Leto VIII.» šiev. 36. Celfe, četrieK t. aprila 1926. PoStnina pločana v gotoulni. Naročnina Za, Jugoslavijo : mesečno 7 Din, letno 84 Din. Za inozemstvo: letno 240 Din. Posamezna fitevitka I Uin. v ftoreit, L©trtete In soft&to. Redakcija in upravai Strossmayerjeva ullca 1, prltl Tel.65.— Rač.p.-č.zavoda 10.666. Oglasl po stalnem oenEku. Politiciii položaj. (Iz go vor a r/. dr. A. Kramerja na obč- nem shorn fcraj. or a. SDS v Celju.) (Konec.) Svetozar Pribicevic ruši zadnji eas radikalske kule di'ugo za drugo. Saniostojiia demokratska stranka ni še nikdar zaznamovala tako lepega razvoja kakor ha-š sedaj wslted ofenziv- nosti svojega vodstva. in itdarnosti svo- jMi načel. Ce prkle do volilev, se bo stevilo demokratsklh pozicij tudi v Slo- ven.iji znatno okrepilo. V obeb parlamentarnih taborJh v Beogradu jc dosti mož, ki uvldevajo. da bo treba za sfucaj propadanja radi- kaine stranke priipraviiti konibinacije drugih strank, ki bi dale iz svojiih vrst nacijonalne in poštene lljnidi za usta- novitev skupne stranke. Tudi si oven ski demokra.ti zasledujejo s simaptijo te pojave. Poliitika klerikalne stranke je za- voziJ'a v sl'epo ulico, iiz katere se di\ Korosee zaman izmolava. Klerikalna stranka se je zlasti komproniithala kot eksekutiva imozemskih faktorjev. Tak- tika kleriikalne stranke v Beogradu, ki je pökazala tako malo nacigonal'iiega »smiafa, ni sfpravila samo kleriikalno, temveč na žalost tudi celokupno slo- vensko politiko v tako težke situacije, kakor jiih doslej še nismo imeli. Oba slovenska demokratska pos.lan.ca no uspeta sproti graditi ono, kar klerikal- ci rusi.jo, kamo-li da bi v takem polo- žaju utegnila utirati politiki nova po- ta. Slovenei ne sinejo bi/ti »Kanonen- futter« za srbsko-hnvatskL piemen ski dualiizem RR-režima — niti za radi- kale niti za radicevce. Kakor notranja, se vodi tudi zu- nalija poiitika s popolnini preziiranjem si'ovenskih interesov. Nikdo ne ve, s kaksnimi načrti je odsel zunanji mini- ster dr. Ninčic v Rim in PaTiz in s kakšnimi predlogi se .je vrnil. Italiya j«( stopiJa v štadij poliitiene ofenzive v Ev-' ropi. Zlasti v srednji Evropi se trudi izbiti pozicije Male antante. Velika an- tanta nam hoče dati proste roke na Balikanu, a onemog oč.it i pogfed na se- ver im zapad. Italija, išče s pomočjo za- vezništva z nanii preko nas poti v bliž- n.ji ariijent in naše ponioči v njeni ori- jentaliski politiki. Mussoliiaiijev organ »Popolo d' Italia« nam daje celo i>ud~ uk, da raij zatremo naci^onalne etemen- le v naši državi in »iiskreno« revidira- mo notranjo politLko! V naši državi ni- niamo pasebnega parlanientarnega od- j>ora, ki bi vsaj uplival na našo zuna- njio politiko. Ni čuda, da se govori, da demokraciija nil za nas im da je v naši državi treba uvesti nekak »prosvitljeni absolutizem«! Decentralizaeija mesto birokrat- skega izvajanja centralizma, izenačc- nje davcne zakonoda.je, uradniško \prasanje, posojiia Obrtno banke — vsa ta važna vprašanja se ne nabajajo v kaleremkolii rcsnem stadi'jiu. Problem o Lzenačenjiu davkov bo šele takrat mgodiiio nešen, kadar bo na vladi kom- hiinaciijä, ki bo stala na bazi resniično- ga drzavnega in narodnega edimstva. Sedaiiji režLni, ki preganja naciijonal- ne eleineiite, ki so stebri drzaw. nas mora navdajati s skrbj,o in z iskreno željo, da se tak sistem poruši, Demo- kratski uradniki, obrtniki in trgovci tudi .sedaj, ko je SDS v opoziciji, ne kl'oniejo: odločno, kakor en mož, zasto- pajo idejo, ki zmaguje. Nikdo ne more trditi, da je SDS kedaj skušala ustvariiti iz Udruženja jugosloveihskega uci'teljstva politično organizacijo. Znaaia ljubljanskn dekla- raciija UJU se postavlja na stališče, da ne mara UJU im-eti s pol'itiko nobene- ga opravka. Tako je prav. Odpor pa je vzbudrl v naši narodni ja.vnosti pasus v dekl'araci'ji, da UJU tudi ne mara imeti v svoji organizacijii opravka z dr- žavno iai naxodno idejo, ampak da se lioce le smdiikalizirati. Upati je, da bo večima jmgasllovenskega uciltelj.^tva v Slovenij-i to bolezen premagala iin iz- vlekla uciteLjwtvo iz tc krize. SDS se v zadevo te orgaaiizacijie, ki jo strokovna, ne mara vmošavati. Vidi se pa, da re- žim RR ponekod pFaši sLabiče. Gelju pripada večja poliiti^na vlo- ga, nego jo je iferalo doslej. Poleg Ljub- ljana in Mariibora mora bili Gelje naš tretji nacijonalni in poliiticni center. — Nadvse agihia celjska krajevna orga- ni'zaci;j.a SDS mora razpresti svoje de- lovanje cim nag'dalje m Gelja. SDS rao- ra ]wustra,šeno, borbeno in disciplini- rano, kakor dasedaj, korakati naprej, ako se hoce v polni merL uveljaviti v naši domovini. Po govorii g. dr. Kramerja je g. dr. .Kala.ii še govorii o lokalnin poti- tičnili razmerah. Ugotovid je, da je bilo v narodno-sockjalni' stranki organizi- raniili mnogo iskreno narodno in na- predno čutecih ljudi, ki so vstopili v to stranko 'wz čistega navdušenja. Vod- stvo pa ni bilo vediro dobro in mnogi so razocarani zopet cxlsfL in našlli svo- jio nara.vno pot v SDS. Govornik po- vdarja sodelovanje NSS pri zadnjih obc'inskih voliitvah. Drugaee pa je z radikalno stran- ko, v katero vstopa mnogo ljudi, ki bo- čejo doseči s tern uradniška ali druga mesta ter se niti ne sramujejo, da so za iwtn mesta se par dni poprej moledo- vali pri nas kot demokrati, ali ki sicer hoi'ojo doseči kakih ugodnosti ali am- nestij ter razpravlja dialje, kako odgo- van'jnjo lastnosti, ki povzročajo take vsloiH1. oni Hniji, ki je vodiila do nači- na odlioda iz narodnega bloka, kakor sino ga doži.velk G. dr. Kramer je go- vorii o zavednosti naših ljiudi, k čemur navaja dr. Kalan vzgled mafega obrt- nika iz našega celjskega zwljenja, ki je vkljub nesreci, katero je ianel s sod- no ob-sodbo, prišel na strankin sesta- nek in tain sveeano izjavil, da vztraja v demokratski stranki in se kot iiskren drzavl.jan vklone sodbis ki jo je iizrekfa sodnija naze kraljevine. 0 zakljucku občnega zbora smo že p or«1 ali. Politika» p ÜDGODITEV SKUPŠČINE. Po dvomesečni mučni, zanjo političnih in moraličnih porazov polni debati je vladna večina v torek ob pol 2. popol- dne v največjem hrupu izglasovala ])roraeun za leto 1926./27. Ob protestih in ogorčenju opozicije je vladna veči- iia lKtocasno odgodila seje Narodne skupščine do 5. maja. Na ta načim ne bo zbornica delovala sest tednov, če- prav je vsa opozicija zahtevafa, da skupščina oslane še dalje zhrana. Zna- čilno je, da se je na seji načelnikov parlamentarnih skupin tudi zastopnik radicevskega kluba Karlo Kovačevic pridružil zahtevdi, naj deluje zbornica tudi po praznikih. To se nili ni opazilo, dokler ni St. Radič zvečer podal izjave, ki je poklicala Kovačevicevo zahtevo v spomin in povzrocila veliko pozornost v vseh poliiticnih krogih. Od 6. do 8, popoldno je bill prosvetni minister Ra- d\6 na dvoru. Po avdijenci je Radic iz- javiJ, da prihaja baš z avdijence. Na vprasaji'je ka.j more reci o tej avdijenci, je izjavil g. Radic: »Reči morem fe, da po moji sedanji avdijenci ne bo več ko- rupciije!« Te besede je spregovoril Ra- dio z razburjeninni glasom. Očividno je bil še pod vtisoni avdijence pri kra- ljiu, ki ga j© morala sitlno vznemiriti. Splošno domnevajo, da je moral Radic govoriti s kraljem tudi o najnoveisi aferi med R. Pasicem in Dragišo Sto- jadinovicem. p ZAKAJ JE SKUPŠČINA OD- GODENA? Odgoditev parfamenta je prižla- politični javnosti precej nepri- čakovano, saj je še nedavno Radic na- vaja] natančne termine, kako se bo de- lal'o v Narodni skmpščini takorekoč brez prestanka in so njegove na.vedbe tudi radikali potrjevali. Poznavafci razmer so že takrat skeptiicno gledali na te izjave, zlasti ker so vedelli, da vla- da ninia pripravljenega iskoraj nobe- nega zakonodajnega gradiiva. Osobito so bile raditcevske napovedi, da pride takoj po budžetu na vrsto zakon o iz- enačenjii davkov prosto varanje jav- nosti'. Ta zakon se ne naliaja niti v pri- pravljaTnem štadiju. Res je svojecasno pričel miniistrski svet razpravljati o to- zadevnem projektu fin. miinistra, toda je prav hitro razpravo odgodiil in pro- jekt je zopet kginil v miznico finanč- nega nii'iiiistra. Vlada se je hotels tudi izmakniti kontroli parlamenta, katere- ga kritika je pastala za njo vedno ne- prijetnejša in je hotefa dobiti časa, da poskiisi urediti svoje notranje razmere. Koničiio je Pašič potreboval miru; raz- mere v radikalskem klutu so postale kritične in Pašiceva stara taktika je,- da v takem položaju pošiJija poslance domov 'an sam rešuje kombinaciijie. Kupujfe Bafa cevlje ker 8 tern si prihranite denar. Zakaj? — Zato, ker jih prodaja po tovarniških cenah A. Drofenik, G1,a^nl Beli orli. Iz »Jadranske Straie«. Poslovenil S. R. (Konec.) To zastavo so mi izrocilij ter sem z njo šel v mesto. Njena doJga svilena trobojniica je pokrila mene in konja. Vsakdo mi je hotel stisniti roko ali mi dati karkoli, samo da izrazi svoje ve- selje ter se preprica, da to ni sen. Ve- iiko število Cehov, avstrijskih vojiakov, se je predalo. Nasi so jih z lastno živ- Ijensko nevarnostjo skriivalii po kleteh in podstrešjili ter jih hranildi, pritrgu- joč si od ust, cetudi niti za sebe niso imeli mnogo. Na železnmkih postajah smo našli velike koliičine češpljevca, su- hih sliv, jaboUt in orehov. Sovrainik, iznenaden radi nasega hitnega zasle- dovanja, ni moget vsega odnesti. Sred oktobra sem dobil v Užicati povelje, da se ustavim s sprednjimi od- delki na bosenski meji, Moji Timočani so postavili straie v bližini temnih vi- sokih bosenskih planin. Veliko število dobrovoljcev je prosilo, da gremo v Bosno. MoraK smo se pa najprej zbra- ti, preskrbeti se s hrano in municijo, odpočiti se od neprestanih pohodov ter se pouciti o sovrainiku. Poslali smo nekoliko zanesljiivih ljudi čez mejo. Štab 11. armeje je prispel v Čačak, ali so bile zveze z njo zelo težke. Sovražnik je unAčil vse, kar je mogef, tudi tele- fonske ifn teiegrafske zveze. Vrhovno poveljstvo je biilo v Nišu, a I. arnieja je prodirala po dolini Velike Morave pro- ti Požarevcu in Beogradu. Mi smo go- reli od nepotrpezljivosti, da gremo čim prej v Bosno — »siirotico kleto«, ter da tudi njej Beli orli prineso svobodo. Ne- ko noc so se pojavili pri naših pred- njiih stražah odposlanci Narodnega sveta v Sarajevu: dr. Jojkič, dr. Spa- ho in dr. Jelavic. Pozvali so srbsko yojsko, da gre v Bosno im Hercegovino in da zaaigura red, varnost življenja. in lastn ine naših bratov. Prinesli so vest, da se je potresla habsburška mo- narhija, da se je porušila kot hiša iz kart ter razpadla. Zadoscenje naše gto- boko užaljene in namučene duše je bilo popolno. Ni več onega našega dednega sovrainika, ki nam je zadal toliko muk in gorja. Koliko je samo solz teklo ra- di nje, koliko je izgubi'jenih življenj, preostalih siirot! KjerkoM je ona šla, se je sLi&alo gorjie, se je širil mrak. Njena vis oka kultura je pustiLa na vse strani le pustoa, vešala in solze. Nova doba — kajti Avstrija je bila po Napoleono- vih basedah vedno prepozna za eno idejo, eno desetletje in eno armejo —-, jo je zbrisala z evropske karte ter jo uvrstiila med pokojne. Odšla je v brez- no, iz katerega ni vrnitve, država, ka- tero najvzvišenejše geslo je bilo: intri- ga in razprtija. Orli so s svojim živ- Tjenjem, s svojimi ranami in mukami rešili brate avstrijskih robskiih verig ter so zapaliii bakljo svobode, bratstva in enakosti. Piemen it i po duši in sr- cu, skromni po zunanjosti so krenili v Bosno, Hercegovino in Dalmacijo bra- torn v objem. RazsiiriJi so roke ter so nesebično, s čisto dušo, ne zahtevajoč nikakšne koristti, pritiskali vsakogar svoje krvi na ranjene prsi. Niso rekli nikoinur, kako nam je bito, koliko smo, pretrpeli, niso dali znaka zmagovalcev in uzurpatorjev. Po\ielljniik II. armeje zapove, da stvorim sarajevsko četo iz 14. pešpolka, timoskega konjeniškega eskadrona, ti- moškega piona.rskega bataljona ter da grem v Bosno. To povelje mi je prine- »sel v Uzi:ce Milan Dordev.ič, sin. našega uvaženega starešime dra. Vladana Dor- devica v spremstvu angfeškega časni- karja Geralda. Ko mi ga izroci, me gi- njen z globokim patriotskim čuvstvom s solzami v očeh objame: — Srečni človek, stoletja so čaka- la, da objavijš ti s svojimi Tianocani svobodo izmuceni Bosni! Sponmil sem se svoje matere, dol- goletno učiteljice, kako nas je maJčke prijela za roko ter gledajoč proti soln- cu ob zahodn govorila: — Tarn, kjer solnce zahaja, tarn je Bosna! Ona mnogo trpi, moramo jo osvoboditi! Beli) orli so razširili krifa ter so poleteli proti Bosni. Nekmerna radost je sijala na temnih in od napora raz- oranih licih starih bojevnikov. Nikdo se ni utrudil, nikdo ni obolel, nikdo ni vprašiil" za hrano, niti za streho. Vse je šlo navdušeno, z nekako svecanostjo,- ki izza nje raastaja novo lepše življenje. V Višegradu lezejo kakor mravlje ostanki cesarjeve vojske. Zavržene pu- ške, zapužčeni topovi, konji brez go- spodarja, veliko število oficiirjev brez oficiirskih znakovi — vse to je jasno go- vorilo, da ni vec sovražnikov, da ni več besne avstrijske vojske. Polni vozovi vojakov v raznili avstriijskih unifor- mah so odhajali in prihajaft na viae- gradsko železniško postajo. Naši ljudje so prišli s planin v čisti obleki, kot da je najvecji praznik, stralioma gledajo srbsko vojake. V njihovih radostnih1 pogledih se čitta: »Bratje, ali je res, ali je mogoce?« Nismo smeTi izgubljati čaaa, mo- rali smo čim prej v šeher Sarajevo. Bosenske temne. plan ine, bistra, bučna in hitra Drina, snežno bosensko nebo so nas pozdravijali, govoreč: samo na- proj! Železniški vozovi so nosili moje vojake proti Sarajevo. Najprej so nas sprejela na Palali sarajevska dekleta, obsufa nas bogato z lepimi bosenskimi iy.delki, s cvetjem in s čisto dekliško du~ šo. iz katere jo dehtel globoki patrioti- zem izmučene Bosne. V Sarajevu na; kolodvoru trume ljudi na peronu, na strehah, na drevesih. Sprejel nas je Stran 2. »NOVA DOB A« Stev. 36. Celjska kronika. c SKUPEN SESTANEK CLANOV KRAJEVNIH OKGANIZAGIJ SD$ ZA GELJE MESTO IN OKOLICO se bo vršil v sredo- 31. t. m. ob 8. iiri zve- čer v mali dvorani Celjskega doina. Na dnevnem redu je predavanje o socijat- nem zavarovanju; to preclavanje je ravno sedaj zelo aktualno in je žeieti, da se sestanka udeleži čim več članov. c GELJSK1 DENARNI ZAVODI na veliko soboto dne 3. april'a ne bodo poslovali. c DELO V BRIVNIGAH. Načel- stvo strokovne obrtne zadru-ge brivcev, fasničarjev in sorodnih strok v Mari- boru javl'ja tem potom p. n. občiinstvu in vsem svojian članom, da so briivnice in damski česalni saloni v mariborski obiasti v vseh krajili na veliikomočao nedeljo dne 4. apriila 192(5 ves dan za- prti. na veiikonočni pondeljek dnc 5. aprifa 1926 pa odprti od 7. do 12. ure dopoldne. c CELJSKE BRIVNICE bodo na velikonočno nedeljo ves dam zaprte, v pondcljok pa od pol osmih do pol dva- najritiil) dopoMne odprte. c JERŠINOVICEV SPOMENIK. Prijateljii, znanci in bivši učenci pokoj- nega g. Antona Jeršmoviča, ravnatelja na drž. realni giimn&zijii v Gelju, bodo postavili na njogov grob tudi viden znak svoje Ijubezni in spoštovanja. Do- sedaj izkazujeta prvi dve zbirki do 15. niarca t. 1. skupni znesek 3915 Din. Med tern casom so dospeli zopet vcčji zne.sk i, ki jih v kratkem objavLmo. Ker se naroči nagrobni kamen knialiu po Vefrki noči, vse prosijo vsi oni, ki še na- meravajo kaj prispevati, da store to čiin preje. Prispevke naj izvolijo na- ßlovitji na podružnico Kreditne banke v Celju z oponibo »Z:a Jeršmovicev spomeniik« ali pa na naslov prof. Fr. Mravljaka v Celju. c SMRTNA KOSA. V Gaberju je \imrl g. Ivan Pavčiie, uradnik ciinkar- n-e. Dosegel je starost 52 let. G. Pavčič je bil izredno vesten in delaven urad- nitk, ki je bill povisod spoštovan iin pri- ljubljen. Svojo smrtno boiezen je nale- zel" za časa povodnji v novombru. N. v m. p.! -*«* c JUBILEJ »LASTNEGA DOMA«. Leto,s obhaja stavbena in krediitua za- druga »Lastni dom« 25-letnico svojega obstoja. Zavod, ki je svoj.o nalogo ves čas lepo iizvrseval, se letos preseli v bolj primerne prostore v Aleksandrovi iilici, ki se že preurejajo. c ZA REZERVNE OFICIRJE! Predavanje, ki bL se imelo vršiti v če- trtek, dne 1. aprLfti t. 1.. vsled prazni- kov odpade. Prihodnje predavanje se bo vrsilo dnc 8. aprila t. 1. — Veselc velikonocnie praznike! — Odbor Geljske sekcije Udružen.ia rez. oficixa i ratnika. ÄDRIÄ Moški črnl boks Dln 250* NARODNI DOM Narodni svet, narodna garda, Sokoli, razna dniätva, združena češka m polj- ska vojska ter jngoslovanski (bosenski) polki. Mi snio vkorakali zniedeni, po> nižnd kot siromaki, a no kot zmagoval- ci. Büi smo raztrgani in blatni, iitru- jcfni po težkih borbah, neprespanih nočeh in šestdcsetdnevnem pohodu od Soluna do Sarajeva. Pogledali emo ee- be in te bogato in lepo oblecene ter do- bro rejene ljudi, in sele sodaj smo do- vmeri, koMko smo pretrpeli. Zvoki naših vojniih tromh so na- znaniiii Bosni in HeroegovinL svobodo, bratstvo in enakost. Zbrisali smo solze bolečim, nesrcče in goxja basenske raje. Razširili smo rokc ter smo objeli \&e enako kot brate in mučenike. Toda po prvem navclušenju se jc začel zaletavati r nas hladen veter. Bosaia ni to, kakor smo si jo mi mislLTi). Cutili smo, da je c ZB0R0VAN.1E OBČINSKIH NAMEŠČENCEV. V nedeljo, dne 28. niarca 192G se je vršilo v Celju zboro- vanj-e občiinskih nameščencev iz Slove- nije, na katerem je poročaf predsednik Udruženja opštinskiih namještenika Kraljevine S. H. S. tovariš Ivan Trop- ic iz Nove Pazove o bocločem novem oboinskem zakonu in drugih važnih stanovskiili vprašamjiih. Zastopani' so bill nastavljenci 67 občiin, ter se je po v>sestran'ski debati izvolil pripravljalni odbor, ki ima nalogo, da izvede v po- drobnosti to organizaciijo, katera naj bi bila za ljubl'jansko in mariborsko obliast skupna. Sprejeta .ie bila tudi predliožena resolucija z nekaterimi ma- lenkastniwii izprem-embami, ki je bila vložena na pristojna mesta. Vsi občin- ski nastavljenci naj se v vprašanjih te organizacijo obračajo do začasnega predsodniika Rornarda Vftavskega, ob- t-inskega tajnika. na Brogu pri Gelju. c IZ ZDRAVNIŠKE SLUŽBE. Zdravniik g. dr. Josip Ivanšek je od ministrstva za narodno zdravje postav- ljen za zdra.vnika-vofonterja, ter pri- cleljen splošni l)olninci a- Geljin, da od- shiži staž. c STEKLINA NA BREGU. Na Bregu pri GeLjn so se pojav.ili slučaji pasje stekl'Wic. Obkisl je dala pobiti vso pse, da odstrani nevarnost. c ZAVAROVANGEM JUGOSLO- VANSKE ZAVAROVALNE BANKE SLAVIJE V GELJU IN OKOLIGI se tem potom daje na znanje, da vodi po- sle gtavnega zastopstva za Gelje in oko- lico g. Fran Logar, Vrvarska iiilica 1, II. nadstr., kj>er vsakdo lahko dobi po- trebna navodila in informacije. 313 c MESTNI KINO. Samo v sredo še se bo kazala »Gresiiiica«. c KINO GABERJE prikazuje edi- no še v sredo zgodoviiivski fürn »Quo vadis«. ADttlA Boks, moderna lazona Dln 22O'~ NARODNI DOM tu tudi nekaj nedoinačega, sovnažnega, ostankov črno-žolte Avstrije. — Tuji agenti so so razlezli po Basni ter so že itak razprto brate hujskali drugega proti drugeniu. In mesto, da po nesreč- ni Bosni zavlada mia\ je zacela pokati puška. Mnogi niiso razinneiii blage du- še Belih orl'ov ter so jo smatrali za sla- bo. Morali snio zopet stniiiti svoje vr- ste ter reči prijatelju i\n neprijatelju: lie puetiiino, da se ustvarja vprašanje o tern, za kar smo se borili. V trenutku so l)ile zasiedene trdnjavo okoli Saraje- va z nasimi vojaki, in njLliovi topovi so cakalii povelja. da izjavijo s svojim gromkim glasom, da smo tu ki da tu ostanemo. Z vseli strani, iz najneznatnejših kotov izrnučene Bosne so priliajate de- putacije in pozdravi. Vsak je zahteval Bele orle, da j Mi viidi in ima. Z največ- jim patriotizmom so izpregovoriii na- ši Primorci Split, Dubrovnik, Knin; otoki Korcula, Vis .. . Njim gre največ- ja hvala, da se razmere v Bosni., poseb- no pa v Sarajevu, niso obrniile proti želji'. Z mnogo Ijubezni, bratske srč- nasti, z ißkreno dušo je pozivafa Dal- maciija svoje brate, svoje Bele orle, da prilete k njim, da ostanejo na njihovili sivili stenah kot večna straža nasega modrega Jadrana. Mojim Timocanom, 13. polku »Hajduka Veljka«, je bilo usojeno, da so priisli na Jadransko morjo in so oznanili vsemu svetu, da je božja pravica zmagalla, Pred tremi leti so biifi na obali toga Jadrana kot izgnanci brezdomovinci, živi mrtveci. Danes razvijiajo onii, slaveč vedicastno zmago, narodno zastavo na istem Ja- dranu. Na njej je s krvjo zapiisano: Kraljevina Srbov. Hrvatov in Sloven- CQV, Cenjeuim naročnikom! üanamji številki »Nove Dobe« smo vriložili položnice. Vse, ki preje- mnjo wis list, prosimo, da nam naka- žejo nuročnino vsaj za prihodnje četrt- letje. Zamutlniki pa naj poravnajo zaoslalo naročnino. Oni, ki dolgujejo več narovnine nego za tri mesece, so prcd kratkim prejeli pismene opomine s poloznicüwi. Nckateri so se odzvali. drugi pa mislijo, da list lahko preje- majo zastonj. Te zaostankarje, k\aterih pa — morunio priznati — vendar m veliko, zadnjikrat opominjamo, da po- ravnajo svojo obveznost np-pram- listn, her jhn v prvi polovici aprila list brez- pogojno ustavimo; naročnino pa bo- mo brez ozira prime mini potom iz- tcrjali. UPRAVA. ADitlA Boks, črnl . . Din 210* rjavi . Dln 240* NARODNI DOM Si&*cim domovine» š 0 ŠTEV1LCNEM STANJÜ NA- SE VOJSKE je izjavil vo.v ; minister v svojem ekspozeju \- skin ni med drug inn sledeče: Iz budžeta se razbere, da smo prodvidelL 102.0Ü0 rodovov in kapLarjev. Po osvobojenju je iznašal prvi rekrutni kontingont 70—80 tisoo moz. To steviilio se je vsako lato poviša- lo in obstoji tendenca, dia se še povišu- je. S-luzbovanje v vojski iznaša 18 me- secev. Eden razred šteje 100.000 mož, torej bi morafo pod pusko 150.000 mož. Ce pa bi hot oil iineti toliko mož v vo- jašnicah, bi bid budžet za 50 odstotkov viišji. Gez poletje iinamo v vojaznicah 150 do 180 tiisoč mož, ali po zimi jih je koinaj 50 do 80 tisoč. Povprečno pa se vadi za vojaško sliužbo 102.000 mož. Oficirjev bi morali imeti* 4500, alii jih ¦ Kdo je nad Boga! Mi Srbi te sla- vimo, siini in vsemogočni, s sokami radosti, da si nas smatral vredne svojö milosti, da zmaga resnica, pravica in svetl'oba; slavhno te, ker si nam dal liLoci, da preizkušnje, v kakržne ni do tedaj nikdo tako grozno zapadel, pre- brodimo srečno, častno, z ne^kaljeno slavo, z viysoko dvignjeno glavo; slavi- mo te, ker si za vedno pokopal mrač- liijaštvo, intrigo in Laž; slavimo te, kor si Bele orle in naš narod, pribit na krii, vzbudif k vstajenju, da povelicu- jejo tvoje inie, doklier bosta vzhajala solnce in mesec . . . Zakaj smo zmagali? Zato, ker je vsak najvestneje, do saanozatajevanja vršM svojo dolžnost, začenši od vrhov- nega povelijnika Nj. Veličanstva Kralja ALeksandra, pa do zadnjega prostaka; zato, ker smo biti navdahnjeni z veli- kiini deli naših slavnih prednikov in zadojeni z junaškian mlekom; ker smo imeli pred očmi idejo voditdjico: osvo- bojenje in ujedinjenje celokupnega na- sega naroda Srbov, Hrvatov in Slo- vencev. Naj v vecnem in mi/rniem snu po- čiivajo raztresene kosti našiili BeLiih or- lov po viisokili planhiah in širokih rav- n iin ah Bafkanskega polotoka; po niedo- gLedniJi glol](inah Jadranskoga, Joii- skega in Belega morja; po pustinjah dwje Airike in v okrilju plemeaite Francoske — pravici je zadovoljeno! »Naši dvori opusteti nece, Naše pliome poginuti neče, Ostal'i su tici sokolici . , .« (Smrt majke Juaovica.) Razširjajto „Novo Dobo"! liiinamo toliko. Podčastnikov je komaj za polovico tofiko, kolikor bi jih bilo treba . . . ÄDWIÄ Moderno Din 250- NARODNI DOM s NOVIH TISOGAKOy NE BO. Narodna banka je na zadnji seji skle- nila, da ne naroči v Ameriiki za 100 milijonov dilnarjev noviih plavih tiso- čakov. Cena je previisoka, poleg tega pa hoče Narodna banka sama ustanoviti delavnico za novcani.ee. š IZENAČENJE NAŠE TERMI- NOLOGIJE. Kakor smo nedavno po- rocali, je glavni prosvetni svet sproži.1 vprašanje iistanovitve posebne stro- kovne komisije za izenačenje srbsko- hrvatskega pravopiisa. Sedaj je pa gfavni iDrosvetni svet nasvetoval še se- stavo posebne komisiiie, kateri naj bi se poverila naloga, da določi osnovna načela za unifikacijo liase terminolo- giije. zlasti za, šolskc kn>jiige. B SLUŽBOVANJE VSEUClLI- ŠKIH PROFESORJEV. Novi finanoni zakon obsega ined drugiin dolocbo, po kateri ima prosvetni minister pravico, da odredi kakega vseučiiliškega profe- sorjVi za službovanjie pri kaki drugi prosvetni ustanovi al"i zavodu, ako je to potrebno. Verndar more minister to storiti le tedaj, ako s tem soglaša pro- fesorski vsvet tkte univerze, na kateri doticni profesor predava. š VOJAŠKI AER0DR0M V ZA- GREBŠKI OKOLIGI. Vojaški war je nedavno kupiil v Borongaju pri Zagre- bu zemljiiisče v izmeri 120 oralov, da zgradi tamkaj modern aerodrom. Zgra- dili se bodo triye hangarji. Materijal je dobavljen na račun reparacij iz Nem- qije. SestavLjanje posamezniili delo\- hangarja je proracunjeno na dva in poi* miliijona diiiarjev. Poleg hangarjev se zgradi enonadstropno poslopje za vojako. š PROTOKOLIRANJE KIN0- PODJETIJ. Trgovinsko iniaiistrstvo je poslallo vsem trgovskini, industrijskim in obrtni&kim zbornlicam akt povodom nesporazuma pri protokoLiranju kino- podjetij. Druge itndustrijske in obrtni- ške zbomice odklanjajo protokoliranje, beograjska trgovska zl)oniica pa stoji na stališču, da so kmiematografi po cl. 22. zakona o trgovinah trgovska pod- jetja, odnosno podjetja, v kateriili pre- vladuje trgovski moment. Zato je pri- pravljena sprejeti kino-pod jet ja za ck naše Ratne stete. ToLiko v pojasnilo oniim, ki imiaio že te srečke in so se morda bafi, da so neveljavne. S NOVO ŽELEZNIŠKO POSTA- JALIŠČE. Med postajama Poljčane in Ponikva, ki sta oddaljeni 16 km ena od druge, se že letas uredi novo postaja- ližče. Občina Ponikva je dovolila v to svrho prispevek v znesku 10.000 Din. Prispevali bosta tudi občini Loče in Sladka gora. š SAM0M0R GARINIKA IZ STRAHU PRED REVIZIJO. V Veliki Kikiindi se je Usstreli'f v svojem stano- vanju blagajnik tainkajvšnje carkiarni- ce; Milutim Mitrovic. C>\m je zvedel, da »NOVA DOB A« Stran 3. ¦ ¦¦BKHBBiiHBatfaHaaaHmi ¦ Ustanqvljeno 1. 1875. Zaioga Čevljev Ustanovljeno I. 1875. I Stefan strašek ; Kovafika ul. I CELJE Kovaftka uL I priporoča za pomlad veliko izbiro vseh vrst čevljev. Čevlji po meri, izvršitev popravil hitro in točno. Cene nizke ! Ogleite si izložbe ! ¦ poprav IBBBBI iiBtaaiii je pri'sel inspektor Stojanovic iz Beo- grada, da izvrši revizijo blagajne, se je Mitrovie umakn.il iz urada, odšel do- mov in si pognal kroglo v glavo. Kakor se zatrjuje, je izvršiil samomoridec veli- ke defravdacije. s ŽRTEV DEL A. Pri rudniškem kamiiolomu v Zagorju je bilo zaposle- nih več delavcev. Delavec Franc Ko- piiar iz Skofje vasi pri CeTju je pre- mikal z železnim tlrogoni večjo, že na- lomljeno skalio. Hot-el jo je zvaliti na- vzdol. pa je pri tern sam zgubil ravno- težje in pad el kakih 40 ni gtoboko. Pri padcu proko skalovja >e dobil smrtno- nevarnc poškodbe na telosn im si je raz- bil lobanjo. > ZKKLE SMOKVE NA SPLIT- ¦SKEA1. TliGU. Seljaki iz Sol in a so pri- nesli te dni nekoliko zrefth smokev na splitski tug, kjer so jih sladkojedi lijud- je za drag denar takoj pokupili. Prve •smokve prihajajo navadno šeie mese- ca maja ali početkom Sunija na trg, zato so izredno zgodnje letošnje sino- kvt' vzbudile pravo .sen.zacii.io v gospo- darsküi krogili. s RÜSKI PETROLEJ GRE SKO- Zl TRST IN REKO. Med Italijo in Ru- sijo jo sklenjena pogodba, po katcri bodo ruske liadje iztovarjale petrolej, namenjen za Avstrijo, Jugoslavijo in ¦Ceškoslovaško v Trstu in na Reki, ne pa kakor dosedaj v romunskih prista- niščih. š PLAMENCA ODPELJEJO ŽAN- DARJI NA GET1NJE. V soboto bi mo- ral biti pri cetinjskeni sodišču prve stopnj-e zaslfiišan v procesu Radojice Nikeeviča pooblaščeni mkii&ter n. r. Jovan Pla.menac. Poziivnico nw je iz- rocifa uprava mesta Beograda, vendar pa «Tovam Plamenac ni prišel pred so- disc'f, ter se je razprava morala odgo- diti na-^J. t. m. Na zabtevo držaivnega im zasebnega obtožitelja je sodišče br- zojavfno zaprosiilo upravo mesta Beo- grada, naj da. Jovana Plamemca s stražo pripeJjati pred sodišče. s P0VRAÜILO OSEBNEGA IN INVAL1DSKEGA DAVKA DELAV- CEM. Vsi delavci, ki so biiM uslužbeni pri drzavni žeieznici od 1. januarja 1924 naprej in so pozneje iz katerega- koli vzroka izstopili iz železn.iške slu- žbe, a so plačevali osebni in invalidski davek, na-j se obrnejo (najboJje oseb- no) do onih edinic, ki so jkn ta davek odtrgovale. ter zaprosijo za povračilo ziieska, ki jim je bil odtegnjen. Financ- na delegacija je odtegljaje že izplačala železniski diti'ekciji v Ljublijani. s DOKTORAT EK0N0MSK0-K0- MERCIJALNIH VED. Prosvetni mi- nister Radio jeiizdal posebno iiTedbo, s katero so doloceni predpisi za nostrifi- kacijo doktoratov ionozemskih ckonom- sko-komercijalnili visokih sol. Ta ured- ! ha s€ tiče zacasno samo onih, ki hoče- i jo postati profesorji ekonomsko - ko- ln^rcijalne viisoke sole v Zagrebu. Poz- neje. ko se ustanovi visoka trgovska akademija v Beogradu, bo veljala ured- ba tudi zanjo. š REFORMA UČITELJIŠG. V prosvetnem mimistrstvu izdelujejo na- črt zakona, na podlagi katerega se ima- jo učrtelgiisča preurediti po českem si- steimi. Dijaki polože na učiiteljiščih po končanih študijali izpite le v sfacaju, ak« ne nameravajo oditi na višje pe- dagopke sole. s IZSELJEVANJE S KRASA. V vodno večjem številai odhajajo naši Ijiidj« v tujiino. Posestva so zadolzena, davki neznosnii. Marsiikdo bi rad delal donna, pa kex so povprasevanja zaman, odkle s trebiihom za kruhom po svetu. Odhajajo krepki možje, fantje in dekle- ta. Domaciije se prodajajo tujcem, nas ck>vek odliaja in če pojde tako naprej, ho čez par set vec goriskih Slovencev na tuj,em kakor pa doma. s IZÜGEN MIZAR, SLOVENEC, ki že dolga seta dela v najslovi'tojsih tovaxnah in miizarskih pod jet j ill, se žo- li nasoliiti v kakcm večjem kraju Slo- VMi:i>J€. Ako kje refloktirajo na tni'zar- ^e.ga mojßtra Slovenca, naj se intere- ^nti iz dotičnih krajev obrnejo na Taj-' ništvo SDS, Maribor, Cankarjeva uli- ca 1. š SMRTNA KOSA. Po dolgi in mu.cni boliezni nas je zapustid. 30. mar- ca t. 1'. nas obce priljubi'jeni župan in nacelniik krajnega šol. sveta, poseytnik g. Franc Kač iz St. Lovrenca, star šele 46 let. Bil je vojni invalid in tihega, mirnega in odkritega znacaja; zato je bil sptošno spostovan im priljuhljen. Ža procvil obširne občine sentpavei'ske si je stekel mnogo zaslug, za kar mu bo oJiranifl hvaležmi spomin vsak občan. Bodi mu lahka domača zemlja šeaitpa- velska; ostalim pa naše itskren.o so- žalje! Gospodapstvo. g VLOGE V DRŽAVNO HIPOTE- KARNO BANKO. Zadnjc c-aso je volik naval na državno Hipotekarno banko. HraniJne vloge rapidmo naraščajo. Ve- činoma nosijo clena.r v hraniilnico sred- nji ßloji.. Vloge se množe zato, ker jam-r ci za naloženi denial1 di'zava. To je naj- boljši dokaz, da. bi bilo treba tudi v dru-giih denarnih zavodili vprašanje po.pohie.ga jamstva čiimprej režili/. g AKCIJA ZA POGOZDOVAN.JE. Miniistrstvo za sume in rudnike s-e pri- pravlja na obsežno pogozdovanje po- sek. Iz proračuna hoče porabiti za po- gozdovanje 7 miliijonov dinarjev. 2—3 miliijione dobi južna Srbiija, 1 milijon Dalmacija, drugo pa Lika, Heroegovi- na iai Gornje Primorje. Slovenijo so se- veda zopet prezrl"!. g HMELJARJI, POZOR! Veliko število hmeljiarjev je bilo, žal, tako ne- previdniili, da vSo prodali svoj hmelj kupcem, ki ga niso hoteli ali niso mogli plačati, Ti kupci so račumali na to, da bodo s pričakovanimi veWkinii dobički lahko plačctli blago. Ker pa oene hme- ]ja liovzdržno in naglo padajo, imajo spekufanti s hmeljem velike iiZgube, da se je ball marsikaterega poloina. Lah- kovernim jirodajalicem se nujno pripo- roča, da še pravocasno izterjajo kup- niino za svoj hmelj, da ne bo prepozno. g TRG0V1NSKE P0G0DBE NA- SE DRŽAVE. V ministrstvu za trgo- vino in imdustrijo je pripravljen ma- teriijial za skliep trgovinskih pogodb z raznimi državami. Pogajanja se vrše sedaj 8 Francijo in Anglijo. S Francijo ho pogodba podpisana najbrže v juni- jn. Prav tako z Anglijo. Potem liodo sledila pogajanja s Ceškosfovaško, Al- banijo, Špansko in Boligariijo. Računa se, da bodo trgoviinske pogodbe z vserni omenjenimi. državami sklenjene do konca tega leta. g NAŠI VELESEJMI. Veliko je stvari, ki se matematično ne dajo do- kazati, ki pa v vsi svoji stvarnosti ven- darle obstojajo. Sem spadajo tudi ve- lesejmi in nijiJiovi uciinki oziroma us- pehi. Razstavljalci ne smeio upošteva- ti te gotoviih uspehov na velesejmu sa- niem, upostevati morajo tudi vse one kupeiijio, ki so dobile na velosejmu sa- mo prvo pobudo, ki so pa šele pozneje prišle do poziltivnega zaključka. Na to opozarjamo vse one naše tvrdke, ki se se niso odločile za udeležbo na VI. Lju- bljanskem velesejmu od 26. juniija do 5. jufija 1926. Ljudska prosveta. r PRVA JUGOSLOVENSKA DRA- MA V AMERIKI. Prof. Srecko Albini v Zagrebu je sklenil pogodbo z angle- ško-ameriškim manegerjem radi vpri- zarjanja Begoviceve dirame »Božji člo- vek« v angleškem jeziku na ameriiskih odrih. Drama bo tudi predelana za film. Takoj pri podpisu pogodbe za vpriizoriitev je ameriski poslovni vodja izplacal* avtorju okolu 30 tisoc dinar- jev na račun. Isti maneger je prosil od prof. Albkiiija tudi za drugo prevode našiih pisateljev in dramatikov, kate- rini se bodo na ta način otvorila vrata v svet. 1 VELIK USPEH ZLATKA BA- LOKOVIOA V AMERIKI. Zagrebški vioLLnski virtuoz Ziatko Balokovic na- stopa že dalje časa v Ameriki, kjer ža- nje velike uspehe na javnih koncertih. Umetnika imenujejo ameriski časopisi »novega Kreisler ja«. Bal"okovic je svi- ral po koncertih tudi skladl>e domačih jugosliovenskiih komponistov in je bil .sprejet v posebni avclijenci od predsed- nika Zediinjenih držav, Goolidgea. 1 BERNARD SHAW IN FILM. Tz Pariiza poročajo, da je znani dra- matijk Bernard Shaw odbil ponudbo neke francoske filmske druzbe, ki jc liotela dobili pravico za snimanje nje- govih del. Pal jet je je ponujalo Shavvu 135 miilijonov frankov, nakar je pisa- telj odvrnil, da njegova dela niso za film in da pola&a mnogo na to, da se iizvajajo v praveni gledališču, 1 ZAK0N 0 AVTORSKIH PRA- VICAH. Prosvetno miinistrstvo pro- učuje načrt zakona o avtorskih pravi- cah: Te dni bo imenova.na posobna ko- lnksija stroko\aijakov, ki bo načrt se enkrat pregledata. V komksiiji bo sode- loval pri končni stiiiizaciji tudi pro- svetni minister Stjepan Radič. 1 FILMSKA SOLA PARAMOUNT PODJETJA. V Ameriki je ustanovlje- ni.h nebroj sol, kjer se vežhajo mlade, talentirane all netatentiratie .sue za film. Ena izmed najpopoliiejših film- ski h šol1 je Paramountova, ki se nahaja na Long IsLandu pri Newyorku. Pouk na soli traja vsako leto od aprila do decembra in najta.reiitiiranejši nčenci so takoj angažiranii, seveda sprva za manjvše vloge. Šolo vodi Jesse Lasky, nled učiitolji pa se nahajaijo glasoviti režišer W. Griiffiith, znani fiilmski igral- ci in drugi.. Poučujejo se praktično in teoretično. Praktičen pouk obstoja v raizniih sportnih vajaJi, ple.su, akroba- tiki, miimiiki, pa tudi v sofiraiiju in drugih strokovniili panogah. Sola ima lastiie bazene, telovadniice iitd. Gojenci tečaja se morajo vzdrževati sami. Razgled po svefu. r NOVA ŽALITEV MÜSSO- LINIJA. V Rimu imajo zopet \-^lcza- niimi'vo afero. 85-letni jurist, senator Luchini, izdajatelj mesecnika >Riivista Penale«, je obtožen, da je razžaiil Mus- solinija. Napisal je članek, ki bo hnel zajij hržkone težke posfedice. Mož pa jö zbuidLl pozornost še radi nekega druge- ga koraka. Oglasil se je v zadevi na- rodnostnega znacaja Južne Tii'olske. Obdelal je ta problem s kriticnega vi- dika in se je l^osebno oslro obm.il zlasti proti tajniiku fašistovske stränke Fa- rimacciju. Stari senator pride v krat- kem na zatožno klop. r OBSODBA MATTEOTTIJEVIH M0RILCEV. V smiissu zahteve držav- nega pravdniika so bili Dumini, Volpi in Poveromo ohsojeni na 5 let, 11 me- secev in 20 dni ječe, pri čemer jiim je vStcta že prestana ječa. Obsojeni so tu- di na trajno izgubo praviice do javnih služb in na legakio interdikcijo za ča- sa zapora, na poravmanje škode in na plačanje sodnih stroskov. Maiacria in Viola sta oproščena. Predsednik je na- znandl, da se obtožencem radi indufta odpuistijio štiri leta jece. r KONGRES SUFRAŽETK V PA- RIZU. Letos med 23. in 30. majem se bo- vrsil v Parizu deseti mediiarodni kongres sut'razetk, na katerega so skte- nle poslati svoje zastopnike ženske 36- ih narodov. Kongres bo posebnega po- mena za fraaicosko ženstvo, ker bo po- sebno obšiirno razpravliial o pravicali ženstva na Francoskem. r ZAR0KA ITALIJANSKEGA PRESTOLONASLEDNIKA. Iz Rkna porooajo, da za velikonocne praznike obisče italijansko prestolico belgiijska princezinja Marija. Ves ča d, Zagreb, Potrinjaka u9. 26. Za VBliho noG ppodaja manufaftfurna in modna trgouino F.Dobouičnifi CEL3E, Basposlia ulica St. IS. SukHO za moške obleke, VOlnetlO za ženske obleke, svilene rute po iiisp celH Vsak se naj pred nakupom prepriča, kar bode le dotičnemu v korist. 4—4 Izborno, okusno namoceno polenovho mmmmm^m* (bakalar) ¦¦¦¦^^^" bo imela odslej vsako sredo in petek na zalogi tvrdka Anton Faza**incv Celje« Istotam vedno sve2e ppistne k«*anjske klobase, priznano najboljše Gavpilo vicevo prokajeno svinjske meso, trapisiovski in polemendolski sip ter spe- cerijako in kolonijalno blago 8 po najnižjih cenah. 7 3 Proda se večja množina 3 slame v snopih. Koren, TrnovBje« Postranski zaslužek primerno za vsakogar. Pojasnila proti znamki 1 Din daje Propagandna re- klamna družba z o. z., Ljubljana, Šelenburgova ulica 7/11. 10-2 Avto „Peugeot" dvosedežen, v garantirano |dobrem stanju, se poceni proda. Ropas, avto- delavnica, Celje. 2-2 Zastopniki za razpečavanje švicarskega sira se sprcjmejo v vsakem kraju pod ugodnimi pogoji. Pis- mene ponudbe pod »sir« na Propagandna reklamna družba z o. z. Ljubljana, Šclen- 3 burgova 7/11. 2 Proda se dobro ohranjen pisalni s troj »Typer Ideal«. Vpraäa se pod »Žalec štev. 33.« Kleparstvo« vodovodne inšta- ladje In naprava strelovodov Franfo Dolžan CELJE - Kralja Petra cesta - CELJE Sprejcma Vsa ddazgorai omcnjcnih 5troH HaHor tudi popraVila Postrezba tocna. Cene zmernc. 5olidna izVrsitcv. 25-24 Delaj, nabiraj in hranil > s 1 - s in it= ! 1 Popolnoma varno naložite denarne prihranke pri zadrugi LASTHI DOM stavb. in kreditni zadr. z om. zavezo v Gaberju pri Celjn Obrestuje hranilne vloge po 6%. Večje stalne vloge po dogovoru najugodneje. Pri naložbi zneska po 20 Din se dobi I nabiralnik na dom. ' Jamstvo za vloge nad 1 milijon 250.000 Din. Plsarna v Celju, Prešernova uliea št. 15. 3 1 JM Ml re ||1 r I II i Čas je denar! Za velihpnočno dapilo pripopočam: Okusni pismeni papir v kasetah in mapah, nalivna peresa,- lepe usnjate ročne torbice, denarnice in usnjate taške za akte i. t. d.F i. t. d, Oplibnnnrn^ nnvnls'rinirp Velikaizbiravsehdrue>hpisamis- V Ul I Ifllll D Lll E I tU I) I U U III L t. kih potrebščin po zmernih cenah. ÜSSirifnTiÄ Flora Lager - Neckermann Cel^ p^§emova m. i. Tedenski izkaz mestne klavnice o klanju in uvozu od 22. III. do 28. III. 1926. Zaklana živina UvoŽeilO meso V kg 1 1 m e ¦•=.„ .„ g: s S -1 -i « 1 | | | « « 1 °P°mba orioi-aj(u>>ooj > o o ^ö>^hhwOü y q H w O "^ ^ Dečman Ferdinand------2.----------1--------------105— — — — Esih Matija ....------2------1 2------------125- - - -Friedrich Ivan . . .--------------2- 1 — - 1—102-------------- Gorenjak Josip ..----------1------1 —-----------41 — — _ — Hohnjec Viktor . .------1----------3--------------99 - - - — Janžek Marija . . .-----------------2 1~~----------------------------- Junger Ludvik . .----------1------1 — —-------— — — — — Kroflič Alojz ....------21-------------------------352 92------------- Lapornik Ivan . . .------1----------1----------— 167 — — — — Leskošek Ivan . . .--------------1— 1 —------— — — — — — Pllih Ivan.....---------------------1 — —-------— — — — — Permozer Anton . .-------------------------— — — — — — — — — Rebeuschegg Franc------4 3 — 20 1- — —11926« 254 — _ — 15 telet izvoz UrbančiČ Adolf . .------2-------1 — —-------333 42 - _ _ Volsk Rozalija . . .----------— 2----------------------— - — _ -Reicher Ivan ..----------4------2— •— — — ___ Zany Viktor . . . .----------1 —----------~-------— — — — — Zavodnik Alojzija .------1 _ - 2 2 ------------41----Senica Karl . . . .----------------------------—-------89 — — — — Bernard! Drago . .----------------------------~-------9110u— — — Robek A......----------------------------—-------— — — — — Lebič Fani . . . .----------------------------------------47 98 — - -Plešivčnik Ana ..----------->--------------------------168—------------ Reberšak Ant....---------------------2--------------___— — Krajčinovič . . . .---------------------HO----------------------------------------'zvoz Skoberne Fric . '.-----------------------------------— — — — — — Trškan Alojzija . .---------------------------------------— — — — — Perc Karl.....-----------------------------------— — — — — — Žumer Josip . . .-----------------------------------65 86 — — — — Skupno . . . |------115|11 5 25jl3l------l|t84J2lO7 586---------| Inserirajte v „NOVI DOBI"! Tiska in u.j-.-u Zvezna tiskarna. — Odgovorni so: za izdajatelja Pavel Zabukoiek | za tiskarno Milan Četina \ za redakcijo Vlnko V. Gabero. — Vsi v Celju.