Tedenske novice* Škoda po toči v okrajih Sv. Lenart in Maribor. Kakor je> »Slovenski Gospodar« svoj čas poročal, je dne 22. jun. 1925 v 12 abčdnah okraja Sv. Lenart in v 6 obfiinah okraja Marifoor levi breg toča uničila skoro vse pridelke. Prav posebno hudo so biie priizadete oboine Spodnji in Gomji Žerjavci ter še nekatere druge v okraju Sv. Lenart in oibčine v župniji Sv. Duh v okraju Mariibor. Na prošnjo gg. županov sem takoj vložil s svojimi tovariši interpelacijo, v itateri sem zahteval' od vlade pomoč. Po dolgem moledovanju je minister za kmetijstvo iz trimilijonskega sklada x& škodo po foči, kr je določen za celo ditžavo, dodeEl mariborski oblasti 150.000 dinarjev. Vsled neprestanega dreganja poslancev Slo-venske ljudske strairke je minister nato to svoto zvišal na 260.000 dinarjev, ali 1,040.000 K. Veliko županstvo je te dni dobilo tozadevni akt s pozivom, da se mora ta državna podpora pravično razdeltti med one, ici }kn je tooa napravila največ škode. Finančni minister g. dr. Stojadinovič pa mi je z dopisom št. 4743 z dne 2. oikt. '1925 odgovoril, da je naročil davčnim oblastem v priizadetih krajifhr da ustavijo eksekucije in gredo v najbolj priizadtetih občinaih ljudem na roko glzde odp^isa davka. Ali bodo naše oblasti to naročilo iizpeljale, bomo videli. — Franjo Žebot Častnim občanom so imenovale občine Sv. Mlklavž, Rotgotza, Spodnje Hoče, Zgornje Hoče in Pohorje gerenta raarilbor^cega okrajnega zastopa in rnaribarskega žoipana g. dr. Josipa Leskovarja vsled zasluig za zgraditev nove okrajne ceste od Sv. Miklavža do Pohorja in sploh za njegovo požrtvovalno delovanje za dobrabit občin. Duhovniške vesti. Župnijo Marenberg je dobil kaplan od Sv. Ktriža pri Slatini č. g. Vajda Franc. — Vr torek, dne 20. t. m., je v bolnid v Murski Soboti umri č. g. Janez Nepomuk Topolnik. Rojen |e bil dne 9. nvaja 1872 v Banovcih pri Sv. Križu pri Ljutomeru, posvečen v duhovnika dne 25. judija 1897. Služil je kot kaplan v Kamrcici, v Šoštanju, rva Vidmu pri Krškern in pri Kapeli. Od Kapele je kta 1912 odšel v pokoj, katerega je preživel na domu, pri svojem bratu Jožefu. NJogovo telo je bilo pripeljano dne 21. t. m. na dom in pokopano na domačem pokopališču dne 22. t. m. Bil je miroljuben človek. Naj počiva v miruf Drzen roparski napad v Mariboru. Preteklo soboto se je dogodil v Moriboru v eni najživaihnejših ulic predrzen ropairski napad. V Gosposki uldči ima gospa Scheidbach trgovino s knjigami in papirjem. Med knjigami ima neko dragoceno stannsko redkost, ki ]e vredna svojih 2000 dolarjev, ali 100.000 dinarjev. Pred par dnevi se je zanimal ea to knjigo neki nernani mlad moški, toda radi previsoke cene je ni kupii Ta mož je bil neki Oton Veber, agent velike nemške knjigarne, ki prodaja po Jugoslaviji neko edravnišiko knjigo,. katero je omenjena knjigarna založila. V soboto zvečer je okrog 6. ure hotela gospa Solieidibaoh knjigarno zapreti. V tem času v Gosposki ulici kar vrvi raznega občinstva. Ko je lastnica knjigarne že ugasnila Juč, je stopil v trgovino Oton Veber z nekim drugim možkim Prijela sta gospo Saheidbach, jo zvezala ter ji zar mašils usta. Preiskala sta nato celo trgovino, ne da bi našla mjigo, katero sta hotela odnesti. Blagajne in denarja se nista dotaknila. Čez kake pol ure sta se po brezuspešnem iskanju odstranila. Zvezano lastnico trgovine je rešil njen znanec, ki je slučajno šal mimo ter vstopil v odprto trgovino, hoteč govoriti z lastnico. Napad je bil takoj prijavljen policiji, ki je roparje izsledila v osebi že omenjenega Otona Vebecja in njegovih agentov. Skupno so zaprli pet osumljencev. Od vesele trgatve v bolnico. V Limbušu pri Marib&ru je bil na trgatvi 251etai Arvton Duh, uslužben pri pivovarni Čeligi v Marrboru. Tam so ga Soherbaumovi uslužbenci klicali na korajžo. Korajžni Duh se je seveda spustil med nje, pri čemur je natal takšen prepir in pokolj, da je dobil Duh na glavi in na komolcu tri tež-ke vbodljaje z nožem. Po vsem životu je bil Ehih tako st&pen, da je abležal in so ga šele drugi dan našli na nekem škednju vsega v krvi in ga prepeljali v mariborsko bolnico. Požar pri Sv. Marjeti ob Pesnici. Na posestvu mariborskih bratov Reisman je iizbruhnil požar iz doslej še nezntnega vzroka. ŠeJe čez dve uri je bila poklicana mariborska požarna bramba, ki je potem požar lokalidrala. Pogorel je svinjski hlev, streha hiše in deloma stiskaltiica za grozdje. Škoda je precejšnja. Ptujske novice. Cigani bi naj bili krivci .V soboto, dne 24. t. m., &o vlomilci, baje ciganskega pol;olenja, vlomfli izlcžbena vrata na ptujski trgovini Rosenfeld. Ko so imeli enkrat odprta izlolbena vrata, so se lotili izloibene šipe, terezali v njo hjkn;} in se nato poieg'ili v proiajalno. Uinxyvičli so odnesVt Rosenfeldu 9000 uinarjev gotovega denarja, za 1000 dinarjev raiznega biaga. — Bt6z voznika so se vrnili te dni v Ptuj mestni konji, ki so pod vodstvom Hapca Jaaibeca vozili vaho v Maribor. Ko so sli iskat hlapca, so ga našli v bliždni Zlatoličja na cesti z zlomljenim tilnikoim. Jazbec je gotovo na vozu zaspal, padel z voza in se smrtno pcnesrečil. — Iz Drave so potegnili v Vukovdli pri Sv. Marku niže Ptuja dne 23. t. m. 171etnega rnizarskega vajenca Alojzija Rudolf iz Leskovca. Fant se je učil mizar9kega pri ptujskem mojstru Miložiču. Karanje od strani predstojnikov je dečko tako zaineril, da je dne 13. t. m. sam v Ptuju skočil v Dravo ter utonil. Posestnik Vok v Strašnicah pri Pragerskem pogorel. Tri stavbe je uničil požar porestniku Voku v Strašnicah pri Pragerskem. Požar je gasila mariborska požarna bramba, a je bilo gašenje zelo težavno, ker ni bilo vode in so morali uporafeiti gnojnico. Velik požar na Keblju. V noči dne 22. t m., ob K>3. uri popolnoči1, je iizbruhnil požar pri posestniku in trgovcu g. Jožefu Lešniku. Požar je popolnoma vse uničil, komaj so se rešili ljudje. Zgorela je ena krava in štiri velike svinje in vse blago. Škoda je zelo velika. Požar je povzročila, kakor sumijo, zlobna roka. Poneverba na pošti. Žandarmerija je izročila l|utomerskemu sodišču poštarja Ferenca od Male Nedelje radi poneverbe denarja v četrtek, dne 22. t. m. Doslej so ugotovili na malonedeljskem poštnem uradu priman|klja| 80 tisoč dinarjev. s Na lovu ustrelil svojega svaka. V Veržeju se je doigrala predzadnjo nedeljo radi neprevidnosti ta-le velika nesreča: Veržejski lovci so preganjali po poljih zajce ter faeane. Pri »dmoru sta sedela bliizu skupaj Joško Seršen in njegov svak Galunder. Seršen je jedel jabolko, njegov svak Galunder je pregledoval naibito puško. Po naključ|u in n&previdnosti se je nabito orožje sproižlo in strel je zaJel v prsa Seršena. Ker je bil strel iz neposredne bližing; je predrl Seršenu prsa, pljuča in obtičal v jetrih. Nesrečno zadetega so takoj po nezgodi prepeiljali v foohvioo v Miir&ko Soboto, a mu niso imogli več pomagati. Seršen ]e uinrl že v pondeljek, zapušča vdovo in dva otroka. Ustrelil se je. V vlaku se je ustrelil zadnjo soboto v Parefcmiiirju službujoči, 29 let stari in oženjeni učitellj Arpad Benkovič. Benkovič je bil živono bolan. Radi bolezni ga je pregovorila ženav da se je namenil v soboto z vlaikom iz Prekmurja v Ljubljano k zdravniku. Bolnik se je med voižnjo skozi predor med Stanjevci in Maokovci ustrelil ter si pognal kroglo skozi glavo. Novice iz Konjic. Graščak na Goliču, 801etni Hertl je urart. Rajrvi je bil po rodu Čeh in se je kot tak vedno dnžal slovenskih vrst. — Na državni cesti proti Konjicain sta trčila skupaj voznik in kolesar. V trerartku trčenja je pridirčal na kiaj nesreče še avtonvobilL ki je pa na srečo zdrobil samo kotesarjevo ikolo, dočim je ostal toidklist neposkodovan. Roko so mu morali odrezart:!. Zagar Nace VidečnUk, ki je zaposlen pri žagi kneza Windischgratza v Konjicah., je zašel z desno roko tned žagina lcolesa, ki so mu roko tako zrnlela, da so mu jo nvorali v bolnici odrezati. Braslovče je dobilo z novim šolskim letom prepotrebno obrtno šolo, katax> obis!ku|e 40 učencev. To šola je ustanovljena za abčini Braslovče in Polzela. Tatovi na deiu. V Zavodrvi pri Celju so v noči od sobote na nedeljo od 24. na 25. oktobra tatovi vlomilii v pisarniške prostore zavodniške kemične tvomice. Lopovi so vlomiii zaprto blagajno in odnesli iz nje pr&liižno 7 tisoč dinarjev. Požar uničil hišo in gospodarska poslopja. E>ne 31. t. m. popoldne je izbruhrul požar v Zakli pri Gomilskem. Ogenj se je oprijel lesene hiše s Mevom in treh kozolcev. Poslopja so pogorela do tal. Žrtev požara sta postali tudi ena svinja ixi dve tkoori. Ogenj so zanetili otroci, ki so se igračkali z mžigaLk^mi. 0!b času požara je vlekel močen veter in je bila cela vas Zaklo v nevamosti, da pastane žrtev plamenov. Le neumornemu delu požarnih bramb se je zahvaliti, da se požar ni razširil. Redka piikazen. Iz Št. Petra v Savinjski dolini smo prejeli: Kako začudeno smo gledali Saivmjčani, ko je predzadnji torek brenčal preko Savinjske dolme aeroplan. A še bolj začudeni smo bili, ker se ]e letalo spuščalo vedno on&žje, dokier ni pristalo na zemljo v Trnavi pri Gomilskem. Krog letala se je kmalu zbralo veliko radovednežev, ki so gledali to rediko prikazen. V letalu sta bila dva Francoza, ki sta potovala iz Pariza v Z-agreb in Beograd. Ker sta zašla v meglo, nista mogla pogaditi prave smeri in radi tega sta se morala spustiti na tla. Francoza sta ostala na Gomilskean do drugega dne in nato sta odletela Lz Savinjske doline proti Zagrebu. Na debelo zapravljiv uzmovič pod ključem. Franc Zeleznik ix rogaške okoltee doma, se je odtegnil vo|aškemu silužbovčinju s pobegom v Avstrijo, kjer se je potepal do 10. t. m. Ko mu je že začelo preveč presedati klatenje po tuji državi, se je vrnil po skrivnih potih preko meje pri DravogTadu v damovino. Napotil se je peš preko Slovenjgradca, Velenja, Soštanja, Celja, VojnHca, Ponikve, Šmarja, Rc^aške Slatine in Rogatco na Ptujsko goro, kamor je prispel dne 13. t. m. Tam se je splazil zvečer v neko gostilniško poslopje in se skri3 pod posteljo, odkoder je opazoval, kako sta prihajala gostilnifar in niegova žena menjavat -enar za goste. Zeleznik je čakal, da sta šla zakonca spat, potem pa je pobral ključe iz mize, odprl omaro in irkradel Lz nje denarnico s 23.000 dinarji vsebine, otolekoin dežnik ter neopaženo odše!. Po tatvini je potoval preko Majšperka in Makol do Poljčan, od tam pa z vlakom v Celje, kjer je začel na debelo trošiti denar. Med drugim si je kupil obloko an uro, popival je v veselih družbah in se vozil po okolici. Nje^OVo početje je postalo kmalu sumljivo in končno je t>il aiertrin. Sprva je trdii, da je našel denprao listnico v Ml,,.jr;u, slednjič pa je pri^nal vse po pravici. Pri aretaoiji >o našii pri njem še nekaj nad 18.000 dLfidrjev. Usnvrtitev roparja v vojašld obldd. V pondeb«k ob 6. uri zjutraj je bil na vojaškem strelpšču pri Zagrebu ustreljen na smrt obsojeni vojaik Eduard Sladovič. Služil |e svoj čas v Zagrebu, odkoder }e pobegnil ter se kot vojni' begunec skrival po Zagorju. Dne 22. novembra 1923 je v Hi>sanju pri Klanjcu ubil posestnika Hinka Harndta, ter s smrtno prefrnjo izsilil od rvjegove žene 4000 dinarjev v gotovini in 3390 dinarjev v raznem blagu. Mesec dna po zločinu so orožniki zločkica prijeli ter ga izročili vojašfci oblastL Prišel je pred vojaško sodišče ter bil obsojen na smrt z ustreljenjeTn. Vse prošnje za pomilostiiev so bile odtrite in preteklo soboto so Sladoviču sporočili, da bode ustreljen v pondeljek. Zadnje ure je preživel Sladovič popolnoma mirno. Noč pred smrtjo je dobro prespal; zjutraj se je ob štirLh zbudil, zajutrkoval, nato se pa skesano spovedal vojaškemu dirhovnLku. Nato so ga posadill v sanštetski zaprti voz in v spremstvu vojaškega duhovnika te« močne straže je bil odpeljan na morišče. Na prostoru, oibdanem od oddelkov vojaštva, je bila skopana 1 meter gk>» boka jama in v njej na enem koncu v zemljo zabit koi. Sladoviča so postavili pred jamo ter mu prečitali obsodbo. Nato je moral vstopiti v jamo, ječar mu je priv&zal roki za kol in mu zavezal oči. V tem trenutku je stopilo pred jamo pet vojakov s puškami, pod poveljstvom enega častniika. Namerili so obsojencu puške v prsi in na znamemje s sabljo sprožili. Po poku salve je obviselo truplo Sladoviča mrtvo na kolu. Vojaski zdravnik je ugotovil tako]šn)o smrt, ker so krogle večinoma prebile srce. Prereizali so vezi, s katerimi je trapio viselo na kolu ter ga zagreibli v kkopani jaini. Popoldan so truplo izkopali ter ga prepeljaS na pokopališče na Mirogoju, Poskusite svojo srečo v loteriji »Katoliškega prosvetnega društva« v Sv. Petru pod Sv. gorami, katere sreoke se proda|ajo po 5 dinarjev, in lahko v srečnem slučaju ž unjimi zadenete krasne dobitke, katerih je 250 v vrednosti 50.000 dinarjev. Nad vse krasen je glavni- dobdtefe, ki obstoji iz novega, fino politiranega pohištva iz črešnjevega lesa in sicer: 2 postelje, 2 nočne omarice, 1 omara, I uinivalnik z zrcalom, 1 miza, 5 stoli in I podoba. Pa tudd drugi dobitki so dragoceni: Singer šivaini stroj, bafe platna, 200 litrov bizeljskega vina, klaftra drv, kolo, daljnogled, zofa in stoli, 20 kg kave, vreča moke, pitan pr»šič, obleke za možke in ženske, svilene rute, odeje, čevlji itd. Samo ne zamudite te ugodne prilike. Še danes pišite kartico na Loterijska odbor v Sv. Petru pod Sv. goranu in naročite čim več sreok, kar|ti čim več ph kupite, tem sigumejši ste, da zadenete! Maogi ne vedo, da je iglavni vzrok mnogiih trpljen) in ibolezni slafoo negovano in zafo obtutl|ivo telo. Ni domiS. Ijavost, temveč Ie izpolnjenje prirodnega zakona, če neg»jemo polt in lase. Za racionalno nego telesa slišimo vedno spet hvaliti: Felierjevo pravo kavkaško Elsa-pomado zai obraz in kožo, Fellerjevo mačno Elsa-pomado za lase, Elsa mila zdravja in lepote, ki ne zahvaljuje svoje postaše samo prijetnem vonju, temveč tudi koristnfrn s&stavinanv iki oplemenjujejo kožo. Elsa mil se dobi 5 vrst: Elsa lilijino mlečno, glicerinsko, boraksovo, katransko, ter milo iza britje. Za poiizkušnjo se moreta naročiti 2 lončka pomade za 38 din.; 5 mil za 52 din. že z zavojnino in poštnino pii ik> karnarju Eugenu V. Fellerju, Stitbica Donja, Elsatrg 341, Hrvatska. Žena in mož, veliko in malo se veseli s tisoč krasnimJ stvarini, ki se najdejo v že v pregovor došlim velikem ilustrovanem Suttnerjevim ceniku. Na njem se nobeno oko teko brž ne napasel Tu se nahajajo ure, draguiji, žepiri noščki, škarje, doze, kresila, godala, razne potreb§čine kol kape, naranvnice in velika množina različnih praktičnfli predimetov, po vsaki ceni. Suttnerjev katailog je res veselje v hiši in naši čitetelji ga dobijo zastonj, ako ga naročdjo od svetovne razpošiljalnice H. Kuttner v Ljubljani št 992. Če je hladno, vsak misli na zimo, treba se je prestav beti s tem in onim, pa po možnosti z matim denarjem dosti in dobro kupiti. Kdor si pa hoče z TnaMlm denarjeim čosti nabaviti, mora ceno kupiti. To bi pa prav gotovo vsaU rad ^ato bomo kar povedali vir za cenen nafcup raKneg1« sdkna, volne, cdej, konjslkih koc, barhentov, platna, klo* bukov, perila, saimoveznic, nogavic iitd. ifd. Frainc Mastekv Maribor, Glavni trg 16. Kadar se mudite v svrho nakupa v Mariboru, naj nikdo ne pozabi obiskaiti te tvrdJcel Izdatnost, obilne pene, neškodljivost napram tkanmam in nizka cena so vrline priznanega mila »Gazela,«