpasnike, velika zaloga belega perila za dame, gospode in otroke, vsa oprava za novorojenčke. Največja zaloga umetnih cvetlic, venčkov, šopkov za neveste in nagrobnih vencev s trakovi. — Vezanje cvetlic točno po naročilu. — Za kupčevalcs na debelo najnižje cene.	2552—5
Nizke cene!
Najbolj varno naložen denar!
N
u <
o o. o
Stanje hranil, vlog:
nad 27inpoi mil. kron.
Rezervni zaklad:
nad 900.000 kron.
i
mi
m
'fm
Mestna hranilnica ljubljanska
v lastni hiši v Prešernovih ulicah št. 3,
poprej na Mestnem trgu zraven rotovža,
sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. do 12. ure dopoldne in od 3. do 4. ure popoldne, jih obrestuje po 4o/0 ter pripisuje nevzdignjene obresti vsakega pol leta h kapitalu. Rentni davek od vložnih obresti plačuje hranilnica iz svojega, ne da bi ga zaračunila vlagateljem.
Za varnost vlog jamči poleg lastnega rezervnega zaklada mestna občina ljubljanska z vsem svojim premoženjem in vso svojo davčno močjo. Da je varnost vlog popolna, sve-doči zlasti to, da vlagajo v to hranilnico tudi sodišča denar maloletnih otrok in varovancev.	2425 16
Denarne uioge se sprejemajo tudi po poštUn potom c.kr.poštne hranilnice.
Hranilne knjižioe se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se prekinilo njih obrestovanje.
m
HU
m
ni
UVi
»M
Hffi
tropinoveo kranjski brinjavoo
Odlikovano v Parizu.
se dobi v sodih od 80 litrov naprej po prav primerni ceni v zanesljivi kakovosti v
veležganjarni in rektifikarni sadja
M. Rosner & Co.,
LJubljana,
Spod. Slika, poleg Kosler-
Jeve pivovarne.
Kje se dobe najboljši poljedelski etrojl, kakor mlati nioe, gepelj .1, slamoreznice, čistilnice, preše
sa sadje i. t. d	1739 7
Edino le pri:
FR. STUPICA
v Ljubljani, Mar. Terezije cesta štev. I., Valvasorjev trg itev. 6.
In zakaj: zato, ker so dotični stroji: Iz najboljših tovarn sveta, najbolje sestavljeni, ker se istih proda na tisoče in tisoče komadov in se ravno radi tega, ker se jih Izdeluje v velikih množinah, dobivajo po nizkih cenah. Moji stroji so povsod jako priljubljeni. — Obračajte se na mojo tvrdko pri nakupu stavbenih potrebščin, portland-cementa, traverz, železniških šin in druge različne železnine in raznega orodja, nagrobnih križev, tehtnic.
Najboljše
klavirje
:: prvovrstnih dunajskih tvornio in
harmonije
amer. sistema prodaja in ivposoja najceneje edina narodna tardka
A1fftti7 RrP7nit Grad šče št. II
H1IU114 iliW£,IllA9 (blizu nunske cerkve)
Kot edini domačin, strokovnjak in učitelj .Glasbene Matice", opozarjam vsakogar, naj se blagovoli prepričati o blagoglasnosti in trpežnosti mojih instrumentov. — Delna odplačila. — Desetletno jamstvo.
Najceneje uglaševanje. 2079 52 — 3
L/rei^cma
po 20-28 K hI. Oglasi na:
š Karol Lenasi T
CN	tsJ
Ko&ana Notranjsko.
VINO
izvrstno, iz vinskih goric, slavnih izza časa Rimljanov, ležečih na morski obali Izola-Pirano, je naprodaj v kleteh poštenih slovenskih kmetov. Posreduje in za pristnost jamči: »Kmečka gospodarska zadruga v MedoSih (Korte)« pošta Pirano — železnifi. postaja Pop-torose (Istra). Cena belemu (rumenemu) vinu od 28—32 K hekto. Cena črnemu (istrsko refoško) po 22 K hekto postavljeno na postaje.	1647 16
AmMšw»(vo in poioBarsfvo.
Asmom občinstvu, osobito fm vele-čmtttti duhovščini in cerkvenim predstoj-»i S trnom vljudno naznanjava, da sva fod tvrdko	318 44—2
<§otzlmi. S £&6ar
ustanovila klparako (podoborsko) obrt ter Izdelovanje oltarjev v Ljubljani, Turjaški trg št. /•
Priporočava se torej ga vsa ta strokovna dela ter pošiljava ragne načrte breg-piačno na vpogled. -- Jgvršeiala bodeva vsako igročcno delo vestno, umetniško, rutino ln po emtmih cenah,
Filnunltm pinmm no na inv/inlf^o. V ealogi bodo vedno ragna razpela trn okvirji ga cerkvene in druge podobe
M odličnim spoštovanjem
So/z i ml. «J JSoBar
IMvl«tarsfeo in f»ado*ara*e#.
Delniška družba združenih pivovaren Žaleo in Laško
priporoča svoje lzl»oi*no pivo.
Specialiteta: „Salvato5*" (črno pivo a !a monakovsko). — Zaloga Spodnja Šiška (telefon št. 187).
PoSiljatve "« <tom sprejema restavrater ..Narodnega doma" (J. KrilSnik. (Telefon St. 82.) =====
II Lud. Černe
ž! zlatar, trgovec z urami ter za-SS : priseženi sodnijski cenilec. :
Ljubljana, Wolfove ul. št. 3.
fc&S
priporoča svojo izborno zalogo bri- jj gj lantnega, zlatega in
brnega blaga ter raznovrstnih " ur.	2545 13-6
5*
n
Lastna delavnica za popravila in »j.
-
g« nova dela. Cene najnižje. Postrežba
»C*
t.
p 3CT Svoji k svojim! *>l
(V A
—'
ii
Najcenejša In najhitrejša vožnja v Ameriko je s parniki „ Severonemškega Lloyda "	iM
Bremena
i* fr K
1
M
„ ■'VrAt
J.KORENCAN
I ijubljn mi
trgovina norimberškega in galanterij, blaga na drobno . ■. in na debelo. . ■.
Velika
zaloga pletenin
kakor: nogovice, srajce, maje, - spodnje hlače, otročje -obleke itd.
2575 5
Izvolite poslati po vzorce!
Barhenta flanele - -modnega blaga
platna, damanta, kanafasa itd., novih, icatere pošilja franko slavno znana izvoz, tvrdka
V. J. Ha vliček in brat, Podčbrady
(kralj. Češko). 2114 10
t zavoj 40 metrov raznih ostankov periinega blaga, letnega in zimskega, pošiljam za 18 K :::	franko po povzetju.	:::
Išče se
šivilja
za belo in otroško perilo, ki bi prišla za en teden do 14 dni šivat na dom.	2834 2—2
Kam, pove uprav. „Slovenca".
Dobrei harmonike K 4*80.
Nad 50.00D komadov razprodanih.
Nikake carine! Jamstvo! Zamena dovoljena ali pa denar nazaj. Glavni cenik s 3000 slikami dobi na željo vsakdo zastonj in poštnine prosto.
Št. 300 '/410 tipk, 2 reg., 28 glas., vel. 24/12 cm K 4 80. — Št. 657 '/, 10 tipk, 1 reg., 28 glasov, vel. 30/15 cm K 5 20. — Št. 656 3/410 tipk, 2 reg., 28 glas., vel. 30/15 cm K 5-40. — Št. 305 J/« 10 tipk, 2 reg., 50glas., vel. 24/12 cm K 6 20. — Št. 663 >/4 10 tipk, 2 reg., 50 glas., vel 31/15 cm K 8 —.
Šola za samouk k vsak! harmoniki zastonj.
Pošilja proti povzetju c. kr. dvorni založnik
Hans Konrad,
razpošiljalo i ca glasbil v Briixu 2720 6t. 1010. (češko.) 15~s
Neu-Uork
s cesarskimi brzoparnikl Kaiser Wilhelm II. Kronprinz Wilhelm, Kaiser Wilhelm d. m Grosse. m Prekomorska vožnja traja samo 5—6 dni.
Natančen zanesljiv poduk In veljavne vozne listke za parnike gori navedenega parobrodnega društva kakor tudi listke za vse proge ameriških ie-leznic dobite v Ljubljani edino-le pri 2-86 44
Edvard Tavčar-Ju, v Kolodvorskih ulicah ».35.
nasproti občeznane gostilne ,,Pri starem Ti&lerju".
Odhod Ii Ljubljane je va«k torek, četrtek In aoboto. Vsa potovanj« se tikajoča pojasnila točno in brezplačno. Postrežba poltena reelna in solidna.
Potnikom namenjenim v zapadne države kakor: Colorado, Meiiko, California, Ari-ona, Utah, Wyoming, Nevada, Oregon in Washington, nudi naše društvo posebno ugodno Uvanredno ceno čez Galveston. Odhod na tej progi iz Bremena enkrat mesečno.
Tu se dobivajo pa tudi listki preko Btlflmor« in na vse ostale dele sveta, kakor: Brazilija, Kuba, Buenos Aires, Colombo, Singapore, v Avstralijo itd. itd.
Mlekarska zveza Ljubljana
2830 Dunajska cesta št. 32	2
: priporoča povodom bližnjih praznikov : kuhano maslo iz čajnega surovega masla, surovo maslo, Sir domačega izdelka. —
Pošilja se maslo najmanj po 5 kg, sir pa le v celih hlebih po 10 do 30 kg težkih. Cena najnižja!	Kakovost najboljšal
pi
m
Zajutrkovalna soba
Vinarna
Tvrdka
T. MENCINGER
Ljubljana
Resljeva cesta
Sv. Petra cesta 37
priporoča razen svoje špecerijske trgovine tudi zalogo vsakovrstnih vedno svežih delikates, kakor:
šampanjca, konjaka, likerjev, najfinejšega Jamaika-ruma, čaja, dalje vsakovrstnih najfinejših vin v steklenicah kakor tudi mesa in konzerv vseh vrst in znamk. — Najfinejše aixer olje.
Prijazna vinarna je p. n občinstvu na razpolago.
tOt Vsak dan sveže dunajske klobasice. 1g|
2580 10-5

Zaso Deshengh!
Ljubljana
ss kupuje bi
:: smrekove in :: hrastove hlode
franko drž. kolodvor e: Ljubljana. si
Ponudbe naj se pošiljajo:
Parna žaga Deghenghl
2157 Ljubljana.	eo
2050 20 12
FR. SEVCIK, puška-
«LJubljani. Židovske ulice J.
Priporoča svojo veliko zalogo najboljših pušk in samokresov najnovejšega zistema. Kakor tudi munioijo in vse druge lovske priprave po najnižih cenah.
Popravila se izvršujejo točno.
Cenovniki na zahtevanje zastonj in poštnine prosto.
-	-----^	v ^ v s^-iim
Milko Krape!
Gramofoni !
Gramofone
Ure!
urar, Ljubljana, Jurčičev trg ftev. 3.
Priporočam svojo zalogo zlatih, sreb. tula nikel. žepnih in razlifnih stenskih ur, vsake vrste budilk, zlate verižice, prstane, uhane, bisere z dragulji. Srebrno in iz kineškega srebra orodje.
in najnovejše slovenske plošče od K 3 naprej. Vsi tu navedeni predmeti se točno in po nizki ceni popravljajo.	2393 7
Staro zlato in srebro kakor tudi drago kamenje i kupujem ali vzamem v zameno. Ceniki na zahtevo poštnine prosto.
Dobra
prodajalka
za mešano stroko posebno za manu-fakturno se sprejme v trgovino na deželi, kjer so stalne cene.
Ponudbe s prepisi spričeval in navedbo referenc poslati je na upravništvo „SIovenca" pod šifro „December<(. 28i7 4—2

V šojam si slav. občinstvu naznaniti, da sem premestil svojo
krojaško obrt
ijJy(alnic na rforoškem v Ljubljano. }-(ot strokovnjak j večletno prakso, se priporočam preč. duhovščini in slav občinstvu ja obilna naročila. Solidno delo, nizke cene. 2802	Uelespoifovanjem	2—2
)van 3v[ohorič, krojač Ljubljana, Petra cesta 27.


:
•i
G
Podružnice:
?raga z men|alnlcaml: Graben 15, Mula strnn, A\est. ulica 17. Badcn, Brno, eSka Lipa, CeSka Kamnlca, Aloravskl Zumberg, Alodllng, Novi Jliln, Plzen, Zvitava in Llberce.
Menjalnice na Dunaju:
t. VVollzelle 10. Taborstrnsse 1. III. Ungargnssc 77 (vogal Rennvvega), III. LB-
wengassc 27, IV. Wledner Ilauptstrasse 12, V. Schfinbrimnerstrasse «8 a,
VI. Gumpendorferstrasse 22, VII. Marialillfcrstrasse 70. VIII. Lerchenfelder-strasse 132, IX. Alserstrasse 32, XVIII. WHhrlngerstrasse 82, XIX. Dfibltnger Hauptstrasse H3, XIX. Ilauptstrasse 32.
Menjalnlčna delniška družba
MERCUR
II
??
" DUNAJ, I., Wollzelle 1.
Akc. kapital K 20,000.000. Bes. zaklad K 8,000.000.
• • • •
Nafkulanlnejsl
nakup In prodaja ::
vseh vrst rent, državnih papirjev, akcij, prioritet, :: zastavnic, srečk, deviz, valut ln denarja. ::
:: Zamenjava In eskompttranje ::
izžrebanih zastavnic in obligacij, sreCk in kuponov.
Prvi Kinematograf Pathe.
Prej ,,EDISON". DUNAJSKA CESTA. Nasproti
kavarno ,tEuropa" vsako soboto In sredo nov program! Predstave ob delavskih: ob („5., 6, J. m8. url.
Predstave ob nedeljah in praznikih i ob 10. in II. uri dopold. in ob 3., 4., 5., 6., 7., 8. in 9. uri popoldne.
fpno nrnrtnrnm' ^"»torCOv., II. Prostor40v., I.pro- | Vsak četrtek in soboto Od 3. dO 6. ure pred- E Slike se dobivai° samo iz P« ve »vet pariške tvor. Pathe Fržres.
^^iuiuiii. stor otroci 40 v, n prostor otroci in | stave po znlžanJ ceni , prostor 20 v., ii. io v. |	Ravnateljstvo kinematografa ..PflM'.
2613 5
vojaki do narednika 20 v.
Najkrajša in najcenejša UOŽnjfl • AlMillO
z modernimi, velikimi brzoparniki iz
Ljubljane čez Antwerpen vNewYort
je proga
rdeče zvezde „Red Star Line".
Na naših parniklh: .Finland", .Kroonland". „Vaderland«, .Zeeland" in „Samland', kateri vsak teden v sobotah oskrbujejo redno vožnjo med Antwerpnom in New Yorkom, so snažnost, taborna hrana, vljudna postrežba In spalnice, po novem urejene v kajite ta 2, 4 in 6 oseb, ta vsakega potnika ominentnega pomena, In traja vožnja 7 dni.
Odhod Iz Liubijone vsak torek popoldan.
Naša proga oskrbuje tudi po večkrat na mtsec vožnjo 6ez Kanado, katera pa je
Izdatno cenejša kakor na New York.
Pojasnila da|e vladno potrjeni zastopnik
FRANC DOLENC
v Ljubljani,
Kolodvorske alloe odslej itov. 26, od južnega kolodvora na levo pred znano gostilno pri .Starem tišlerju". 320 46 44

Cenjenim odjemalcem na deželi
se priporoča

slovenska špecerijska trgovina
IsStisK
:: na debelo in drobno ::
M. SPREITZER, Ljubljana
Stari trg (pri Plavcu).
2748 6
mmm
mmmmm
m* m m
Razglas.
2787 3—2
Z novembrom t. i. se otvori pripravljalni razred za slovensko trgovsko šolo in zadružna šola. V pripravljalni razred se bodo vzprejemali učenci, ki so dovršili najmanj ljudsko šolo in stari 13 let, na zadružno šolo pa učenci, ki so dovršili ljudsko šolo in so stari 16 let.
Vpisovanje se vrši v 11. nadstropju hiše na Kongresnem trgu št. 2.
dne 13« in 14, nov. 1908 od 9.—12. ure dop.
Učenci naj se takrat zglase osebno v spremstvu svojih staršev ali njih namestnikov pri ravnateljstvu ter naj prinesti seboj krstni list in zadnje šolsko spričevalo.
Ravnateljstvo slovenske trgovske šole v Ljubljani,
dne 22. oktobra 1908.
Se s __ _ „ 5 fe
^	oo r	o	k.«
N
M

N 14 H
Solidna dela, prlznalna pisma na razpolago.
drobne spomenike
različnih oblik, iz raznih trpežnih marmorjev, granita in sijenita po konkurenčnih cenah in
delavnico za umetna cerkvena ::	kamnoseška dela	::
priporoča
Vtncenc Čamernik,
preizkušeni in koncesijoniranl kamnoseški mojster
Celje-Zavodita
pet minut od postaje, ob poti k romarski cerkvi 2416	sv. Jožefa.	1
N H N H N N N H N H N N 'M
na Dunajski cesti štev. 18
regisfrevana zadruga z neomejeno zav«zo
t lastnem zadružnem domu y LjllbljSfll
je imela koncem leta 1907 denarnega prometa ... K 59,197.246 20 upravnega premuženja............K 12,888.795*43
obrestuje hranilne vloge po 4 \°\o
brez vsakega odbitka rentnega davka, katerega plačuje posojilnica sama za vložnike.
Sprejema tudi vloge na tekoči račun v zvezi s čekovnim prometom In jih obrestuje od dne vloge do dne dviga.
Stanje hranilnih vlog dne 31. decembra 1907 ... K 12,434.933*24.
Posojuje na zemlji&ča po 5 '/« °/o « > lh °/o na amortizacijo ali pa po 5 '/4 °/o brez amortizacije | na menice po 6°/0.
Posojil, sprejema tudi vsak drugi načrt glede amortlzovanja dolga. URADNE URE t vsaki dan od 8.—12. in e»d 3.-4. izven nedelj in praznikov.
N
K
N N M N
m m k n
N N
N
m
N M
nedelj in praznikov.	201
vxxxzxzi
s v o j e
prodajamo po strogo stalnih cenah, brezkonku-renčno nizkih cenah, ki so vtisnjene v vsak par, se ima zahvaliti naša firma za nedosežni renome.
Moški štifljetni, močno delani . . .
Moški štifljetni, iz prav dobre kozlovine,
jako ceno..........
Moški čevlji na trakove, pripravni za
trpež . .........
Moški čevlji na trakove iz izvrstne
kozlovine..........
Moški čevlji na trakove, usnje la box-calf, orig. Ooodyear šivani . . . Moški čevlji na trakove, usnje la box-
calf, American-Style......
Moški polčevlji na trakove iz dobrega,
voljnega usnja........
Moški drilasti polčevlji z usnjeni obšiti, črni, rjavi in sivi.......
Isti za dame..........
II
M
SI 3'50 4 60 315 414 675 750 3-110 1-
(t
»»
Eiegnntna priložnost! Priporočamo nastopno označene vrste: Odlična kakovost!
Specialiteta: „Goodyear svetovni" čevlji In škornji prav odlične popolnosti. Naivečja Izbira damskih polčevljev vseh vrst, dalje deškega, otroškega In dekliškega blaga najboljše kakovosti po
izredno zmernih cenah.
Damski salonski čevlji iz črnega usnja
divje koze.........
Damski polčevlji, chevreau, lahki in solidno delani.........
Damski čevlji na trakove iz stanovitnega črnega usnja......
Damski čevlji na trakove iz dobrega rjavega usnja, moderna oblika . . Damski čevlji na trakove iz izvrstne
kozlovine z lakastimi kapicami .. Damski čevlji na trak. iz velef. box-calf, eleg. pom. čevlji, Goodyear šivani Damski čevlji na trakove iz najfinešega chevreau,Ooodyear šivani . . . . Damski čevlji na gumbe iz izvrstnega
črnega usnja.........
Damski čevlji iz la chevreau, Ooodyear šivani, prav elegantni.....
912 10-4
A. I. I«
^ 1>
v
FHiNEB L,, l£ o m. <1 t-
Zastopnik: I. KRALJEVIČ v Ljubljani, Stritarjeve (Spitalske) ulice 9.
' Raba tega v zamašek vžganega znamenja in rodeče vrelske etikete se priporoča kot varstvo proti pogostim ponaredbam
GiBssbnDIske Kisle rodu
IX
Izvirek: Giesshiibl Sauerbrunn,
ielez. postaja, zdravilno kopališče pri Karlovih varih.
Prospekti nastonj in franko.
V Ljubljani se dobiva v vseh lekarnah, večjih špecerijskih prodajalnicah in trgovinah z je.stvinami in vinom.
ZAlog» pri Mihael Kastner-ju in Peter Lassniku-L|uhl|ji»«	iu R2 43
Več
2113 11
slamoreznic
mlinov za sadje
z 2 kamenitima valjema se radi pomanjkanja prostora prav ceno proda.
A. SUSNIK, trgovina. Zaloška cesta 21
Hiša se proda
na Gorenjskem. Ista je enonadstropna v najboljšem stanu s 6 sobami, veliko verando in prostori za prodajalno in gostilno. Pri hiši je tudi nekaj vrta tik ob vodi.
Hiša je jako primerna za penzijonista, ki bi imel veselje do male trgovine. Sobe se prav lahko ugodno oddajo poletu leto-viščarjem. Eventuelno se tudi da trgovina z gostilno ali brez iste v najem. Ponudbe naj se pošljejo na »Postni predal 35 « v Ljubljani.	2800 3 3
Lepa zračna
b&l 33
stanovanja
vsake vrste, z 1, 2 ali več sobami od 8 kron mesečno naprej, se takoj ali za pozneje oddajo v novozgrajenih hišah na Predovičevem selu poleg Ljubljane. — Več se izve pri E. Predoviču, Am-brožev trg 7, ¥ Ljubljani.
Hiša se proda
ugodno na Dolenjskem. Pri hiši je lepo gospodarsko poslopje in nekaj sveta. Posebno primerno je posestvo za krojača ali kramarja, ki bi otvoril malo trgovino ker ni v kraju nobene konkurence.
Ponudbe naj se pošilja na »PoStni predal 35« v Ljubljani. 2799 3—3
Prodam v Poljčanah pri cerkvi
Mm. m š o-
s 3 sobami — tudi za 2 stranki — kuhinjo, jedilno shrambo, kletjo, vrtom, majhno njivo in travnikom. Okoli hiše in v vrtu je zasajeno trsovje za brajde, po travniku sadno drevje. Lega je mirna, zelena, brez prahu. Razgled po polju, postaji, Pohorju. Primerna za upokojenca, cerkevljubno, osebo, rokodelca. Cena 5000 K. I. Zolnir, vpok. nadučitelj.
n ir> t— O)
Išče se
2789 3-3
= prodajalka =
vešča špecerijske trgovine. Prednost ima oseba, stara nad 30 let. Plača po dogovoru. Več pove upravništvo »Slovenca".
sprejme takoj Lovro Bizjak,
čevljar v Postojni št. 127. 2775 2-2
ŽAGAR
za leseni jerem. Le mojstri najbolje vrste dobijo takoj trajno delo. Vprašanja na Ferdo Turnherz, Ribnica.
2795 2-2
OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOG 000 o<
o
S
o o
a
8
o
O
O
o 8
O se priporoča cenjenim odjemalcem. o
O	O
0000090G0000000003COOOOOOOOCOOOOO
Veletrgovina železa =5
ERKOR"
Peter Majdič, Celje
se priporoča cenjenim odjemalcem.
O
8 O
O
8 u O
Razglas.
2774 (2—2)
Za oddajo del pri zgradbi nove podcužne cerkve Sv. Tro jice v Hrovači pri Ribnici na Dolenjskem se bo vršila dne 9. novembra 1908 ob 10. uri dopoldne v župnišču v Ribnici.
zmanlsevalna ustmena dražba,
Načrte, stroškovnik in pogoje si vsakdo lahko ogleda v župnišču v Ribnici do 9. novembra 1908.
Proračunjeno je:
1.	zidarsko in dninarsko delo, odri in priprava brez ma-terijala za zidanje............. 11.305	K 05 v.
2.	tesarsko delo brez materijala..................879	74 v.
3.	krovsko delo............................152	" 22 v
4.	kleparsko delo z vsem materijalom............681	" 85 v!
5.	mizarsko, ključavničarsko iu pleskarsko delo . . .	727	"„ — v.
Skupaj ~ 7" " 13.745 K 86 v.
Podjetniki, ki se hočejo dražbe vdeležiti, morajo pred obravnavo položiti 10% varščino proračunjene svote. Stavbni odbor si pridržuje pravico, da si svobodno izbere podjetnike neglede na visokost ponudbenih cen oziroma da odda tudi več del enemu podjetniku.
Stavbni odbor.
Slovenska tvrdka čevljev, domačega in tjvarniškega izdelka
ATEJ OBLAK
čevljarski mojster
LJUBLJANA, Kongresni trg štev. 6
se slavnemu občinstvu priporoča.	2741 6-2
Po meri naročena dela se najsolidneje izvršujejo v —--- lastni delavnici. --—
Razpis
službe okrožnega zdravnika
Služba okrožnega zdravnika v trgu Ljubno v savinjski dolini se s tem razpiše. Letna nagrada 1400 K.
Slovenščine ali kterega slovanskih jezikov zmožni prosilci za to službo naj svoje običajno opremljene prošnje vložijo do
30. novembra 1.1.
pri podpisanem zdravstvenemu odboru (županstvu) Ljubno. Mogoča zaželjena pojasnila poda podpisani odbor.
Odbor zdravstvenega okrožja Ljubno,
dne 15. oktobra 1908. 2812 3~2	Načelnik:
Fr. Juvan.
Denarni promet 1.1907 čez 64 milijonov kron.
Lastna glavnica K 354.64515.
Stanje vlog 30. jnn. 1968 čez M milijonov kron.
2379
Najboljša In najslgurnejša prilika za štedenje. Sedaj: Kongresni trg štev. 2, 1. nadstr., od novembra 1908 na^.ej v lastnem domu, Miklošičeva cesta štev. 6
(za frančiškansko cerkvijo).
Ljudska posojilnica
brez kakega odbitka, tako, da sprejme vložnik od vsacih vloženih 100 K čistih 4 K 50 h na leto.
sprejema hranilne vloge vsak de- m || n lavnlk od 8. ure zjutraj do I. ure cl L popoldan ter jih obrestuje po	|0
Stanje vlog 30. jnnija 1908: K 14,225.902-59. — Denarni promet v leta 1907: K 14,812.603-92.
Hranilne knjižice se »prejemajo kot gotov denar, ne da bi te njih obrestovanje kaj prekinilo. ===== Za nalaganje po poŠti so poštno hrranilne položnice na razpolago. .......
V Ljubljani, dne 30. junija 1908.
Dr. Ivan Solterili,
predsednik.
Odborniki:
Jonlp Slika, stolni kanonik podpredsednik.
®f,*^.1P0'!,'nJk- Pod|etnlk In I«-, v Št Vidu n L|ubl|.no. _ Fran Povie, vodi«, graSčak, del odbornik, S t JhlUnl P	An,°"	P°««<nll< I" trgovec Breg p I). _ h.rol Keu»cl..„g, veleposestnik
, j™""] , "J1"' ,tolnl dekan v L|ubl|ani. - Ivan Kregar. svelnlk trg in obrt. zboin. v L| ubliflni. Frančišek Leakovlc. b.tnl posestnih in blagajnik ljudske posojilnice, -- Ivan Pollak ml., tovarnar- Karol ronaK, tovarnar in posestnik v L|ubl|anl. — Gregor Slikar, iupnik na Kudntku.
Pristen le tedaj, če je trioglata steklenica zaprta s spodnjim pasom (rdeč in črn tisk na :: rumenem papirju). ::
Doslej nedosežen! !
W. MAAGER-ja
s s	■■ «•	s s
ribje olje
n u pri 12-2
(v zakonito zajamčen opravi)
rumeno, steklenica K 2 —
.. 3—
2667
Viljemu Maager-jn
na Dunaju.
Od 1869 uvedeno splošno v avstro-ogrski monarhiji.
Gospodje zdravniki in profesorji ga radi zapisujejo.
Dobi se skoro v vseh lekarnah in drožerijah.
Glavn
šiljalnica za avstro-ogrsko monarhijo:
W. Maager, Dunaj, 111,3, Heumarkt 3.
Ifcar Ponarejanja se sodnijsko zasledujejo.
Najcenajfta
/n/(M tuf to FUsci» mma *»r*otrdw>čt. frMMJbm
itk^nmarkt m Schmirtnidi **f—r»dt, Htrn§mMatgar'
rnf Itn*bt P »rhškm M^ftoMf mm
domačega izdelka
priporoča po najnižji ceni in najbotfil kakovosti slavnemu p. n. občinstvu ia preč. duhovščini
JOSIP VIDMAR
= V Ljubljani =
Pred škofijo štev. 19. — Stari trg štev. 4 Prešernove ulice štev. 4. i6s H_M m Popravila točno in oeno. m
f
fSf Ugoden nakup
ostankov fn
40 metrov cefira, barhenta, flanele, volnine itd. lepo zbranih, v kosih 1-8 metrov pošilja franko po povzetju za 18 kron slovito znana izvozna tvrdka	2152 8—5
V. J. Havliček a bratr
v Podčbradih, Češko.
Naročite takoj! — Priporočilo I P. n. pošljite mi 4» metrov ostankov To je ie drugo naročilo in prosim, da mi pošljete zopet dobro blago, kakor pri prvem naročilu Z odličnim spoštovanjem	M z.
v Cechah v Prostčjova, 2. 12. 1M7. 2152 8-1
f
Le najfinejše, pečene
kokosove orehe
predeljujejo tvornice „Ceres" in delajo iz njih brez vsakoršne primesi v strogo čistih aparatih znamenito
mast
ki se rabi za praženje, kuhanje in pecivo.
**

Fotografski umetni zavod= Berthold
Avg
v***** ■ ii tmmmmmmmmmrnmmmmmmimmmmmmmmmm
Ljubljana, Sodnijske ulice II.
Izvrševanje vseh v fotografsko stroko spadaj oči h naročil kakor: poveča vanje, reproduciranje, fotografiranje tehničnih predmetov, interijerjev itd Z^ZZ
i"
% Vsa dela se izvr&ujejo točno tudi v največji množini

^ S
Ivan Jax in sin
Dunajska cesta 17, Ljubljana.
mm m	2S32 i2— i
Kolesa iz prvih tovarn Avstrije: Diirkopp, Sftyria (Pucb), Waffenrad.
Šivalni stroji
izborna konstrukcija in elegantna izvršitev iz tovarne v Lincu. Ustanovljena leta 1867. Vezenje poučujemo brezplačno.
: Adlcrjevl :
pisalni stroji.
Ceniki zastonj in franko-
Obrtno naznanilo. Hm
Podpisana si usojata slavnemu občinstvu naznanjati, da otvorita s 3. novembrom t. I. v Ljubljani 2856 i — i
tvornico drož ali kvasa.
Potrudila se bova postreči z izborno kakovostjo ob konkurenčnih cenah. Glavna zaloga je pri solastniku firme g. J. Polaku, trgovcu v Ljubljani, sv. Pelra cesta 9 Gospode trgovce in pekovske mojstre prosiva, da se s poskusnimi naročili prepričajo o kakovosti. Naročila se bodo izvr&evala najtočneje in najsolidneje.
Priporočava se najtopleje z odličnim spoštovanjem
Fran Golob & Josip Polak.
n
jO »N 0) t.
«0 e
R
e
TJ
"o X
Pozor!
Za prevažanje vsakovrstnega blaga, bodisi na postaje železnic ali z njih, se gg. trgovcem, obrtnikom ter slavnemu občinstvu sploh najtopleje priporoča donviča tvrdka
Telefon št. 262.
2526 12-10
Josip Škerlj
špediter, Ljubljana, Kongresni trg 16.
Telefon št. 262.
N
r
(B O
n
3
rt
r

Okoli 100.000 kom.t^v rabi, 5 letno jamstvo, 8 dni na poiskus.
Brile v št 31, najfinejše solini. srebro-jeklo, V, votlo brušena, z okraš.držalom, kot kaže slika v okrašeni šatuljl
Vsaka
v etul
K 2-50. Št 32 Ista, toda ■/. votla, K 3-—. St. 33. Ist«, toda votla, K 3-80. Št. 8'00. S črnim, gladkim držajem >/« votla, K 1*50. Brivska priprava v politirani leseni omarici z zrcalom se zapre in vsebuje: britev, jermen, čopič posodico in milo, K 5-—, 6-—, z varnostnim glavnikom "U v več. Nlkak rlzlkol Ako ne uga|a, denar
nazaf! Pošilja po povzetju svetovno-znana tvrdka
HANNS KONRAD, c. in kr. dvorni zuložnl«, Most (Briix) it 1142 ČcšHo.
Glavni cenik s 3000 slikami na zahtevo zasloni ln franko.	2721 10—1
M.DRENIK, Kongresni trg
Največja zaloga ženskih ročnih del in pripadajočega materijala. Vsakovrstno vezenje na roko in na stroj. — Predtiskarija itd. ! ! ! Velika zaloga telovadske obleke ! ! !
Karol KavšeKa nasledn.
Schneider & Uerovsek
— irgoulna z želsznlno na drotsno In na debelo
Ljubljana« DunajsKa cesta ste«. 16
prl^r ročnta s»ojo boaoto znlogo nalnnveltih trojno gorečih peti vsake vrste od prlorostih do nnifineitin, predopfniHp, posode zn premog, mizne štedilnike in želene d- is k zidanim štedilnikom, ncdalle Kuhinjsko posodo. oko»e za stouhe in pohištun, ter orodje nojhtiliže kokovosti. Znano naHčjn zaloga poljedelskih ~ strolev snmo nrve vrste Ceniki na zehtevo zastonj
! največja skrb!!
vsacega bolnika je brezdvomno ta, da dobi sredstvo, ki ga reši bolezni, in postane zopet vesel in srečen človek. Žalibog. večina trpečih ni zadosti previdna pri izberi zdravil in doseže navadno ravno nasprotno, kar srčno želi. Sredstvo, ki zamore pri mnogih boleznih, zlasti takih, ki izvirajo iz nervoz-nosti, presenetljive uspehe doseči je
elektrika
ki se v mnog h slučajih ne upošteva. Veliko se sicer govori o elektriki, o njenem pomenu in učinkih na vseh poljih industrije, toda bolniki ne slutijo, da jih zamore ista elektrika v pravi obliki in množini rabljena ozdraviti, kljub temu, da največje zdravniške kapacitete priznavajo jednakomeren galvanski tok kot zdrav, činitelj prve vrste. To spričujejo tudi mnogoštevilni terapevtiški časopisi in knjige, kjer se elektrika kot najidealnejše zdravilno sredstvo sedanjosti priznava in nebroj priznalnih pisem je vsakemu pacijentu v naši ordinaciji v originalu na razpolago. Tudi mi se prizadevamo to tako učinkujoče zdravljenje potom elektrike med trpeče človeštvo po možnosti razširiti, da spoznajo fenomenalni učinek elektrike vsi sloji pomoči potrebnih bolnikov. To segdoseže z brezplačnim razširjenjem naše 64 strani broječe ilustrirane
Pf^"' brezplačne knjige
,,Abhandlung iiber moderne ,Elektro - Therapie',
v kateri se povdarjajo vse prednosti tega uspešnega zdravljenja in obenem vsebuje mnogo važnih nasvetov, zlasti za take bolnike, ki trpe na nervoz-nosti, neurasteniji, bolečinah v glavi in hrbtenici, težkočah v želodcu in čre-vesih, ohromelosti in vsakovrstnih slabostih. Zadostuje, da se spodajšnji kupon izpolni in pošlje na naš naslov, na kar mu pošljemo nemudoma, zgoraj označeno interesantno in znanstveno brošuro zastonj.
Elektro-terapevtiška ordinacija, Dunaj I., Schvvangasse 1, s/3, I. nadstropje.
Kupon za brezplačno knjigo.	1 ./XI 08.
Na
elektroterapevtiško ordinacijo na Dunaju, I.,
Schvvangasse 1, s/3, I. nadstr. Prosim pošljite mi knjigo „Eine Abhandlung iiber moderne Elektro-Therapie" gratis in franko pod zaprto kuverto.
Podružnica
-	v Spljetu -
-	Delniška glavnica -
K 3,000.000.
Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani Stritarjeve ulice 2
: Žrebanje : prjporoea promese na dunajske komunalne srečke a K 15-50. G1"v.IlInn^®b; 2. novembra —-------: K 400000 :
4%-01
sprejema vloge na knjižice in na tekoči račun proti
(2 i?
minimal. obrestim
Podružnica - v Celovcu -
Rezervni fond K 200.000.
Telefon 248.
Telefon 248.
Zaloga mengiske plve
v Ljubljani, Metelkove ulice štev. 19. :
Vljudno naznanja p. n. občinstvu, posebno pa gg. gostilničarjem, da nudi vedno iz svoje slovenske, domače pivovarne
najbolje dvojno marino In na bavarski natln varjeno črno pivo v sodem In steklenicah.
Najsolidnejša postrežba je zagotovljena!


Pismena ali ustmena naročila naj se bla-2648 govolijo naslavljati na 4 5
ANTONA MAVER
založnik piva
Ljubljana, Metelkove ul. 19.
Velecenjenim damam
se najtopleje priporoča v izvrševanje tudi naj elegantne]ših toalet, po solidnih cenah
Olga j^reskuar, Ljubljana, ^ilšerjeve ulice ?2.
\
■

2835 3-1
1 — * * 1 '1 -
dina zaloga izvirnih
merisUih je
Avstr.=ameriška zaloga čevljev v Ljubljani.
Poleg kavarne ,pri Slonn'. Pazite natančno na firmo.
Izvanredna državna loterija.
Na najvišje povelje Nj. ^j^jf c-in kr. apostol. Velič. za dobrodelne namene c. kr. deželne brambe in orožništva.
Izredna jubilejna loterija
Ta denarna loterija	rS/lS;
v gotovini v skupnem znesku 513.760 K.	2082 10—8
Glavni dobitek 200.000 K.
Srečkanje nepreklicno dne 22. oktabra 1908. 4 K Ena srečka stane 4 K.
Srečke se dobivajo pri oddelku za državne loterije na Duuaju III., Vordere Zollamts-Strasse 7, v loter. kolekturah, tobakarnah,davčnih poštnih, brzojavnih in železn. uradih, v menjalnicah i. t. d.; igralni načrti za kupce brezplačno. Srečke se pošiljajo poštnine prosto. Od c. kr. loterij. : ravnateljstva. :
Kavarna in restavracija
ICARIJA
se sl. občinstvu najtopleje priporoča.
r
Ustanovljena 1847.
Ustanovljena 1847.
Tovarna pohištva J. J. Naglas
LJUBLJANA, Turjaški trg štev. 7.
Največja zaloga pohištva za spalne in
jedilne sobe, salone in gosposke sobe. Preproge, zasiorji, modroci na vzmeti, žimnati modroci, otroSki vozički itd.
Najnižje cene.	NajsolidnejSe blago.
2823 52-1
Ljubljana Stritarjeve ulice stev. Z Ljubljana
DelnKka Slivnica 3,000 000 K. = Rezervni zaklad 250.000 K. Promet v letu 1907: 615 milijonov K.
Sprejema »lose no knjižice In nn tekoči račun ter jih obrestuje od dne vlose pn do dne dolgo po
4
II O 2
U
Otuarja tekoči račun, dale posojila na menice, vrednostne papirje, kupuje In prodaja vse vrste vrednostnih papirjev, srečkalnlh promes In valut (amerlkanske dolarje). izvrJuJe nakazila v - Ameriko pod najujodnejjlml pojojl. Dovoljuje stavbne kredite Itd, -
Pojasnila daje ustmeno ali pismeno.
Podružnice: Spljef, Celovec, Trst.
I
| H | SP^^^Msž^^^^KMffli j HI j
I
ČUDEŽ! samo 4 K! ČUDEŽ!
Posebni oddelek poln jesenskih in zimskih jopic, || paletotov in pelerin za dame in deklice po K 4'—. II
Angleško skladišče oblek, 0. Bernafovič, Ljubljana, Mestni trg 5. ||
Babica ANA TRTNIK
roj. Kapele
ki je bila tekom dvanajst let v službi kot šolska babioa pod vodstvom gospoda prof. pl. dr. Valente, naznanja, da stanuje sedaj
19* na Poljanski cesti štev. 9
in se priporoča veleč, rodbinam, zagotavljajoč vsikdar najskrbnejšo postrežbo.
Največja svetlolikalnica in pralnica
na Kranjskem
Ljubljana, Kolodvorske ulioe Stev. 8
|e sedaj opremljena z 12 električnimi motorji in zračno sušilnico, da se perilo v najkrajšem času opere, posuši in zlika.
•:	Cene so znižane in nižje kot drugod.	:: :•
Po tej napravi se perilo ne le varuje, marveč tudi res čisto opere in napravi kot novo. — Z dežele poslano perilo se vrne v štirih dneh oprano in zlikano.
Za številni obisk se priporoča velespoštovanjem 2239 15	J^AHC.
•iti" Morebitne reklamacije naj se naznanijo naravnost meni.
Slikar
MATEJ TRPIN
Ljubljana, Elizabetna cesta št. 3, v hiši gosp. Ivana Kregarja
se priporoča prečastiti duhovščini, slav. društvom in častit, občinstvu za izdelovanje raznih
= umetno-slikarskih izdelkov. =
Altarne, portretne in pokrajinske slike, križeva pota, božji grobi, slike in na&rte za društvene in cerkvene zastave, naprava
gledaliških odrov in dekoracij
K
za razne iBralne predstave. Popravila in restavriranje starih oljnatih slik itd. itd. Na razpolago so razni na6rti in fotografije.
Cene primerue.
Šoli dno tlelo.
J!
tfunc,
JLjubljana, Dvorni trg 5/. 3
priporoča velikansko i$ber zimskih sušenj, kožuhov (kratkih in dolgih), modnih oblek, pelerin in dr., za gospode in dečke,
^trogo solidna, strokovnjaka postrežba.
Otfpremno in komisij, društvoS
„BALKAN"i
u Trstu, Riua Grumula st. 14. p
Sprejema v svoja dobro urejena skladišča vsake vrste blago in daje na isto predujeme pod zelo po voljnimi pogoji, ter skrbi za prodaj* blaga najknlantneje. Istotako hupaje in pr daja vsake vrste blago po naročilu in na račun svojih na-ročevaloev naj po v olj d eje. — Odpošilja vsake vrste pošiljatve na vse strani točno in brzo, zvršuje reklamacije in daje vsako strokovno ^o^ pojasnilo ln navodilo hitro in zastonj.
VZAJEMNO PODPORNO DRUŠTVO V LJUBLJANI
Kongresni trg 19
sprejema hranilne vloge vsak
delavnik od 8. do 12. ure
Kongresni trg 19
31 0 4
to je: daje za 200 kron 9 kron 50 vin. na leto.
registrovana zadruga s omejenim poroStvom
po 4
Druge hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se njih obrestovanfe prekinilo.
Renta! darek plača hranilnioa sama. «=«8=1 NajaigurneJAa prilika sa At©d«nJ« t Kanonik A. Kalan 1. r., predsednik.	Kanonik i. 8u$nik i. r., podpredsednik.
04» M—i
OSREDNJA BANKA CESK1H hmmil irs^rs
(Ustfednf banka českyoh spotftelen)
1 Vlog. knjižic. in raiua 4 % in 4*;, %. I Posojila okrajem, mestom, občinam In drugim javnim korporacijam proti »mortiradji na Kupovanj« in prodaja vredn. papirjev. I 4 J* In '/t'/, »pravne pristojbine. Financiranj. Javnih podj.tij. Emisija lastnih 4*|, ban-Uprava in čuvalna zaloga brezplačno. | kovnih obligaoij, katere uživajo pupilarno sigurnost in »e »mejo rabiti za vsakovrstne kavcije.
^	Dal. kap. 7,000.000*— H |
-	Tcitgnml: »Saorobuka". J
S	Deponiranj« kavcij la J
a	vadlj rasnih vrat. *
n	Eakont mcnjlc aam«
•S	denarnih savvdov.
•	Bankovna Informacija In avete brecplačn«.