1» K o i. K i A i; i: <: j i; DELAVSKI MS T z\ Misi iiii: cn vi ni ji: PROLETAREC je "nevtralen". Sovraštvo Ircev proti Angležem Ko je Anglija po porazu Francije ostala osamljena v vojni, se je "svobodna irska država" tega zelo radovala in Angleže je že mikalo, da jo bi okupirali, kajti če se bi takrat Hitler ne zmotil, kakor sc je z invazijo v Rusijo, bi bil poslal svojo armado na Irsko, kjer bi bila na prijateljskih tleh, in od tam pa v Anglijo. Toda angleška vlada, ki je u-pala na ameriško pomoč, je Irsko pustila v rrliru. V Anglij namreč le predobro vedo, kake silen vpliv ima v ameriški politiki irski klerikalizem. Zato je lahko Irska pod krin ko nevtralnosti svobodno služili za gnezdo Hitlerjevih špijomn in leta 1939 so se v njo prvič na selili tudi uradni mikadovi za stopniki. Vatikan, ki sedaj tako apelira da bi mu zavezniki ne razbili Rima, pa je klerikalizmu na Ir skem in v Zed državah daja1 ves čas potuho. V našem državnem departmentu pa je dovoi; klerikalnih apizarjev. ki so mi pomagali. Angleži svarili pred posledicam Vlada v Londonu je namiga vala v Washington, da popu* ščanje de Valerovemu režimu \ Dublinu š k o d u j e zavezniški stvari, kajti Irska pod de Vale rom je nevtralna samo zato, kei -želi Hitlerju zmago. Z nje sc razpleta nacijsko špijonsko o-mrežje po Angliji, ki ga tvorijc Irci, taki namreč, ki so se izučili v angleških šolah, a so fanatični sovražniki Velike Britanije. V prvih mesecih vojne so pričeli ? sabotažnimi dejanji, in nato so se lotili celo veliko bolj drznih |)odvzetij. Porušili so precej mostov, podtikali razstreliva v javne zgradbe in storili kar drugega so še mogli, da bi Anglija vojno čim prej izgubila. I>c Valera diplomatično postopal To početja v Angliji so Irci u-ganjali pod firmo "irske republikanske armade". Premier de Valera jo je znova proglasil za neustavno in Angliji obljubil, da bo zatrl njene celice. V koliko je to storil, je znano morda angleški tajni službi. A v Angliji so jih z velikim trudom izsledili vladi detektivi in s tem prekinili nadaljna sabotažna dejanja. Toda Dublin z ostalo neodvisno Irsko je ostal še vedno svobodno dostopen osišču. Poteze ameriške vlade Ameriška vlada je skušala de Valera pridobiti v spremembo svoje taktike. Čeprav imajo Irci vzrok sovražiti Anglijo, naj 2a-popadejo, da jim ni storila krivic današnja Anglvja, ampak ti-ta v davni dobi. ki si jih je pod-armila in zatirala. A sedaj pa. io je Irska svobodna, je v njenem interesu, če živi z Anglijo t prijateljstvu, ker je gospodar-ko odvisna od nje, in pa od ponoči ameriških Ircev in ameri-ke vlade. A Dublin, oziroma premier de Valera je vztrajal v svoji "ne-/tralnosti". To se mora na kak lačin nehati, so končno sklenili (Koaec na 5. strani.) Zavajalne razprave o socializmu motijo milijone delavcev 1 i Se v vsakem družabnem sistemu privatnega izkoriščanja so posedujoči strašili ljudi pred označevalci socialne pravičnosti Tako je bilo tudi vseskozi modelnega kapitalizma. Mnogo let mu je bilo sredstvo za begali e mase socializem, ki prinaša pogutjo "za dušo m telo", skozi minulih 20 let pa jim sluzi za enako sredstvo "komunizem". Posedujočim se gre od pamtiveka za ohranitev izkoriščanja onih, ki delajo zanje Zato se sedaj toliko gnjavijo s Sovjetsko unijo Dokler je bila Rusija caristična in držala svojo delovno maso v ignoranci, v nesnagi m bedi, se jim ni nič "smilila". • Tudi mnogi socialistični in liberalci krogi kritizirajo sov.etski režim, seveda samo s stališča, ker ni demokratičen v ameriškem ir> angleškem smislu A tudi ameriški ni bil, ne angleški m ne francoski, in noben drugi, kadar so bili v potresih revolucije Krivi socialistični in komunistični preroki so storili ljudstvu že nič koliko škode Rusijo omenjamo, ker je ona glavni predmet propagande proti socializmu. Je to edina velika država, ki je zavrgla svetost privatne svojine, razen kar se tiče stanovanj, njiv in malih obrtnij, o katerih je socializem zmerom učil, da lahko ostanejo privatna posest, ker ni nevarna skupnosti, pač pa je koristna k izboljšavan u življenskih razmer Propaganda, da je to vojna za demokracijo, je že ponehala Kajti kapitalizem v Ameriki smatra, da je demokracija m naš ekonomski sistem eno m isto. Tudi v Sovjetski uniji trdijo, da so za demokracijo. Ampak po kapitalistični razlagi je demokracija samo, če eden dela, drugi pa prejema dividende Socializem s tem tolmačen em ne more soglašati, niti ne z diktaturo, o kateri pa dokazuje, da v vsaki socialni revoluciji izgine, čim se novi sistem stabilizira Tako bo tudi sedaj. Svet je v ogromnem socialnem potrčki, v katerem se ne gre za drugega kot za posedovanj3 bogastev Ali naj jih ima ljudstvo, kateremu spadajo, ali "ekonomski roja-listi"? To je ves problem. Ameriške izgube na vseh bojiščih so nad 162,000 mož Vojni department je 9. marca poročal, da znašajo ameriške Izgube do konca februarju vsega •kupuj 102,282 mol Izmed teh jih je izgubila kopna armada 121,458. Ubitih je 20,592, 47,318 ramjčnih iu 27,222 ujetih. Naša bolna mornarica je v isti dobi i/.g u bila 40,824 mož, Izmed njih 17.201 ubitih, 9,910 ranjenih in 4.414 pomešanih. O k roj; 25.000 ranjenih je o- Zavezniki dobili blaga v vrednosti blizu 20 milijard 14 ODSTOTKOV VSEH AMERIŠKIH VOJNIH . IZDATKOV ODPADE NA "LEND-LEASE". — ANGLIJA IN SOVJETSKA UNIJA GLAVNI PREJEMNICI. — POMOČ, KI SE IZPLAČA Ob tretji obletnici od kar je ' Zed. državah za $560,000.000 le-... _ ... bila v kongresu sprejeta "lend- tal in popravilnih delov, za kar krcvalo toliko da so se povrnili j lea8na. postni ki v našem je- sta plačali v gotovini, nazuj v svojo službo. V jetniških ziku pomeni My ^^ in\ \ taborih iili ie blizu 2,000 umrlo. večinoma na otokih, ki so jih okupirali Japonci. najem vojnih potrebščin zavez- Zavezniška povračila nikom", je njen upravitelj Leo Lend-leasna podpora ni tako T. Crowley objavil statistično- t enostranska, kakor prikazujejo . . -poročilo o tej pomoči združenim * v tej deželi protiangleški in pro- Italljonski socialisti ; narodom iz arzenala demokraci- tisovjetski propagandisti. V izključili Zonibonijo i je, iz katerega je razvidno, da vrednosti dve in pol milijarde je „ XM . ... .. smo potrošili od vsakega za voi- nam bilo že povrnjene in še več AmerUka casmska agencija ^ ^ g » > bo v bodoče .' i iCA Kfto" Iccntov v združenim naro- I Anglija in Avstralija pomaga- jo a. da je b.l Tito Zambon. iz- dom Nainree y b, ^ , u v ^vračanju največ, ker go- kljucen .2 stranke, ker je .preje , ih j h ko, , spodarsko to najboljše zmoreta v Badoglnevem režimu mandat. "j,, .... J. za počiftčenje fašistov iz vladnih j "^^ Sn.c itd Kusii« P1"")« * *ivlje»jih služb. Sovjetska unija bi plačevala Izjava strankinega odbora Lend-leasni podatki v materijalu. predvsem v suro- pravi, da je nedopustno, da bij Vsega skupaj so Zed države vinah. a vsled svojih odrezano-šel kak socialist v vlado, kateri poslale zaveznikom blaga v vre- sti morja tega še ne zmore, načeljujeta kralj m Badoglio. dnosti $19.986,000.000. ali 14 od- bo pa plačala, kakor obljublja, oba bivša fasista do minulega le- stotkov od vse ameriške vojne j P° vojni. Ob enem ona plačuje ta. Socialisti v Italiji zahtevajo ( produkcije in od potroškov za 'z življenji, kar časopisi v Rusiji republiko in odstranitev vsega; • vojno. radi povdarjajo Mi smo ji dali kar ima zvezo s starim režimom | Največ ameriških aeroplanov blaga v vrednosti $4.241,000,- Tito Zaniboni. ki so ga črtali, je dobila Rusija, namerč 7.800 ona Pa bilijone življenj, je bil 18 let v ječi Obsojen je bil | 4.000 so jih dobile Avstralija in ; Cenijo, da je Rusija izgubila v j leta 1925 pod obtožbo, da je sku- Nova Zelandija ter druge zavez- tei vojni, vštevši izgube med ci- . . ----------------__ niške sile. nad 16,000 pa vsi osta- vilnim prebivalstvom, 25.000.- li zavezniki skupaj, največ- kaj- 000 1Judi- In med vrsticami tudi pada Anglija, toda manj kakor ameriški kritiki priznajo, da Rusija. j čimveč jih ona izgubi, toliko Aeroplanskih delov, v glav- manj jih bo nam treba. Kajti kanem motorjev, je bilo iz Zed. dr- dar Rusi Padaj°. kose ob enem žav poslanih v treh letih v vred- tudi Nemce, pa jih radi tega a-nosti ene milijarde dolarjev meriški in angleški armadi ne Poleg tega sta Anglija in Ru- bo treba pobijati v tolikšni meri, sija — največ Anglija, kupile v » (Nadaljevanje na 5. strani.) šal organizirati atentat na Mus-solin i ja. Predloga za ustavljenje priseljevanja Kongresnik Randolph iz W. i Va. je v kongresu predlagal i sprejem postave, ki bi prepovedala priseljevanje skozi pet let j po vojni iz vseh dežel na svetu. Nedržavljanom pa se bi zapove-dalo vprašati za državljanske pravice. Kdor bi tega ne storil, se ga deportiran Verjetno je. da bo ta predloga sprejeta. Naciji ubili v Angliji nad 50 tisoč civilistov • Nemški letalci so v napadih na angleška mesta ubili 50.324 civilnih prebivalcev, 163.075 pa ranili. Ti podatki sc nanašajo na j ves čas vojne. meriški in angleški vladi. Ceš; ako se Hitlerjev štab iz Rima noče umakniti, pa mu saj vi prizanesite! Ne napadajte tega svete- PAPEŽ APELIRAL. NAJ SE RIM IZPUSTI IZ VOJNE Minulo nedeljo je papež Pij , stva, z neštetimi zgodovinskimi XII. govoril po radiu na naslov zgradbami in spomeniki, ki bi vseh v vojno zapletenih držav in bili v slučaju porušenja nenado-nanje apeliral, da naj prizane- mestljivi. sejo "mučeniškemu" Rimu. "Ako ga v vojno zapletene si- Angleški in ameriški bombni- j le porušijo jim ne bo v *godo- m čeprav je nacijsko po ki so ga v zadnjih tednih precej- vini to nikdar odpuščeno. veljstvo v njemu! krat obiskali in sipali bombe na .Rim ni samo italijanski, tem- i Zadevo z Rimom bi bilo naj- Hitlerjeva-Mussolin jeva vojna ved po§^si vsega krščanskega iacjijc rešiti, če sc bi nemška ar- rl/lnrliL/%'1 r. r. mloTniL'lf n "iote njihove organizacije pritožu-ejo, da v južnih državah nič ne /eljajo. Zahteva vlade na železniške Iružbe v južnih državah, dn na« tehajo z diskriminacijami proti 5rncem. je naletela na odločen idpor. Demokratski senatorji in 'congrcsniki iz južnih držav v '(ongresu protestirajo proti po« •kusom vlade, da se bi črnce pri^ malo za enakovredne halim lju* iem. Izjavljajo, da v južnih dr-lavah bo obveljala hegemonija Sele rase neglede na prizadeva-ija vlade, da sc črncem prizna enakopravnost. V Chicagu so črnci — s po-nočjo vlade, Sele nedavno prisl- Hi ccstno železniško družbo, da ic začela najemati tudi delavce dovsklmi fanti in skupinami Antisemitsko gibanje v Ncw fantov italijanskega pokolenja. Vorku ima glavno zaslombo 5rne polti. Knako so dobili pra- ki so sc razvijali že v drhalske med prebivalci irskega pokole-vico zaposlitve tudi pri mnogih spopade. Rabijem, italijanskim nja. Na čelu so mu coughlinovci drugih družbah širom dežele, ki \ župnikom in vplivnim ilalijan- j In drugi fašisti, jih pred (o vojno niso najemale. Cezdalje težji problem postn-la tudi z oz i rom na Žide. Ponio-*ni federalni pravnik Norman L. Littcll je dne marca izjavil, da je treba tej resnici pogledati v obraz in priznati, da 21. skim ter židovskim politikom se S postavami se tega problema je posrečilo napraviti med sov- ne bo rc*ilo, neglede kako jih ražnimi si tolpami mir še ravno fcidje in črnci zahtevajo. Le s ob pravem času. fte neka! dni. prepričanjem vsega'ljudstva, da pa bi prišlo do masnih izgredov, bi bili plemenski izgredi in boji V neu vorški Icgislaturi Je nesreča za vse, edino to bi potna- predlagan v sprejem zakon za galo. In s to vzgojo Je treba hi- dom v tei dežeji prete preganja- ščitenje fcitlov. teti. Kajti čc sc bo sedanja nn- nja. če sc hujskanja ne zatre. Prepoveduje namreč propagan- petost nadaljevala, bo po vojni V Ncw Vorku onečaščajo zli- '--- kovci (večinoma Irci) židovske sinagoge, in fcidje jim vračajo z mazanjem sten katoliških cer- do proti nJim in določa kazni za dobila Izraz v izgredih in pobo kršilce. Židovske organizacije v Jih. kakršnih niti v Evropi ni W- New Vorku pritiskajo na župana LaGuardiJo. da naj svoji po- kv«. Spopadi med njimi se pogo- liciji naroči /abranjevati fizične ______ sto dogajajo. Pred meseci so se napade na ?Adc in ustaviti raz- narodom po svetu, kot pa Jih zafeli v C hicagu pretepi med ži-1 našanje aniUcmitske literature, uveljaviti doma. lo v tollMni meri. Vlada pa je lahko uvidela, da je veliko lag-h, obetati "štiri svobodičine" Nekaj odmevov iz naših aktivnosti v JSZ Prvi članek za v Majski glas je nam poslal John Goršek iz Springfielda. Naoisal ga je v spomin na Jožeta Zavertnika. Po mnenju večine, ki mu bodo posvetili po nekaj stavkov v tej reviji, je Jože Zavertnik veliko pomenil. Le eden pravi, da je bil on zgolj figura in hvali drugega za njegove zasluge. Kajpada je on popolnoma v zmoti v tej svoji trditvi. V tej številki je spet izkaz poslanih naročnin in pa pregled, kako agitacija za tisoč novih naročnikov uspeva. Rekli bi lahko, der dobro. V prejšnji številki smo pojasnili, da bi ta kam-. panja veliko boljše izšla, ako bi imeli potovalne agitatorje, ki bi bili zastopnikom v naselbinah velika pomoč. Pa jih nimamo, zato znova poudarjamo, da bomo morali agitacijsko delo vršiti vsakdo v svojem kraju. Nekoliko zmede je napravila v naši javnosti tudi zadeva glede urednika glasila SNPJ. Še vsik-dar se je dogodilo, da so nekateri svojo jezo nad bodisi takim ali drugačnim izidom v SNPJ stresali na Prolctarca, kar pa mu je le v priznanje, da niti v vzrujenju ne morejo skriti dejstva, kolikšne važnosti je bil ta list v razvoju SNPJ in morda bo to koristno razmerje zanjo lahko ostalo tudi v bodoče. Začeli smo njen razvoj na tak način, pa bo dobro tako tudi nadaljevati, ker smo v nji silno veliko dosegli ne samo s podporami potrebnim, v stavkah itd., ampak tudi v propagandi za razumevanje socialnih problemov. Joseph Snoy omenja v tej številki svoje dvome v vsokovrstna tolmačenja o socializmu. Ker virov ni navedel, razen enega, mu urednik tega listo ne more odgovoriti na tisto, o čemer bi morda on najbolj rad več jasnosti. Nekaj tolmačenja o trenjih zaradi socializma je spet v tej številki na tej strani. In v vseh ja je mnogo. Noben čitatelj NE BO V ZMOTI, ako bo čital PROLETARCA in socialistično gibanje oresojal po NJEGOVIH tolmačenjih. Kajti Proletarec izhaja SAMO in EDINO v korist borbe ZA SOCIALIZEM. PROLETAREC UST ZA INTERESE DELAVSKEGA LJUDSTVA. IZHAJA VSAKO SREDO. ladaja JrgoJovanak« Delavska Tiskovna Druika, Chicago, III. GLASILO JUGOSLOVANSKE SOCIALISTIČNE NAROČNINA v Zedinjenlh drfavan sa celo leto 93.00; ZVEZE ta pol leta 91.71; sa četrt let* $1.00. Inozemstvo: m celo leto $3.50; sa pol leta $2.00. Val rokopisi in oflaai morajo biti v našem uradu najpozneje do pondeljka popoldne sa priobčitev v številki tekočega tedna. PROLETAREC Publiahed every Wedneaday by the Jugosla* Workmen'a Publiahing Co., Inc. EaUbliahed 190«. Editor__________________ Business M s nage r--------- ..........Frank Zaits ...Charles Pogoreiec 8UBSGRIPTION RATES: Jnited States: One Year 93.00; Six Montl.s 91.75; Three Montha 91.00. Foreign Countrie«, One Year 93.50; Siz Months 92 00. PROLETAREC 2301 S. Lavvndale Avenue CHICAGO 23. ILL. Telephone: ROCKWELL 2864 Zed. «1 rzavc. npanje svetov m> r«»ak«*ije v boju ta% »Inri sisicoi Angleški toriji, ki s strahom opazujejo zmagovanje socialističnih in liberalnih kandidatov proti konservativni stranki, se ob enem radujejo prehajanja ameriških volilcev še bolj na desno. To jih navdaja z vero. da dokler se bo kapitalizem v Zed. državah jačal politično, ekonomsko in v mednarodni diplomaciji, ga jim bo mogoče tudi v Angliji obvarovati. Enako se nadejajo pomoči ameriškega kapitalizma privilegirani sloji v Italiji, v Franciji in povsod drugje. Dočim se masa v severni in južni Italiji, v Franciji, v Španiji, Jugoslaviji itd. ogreva za preobrat, ki bo pomenil odpravo izko-riščevalnega razreda, pa se reakcija v Zed. državah navdušuje ob upih na zmago, ki bo po njenem prepričanju pomedla z zadnjimi ostanki new-dealskega programa iz kongresa in zvezne administracije. In če so bile razne volitve skozi zadnjih par let znamenje, kako bodo izpadle letošnje jesenske volitve, tedaj so upi reakcije v njeno popolno zmago res upravičeni. Dokaz so ji tudi nedavne volitve v enem kongresnem okraju v Denverju. Prejšnji kongresnik je bil demokrat. Demokratska mašina v Denverju, ki kontrolira mestno občino, si je izbrala za spoprijem z republikanskim najboljšega kandidata, kl ga je mogla dobiti. Indorsirale so ga tudi unije CIO in agitirale zanj. A kljub vsemu je v tem starem demokratskem okraju zmagal republikanec. Iz raznih poskusnih glasovanj je razvidno, da žele volile! "spremembe" in dobiti si je ne znajo drugače kot da prehajajo iz demokratske v republikansko stranko in obratno, kadar se slednje naveličajo, kakor so Se je pod Hoovrom. Republikanska stranka ni edina, ki je nevarna socialnim tendencam. Prav tako je proti njim južnjaška in ostala reakcija demokratske stranke, ki skupno z republikanskimi toriji zavrača v kongresu vse, kar se ji zdi, da bi imelo dišati po socializmu. Na predsednikove apele se večina kongresnikov demokratske stranke več ne ozira. Rajše je proti njemu v opoziciji kot pa da bi mu pomagala. Nekoč je bila v kongresu precejšnja skupina takozvanih pro-gresivcev, h katerim so bili prištevani med drugim senatorji Wheeler, LaFollette, Shipstead, Johnson itd., ki pa so se še pred napadom na Pearl Harbor spremenili v pacifiste in v neizprosne nasprotnike Rooseveltove vnanje politike. Skupine progresivcev v starem pomenu besede v sedanjem kongresu ni več. Je še sicer v njemu precej takozvanih "delavskih" prijateljev, a tudi teh je čezdalje manj. Mnogi unijski voditelji se tega zavedajo in se pripravljajo na kampanjo, v kateri upajo izpodbiti stolček v kongresu mnogim sedanjim reakcionarjem. Enako so si obetali v kongresnih volitvah leta 1942 ln v raznih občinskih volitvah, a dogodilo se je v večini slučajev isto kakor sedaj njihovemu kandidatu v Denverju. V sosedni Kanadi pa opazujemo popolnoma drugačen proces. Tam se delavci, pa tudi mnogi farmarji združujejo v politični stranki, ki je bila pred nekaj leti še skoro neznana, a sedaj povzroča kanadskim torijem velike skrbi. Imenuje se Co-operative Commonwealth Federation. Njen program je socialističen. Iz male "tretje"stranke se naglo razvija v drugo in pri prihodnjih volitvah upa v par provincah postati najjačja stranka. Ako se bi aelavci in njihovi voditelji v Kanadi udeleževali volilnih bojev v jjodročju starih dveh konservativnih strank, ki sta obe za sedanji ekonomski sistem privatnega izkoriščanja, kakor v Zed. državah, bi bili politično enako malo pomembni kakor so tukaj. Strokovno je ameriško delavstvo že zelo dobro organizirano. Politično pa je ničla. V unijah zahtevajo odborniki za delavce izboljšanje življenskih razmer. A politično pa pomagajo v zmage onim, ki ovirajo socialno zaščito ob vsakem koraku. Tako bo, dokler se unijsko gibanje politično ne spreobrne in prične posnemati delavsko gibanje v Angliji, v Kanadi in v drugih naprednih deželah. J0&K0 OVEN: RAZGOVORI PRIZOR Z BITKK na nekem otoku na južnem Pacifiku. Ameriške čete *o ga Japoncem iztrgale, toda ne brez itgub, kakor priča gornja slika. Anglija torijev bo šlo po svojih starih potih obrnili hrbet nacizmu ln nili Hitlerja. Churchill tudi ni povedal, kaj naj po njegovem mnenju zmaga postane, kadar bo dobljena. Dočim je popolno- Anglija je v razcepu svoje zgodovine. Kam naj gre? Churchill veruje, da ima njegova država bodočnost' edino, ako se drži stare svoje imperialistične politike. Harold Laski, svetovno znan socialist, mu ugovarja. V svojem članku z dne 3. marca izvaja Laski med drugim: Churchillov govor v parla-H mentu 22. feb. je bil brezdvom-1 stvar, ki nikakor no velik in spreten govor politi- j stranskega pomena IČEMU SEM NAROČNIK i PROLETARCA? VValscnburg, Colo. — V Pro-letarcu se že precej časa nisem oglasil. Vzrok bo najbrže lenoba. No, saj veste, kako je. Vsa-prevr- kdo rajše čita kakor piše Tako je tudi z menoj. Nedavno sem pobaral prijatelja, da si naj naroči Proletarca Pojasnil sem mu. kakšen list Preroki, ki so napovedovali zgodnjo pomlad, so bili spet v zmoti. Kajti v minulem tednu je prišla nad naš okraj burja s sne-| žno nevihto in z njo vred ledeno mrzlo vreme. Sneg je minule dni torej spet — po dolgem presledku — pobelil vrtove in povzročil tistim zgodnjim vrtnarjem, ki že komaj čakajo na zgodnjo solato, precej razočaranja. Tudi jaz sem že študiral, kdaj da grem v kot v svoji kleti ter si vzamem lopato ir. semena tn se pripravim na pomladansko vrtnarsko delo. A kot izgleda, bom imel še veliko časa za premišljevanje o pomladi, predno zares pride k nam na obisk. V EVROPI Pravijo, da tudi v njo že prihaja pomlad. Tam, kjer cveto izza snega beli zvončki in kjer je leta in leta donela pesem zgodnjih rezačev in kopačev v vinogradih, bo kmalu donela smrtna pesem topov in granat. V letu 1944 čaka Evropo nekaj velikega — čaka jo tista usodna ura, ki jo že dve leti napovedujejo. INVAZIJA. Z vzhoda se v njo |)omika rdeča armada. Njenega prodiranja ne morejo ustaviti ne sneg. ne dež, ne blato. Bližje in bližje k Rumuniji se pomika bojna linija, kakor neizprosna usoda, ki je ne more prekiniti nobena sila. Pred seboi drobi in melje fašistične armade I "nepremagljivih", katerih "nad-človestvo" je samo še legenda. lOder je pripravljen, samo zastor 1 je treba še dvigniti. ma upravičen zahtevati od vseh, da je to. zelo podučljiv itd Skrb za povrnitev vojakov v civilne službe V ameriški armadi in mornarici je sedaj kakih enajst milijonov vojakov in tudi precej žensk. Ko bo vojne konec, jih bo nekaj milijonov lahko takoj odpuščenih, ostali pa stopnjema. Predsednik Roosevelt je kongresu poudaril, da se naj temu problemu posveti ie sedaj in poskrbi, da vojakom po vrnitvi ne bo treba iskati delo, pač pa bo zanje že pripravljeno. Dasi so imeli vojaki po prejšni vojni pri zaposlevanju prednosti, so bili mnogi vzlic temu dolgo brezposelni in "prodajali jabolka" ali kaj drugega, da so si nabrali "darov" za kruh. Zvezna administracija pravi, da se po sedanji vojni to ne sme zgoditi. Predsednikovo priporočilo je, da naj se bi v kakih pet oddelkov zvezne službe najemalo skozi pet let po vojni samo ka, toda upravičeno smemo reči, da je povedal mnogo manj kot bi bili mogli pričakovati. Nekatere pozitivne trditve so prinesle nekoliko jasnosti. Opustili smo Mihajloviča (v Jugoslaviji) in sprejeli kot pravega zaveznika maršala Tita. Sprejeli smo rusko naziranje glede poljskih meja, akoravoo gre za kompenzacijo Poljske na račun Nemčije. Navidezno smo trdno odločeni podpirati Viktorja Emanuela in Badoglija kot legi-timnp italijansko vlado — vsekakor saj do takrat, ko zavzamemo Rim. V govoru je bilo tudi mnogo zaslužene hvale ruskim armadam. Churchill je našel tudi čas in mesto, da potoči nekaj solza nad Georgom iz Grčije in Petrom iz Jugoslavije. Churchill je bil mnenja, da imata Grčija in Jugoslavija sami odločevati glede svojih krajev in dinastij, a obenem je z vso jasnostjo povedal, da stoji sam odločno na strani monarhij. Glede vojne same pa nam ni — morda namenoma ničesar povedal. Ničesar ni povedal o polomiji na Dodekanezih in tudi naših problemov na mostišču pri Anzio nam ni pojasnil. Napovedal nam je ogromno naraščanje zračne vojne čim nastopi ugodno vreme, in izrazil je upanje, da bomo uničili nemško letalsko obrambo. Odklonil je proroko-vati o koncu vojne in r vso odločnostjo naznanil, da Nemčija ne sme in ne more računati na Atlanski čarter. Predaja bo torej morala biti zares brezpogojna. Akoravno je bil govor sprejet z istim navdušenjem, s katemi pozdravlja v Ameriki občinstvo v dvorani Carnegie nastop velikih virtuozov, je ta govor miselno vendar bližji državnikom 18 stoletja kot onim našega 20. veka. . Ničesar ni v tem govoru, kar bi moglo podpreti Nemce, da bi da pomagajo dobiti zmago, ki mora biti iznad vsega — v Evropi in v Aziji — je vprašanje^ kako bo ta zmaga izkoriščena. ni tako po-kot Churchill menda misli. To vprašanje je odločilne važnosti za to, kakd bo živela naslednja generacija, Bolj kot kdorkoli je Churchill v stanu, da bo značaj tega miru odločal o tem, dali bodo oni, kl so danes še otroci, zrasli v dobo miru in varnosti ali ne. Kljub temu pa noče postaviti svojega mišljenja na to podlago. Churchillova Britanija je Velika Britanija največjih sta rih tradicij imperija. Povsem očividno on še ni spoznal, da je velikanska revolucija od leta 1914 sem spremenila vsa naša osnovna načela in temelje našega življenja. On menda tudi ne razume ruske revolucije, ki je v svetovni zgodovini ravno tak ogromen dogodek kot je bila zmaga kristjanske vere ali pa reformacije. Poraz Nemčije in Japonske je neobhodno potreben predpogoj za bodočnost civiliziranega človeštva. To je Churchill razumel. Njegova ideja civilizacije in civiliziranega življenja pa pripada dobam, ki so izginile, nc časom, ki se zdaj porajajo in silijo na dan. Noben sijaj njegovega govora nam ne more nadomestiti tega, kar manjka v njegovih besedah. No. kaj odgovoril ' PRI NAS Poročilo Trumanovega kongresnega odbora bi moral pre-bi rekli, kako mi je j citati vsak, ki ljubi izvedeti resnico. Ne samo, da enkrat za vse-ar ta list piše, sem že poza- lcj prečrta tisto neresnico, ki se Gandhi v dvojnem žalovanju Mohandas K. Gandhi, ki je vsled delovanja za osvoboditev svoje dežele izpod Anglije jetnik angleških oblasti v Indiji, je sedaj v dvojnem žalovanju, ker mu je dne 22, feb. umrla žena. Poročila sta se, ko jima je bilo 13 let. Ko je umrla, jih je imela 74, in enako seveda Gandhi. Poročajo, da je na njenem pogrebu bridko plakal. Kajti v njegovi dolgoletni borbi za Svobodo Indije je tudi ona veliko prestala. Imela sta enega sina, ki nadaljuje po očetovih potih. se vojake. Na primer v poštni in davčni oddelek. Dalje naj bi ustanovilo velika javna dela, v katera se bi najemalo bivše vojake Ampak problem s tem še vseeno ne bo rešen. Tudi nima sedanji kongres nobenega nagnjenja za "socialistične ekonomske akcije". Smatra, da je najboljše in edino demokratično, če vprašanje, preteče brezposelnosti reši "private enterprise", kakor so začeli kapitalistični sistem y Zed državah sedaj označevati. Ampak ko bo enkrat na cesti milijone odpuščenih vojakov in milijone drugih brezposelnih, bo moral tudi "private enterprise" priznati, da je ta problem prevelik zanj in pristopiti bo morala zraven država. Vprašanje je samo, ali tako, kakor v zadnji krizi, ko je najbolj pomagala korporacijam in njihnim magnatom, brezposelnim pa toliko, da je bilo le za najhujšo silo; ali pa se poslužiti "socialnih metod" za zaposlitev ljudi pri javnih delih, kakor so sedaj v vojni industriji. bil Mislil sem si. kajpada, pozabil si, kar še nikoli vedel nisi, še manj pa kaj razumeš o stvareh, ki jih Proletarec sedaj opisuje. To mi je dalo povod, da na tem mestu povem, čemu sem naročnik Proletarca, Majskega glasa in Ameriškega družinskega koledarja. Samo zato, ker v teh publikacijah ni zavijanj, temveč edino odprta resnica. Vzemimo ^prvo stran Proletarca. Prinaša večinoma opise svetovnih dogodkov na način, da jih lahko vsak čitatelj razume. Posebno, ker sta označeni na nji obe strani zvona Obrnimo Proletarca na drugo stran. Na nji je urednikov uvodnik, ki je vreden, da ga vsakdo prečita. Samo že ta stran je vredna več kot pa znaša celoletna naročnina. Na primer, zelo zanimiva je Chamazarjeva kolona "O tem in onem". Citam, da je zbolel. Želim mu okrevanja, in da se s svojo kolono zopet oglasi. In pa. da bi imel več posne-malcev. "Razgovori" našega dobro znanega govornika, predavatelja in pisatelja Joškota Ovna, so tako zanimivi, da jih je res vredno čitati. Poleg v domače zadeve on zelo globoko posega tudi v svetovno zgodovino. Na tretji strani je običajni po-vestni del. Od časa do časa so na nji beležke upravnika Ch. Pogo-relca, in pa dopisi. Največkrat je na nji zastopan Jože Snoy. Pa Krcbel, "Big" Toni, Ovca itd. vsi ti dopisniki imajo kaj poročati, zato ne potrebujejo klepe-tavosti za napolnitev svojih kolon. Četrta stran, katero prvo pogledam, napolnjujejo Komentarji in pa dopisniki s svojimi kritičnimi mnenji. Iz nje se človek lahko veliko nauči. Na peti strani je navadno SANS, pa zapisniki konferenc Prosvetne matice in razne druge domače zadeve. Zadnja stran pa je v angleškem jeziku z zelo poljudno izbranim gradivom. Iz tega lahko razvidite, čemu sem naročnik Proletarca. Ed. Tomšič. je je v kapitalističnem časopisju tolikokrat ponavljalo — o lenobi in brezbrižnosti delavstva, češ, da ob vsaki priložnosti stavka za prazen nič. ali pa zahteva visoke plače — to delavstvo je dobilo v poročilu Trumanove komisije priznanje, da produ-cira. Ugotovitve komisije so preobširne. da jih bi mogel tu v celoti objaviti. Vendar pa so povsem drugačne kot pa je o delavskih Dvanajst tvrdk, ki so bile pred vojno v deficitu, pa izkazujejo sedaj od $1,000,000 do $18000,-000 čistega dobička V DETROITU V prejšnji številki sem obljubil z opisom te naselbine nadaljevati. Družabno in kulturno se v Detroitu udejstvujejo ie vedno večinoma isti rojaki kot so se pred 25. leti. Morda ne vsi več v tolikšni meri. vendar pa so še vedno v ospredju. Vojna jim je pobrala precej moči, posebno kar se pevskih in dramskih vrst tiče, in tudi v društvih je izredčila vrste. In kot sem že omenil, v glavnem je udejstvovanje naših ljudi sedaj v Sansu. Imen skoraj ni treba naštevati. Jih bi bilo preveč za v to kolono. Omenim naj samo nekaj žensk, ki res prednjaČijo v aktivnostih. Te so Lia Menton, Katherina Kralnz, Katy Junko, Mary Knez, Francka Božič, Mary Jurca, Mary Bernik, Julia Menton itd. Ni vprašanje, katero zapišeš in ka tero ne zapišeš. Vse zaslužijo priznanje. Malo je slovenskih naselbin s tako zavednim žen-stvom kot v Detroitu. Upam, da pri delu za naše ljudi v starem kraju ne pozabijo Proletarca, ki je bil vedno naš list — delavski, socialističen in vsikdar v boju za pravico. RUSKI RELIF Rezultat moje poti v Cleve-land. kjer sem bil predprošlo nedeljo, je bil zelo dober. Več o tem bom pisal v prihodnji številki. Za ruski relif sem prejel v Collinwoodu $33. Prispevali so, J. Filipich, za dva zavoja $7; Frank Klemencich $3 50; Frank Česen $3.50; Feliks Štrumbel $5; Herman Grebene $5; Andr. Božič (kovači $2; Jože Durn $2;, Mr. in Mrs. J. Zaverl $2.50; Mrs Jankovich $1.50; Joe Maslo $1. Skupaj $33 Ob prihodu domov sem dobil pismo J. Meseca iz No. Chicaga, v katerem je hila tudi vsota za en zavoj — $3 50. Torej jc skupna vsota $36.50. Vsem prispeva-teljem iskrena hvala. RAZNO Dve stvari sta to leto med nami posebno važni. Prva je Pro- sporih poročalo meščansko časo-! Starec. Njegovo kvoto tisoč novih naročnikov mu moramo do- Socialno zaičita Ogromna večina otrok, rojenih v delavskih in kmečkih družinah, Je obsojena ostati v delavskih in kmečkih družinah. Tolažba, da ima vsakdo v tej deželi priložnost postati Henry Ford, ali vsaj predsednik Zed. držav, ne velja. Zato je pametno, da se delavci takoj v mladosti zavzamejo ščititi prtboritve svojih prednikov in nadaljevati z borbo za resnično socialno varnost vseh, ki se preživljajo z delom. pisje. Ko nastane mir, bodo dejstva, kakor jih navaja Trumanova komisija, delavstvu zelo prav prišla, čeprav se tičejo zgolj sedanjih razmer. Vredno pa je navesti iz poročila saj nekatere glavne točke: 1.) Trumanov odbor absolutno zanika trditve gotovih vojaških in meščanskih krogov, ki trdijo, da je delavstvo zanemarilo svojo dolžnost. Pribija resnico, da "poople will do any job needed of them." V številkah omenjeno poročilo navaja: L. 1941-43. so ameriški delavci producirali 105,061 letal, 746 bojnih ladij, 23,867 in-vazijskih brodov, 1,899 "liber-ty" ladij, v skupni teži 20,450,-800 ton, 720 tovornih dalij, 28,-286 drugih posebnih parnikov za mornarico, 1,567,940 vojaških vozov raznih vrst, in ogromno količino orožja, tankov in muni-cije. Vrh tega so ameriški delavci zgradili v tej* dobi novih tovarn v vrednosti $20,000,000-000. To so ogromne številke. V njih je zapopadena brezprimer-na produkcija. Poročilo ob enem svari, da naj se teh, z vladnim denarjem zgrajenih tovarn, ob koncu vojne ne daruje industrialcem, ki že tako kujejo z vojnimi naročili ogromne dobičke. Pri tem še posebno omenja neko podjetje za izdelovanje aluminija v Kanadi Imenuje se "Shipsaw Project". Vlada Zed. držav mu je dala $68,500,000 subvencije. Ker je to veliko pod vzet je v Kanadi, mu ni treba plačevati Zed. državam nobenih obresti. In ako vlada Zed. držav pretrga z njim kontrakt pred letom 1945, mu ne bo treba plačati nazaj nobene vsote, kar še preostane od že dostavljenega aluminija. Gled«* vojnih dobičkov pravi ta odbor: Po izplačan ju vseh davkov in obresti, je 12 izmed 100 tvrdk, katere imajo 70 odstotkov vseh vojnih nar^il, napravilo leta 1942 desetkrat več profita kot pa v predvojnih letih. Osemnajst tvrdk je napravilo trikrat več dobička kot pred vojno, in 18 tvrdk enkrat do trikrat več kot v letih 1936-39. seči to leto. Druga je zbiranje obleke v pomoč našim v starem kraju. Vsakdo, ki ima odveč kako suknjo, obleko, srajco, spodnjo obleko, obuvala itd., naj to blago položi na stran toliko časa, da se ga bo začelo zbirati in pošiljati ljudem v Sloveniji, ki so v silni potrebi. In če tega blaga nimate, ga bo morda ta ali oni lahko kupil, da bo pomoč res izdatna. Partizani, njihni otroci in žene so večinoma brez potrebne obleke. Pomagati jim, to za nas ne bo nič kaj posebna žrtey. Je pa dolžnost. In oni nam bodo hvaležni za vse, kar moremo storiti zanje. Vojni stroški 285 milijonov na dan Meseca januarja so znašali vojni stroški te dežele $7,416.-000,000, ali $285,200,000 na dan. Vsi vojni stroški od julija 1940 znašajo 160 milijard dolarjev. Tole mi ne gre v glavo? Ker je Roosevelt toliko storil za "ookonimke rojsdistf", le kako to, da so sedaj tako zoper njega in ga nikakor nočejo v četrti termin? Njihova nehvaležno*! mi ne gre v glavo. Proletaree. "Murch 15, 1944, • • • • W I POVESTNi DEL JOHN DOS PASSOS — L. M.: BUD JE UMRL Bud je sedel na robu ležišča, stezal je roke in je zeval. Od vseh strani sem se je skozi vonj po znoju in težki sapi in mokrih oblekah razlegalo glasno smrčanje. Ljudje so se prekladali v spanju, peresa v posteljah so škripala. Daleč nekje je v zadeli lo motnem mraku gorela samotna električna žarnica. Bud jc zaprl oči in glavo povesil na ramo. O Bog, jaz bi rad zaspal. Sladki Jezus, jaz bi rad zaspal. Prižel je koleno h kolenu, oprl jih ob sklenjene roke, da ne bi več tako hudo trepetal. Oče naš, kateri si v nebesih, jaz bi rad zaspal. ' Kaj pa je človek, kaj ne morete spati?" je nekdo rahlo šepnil s sosednjega ležišča. "Hudiča, ne morem." "Jaz tudi ne." Bud je strmel v veliko kodra-vo glavo, oprto ob komolec, z obrazom proti njemu. "To je pravi pekel, ta zamazana. smrdljiva beznica." je ravnodušno nadaljeval sosed. "To bom moral povedati ljudem.,, In štirideset centov vrhu tega! Naj si vzamejo ta svoj Hotel Plaza in . . ." "Ste že dolgo v mestu?" "Deset let bo avgusta/ "Hudimana'" Cez vrsto ležišč je zarohnel gias: "Jezik za zobe. telege, kaj mislita, da je tu kak židovski piknik!" Bud je nadaljeval tišje: "Smešno. leta in leta si nisem mislil' in želel nič drugega, kakor da bi» prišel lite sem k luči. Vam bom neka >okazal." Budov gias se je v New York |n obogativa, in zdaj. ko sem tu, ne morem najti dela in se ne morem otresti tega peklenskega strahu. Povsod me preganjajo tajni, možje v trdih klobukih in z medeno vizitko pod plaščem. Sinoči setn hotel k ijegovih lastnih ušesih čudno vlačugi. ona pa je videla v mo-Irobil. Sel je po hodnik u med jih očeh in me vrgla ven ... V mrdečimi ležišči. Vagabuna m| je videla" Sedel je na nalomaren človek s kodrastimi robu ležišča, sklonjen, in je v si-akor od hudega vremena oble (elimi lasmi in brado in z očmi kakor da bi bile vkovane v gia 'O, je docela oblečen zlezel iz x>d odeje. Pod lučjo je Bud od->el svojo platneno bluzo in jo lekel s pleč In z grčavo milica tih, kosmatih lehti. 'Poglejte irbet." "Jezus Kristus,"- je zastoka lovek in je s svojo umazano ro kajočem šepetu govoril v sose- j dov obraz, Vagabund ga je naenkrat zgrabil za zapestje. "Cuješ, fant. Se ponoriš. c? t boš tako počel naprej... Imaš/ žico seboj?" Bud je prikimal. "Daj jo raje meni, da ti jo shra- j nim. Jaz sem star tič in jaz vi j bom iz te luže že še pomagal na breg. Vrzi se v cunje in jo mahni j okrog bloka do krčme in se nažri o, z dolgimi žoltimi nohtovi na d0 vrha Koliko imaš? "Drobiža za en dolar." "Daj menf petindvajset centov, za ostalo pa si natrpa i vamp." Bud je potegnil hlače nase in je dal onemu četrt dolarja. "Potem pridi nazaj, da se dobro naspiš. in jutri se oba od- AMKKISsKI VOJAKI NA PACIFIKU nimajo opraviti samo % sovražnikom, ampak še bolj s močvirji, komarji, mrčeai, kačami in drugimi i takimi nadlogami. Na gornji sliki vidite, ko prebredujejo globoko praviva po tisti zavoj. Kaj nisi mi^o. Prrdno pridejo češnjo, so do ramen pogreznjeni v njo. rekel, da je tolikšen kakor tvoja __________ ... ..... ............ _ ., glava? Potem jo popihava kam, ' kjer naju ne dosežejo. Delila bo- Marija Sackett mu sedi ob stra- |Z URADA "BIG" va vsak po potdeset. Prav7" ni, v kočiji se s štirimi belimi JQNYJA Bud mu Je neredno leseno Ku.»jiyt4je v metanu hibu,^*- »rstih, šel čez b?le in rdeče vse-rižem globoko razoranc braz-otine. "Kaj takega še nisem videl." "To mi je naredil stari. Dvanajst let me je tepel. kadarkoli e mu je poljubilo. Vsakokrat ae je slekel in mi je z drobno /erigo sekal hrbet. Ljudje so re-;ii oče. jaz pa vem, da to ni tako Co mi je bilo trinajst let. sem -JftbfiHnH. In potem me je ulovil n me je spet pričel pretepati 'daj mi je petindvajset let." slresei roko potem je počasidr- *uP«n imenuje z« mestnega sve- Oakland. C alif. — Dragi ured- v naši bližini. Kar oBe bT poIJiF Molče sta šla nazaj k svojim ; saJ ^ vrat0m in doli po poplju- 'ovalca; in *a nj»™a raste in nik Proletarca! Menda ja mi ne bil od samega veselja, če ju bi druga mesta, ki jih je osvobodi-ežiščem in sta legla. ' vanih stopnicah in jermeni ob 'ast? in tako se v Židi in žametu boš "fovš \ če ti zaupam, da do- srečal, ker . sta tako pridni za la rde*a armada iz nacijskih Bud je strmel v strop, odejo v'vyiJlh so mu bingljali semii,- vozi k svoji poroki, z Marijo Sa- bivam pohvalna pisma tudi jd Proletarca kleše, in isto bomo culi iz polj- tja. va Pravi, da pozna naše pri jate-1 Ije družino Pcrnatovo, s katero smo znani še iz Kansasa Njihen sin Julius je bil pred par meseci tu na obisku. Vežba se za pilota v Oaklandu, Calif. Minka se mi je potožila, da ni nič kaj pri zdravju in da jo je v minuli zimi napadla "flu", V pt smu omenja, da se ji smilim, ker sem pisal, da mi primanjkuje "železne" (Jankovičev izraz). Ona pravi taki pijači "špaga". Omenja, da če ne bi bilo tako daleč, bi mi jo takoj poslala Sa; ?no flaško. Nič pa ni omenila kako veliko. Zagotavlja pa mi da če pridem tja. bo "špage" \ izobilju. Saj zame jo bo dovolj Ako pa me ona pride obiskat, bo pa "špago" s sabo prinesla Meni je vseeno, samo, da jo dobim. Privezal se bom na sto in igral na koncertino in po bom: "Kaj mi pa morejo .. ." Omenil sem do tu dve dekleti. , A nisem še gotov z njimi. Jih imam preveč rad. Pred 36 let. sem eno dobil, pa jo še zmerom ljubim Zato noče "zmufat". Sc imava kar najboljše tako kakor je V 1902. štev. Proletarca sem čital dopis Julije Parkel iz Los Angelesa. V njemu omenja, da ji pomaga agitirati za Proletarca bivša Čikažanka Katka Hrvatin. O meni pravi, da sem dober agitator in da na koncertino fino igram. Ne vem. če Katko osebno poznam ali ne. Zdi se mi. da sva se enkrat videla v Chicagu. Vseeno. zelo sem vesel, da je seda* že "ne" zraven, pa bi bilo v marsičem drugače. Tako pa, "če ne" bi bilo odmerkov za gasolin, pa se bi videli to poletje v Los An-^elesu. Vozilo je še precej dobro in mi ne dela preglavic, "če bi" le gasolina zadosti imel. In ko bom imel septembra počitnice, morda se vseeno oglasimo v Los Angelesu, "če ne bo" kake zapreke. Pripeljeva se tja z mamo in koncertino bom tudi vzel s seboj. Potem se odpelje-, mo v prijetno naselbino Fonta-no k našemu agitatorju Johnu Pečniku, nato k Antonu Rihter-ju po ključe od slovenske dvo-' rane. Moja koncertina pa bo skušala ustreči plesaželjnim. J. Pečniku pa bomo dali potrebna navodila, da ne bo nihče od žeje umiral. H koncu, naj še enkrat omenim. da sem za vse priznanje dekletom, ki agitirajo za Proletarca.—Anton Tomšič. Nemci poklali v sovjetskih mestih stotisoče ljudi Glasi se neverjetno, a je resnica. Nemci so v nekaterih krajih okupirane Sovjetske unije ugonobili vse prebivalstvo, v irugih pa ga zredčili. Sestradano maso so pustili ali umreti vsled lakote in bolezni, ali pa jo nagioma pokončali. Sovjetska oblast je dognala, da so samo v Kijevu v času okupacije umorili ali pa postrelili v masah 195.000 prebivalcev Najbolj so redčili Žide. Teh so pro-porčno največ poklali. rojen in vzgojen na farmi, zunaj na deželi." "Kako da se ne vrnete?" 4 Ne morem nazaj." Zeblo ga je; rad bi bil Potegnil je odejo do brade, prevalil se je in je svoj obraz obrnil k človeku, ki je govoril z njim. ie bil potegnil tja do oči. Pogle-lal je proti vratom na koncu soje in tam je stal nekdo v trdem tlobuku in s cigaro v ustih. Bud je spodnjo ustnico stisnil med zobe. da ne bi zakričal. Ko se je spet ozrl, onega tam ni bilo več uv; Cuicte". je šepnil, "ali še be-.Inv anm hi I ^___ Vagabund je nekaj zaVnrmral 'Rad bi vam povedal. Z rovnico jem mu zmečkal črepinjo, zme-nehal trepetati.1 ekal, kakor če bi v gnilo bučo jekett na desni strani se v rožna- mojih prijateljic. Iz dveh sem Kako vesel bi šele bil. če se bi skih mest. kadar bodo Nemci izda | oglasile take agitatorice tudi z iz njih. našega Kranjskega hriba v San Dež je bil ponehal v hladnem lcm Pli*u v be,i vozi skozi luščil par stavkov in upam. d vetru ki je dišal po travi in go- dolSe Spalirje Uud,< kl vihtijo ci- bodo tudi čitatelje zanimali, zdovih. so valovile mlake po u- dvigajo fJave Prijateljica Uršula Zattich i iz Franciscu. Saj jih je mnogo tam CIO na rešetu na oči, in so spali. Človek za to-nilnirn jf> hral nrkak rožnato ko . . . Bud sedi na mostni ogra- j prj njjh & je kaj od ii. solnce ie vzšlo za Budovim nvja v njemu To- listu, ne samo Los Angeles skJenil Ui v vohlno kampanjo in Mrs. Julijo Parkel osebno po- potrošiti v nji $700 000. Diesu stopil z nogo. Rekel sem mu. naj mi ne hodi blizu, in ni maral ilišati. Bil je trd. bogaboječ mož Vsako pomlad si pravim, zdaj »n je hotel, da je človek imel pojdem na cesto in se spet pre- strah pred njim . . Sumah sva selim med trate in krave, ki ob plela na njivi, da bi bilo za molži prihajajo domov, pa ne krompir... Do večera sem ga je krožnik očistil s skorjo kruha, naprav im tega; kar tako zme- pustil ležati s črepinjo. zmečka- , vzel zobotrebec m sel. rom obvisim. no kakor gnila buča Majhno gr- Korakal je skozi umazano- "Kaj pa počnete v mestu ves mičevje ob plotu, to ga je krilo temni vhod k Brooklyn Bndge čas0" pred cesto. Potem sem ga zagre- »n si trebil zobe Sredi v širokem "Ne vem ... Prej sem posedal bel in sem šel v hišo in sem si tunelu je stal mož s trdim klo- prevdarno užival vsak zalogaj, McAvoy kapitan na vlačilcu urednik radevolje objavil, koščke hrustavega krompirja je ^rudence , je stal v pilotski hi- j pra da se je nasmejala ob z jezikom topil ob zobeh, vmes Z eno rokp je držal krmi- pa je v naglih požirkih srebal ^ v drugi košček prepecenca, močno osladkano kavo. Potem | pravkar ga je bil pomočil v sko- delo kave. ki je zraven kompasa stala na mizici, priklopljeni k steni. Bil je krepkorasel mož s košatimi obrvi in s košatimi čr- alne probleme se dobro razume. : Neznanje je delavčev najhujši so-Ce ne bi bilo besedi "če bi" in vražnik. večinoma po Union Square, potem sem posedal po Madison Square. Bil sem tam v Hoboken in v Jersey in v Flatbush in zdaj se klatim po Bowery." Bog. zaklinjam se. jutri poizkusim, da se kako izkopljem odlod. Strah mi gre v kosti. Preveč je teh modrih in tajnih v tem mestu." "Od beračenja bi se dalo živeti . .. Ampak naj ti nekaj rečem. fant, vrni se čimpreje na farmo k svojim ljudem, dokler ti je pot še odprta." Bud je skočil s postelje in je <>iu'ga trdo prijel za ramo. "Poj- lapravil lonec kave. Predno se bukom in kadil cigaro. Bud se jc e zdanilo, sem vstal in sem be-1 skoraj obregnil obenj in se je Val m Hržplni cesti V velikem drzno, bahavo zibal naprej. Mc-. ... nestu, sem s? rekel! tam boš ka^ i ni je hudiča ma.o mari; .e na« ! ™trov pred čolnom s. top.m loteli iskati.-Vedel.sem, kje sta-•i hrani denar. Imel je zavoj, tako velik kakor vaša glava, pa 4cm sc bal, da bi vzel več kakor leset dolarjev ... Se čujetc?" Vagabund je nekaj zamrmral. 4Ko sem bil majhen fantič, sem se venomer tiščal Sackettovega dekleta. Ona in jaz sva se zmerom igrala v ledenici doli v Sa-ckettovi hosti in vmes sva zmerom kramljala, kako pojdeva v < :m . . . . 1 . ' * roke in zavrtel krmilo. Močan vrtinec je zasukal čoln kakor bilko slame. Trikrat se je oglasil Pazite na vaše električne predmete — Ker jih ne moreie dobiti v vojnem času ako sledim tem navodilom Jaz dobim mnogo več iz mojega električnega pralnika, # »li. tla * nt »hl»nii}o. 3. N'a|K>lititr pralntk t vr«*"o votlo »!•» "ima^tnr c rt*, ko »le «l«»>tl» |>r-rik> vanj. 4. 1'aiUt. o. i. St |>u«tite. ac. Ako k motor ker o riiite In ne .pratite m* * P"*«1« «!•»-kW k moker vo. Nemo in mehko je pred vla-.zvonw v strojnici. Z dolgim 4lcvilki>l sta videla v Proletarcu dopis j» hig' Tonvja iz zlate Kalifornije?" (Tudi njegov dopis jc bil FUillC SERVICE COMfANT Of NOtTH««N IlUNOII KUPUJTE VEDNO VEC VOJNIH BONDOV Vojna hr.f rmM »Wi»Hli« - • čilcem snop svetlobe drsel skozi vlažno temo. Avto je drvel čez most, da so tramovi zaropotali in je mrežje kablov zabrnelo, kakor če bi udaril ob banjo. Ko je prišel do tramovja visoke žefeznice na brooklynski strani, se je okrenil in je šel vzdolž južnega tira. Vseeno je, kam grem. zdaj" ne morem nikamor. Košček modre noči je pričel za njegovim hrbtom žareti, kakor prične žareti železo v ješi. Nad črnimi dimniki in strehami so se jasnile fine rožnate konture poslopij v centru mesta. Vsa tema je postala biserno siva, ogrela se je. Sami detektivi, ki se pojajo za menoj, vsi skupaj, možje v trdih melonah, vaga-bundi iz Bowery, stare ženske po kuhinjah, točaji, kondukterji ka vijem je črnec tekel k ograji. "Daj, rdeeelasec." je kričal kapitan McAvoy. Čez čas napornega prerivanja so dvignili na krov dolgo, črno. ohlapno stvar. Dvakrat je zapel Piše mi. da je 011 zelo prijazen ! človek in doma od St. Vida na Dolenjskem, torej blizu tam kakor podpisani. Urška mu je povedala v njegovo veliko začudenje. da me osebno pozna in pa zvonec in kapitan McAvov jc /. ^ ,om z VlsnJ(1 K„rt. doma nagubanim čelom in mršav zaobrnil kljun čolna v tok. "Je še kaj življenja v njem, rdečelasee", je hripavo vprašal. Obraz črnca je bil zelen, zobje so mu šklepetali. ............................................ ZA ZAPADNO PENNSYLVANIJO 1 V NEDELJO 26. MARCA 1944 ob 1. popoldne v dvorani društva št. 138 SNPJ STIIAIIANi:. VA. "Torej od tam. kjer imajo polža priklenjenega." je rekel Go-renc, ki pa je pravilno Dolenje. Zbijal je na moj račun bržkone razne šale. češ, da le tisti, ki uu Mv.t-pvt«,. pridejo iz polževe dežele, so ta- Ni.sir, je počasi spregovoril J[0 ..smart» rdeči. "Tilnik s. je zlomil " Hvala Tonetu za priznanje. Kapitan McAvoy je t>.l dobro Omonjena prijateljtca mi pi- po ovico svojih brk vsesal v ^ Q njemu dfl je tudi muzikant usta. Bog mi odpusti, to je od J : SPORED IN RAZPRAVE BODO ZELO VA2NE | Vsa društva Prosvetne matice so vabljena, da pošljejo zastopnike Vstop prost tudi drugim članom ♦♦♦♦♦♦♦♦♦MHMIHMIMMMHIHimflMMIimum hudiča." je stokal. "To je lep po-klon za poročni dan." laponci v skrbeh radi in šaljivec. Več tisoč milj stran se človek pač lahko hvali in šali v veseli i • družbi. Stavim pa pet grošev, da • bi Toni ne imel dovolj korajže l vprašati v Višnji gori pri Julni- J ku, kje imajo polža priklenje-lj nega. na tramvajih, policaji, vlačuge, mornarji, pristaniški delavci, pi- HOSegO mornaricnega sarji v posredovalnicah za delo ororačuna ... Domišlja si, da mu povem,1 % kje je denar starega, čep capin-1 Fred *veznim kongresom je ski... Požvižgam se nanj Po- bud*et za fiskalno leto 1944-45. žvižgam se na vse te proklete | mornarico bomVitalVda si s^eV kaj po- detektive Reka je bila gladka,, *3f><789.000.000, ali vec kot se itirnl za pro|etarca vsa gladka, kakor modra jekle- kdaJ PreJ z« »rmado določa le Kfldar m| ^ dana priiikat pa na cev puške. Vseeno je. kam <18,001.000.000. grem; zdaj ne morem nikamor. Juponce skrbi tolikšen mor-Sence med ladjedelnicami in hi- "aričen proračun, pa ne zato, sami so bile prahaste kakor mo- ker si belijo glave, kako ga bodrilo za pranje. Jambori so ka- mo plačali, pač pa. ker tolikšna kor resice obrobljali reko; dim V8°t« pomeni ogromno ojačanje polko kdor b<" zmagal, tisti bo škrlatne, čokoladne, kakor meso ameriške pomorske sile. trital" vse navzoče. rdeče barve se je vzpenjal v ne- ---; * bo. Zdaj ne morem nikamor. Organizacija, ki hoče kaj do- Tudi Minka Kres iz Clevelan- V fraku na lastavičji rep, z seči, mora priznati tudi delo, ne da mi je poslal* prijazno pismo, zlato verižico in rdečim pečat- se ukvarjati samo z debatira- Sicer je osebno ne poznam, a pi- nim prstanom se pelje k poroki,, njem. . I smeno pa se |>rav dobro razume- t& se oglasim pri njemu, da se pomenimo o vaseh okrog St. Vida in o drugih spominih na stare čase. In pa tekmovala bova, kdo bo boljše zaigral starokrajsko \Alt04 ITi: kVIH.O MY NATIVE LAND" ki jo je spisal Loni* Adami«* IZ PROLETARČEVE KNJIGARNE. STANE $3.75 V zalogi tudi druge Adamičeve knjige Pišite po cenik Naslovite: J i»roli:taiii:< 2301 S. Lowndole Avenuc CHICAGO 23, ILL. • - Koleta.čo. Marcli 15, 10*4. , »i i ii ........i KRITIČNA MN ENJA, POROČILA IN RAZPRAVE K03IILMAII.il Kralj Peter II. se je iz Kaira odpeljal v London, da pridobi angleško vlado kaj ukreniti v obvarovanje prestola, ki ga mu je omajal Tito. Namignjeno mu je bilo že v Kairu, da je najboljše zanj, če se sporazume s Titom in gre v njegov tabor. Titova propaganda bi ga morda oglašala za junaškega kralja in krona bi mu bila ohranjena. Tak izid bi bil baje zelo po godu Churchillu, ki ne želi novih republik v Evropi. Ni pa verjetno, da bi partizanom ugajal. Ako ga bodo sprejeli, bo to pod pritiskom zavezniške diplomacije. Škof dr. Rozman v Ljubljani je v svojem letošnjem pastirskem pismu proglasil "komunizem" za največje zlo in največjo nesrečo slovenskega naroda. Zapeljane kliče, "naj se vrnejo nazaj na pravo pot in rešijo sami sebe pred pogubo." Iz poročil o bojih po Sloveniji pa je razvidno, da se "zapeljanci" ne ozirajo na njegove klice. Stanoje Simič, ki je bil Petrov poslanik v Moskvi, mu je odpovedal zvestobo ter ^e-prijavil v .Titovo gibanje. Titu je sporočil, da mu je pripravljen pomagati kjerkoli ga potrebuje. Enako izjavo je podal jugoslovanski vojaški ataše Lozič. Objavljeni sta bili 11. marca v Pravdi. Za Petra. ki je bil iste dni v Londonu, ta vest ni bila prijetna. Med mormonci se še dobe optimisti, ki si upajo imeti po pol ducata žen. Iz Salt Lake Cityja poročajo, da so zvezne oblasti aretirale 50 poligamistov, ki se prištevajo k edino piaiuveiiii sekti mormonske vere. Uradna cerkev je poligamijo leta 1890 prepovedala, a tajno ni bila nikoli povsem zatrta. Nekateri izmed aretirancev imajo po pol ducata žen in po 33 otrok. Obravnava proti kršilcem se prične 20. marca Zagovarjali se bodo. da se jih preganja zaradi njih-nega verskega prepričanja. Finci so izkusili, da se je lag-lje zaplesti v vojno, kakor pa se izmotati iz nje. Finska socialistična stranka je vladi že lani predlagala. da naj vpraša Moskvo za mirovne pogoje, toda v Helsinkih imajo tudi Nemci veliko besedo. In na Finskem je precej nemških divizij. Vlado ne mika, da bi Finska postala druga Italija. Čim se je Emanuel "umaknil" iz vojne se je Italija spremenila v bojišče. V podobnem položaju je Bolgarija. Bolgarsko ljudstvo bi rado mir z zavezniki, a če ga vlada sklene, se bo njegovo deželo spremenilo v bojišče med nemško in zavezniško armado, kakor se je Italija. Finci bi bili vzlic temu na boljšem, ako bi sovjetske pogoje za separaten mir takoj sprejeli. To jim je priporočila ameriška vlada in švedska soc. stranka. A finski feldmaršal baron Mannerheim meni, da bi bilo to izdajstvo nad (zaveznico (Nemčijo). Ljudstvo pa v takih rečeh v vojni nima ; besede. Nad njim odločujejo zunanji vplivi. Kongres srbske pravoslavne cerkve je sklenil podvzeti proti i trem srbskim župnikom "disci-; plinarne" korake zaradi njihovega sodelovanja v "Adamičevem odboru" in za Tita. Kongresa se je udeležilo okrog 100 ' oseb in trajal je tri dni. Zaznamovani za obsodbo so Strahinja Maletič, ki je bil pravoslavni župnik v Alliquippi, Glocar in Drenovac. Maletič je župniko-vanje pustil že prej in prevzel tajništvo ZOJSA v New Yorku. Vsi trije duhovniki so s kongresa demonstrativno odšli. Iz razpoloženja na njemu je bilo oči« vidno, da bodo spoznani krivim in s tem bo njihove duhovniške službe konec. Dr. Paasikivi, ki je bil februarja v Stockholmu, da v sovjetskem poslaništvu izve, pod kakšnimi poboji bi bila Rusija pripravljena skleniti s Finsko sepa-I raten mir, je podal tudi svoje mnenje o Rusiji. O njenem efco^ nomskem sistemu pravi, da ima gotove vrline, in da je sodelovanje s Sovjetsko unijo mogoče Paasikivi je vodil mirovna pogajanja v imenu Finske tudi leta 1940. Za Finsko bo veliko boljše. če bo odnošaje z Moskvo uredila s stališča vzajemnosti. Maršal Badoglio je s svojimi protesti in pretnjami za izstop iz vlade le uspel, in Rusija ne j bo dobila tretjino italijanske mnrnarirp Rfv>,Sfvelt je bil prvi, VOJNA V ITALIJI »a ameriško In angleško armado nI lahka stvar posebno radi tudnrga vremena, ki Je Um prevladovalo skoro ves januar in februar in še slabše pa v marcii. Sa gornji sliki pomagajo italijanski vojaki Isvleei ii blata ameriški armadnl truk. Vselo jih je dolgo, predno so ga potegnili ven, a kaj je pomagalo, ko pa je pred njim nekaj korakov t.aprej spet prav taka blatna mlaka! i ki je javno dejal, da bo razdeljena na tri dele. a vsled protestov v Italiji in drugje, n. pr. v ame-j riškem senatu, je posegel v zadevo Churchill s pojasnilom, da ^ je položaj z ozirom na itajijan-; sko mornarico "nespremenjen". Rusija pa bo v nadomestilo do-! bila nekaj ameriških ladij. Očitanje grehov med vladami je v vojnem času vsakdanja stvar. O Rusiji je čitati ali pa slišati v radiu ali v kongresu in na shodih vsak dan očitek na njen pakt s Hitlerjem, s katerim mu je po trditvah teh kritikov, Poljakov itd., dala svobodno pot za zanetitev vojne v Evropi. Drugi dokazujejo, da je Rusija bila primorana v "prijateljstvo" s Hitlerjem zaradi Chamberlaino-ve marelarske politike in izdaj-skega monakovskega pakta, ki sta ga sklenila z njim Anglija in Francija. Zurnalist Edgar Ansel Mowrer meni. da je pomagala v to vojno posebno veliko ameriška vlada, ker se ji je tako silno mudilo, da bi lojalistična Španija ne dobila v svoji vojni s Francom, Mussolinijem in Hitlerjem iz Zed. držav nikakršnega orožja, čeprav ga je bila pripravljena plačati. Pred-Simovi-čevi jugoslovanski vladi se la- hko upravičeno predbaciva nje-na klečeplazenja ~v Berlinu irf Rimu. Francoskemu vladajočemu sloju se očita krivdo za poraz Francije, ker je uravnaval svojo politiko po znanem reku "rajše Hitlerja kot komunizem '. Vatikan ima grehov vsled .svojega podpiranaja fašizma v Italiji Španiji in Avstriji, ln zaradi svojega dolgoletnega ščuvanja proti Sovjetski uniji. Torej bi se za vse režime lahko uporabilo svetopisemski rek. da "kdor je med njimi brez greha, naj prvi KMRMIMM^^ PRISTOPAJTE K SLOVENSKI NARODNI PODPORNI JEDNOTI l USTANAVLJAJTE NOVA DRUŠTVA DESET l CLANOVflC) JE TREBA ZA NOVO DRUŠTVO — NAROČITE SI DNEVNIK PROSVETA 99 gf, Naročnina sa Združene driave (iiven Chicaga) in Kanado $6 00 S na leto; $3 00 aa pol letaj $1.50 aa četrt leta; ta Chicago in Cicero "" $7 SO ca celo leto; $3.75 aa pol letat aa inoaemtteo $9.00. |4 C Naslov za list in tajništvo je: 2<».»7 Sn. lawndnli> Asenne 4 hirittfo Illinois M" Vf/ vrže kamen v druge." Ampak jih mečejo vseeno, čeprav so vsi grešni k ir.. Kddie Rickenbacker. ki je pred letom romal po deželi in govoril proti unijam, delavcem pa zabičeval, da naj bodo tudi oni požrtvovalni, ne samo vojaki, je v predavanju v Economic klubu v Nevv Yorku dejal, da ga veseli videti tolikšno skupino "ekonomskih rojalistov" pred sabo. Napadal je "nevv deal" in omenil, da jih je le malo "v tej dvorani" (dva tisoč oseb ga je poslušalo), ki so Rooseveltu in njegovim pristašem "pomagali izpodkopavati tradicije ameriške svobode". Govoril ie ljudem. ki so naj svobodnejši v tej deželi, takim, ki kontrolirajo a-meriška bogastva: velebankir-jem, industrialcem in špekulantom. Pozival jih je, da naj bodo pogumni in drzni, pa jim bo ljudstvo rado sledilo in jim pomagalo nazaj "v sistem starih ameriških svobodščin". Dejal je, da naj imajo "zaupanje v Ameriko", toda ne v tako, kakršno nam hočejo naprtiti ekonomski sanjači trčenih glav. (N. pr. podpredsednik VVallace in drugi, ki še verujejo v "nevv deal" za navadnega človeka.) V Miamiju je bilo v tej zimski sezoni spet vse živo. Hoteli in vile so bile vse oddane proti najemnini od 30 do 50 dolarjev na dan. In stave na konjskih dirkah so znašale po milijon in nad milijon dolarjev na dan. Čemu ne gre Rickenbacker med take ljudi s svojimi pridigami za požrtvovalnost v vojni? Kari Browder je sklical v Nevv Yorku tajni sestanek tistih voditeljev ondotnih unij, ki so smatrani za njegove zaupnike in pripravljeni menjati "linijo" ko-likorkrat jim da navodilo. V tem slučaju jim je zabičil, da morajo v letošnjih primarnih volitvah izvojevati komunistom kontrolo nab American Labor Party pod geslom izvolitve Roosevelta v četrti termin in za izvedbo vojnega programa teheranske konference. Sidneyju Hillmanu je Browder s tem sestankom pokvaril načrt za reorganizacijo o-menjene stranke, za kakršnega so sicer tudi komunisti. A Hillman se od njih razlikuje v tem, da je on za delavsko stranko v najširšem pomenu besede, ne pa za novo komuhistično pod drugim imenom. Župan LaGuardia je nedavno dejal, da se American Labor Party najbolj odlikuje v ljutih medsebojnih prepirih, ki so sedaj zaradi ponesrečenega Browderjeyega tajnega sestanka se bolj povečani. ALP je v početku veliko obetala A ne S D F., ne komunisti, ne vodi-t etjt u nt j~otoUčilnc industrije ni-so bili kos nalogi ALP. zato je sedaj samo še politična žoga med njimi. Njenih glasov pa je deležna demokratska stranka, kateri se jih bi prav tako lahko oddalo na njeni listi pod njenim pravim imenom. Kongresnik Dies zelo rad omenja komuniste, ki so do junija 1941 delovali z vsemi drugimi izolacionisti in Rooseveltovimi sovražniki proti vsakršni pomo-či Veliki Britaniji, ki je tedaj v vojni s Hitlerjem sama ostala. Browderjevi ljudje so skupno s fašističnimi skupinami piketira-li pred Belo hišo in obetali, da sedaj jenkijev ne bo v Evropo. Dies in ne drugi, ki poznajo politiko. si ne bi mogli pomagati, da ne bi tu pa tam pokazali na Brovvderjevo ti) kominternino dvoobraznost. A ker že toliko njega omenjajo, čemu molčati o kongresniku Fishu. senatorju VVheelerju in drugim, pa o generalu VVoodu, Lindberghu itd., ki so bili Rooseveitovi politiki nevarnejši kakor pa Browderjeva peščica? Saj res?! Čemu pa je že toliko časa o Lindberghu vse tako tiho? Bil je oglašan za prihodnjega predsednika republike, sedaj pa ga niti Chicago Tribune ne ponuja v to službo. • Največji plen Hitlerjevega "blitzkriega" je bila Ukrajina Po invaziji so bili poslani v njo nemški agrikulturni veščaki. da jo s pomočjo priseljenih nemških in nizozemskih kmetov spremene v kaščo za Nemčijo. Potem pa ogromni skladi rud in drugega bogastva. "Sedaj bomo živeli," je rekel Hitler Nemčiji v jeseni 1941. "Ukrajina je naša!" Kako se Nemci počutijo zaradi Ukrajine sedaj, si lahko predstavljamo, če pomislimo, koliko so si obetali od nje. In poraz imajo na pragu. bil na vseslovenski bo vršila kone v mestnem avditoriju v NVheelingu. Organizacija, ki shod ki se dogodkov in razvoj v socializem ž- tolmači ii pravilnega stališča in v realistični luči. Več o tem na prvi strani. I shod sklicuje, se imenuje United Slavs of Ohio Valley. Poskrbimo. da se ga udeleži tudi čimveč naših ljudi, ker smo Slovenci zelo zainteresirani na tem, da dobimo pošten mir in demokracijo. Za govornike so povabljeni pro-minentni Slovani. PRIZNANJE PR0LETARCU Pincy Fork. Ohio. — Večkrat sem se že pripravil, da bi kaj napisal v ta list, v katerega sem nekoč stalno dopisoval. Ampak Po tej seji bi se imela vršiti sedaj ne morem več. Star kakor seja tukajšnje federacije dru- sem. in kadar se mi zdi. da bi štev SNPJ. A ker njen predsed- j mogel kaj dobrega napisati, pa nik in tajnik nista bila navzoča, vse sproti pozabim Zato si mi in tudi drugače je udeležbi zelo nagajalo slabo vreme, se je sejo spremenilo v sestanek zastopnikov društev. Prišli so od šestih društev. Predsedoval je s. John Vitez. Razprave so bile zelo stvarne. Tikale so se največ S. N. P. J. in resignacije urednika njenega glasila, o čemer je bilo poročilo tja poslano. V tukajšnjih naselbinah je precej naročnikov Proletarca. slim: "Pa naj sedaj mlajši pišejo. Saj jih je dosti, namreč dopisnikov. čemu se bi še jaz mučil s tem." Človek, ki je od rane mladosti težko delal, ne more biti nič kaj prikladen za pisanje na starost. To vem, ker poskušam, pa ne gre. V poznih letih potrebuje mir in počitek. Jaz ga sedaj imam, ker imam druge sosede. O Proletarcu rečem, da bi ga katerim je naročnina potekla, j moral čitati vsak Slovenec v tej I RAZNOTEROSTI Bridgeport, O.—Članstvu klu-'ba Naprej št. 11 JSZ sporočam, da naj se gotovo udeleže seje v nedeljo 19. marca, ker imamo na I dnevnem redu precej zelo važnih točk> Med drugim, kako nabrati čimveč oglasov in naročnin za Majski glas in pa da ga potem, ko ga prejmemo, čim več razpečamo. Iz oznanil je razvidno, da bo letošnji Majski glas posvečen 15-letnici smrti Jožeta Zavert-nika. On je bil sotrudnik Proletarca do konca in njegov prvi u-rednik V našem delavskem gibanju in v SNPJ ima neminljive zasluge Zato v resnici zasluži, da se ta Majski glas uredi njemu v spomni. Društvo št. 13 SNPJ je že dalo oglas v ta namen. Dne 5. marca smo imeli sejo postojank Sansa in JPO-SS. Na nji je bilo skle ijeno, da se priredi v prid obeh teh ustanov velik shod in za govornika pa se povabi Etbina Kristana. Seja obeh teh postojank Je bila zelo zanimiva. Po končanem dnevnem redu je govoril Ceh Frank Ledvinka o položaju z ozirom na vojne probleme. Ob enem je va- Bržkone čakajo, da jih pridejo zastopniki obiskati. To bomo storili ob prvi priložnosti. A smo zaposleni z vse sorte stvarmi, da ne vemo, kje se nas glava drži. Pri društveni agitaciji komaj da se je skončala kampanja za četrto vojno posojilo, že smo vprašani nadaljevati v kampanji za Rdeči križ. Poleg tega imam delo za SANS, za JPO-SS, za Majski glas in Proletarca In vrh tega je moja dolžnost brigati se za vsakdanji kruh, ki pa je sicer zelo pičel. Ampak sem zadovoljen z njim, ako primerjam razmere tu in v tistih deželah, ki so okupirane ali pa spremenjene v bojišča. Zelo sem radoveden — to je vprašanje uredniku — kateri socializem je vendar pravi? Že dolgo sem pri ameriški socialistični stranki, oziroma tf njenih postojankah in v klubu JSZ, pa mi ne gre v glavo, čemu toliko različnih tolmačenj. N. pr., prej smo kritizirali starokopitnega Normana Thomasa. nato čitam o njegovem govoru v Chicagu, in pa Gardnovo razpravo v Pro-sveti z dne 2. marca. Ko človek to primerja drugo k drugim, vidi, da se ne vjema, Kar so mene vedno učili, in kar sem dosedaj slišal na shodih in čital v listih, je bil socializem vedno za demokracijo in ekonomsko pa za preuredbo. v kateri se bo produciralo za potrebe ljudstva in ne za profit posameznikov. Toda dopisi in članki o tem se križajo. Mogoče postaja tudi socializem nova stvar. Urednik Proletarca pri tem ni prizadet, a stavim le vprašanje. Jo*. Snoy. (Op.—Socializem je zmerom socializem. Ker pa smo v zmedenih časih, v vrtincih največje vojne, kar Jih je svet kdaj poznal, in v tokih svetovne revolucije, je naravno, da ima to svoj odsev tudi v razpravah In pa v miselnosti vsakega človeka. O socializmu pišejo več ali manj sedaj vsi listi. Ampak kar se slovenskih čitateljev tiče, ne bodo o njemu nič v zadregi, ako berejo Proletarca. Ta Jim tok deželi. Svetovne dogodke izbor-no tolmači, tako da noben drug list ne. To daje uredniku nedvomno veliko dela. Franku Zaitzu dam v tem vse priznanje. Čast Joškotu Ovnu in Johnu Chamazarju , ki v Proletarca stalno prispevata zanimive stvari. Lahko smo ponosni na list, ki ima take sotrudnike. Upam. da ko bo vojna končana, bo smel Proletarec tudi v Jugoslavijo. Prejšnja jugoslovanska vlada ga je prepovedala. Morda se bo zgodilo, da sedanja jugoslovanska zamejna vlada ne bo smela v Jugoslavijo, a Proletarcu pa bo dovoljeno tja. To bo zaslužil, ker se z drugimi svobodoljubnimi elementi bori za njeno osvoboditev in podpira njeno osvobodilno armado. Bojim pa se, da bo črna garda zmagala in ljudstvo Jugoslavije pride pod krinko demokracije v novo zasužnjen je. Hlapčoni v kuti in talarju so noč in dan na delu, da se to zgodi. Pravijo, da govore v imenu Boga, a v resnici mislijo samo na temo, da ob-drže na površju svoje privilegije. Ako se sedaj ne bodo Slovencem "vremena zjasnila", potem se jim še dolgo ne bodo. Zato je čas sedaj delovati, da jim zašije boljše solnce. Nace Žlemherger. Ljudje, ki pravijo, da socialisti niso še ničesar dosegli, s tem očitkom ob enem morda nevedo-ma priznavajo, da je edino v socializmu rešitev človeštva. i VSI NA SHOD IT0 NEDELJp Chicago, III. — Kot znano, je bila tukaj ustanovljena organi-, zacija južnih Slovanov, z ime-i nom "The Central Committee of South Slavic Americans of Chicago and Vicinity", katera ima 1 nalogo, da pomaga odboru ZOJSA in tako naši stari domovini do osvoboditve izpod tiranij. Na zadnji redni seji je bilo sklenjeno, da se priredi velik shod Združenih Jugoslovanov v tej okolici. S posredovanjem tega odbora bodo na tem shodu nastopili govorniki, katere bi moral slišati vsak Jugoslovan. Louis Adamič, Etbin Kristan, Rev. Strahinja Maletič, Zlatko Balokovič, Žarko Bunčič in Sava Kosanovič. Lokalnih govornikov ne bo, ker odbor žeji, da se da ves čas omenjenim govornikom. Bo pa par kratkih pevskih in muzikalnih točk mod govori in pa nastop jugoslovanskih žena in deklet v narodnih nošah pod vodstvom Helene Kušar. Kdor je že poslušal enega ali drugega teh mož, bo gotovo zopet navzoč. Tisti pa, ki še nist«-imeli te prilike, bodite zagotovljeni, da boste imeli užitek izvedeti o delu tega odbora in o hrabrem bojevanj naših ljudi v stari domovini. Poleg tega pa vas veže narodna dolžnost, da ste navzoči in s tem pokažete javnosti, da smo Jugoslovani res združeni. Ta shod se vrši to nedeljo 19. marca v American Bohemian dvorani, 1440 W 18th St., točno ob 2. popoldne. Vstop prost vsem. Točno ob 2. to pot pomeni TOČNO, ker vsi omenjeni govorniki nastopijo istega dne zvečer na enakem shodu v Garyju, Ind. Zatorej pridite zgodaj in vsi komur je le mogoče. John Turk. Dr. Smodlaka obiskal zaveznike v Italiji Dr. Josip Smodlaka, minister vnanjih zadev v jugoslovanski provizorični vladi, je prišel za nekaj dni v Italijo, da tamkaj vodi z zavezniki politične razgovore. Njegova prisotnost na zavezniškem terenu je velikega pomena, ker se more pričakovati, da bodo njegovi razgovori razbistrili zamotani jugoslovanski položaj ter privedli do političnega priznanja Titove vlade. Dr. Smodlaka je poslal iz Italije pozdrave L. Adamiču, kateremu izreka svoje priznanje za njegovo delovanje kot predsednik Združenega odbora južno-slovanskih Amerikancev. — To lepo priznanje od strani enega glavnih voditeljev nove demokratske Jugoslavije je v čast vsem članom Združenega odbora. kot tudi vsem pristašem tega demokratskega pokreta v Ameriki. — ZOJSA. Kaj bo z aeroplanskimi tovarnami po vojni? Vlada je v tej vojni investirala okrog tri milijarde dolarjev v aeroplanske tovarne, ki izdelujejo bombnike in druga bojna letala za arzenal demokracije. Večinoma so to nove tovarne, ki jih je ogradila na svoje stroške. Ko bo konflikta konec, se večino teh tovarn ne bo več rabilo, razen ako se jih preuredi v produkcijske centre kakega drugega blaga. Tako pravi trgovski tajnik Jesse H. Jones. Njegovo mnenje je, da bo do malega vsa omenjena vsota za vlado izgubljena. Za produciranje letal za civilno porabo zadostujejo tovarne, ki smo jih imeli pred to vojno. Ako bi delavci s takim veseljem podprli delavski tisk, kakor podpirajo savajalno časopisje, bi bilo kapitalizma kmalu konec. ZA LIČNE TISKOVINE VSEH VRST PO ZMERNIH CENAH SE VEDNO OBRNITE NA UNIJSKO TISKARNO : ADRIA PRINTING CO. Tel. MOHAWK 4707 J 1818 N HALSTED ST. CHICAGO 14, ILL. | PROLETAREC SE TISKA PRI NAS • Pomen priznanja, ki ga je Churchill dal Titu Organiziranje južnoslovanskega odbora v Kairu Jugoslavija še ni nikdar uživala v svetu tolikega ugleda, kakor sedaj. Njena vloga na svetovni pozornici ni bila še nikoli vplivnejša. Ugled Jugoslavije v svetu je dosegel zadnje čase svoj višek in slednji južnoslovanski Amerikanec je lahko po pravici ponosen nad junaškimi čini svojih bratov v starem kraju, kateri so si stekli priznanje in pohvalo vodilnih osebnosti sveta. Danes se smatra Jugoslovanska osvobodilna vojska za eno najodlič-nejŠih vojaških sil v taboru Združenih narodov, a njen ge-nijalni vodja maršal Tito je priznan kot eden od največjih političnih in vojaških vodij te vojne. Najvišja potrditev tega na-ziranja je prišla pred kratkim iz ust enega od prvakov Združenih narodov. Angleški ministrski predsednik Churchill je pred angleškim parlamentom dne 22. feb. letos posvetil precejšen del svojega govora Jugoslaviji. Angleški narod je obveštil o razvoju borbe v Jugoslaviji. Podčrtal je ogromni doprinos borbe jugoslovanskih partizanov, katerih niso mogle zatreti in upogniti najhujše osvete nemških osvojeval-cev. Njihovo geslo: "Svoboda ali smrt!" je triumfiralo nad največjimi zaprekami. Vzlic najstrašnejšim žrtvam so jugoslovanski partizani zadali sovražniku hude udarce in tekom borbe rodoljubov za osvobojenje so bile in so nemške žrtve večje nego partizanske. V maršalu Titu", je rekel Churchill, k'so našli partizani velikega voditelja, ter sijajnega borca za svobodo." Zatem je angleški premier govoril o Titu z največjim spoštovanjem in simpatijami. Opisal je kako je preko svojega prijatelja polkovnika Dcakina stopil v neposredno zvezo s Titom, kateremu je nedavno poslal svojo fotografijo, na katero je zapisal poklonilne besede, s katerimi ga slavi kot voditelja jugoslovanskega odpora. Pred parlamentom je Churchill svečano obljubil, da hoče z vsemi svojimi močmi pomagati gibanju maršala Tita, kateri danes zadržuje v Jugoslaviji štirinajst nemških divizij. V svoji borbi za osvobojenje svoje zemlje partizani niso mogli preprečiti trčenja z Mihaj-lovieevci, kateri so imeli sporazum s sovražnikom; tej neizogibnosti je posvetil Churchill pred vsem svetom pozornost ter je tako javno pokazal na izdajstvo četnikov. Po tej izjavi enega najodgovornejših prvakov Združenih narodov se more smatrati vprašanje Mihajloviča kot likvidirano — ta presodba z najvišjega mesta pomeni Mihajlo-vičevo končno politično smrt. Velikega pomena je tudi to, da je Churchill v svojem govoru podčrtal dejstvo, da se v vrstah partizanov, "kateri so danes edina sila, katera se v Jugoslaviji bori proti Nemcem" nahaja veliko število Srbov. S tem je končno spodbita teza tukajšnjih Obranašev, da so partizani sami Hrvatje. Churchill je zatem govoril o kralju Petru, "kateri je brel dvoma zgubil mnogo v očeh partizanov spričo vezi, ki jih njegova zamejna vlada vzdržuje z Mihajlovičem." Poudaril je, da Ime Kairo bo vedno zdhiženo z gotovo tragično in obenem sramotno stopnjo jugoslovanske zgodovine. Kairo je postal v očeh demokratskih Jugoslova želi enake forme vlade, pač pa | nov utelešenje največje degenc-bo tozadevno izbiro prepustila racije ene neljudske klike, kate-ljudstvu posameznih dežel sa- ru je v svojem neodoljenem stre- 1, memu. Kot se spominjamo je ----- ------c Churchill še pred enim letom v je sicer Angleška sama monar-histična država, toda ona ne bo kljub temu vsiljevala nobeni de- rlč zavrgel oziroma odbil proračun dr. Ivana Subašiča. Dr. Veljko Ninkovič je Srb mladega naraščaja, ki je bil do nedavnega vladni činitelj. Ko hitro je pustil svoje mesto v Kairu, je poslal svojim prijate- Kampanji* zli itsur novih naročnikov l*rol€*iarrn IX. IZKAZ <5 tednov, od S. februarja do 9. marca 1944.) Vsled latjejfa pregleda ao naročnine fttete ena za vsakega po) leta. Na primer, kdor poAlje eno celoletno in eno polletno, je v izkazu označen a tremi po pol leta. Quebecu izjavil oziroma izrazil mljenju, da si zopet zagotovi | storil svojo patriotsko dolžnost svoje predvojne privilegije in ter |>odal ostavko.' mesta, prekoračila vse meje s. V drugih besedah ixjvedano, željo, da se jugoslovanski krali svojimi izpadi proti jugoslovan- ' gluvni organizatorji Odbora v vrne na svoj prestol; smisel nje- ikemu narodu in njegovi viteški Kairu so ljudje, ki so po mišlje-govih sedanjih izražanj in izjav borbi zn osvobojenje. nju demokratj«\ Unia so bili je tembolj jasen, če se vzame v .. . .... l kljub temu do zadnjega vezani vpoštev, da je zaključil ta del ^em £ ^^Vob? * "P^vnimi ali vladnimi krogi, svojega govora s konstatacijo, > da je srečen m zadovoljen nad ^ ' koliki meri je ube-dejstvom, da sta Amerika in|žna ^ w|a vsako yC7 s , .. t( , , i V čuku kampanje »e bouo doitevale v vsakem izkazu k tem nadaljne ljem v London obvestilo, da je ] nu,0<.Miru. in ,nako ntt(llllJ ne vsote, zbrane v tiskovni sklad. Rusija poslali v Jugoslavijo svoje vojaške misije. V diplomatič-nem jeziku to znači, da zavezniki faktično priznavajo Tita za vodjo jugoslovanskega naroda ter da vzdržujejo faktične ali navidezne diplomatske odnošaje s kraljevo vlado edino zaradi formalnosti. To je posebno razvidno iz Churchillovega zaključnega dela govora, ko pravi, da mora skrbno izbirati svoje besede zaradi zamotanosti položaja. Besede Churchilla o Jugoslaviji so odjeknile po vsem svetu; te besede so velikega pomena, ker predstavljajo tozadevno stališče ne samo Velike Britanije, pač pa tudi Amerike in Rusije. Morda tudi ni samo slučaj, da je 1 tokom dogodkov. V Kairu se je organiziral anti-fašistični odbor južnih Slovanov in na čelu tega odboru sta dr, Milan Martinovič in dr. Veljko Ninkovič. Ob tej priliki je prejel Louis Adumič, predsednik Združenega odbora j už nas lo va nsk i h Amerika ncev sledečo brzojavko: služb in mest v prilog osvobodilnega pokreta je znak |>ozitivne-da procesa v tem pogledu; najboljši elementi so se odločili, da pretrgajo svoje vezi z režimom, ki ne predstavlja nikogar kot sebe. Ostavka dr Cankarja, poslanika v Kanadi, ter odprto nastopanje proti Mihajloviču od strani jugoslovanskega poslanika v Moskvi, Simiča, kaže iste znake, v istem pravcu. III.. Nove naročnine .... 22 .... 2 .... 10 44 9 26 »a 2 9 4 62 "Anti-fašistični odbor južnih Osnovanje Južnosloyanskega Slovanov na Srednjem Vzhodu odbora v Kairu predstavlja no- pošilja ob priliki svoje ustano- Vo učvrščenje demokratskih ju- vitve bratske pozdrave Združe- ^slovanskih sil. Istočasno bo U nemu odboru v Zedinjenih drža- odbor še bolj dvignil ugled Tito- vah z željo in trdno vero, da bo- ve narodne vlade v inozemstvu, do naši skupni napori prlpomo- ker se naslanja na jugoslovan- gli borbi, katero vodi naš narod , sko vojsko na Srednjem Vzho- za ustvarjenje nove. svobodne in du, katera je pred nedavnim iz- __________________ resnično demokratske zveze razila svojo željo, da stopi v bor- angleškrpremier takoj za poda- vseh Slovanov.--Dr Mi- bo na strani maršala Tita Mi se no analizo o jugoslovanskem in ,an Martinovič. dr. Veljko Nin- nadejamo, da bo delovanje Ju- grškem položaju prešel na vpra- kovič " žnoslovanskega odbora v samem šanje odnosa med tremi veliki-1 Dr. Milan Martinovič je ugle- središču jugoslovanske reakcije mi silami. Potrdil je, da so An- dni član Hrvatske kmečke stran-glija, Amerika in Rusija docela ke in mnogoletni prvi pomočnik zedinjene v svojih akcijah proti ministra Šuteja Imenovan je bil sovražniku. za ministra financ v Puričevi jugoslovanske vlade v Jajcu. Nova. prerojena Jugoslavija, j vladi, toda je odstopil, ko je Pu- Publicijski odbor ZOJSA. katera vstaja danes iz plamenov ; — , .. — ----- 0 iS 14 ,i 10 'i 4 7 4 t 2 nevtraliziralo v veliki meri škod ljivo delavnost reakcije ter po- John spešilo politično priznanje nove John 'NEVTRALNA' IRSKA V najstrahotnejše vojne, je neraz-družljiv del jutršnjega sveta zgrajenega na podlagi teheran-1 BISTVU ZAVEZNICA skih zaključkov. Se več. jugoslo OSIŠC/1 vanski osvobodilni pokret je danes simbol edinstva zaveznikov, kateri hočejo skoraj omogočiti udejstvenje idealov in zaključkov sprejetih v Teheranu. Tito in njegovi ljudje so predhodniki I SHOD ZOJSA V CHICAGU (Nadaljevanje s 1. strani.) v državnem departmentu. V nedeljo 19: marca ob 2. pop. bo v Chicagu. v dvorani Bohe-in mian-American na 1440 W 18th prišli z zadevo v javnost. "Irska j st. shod, ki ga sklicuje tukajšnja nevtralnost ogroža življenja a- podružnica odbora južnoslovan-meriških vojakov," je bilo bi- i skih Amerikancev. Glavni go- velikega demokratskega prepo- i stvo izjave državnega oddelka, vornik bo Louis Adamič. roda Evrope in njihova vloga bo v jutršnjem svobodnem svetu vzor drugim narodom. ZOJSA. Rojstva se v tej deželi \e množe V večini v vojno zapletenih dežel rojstva padajo. Najbolj so nazadovala v Franciji in padla so v okupiranih deželah v Evropi. Nemčija se ponaša, da v nji naraščajo, ker so tam ženske ta-korekoč primorane imeti otroke, če so poročene ali ne. Zelo pa so rojstva narasla v Zed. državah, dasi letos ne več v isti meri kakor lani in predlanskim. Od napada na Pearl Harbftr pa do pričetka januarja to leto je bilo v Zed. državah 6,240,000 rojstev. Pomnožila so se kot še nikoli prej v glavnem vsled vere mladih parov, da možu ne bo treba v armado, če se oženi in dobi o-troka. A ko so mladi ljudje uvideli, da je bilo to upanje zaman, se sicer ženijo vseeno, a rojstev pa je veliko manj. ker so nemški in japonski špi- joni tik ob pragu ameriških vo- Roz*town, Pa.„........ Ludvvig Yo*ey, Puefelo, Cui» Sasso. Forest C»ty, Pa............ — Frank Klun, Chisholm, Minn....... Mike Kopach, Barberton, O........ Joe Kom, Detroit, Mich.........-..... Dona Id J. Lotrich, Chicago, IM..... Luka Gnoser, Chicago, 111................ —r I>ouis INivlinich, Bellaire, O............. — Jos. F. Dum, Cleveland, O...............- 1 Andreur Krvina, Glranrl, O................. — John II. Kriisnik, Kemmerer, Wyo... 2 Jacob Kunatclj, Ely, Minn....*.......... — Martin Baje, Me«dow Land«, Pa....... 1 Joe Cvelbar, Sharon, Pa.................. 4 ' Jacob Bergant, Lisbon, O................. — ! John Marolt, Wo«t Mineral, Kan«..... * John Fajdiga, Leadville, Colo........... — Max Mart*, Buhl, Minn..................... — | Tony Stopa r, Colegrove, Pa.............. 4 Frank Kosem. Elm Grove, W. Va. ... 1 Julia Lcmuth, Detroit, Mich............. 2 James Dekleva. Gowanda, N. Y......... 6 John Sukle, Crestcd Butte, Colo..... — Peter Banich, Depue, III.................. — Luka Podbrerar, Wiitt, III .................. 2 Rudolph Potočnik, iMroit, Mich......... 4 2 6 2 fl'* 2301 S. LAVVNDALE AVENUE CHICAGO, 23, ILLINOIS (Nadaljevanje s t. strani.) kot se košnje nad človeškimi Življenji vrše na vzhodni fronti. Prispevek ameriškega delavstva Ogromne lend-leasne dajatve so ob enem največje priznanje j J«»hn I>eskoveiz, Red lxxife,^Mont ameriškemu delavstvu, četudi mu jih časopisje ne da, in čeprav ga v kongresu napadajo, da se briga le za večje plače in vojnim naporom svoje dežele pa nagaja s stavkami. Ob enem so te lend-leasne dajatve triumf Rooseveltove vna-nje politike, ko je zaveznikom obljubljal pomoč iz ameriškega arzenala demokracije" še predno smo bili v vojni. Izvozi v posamezne dežele V vrednosti iz Zed. držav izvoženega blaga so prejele Anglija $6,595.000.000; Sovjetska unija $4,241,000.000; Južnoafriška unija, Bližnji vzhod in sredozemski kraji $2,374,000,000; Kitajska, Indija. Avstralija in Nova Zelandija $1,780,000,000; vsi ostali kraji, največ latinska Amerika, $588,000.000. Poslanega je bilo največ mu-nicije, v vrednosti $8,434,000,-000; industrijalnega materijala, največ strojev in pa kosov za popravila $3,990,000,000; živil in | ^ junko, Detroit, Mich. agrikulturnih produktov pa za jacob Ambrozich, Moon Run. Pa Joseph MiKelioh, E. Holena. Mont..............— Joto Tavčar, Cleveland. 0..........................................2 Julia Krmelj, Springfield, 111............... John Paulieh, Gardena, Calif............... John Spiller, Si.»Lotit* Mo.................. I/ov i ene Baje Fairport Harbor, O. Mary Stroj, Ind*anapoUs, Ind. Frank Kokal, CleveJand, 0,.................. Joseph Jei, VVaren, O..........................................................• John Jereb, Ročk Springs, Wyo......................— Ignac Spendal, Clinton, Ind...../.....................2 Marko TVkavec, Canonsburg, Pa..................— John Petrich, Youngstown, O................I Kathy Horvatin, Los Angelea. Cal. 6 Vinc. Maljcvac. Central City, Pa..........2 Mary Marinftck, Gallup, N. Mcx..........IJ> Anton Majnik Jr., Somersct, Colo. Frank Voglar, Bcdford. O......-..............4 Frank Oblock, Tiona, Pa..................................* Frank Podboy, Parkhill, Pa........................— Anton Trojar, Chicago, UL............................— Anton Tratnik. Diamondville, Wyo 12 John Morg. Chicago. IU.:..........................— Amalia Oblak, Elizabeth, N. J..............— Lenhard Werdinek, Thoma«. W. Va 2 Fr Kolenc, Wind«or Heighta, W.Va 1 Joaeph Krmel, Burgett«town, Pa..........2 • Lawrence Selak, Star City, W. Va. — Frank Udovich, Chicago. 111..........................— Jennie MarinSek, Gallup. N. Mex. . * Ore se le. ali naj bo Franco, $15.578,000.000 Tolikšen bil j Frank Pipan, Hibbing. Minn Emanuel in de Valera z nami, namreč izvo*, ki pa nI ves pla-ali pa proti nam. To je napačno, |čan iz lend-leasnega sklada, kaj-kajti režimi, ki jilrti ljudje za- i ti Anglija. Sovjetska unija, Av-stnpajo, so reakcionarni In mo stralija in nekatere druge deže rajo v zaton, če hočemo res mir, socialno pravičnost in druge take stvari, ki so upanje človeštva. le so ga veliko samo plačale bodisi v gotovini ali pa z izmenje-valnim blagom. Leo Milostnik, Sheboygan, Wis. . Andrew Bo*lč (D, Cleveland, O. Skupaj ................ 1 1 5 2 5M Obnov, naročnine 12 62 59 10 203 H 48 •i M 10 187 6 14 19 4 79'* 10 4 26'i 70 4 41 4 18 6 2 4 2 6 7 22 16 2 7 6 2 12 (t 2 14 14 1 6 17 8 18 5 17 17 2 2 16 2 6 0 a* 2 2 2 13 10 10 7 6 1 2 4 4 2 2 8 4 12 2 Nabral v .xovni sklad 9 100 4 00 22 00 8.00 15 00 136 81 11 00 1 1 on 37 50 27.55 6 90 2.50 113.55 i M 20 50 1 90 10 00 6 70 28 50 25 20 .25 33 35 3 60 1.00 4 80 3 00 20.00 1.60 9 10 ' 8.48 .60 9 00 2.75 9 33 6.44 2.72 3 00 .75 38.65 2 oo 3 00 11.50 .25 14 80 6 25 2 00 7.70 37.50 3 00 _ !V0 2 00 18.75 2 00 1 50 5.15 1 65 5 92 2 50 3 50 2 00 1.00 1 00 7 00 .75 11.10 ,50 1.51 1.50 5 25 3,87 8.00 1.20 1 50 3 00 4 00 3.25 2 00 11.25 1 60 2 00 .75 1 00 2 00 265 Draginja v Chicagu narasla 21.5% Illinois Business Review. ki jo izdaja University of Illinois, poroča, da so bila živila v Chicagu letošnjega januarja 21.5 odstotkov dražja, kakor pa lanskega januarja. To so dognali raziskovalci omenjenega vseučilišča. i Nemce stane vojna mnogo življenj Inteligenčna (tajnal služba zavezniških vlad je zbrala skupaj podatke o nemških izgubah od pričetka vojne in izračunala, da j znašajo nad šest milijinov mož, 1 to je, ubitih, ranjenih in |H>gro-j šanih. NESTANOVITNO VREME IN TRINERJEVO GRENKO VINO Marčno in aprilsko vreme je zelo nestanovitno, zato moramo biti pripravljeni nanj Imejte vedno pri roki Trinerjevo urenko vino z vitamini B-l ter ga rabite po navodilih, ki so na steklenici. To izvrstno želodčno zdravilo je zanesljivo in bo , očistilo vate notranje organe in jih držalo čiste; imeli boste boljši okus do jedi, odstranilo bo zapečenost, kar je najboljša obramba v slabem vremenu. Dobite ga v vseh boljših lekarnah, ako ne, pa pi&ite naravnost na Joseph Triner Corporation, 1333 So. Ashland Ave., Chicago 8, I1L, in prejeli boste Trinerjevo grenko vino t vitamini B*I, ki je izvrstna preparacija Kupujte vojne bonde! DRŽAVLJANSKI PRIROČNIK nov« knjižic«, s poljudnimi navodili kako pontati AMERIŠKI DRŽAV. LJAN. Poleg vprašanj, ki jih navadno sod-| niki stavijo pri izpitu za drž%vljan-stvo, vsebuje knjižica še v II delu nekaj važnih letnic iz zgodovine Zedinjenih držav, v III. delu pod naslovom RAZNO, pa Proglas neocT visnosti, Ustavo Zed. držav. Lincol-nov govor v Gettysburgu, Predsed-! niki Zedinjenih držav in Poedine države z glavnim mestom, številom t prebivalstva in velikostjo. Cena knjižici je »amn 50 centov i i poštnino vred. Naročila sprejema: Knjigarna Proletarca 2301 S. Lavvndale Avenue CHICAGO 23, ILL. »♦t MMMMMtHH< POSLUŠAJTE vsako nedeljo prvo in najstarejšo jugoslovansko ra dio uro v Chicagu od 9. do 10. ure dopoldne, posta|a WGES, 1360 kilocycteb. Vodi jo Georqe Marchan »♦♦♦»♦»»MMMMM 3.25 I; 11 ; NAROČITE SI DNEVNIK [ > M PRISTOPAJTE K SLOVENSKI NARODNI PODPORNI JEDNOTI * Stan« ta pol colo loto S6.00, lota $3 00 Ustanavljajte nova društva. ♦ Deset članov (ic) je treba r.a X novo društvo. Naslov ta list in T za tajništvo je: Z 26S7 S. Lavvndale Ave. t CHICAGO 23, ILL. ; >♦♦♦»»»»♦♦♦»♦♦»1 »♦♦«! »M* » Dr. John J. Zavertnik PHYSICIAN and SURCEON 3724 Weat 26th Mreet Tel. Crawford 2212 OFFICE HOURS: I >30 te 4 P. M. a (Eacept Wed. and Sun.) 6:30 to S;30 P. M. (Except Wed., Sat. and Sun.) Ret. 221 i S«. Ridgeway Avo. Tol. Crawford 8440 If no mivfr — CaR Aoatin 5700 1293 $R4R 38 Preilnii iaka« novih naročnin 500, aadanjl 53, akupaj 553; obnov-Ij en i h, prt j *n j* iVk a z 1090, aedanji IM, itM. Tiakovnl sklad, prejSnjMzka7 $705 93, sedanji $14145. skupaj $848 38 'nwide campaign for enlist-ment* in the German navy produced fifteen recruits ... A con cen- * * » Some vvhere in the Baruch report is found the statement that the returning soldier "must be our first consideration." In another plače vve find thc assurance that offices vvill be set up ali over thc country so the returning soldier may readily "asccrtain his rights." % Congress has already taken steps to take čare of the returning soldier This nevvspaperjs 100 per cent in favor of generous treatment for our fighting boys. But why try to drive a vvedge betvveen the "returning soldier" and the vvorker and the farmer? Economically thcy are aH in the same boat. Instead of setting up offices vvhere the "returning soldier" may iscertain his rights, the government should be setting up offices vvhere thc returning soldier may find a Job, and those offices should be open to other Americans on exactly the same terms as to the soldicrs. • • • This cjuestion of jobs. not alone for returning soldicrs, but for every American, able and vvilling to vvork, is fundamentaL Jobs for aH should be the foundation of ali post-vvar plans. At the same time, the farmer should be protected against the deflation vvhich vvrecked him after the last vvar. Unless this is done, the soldier vvill soon spend his diseharge pay and vvill be selling apples on the street corner; the vvorker vvho made the vveapons vvhich enabled the soldier to vvirTTffiš vvar witt be in a similar position, and the farmer vvill again be threatening to hang thc official vvho seeks to foreclose his mortgage. In other vvords, history vvill repeat itself! — Labor. AN INVITATI0N TO ANOTHER WAR tration camp near Bergen is being One of the cluef reasons of inanpovver shortages. vvhere they arise. . enlarged ... Incidcntally, the nevv vvhom top-flight American cxploiters oncc praised and against vvhose 1 is the refusel of employers to give jobs to vvoinen vvorkers. to Negro 'Nazi slogan for Norway is 4 Tovvard ; Secretary of the Interior Ickes proposes to spend $135,000,000 of soldiers the sons of vvorkers are novv fighting — Reading Labor Ad- i vvorkers or to other Americans ready and eager to vvork. Better Times." The underground 1he ltXp0yer;s money—and probably a great deal more—to build a pipe- vocate. j Such diseriminations also lead to the racial friction and even rlots oress generally has made the slogan ||n; investment a vast faith in the /\jnerican future From their tongues rolled American spc^ech. hard and brlght as nevv coins . . . VValt VVhitnian sang 0hd shouted of them. Emerson lectured them. Abe Lincoln believed ln them. Their purpose cut like a shlninfj axt through a stubborn century They created thc rich fabric of th< American drčam out of the tatten of once unpopular causes most of vvealth and povvcr to the economic royalists at the top of the social hcap VVhat does Capitalism do to inventors? It monopolizes their patents ... so that no one can manufacture vvhat brains developed e*eepl the and natellite lands in tions and vvar leadcrs our aspira* Tempianon rarcly comes In vvorking hours. It is in ihelr leisure tlme that men are made or maried. — VV M Taylor intclligence to government, for dc-manding an administration motiv* ated b.v ^mcern for, thc general vve! f are. t------- ■ v Hc fought for the Lcaguc of Nations ... Hc fought fascism for twcnty ycars, but fascism vvas res-pectablc and fighting it vvas not... Novv his sons, yours, are fighting fascism in the mountains of Italy and the jungles of the Pacific islands. Meet a Liberal He has boen called idealist, crackpot. dreamer. Some, more kindly, have called. him "a man of good vvill." The names don t matter and the names won't stop him. He knovvs that the causes he fights for are not thc sclfish concern of a minoritv, but thc goals of a nation •rnd a people; that thcy will bc vln-dicated, and the names forgotten. He is fighting for a just and democratic p^ace, untainted b> 1 cynical dcals vvith diseredited dy-nastlc and turnover opportunists. He is not fighting for a vvorld of great povvcr alliances, of mandates and colonies, of ruling and subject peoples, of first and second claas citizens, a vvorld of caste and status and thc vvhitc man s burden Hc is fighting for a vvorld in vvhich ali pcoplca can vvork and j develop, in vvhich popular energles vvill not be thvvarted and hopes frustrated by imperlalsm, isolatlon-lam and hypernationallam, in whlch thc flovv of commerce vvill be unlm- j »eded by tariffs and cartela, 'and n vvhich aH natlona vvill admlt heir Intcrdcpcndence and respon-■lblllty for keeping peace. And he is fighting for an Amer-1 aH U. S. railroad locomotivos; gen-erates 35 per cent of aH U. S. elec-tricity; heats four out of every seven homes; and coal is the base for 85 per cent of ali vvar plasties. Four of the half dozen of thc nation's most important and basic if *nyone interferes vvith the pipeline. he vvill be atacking the United States, and in that event, vve must. of course. shoulder our guns and go out and disposc of him. Mr. Ickes says vve must develop nevv oil resourees. because our ovvn supply vvill be cxhausted in 14 or 15 years. That docsn t happcn to bc true. VVe have enough oil in this country to last for an indefinite period. Mr. Ickes is trying to scare us so there vvill bc less opposition to his Asiatic pipeline. The British Parliamcnt has discusscd the mater. One member sug-gested that the United States is becoming "imperialistic"—just like Britain and Rusia, but a Labor member shouted, "Standard Oil!" The Labor member vvas right. The pipeline, built with public funds, is to bc turned over to the Standard and other big oil companies. Thcy vvill pockct the profits. vvhile Uncle Sam takes a chance on getting into another vvar.—Labor. Unions as a Weapon A third ratc ncvvspaper vvhich unfortunatcly hns a large circulation vvar chemicals also come from coal: j throughout thc country, rccently declarcd that "unions are a wcapon Phcnol, toluene, ammonia, and | against the capitalistic, cmpJoying classes " naphthlenc. Add to this yt»u also have coal furnishing part or aH of thc important elementa vvhich provide T. N. T„ picric acid and tctryl, ali high exploslvcs ncedod In vvar--fare. Ali in ali, some 300 products art made from coal, so vve can sec that coal is a prctty essential industry. even though the men who produce these vital elements of our evcry day existence don't get dccent fin-ancial recognition for the eontribu-tlnoa they make to the vvealth and eomfort of the greateat nation on earth.—The Progressive Miner SOVIET LABOR HEAD NAMfcD 'VICE-PRES/ MOSCOVV — Nikolai Shvernik, Union Central Council of Trade Unions, vvas named first vice president of the Prealdium of the Su* preme Soviet (Parliamcnt) Of the Soviet Union, a post corresponding to United States Vice President. Elevation to thc nevv post Is con-sidered here as further recognition of the part playcd by trade unions ln thc life of the countrv, parti-ctilarly during the vvar. Union labor is not a vvcapon against anything cxcept injusticc to thc vvorking man Union labor hns no fight against capital as such*. but rather against thc abusc of capital vvhich keeps vvorking men under slave conditions. Union labor is exactly vvhat its name implies, a union of vvorking men, banded together for their mutual benefit, and the union man is the first to acknovvledge that banding together in this way has been and vvill continuc to be bencficial. Unions opposc oppression, injusticc. had vvorking conditions and aH thc "isms" vvhich are foreign to true Americanism. Capital is an in-stitution in America, and evcry uiiion man vvith a home of his ovvn is a capitalst, in a way, and it is thc kind of capitalism of vvhich wc vvant n lot more. Savings. bonds, insurance. homes—ali these put together comprisc capital. so that thc good vvorkman vvho is a union man is a small capitalist. and in favor of moderate capitalism. But to permit one capitalist vvho has much more than another to brovvbeat and depress others is foreign to our unionism. and it is this vvhich unions opposc and vvill alv*ays opposc.—The Progressive Miner. lle Is Your Neighhor His father Was called "anarchist" because he fought for eight-hour day and for the right of vvorkers to bargain collectively. His vvife was laughed at vvhen cratic procesa vvill be admltted un she vvalked in the suffrage parades. f1lnchingly an America dynamlc He himaelf has been damned.+s aud unafrfllfc, in kwhl<4| the social a ' brain truster" and bureauu#t"jJ^ntier wiN bt foivvS-for arivocatlng the applicATlhn of The Advance. 1 OF LITTLE FAITII A man on the coast of Florida vvrote to a Nevv York atore for a new barometer. When it arrived he 1 unpacked It and diseovered that the Instrument vvas set at "Hurrictn«.* He tapped it. and it did not budgc. Hc hung It up, taped it ca of expandTng produetion and i and 11 d!d not ^^ full e>nployment, free from the pri- Very ■n«ry- hc ■ atron« mitive and sulcidal impulsrs of ra- »ctter to the store and then vvent :ial and rcligioua hatred, in vvhich | out to post it VVhen he returnad hit the full implicationa of the demo- house aa well as the nevv barometer CHICAGO TEACHERS' UNION WINS $4,800,000 WAGES ' cago tcachcrs totaling $4,800,000 in the last thrcc ycars figured on , annual basis. NOT Y0U, JUDGE! CHICAGO — Chicago Tcachcrs j Judge—Thia time I let you off. Union. Local I, American Fcdera- But rememl>er from novv on, kcep tion of TeacherS, has vvon vvage away from bad company. restorations and inereases for its Rastus — Yassuh, yo' honah, members and other City of Chi-1 youall never see me here again! had blown away. i 5». »at I ourae VVhat ls the beat government? w^ich teaches ua to govem on rae I ves —Goethe ADAMICS NEW BOOK ' MY NATIVE LAND Based upon the uuthor s exclusive material, this incrcdiblc story of YUGOSLAVIA — fhe country of the Croatlans, the Serbians and the Slovenians — and her heroic strugle holds a significant Icsson for the democracies. > Order Your Copy Novv 13,75 a eopy PROLETAREC BOOK SHOP 2301 So. Lavvndale Ave., Chicago 23, 111.