STRAN 7 naroČila kurilnega olja tel. 03 891 56 11 BENCINSKI SERVIS jWm LETUŠ Kiemen Poznič prevzel defo upokojene zdravnice Ide Pustoslemsek Kramer Planica rešilna bilka ijubenskih tekem v smučarskih skokih za ženske ŠTEVILKA lf.rO XI.VI, 24. JANUAR /0\A CENA 1.60 EUR STRAN 5 STRAN 17 Oglasi I 2 Savinjske novice št. 4, 24. januar 2014 Iz vsebine: Tema tedna: Z rednimi nakupi v mestih si manjšamo izbiro ponudbe v lokalnem okolju.....................4 Rečica ob Savinji: Tavčarjev dvor za enkrat še na čakanju.........6 Tretja stran Občina Nazarje: Pridobili sredslva za sanacijo šole in vrtca v kraju................................................6 Humani biomonitoring: Na Celjskem primanjkuje moških preiskovancev...............6 Zdravstvena postaja Nazarje: Dogovora glede financiranja gradnje prizidka in adaptacije postaje še ni................8 Letni koncert Godbe: Zvestih poslušalcev vsako leto več............... 11 SIT ___« i HBHH 1 7_il&Šfeah:_j_: Smučišče Slapnik Zaradi zelene zime že razmišljajo o smučanju na travi...........................................20 Delovna nesreča na Golteh: Senat se je odločil za pogojno obsodbo.....22 Kronika: Zbil peško in pobegnil........................................22 Kaj še sploh ostane malim? Po razcvetu malih trgovcev na prelomu osemdesetih in devetdesetih let prejšnjega stoletja se je še pred vstopom v novo tisočletje njihova krivulja rasti obrnila navzdol. Večji trgovci so začeli sistematično »požirati« manjše, skoraj edina obramba, ki so jo imeli slednji, je bila prevzem franšize velikih, če jim je bila le-ta seveda sploh ponujena. Začelo se je obdobje, ko je glavno vlogo prevzela ekonomija obsega. Veliki trgovci se takrat niso spustili samo v obračun z malimi, ampak tudi v tekmo z neposrednimi konkurenti. Začela se je gradnja velikih mestnih nakupovalnih središč, katerih funkcija je bila razširjena na področje druženja in zabave. Pri tem so nekateri investitorji krepko pretiravali, kar je pripeljalo do tega, da imamo danes v Sloveniji največ kvadratnih metrov prodajnih površin na prebivalca v Evropi, so pa zato nekateri trgovski centri (pre)slabo obiskani. Po prvotni evforiji in navalu so kupci spoznali, da ni vse zlato, ker se sveti, in so se z nakupi nekaterih, pretežno dnevno potrebnih dobrin začeli vračati v manjše prodajalne v lokalnem okolju. Mali trgovci, ki so do takrat preživeli, so spoznali, da se morajo povezati in potrošnika opozarjati na prednosti kupovanja pri njih. Tako je Podjetniško-trgovska zbornica (PTZ) pri Gospodarski zbornici Slovenije leta 2009 za- čela kampanjo Ohranimo lokalnega trgovca, katere namen je ohranjanje in rast malih trgovskih podjetij v Sloveniji. Z omenjeno kampanjo PTZ opozarja na pomen prisotnosti malega lokalnega trgovca za ohranitev družabnega in kulturnega življenja. Mali trgovci krepijo socialno noto prebivalstva, pripomorejo k družbenemu življenju, preživljanju prostega časa in revitalizaciji mestnih jeder. Ohranitev lokalnih trgovcev je pomembna tudi z vidika oskrbe lokalnega prebivalstva, še posebej na ruralnih območjih, kjer pomeni obstoj lokalne trgovine za določeno območje edino možnost oskrbovanja tamkajšnjega prebivalstva. Novembra lani je bila pod okriljem PTZ ustanovljena sekcija malih trgovcev za pospeševanje nabave in prodaje v malih trgovinah. Člani sekcije pričakujejo, da bodo s povezovanjem dosegli boljše nabavne pogoje, povečanje pogajalske moči, doseganje znižanja stroškov in povečanje konkurenčnosti. Končni cilj povezovanja je pravočasna, količinsko zadostna in cenovno ugodna blagovna preskrba, ki bo ob večjem zadovoljstvu kupcev povečala njihov ugled, tržni delež in dobiček. Upamo lahko, da jim bo uspelo, kar pa je v največji meri odvisno od nas, potrošnikov, in naših nakupovalnih navad. ISSN 0351-8140, leto XLVI, št. 4, 24. januar 2014. Izhaja vsak petek. Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske novice, d.o.o. Nazarje, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Glavni in odgovorni urednik: mag. Franci Kotnik. Izvršni urednik: Igor Solar. Naslov uredništva: Savinjske novice, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791. E-pošta: urednistvo@savinjske.com. Internet: http://www.savinjske. com. Cena za izvod: 1.60 EUR, za naročnike: 1.44 EUR. Tisk: Grafika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.500 izvodov. Stalni zunanji sodelavci (razvrščeni po abecednem vrstnem redu): Franjo Atelšek, Marijan Denša, Tatiana Golob, Andreja Gumzej, Benjamin Kanjir, Marija Lebar, Roman Mežnar, Jože Miklavc, Igor Pečnik, Franjo Pukart, Katja Remic Novak, Ciril M. Sem, Štefi Sem, Marija Šukalo, Aleksander Videčnik, Zavod za gozdove. Poslovna sekretarka: Cvetka Kadliček. Grafično oblikovanje: Uroš Kotnik. Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 9,5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. Izključno pisne odpovedi sprejemamo za naslednje dvomesečje. Vodja marketinga: Helena Kotnik, trzenje@savinjske.com „ . . , „„,, -r Savinjske novice št. 4, 24. januar 2014 3 Tema tedna TEŽAVE MAJHNIH TRGOVIN V SREDISCIH MEST IN NA VASEH Z rednimi nakupi v mestih si manjšamo izbiro ponudbe v lokalnem okolju Ob mestnih vpadnicah je v zadnjih letih zraslo ogromno nakupovalnih središč, ki so povzročila upadanje števila trgovin v centrih mest in na podeželju. Med letoma 2000 in 2010 se je v Sloveniji zaprlo najmanj 1.300 trgovin z živili. Kot se je zmanjšalo število trgovin z živili, je v mestnih središčih vedno manj tudi lokalnih trgovin z oblačili in ostalimi izdelki. Tudi v Zgornji Savinjski dolini smo zaznali podoben trend, a se zaradi odmaknjenosti od velikih nakupovalnih središč pri nas trgovine tudi odpirajo. KAMPANJA OHRANIMO LOKALNEGA TRGOVCA Podjetniško trgovska zbornica je pred petimi leti začela kampanjo Ohranimo lokalnega trgovca, katere namen je ohranjanje in rast malih trgovskih podjetij v Sloveniji, ki jih je koncentracija trgovine v zadnjih letih močno prizadela. Dejstvo je, da mali trgovci dobro poznajo želje in potrebe svojih kupcev, da ljudje z nakupi pri njih poskrbijo, da se sredstva od dajatev vračajo neposredno nazaj v kraj oziroma občino. Mali trgovci so tudi eden izmed ključnih dejavnikov razvoja in ohranitve središč mest in krajev. Več ponudbe v središčih privabi ljudi, da se zadržujejo v njih, da tam preživljajo svoj prosti čas, gredo na kavo, si privoščijo kosilo, nakupijo oblačila in podobno. Premalo ljudi se zaveda, da je obstoj lokalne trgovine za določeno ruralno območje edina možnost oskrbovanja tamkajšnjega prebivalstva. NEUSTREZNA PROMETNA INFRASTRUKTURA OTEŽUJE DOSTOP DO MANJŠIH TRGOVIN Ljudje se redkeje odločajo za nakup v središčih krajev tudi zaradi prometne ureditve, to so obvoznice, enosmerni promet ... Seveda so lokalni prebivalci zadovoljni, da se je število avtomobilov, ki so vozili skozi središče, zmanjšalo. Veliko manj pa so zadovoljni trgovci, ki so ostali brez priložnosti, da mimoidočim predstavijo svojo ponudbo. Velikokrat težavo trgovcem predstavlja pomanjkanje parkirnih mest pred trgovino in slaba urejenost cest za dostavo. Trgovski centri na drugi strani so locirani ob mestnih vpadnicah ali glavnih cestah in jih je praktično Naša anketa Kupujemo lokalno in slovensko? Višji standard, manjša obremenitev okolja, večji optimizem Slovencev, manj tujih tovornjakov na cestah, morda kasneje kdaj nižji davki, morda kdaj tudi nižje cene slovenskih izdelkov, saj bi več proizvajali in tako dosegali nižje stroške ... Takšna bi bila lahko slika, če bi bili Slovenci »lokalpatrioti« in bi prisegali na kupovanje domačih izdelkov. A ob hitrem sprehodu skozi večje supermarkete v Sloveniji lahko kupec hitro opazi, da še vedno prevladujeta uvožena zelenjava in sadje, pa tudi drugi artikli za vsakdanjo rabo prihajajo iz tujine. Kako med vso ponudbo »krmarijo« Zgornjesavinjčani? Lokalno, slovensko ali kar jim omogoča denarnica? Matjaž Dušič, Žlabor Poskušam kar se da posegati po slovenskih proizvodih. Tako tudi sam prispevam h krepitvi slovenskega gospodarstva in ohranjanju delovnih mest. Kot mlad podjetnik še kako dobro vem, koliko energije in truda je potrebno, da preživiš. Ana Nuša Rebernik, Rečica ob Savinji Doma imamo vrt in veliko zelenjave pridelamo doma. Kar pa se hrane in drugih življenjskih potrebščin tiče, gledam, da kupim slovensko. Seveda sem do sedaj tudi pri opremljanju hiše poskušala izbirati lokalne oziroma domače proizvajalce, ki izdelujejo kakovostne izdelke. Lilijana Bele, Gornji Grad Pri hrani prisegam na domačo izbiro, pri ostalih artiklih pa pogosto pogledam na ceno. Tako da se ne morem pohvaliti, da kupujem le domače proizvode. Ivan Copar, Loke pri Mozirju Kot nekdanji zaposleni v zadrugi seveda gledam, da ostajam zvest domačim proizvajalcem. Hrano kupujem kar se da lokalno, pogosto celo neposredno od pridelovalcev. Tudi pri nakupu pohištva in bele tehnike prisegam na lokalne slovenske proizvajalce. Pri nakupu tekstila pa mi je zelo pomembna kvaliteta in šele nato cena. Anton Breznik, Luče Sam le redko nakupujem, a kolikor kupujem, je to slovensko. To lahko rečem za hrano. Pri ostalih stvareh pa mi je pomembna cena. Marija Prušnik, Solčava Sezonska zelenjava je z domačega vrta. Kar se oblačil in obutve tiče, moram pogosto paziti na ceno. Pri tem pa pogosto pretehta artikel, ki mi ga denarnica omogoča. Pripravila in fotografirala Marija Šukalo 4 Savinjske novice št. 4, 24. januar 2014 Tema tedna, Aktualno nemogoče zgrešiti. Zato se ljudje, ki hodijo v službo v sosednja mesta, spotoma domov ustavijo tam in nakupijo vse potrebno. Ne zavedajo pa se, da se kupna moč seli iz kraja in da kapital odteka v mesta, kar povzroča krepitev neenakomernega razvoja podeželja. Z zapiranjem malih trgovin, zlasti na podeželju, se viša stopnja brezposelnosti, saj si tamkajšnji trgovci težko najdejo novo zaposlitev. Brez zaposlitve tako lahko kmalu ostane vaš prijatelj, sorodnik ali sosed. RAZLIKE BI TRGOVCI LAHKO IZKORISTITI SEBI V PRID Po eni strani so trgovski centri lažje dostopni, po drugi pa so lokalnim prebivalcem, ki potrebujejo samo en izdelek ali se težje gibljejo, predaleč. Za odhod v trgovske centre je potrebno imeti avto ali vozovnico za avtobus, potrebno si je vzeti čas. Za nekatere to sploh ni težava, kaj pa za brezposelne, upokojence z nizkimi pokojninami, zaposlene z minimalno plačo ali ostarele, ki težko hodijo? V trenutnih razmerah je tež- ko tekmovati z velikimi trgovskimi centri, zato bi morali manjši trgovci poiskati priložnosti drugje. Razlike med njimi in trgovskimi centri, kot so osebni pristop do strank, bližina trgovine in nadgradnja ponudbe z izdelki, s katerimi lahko dopolnjujejo centre, bi morali izkoristiti sebi v prid. GROŽNJA MALIM TRGOVCEM TUDI SPLETNO NAKUPOVANJE Nakupovanje preko spleta že nekaj časa izpodriva nakupovanje v trgovinah, saj se kupec izo- gne dolgim vrstam in dobi izdelke po nižjih cenah, zato pridobi čas in denar. Takšen način nakupovanja pa ima tudi svoje slabosti. Kupec ne more preveriti kakovosti izdelka, poleg tega odpade možnost dogovora za popuste ali načine plačila, potrebno je plačati stroške pakiranja in pošiljanja. Upoštevati je potrebno še to, da pri nakupu blaga iz tujine garancija ne velja vedno tudi v Sloveniji in da so stroški pri vračilu blaga, kupljenega v tujini, zelo visoki. Katja Remic Novak ZGORNJESAVINJSKI ZDRAVSTVENI DOM NAZARJE Klemen Pozni« prevzel delo upokojene zdravnice Ide Pustoslemšek Kramer S 1. januarjem se je upokojila dolgoletna zdravnica splošne prakse v ambulanti v Nazarjah in zadnja leta direktorica Javnega zavoda Zgornjesavinjski zdravstveni dom Mozirje, Ida Pustoslemšek Kramer. Njeno prakso je prevzel Klemen Poznič, specialist družinske medicine, ki v našo dolino prihaja iz Zdravstvenega doma (ZD) Celje. Tam je bil zadnji dve leti predstojnik delovne enote splošna medicina. DELO V MESTU ZAMENJAL ZA PODEŽELJE Danes zdravnik v srednjih tridesetih letih je diplomiral na Medicinski fakulteti v Ljubljani in po končanem pripravništvu v Splošni bolnišnici Celje pričel s specializacijo iz družinske medicine v ZD Celje. Nato je leto dni delal kot urgentni zdravnik v Pre-hospitalni enoti ZD Celje, zatem Od leve: diplomirana medicinska sestra Mateja Ločičnik, medicinska sestra Blanka Legat, zdravnica v pokoju Ida Kramer Pustoslemšek in zdravnik Klemen Poznič. (Fotodokumentacija KP) prevzel ambulanto splošne medicine in v njej delal do lanskega oktobra. Poznič je tudi mentor študentom in mladim zdravnikom pri predmetu družinska medicina obeh slovenskih medicinskih fakultet. Kot je Klemen Poznič povedal za naš časopis, je odločitev o zamenjavi delovnega mesta PRVA OPAŽANJA POZITIVNA »Menim, da delo v podeželski ambulanti družinske medicine namenja vsakemu zdravniku veliko drugačnih izzivov, pomeni vodenje svojih bolnikov od rojstva dalje, spoznavanje okolja, v katerem živijo družine, delo na terenu, zdravljenje na domu, predvsem pa bolj pristne medčloveške odnose. Že po nekaj tednih dela tukaj opažam, da so ljudje veliko bolj potrpežljivi in trpežni, morda kdaj tudi v svojo škodo. In razumejo, če mora zdravnik z ekipo na nujno intervencijo, ki zaradi velikega terena lahko traja tudi dve uri in več. Čeprav je po mojem mnenju medicina na podeželju lepša, je zagotovo tudi težja in zato se mladi zdravniki podeželja bojijo,« je povedal zdravnik. Eden večjih problemov medicine na podeželju je po njegovem mne- DRUŠTVO HOSPIC Predavanje »Minljivost h« v« _ ■ • • uci živeti« tudi pri nas V ambulanti zdravnika Klemna Pozniča želijo, da bi pacienti Ide Pustoslemšek Kramer čim prej uredili izbiro novega osebnega zdravnika. Na novo vpisujejo tudi otroke in šolsko mladino, ki nima izbranega osebnega zdravnika. Vpisovanje odraslih pacientov, ki že imajo izbranega osebnega zdravnika, pa zaradi preseganja glavarine v tej ambulanti za sedaj ni možno. V četrtek, 30. januarja, bo v Slomškovi dvorani v Mozirju ob 18. uri Slovensko društvo hospic pripravilo predavanje Minljivost uči živeti. V prvem delu bodo obiskovalcem predstavili društvo, ki je namenjeno oskrbi hudo bolnih in ljudi z napredovalo kronično boleznijo v zaključni fazi ter oskrbi njiho- vih svojcev na domu, slednjih tudi v procesu žalovanja. Govorili bodo o poslanstvu društva in o delu prostovoljca, ki je srce hospica. V drugem delu predavanja bodo odgovarjali na vprašanja obiskovalcev ter prisluhnili njihovim osebnim izkušnjam in novim idejam. Katja Remic Novak v njem začela zoreti lansko pomlad. Po njegovih besedah so se številni sodelavci čudili, zakaj želi zamenjati urejeno ambulanto v mestnem okolju, v bližini bolnišnice in z veliko večjimi možnostmi diagnostike in strokovnih konzultacij za delo v podeželski ambulanti. nju pomanjkanje zdravnikov in zato nerazumno visoke številke vpisanih bolnikov pri posameznem zdravniku. Kot pravi, si vso zdravstveno osebje želi razširitve mreže primarne zdravstvene oskrbe in dotoka novih timov družinske medicine na podeželje. Tatiana Golob Savinjske novice št. 4, 24. januar 2014 5 Iz občin, Zdravstvo RECICA OB SAVINJI Tavčarjev dvor zaenkrat še na čakanju V letošnjem proračunu, ki ga je rečiški občinski svet potrdil na decembrski seji, je precejšen del sredstev namenjen za investicije. Med njimi je tudi obnova Tavčarjevega dvora, za katerega so se prijavili na razpis za sredstva kulturnega ministrstva, vendar niso uspeli. Občinska uprava za ta projekt že pripravlja prijavo za sofinancerska sredstva na drugem razpisu. Proračun občine Rečica ob Savinji za leto 2014 je sprejet v višini okoli 3,226.000 evrov na prihod-kovni in 3,174.000 evrov na odhodkovni strani. Od tega je za investicije planiranih 1,428.000 evrov, kar je približno 45 odstotkov. Po besedah župana Vinka Jeraja je precejšen del tega denarja rezerviran za večje medobčinske projekte, kot so obnova skupne čistilne naprave Rečičani si želijo, da bi Tavčarjev dvor čim prej zaživel. (Foto: Marija Lebar) Loke, obnova vodovoda Letošč ter obnova zdravstvene postaje Nazarje s prizidkom. Nekaj lastnih sredstev so na Rečici zagotovili za ureditev in zagon delovanja projekta Medgenborza, s katerem so bili uspešni na nedavnem razpisu. Sofinancerska sredstva bodo lahko počrpali v višini 85 odstotkov upravičenih stroškov. Občina se je s projektom Obnova Tavčarjevega dvora v višini nekaj več kot milijon evrov prijavila na sredstva iz kulturnega razpisa, nedavno so dobili odgovor, da njihov projekt ni dobil dovolj točk. Sredstva razpisa so bila zelo omejena, zanje pa je ministrstvo dobilo 85 prijav. Denar bo dobilo le šest najviše točkovanih projektov. Tavčarjev dvor, ki je »zbral« 75 točk, je delil osmo do trinajsto mesto. V prejšnjem tednu so po besedah župana Jeraja že izvedli izbor izvajalca del. Obnova dvora je projektno zelo dodelana, zato se pripravljajo za prijavo na sredstva, za katera računajo, da bodo razpisana v februarju. Prav tako še vedno iščejo možnost pridobiti denar na katerem od razpisov za obnovo trškega jedra. Marija Lebar SREDSTVA IZ RAZPISOV DOBRODOŠLA DOPOLNITEV OBČINSKEMU DENARJU Pridobili sredstva za sanacijo šole in vrtca v Nazarjah Občina Nazarje je bila v preteklem letu uspešna pri prijavah na razpise za pridobitev sofinancer-skih sredstev za nekatere svoje projekte. O tem je na zadnji seji občinskega sveta poročal direktor občinske uprave Samo Begič. Prvi tak projekt je bil ureditev kategoriziranih cest v občini, za katerega je dokument identifikacije investicijskega projekta občinski svet potrdil na seji marca 2013. Do septembrskega občinskega praznovanja so dosegli zastavljeni cilj, to je preplastitev odseka ceste Vajdi, odseka ceste Žlabor-Doble-tina ter uredili ograjo, leseni nosilni in povozni del mostu v Kokarjah. Vrednost operacije je bila več kot 98.000 evrov, od tega je bilo pridobljenih nekaj čez 76.000 evrov so-financerskih sredstev. INVESTICIJE V ŠOLO, VRTEC, DOM KULTURE IN JAVNE POVRŠINE Naslednja dva projekta, za katera je občina pridobila sredstva na razpisih, sta energetska sanacija osnovne šole in vrtca ter ureditev doma kulture in javnih površin v Nazarjah. Energetska sanacija starega dela šole in vrtca bo obsegala toplotno izolacijo fasade in podstreš- ja, menjavo oken in vrat ter ostala manjša dela. Sanacija je ocenjena na skoraj 194.000 evrov, od tega bo pogodbenih sofinancerskih sredstev ministrstva za infrastrukturo in prostor malo manj kot 136.000 evrov. Dela bodo izvedli v času letošnjih poletnih šolskih počitnic. S projektom ureditve doma kulture in javnih površin v občini so se prijavili na razpis, a so obvestilo o ugodni rešitvi prejeli zelo pozno, šele konec avgusta. Dela je mogoče izvajati le v času, ko delajo asfaltne baze, zato so jih prestavili na letošnjo pomlad. V tem sklopu bodo uredili v domu kulture nov oder, sanitarije ter elektro in strojne inštalacije. Razširili bodo parkirišča pri blokih, sanirali makadamsko parkirišče in prestavili ter dogradili nekaj javne razsvetljave. SANACIJA PO POPLAVAH Tudi za sanacijo po poplavah 2010 in 2012 je bilo občini Nazarje odobrenih nekaj sredstev iz države za ureditev opornega zidu pod cesto Zavodice-Čreta, plazu v Rov-tu pod Menino in plazu pod cesto Zavodice-Čreta. Od vrednosti nekaj čez 76.000 evrov je občina prispevala v te sanacije 15.500 evrov. Begič je občinski svet seznanil še s številnimi projekti, ki so jih izvedli z lastnimi sredstvi iz proračuna in s pripravo projektne dokumentacije za bodoče investicije. Ob tem V Sloveniji že od leta 2007 pod okriljem ministrstva za zdravje poteka projekt biomonitoringa kemikalij in njihovih ostankov v ljudeh. Med območji za izvedbo raziskave na Celjskem je tudi Zgornja Savinjska dolina, ki spada v kategorijo podeželskega oziroma neonesna-ženega območja. Število vključenih preiskovancev, zlasti moških, je v raziskavi še vedno prenizko, zato izvajalci projekta v raziskavo vabijo tudi moške iz naše doline. Humani biomonitoring je načrtno spremljanje in merjenje koncentracij kemikalij oziroma onesnaževal v ljudeh. Vsebnost kemikalij v ljudeh ugotavljajo tako, da ljudem izmerijo koncentracije kemikalij v telesnih tekočinah, laseh, je županja Majda Podkrižnik dejala, da je v vse našteto vloženega veliko dela občinske uprave in se je sodelavcem zahvalila za trud. Marija Lebar materinem mleku in še kje. Za potrebe raziskave naj bi bilo v projekt vključenih 200 preiskovancev, pol moških in pol žensk. Ženske morajo biti prvorodke v obdobju dveh mesecev po porodu, moški pa stari od 20 do 40 let, nekadilci, brez kroničnih bolezni, izpolnjevati morajo še nekaj drugih pogojev. Z vzorčenjem naj bi zaključili letošnjo pomlad, zato bodo izvajalci projekta veseli vseh novih kandidatov, ki bodo pripomogli k pravočasnem zaključku vzorčenja. Interesenti se lahko vključijo tako, da najprej izpolnijo predselekcijski vprašalnik, ki je dosegljiv na spletni strani www.biomonitoring.si ali pa si ga preko telefona naročijo na dom. TG HUMANI BIOMONITORING NA CELJSKEM Primanjkuje moških preiskovancev 6 Savinjske novice št. 4, 24. januar 2014 Gospodarstvo KMETIJSKA ZADRUGA ŠALEŠKA DOLINA V Nazarjah nov trgovski center s široko paleto ponudbe V coni Pfeifer na Prihovi v Nazarjah je bilo v petek, 17. januarja, živahno in zabavno. Kmetijska zadruga Šaleška dolina je pripravila uradno odprtje svojega novega Trgovsko poslovnega centra Saša. Otvoritvena slovesnost z glasbo in govori ter številne ugodnosti za kupce so na dogajanje privabili množico ljudi. TRADICIONALNE VEZI MED DOLINAMA Direktor zadruge Ivan Drev je v nagovoru pred uradnih odprtjem centra dejal, da je njihova zadruga tradicionalno povezana z Zgornjo Savinjsko dolino in tukajšnjimi kmeti. Od tukaj izvirajo številne živali, s katerimi so šaleški govedo-rejci v petdesetih letih prejšnjega stoletja dopolnili svojo čredo in začeli s proizvodnjo mleka. Tukaj tudi odkupujejo živino za ponudbo ekološko pridelanega govejega mesa. rim smo našli skupni jezik in združili moči v vzajemno sodelovanje.« V PONUDBI VSE ZA KMETIJSTVO IN DOM Direktor Drev je orisal prodajni program, ki obsega kmetijsko mehanizacijo in repromaterial, gradbeni material, ponudbo za ljubitelje malih živali, za vrtičkarje, čebelarje in še kaj. Dodal je: »Z vsemi novitetami, ki jih uvajamo, bomo sproti obveščali v trgovini, kot tudi na terenu, kajti zavedamo se, da se moramo maksimalno približati porab- Pri slovesnem rezanju traku so svoje moči združili (od leve) predsednik upravnega odbora zadruge Bogdan Kuhar, poslovodja TPC Saša Martin Golob, nazarska županja Majda Podkrižnik, direktor zadruge Ivan Drev in predstavnik podjetja Pfeifer Franc Pfeifer. Drev je povedal: »Skozi desetletja se je prijateljstvo in tudi obojestransko sodelovanje krepilo do te mere, da so bile izražene želje o poslovnem sodelovanju v smeri zbliževanja na področju trgovine, odkupu živine in ostalih kmetijskih tržnih produktih ter oskrbe s kmetijskim repromaterialom. Plod teh želja je pridobitev, ki jo bomo danes predali skupnemu namenu. Sodoben Trgovsko poslovni center Saša je nastal v sodelovanju s podjetjem Pfeifer, s kate- Predstavniki zadruge so predali donacije Osnovni šoli Nazarje, PGD Nazarje in VDC Saša, enota Vrba. dnik upravnega odbora zadruge Bogdan Kuhar. Tudi on je poudaril dobro sodelovanje s kmeti naše doline, zlasti na področju živinoreje. Glede delovanja centra je povedal: »Česar nimamo, bomo dobili, kar še morda ne znamo, se bomo naučili, želimo, da je naša ponudba prilagojena povpraševanju tukajšnjih kupcev.« Županja občine Nazarje Majda Podkrižnik je izrazila zadovoljstvo nad novo pridobitvijo in dejala, da je dodatna ponudba tako v občini kot v celotni Zgornji Savinjski dolini dobrodošla. DONACIJE IN SLOVESNO REZANJE TRAKU Kot že po tradiciji je Kmetijska zadruga Šaleška dolina namenila sredstva tudi za donacije. Bone v vrednosti po tristo evrov je direktor Drev predal predstavnikom Prostovoljnega gasilskega društva Nazarje, Osnovne šole Nazarje in Varstveno delovnega centra SAŠA, enote Vrba Nazarje. Nove prostore je z blagoslovom pospremil pater Damijan Vračko. Nato je sledilo slovesno rezanje traku in ogled ter nakup v trgovini, ki je bila kljub prostornosti v začetku kar nekoliko tesna za vse, ki so se prišli pozabavat ali pa - in teh je bilo največ - kaj tudi kupiti. Za dobro glasbeno vzdušje so ves čas skrbeli fantje ansambla Golte, navdušenega aplavza pa so bile deležne tudi članice Ljudskih pevk Pušeljc, ki so poskrbele tudi za nekoliko smeha. Tekst in foto: Marija Lebar nikom. Naša velika prednost pri poslovanju je, da smo najprej svetovalci in šele nato prodajalci. To zahteva od sodelavcev veliko znanja in potrpežljivosti, nagrada so zadovoljni kupci, ki nas redno obiskujejo.« Zatrdil je, da bodo svoje poslovne odnose gradili na kakovostni ponudbi, in predstavil sodelavce, ki bodo to uresničevali. PRIPRAVLJENI NA IZZIVE Zbrane je nagovoril še predse- Direktor Ivan Drev: »Trgovsko poslovni center Saša, ki ga imamo v dolgoročnem najemu od podjetja Pfeifer, obsega okoli 1.500 kvadratnih metrov površin. Za naložbo smo odšteli okoli pol milijona evrov, od tega za zaloge približno 400.000 evrov, ostalo pa za notranjo opremo. Odločitvi, da pridemo v Zgornjo Savinjsko dolino, je botrovalo več razlogov. Tukajšnje kupce, predvsem kmete smo videvali v naših centrih v Šoštanju in Šmartnem ob Paki in Velenju, zato je sledila edina logična odločitev, da se kot trgovina približamo tukajšnjim kupcem. Seveda pa so to odločitev okrepile še dolgoletne prijateljske vezi z zgor-njesavinjskimi kmeti. Dandanes je po vsej Evropski uniji omogočen pretok blaga, kapitala in ljudi. Odločitev, da prestopimo meje Šaleške doline, je bila dobro premišljena. Mi se čutimo sposobne, da gremo ponudit naše kakovostne storitve še drugam. To je za nas dobra trgovska priložnost, ki verjetno tudi ni zadnja.« Savinjske novice št. 4, 24. januar 2014 7 Iz občin, Zdravstvo URESNIČITEV PROJEKTA ŠIRITVE ZDRAVSTVENE POSTAJE NAZARJE V ROKAH ŽUPANOV Dogovora glede financiranja gradnje in adaptacije ■ ■ h« • w • med občinami se ni PRIORITETA LABORATORIJ Župani in županja ter direktorica mozirske občinske uprave Nada Brinovšek, ki je na svetu sodelovala po pooblastilu župana Ivana Su-hoveršnika, so veliko časa posvetili razlagam odvetnika dr. Boštjana Brezovnika, ki je podal obrazložitve na številna podana vprašanja. O gradnji, razpisih in predvsem o tem, da je nujno treba pripraviti dokumentacijo ter pridobiti gradbeno dovoljenje, če sploh hočejo sodelovati na kakšnem razpisu, pa je spregovoril Dušan Zekovič s podjetja Ing Invest, ki je pripravilo projekt izgradnje prizidka k zdravstveni postaji v Nazarjah. Vršilka dolžnosti direktorice javnega zavoda Darja Es je še enkrat opozorila na to, da glede nujne medicinske pomoči, laboratorija, sterilizacije in rentgena ne izpolnjujejo standardov in da so v projektu povedali, kaj je potrebno urediti, da standard, kakršnega imamo sedaj na področju zdravstva, v dolini tudi obdržimo. V letošnjem letu bodo po sili razmer uredili laboratorij ter se za ponovni pregled dogovorili v začetku naslednjega leta, saj ne želijo, da se le-ta zapre. KAKO BODO RAZDELILI DOSEDANJE STROŠKE? Zekovič je prisotne seznanil z nujnimi postopki. Najprej morajo pripraviti projektno nalogo in na razpisu izbrati projektanta, pridobiti je potrebno zemljišče in pripraviti investicijski program z možnostmi financiranja z razpisov. Predvsem pa je na odgovorne apeliral, da je s postopki treba pričeti takoj, da bodo nekje do konca leta v postopku pridobivanja gradbenega dovoljenja, ki je pogoj za sodelovanje na razpisih. V tem letu bi priprava dokumentacije ustanoviteljice stala okrog 190 tisoč evrov, kar je več od dosedanjih načrtov, največji stroški pa bi se pričeli z gradnjo. Predsednica sveta ustanoviteljic, nazarska županja Majda Pod-križnik je povedala, da je njena občina stroške za del doslej pridobljene dokumentacije poravnala in da se je potrebno dogovoriti glede delitve stroškov. Čeprav so se že lani junija na kolegiju županov dogovorili, da bodo občine v letošnjem letu planirale sredstva za plačilo stroškov, še nobena ra- zen nazarska občina v proračunu nima namenjenih sredstev za to, lahko pa po besedah županov to z rebalansom proračuna naredijo zelo hitro. MOZIRSKO STALIŠČE JASNO Brinovškova je omenila, da je mozirska občina že podala jasno stališče glede tega, kaj bo sofinancirala, kar pa je zbodlo ljuben-skega župana Franja Naraločni-ka. Dejal je, da dokler v Mozirju ne bodo imeli sredstev za ta namen, jih tudi drugi ne potrebujejo, s či- mer je nakazal, da bo uskladitev glede sofinanciranja gradnje velika težava. Rečiški župan Vinko Jeraj je dodal, da je nujno potreben dogovor glede določenih stvari, saj je stališče mozirske občine jasno. Ostale občine še večjih finančnih obremenitev na račun le-te ne bodo zmogle, finančne težave pa tako imajo vse občine v dolini. Naraločnik je zato predlagal, da bi se vsaj letošnji stroški delili po ustanovnem deležu, to bi morali »prenesti« tudi v Mozirju, nato pa se mora svet ustanoviteljic odločiti o velikosti projekta. Trenutno pa je za vse pomembno, da začnejo s pridobivanjem dokumentacije in ne izgubljajo dragocenega časa. Končni dogovor glede razdelitve že nastalih stroškov s projektom je bil, da bo inštitut Lex localis pripravil predlog razdelitve le-teh po ključu za posamezno občino. Zekovič je omenil še javni razpis zdravstvenega ministrstva, ki bo objavljen aprila in na katerega bi se glede na trenutno situacijo zdravstveni zavod lahko prijavil za nakup opreme. Med drugim je najbolj nujen nov aparat za rentgen. Esova bo pripravila seznam nujne opreme, kajti v projektu gradnje in obnove je zajeta tudi ta v vrednosti 428 tisoč evrov brez davka. Štefka Sem V odloku o ustanovitvi Zgornjesavinjskega zdravstvenega doma Nazarje, ki so ga v preteklem letu sprejele vse občine v dolini, so na osnovi števila prebivalcev ob nastanku občin izračunani ustanovni deleži posamezne občine v zavodu. Isti ključ naj bi veljal za sofinanciranje izgub, investicij ali delitve dobička. Ustanovni deleži občin v odstotkih so sledeči: Mozirje 24,1, Ljubno 16,9, Gornji Grad 16,4, Nazarje 15,5, Rečica ob Savinji 13,2, Luče 10,2 in Solčava 3,6. H*INEK Ne premišljuj o tem, česa ni- maš. Premišljuj o tem, kaj lah- ko narediš s tem, kar imaš. Ernest Hemingway Po prvi seji sveta ustanoviteljic Javnega zavoda Zgornjesavinjski zdravstveni dom Nazarje, katerega sestavljajo županja in župani tukajšnjih občin, glede obnove in prizidka zdravstvene postaje v Nazarjah še marsikaj ni dorečenega. Največja težava je seveda denar. Občine se namreč soočajo z vedno manj razpoložljivimi sredstvi za investicije, nekatere so zadolženi toliko, da novega zadolževanja ne zmorejo. Vprašanje je tudi, kakšni razpisi za sofinanciranje bodo objavljeni, saj je od njih v veliki meri odvisen projekt. Poleg tega so v Občini Mozirje sklenili, da bodo sofinancirali le najnujnejši del, to je nujna medicinska pomoč in pediatrija, za kaj več bodo morali dati soglasje mo-zirski občinski svetniki. Darja Es je še enkrat opozorila na to, da glede nujne medicinske pomoči, laboratorija, sterilizacije in rentgena ne izpolnjujejo standardov. (Foto: Štefka Sem) ( \ Projekt adaptacije in novogradnje zdravstvene postaje v Nazarjah znaša 2,3 milijona evrov. Od tega je vrednost novogradnje, v kateri bi bila med drugim nujna medicinska pomoč in dežurna ambulanta, 1,1 milijona, adaptacija 288 tisoč, zunanja ureditev 140 tisoč, zemljišče 92 tisoč, projektna dokumentacija 132 in oprema 522 tisoč evrov z davkom. 8 Savinjske novice št. 4, 24. januar 2014 Iz občin, Organizacije, Kultura SANACIJA BREGOV DRETE V NAZARJAH Dela usklajevali s krajani čali sanacijo poškodb po poplavi novembra 2012. Izvajalec del je bil celjski NIVO, gradnje in ekologija, investitor ministrstvo za kmetijstvo in okolje, nadzor pa je izvajal oddelek območja Savinje Agencije Republike Slovenije za okolje. Po besedah vodje javne službe na celjskem Nivoju Uroša Vogrinca so ob reki naredili selektivni posek drevja in grmovja, s katerim so odstranili prekomerne zarasti v profi- OBČINSKI SVET LUČE Uredili financiranje političnih strank Lučki občinski svet je obravnaval predlog pravilnika o prejemkih občinskih funkcionarjev in ga potrdil. Prav tako so obravnavali predlog o financiranju političnih strank v občini. Kot je predstavil župan Ciril Rosc, ima občina sprejet veljavni pravilnik o plačah in drugih prejemkih občinskih funkcionarjev, članov delovnih teles občinskega sveta in članov drugih občinskih organov ter o povrnitvi stroškov. Na občini ugotavljajo, da po tem pravilniku ne morejo plačevati nadomestil in stroškov za določena opravljena dela. V tem pravilniku je tudi neskladje med sejnino občinskega svetnika in predsednika nadzornega odbora. V sedanjem pravilniku je plačilo za udeležbo na občinskih sejah predsednika nadzornega odbora višje od plačila za občinske- poudaril, da so stroški del vključno s pripravo dokumentacije znašali skoraj 221 tisoč evrov. Vsa dela so opravili ob usklajevanju s krajani Žlabra na desnem in prebivalci blokov na levem bregu Drete. Vo-grinc je tako prepričan, da so dela zaključena v obojestransko zadovoljstvo. Z njim se strinja tudi direktor ob- EVROPSKI MEDENI ZAJTRK činske uprave Samo Begič, ki poudarja, da je bila ureditev izlivnega dela Drete v Savinjo dodatno vključena v sanacijska dela. Kar pa se tiče desnega brega Drete, Begič zatrjuje, da je prav tako urejen. Dodatno bo občina pridobila še projektno dokumentacijo za ureditev zalednih voda, ki se izlivajo v Dreto. Marija Šukalo Stroški del vključno s pripravo dokumentacije so znašali skoraj 221 tisoč evrov. (Foto: IS) Na Dreti v Nazarjah so dokon- lu struge na dolžini nekaj več kot ki- lometer od izliva v Savinjo in gor-vodno mimo blokov. Uredili ter zavarovali so brežine na levem in desnem bregu pri blokih z lomljen-cem in lesno zalogo. Razširili in obnovili so nasip v dolžini nekaj manj kot pol kilometra. »Razširili in uredili smo tudi izliv-ni odsek Drete v Savinjo ter očistili prodišča na celotnem odseku in na sotočju s Savinjo,« je o delih, s katerimi so odstranjevali posledice poplav, izpostavil Vogrinec in Akcijo podprli tudi politiki ga svetnika. V nov predlog pravilnika so vnesli korekcije. Načelo predlaganega pravilnika je, da so plače in drugi prejemki sorazmerni z odgovornostjo, ki jo ima posameznik na določeni funkciji. Občinski svet je pravilnik potrdil. Župan je povedal, da do sedaj občina iz proračuna ni financirala političnih strank. Zakon je namreč to odločitev prepuščal občinam. V občini Luče so bili vse od začetka večinoma nestrankarski svetniki. V zadnji spremembi zakona o političnih strankah v letu 2013 pa je navedeno, da občine financirajo stranke, kar pomeni, da je to postalo obvezno. Za leto 2014 je za ta namen v predlogu proračuna predvidenih 1.000 evrov. Svetniki so tako sprejeli sklep o financiranju političnih strank. Marija Lebar Čebelarska zveza Slovenije (ČZS) je bila pred leti pobudnica akcije Medeni zajtrk v slovenskih osnovnih šolah in vrtcih, ki so ga leta 2011 skupaj s kmetijskim ministrstvom nadgradili v Tradicionalni slovenski zajtrk. V ČZS si želijo dobre izkušnje izvajanja tega projekta prenesti še v druge evropske države, ki imajo bogato čebelarsko tradicijo. Prizadevanjem čebelarske krovne organizacije je te dni podporo izrazil poslanec SLS in predsednik Odbora za kmetijstvo, gozdarstvo, prehrano in okolje Jakob Preseč-nik. Poslanec, ki je tudi sam dolgoletni član Čebelarske družine Janeza Goličnika Mozirje, je v pismu ČZS zapisal: »Z največjim veseljem izražamo podporo pobudi za razglasitev Evropskega medenega zajtrka, s katero bi se dobro prakso izvajanja projekta Tradicionalni slovenski zajtrk preneslo še v ostale evropske države. Prepričani smo, da bo- Jakob Presečnik: »Prepričani smo, da bodo evropski prijatelji takšno pobudo sprejeli z odprtimi rokami.« (Foto: ML) do evropski prijatelji takšno pobudo sprejeli z odprtimi rokami in tako jasno izrazili podporo prizadevanju slovenskih čebelarjev za lepšo ter bolj zdravo prihodnost prebivalcev vseh evropskih držav. To pa je mogoče le s skrbjo za majhno, a izjemno bitje - čebelo.« Marija Lebar Moje življenje z Almo Karlin na gornjegrajskem odru V Gornjem Gradu bo v mesecu kulture, v četrtek, 6. februarja, gostovala Barbara Vidovič v predstavi Moje življenje z Almo Karlin. Monodrama pripoveduje o dveh velikih ženskah, dveh velikih Celjan-kah, Almi Karlin skozi oči Thee Schreiber Gammelin. Alma Karlin je bila svetovna popotnica, slikarka, pisateljica, sodelavka 23-tih tu- jih časopisov in poliglot, saj je govorila kar osem tujih jezikov. Skozi Theino pripoved v izvedbi Barbare Vidovič bodo gledalci izvedeli vse o njenem življenju, kot tudi o življenju Alme. Predprodaja vstopnic bo potekala od 27. januarja dalje v vseh enotah mozirske knjižnice in v Naši mali cvetličarni v Gornjem Gradu. ŠS Savinjske novice št. 4, 24. januar 2014 9 OBČINA LJUBNO Ustrezno financiranje za dobro gasilsko dejavnost V sredo, 15. januarja, je ljuben-ski župan Franjo Naraločnik v prostorih centra razvoja podeželja v Fašunovi hiši gostil predstavnike prostovoljnih gasilskih društev svoje občine, poveljnika občinskega poveljstva in predsednika ter poveljnika Gasilske zveze Zgornje Savinjske doline. Podpisali so anekse k pogodbi o izvajanju javne gasilske službe, ob tem so spregovorili še o sodelovanju med občino in gasilci. V nagovoru je župan povedal, da se je občinski svet odločil, naj sredstva za zaščito in reševanje ostajajo na nivoju prejšnjega leta, čeprav se prihodki občine krčijo. Poudaril je dobro sodelovanje občine z vsemi tremi gasilskimi dru-šivi, to je Ljubno, Okonina in Rad-mirje, prav tako pa z občinskim po- Zupan Franjo Naraločnik in predsednik Gasilske zveze Zgornje Savinjske doline Janko Žuntar pri podpisu aneksa k tripartitni pogodbi o izvajanju gasilske javne službe. (Foto: Marija Lebar) veljstvom in štabom civilne zaščite. Vsakoletna skupna vaja pripomore k pravilnemu ukrepanju v primeru intervencij, kar se je izkazalo pri poplavah v letu 2012. Predsedniki in poveljniki društev so v kratkih besedah predstavili delovanje svojih društev in izpostavili nekatere težave, ki se pri tem pojavljajo. Tako naj bi letos gasilske domove obiskale inšpekcije in preverjale opremo in zaščitne obleke, ki naj bi jih iz uporabe izločali glede na starost in ne glede na iztro-šenost. Poveljnik in predsednik zveze, Slavko Bric in Janko Žuntar, sta izrazila zadovoljstvo tako nad dobrim delovanjem gasilcev v občini kot nad odnosi med njimi in občino. Glede nabave nove opreme sta menila, naj se društva dopolnjujejo, pozornost pri opremljanju in usposabljanju pa je treba nameniti tudi intervencijam na sončnih elektrarnah, ki jih je v dolini vse več. Marija Lebar ČEBELARSKA DRUŽINA JANEZA GOLIČNIKA MOZIRJE Slaba medena letina, a zelo aktivno delovanje Preteklo leto so mozirski čebelarji izpolnili vse v planu zadane naloge, je na občnem zboru poročal predsednik družine Ivan Čopar. Spregovorili so gostje, zaslužnim pa so v zahvalo podelili priznanja. Zimske mesece so čebelarji posvetili izobraževanju in usposabljanju. Na področju čebelarstva se vsako leto srečujejo z novimi spoznanji, tako pridobljeno znanje pa potem umni čebelar lahko izkoristi za povečanje donosov tudi v slabi letini, kakršna je bila lanska. Čopar je povedal, da je poleti toča uničila streho šolskega čebelnjaka, kjer mentor Marko Purnat zavzeto dela s čebelarskimi krožkarji. Preno- ZUPNIJSKA KARITAS MOZIRJE-SMIHEL Obilje aktivnosti v obliki delavnic in svetovalnic V Župnijski karitas v Mozirju, ki jo vodi Alenka Brezovnik, se bo v prihodnjih mesecih veliko dogajalo. Z namenom, da se zainteresiranim približa določena znanja, s katerimi bodo lažje premagovali vsakodnevne težave, ob tem pa se veliko naučili in zabavali. V prostorih Karitas nad slaščičarno Polonca vsak ponedeljek potekajo ročnodelske delavnice. Sredi februarja se bo pričel tečaj retorike in komunikacije. Vsak mesec po ustaljenem urniku potekajo delavnice zelenega izziva, na katerih se udeleženci sezna- njajo z obdelovanjem vrtov in gojenjem različnih vrst sadja ter zelenjave. Že ta mesec se bo pričela delavnica Računalniški izziv za vse generacije. Poleg omenjenih delavnic redno potekajo svetovalne ure. Najprej je tu psihološko svetovanje, o vzgoji otrok in ob žalovanju. Organizirano je pravno svetovanje, poleg tega družinsko terapevtsko svetovanje. Več o datumih in urah naštetih delavnic ter svetovanj lahko vsakdo izve na naslovu karitas.mo-zirje.smihel@gmail.com. Benjamin Kanjir Ivan Copar je povedal, da se lahko čebelarsko znanje izkoristi za povečanje donosov v slabi letini. vo strehe je na svoje stroške napravil podjetnik Jani Slemenšek iz Mozirja, za kar so se mu na občnem zboru zahvalili s priznanjem. Čebelarji so pripravili dan odprtih vrat čebelnjaka v Mozirskem gaju. Mozirjani so se udeležili zabavno poučnega srečanja slovenskih čebelarjev v Radovljici. Že nekaj časa so načrtovali, da čebelarski knjižnici v centru Brdo pri Luko-vici, ki nosi ime mozirskega rojaka in velikega čebelarja Janeza Golič-nika, podarijo njegov doprsni kip. To so storili na prireditvi v novembru. Prav tako so se pridružili akciji tradicionalni slovenski zajtrk. Od družabnih dogodkov je Čopar omenil piknik, od organizacijskih pa razdeljevanje zdravil proti varo-ji in nabavo sladkorja za zimsko krmljenje čebel. Da so svoje načrte realizirali, so bili poleg članov zaslužni tudi nekateri drugi ljudje, ki so se jim na občnem zboru zahvalili s priznanji in darili. Poleg Janiju Slemenšku so priznanje predali še županu Ivanu Suhoveršniku, ki je v nagovoru dejal, da so čebelarji med najaktivnejšimi društvi v občini, posebej je izpostavil njihovo povezovanje z drugimi društvi, zlasti sadjarji. Priznanje so podelili še Darku Beletu iz Ekološko hortikulturnega društva Mozirski gaj, priznanji za 80-letni-co pa sta dobila Janez Gregorc in Jože Goltnik. Tekst in foto: Marija Lebar 10 Savinjske novice št. 3, 17. januar 2014 Kultura LETNI KONCERT GODBE ZGORNJE SAVINJSKE DOLINE Zvestih poslušalcev vsako leto več Zgornjesavinjski godbeniki pod umetniško taktirko Tomaža Podlesnika so v soboto v Športni dvorani Mozirje izvedli tradicionalni letni koncert. Spričo dolgoletnega slovesa o odličnosti tega dogodka je poslušalstvo od blizu in daleč dodobra napolnilo dvorano. Koncert je bil bogat, poln drobnih vložkov, ki so izvabljali dolgotrajne aplavze. Godbeniki so se lotili bolj ali manj znanih priredb domačih in tujih avtorjev ter jih obogatili s solisti iz lastnih vrst. Kot posebni gostje so na- stopili člani okteta Žetev, ki ga vodi Mitja Veni-šnik. Ob poslušanju zimzelenih dalmatinskih skladb v spremljavi godbe je marsikdo obujal spomine na preteklo poletje. Posebna poslastica je sledila v obveznem dodatku. V dvorano je pripel kar nesmrtni Elvis (Bojan Čopar), ki je naredil piko na i celotnega dogodka. Za povezovalne besede med skladbami je poskrbela voditeljica Andreja Petrovič. Med koncertom so godbeniki v svoje vrste sprejeli nove člane. Dobrodošlico sta jim zažele- Poslušalstvo od blizu in daleč je na koncertu godbe napolnilo športno dvorano v Mozirju. Častne Gallusove značke so prejeli Aleš Es, Drago Zgojznik, Ludvik Kričej in Franci Es (levo). la Podlesnik in predsednica kulturnega društva godbe Fanika Strašek. Dolgoletni člani so ob okroglih jubilejih prejeli priznanja Bojana Adamiča za sodelovanje v godbenem ansamblu, ki jih je podelil član predsedstva Zveze slovenskih godb Miran Šumečnik. Gallusove značke za dolgoletno delovanje na področju ljubiteljske kulture, ki jih podeljuje Javni sklad RS za kulturne dejavnosti, je podelila vodja mozirske izpostave JSKD Simona Zadravec. Obiskovalcev tradicionalnega letnega koncerta godbe je vsako leto več, kar je potrditev reka, da dober glas sega v deveto vas. Poleg tega je dokaz dobrega dela ansambla, ki si iz leta v leto prizadeva za doseganje še višjega nivoja kvalitete. Tekst in foto: Benjamin Kanjir SREČANJE ZADREČKIH CERKVENIH ZBOROV V Novi Štifti prepevali ob jaslicah Prvo januarsko nedeljo so se v cerkvi Marije Zvezde v Novi Štifti na reviji zbrali cerkveni pevski zbori Zadrečke doline. Namesto klasične revije so zbori aktivno sodelovali pri maši, ki jo je daroval novoštiftni župnik Alojz Ternar. Srečanja z mašo so se udeležili mešani cerkveni pevski zbori iz Gornjega Grada, njihova zborovodkinja je Anamarija Pečnik, iz Bočne in Šmartnega ob Dreti, zborovodja obeh zborov je Vojko Zavolovšek mlajši, ter otroški in mladinski pevski zbor iz Nove Štifte, zborovodkinji sta Anja Rajter in Sara Gluk. Sodelovala sta še moški pevski zbor iz Bočne, katerega zborovodja je Matjaž Železnik, na reviji ga je nadomeščal Vojko Zavolovšek, in ženski pevski zbor iz Bočne, katerega zborovodja je Jože Pustoslemšek. Pevci so med mašo in petjem skupnih pesmi sedeli v klopeh v cerkvi, posamezne pesmi pa so zbori predstavili ob jaslicah pred oltarjem. Župnik Alojz Ternar je poudaril, da jih v tem letu čaka nekaj velikih dogodkov, pomembnih za dekanijo, občino Gornji Grad in župnijo. 29. junija jih čaka mašniško posvečenje v Gornjem Gradu in 13. julija nova maša Janeza Suhoveršni- ka v Novi Štifti. Poleg teh dveh dogodkov bosta še romarska shoda na binkošti in Marijin vnebo-hod. Ternar je dejal, da bo za vsa ta praznovanja potrebno tudi sodelovanje pevcev in zborovodij iz vseh bližnjih župnij, tokratno srečanje pa je bilo lep uvod v pestro leto. Po končani slovesnosti je za pevce sledilo druženje v župnijski dvorani. Štefka Sem Bočkemu zboru sta se pridružila violinista Jasna Purnat in Jure Pustoslemšek. (Foto: Janez Pustoslemšek) Savinjske novice št. 4, 24. januar 2014 11 Ljudje in dogodki, Oglasi KONCERT PEVCEV OSNOVNE SOLE NAZARJE Pripravili kvaliteten in zabaven glasbeni program Nazarski osnovnošolski slavčki s svojimi nastopi in doseganjem odličnih rezultatov na domačih in mednarodnih tekmovanjih svoje starše, učitelje in vse ljubitelje zborovskega petja razveseljujejo skozi vse leto. Prav vsi skupaj, vsem pet pevskih skupin, pa se le redko zbere na istem odru. Zato vsaj enkrat letno njihova zborovodkinja Katja Gruber pripravi zborovski koncert, ki je namenjen predstavitvi delovanja vseh pevskih skupin delujočih na OŠ Nazarje. Mladi pevci so na odru doma kulture tudi tokrat poslušalcem pripravili kvaliteten in hkrati zabaven glasbeni program, ki sta ga povezovali učenki Klara Bider in Larisa Kotnik. Na odru so se zvrstili mladinski pevski zbor (PZ), starej- Zgornja Savinjska dolina nekoč in danes Na nazarskem odru se je zbralo vseh pet pevskih skupin iz OŠ Nazarje. (Foto: Tatiana Golob) ši otroški PZ, mlajši otroški PZ, otroški PZ podružnične šole Šmartno ob Dreti in I-zborček, ki ga tvori skupina posebej nadarjenih pevk. Vsak zbor je zapel nekaj pesmi iz svojega pevskega programa, za še posebej zabaven konec pa je poskrbel starejši otroški PZ, ki je nastopil z glasbeno pravljico Rdeča kapica. Mali pevci so zbrane navdušili tako s svojim petjem kot z odigrano predstavo, ki je občinstvo dodobra nasmejala. Vsem vztrajnim pevcem ter njihovi odlični zborovodkinji Katji Gruber, ki svoje učence vsako leto uspešno pripravi na številna tekmovanja, od koder nosijo najvišja priznanja, sta ob koncu koncerta čestitali ravnateljica nazarske osnovne šole Vesna Lešnik in nazarska županja Majda Podkrižnik, vsi zbrani pa so jih nagradili z glasnim in vztrajnim aplavzom. Tatiana Golob Fotografija Ljubnega ob Savinji izdelana v 30 letih prejšnjega stoletja. Objavljena je v knjigi Zgornja Savinjska dolina na starih razglednicah. Ljubno v teh dneh. Splavarje je videti samo še na Flosarskem balu, tudi marsikaj očitnega se je na vhodu v kraj spremenilo. (Foto: IS) I 12 Savinjske novice št. 4, 24. januar 2014 Zgodovina in narodopisje Praznik sadjarjev v Mozirju (2) ■ Piše: Aleksander Videčnik ODLIKOVANJE VELEZASLUŽNEGA SADJARJA FR. PRAPROTNIKA (NADALJEVANJE) Vidno ganjen se je Franc Praprotnik zahvalil vsem navzočim za tako lepo slovesnost in čast, ki mu je bila izkazana. Mozirski župan Rudolf Pevec je izrekel zahvalo vsem govornikom in vsem navzočim, ki so se v tako velikem številu odzvali vabilu. To slednje je župan označil kot posebno spoštovanje sla-vljenca, svojega učitelja in velikega dobrotnika. Ta skupina je posebej čestitala Francu Pra-protniku za veliko čast, ki mu je bila izkazana z odličjem kralja Aleksandra. Župan je izrazil veliko zadovoljstvo nad spoštovanjem, ki ga je bil Franc Praprotnik deležen, kar je dokaz za njegove izredne zasluge za sadjarstvo, pa tudi spoštljiv odnos njegovih učencev potrjuje priljubljenost slavljenca tudi kot učitelja. Sledila je zahvala njegovemu veličanstvu kralju Aleksandru s trikratnim vzklikom »živijo«. Navzoči so se po tako lepi proslavi zadovoljni razšli. Obsežno poročilo o slavnostnem dogodku sta objavila Nova doba, glasilo mesta Celja, in tudi ljubljanski časopis Domovina. Poleg omenjenih časopisov je bil članek še v reviji Sadjar in vrtnar. Opisana slavnost je bila dne 14. januarja 1923, avtor sestavka pa učitelj Fran Hribernik iz Mozirja. OPOROKA FRANCA PRAPROTNIKA Takole se je glasila: Ker ne vem, kdaj me bode Bog iz tega življenja poklical, zato hočem pri popolnoma zdravi pameti svoj zadnjo voljo takole razodeti. Svojo dušo izročam Bogu, moje telo pa se naj po tukajšnji navadi izroči materi zemlji. Vse moje premoženje pripada mojim štirim otrokom v last. Do njihove polnoletnosti naj isto prevzame in oskrbuje moja žena in njihova mati, pomaga pa naj ji M. Hicelberger proti primernemu plačilu. M. Hicelberger se naj tudi imenuje kot varuh mojim otrokom. Posestvo na Režekovem, tako želim, naj ostane v rokah mojih otrok, da bodo tako isti uživali sad mojega dolgoletnega truda in dela, kakor tudi moje varčnosti. Ko odrastejo, naj eden njih, morebiti Mirko, posestvo prevzame na svoje ime. Vendar pa se naj to zgodi pod jako ugodnimi pogoji, tako sicer zanj ne bode treba ravno veliko izplačati. Zato pa imajo tudi vsi drugi pravico v hiši stanovati, ako kateri od kod pride ali ako drugod stanovanja ne bi imel. Želim pa, da vsi v lepi slogi, edinosti in medsebojni ljubezni uživajo to, kar sem prigospodaril in kar jim zapustim, da bodo lažje na svetu živeli. Ako bodo pridni, delavni in varčni, tedaj bodo pač lahko gospodarili in bode posestvo tudi lepe dohodke donašalo. Mozirje, dne 30. januarja 1919 Fr. Praprotnik učitelj in posestnik UMRL JE MOŽ Avtor Mihael Levstik, Celje V reviji Sadjar in vrtnar v Ljubljani je izšel članek s tem naslovom ob smrti Franca Praprotni-ka. Takole je Levstik zapisal: Dokončal je 20. julija v Mozirju svojo zemeljsko pot mož, zvest svojemu poklicu, zvest svojemu narodu in svoji, tako ljubljeni domači grudi, nadučitelj Franc Praprotnik. Dolga je bila njegova pot, saj je dosegel častitljivo starost 84 let! Prehodil je to pot v neumornem delu in trudu in bila je bogato blagoslovljena. Celih štirideset let je deloval kot navdušen in - kar je za vse tiste čase treba posebej podčrtati - vseskozi narodno zaveden učitelj in bil mu je pri njegovem vzgojnem delu veliki narodni vzgojitelj Slomšek oboževan vzor. Nad petindvajset let - prav do svoje upokojitve - je služil v Mozirju in vzgojil tukaj zavedno, svoj narod in svojo zemljo iskreno ljubeče potomstvo. Celo Praprotnikovo šolsko delovanje pa je zvesto spremljala velika ljubezen do kmečkega stanu, iz katerega je vzrasel sam, in do trdega , pa častitljivega kmečkega dela. Že zgodaj v svoji mladosti se je zavedal, da bo sad- jarstvo v Sloveniji postalo velevažna pridobitve-na panoga, zato se ga je z mladostnim navdušenjem oprijel. Kjerkoli je služboval, povsod je z njemu lastno živahnostjo širil ljubezen za to lepo dobičkanosno panogo. V premnogih temperamentnih in temeljitih predavanjih križem naše zemlje, v neštetih člankih po dnevnem in strokovnem časopisju je leto za letom oral in sejal. In njegova setev je vzklila ter veselo uspeva in dozoreva. Mimo drugih krasno uspevajočih nasadov je posebno Mozirska kotlina govoreča priča njegovega plodonosnega dela. Cela ta dolinica s prisojnimi obronki vred je kakor en sam sadni vrt! Ni ga in ne bo ga kmalu učitelja, ki bi bil toliko in tako uspešno deloval za procvit sadjarstva, kakor Praprotnik. Savinjčani pa tudi priznavajo to njegovo uspešno narodno-gospodarsko delo. Četudi je bil pogrebni dan 22. julija sobota, ko je pri vsakem kmečkem domu dela čez glavo, četudi je bil takrat in še ob tako krasnem vremenu čas košnje, setve in žetve, kljub temu je prihitelo mnogo, mnogo, posebno kmečkega prebivalstva, stanovskih tovarišev in šolske mladine, da spremi zaslužnega pokojnika k zadnjemu počitku. Ljudem so se orosile oči, ko je spregovoril župan in banski svetnik Matija Goričar in na koncu dejal: »Počivaj v Bogu po tolikšnem neumornem delu in uživaj plačilo, katerega Ti je pripravil Gospod. Postavili Ti bomo na Tvojo gomilo lep spomenik - rezan kamen z zlatim napisom: Tisoč in tisoč tvojih drevesc bo še rastlo, cvetelo in rodilo v srečo in veselje našim ljudem in v ponos prelepi mozirski okolici - v čast tvojemu spominu!« Glava revije Sadjar in vrtnar, v kateri je izšel članek ob smrti Franca Praprotnika. Savinjske novice št. 4, 24. januar 2014 13 Ljudje in dogodki, Organizacije VAROVANCI MALE HIŠE V LOGARSKI DOLINI Nepozabni trenutki otrok z Dobro vilo v Pravljičnem gozdu VESELI BODO OBISKA OTROK IZ ZGORNJE SAVINJSKE DOLINE Zelo navdušeni sta bili tudi Požegova in Simonova. V Robanovi sta našli osebo, ki zna svetovati družinam in otrokom in bo bogata pridobitev za varovance Male hiše. Le-ta letno sprejme okrog 200 otrok, nekaj v palčkovih taborih. Ti so namenjeni otrokom, ki s starši ne morejo na dopust, drugi v njej bivajo določen čas po odločbi centra. Na palčkovih taborih bodo veseli tudi obiska otrok iz Zgornje Savinjske doline, zato starše pozivajo, naj jim nikar ne bo neprijetno poklicati, da bi njihov otrok užival v njihovi družbi na palčkov-em taboru. Otrokom je letošnji božič popestrila mladinska skupina iz Gomilskega, poleg obdaritve Božička je velik dar prejela tudi Mala hiša, in sicer v obliki prehranskih artiklov namenjenim otrokom na taborih. Štefka Sem Otroci so v Logarski dolini uživali in skupaj s spremljevalkama se bodo še vrnili. (Fotoarhiv RR.) SADJARSKO DRUŠTVO FRANCA PRAPROTNIKA MOZIRJE Ob desetletnici pripravljajo več prepoznavnih dogodkov Logarsko dolino so obiskali varovanci Male hiše iz Pilštajna na Kozjanskem. Na obisk in druženje jih je povabila Renata Roban iz društva SPES, z otroki ter vodjo Male hiše Ado Požeg in vzgojiteljico Simono Simon so preživeli čudovit dan v Pravljičnem gozdu in na sprehodu do slapa Rinka. MALA HIŠA V PILŠTANJU LUČ OTROKOM IN STARŠEM Robanova, ki kot družinska terapevtka nudi pomoč družinam tudi v Mali hiši, je želela otrokom, ki bivajo v njej, pripraviti nepozabno druženje, kakršnega v svojih matičnih družinah ne doživljajo. Otrokom se je tako predstavila kot Dobra vila v pravljičnem gozdu in jim pripovedovala pravljice, vse so nosile bogato sporočilo. Pen-zion na Razpotju jim je omogočil brezplačen vstop v gozd, preden so odrinili do slapa Rinka, pa so jih v hotelu Plesnik v Logarski dolini pogostili s sokom in čokoladnimi palačinkami. »Ljudje zmotno mislimo, da je v okviru države poskrbljeno za otroke, ki izhajajo iz družin, ki se soočajo z nefunkcionalnimi odnosi. Alkoholizem, nasilje, težje kronične bolezni, revščina in socialna stiska so dejavniki, ki vplivajo na otrokov razvoj in njegovo funkcionalnost v odrasli dobi. Otroci povzemajo vzorce kot sprejemljive in z njimi nadaljujejo v sekundarni družini. V okviru vladnih organizacij to rešujejo centri za socialno delo. Med centri in družino pa ni nobenega povezovalnega člena, ki bi nudil oporo otroku in njegovim družinskim članom. Mala hiša v Pilštanju je luč tem otrokom in njihovim staršem in kaže pot vsem nam, ki danes polagamo večjo pozornost osebnemu duhovnemu razvoju,« je povedala Robanova. Mala hiša je prva hiša zavetja za otroke v Sloveniji, ki nudil celodnevno oskrbo ogroženim otrokom. V Mali hiši bivajo otroci, včasih se jim pridruži tudi kakšna mama. Čas njihovega bivanja določi pristojni center za socialno delo. Predstavniki humanitarnega Društva Materina dušica se v času bivanja pri njih intenzivno terapevtsko ukvarjajo z otrokovo družino in s tem poskrbijo za varno vrnitev otroka domov. Delujejo na področju varstva in vzgoje ter izobraževanja otrok. Njihov osnovni cilj je zagotoviti vsem ogroženim, predvsem pa otrokom, dostojno in sproščeno življenje. Društvo izvaja štiri osnovne dejavnosti, in sicer organizira palčkove tabore, vodi Hišo odprtih rok in Malo hišo ter ima telefon v stiski. Financirajo se z donacijami raznih podjetij in ustanov. Nedavno je minilo deset let, odkar so sadjarski zanesenjaki ustanovili svoje društvo, ki ima sicer sedež v Mozirju, združuje pa članice in člane iz celotne Zgornje Savinjske doline. Jubilej je priložnost, da preletijo dogajanje zadnjega desetletja in si zadajo usmeritve in cilje za naprej. V petek, 31. januarja, bodo tako v mozirskem domu kulture izvedli redni letni občni zbor in pripravili priložnostno slovesnost, na kateri bodo predstavili publikacijo, ki so jo izdali ob desetletnici obstoja. V sodelovanju z Osrednjo knjižnico Mozirje bodo po končanem prvem delu dogajanja v knjižnični galeriji odprli tematsko razstavo o zaslužnem mozirskem rojaku, čigar ime nosi društvo, o Francu Praprotniku. Večino razstave bodo sestavljale fotografije o desetletnem delo- vanju zgornjesavinjskih sadjarjev. Vse od ustanovitve je na čelu društva Alojz Plaznik, ki je povedal, da bodo tudi nadalje njihova prizadevanja v pretežni meri posvečena izobraževanju in usposabljanju, ohranjanju vi-sokodebelnih kmečkih sadovnjakov in širjenju zavedanja o pomembnosti pridelave zdravega sadja v domačem okolju, delno pa tudi družabnosti, ki je pri njih vedno povezana s strokovnimi vsebinami. Vsaki dve leti društvo pripravi odmevno sadjarsko razstavo, pri pripravi katere povabijo k sodelovanju številna društva, ki delujejo na področju naravovarstva. Ta dogodek jih čaka tudi letos jeseni. Marija Lebar 14 Savinjske novice št. 4, 24. januar 2014 Ljudje in dogodki, Kultura V SPOMIN mag. Ivan Janko 1927 - 2014 Ivan Janko se je rodil leta 1927 v Mozirju v kmečko-delavski družini, kjer sta z bratom Lojzom preživljala otroštvo. Njegovo redno šolanje je prekinila druga svetovna vojna, tako je že s 17 leti postal partizan. Po vojni se je leta 1945 vpisal na učiteljišče v Maribor. Postal je pravičen in čuteč učitelj, svoje delo je opravljal vestno in odgovorno ter dolga leta usmerjal mlade generacije na pota poštenih in marljivih ljudi. Posebno dober je bil na področju matematike in družboslovja. Aktiven je bil na kulturno literarnem področju, kjer je s sošolcem in dobrim prijateljem Leopoldom Suhodolčanom sodeloval v šolskem literarnem krožku, pisal v šolskem literarnem glasilu in za šolski »sten-čas« ter igral glavne vloge v šolskih dramskih predstavah. Po končanem učiteljišču so ga z dekretom poslali v Lovran na vojno industrijsko šolo, kjer je spoznal ženo Bosiljko. S sinovoma Zoranom in Bracom sta si ustvarila družinski dom na Ravnah na Koroškem, kjer je sprva opravljal poklic učitelja v industrijski šoli, kasneje pa postal ravnatelj Osnovne šole Prežihov Voranc. Vseskozi je vztrajno dopolnjeval svoje znanje in ga nadgradil z diplomo iz zgodovine in geografije ter pedagogike. Z odličnim uspehom si je pridobil naziv magister pedagoških znanosti. Z ženo Bosiljko sta se leta 1974 preselila v Maribor, kjer se je zaposlil kot višji predavatelj na Pedagoški akademiji. Tam je predaval zahtevno pedagoško metodologijo in bil predstojnik razrednega pouka. Sodelavci so mu radi priznali, da je bil zavzet in visoko profesionalen učitelj, nikoli konflikten in vselej upoštevan mediator. Študentje so ga imeli radi in mu namenjali najvišje ocene, saj je bil odličen predavatelj in pravičen ocenjevalec. Zaradi velikega spoštovanja in ugleda tudi zunaj Slovenije je postal zaželen predavatelj tudi na tujih pedagoških kongresih, njegovi prispevki pa so bili objavljeni v različnih zbornikih in publikacijah. Upokojil se je leta 1989. Po smrti žene Bosiljke je zadnja leta svojega življenja preživljal v Centru starejših Trnovo. dr. Strmčnik _J OKTET 9 GOSTOVAL NA REČICI OB SAVINJI Predstavili širok repertoar in poželi stoječe ovacije Kulturno-umetniško društvo Utrip Rečica ob Savinji je pripravilo ponovoletni koncert. V avli rečiške osnovne šole so se drugi petek v januarju obiskovalcem predstavili pevci Okteta 9 s pestrim izborom svojega programa. LJUBNO OB SAVINJI Denar za Denisa zbirali tudi s kegljanjem Le nekaj dni pred iztekom lanskega leta so za pomoč pri zdravljenju Denisa Jakopa z Ljubne-ga ob Savinji poskrbeli tudi v kegljišču Ermenc na Ljubnem. Beno Ermenc je namreč navdušil svoje prijatelje iz Kegljaškega kluba Ljubno z idejo, da organizirajo dobrodelni kegljaški turnir, na katerem bi vsa nabrana sredstva od startnine in izkupiček od prodane pijače v času tekmovanja dali družini štiriletnega Denisa, zaznamovanega z diagnozo spastična cerebralna paraliza. Ideja je glede na odziv tekmovalcev padla na plodna tla, saj se je turnirja udeležilo kar 34 ke-gljačev. Tega dne so bili vsi tekmovalci zmagovalci, saj so tekmovali zato, da bi pomagali. Njihova pomoč bo še kako dobrodošla, saj so s sodelovanjem na dobrodelnem športnem dogodku zbrali kar 1.250 evrov, ki jih je pobudnik akcije izročil staršem malega Denisa. Franjo Atelšek V vokalni zasedbi Gimnazije Celje - Center pod umetniškim vodstvom Gregorja Dele-je prepevajo nekdanji dijaki gimnazije. Glasbeno pot je skupina pričela pred nekaj manj kot devetimi leti. Doslej so fantje prepevali že na več kot 400 nastopih in koncertih po Sloveniji, za njimi je tudi dvanajst uspešnih mednarodnih turnej. O kvalitetnem delu okteta pričajo številna odli-čja s festivalov. Zelo uspešno so se predstavili v polfinalu resničnostnega šova Slovenija ima talent pred štirimi leti. Oktet 9 je tudi pobudnik in soorganizator mednarodnega festivala vokalnih skupin Vokalne igre. Zasedba slovi po izjemno širokem repertoarju, ki sega od slovenske ljudske glasbe preko domačih in tujih pesmi vseh obdobij do popularne glasbe Slovenije in sveta. To so s svojim nastopom potrdili tudi na Rečici, kjer so s hudomušnim načinom napovedovanja nasmejali občinstvo. Svojevrstna je bila predstavitev glasbenega venčka Balkan Medley, v katerem so se z evrovizijskimi pesmimi nekdanje Jugoslavije in sedanjih držav »prehodili« pot od Vardarja pa do Triglava. Da so zadovoljili vse okuse, so bile dokaz stoječe ovacije poslušalcev in podaljšek nastopa. Marija Šukalo Doslej so člani Okteta 9 prepevali že na več kot 400 nastopih in koncertih po Sloveniji. (Foto: Marija Šukalo) Savinjske novice št. 4, 24. januar 2014 15 OBČINA RECICA OB SAVINJI Rečica ob Savinji 55, 3332 REČICA OB SAVINJI Tel: (03) 839-18-30, fax: (03) 839-18-35 Datum: 20. 01. 2014 Številka: 6100-0001/2014-2 Na osnovi 9., 57. in 61. člena Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo (Ur. l. RS, št. 77/07, 56/08, 4/10, 20/11 in 111/13), 6. in 9. člena Pravilnika o merilih za sofinanciranje izvajanja letnega programa ljubiteljske kulturne dejavnosti v Občini Rečica ob Savinji (Uradni list RS, št. 40/08, 17/09 in 7/11), Letnega programa kulture v Občini Rečica ob Savinji za leto 2014 (Uradni list RS, št. 4/14) in Proračuna Občine Rečica ob Savinji za leto 2014 (Uradni list RS, št. 112/13), Občina Rečica ob Savinji objavlja OBVESTILO O JAVNEM RAZPISU ZA SOFINANCIRANJE IZVAJANJA LETNEGA PROGRAMA LJUBITELJSKE KULTURNE DEJAVNOSTI V OBČINI REČICA OB SAVINJI ZA LETO 2014 1. Predmet javnega razpisa Predmet javnega razpisa je sofinanciranje izvajanja programov ljubiteljske kulturne dejavnosti v Občini Rečica ob Savinji v letu 2014. 2. Upravičenci Upravičenci do sredstev iz naslova tega razpisa so kulturna društva in registrirani samostojni kulturni ustvarjalci, ki izpolnjujejo pogoje, določene s Pravilnikom o merilih za sofinanciranje izvajanja letnega programa ljubiteljske kulturne dejavnosti v Občini Rečica ob Savinji. Financiranje se izvede skladno z merili, določenimi v tem pravilniku. 3. Razpisni rok Rok za prijavo je do vključno 03. 03. 2014. 4. Vloge Vlogo je potrebno poslati ali osebno oddati na naslov: Občina Rečica ob Savinji, Rečica ob Savinji 55, 3332 Rečica ob Savinji, v zaprti ovojnici z označbo »Za razpis za sofinanciranje izvajanja letnega programa ljubiteljske kulturne dejavnosti«. 5. Informacije Razpis v celoti je objavljen na oglasni deski Občine Rečica ob Savinji in na spletni strani http://www.obcina-recica.si. Informacije se dobijo tudi na Občini Rečica ob Savinji, Rečica ob Savinji 55, 3332 Rečica ob Savinji. Kontaktna oseba: Majda Potočnik, tel. 03 839 18 32. OBČINA REČICA OB SAVINJI Rečica ob Savinji 55, 3332 REČICA OB SAVINJI Tel: (03) 839-18-30, fax: (03) 839-18-35 Datum: 20. 01. 2014 Številka: 671-0001/2014-2 Na podlagi 10. člena Zakona o športu (Uradni list RS, št. 22/98, 97/01 - ZSDP, 110/02 - ZGO-1 in 15/03 - ZOPA), 10. člena Pravilnika o sofinanciranju programov športa v Občini Rečica ob Savinji (Uradni list RS, št. 16/11 in 4/14), Letnega programa športa v Občini Rečica ob Savinji za leto 2014 (Uradni list RS, št. 4/14), in Proračuna Občine Rečica ob Savinji za leto 2014 (Uradni list RS, št. 112/2013), Občina Rečica ob Savinji objavlja OBVESTILO O JAVNEM RAZPISU ZA SOFINANCIRANJE IZVAJANJA LETNEGA PROGRAMA ŠPORTA V OBČINI REČICA OB SAVINJI ZA LETO 2014 1. Predmet javnega razpisa Predmet javnega razpisa je sofinanciranje izvajanja športnih programov v Občini Rečica ob Savinji v letu 2014. 2. Upravičenci Upravičenci do sredstev iz naslova tega razpisa so športna društva in klubi, zveze športnih društev, zavodi na področju vzgoje in izobraževanja, zavodi, gospodarske družbe, zasebniki in druge organizacije, registrirani za opravljanje dejavnosti v športu, neprofitne ustanove, ki so ustanovljene za opravljanje dejavnosti v športu ter organizacije invalidov, ki izvajajo športni program za invalide; vsi ob izpolnjevanju pogojev, določenih v 3. členu Pravilnika o sofinanciranju programov športa v Občini Rečica ob Savinji. Financiranje se izvede skladno z merili, določenimi s tem pravilnikom. 3. Razpisni rok Rok za prijavo je do vključno 03. 03. 2014. 4. Vloge Vlogo je potrebno poslati ali osebno oddati na naslov: Občina Rečica ob Savinji, Rečica ob Savinji 55, 3332 Rečica ob Savinji, v zaprti ovojnici z označbo »Za razpis - šport«. 5. Obrazci in informacije Razpis je v celoti objavljen na oglasni deski Občine Rečica ob Savinji in na spletni strani http://www.obcina-recica.si. Informacije in navodila za sodelovanje pri razpisu lahko kandidati dobijo tudi na Občini Rečica ob Savinji, Rečica ob Savinji 55, 3332 Rečica ob Savinji. Kontaktna oseba: Majda Potočnik, tel. 03 839 18 32. 16 Savinjske novice št. 3, 17. januar 2014 Šport, Ljudje in dogodki SVETOVNI POKAL V SMUČARSKIH SKOKIH ZA ŽENSKE Planica rešilna bilka ljubenskih tekem Pretoplo vreme in pomanjkanje snega je tokrat terjalo svoj davek. Tekmi za svetovni pokal v smučarskih skokih za ženske se z Ljubnega ob Savinji selita v Planico, saj ljubenskim organizatorjem kljub njihovi prizadevnosti in požrtvovalnosti v teh pogojih pač ne bi uspelo izpeljati dovolj kakovostnih in regularnih tekem. Se pa s selitvijo zamenja le prizorišče tekem, saj vso organizacijo tudi pod Poncami prevzame Smučarsko skakalni klub Ljubno BTC. Stroški celotnega projekta se s tem bistveno povečajo, zato organizatorji pričakujejo odziv doline in novih dona-torjev, katerih oglaševanje bo še možno na samih tekmah. NASTOPILO BO ŠEST VRAŽJIH SLOVENK Po besedah predsednika ljubenskega skakalnega kluba Alojza Murkota so odločitev sprejeli s težkim srcem, vendar v danih pogojih druge rešitve ne vidijo. Celotna organizacija tekme se tako prestavi v Planico, kjer prav tako pričakujejo veliko gledalcev in zvestih navijačev. Za slednje bo z Ljubnega in okolice organiziran izredni avtobusni prevoz po zelo ugodni ceni, vse podrobnosti pa so objavljene na spletni strani kluba. Na zelo pomembno preizkušnjo pred olim- pijskimi igrami v Sočiju se je prijavilo 57 tekmovalk iz dvanajstih držav, med njimi tudi šest vražjih Slovenk. Maja Vtič in Eva Logar prihajata iz Zabrdja, Šrela Rogelj in Urša Bogataj iz ljubljanske Costella Ilirije, Katja Po-žun pripada skakalnemu klubu Zagorje, Anja Tepeš pa Dolomitom. Žal med njimi tokrat ne bo najmlajše in trenutno najboljše Eme Klinec iz Žirov, ki se je pred dnevi poškodovala in je zelo vprašljiv tudi njen nastop na olimpijskih igrah. VABLJENI V PLANICO Tako v soboto kot v nedeljo se tekmi pričneta ob 14. uri, termin uradnega treninga in morebitnih kvalifikacij pa bo organizacijski komite z delegatom FIS-e uskladil in določil dan pred prireditvijo. Ljubitelji ženskih smučarskih skokov vabljeni v Planico v čim večjem številu. Skupaj skočimo še dlje in pomagajmo našim vražjim dekletom do prvih, tako težko pričakovanih stopničk. Franjo Pukart Na zelo pomembno preizkušnjo pred olimpijskimi igrami se je uvrstilo šest vražjih Slovenk, Ema Klinec pa se je žal poškodovala. (Fotodokumentacija ljubno-skoki.si) Skrivnostni Srnjakovi Kotli Nedaleč od Gornjega Grada, v njegovem najbližjem zaledju se kakšno uro hoda iz samega središča trga skrivajo Srnjakovi Kotli. V zatrepu doline Šokat se iz raznih strani zbirajo in zlivajo številni potočki, da bi jo po dolini skupaj udr-li proti Dreti, ki jo dosežejo prav v Gornjem Gradu. V babilonsko zmešnjavo različnih kamnin, predvsem laporjev v zgornjem delu in apnencev v spodnjem, si je voda na tem predelu skozi slednje utrla ozko in globoko strugo. Pri tem je morala preskočiti in prerezati kar nekaj skalnih pragov, zato so tu nastali slapovi, slapišča in sla-piči in pod njimi bolj ali manj globoki tolmuni in kotliči. To in kotanjasta lega je dala kraju skrivnostno in malce divje ime, Kotli, kmetija Srnjak pa »priimek«. Na to lokalno naravno znamenitost so me že dolgo nazaj opozorili kolegi gozdarji, na ogled pa privabilo pisanje Edija Mavriča - Savinjčana, ki je v svojih spisih razkril skrivnost Kotlov in njihovega Povodnega moža širnemu svetu. Kadarkoli me je pot vodila nad pobočji nad njimi, mi je pogled pritegnila strma in skrivnostna globel, iz katere se je slišalo šumenje vode. Po deževju se šumenje spremeni v bučanje, saj je vodo-zbirno območje Šokatnice, ki so ji nekoč pravili Pripravna, zelo obsežno. Takrat postane potok močan hudournik. Samo območje je dovolj divje, da ne bi bilo nič nenavadnega, če bi kdo ob hudi uri res slišal godrnjanje in nerganje gospodarja tolmunov. Danes domačini obiskujejo Kotle predvsem v poletni vročini, da se malo ohladijo v hladni vodi. Tudi turistično soteskanje, moderno se temu reče canyoning, skozi Kotle ponujajo. No, po neurju leta 2008 je to res prava »preko drevja plezalna« pustolovščina, saj je v strugi ostalo veliko drevja, ki ga podrl veter in s seboj potegnila voda. To ponuja in zahteva od morebitnega avan-turista dodaten napor in pazljivost. Kdor kolovrati tod okoli, ima res občutek, da so tu še red- ki ostanki prvobitne divjine, kot je obstajala, preden smo začeli urejati naravo po svoji podobi. Strmina, vonj po trohnobi listja in razpadu starih dreves, hlad in svežina vode, ki enkrat odlaga fin pesek in drugič premika velike skale, zelenilo številnih vrst praproti in mahov ter samota dajejo temu kraju posebno draž. Do Kotlov vodi iz civilizacije slabo uhojena steza, ki na srečo še ni označena. Naj ostane še naprej tako. Marijan Denša Samo območje je dovolj divje, da ne bi bilo nič nenavadnega, če bi kdo ob hudi uri res slišal godrnjanje in nerganje gospodarja tolmunov. (Foto: Marijan Denša) I Savinjske novice št. 4, 24. januar 2014 17 DA, naročam se na tednik Savinjske novice. Naročnino bom poravnal/a na osnovi računa. Naročilo velja do moje pisne odpovedi. Ime in priimek_ iF Poštnina plačana pa pogodbi št. 3 WS SAVINJSKE NOVICE Naslov Telefon/GSM Savinjska cesta 4 Datum Podpis 3331 NAZARJE 0 ¿ -V = S o 1 3 -o d- Ai r 3. 3. ¡ï r rt H l/l 1- bi <1 C— w B 1 S = =r û 0 3. (K ri 1 aT L^l 3 O RJ < o1 % ^ S" « S- O ? ^ S- "Ö g- L/l t"J „ if s S o C. 1/1 r ÍT £ & S 5 ? S 5 & 3 i. § m g I CL 6 = 2 a s ¿ = !■ t « s s* a, ° -Ev O 3 Ï < ^ g. 2 LA m S m. g £ S n j± 3 c ^ 5 E ^ ü 3 O -e 3 Dl v -t rt ra - M S : ; ÜJ it n< 3 3 o DJ iT Cl 3 O o in r* d" D b < fb 6j in c fu < f m m O ■i t 3s 3 Tí" S < n £ D C ÛJ* n □ ù) O n< CTQ O fij fD a Q. □ Tria D M* a 0 in 1/1 ÍD MM* 7T m N û eu < m LA > < CJ -t O ne D LA m -y ^ ■a* ?r o < c cr Ljudje in dogodki V CENTRU STAREJSIH GORNJI GRAD OBELEŽILI ENAJSTO OBLETNICO OBSTOJA Še enkrat nostalgično zadišalo po praznikih V gornjegrajskem centru starejših so v četrtek, 9. januarja, pripravili slovesnost, na kateri so obeležili enajsto obletnico svojega obstoja. Družba Deos je center predala namenu sicer nekaj dni prej, prve stanovalce pa so v dom sprejeli prav na dan treh kraljev, to je 6. januarja leta 2003. Za tokratno priložnost so v goste ponovno povabili člane ansambla Golte, ki v centru velikokrat in radi nastopijo. Kot je v nagovoru dejala direktorica Francka Voler, so »Gol-tejevci fejst pobi, o katerih se da vedno kaj novega povedati. Predvsem pa so že skoraj naši.« V imenu ansambla je spregovoril Andrej Rak. Dejal je, da je za njimi plodno leto. Prav tako so bili delovni tudi decembrski prazni- Za nastop se je fantom ansambla Golte zahvalil stanovalec centra Ivan Kepic. (Foto: Marija Lebar) ki, za katere so pripravili lepo šte- tako prepustiti vsakdanjemu rit-vilo skladb, napisanih prav na pra- mu in pozabi, so jih še enkrat oži-znične teme. In ker jih je škoda kar vili za vse prisotne na tokratni slo- vesnosti. Sproščena in iz srca zaigrana glasbe je prevzela prisotne. Skupaj z ansamblom so marsikdaj zapeli tudi poslušalci, posebej ganljivo pa je bilo ob skladbi Silve-strski poljub. Lepi glasbi je direktorica Voler-jeva dodala še nekaj lepih besed, namenjenih jubileju. »Te dni je minilo že enajst let, od kar smo v naš center sprejeli prve stanovalce. Prepluli smo mirna, a tudi manj mirna morja, valovi nas niso samo božali, so nas pa učili. Vesela sem in ponosna, da nam vsem skupaj vedno znova uspe z veseljem in optimizmom hoditi dalje. Zahvaljujem se vsem, ki so v tem času k toplini našega doma kakorkoli pripomogli.« Marija Lebar OSNOVNA ŠOLA LJUBNO OB SAVINJI šola v naravi na Rogli Na zimsko šolo v naravi smo se odpravili v ponedeljek, 16. decembra. Na Roglo smo prispeli ob 10. uri. Dobili smo ključe in odšli v svoje bungalove. Sobo sem si delila s Petjo, Nino, Majo in Julijo. Vse je bilo lepo urejeno, kot bi bili na pravih počitnicah. Še najbolj čudne so bile stopnice, a smo se jih kmalu navadili. Ko smo se oblekli, smo šli smučat. Najprej smo preizkusili, kako dobro smučamo. Razdelili so nas v tri skupine: začetniki, dobri smučarji in odlični smučarji. Sledilo je izvrstno kosilo. Imeli smo uro prostega časa, potem pa smo šli na smuči. Nato smo imeli kratek počitek, kopanje in večerjo. Ob deseti uri smo šli spat. V torek ... ... smo se zbudili ob sedmih in se hitro uredili, ker je bil pol ure kasneje zajtrk. Izbiral si lahko med različnimi stvarmi - od lešnikovih namazov do hrenovk. Po zajtrku smo šli smučat do kosila. Bili smo že zelo lačni, saj smo se dopoldne veliko smučali. Ko smo se najedli, smo šli v trgovino. Prostega časa smo imeli bolj malo, saj smo kmalu spet šli na bele strmine. Že v torek smo ze- lo napredovali. Po smučanju smo lahko šli v telovadnico, kjer smo plezali, igrali odbojko, tenis, nogomet, košarko ... Zvečer smo bili prav prijetno utrujeni. Sreda Ko smo se zbudili, smo se počesali, si umili zobe ter odšli na zajtrk. Dobro smo se najedli in šli smučat do kosila. Da se hrana poleže, smo imeli nekaj prostega časa. Ko smo se preobuli v smučarske čevlje, smo bili spet pripravljeni na nove izzive. Po smučanju smo imeli nekaj minut prostega časa. Poklicala sem domov, da sem jim povedala, kako se imamo. Večerja je že dišala, disko pa nas je vabil z glasno glasbo. Na začetku nismo hoteli plesati, preden pa smo šli spat, smo plesali, da se je kar kadilo. Disko smo zapustili po deseti uri in utrujeni padli v postelje. To je bil moj najljubši dan Rogle, saj smo imeli na urniku tudi adrenalinsko sankanje, ki je bilo nepozabno. Četrtek Kot pravijo: »Rana ura, zlata ura«. Budilka nas je zbudila in vsi zaspani smo šli na zajtrk. Po obilnem zajtrku smo smučali do kosila. Res smo bili že pravi mojstri. Po kosilu smo lahko šli v trgovino, da smo si lahko kaj kupili. Po popoldanskem času je bila večerja, za tem pa je bilo predavanje o Afriki in njenih ljudeh. Ne morem reči, da je bilo dolgočasno, a sem postala utrujena in sem komaj čakala, da zaspim. Petek Vstali smo ob 7. uri. Ker je močno pihalo, smo prosili, da ne bi šli smučat. Ves trud je bil zaman. Naš učitelj je rekel, naj sami izberemo smučišče. To je bila Mašin žaga. Imeli smo se zelo lepo. Kosilo je bilo odlično. Pred nami je bila le še pot domov. Vse stvari smo dali v avtobus in se srečno pripeljali na Ljubno pred šolo. Naši domači so nas bili zelo veseli. Tako šolo v naravi bi z veseljem ponovila, a tudi te ne bom pozabila. Urška Nerat, 7. a IZJAVA TEDNA Klemen Poznič, zdravnik v Zdravstveni postaji Nazarje: »Čeprav je po mojem mnenju medicina na podeželju lepša, je zagotovo tudi težja in zato se mladi zdravniki podeželja bojijo.« Savinjske novice št. 4, 24. januar 2014 19 Šport KOŠARKARSKI KLUB NAZARJE Kar niso zmogli prvenstveni rivali, je uspelo »upokojencem« GENERALNI SPONZOR B/S/H/ BSH Hišni aparati (i '):> Savinjska cesta 30, 3331 Nazarje Po enomesečnem premoru so nazarski košarkarji nadaljevali tekmovanje v 4. SKL vzhod 1. Kot še edino neporaženo moštvo v tej ligi so v soboto gostovali na Vranskem, kjer so dokazali, da so še vedno močni in so zasluženo zmagali. Moštvi sta se v tej sezoni že enkrat pomerili v Nazarjah, kjer so domačini dobili napeto tek- mo s 95:81. Tekme med tema tekmecema imajo oznako savinjski derbi. Tudi sobotni obračun je upravičil to poimenovanje. Na srečanju je bilo moč opaziti sadove dobrega dela Zgornjesa-vinjčanov med enomesečnim premorom. Vodili so večino srečanja in zasluženo slavili še osmič v prvenstvu. Med pripravami na nadaljevanje sezone so odigrali tudi pripravljalno tekmo proti bivšim igralcem članske ekipe Nazarij teden dni pred tekmo na Vranskem. »Starci« so zmagali z 91:89. Tekma je bila zanimiva in ekipi sta se nenehno izmenjavali v vodstvu. Sreča in znanje sta bila tokrat na strani »upokojenih« igralcev. Z novo ligaško zmago so si nazarski člani zagotovili 1. mesto v prvem delu 4. SKL vzhod 1. Do konca jih čakata še dve tekmi, najprej jutri proti Bistrici doma in nato v začetku februarja v gosteh proti Sevnici. Roman Mežnar Vrani Vransko : Nazarje 70:76 (12:20, 19:14, 18:19, 21:23) 8. krog: Ptuj : Posavje Sevnica 67:81, Vrani Vransko : Nazarje 70:76, Bistrica : Vojnik 83:64. Lestvica po 8. krogu: 1. Nazarje 16, 2. Bistrica 13, 3. Vojnik 13, 4. Posavje Sevnica 12, 5. Vrani Vransko 10, 6. Ptuj 8. »Upokojeni« igralci članske ekipe iz Nazarij so bili pretrd oreh za sedanje člansko moštvo. FIS GRASSKI SMUČIŠČE SLAPNIK Zaradi zelene zime že razmišljajo o smučanju na travi Mila zima letos ni naklonjena smučarjem. Na smučišču Slapnik v Novi Štifti kljub temu, da so temperature previsoke za izdelavo umetnega snega, ne mirujejo. Potem ko so pridobili vsa dovoljenja za smučišče in začasno preložili povečavo smučišča, se na Smučarski zvezi Slovenije (SZS) uspešno dogovarjajo za organizacijo otroške grasski tekme v tem poletju. V preteklem letu so izpolnili vse pogoje in pridobili naziv FIS smučišče na travi. Na SZS so za tem stekla poganja za organizacijo mednarodne tekme v smučanju na travi za otroke do 15 leta. Predsednik Smučarskega kluba Nova Štifta V preteklosti smo že pisali, kako je lastnik smučišča Boštjan Rihter prejel izračun v višini 630 tisoč evrov za spremembo namembnosti zemljišča, za gradnjo zgornje postaje vlečnice in postavitev stebrov za vlečnico. Rihter je za zmanjšanje stroškov uredil par-celiranje, kjer so mišljeni stebri, a se je zakonodaja med tem spet spremenila in povečanje smučišča je tako postavljeno na stranski tir. Vlečnica za spodnji del smučišča sedaj kljub pridobljenemu uporabnemu dovoljenju čaka na boljše čase oziroma bele zime. Matjaž Rihter, ki vodi vse aktivnosti v tej smeri, in lastnik smučišča Boštjan Rihter sta si ogledala smučišče v Italiji, kjer že prirejajo tekme in od organizatorjev pridobila veliko informacij. Na Češkem sta obiskala proizvajalca grasski smuči in se dogovorila za zastopstvo za prodajo smuči. Smučarski klub je nabavil sodobno merilno napravo, ki omogoča hkratno merjenje dveh časov, tudi za paralelne tekme. Smučišče Slapnik je manjše smučišče name- V petek se je nadaljevala rekreacijska liga v športnem streljanju z zračno puško. Na vrsti je bil šesti krog, ki je prinesel spremembo na vrhu lestvice ekip in izenačenost na drugem mestu med posamezniki. Krog je minil v odsotnosti vodilnega strelca lige Dušana Žehlja, kar so izkoristili strelci ekipe SD Gornji Grad 2 in na lestvici prehiteli kolege iz SD Gornji Grad 1. Na tretjem mestu je prva ekipa SD Mozirje. Med posamezniki se je poznalo dejstvo, da je bilo upoštevanih najbolj- njeno otrokom, začetnikom in rekreativcem. Dolžina proge je 200 metrov, višinske razlike je 40 metrov. Laguna z veliko zalogo vode jim omogoča izdelavo umetnega snega, žal pa so to zimo temperature za to previsoke. Kljub temu upajo, da zima ne bo minila brez snega, saj je smučišče priljubljena točka za sindikalne in društvene tekme ter srečanja. Tam imajo namreč dobro urejeno gostinsko ponudbo in prenočišča. Štefka Sem ših pet rezultatov vsakega strelca, kar je prineslo izenačenost na drugem mestu na lestvici, kjer sta Boris Purnat iz SD Gornji Grad 2 in Milan Hrovat iz SD Knapi z doseženimi 846 krogi. Na četrtem mestu je Jure Žohar iz SD Mozirje, ki zaostaja le dva kroga za drugim mestom, še dva kroga več pa Sebastijan Brinovšek, oba SD Mozirje 1. Ostali strelci ne zaostajajo veliko, kar pomeni da bodo zadnji trije krogi še kako tekmovalni. Roman Mežnar STRELSKO DRUŠTVO MOZIRJE Premiki na obeh lestvicah 20 Savinjske novice št. 4, 24. januar 2014 Šport, Kronika NEDELJA NA GOLTEH V ZNAMENJU SVETOVNEGA DNEVA SNEGA Zabave in zabavnih aktivnosti za družine ne bo manjkalo Na Golteh bodo to nedeljo z mnogimi aktivnostmi obeležili svetovni dan snega. Z začetkom ob desetih dopoldan bo najprej potekal smučarski izziv z Bernardom Vajdičem. Sledila bo predstavitev sankanja, tako imenovanega zibo-ba. Med enajsto in dvanajsto uro se bodo otroci pomerili v igrah na snegu, v nogometu, teku na smučeh med količki, vlečenju vrvi, kepanju in podobnem. Ves čas dogodka bo na poligonu ob hotelu organizirano varstvo, vrtec na snegu za najmlaj- še. Potekal bo tudi test smuči znamke Volkl. Med enajsto in trinajsto uro bo organizirana brezplačna šola carvinga in deskanja. Opoldan bodo učitelji smučanja Smučarskega kluba Velenje in Šole smučanja Beli zajec prikazali smučanje v formaciji. Ob treh popoldan bo pohod po Golteh, dve uri kasneje pa začetek nočnega sankanja. V nedeljo bosta na Golteh tudi vsem znani smučarki Urška Hrovat in Špela Pretnar. Za člane Vzajemna Kluba bosta poskrbeli za brezplačne tečaja smučanja in teka na smučeh. Na Golteh upajo, da se jih bo vreme počasi le usmililo in jim namenilo kakšno zajetno pošiljko snega. Tako bodo lažje izpeljali dogodke, ki so načrtovani za prihodnji mesec. Že prvega februarja je na programu aktivni družinski dan in smučanje z Brigito Langerholc. Dva tedna kasneje, 15. februarja, pa bo na smučišču organizirano državno prvenstvo smučarjev invalidov. Istega dne bo potekal tudi Savinjski smučarski izziv. Benjamin Kanjir JAVNA AGENCIJA RS ZA VARNOST PROMETA Bodi trenutno nedosegljiv, če želiš ostati živ! Javna agencija RS za varnost prometa tudi v letu 2014 koordinira preventivno akcijo o nevarnosti uporabe mobilnih telefonov med vožnjo. Preventivna akcija bo predstavljena s sloganom Bodi trenutno nedosegljiv, če želiš ostati živ! V letu 2014 se akcija izvaja v enem terminu, in sicer od 13. do 26. januarja. V okviru preventivne akcije sta opredeljena pomembna cilja: zmanjšati stopnjo uporabe mobilnega telefona med vožnjo ter povečati stopnjo zavedanja voznikov in voznic o nevarnosti uporabe mobilnega telefona med vožnjo. VPLIV UPORABE MOBILNEGA TELEFONA MED VOŽNJO NA VOZNIKA Govorjenje vpliva na kognitivne sposobnosti, učinek pa je odvisen od stopnje emocij. Klicanje po telefonu vpliva na našo pozornost na cesto in na vožnjo, saj zmanjša pozornost na dogajanje na cesti, spremeni se tudi način vožnje. Voznik zaradi uporabe telefona pogosto ne prilagodi hitrosti in se zaradi tega prepozno odzove na zaviranje, ko se vozilo pred njim nenadoma ustavi. Reakcijski čas se tako podaljša, nesreča pa je pogosto neizogibna. PISANJE SMS SPOROČIL MED VOŽNJO Različne študije kažejo, da je pisanje SMS sporočil med vožnjo še bolj moteče kot pogovarjanje po telefonu. Pisanje SMS sporočil ima škodljiv vpliv na sposobnost voznika, da obdrži vozilo v varnem položaju, da zazna nevarnosti na vozišču in da zazna ter pravilno ukrepa ob prometni signalizaciji. Nevarnost pisanja SMS sporočil med vožnjo je predvsem rezultat kombinacije povečane mentalne obremenitve pri pisanju SMS sporočila, zmanjšanja kontrole nad vozilom zaradi držanja mobilnega telefona v roki, motenj vida zaradi menjave vidne orientacije med zaslonom mobilnega telefona in voziščem. PROSTOROČNO TELEFONIRANJE V javnosti se pojavlja tudi dilema o varnosti uporabe opreme za prostoročno telefoniranje v vozilu. Večina obravnavanih študij v Poročilu Evropski Komisiji o uporabi mobilnih telefonov in varnosti v cestnem prometu ugotavlja, da je telefoniranje s prostoročno opremo med vožnjo lahko prav tako pomemben dejavnik motenj pozornosti voznika kot običajna uporaba mobilnega telefona brez prostoročne opreme. Študije navajajo, da oba načina uporabe mobilnega telefona med vožnjo (z uporabo prostoročne opreme ali brez nje) bolj vplivata na vožnjo kot pogovor s sopotnikom v vozilu ali poslušanje radia med vožnjo. Prav tako raziskave kažejo, da je telefonski pogovor med vožnjo daljši od pogovora s sopotnikom v vozilu. Pogovor s sopotnikom v vozilu se lahko prilagaja situaciji na cesti in je v veliki meri zmanjšan v primerih najbolj zahtevnih cest v naseljih. Motnje pozornosti med vožnjo, kamor lahko štejemo tudi telefoniranje, so pogost dejavnik prometnih nesreč in po nekaterih tujih raziskavah je nevarnost prometne nesreče kar štirikrat večja, če voznik med vožnjo telefonira. V slovenski zakonodaji je zapisana prepoved telefoniranja med vožnjo, pri kateri voznik drži telefon v rokah, prostoročno telefoniranje pa je dovoljeno. Kljub temu pa je varna ustavitev vozila na primernem mestu in šele nato telefoniranje, varnejša in bolj priporočljiva rešitev. Vsekakor ni priporočljivo čakati, da nas na nevarnost uporabe mobilnega telefona med vožnjo opozori policija in po možnosti še denarno kaznuje. Treba se je zavedati, da se je varneje ustaviti na primernem mestu in tako opraviti telefonski pogovor, če je le-ta res nujen. Povzeto po gradivu Javne agencije RS za varnost prometa: Bodi trenutno nedosegljiv, če želiš ostati živ. Irena Poznič Savinjske novice št. 4, 24. januar 2014 21 Šport, Kronika LOKOSTRELSKI KLUB GORNJI GRAD Dosegli pet zmag in enajst uvrstitev na stopničke V soboto, 12. januarja, se je na regijskem tekmovanju v lokostrelstvu v Kamniku pomerilo tudi 15 strelcev iz gornjegrajskega lokostrelskega kluba. Poleg tega, da se je osem posameznikov in tri ekipe uvrstilo na stopničke, so vsi dosegli predpisane norme in se uvrstili na državno pr-venslvo, ki bo februarja v Kočevju. V najmlajši kategoriji učenk in učencev od prvega do tretjega razreda sta zmagi osvojila Lana in Jan Suljanovič. Med fanti sta se na drugo in tretje mesto uvrstila še dva gor-njegrajska tekmovalca Miha Vodušek in Mark Pečnik. Med učenci od sedmega do devetega razreda sta med tekmovalci z licenco drugo in tretje mesto osvojila Jan Purnat in Aljaž Ver-šnik. Tudi dijaka Žan Žagar in Jan Hlačun sta med licenciranimi tekmovalci stopila na najvišji stopnički. Tekmovalcem je šlo zelo dobro tudi v ekipnih tekmah. Najmlajša ekipa v sestavi Jan Suljanovič, Miha Vodušek in Lana Suljanovič je osvojila prvo mesto, v kategoriji učencev od 7. do 9. razreda pa sta se na prvo in drugo mesto uvrstili prva in druga ekipa gornjegrajske šole. Ekipni Udeleženci regijskega tekmovanja s trenerjem Vojkom Colnarjem. (Fotodokumentacija LK Gornji Grad) IZ POLICIJSKE BELEZNICE • KAJ JE ISKAL VLOMILEC? Gornji Grad: 14. januarja so bili mozirski policisti obveščeni, da je neznani storilec vlomil v lovski dom Lovske družine Gornji Grad. Iz notranjosti ni bilo ničesar ukradeno. Z dejanjem je nastala materialna škoda v višini okoli 100 evrov. • VLOMILEC GOZDNI ŠOLI NAREDIL ZA 6.000 EVROV ŠKODE Loke: 17. januarja je bilo ugotovljeno, da je neznani storilec vlomil v več objektov kompleksa gozdne šole v Lokah pri Mozirju. Pri tem je ukradel več različno vrednih predmetov. Nastala je materialna škoda v višini okoli 6.000 evrov. Policisti so bili dva dni kasneje ponovno obveščeni, da je neznani storilec zopet poskušal vlomiti, tokrat še v preostale objekte kompleksa gozdne šole, vendar kaznivega dejanja ni dokončal. • ZBIL PEŠKO IN POBEGNIL Zgornji Dol: 20. januarja ob 17.35 uri je neznani voznik, neznanega osebnega vozila, ki je vozil iz smeri Črnivca proti Gornjem Gradu, izven naselja Zgornji Dol, v neposredni bližini stanovanjske hiše Zgornji Dol 80, trčil v 72-letno peško. Peška je hodila ob desnem robu vozišča. Po trčenju je padla v travnati jarek in se hudo poškodovala. Voznik je po trčenju, ne da bi ustavil, odpeljal v smeri proti Gornjemu Gradu. Reševalci nujne medicinske pomoči iz Mozirja so peško prepeljali v nadaljnjo oskrbo v celjsko bolnišnico. Gasilci PGD Nazarje so zavarovali in razsvetlili kraj dogodka, nudili pomoč policistom in usmerjali promet. Voznik je bil 21. januarja proti večeru izsleden. Zoper njega bo zaradi povzročitve prometne nesreče iz malomarnosti in nenudenja pomoči poškodovani peški podana kazenska ovadba na pristojno državno tožilstvo. zmagovalci so postali Jan Purnat, Aljaž Veršnik in Jošt Pahovnik, sledili so jim Ivo Rihter, Metka Vodušek in David Škulj. Štefka Sem DELOVNA NESREČA NA GOLTEH DOBILA EPILOG Senat se je odločil za pogojno obsodbo V začetku prejšnjega tedna je senat Okrožnega sodišča v Celju pod predsedovanjem sodnice Ingrid Lešnik obdolženega Fridricha Grech-hamerja spoznal za krivega kaznivega dejanja ogrožanja varnosti pri delu. Za očitano dejanje mu je izrekel pogojno zaporno kazen dve leti, in sicer za poizkusno dobo treh let. Delavcem namreč zaradi malomarnosti ni zagotovil varnih pogojev dela, zato sta v delovni nesreči umrla Bojan Mazej in Pavle Herlah. Kot je poročal časnik Dnevnik, je sodnica Le-šnikova v obrazložitvi sodbe povedala, da ni dvoma, da je bil obtoženi Grechhamer, zaposlen v podjetju Teufelberger, kot vodja monterjev tudi vodja del in je bil torej on odgovoren za strokovno in varno montažo. V času nesreče, ko sta delavca odvila vijake glavne potisne plošče in zaradi tega skupaj z utežjo padla sedem metrov globoko, bi ju moral nadzorovati obdolženčev sodelavec iz Avstrije. Ta je na zaslišanju povedal, da ju je nadziral in da jima je potem, ko sta naredila, kar se je od njiju pričakovalo, z roko nakazal, naj se vrneta iz jaška. Sodnica zaradi nekaterih predhodnih izjav temu zatrjevanju ni verjela. Prepričana je bila, da takšen površen občasni nadzor v tem primeru ni bil dovolj in da do nesrečne smrti ne bi prišlo, če bi Mazeja in Herlaha pri tako zahtevnem opravilu nadrejeni dosledno nadzirali. Za takšno kaznivo dejanje je zagrožena kazen od enega do osmih let zapora, Lešnikova je menila, da bo izrečena kazen ustrezna. Pri tem je upoštevala čas, ki je od nesreče minil, da obtoženec dejanja ne bo mogel ponoviti, ker je upokojen, in da pred tem ni bil kaznovan. Kot je prav tako poročal Dnevnik, je višji državni tožilec Ivan Žaberl obtožnico proti drugo-obtoženemu Slovencu Bernardu Friclju, ki je bil v tistem obdobju obratovodja v družbi RTC Golte, pred kratkim umaknil. Presodil je, da ni dokazov, da je bil tudi Fricelj odgovoren za smrt delavcev. Marija Lebar Savinjske novice št. 4, 24. januar 2014 21 Pisma bralcev, Zahvale, Oglasi Ne pokopavajmo živih - pojasnilo bralcem V drugi letošnji številki Savinjskih novic sem napisal prispevek o stanju v podjetju Borovo trade z naslovom Kako dolgo še prodajalna v Mozirju? Zakaj ta dilema? V prispevku sem zapisal, da se podjetje srečuje s hudimi finančnimi težavami, kar potrjuje sredi lanskega leta uveden postopek prisilne poravnave. Hrvaški lastnik nima denarja, da bi poravnal vse dolgove do svojih upnikov, zato podjetje zapira prodajalne po Sloveniji. V prispevku sem tudi zapisal, da so s prodajalno in trgovkami v Mozirju zelo zadovoljni. Toda naj je mozirska prodajalna še tako uspešna, če se matično podjetje Borovo trade ne bo izkopalo iz težav, se ji (prodajalni namreč) ne piše nič dobrega. Bom pa osebno zelo zadovoljen, kakor mnogi Mozirjani, ki v Borovu kupujejo čevlje in še kaj, če bo podjetje zlezlo iz rdečih številk in nadaljevalo z dejavnostjo (tudi v Mozirju). Benjamin Kanjir Ljubija 112, Mozirje Veter, ki gre mimo, ta noč, ki hladi, sta nekaj drugega kot noč in veter: sta senci misli in življenja. V SPOMIN Miran STRGAR 25.1.1955 - 24.1.2004 Minilo je deset let, odkar ga več ni med nami. Hvaležna misel, da je bil in spomin nanj ne bosta nikdar ugasnila. Hvala vsem, ki se z lepo mislijo pomudite pri njem. Vsi njegovi Pomlad bo na tvoj vrt prišla in čakala, da prideš ti, in sedla bo na rožna tla in jokala, ker te ni. (Simon Gregorčič) ZAHVALA ob boleči izgubi naše ljube mame, babice, prababice in tašče Tilke RETKO roj. Korber, Rastovčke mame iz Rastk pri Ljubnem 19.1.1928 - 7.1.2014 Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izraze sožalja, podarjene sveče, cvetje in svete maše. Posebno zahvalo namenjamo g. dekanu Martinu Pušenjaku in g. patru Karlu Gržanu za pogrebno mašo. Zahvaljujemo se tudi ge. Ani Kam-plin za prebrane besede slovesa, pevcem za odpete pesmi, g. Romanu Podlesniku za igranje Tišine ter pogrebni službi Morana. Še enkrat iskrena hvala vsem, ki ste našo ljubo mamo Tilko v tako velikem številu pospremili na njeno zadnjo pot. Bila si velik človek in velikemu se ne moreš dovolj zahvaliti. Nikoli ne boš odšla iz naših src. Vsi tvoji Naročniki Savinjskih novic imajo 15% POPUST pri objavah zahval in čestitk. ZAHVALA ob izgubi dedka, očeta in moža Jožeta PRISLANA p.d. Pongrac 18.1.1933 - 28.12.2013 Hvala vsem, ki ste mu stali ob strani pri hudi bolezni. Posebej bi se zahvalili dr. Podbregar Marš in sestri Ireni. Hvala tudi g. monsignorju Vratanarju za lep obred. Vsi nj'egovi: mama Katica, sinova Darko in Milan in sestra Nada 24 Savinjske novice št. 3, 17. januar 2014 Za razvedrilo Cvetke SE EN ELVIS ŽIVI MED ZGORNJESAVINJCANI Elvis (Bojan Čopar) je vsem svojim oboževalcem, ki jih ni ravno malo, znova dokazal, da je živ. Tokrat je poln elana dobesedno iz teme stopil pred občinstvo, ki je napolnilo Športno dvorano Mozirje ob priložnosti letnega koncerta zgornjesavinjske godbe. Najbolj ga je občudoval kapelnik godbe Tomaž Podlesnik, ne ve pa se, ali zaradi pevskega talenta ali gostih las, od katerih se je sam že zdavnaj poslovil. No, kakorkoli že, Elvis je živ. Sicer malce starejši, manjši, širši in okroglejši kot na dan svoje smrti. PRVA KONJENIKA NAZDRAVLJATA ABRAHAMU Ko so predsedniku konjerejskega društva naše doline Janku Prislanu (levo) prišli pred hišo v Šentjanž postaviti mali mlaj z veliko opozorilno tablo, da naj ne divja skozi življenje več kot 50 km/h, je slavljenec dal za štefan mašnega vinca. Zvesti konje-rejci pa so spili najprej »iz svoje pletenke« rdečega, iz Levčeve-ga kjudra, nato pa je strumni konjenik in praporščak Ivan Rakun povzdignil glaž gospodarju in slavljencu rekoč: »Spijmo na zdravje Janezu Abrahamu in novemu letu 14, ki že nezadržno galopira v negotovo prihodnost!« 24 Savinjske novice št. 4, 24. januar 2014 Križanka, Informacije ucno-znanstvena enota oddelka univerze. stolica PLAST zemeljske OSLE. KI LEZI pod litosfero sestavil: peter udir zdravnica specialistka za okulistiko slovenski pevec (pestner) sodobnik ilirov 0b0r02en spopad sl. slikarka (plestenjlak) usloten ali lomljen strop zdravnik specialist zalirolo- euo kdor plse idile brit. raziskovalec (lawrence) kemijski simbol za litu manjši otok v severnem delu zadrskega arhipelaga najvišji moški glas severno-atlantski pakt verdijeva opera rudnina kalcijev titanov silikat. titan it MONGOLSKI POGLAVAR držalo za rokopise pri pretipkavanju krastača ruski pisateli (vsevolod vjačesla- VOVlC} ameriški skladatelj (copland) REKA NA HRVAŠKEM {Plitvih jezera) prebivalci kota pri lendavi mogočna gora vinko oslak preprosta hiša. bajta naslov s.afr. plemenskih poglavarjev slovenski jiazzovski trobentač (petar) umetno usnje ptica ujeda srsenar tračnice štrcelj nebesno telo SORLL IVO njnaz zeljem kemijski element m oolgorepa papiga najstarejša formacija mezqzoika del zemljišča za gojenje kulturnih rastlin DRUŽINSKA KNJIGA MESECA V KNJIŽNICI MOZIRJE Peter Kreeft: Preden odidem Knjiga priznanega ameriškega filozofa in priljubljenega pisca Petra Kreefta je popotnica očeta svojim otrokom. Avtor, ki je profesor filozofije na priznanem Boston Col-legeu v Massachusettsu v ZDA, z bralcem deli svoje življenjske izkušnje in modrosti, ki jih je zadnjih štirideset let zbiral kot popotnico svojim otrokom in jih objavljal v manj znanih občasnih publikacijah doma in v tujini. V svojih zapisih razmišlja o tem, kaj je res pomembno. Odnosi med bližnjimi, uporaba časa, pravilno spoprijemanje s skrbmi, molitev, veselje ... Vrstni red njegovi življenjskih naukov je, po avtorjevih besedah, naključen, namerno nename- ren. Nauki so zapisani po vrsti, kot jih je avtor doživljal, kakor mu jih je prinašalo življenje. Slovarček: AINU - ljudstvo na Hokaidu; O AT ES - britanski raziskovalec (Lawrence); TENAKEL - držalo za rokopise pri pretipkavanju; Rešitev prejšnje križanke (vodoravno): AZORI, TIL, BATISFERA. OKIT, IMAM, (JREZNINA, MUHAMMAD, ALKAN, ELAND. TRIGLAV, JANE, JE, EOZOIK, SEME, CIK, AMOR, AKI, AKTIVA, TATAR, OTOR, URIN, ENONADSTROPNICA, ROP, AZTEK, VALAT KUPON za brezplačni mali oglas do 10 besed v 5. številki SN Ime in priimek: Naslov:_ Vsebina oglasa (do 10 besed): Savinjske novice št. 4, 24. januar 2014 25 MORDA STE ISKALI PRAV TO ◊ KMETJE, GOZDARJI Gradimo gozdne vlake brez miniranja. Opravljamo tudi vsa ostala dela s strojno mehanizacijo ter kiper prevoze. Kvalitetno in poceni; Brlec Franc 041/606-376. GP Pirc d.o.o., Krnica 50, 3334 Luče. ◊ MONTAŽA SATELITSKIH SISTEMOV - POP TV IN A KANAL Nudimo vam montaže satelitskih sistemov za sprejem POP TV in KANAL A - pooblaščeni monter za TOTAL TV in servis vseh satelitskih sistemov. Prašnikar s.p., tel. 03/584-51-94, gsm 041/688094. Prašnikar Miro s.p., Elektro-instalacije in vzdrževanje elektro aparatov in naprav na terenu, Spodnje Kraše 30, 3341 Šmartno ob Dreti. ŽIVALI - PRODAM Prodam mesne prašiče,100-170 kg, za zakol ali nadaljnjo rejo, možna dostava; gsm 041/561-893. Prodam prašiče, 25-120 kg, možna dostava; gsm 031/223-484. Prodam brejo telico simentalko; gsm 030/643-112. Prodam bikca SI, težkega cca 115 kg, in cca 250 kg krompirja; gsm 031/393418. Prodam bikca SI, starega teden dni; gsm 031/393-418. Prodam bikca simentalca, teža 170 kg, cena po dogovoru; gsm 040/550131. Telico sr, brejo 7 mesecev, prodam; gsm 031/266-738. Prodam brejo telico sivko; gsm 041/793-519. ŽIVALI - ODDAM Puhast kužek, manjše rasti, išče dobrosrčnega gospodarja; gsm 031/206409. ŽIVALI - KUPIM Kupim vse vrste telic in krav za zakol; gsm 031/832-520. Kupim 10 dni staro teličko čb ali rh; gsm 031/533-745. Kupim visoko brejo pašno telico simen- talko; tel. 58-35-147. Kupim kravo ali telico za zakol ali dopi- tanje in teličko, bikca nad 100 kg; gsm 031/533-745. DRUGO - PRODAM Prodam diatonično harmoniko, staro 10 let, velikost 37 cm, duri b, es, as; gsm 041/573-983. Prodam drva metrska in kratka žagana; gsm 031/698-055. Prodam traktorsko škropilnico, kiper prikolico, verige dimenzije 14/9/28; gsm 041/318-442. Prodam volno, sivo prejo, pletene nogavice in domač gozdni med; gsm 041/276-351. Trosilec hlevskega gnoja mengele, 4,5 ton, v celoti obnovljen prodam; gsm 041/783-595. Naravno pridelano domače bučno olje, cena za liter 12 EUR; gsm 031/366-133. Prodam pancarje alpina B 75, stari 2 leti, kot novi, št. 46-47; gsm 041/663268. Prodam lepljeno klado za rezanje mesa; gsm 031/800-852. Prodam poceni štedilnik gorenje (no-blese), keramična plošča, dobro ohranjen; tel. št. 58-33-182. Prodam puhalnik tajfun z elektromotorjem; gsm 041/289-717. Prodam suhe deske za streho, debeline 20 mm, ter letve in morale; gsm 041/942-169. Po simbolični ceni prodam peč na kurilno olje skupaj z gorilcem; gsm 041/324-409. Prodam lcd televizor philips, star 1 leto, in tudi dvd; tel. 838-11-61. Prodam dekliško birmansko obleko, velikost 38; gsm 031/784-276. Prodam kocke sena, 37 kom.; gsm 041/289-608. DRUGO - KUPIM Kupim traktor zetor IMT univerzal ter ostale traktorje, dobro plačilo; gsm 051/203-387. Traktor katerikoli in vso ostalo kmetijsko in gradbeno mehanizacijo, v kakršnem- koli stanju kupim; gsm 031/736-727. VOZILA - PRODAM Prodam golf 3, letnik 97, 1,4 benciner, pet vrat, registriran do januarja 2015; gsm 041/865-695. Prodam BMW 318i, letnik 1993, neregistriran, cena po dogovoru; tel. št. 5841-495. OSEBNI STIKI Z iskrenim namenom želim spoznati pošteno punco; gsm 031/807-376. DRUGO V najem vzamem travnik za košnjo; gsm 041/519-507. Iščem družbo za vsakodnevno vožnjo v Ljubljano; gsm 051/625-441. Petek, 24. januar Sobota, 25. januar Nedelja, 26. januar Torek, 28. januar Sreda, 29. januar Četrtek, 30. januar Petek, 31. januar Napovednik dogodkov ob 16.30. Knjižnica Mozirje Ura pravljic: A veš, koliko te imam rad? ob 17.00. Strelišče v Mozirju Tekmovanje v streljanju z zračno puško ob 18.00. Galerija Mozirje Potopisno predavanje Obešanje zmajeve glave: 21 impresij s Kitajske ob 12.30. Športna dvorana Nazarje Košarkarska tekma - Nazarje Input : Ruše (kadeti) ob 18.00. Športna dvorana Nazarje Košarkarska tekma - Nazarje : Bistrica (člani) ob 19.00. Dom kulture Nazarje Kino predstava Preberi in zažgi ob 15.00 in 18.00. Kulturni dom Mozirje Družinska komedija Korenčkovi (ponovitev) ob 17.00. Knjižnica Luče Ura pravljic: Zajček Rjavček pozimi ob 16.00. Prostori Karitasa Mozirje Delavnica: Računalniški izziv za vse generacije ob 19.00. Gostišče Vrbovec Nazarje Planinski večeri: Letos gremo v Makedonijo! ob 18.00. Šport center Prodnik, Juvanje Pogovorni večer s tremi Zgornjesavinjčankami za smer dobrega ob 18.00. Slomškova dvorana v Mozirju Predavanje Minljivost uči živeti_ ob 18.00. Knjižnica Nazarje Ura pravljic: Zajček Rjavček pozimi ob 18.00. Galerija Mozirje Spominska razstava ob 10-letnici Sadjarskega društva Mozirje Dežurne službe ZDRAVSTVENO DEŽURSTVO Dežurna služba je ob delavnikih od 20. ure zvečer do 7. ure zjutraj, ob sobotah in nedeljah od 7. ure (sobota) do 7. ure (ponedeljek), enako velja tudi za državne praznike, v zdravstveni postaji Mozirje. V času dežurstva so možni tudi zdravniški nasveti po telefonu 837-08-00. VETERINARSKO DEŽURSTVO Veter. postaja Mozirje, tel.: 5831-017, 5831-418, 839-02-20, 839-02-21. Dežurni živinozdravnik je dosegljiv na tel.: 041-724-972. Sprejem naročil in izdaja zdravil: delavnik: od 7. do 8.30 ure, nedelje, prazniki: od 7. do 8. ure. Veterinarski higienik (konjaška služba), tel.: 545-10-31. Ambulanta za male živali: od pon. do pet. od 7. do 12. ure in od 15. do 18. ure, sobota od 7. do 8.30 ure. DEŽURNA SLUŽBA ELEKTRO CELJE Vse prijave okvar se javljajo direktno v Celje v center vodenja, od koder se nato napoti dežurni elektromonter na teren. (03) 42 01 000 (centrala) (03) 42 01 180 (prijava napak na števcu) od 7. do 15. ure (03) 42 01 240 (prijava napak na omrežju) 24 ur/dan DEŽURNE SLUŽBE KOMUNALNIH PODJETIJ Dežurna služba na javnih vodovodih na številki GSM 041 621 950. Dežurni vzdrževalec Komunala d.o.o. Gornji Grad: 041-390-145. 26 Savinjske novice št. 3, 17. januar 2014 Oglasi (¿¡l) TOFit-H ALfc .JJIHHJ^^^/ BAJA KART j^rtlvRf T ANI 040 52 52 66 inuunwí11*1 +BAH GAMS MOZIRJE ROCK PARTYZ ANI U ejo Burit, pobudnik (.■ v |tj¡£ imciilivfi [lil; Idfirtks Cirdinur, ¿larnCd ID i:i D'J Ivaíarjí" Dar.3 Es. v. d. (f¡rector ce Zgornjesavlftjslifga 7dravürvenega rionH j^) Občina ftečitj obínvínji: Stanko Čeplah, dijkon (94); V irko Jena j, žu pan (S); lo j f Gt u dm*, govornik i S) Občina ljubno; Slavko F ludern i k, predsednik PG D Ljubno (348); Mnj.n Nfaločrvk. hrip rtirJ FlS rLn feh lira (J Hi. Inip H ;nej, ijirosTovoljtí v icw,ilniti ¿kcijih. predsednik oddelka ft-f Pa&ie r jvi l bku u 11 n j L: Lj ubiio 11 b]; I11 d rili Ka ü: 11 k. puiTi d j.ii t tdr'L':i i 'i i UD): Zvorka Kiadnik, predsednica KD Ljubno ob Sa^r.ii Í&). Ofcč i na i u če; Dr. KareIGrian, predavatelj, pisatelj (66); io:naž Funtefe, poveljnk f'GÜ ¡.uée (54>; lo!ua¿ Robmk. ¿Fan Smuíar$k0 tekaifcgga druitvj Luííí Il9]r marímd GrGirii.-;, i.j^libujd turirem 147); C ril Rosr. íupan (Si, Valerija Robnin, nexdanja ivurnjh cí). OS Luč e (4). Ob£[r>3 5oB»va: Lil i jan a Robnik, predsednica O K Rdečega križa [12); IV;,. r1 a Oresn. k. Dbra nj a Ijudsta) dedií í (W5 (41 □6¿i na (Jpf n ji Grad: Anama rija Peí ni k, organista in zborovodkinja (40); loip Renšik 7otJe>r, fgraleí, £nvnrfc i^fi); Mari n PlrtftsJín^íik uí i k l ¡ il.j dejauru no pevshfem JmmJtoíi u (12); Stanko Ogradi; iu pan H): Tati^ PEwíek, predsednica líOüDmj Grd¿j(ij. ■,' 'I . | . I ■ .1 .1 I.! , I . , | ■ i" j ■. JO . vil". igj6rfij?siviiijit(e i ■ - ■ 11 11; jke ij-dtugj: pveisi-r-i^ Dobitnik glavni? nerade. vikedii rrajen avtodoma Freedom centra iz Celja, ki smo hj Ijirebai i j Vse! krogov prejetih gtasovmi, |l-> Kristjan Pečnik, Trnovec 20, Rečica ob Savinji. Ma;;r?jtnca nsj Je ojld iita v nsšc u.r?dniištvd. Pokrovitelja akcije sta Zadruga nip/ifjf