sledijo lažje ali težje opredeljivi arhitekturni kosi. V okviru te razdelitve pa so spomeniki dodatno razvrščeni deloma geo- grafsko deloma vsebinsko. Gradivo iz Skarbancije in njene- ga mestnega okoliša je predelana diplomska naloga, ki jo je Farkas napisal pod mentorstvom profesorja L. Balle na uni- verzi v Debrecenu. Pred vsakim kataloškim delom je uvod- na študija, v kateri sta avtorja obravnavala zgodovino razi- skav in usodo rimskih kamnitih spomenikov ter njihov zgo- dovinski kontekst. Veliko pozornost sta posvetila mikroto- pografiji in provenienci kamnin, v zvezi s čimer ugotavljata, da so uporabljali predvsem lokalne kamnine z izjemo mar- morja, ki je bil uvožen iz sosednjega Norika; iz marmorja so bili izdelani le najdražji spomeniki, kar velja enako za skar- bancijske kot za skupino spomenikov z območja Fleksuma in Arabone.Oba avtorja namenita večji del uvodne študije tipološki razdelitvi spomenikov, ki naj bi bila hkrati (delo- ma) tudi kronološka. To sta vsekakor dve težji poglavji v sklopu problematike provincialne rimske umetnosti, kajti stilni in drugi umetnostnozgodovinski kriteriji niso kronološko do- volj občutljivi. Tudi tipološko razvrščanje spomenikov je prob- lematično, ker je gradiva malo - je pa nedvomno važno za- radi ugotavljanja vplivov delavnic iz sosednjih območij, npr. Savarije, Karnunta, Petovione. Dobra polovica spomenikov z reliefnim okrasjem nosi napis, zato ne preseneča, da od štirih kronoloških kriterijev, ki so Gablerju pomembni za datacijo spomenikov, kar trije temeljijo na epigrafiki (po- datki, ki jih omogoča zgodovina dislokacije vojaških enot, uporaba določenih formul v napisih in tipologija nagrobni- kov, ki temelji na vsebini napisov). Knjiga, ki prinaša novosti in strokovnjaku primerjalno gra- divo, je vsekakor zanimiva in važna, pomemben člen v okvi- ru velikopoteznega projekta CSIR, v katerega zvezkih naj bi bila nekoč v prihodnosti v celoti predstavljena provincial- na rimska plastika. Marjeta ŠAŠEL KOS G. Piccottini: Grubstelen, Reiter- und Soldatendarstellun- gen sowie dekorative Reliefs des Stadtgebietes von Virunum und Nuchlrage zu CSIR-Osterreich 11/1-4. Corpus signorum Im- perii Romani / Corpus der Skulpturen der romischen Welt II, 5. Wien 1994. 135 str., 90 tabel s fotografijami. Kot je razvidno že iz naslova, pričujoči zvezek obsega vse okrašene nagrobnike, upodobitve jezdecev in vojakov in druge okrasne reliefe z mestnega ozemlja Viruna, glavnega mesta province Norika, zdaj v ruševinah na Gosposvetskem polju, poleg tega pa tudi vse dopolnitve k prvim štirim zvezkom CSIR za Avstrijo. V prvem zvezku je isti avtor objavil kipe z območja Viruna (1968), v drugem okrogle medaljone s portreti in portretne niše (1972), v tretjem reliefe služabnic in slu- žabnikov in v četrtem kultne in mitološke reliefe (1984), vse z območja Viruna. Oštevilčenje spomenikov poteka od 1. do 5. fascikla tekoče in skupaj obsega 675 kosov, v pričujočem zvezku od 401 do 675. Najdišča spomenikov v okviru virunskega administrativ- nega območja se grupirajo po lokalnih središčih; to je pred- vsem Gosposvetsko polje, dalje območje Beljaka (antični.1San- ticum), Podjune, doline Krčice, Labotske doline in območja okoli Neumarkta na Štajerskem. Na razvoj teh centrov je vplivala tako prometna lega kol naravne danosti in bogas- tva, npr. kamnolomi marmorja v labotski dolini in dolini Krčice. Nahajališča marmorja so bila odločilna tudi za nastanek in razvoj kamnoseških delavnic, od katerih je ena nedvomno delovala na območju Beljaka, druga pa zelo verjetno nekje v Labotski dolini. Število ohranjenih kamnitih kipov in spo- menikov z reliefi jc na teritoriju Viruna relativno veliko in kaže na visoko stopnjo romanizacije, ki jo je koroški pro- stor dosegel že v 1. stoletju pr. Kr. Na zgodnjo romanizacijo južnonoriškega prostora so odločilno vplivali prijateljski odnosi (hospitium publicum), ki sta jih medsebojno gojila Noriško kraljestvo in rimska država. Z zornega kota teh dobrih od- nosov je mogoče razumeti razvoj rimskega emporija na Šta- lenskem vrhu in razmeroma nagel pojav izdelkov rimske umet- nosti v naselbini in pozneje, od vlade Klavdija dalje, v Viru- nu na Gosposvetskem polju; skulpture iz Viruna, delo t. i. "virunskega mojstra" zaslužijo zaradi visoke kvalitete še posebno pozornost. Pojav kvalitetne plastike ne kaže zgolj na prisot- nost rimskih kolonistov, trgovcev, podjetnikov in obrtnikov, temveč tudi na romanizirano staroselsko prebivalstvo, ki se je prilagajalo rimskemu okusu, sorazmerno blagostanje pa mu je to tudi omogočalo. Knjiga obsega predvsem natančne opise kamnitih kipov in reliefov, ki jim sledijo tabele s fotografijami. Kratkemu uvodnemu besedilu na začetku knjige sledi seznam pogosto (okrajšano) citirane literature. V kataloškem delu so naj- prej opisani nagrobniki, nato upodobitve jezdecev in voja- kov, sledijo stranske reliefno okrašene ploskve votivnih ol- tarjev ter stranske okrašene ploskve nagrobnih oltarjev, ki so razdeljene na dve podskupini: na upodobitve delfinov in na upodobitve kantarov, iz katerih rastejo drevesa življenja. Sledijo nagrobni oltarji in ovršja oltarjev z motivi kantara in drevesa življenja; dalje sestavni deli arhitekture, ki so re- liefno okrašeni. Te je avtor razdelil na sedem podpoglavij: pilastri okrašeni z rastlinskimi motivi, arhitravi in okrajki z rastlinskim okrasom, vmesni rastlinsko okrašeni arhitektur- ni členi, reliefne plošče in vmesni členi z upodobitvami ži- vali, reliefno okrašene prekrivalne plošče, kosi zatrepov in razni drugi okrašeni deli arhitekture. V sedmem poglavju so zbrani vsi dodatki k štirim že objavljenim zvezkom, v zadnjem pa različni teže opredeljivi reliefno okrašeni kosi, in kamni negotovega izvora. Sledijo indeksi, ki vsebujejo abecedne sezname imen in stvari, najdišč, krajev, kjer se spomeniki trenutno nahajajo, predvsem muzejev, ter seznam napisov, dalje seznam tabel s slikovnim gradivom in zemljevid naj- dišč. Med najpomembnejšimi reliefnimi upodobitvami je treba omeniti t. i. "lusus iuvenalis" relief, verjetno z Gracarce pri Sv. Mihaelu na Gosposvetskem polju, ki se zdaj hrani v ce- lovškem Deželnem muzeju. Marmorna plošča prikazuje dva mlada jezdeca, prvi drži prapor (vexillum), drugi nosi ščit; za njima je upodobljen prednji del tretjega konja - jezdec ni viden -, ki prihja izza pilastra. Plošča je morala biti pritrje- na na prednjo stran kakega poslopja oz. na bazo kakega večjega spomenika, ki je bil v najtesnejši povezavi z virunsko mla- dinsko organizacijo luventus Manliensium. Relief verjetno prikazuje vsakoletni mladinski pohod na tekme v jezdenju - lusus iuvenalis. Pilaster na reliefu bržčas prikazuje vrata v prostor, kjer so se te tekme vršile; ohranjeni plošči je morda pripadala še ena, kije upodobitev nadaljevala. Reliefs tak- šnim prizorom je v okviru rimskih provinc edinstvena najd- ba. Več objavljenih spomenikov nudi zanimive paralele za kipe in reliefe ter drugo kamnito gradivo iz Slovenije, tako npr. št. 658 iz Beljaka (= Santicum) za t. i. "pisarja z Vranja" ali, deloma, št. 635 iz Št. Vida na Glini, nagrobnik s štirimi por- treti v medaljonih, za štelo Klaturnijev iz Narodnega muze- ja ter št. 620 iz Arnoldsteina, eden od dveh levov, ki sta na vsaki strani nekoč varovala grob kake ugledne osebe, za le- va s Starega gradu nad Podbočjem, zdaj v Narodnem muze- ju. Posebej zanimivi so reliefno okrašeni zaključki nagrob- nih oltarjev, ki so pri nas razmeroma redki. S pričujočim pe- tim zvezkom je vzorno končan pregled umetnostnozgodo- vinsko pomembnih kamnitih spomenikov z območja antič- nega Viruna, glavnega mesta province Norika. Marjeta ŠAŠEL KOS