Smernice k sodelovanju s kmetijskimi referenti Z odlokom banske uprave je podana osnova za složno in sporazumno delo med sreskimi kmetijskimi referenti in učiteljstvom narodnih šol na kmetih. Navidezno je zadeva prav priprosta in le lokalno - gospodarskega značaja. Čitali smo že poročila v stanovskem in dnevnem časopisju o referatih in debatah, ki so se vršile o predmetu na zborovanjih sreskih učiteljskih društev. Iz teh je razvidno, da je akcija med javnostjo našla mnogo več odmeva in zanimanja, kakor je to običaj pri sličnih pojavih. Ker so dani vsi pogoji, je pričakovati, da bo sodelovanje učiteljstva s sreskimi kmetijskimi referenti doživelo močan razmah, ki bo zahteval od našega stanu mnogih žrtev na času in energiji, je pa potrebno, da se zadeva prouči tudi z vidika učiteljstva. Naloge kmetijskih strokovnjakov. Program dela kmetijskih strokovnjakov je sicer zelo obširen, raznolik z ozirom na krajevne prilike in potrebe, obsega pa v glavnem izboljšanje zemlje, naprednejše metode pri obdelovanju, intenzivno delo na semenogojstvu, selekcija rasnih pasem domačih živali in ustvarjenje sposobnega kmetijskega zadružništva, a tudi splošno poglobljenje kmetijske strokovne naobrazbe. Stremljenje kmetijskih strokovnjakov je v glavnem povsem realistično in to seveda upravičeno. Nesporno je namreč, da je neka gotova stopnja blagostanja pogoj in osnova vsakemu višjemu, etičnemu udejstvovanju in da mora tudi kmet imeti eksistenčni minimum, kajti onih, ki ga nimajo in onih, ki ga jedva dosezajo, ne bo nikoli mogoče pritegniti v vrste sodelavcev, saj so ti sloji običajno pasivni tudi v zadevah realnega napredka. Sodelovanje učiteljstva. Problem kmetstva je nedvomno star in je njegove početke iskati v oni dobi, ko jc poljedelstvo prenehalo biti edini poklic in so se iz kmetskega stanu oddvojili posamezniki in ustvarili nove poklice. Toda to ni za nas aktualno, Zanimati se moramo le za problem kmetstva, kakršen je sedaj in predvsem V naši državi. Pa tudi tu ne more učiteljstvo sodelovati pri celem kompleksu vprašanj, omejiti se nam je le na one, pri katerih je sodelovanje učitejstva mogoče, pri katerih je potrebno, in pri katerih je sodelovanje naša dolžnost. Tu je predvsem moment splošnega gospodarskega napredka. Tu naj imajo odločilno besedo strokovnjaki, njim na čelu sreski kmetijski referenti. V koliko bo tukaj mogoče teoreticno m praktično sodelovanje, se ne more določiti z nekim povprečnim merilom, ker je to za sedaj močno odvisno od strokovne sposobnosti posameznikov, za bodoče pa še bolj od tega, kako bodo učiteljišča usposabljala naš naraščaj za delo v vasi, ne samo umstveno, še bolj čuvstveno, da se učitelj na deželi fitbo smatral zapostavljenega, ampak enako vrednega, če že ne boljšega od tovanša v trgu ali mestu. Vsekakor pa že zamisel sodelovanja sama priznava, da se delo učiteljev na kmetsko-gospodarskem polju ne da podcenjcvati. Kljub sodelovanju učitcljstva pa ostane in mora ostati gospodarski napredek našega kmeta torišče kmetijskih strokovnjakov, ki so na njem odločujoči činitelji. lz tega bi sledilo, da bo učiteljstvo pri reševanju kmetskega in kmetijskega problema neznaten pomočnik. Temu pa ni tako. Poudaril sem, da je naše sodelovanje važno in naša dolznost. To pa ne samo onih, ki so na kmetih doma in so več ali manj teoretično ali v praksi proučili kmctsko-gospodarska vprašanja. Kmetska strokovna izobrazba ni namree vse. Ne posameznikov, ne narodov ne ocenjujemo samo po izobrazbi, temveč tudi po kulturi, in sicer po kulturi mnogo bolj, ker je izobrazba samo sredstvo za dosego smotra. Izobrazba se kaže na zunaj, je sicer lep lonec, a če se izobrazba ne druži s kulturo, je lonec pa5 _ prazen. Kadar pa gre za kulturna vprašanja. pa seveda brcz učiteljstva ne gre, saj če bi šlo brez nas, bi nam narod mirno lahko odrekel pravico do naziva — učitelji. Pri kulturni povzdigi naroda v splošnem in kmetskega življa posebej pa mora sodelovati vsak izmed nas, ker se to delo pricne že v I. razredu nižje narodne šole in se nadaljuje, dokler živi učitelj med narodom in narod okoli njega, pa naj si je aktiven ah upokojenec, naj živi pod Donačko goro, v Ljubljani ali Beogradu. Da se naš narod v gospodarskem napredku ne more meriti z narodi srednje in zapadne Evrope, je brez dvoma. V kulturnem oziru bi si tega ne upal trditi, kajti če tudi nismo povsem na isti višini izobrazbe, ima kultura našega naroda mnogo samoniklih dobrin, ki so jih tako zvani kulturni narodi žc davno izgubili. Vendar pa opazujemo v bitnosti nasega naroda nekatere negativne duševne pojave, ki so posledica sto- in stoletnega tlačanstva in katere bo treba prej ali slej izkoreniniti na ta način, da s primernim vplivanjem na duševnost oslabimo njihovo moč. Poleg šole in knjige imajo na dušo naroda posebno velik vpliv javna predavanja, najučinkovitejše med njimi so državne manifestacije. katerih pa se masa naroda na kmetih ne udeležuje, ker se vršijo običajno v prometnih centrih in ne morcjo priti v poštev kot glavni vzgojni faktor za širše plasti. O vzgojni vrednosti političnih shodov smo si takoj na jasnem, če le pomislimo na ton raznih govornikov iz dobe strankarskih bojev. Rav- no radi tega pa prihajajo gospodarska prcdavanja vedno bolj v poštev kot vzgojno sredstvo. Temu teoretičnemu razpravljanju bi se dalo ugovarjati. Da pa dokažem pravilnost izvajanj in osobito potrebo sinteze pouka in vzgoje tudi pri odraslih, prcidem rajše v podrobnosti. Pri tem pa se hočem v glavnem točno držati v onem okviru, ki je določen sodelovanju učiteljstva s sreskimi kmetijskimi referenti. Naš človek ima mnogo premalo samozavesti, zaupanja v samega sebe. Morda bo kmalu boljše, saj narodna šola z vsem poudarkom vzgaja naš narod k samoudejstvovanju, a za sedaj je nesamostojnost velika ovira tudi za gospodarski napredek kmeta. Samozavest ie izgubil naš človek v dobi tlačanstva. Če mu je tujec vzel samozavest, mu jo lahko in mu jo mora svoboda vrniti. Močni narodi imajo posebna gesla, s katerimi dvigajo zavednost in zaupanje v svojo bitnost posameznika in vsega naroda. Ti se sami imenujejo narod vitezov, oni narod gentkmenov, tretji so narod gospodov, četrti narod nuskaljene pravičnosti in neki celo narod tisočletne klasičnc kulture. In mi? Cankar nas imenuje narod siromakov, betežnikov in cmeravih otrok, Tavčarjeva gospoda ima vsa nemška imena, Jurčič dopušča, da govore slovenski le kmetje in grajske služkinje. $e cela gromovnik Aškerc v svoji navdušcni »Mi vstajamo« sicer silno zagrozi, na koncu pa stisne repek in se ponižno opraviči, češ, saj ni tako hudo: »Kaj naša bo osveta, napredek in prosveta.« So sicer ljudje, ki verujejo, da je ta ponižnost nam prirojena. To pa ni res. Saj slišimo odpadnikc, po katerih žilah se pretaka stoodstotna ju<?oslovanska kri prav resno in odločno govoriti »Ein Gott, der Eisen wachsen liess, der vvollte keine Sklawen«. Da se je naš narod navzel nevredne ponižnosti, je pač posledica mučne preteklosti, ko je moral vsak dan videti, da je tujec gospod, a on brez vseh pravic. Več samozavesti. Danes za tako čuvstvovanje ni razloga in je tako čuvstvovanje treba z vsemi sredstvi in povsod pobijati do popolnega iztrebljenja. Ob intenzivnem in sistematičnem delu vseh činiteljev, osobito pa učiteljstva in kmetijskih strokovnjakov bo to uspelo dokaj kmalu, saj sta ta dva poklica širokim plastem naroda najbliž'a in v najintimnejših stikih. Ni sicer napačno, če govorimo v strokovnem predavanju o živinoreji na Danskem, vinarstvu na Francoskem. sadjarstvu na Južnem Tirolskem, zadfužništvu na Češkem, a ne sme se to podajati na način, ki vzbuja obup in potrtost vsled spoznanja lastne nemoči. Nasproti tem visoko razvitim specijalnim strokam je vzporediti velikansko prednost našega mešanega gospodarstva in zelo močno poudariti izredno ugodne klimatične prilike, ki nam mešano gospodarstvo omogočajo. Ustaljena samozavest združena s čutom pravičnosti je med odločujočimi činitelji gospodarskega procvita. Samozavest pa je čut, etična dobrina in se kot taka ne da naučiti, nc vcepiti, ne ubiti v glavo, niti ne dokazati, treba jo je s trajnim vplivom na duševnost spojiti z bitnostjo v nerazdružljivo psihološko individualnost. Samozavest jc osnova za krepko aktivno delo. Tyrš trdi: »Ne cden narod, kolikor jih jc bilo na svetu, številen ali maloštcvilen. ni poginil v svoji svežosti in dokler je bil kaj vreden, vsak se je zrušil brezbrižen in zanemarjen«. Tu je prva parcela, na kateri naj orje učiteljstvo složno s kmetijskimi strokovnjaki. Več prave poštenosti. Drugi zanikerni plod našega hlapčevanja je neko pomanjkanje čuta za absolutno pravičnost. Da se takoj razumemo! Niti na misel mi ne pride, da bi očital celotnemu narodu duševni ali etični defekt nepoštenja. Tudi bi tega ne omenjal, ako bi nas ne klicalo nujno in resno delo pri vaškem zadružništvu. Kmetijske zadruge prihajajo že kasno, mnogo prekasno in vendar je veliko vprašanje ali sploh prihajajo. Načeti moramo vprašanje, zakaj zadrug še ni, oziroma, zakaj so se doslej obnesle pri nas le kreditne zadruge Zopet govori zgodovina. Gospoda je imela pravice, tlačanom je merila pravico samo v toliko. kolikor je pač bila slučajno razpoložena. Neštetokrat je šel v boj za staro pravdo, a pravice, zakonito zajamčene in sodnijsko izvršljive ni bilo. Da bi si naš človek začel iskati pravico sam v odkritem boju, za to je bil preslab, iskal jo je v premetenosti in zvijači. Nihče mu ne niore zameriti, imel je prav. Današnje stanje justicc je tako odločno, da jc pravica zasigurana vsakomur in v vsem obsegu. Vendar še najdemo dan na dan slučajc, ko se skuša bližnjika z zvijačo prevariti. Če proda jabolka, so zgoraj res lepa, na dnu pa je manjvredno blago. Krmo ali slamo je treba črez noč razmetati, da se napije vlage. Sejmskih mešetarjev je brez števila, na mostni tehtnici kaj radi slučajno naslonijo nogo na nepravi kraj, popravljati znajo vino, če ni hotel Bog pravega ustvariti. Tudi nima vedno iste mere, za kupovanje je ta, za prodajo druga, osobito dobro delo pa izvršiš, če uspešno prevariš organe finančne straže itd. Vse skupaj to ni lepo, najhujše pa je, da se taki in slični čini ne smatrajo ne za greh po naukih cerkve, ne za kaj slabega v splošnem baš narobe, smatrajo se takc prevejanosti za junaške čine in se temu primerno z njimi bahajo. Tu sem spada tudi tihotapstvo in nereelnost cen, za kar so nam tipičen primer nekateri potujoči krošnjarji. Ta negativna stran duševnosti jt; sicer med narodom mnogo redkejša kakor pomanjkanje samozavesti, vendar razširjena toliko, da je v veliko kvar v trgovini z inozemstvom in je najresnejša ovira prepotrebnemu kmetijskemu zadružništvu. Predpogoj zadružništva je reelnost v vsakem pogledu in geslo »Za pošten tlenar pošteno blago«. Vsaka zvijača, vsaka zahrbtnost se naposled maščuje, žal ne samo nad onimi, ki so krivi, posledice zadenejo vse. Tu je treba nastopiti odločno in brezobzirno in nastopati proti tem pojavom tako dolgo, doklcr jih popolnoma ne iztrebimo. To bi bila torcj druga parcela, na kateri moramo skupaj puliti plevel, če hočemo pomoči kmetskemu gospodarstvu. Za pravo dobrodelnost. Dovršen idealist bo vedno revež, ker ne bo nikdar imel ničesar svojega. še večji siromak pa je absolutni realist -sebičnež, ker ga najlcpši uspehi nikoli ne zado-voljijo in mu ustvarjajo le .nova hrepenenja. Naš človek ni brez idealov, a tudi realistična stremljenja so primerno razvita. Znano je naše gostoljublje, mnogokrat tudi prctirano. Ravno v scdanjih časib slišimo raznc brezposelne. med katerimi je dobršen del lenuhov, da se še najuspešnejše bcrači v Jugoslaviji, če se lc zna človek količkaj pretvarjati. Dobrodelnost je zelo lepa čednost, vendar bo treba tudi tukaj primernih ukrepov. Ob primernih prilikah bo treba govoriti o revščini in njenih znakih ter osobito poudarjati, da sc prava revščina nikoli nc sliši iz ust, temveč vedno gleda iz nemih oči. Z revščino je kakor z nevesto. Nobena ni veliko vredna, če se ponuja, dobro nevesto in pravo revščino je treba iskati in govoriti na samem z njo. Toda to le tako mimogrede, ker je stranskega pomena. Omenil sem le radi dokaza za močno razvito karitativno čuvstvo. Za državljansko vzgojo. Demokracija, tolikokrat hvaljena, neštetokrat prokleta, povsod in ob vsaki priliki drugače tolmačena tudi pri nas ni povsem jasen pojem. Ne bom se ne za hip spustil v strankarsko politiko, saj nam je političnih bojev na raznih osnovah več kot dovolj in če le kateri stan, je učiteljstvo najsreenejše, da je konec raznih demagoških gesel. Rad bi poznal človeka, dobrega državljana, ki bi imel pogum, da zopet zaseje sovraštvo med ljudi. Ne torej zaradi mogočih bodočih političnih grupacij, ampak zaradi resnice same je potrebno, da pripravimo kmetski sloj do tega, da čim prej spozna, kje je resnica in kje laž. Tudi kmet naj kritično razmišlja razne politične programe ter se zaveda, da pot k uspehu ni ona, ki vodi gladko in ravno, kajti uspeh je vedno nekje višje in po ravni poti je v višino dospeti nemogoče. Programi strank so od nekdaj bili taki, da so se čitali kakor kaka visoka pesem, ki je imela videz, da so jo sestavljali idealisti v razpoloženju največjega navdušenja. V resnici pa gospoda, ki sestavlja program nove stranke, točno prouči najnujnejše potrebe prcbivalstva, abstrahira na .desno in levo, da bi prehitro nc prišla v zadrcgo, in program je gotov in sicer program, ki vleče. ker je osnovan na materialnih dobrinah in ki jasno govori o pravicah in ravno tako previdno molči o dolžnostih. Za vsakogar pa mora biti takoj jasno, da ne more obstojati nobena država, kjer bi si državljani vedno pridobivali novih pravic in se istočasno otresali starih dolžnosti. Nesporno pa je, da država kot najmočnejša društvena zajednica rabi in mora imeti člane, ki se ne zavedajo samo svojih pravic, ampak poznajo in so vedno voljni storiti svoje državljanske dolžnosti. Tudi tu velja načelo, kdor da skupnosti, državi ali narodu manj, kakor od skupnosti dobi, je za skuptiost negativna postavka in se mu po pravici odrekajo državljanske časti. Državljanska vzgoja je toliko boli potrebna, kolikor manj je je. Navidezno to ni zadeva kmetijskih strokovnjakov. Pa je! Le živa beseda vžge. Besedo pa sliši kmet marsikje. Toda le kmetijska strokovna predavanja se smatrajo za nekaj res resnega, vsake drugc govore posluša le bolj nekako iz navade in za zabavo in jih točno tudi takoj nozabi. Resno besedo pa si vsaj deloma zapomni in baš zaradi pozitivnih uspehov, ki jih gledc državljanskega čuvstvovanja lahko dosežejo kmetijski strokovnjaki, je potrebno, da se na način, ki ni vsiljiv vpletajo mcd strokovna predavanja stavki, izrcki, dogodbicc, ki mimogrede vzubjajo in učvrstijo državljansko zavest. Iz globokega državljanskega čuvstvovanja se logično mora razviti nekak soliden pravni čut. Dasi ima naš narod zelo dobro razvit čut za absolutno pravičnost, je njegova mehka duša premalo sposobna za objektivno presojanje in preide iz usmiljenja ali ljubezni preko stvari, ki bi se v interesu države in javnosti ne smele skrivati ali braniti. V pravem čuvstvovanju so nam lahko v svetel vzgled Francozi, kar se je osobito pokazalo v času Dreyfussovega procesa, ko je narod spontano in pred vsem svetom obsodil svojo državno vojaško justico, da se reši po nedolžnem obsojeni častnik, če tudi je bil žid. Iz te dobe datirajo znamenite Clemenceaujeve busede: Tam, kjer je danes pogaženo pravo enega človeka, bo jutri ogroženo pravo vseh. V svobodni državi se ni bati, da bi se gazilo pravo od sodnijskih instanc, ogroža ga pa lahko pomanjkanje pravnega čuta v širokih plasteh. Da bo čut prava čim globlje zasidran v duševnost vsakega posameznika, jc tudi vazen posel učiteljstva in kmetijskih strokovnjakov. Nacionalna vzgoja. In naposled nacionalizcm Toliko ga je okoli nas, da nam je že včasih kar nepnjeten. Da, okoli nas, toda koliko ga je v nas tp je drugo. Pod imenom nacionahzem se sknvata dva. Prvi je agresiven nasilen, knčec, ekspanziven, krivico opravičuje s potrdbo. Drugi je tih, delaven, čuteč in pozrtvovalen, a v svesti svojega prava odločen v obrambi svojih pravic. Za prvi nacionalizem m. našega naroda ne pndobimo z nikakimi sredstvi ker narod v celoti knvico mrzi, ce tudi bi mu bila morda v prid. Drugcga nacionalizma je še dokaj med našim narodom, če bi ta ne imel male in vendar velike in usodne hibe da ima še vedno neko težnjo po skoro predzgodovinskih zadrugah in še ni dovolj prežet pomena za skupnost vsega naroda. Še vcdno se najdejo nagnjenja, ki stremijo za ne- ko megleno in neopredeljeno samostojnostjo dežel, pokrajin, dolinic in celo zaselkov. Narodno in državno edinstvo je proglašeno z Najvišjega mesta, ostro podčrtano v ustavi in zakonih. Ne ena panoga znanosti ni mogla najti argumentov proti edinstvu, ne argumentov za stremljenja proti edinstvu. Edino v psihološki zablodi egoizma najdejo stremljenja razkrojnih elementov skrovišče. Politično o narodnem in državnem edinstvu ne sme in ne more biti več debate. A debata se mora vršiti, kako bomo čimprej preželi ves jugoslovanski narod do dna duše s tako krepkim čuvstvom, da ga ne more nič več izriniti, da je v nas le ena kri, beseda le ista in da le sloga vseh jamči svoboden razvoj in napredek vsem. Za vzgojo naroda v tem smislu je in bo storilo učiteljstvo vse, ramo ob ramo so z nami kmetijski strokovnjaki. Tu pa moramo gledati, da se krog sodelavcev razširi preko intelektualccv na vse sloje tako, da bo vsak državljan naš idejni sotrudnik, da bo edinstvo jedro vsega javnega dela, vsakemu posamezniku pa vodilna misel: suprema lex. Verk Miloš. Splošne vestl — POZOR! Učiteljstvo in krajevne šol. odbore opozarjaino, da uporabljajo pri nakazovanju denarja na sekcijo JUU — Ljubljana edino le položnice št. 11.153, oziroma za »Mladinsko matico« ali »Naš rod« št. 15.744. Vse druge številke položnic so n e veljavne in zato vrača poštna hranilnica ženakazanezneske. BLAGAJNIK. — Članotn JUU škofjeloškega sreza, ki so bili do 31. deccmbra 1933. včlanjeni pri kranjskem učiteljskem društvu, v pojasnilo in biagohotno vpoštevanje: Kranjsko društvo je poravnalo za Vas vse društvene prispevke pri sekciji v Ljubljani do konca leta 1933., pri glavni upravi v Bengradu pa tudi po Din 10'— za poslovno leto 1933.-34., ki se morajo plačati za vsakega člana meseca septembra že v naprej. Redni člani tiiam dolgujejo torej po Din 16"—, poročene učiteljice pa po Din 8'— mesečne članarinc, poleg tega pa še vsakdo po Din 10'— lctnega prispevka za Beograd. Vsak član naj si torej sam izračuna, kolik je njegov zaostanek pri našem društvu, in naj nam istega nakaže vsaj do 10. februarja t. 1., da se izogne izrednim opominom in stroškom. Blagajničarka. — Opozarjam člane(-ice) Učit. društva za laški srez po sklepu zadnjega zborovanja, da sl plača za obrambnri sklad po Din 5'— 1. februarja t. 1. Prosim, poravnajte ta obvczni zncsek po položnici s članarino vred. Lojze Hofbauer, blajajnik. — Iz celjskega društva. Sestanek krožka, ki bo razpravljal o učiteljskih načrtih, se preloži in se vrši v sofooto 10. febr. ob 16. uri v ¦mestni šoli v Celju. — Knjige Slovenske Šolske Matice za leto 1933. so razposlane. Člani prejmejo naslednje knjige: Pedagoški zbornik, XXIX. zv., ki ga je uredil univ. prof. dr. K. Ozvald. Temelji obče metodike, spisal prof. dr. Stanko Gogala in Naša vas, spisal dr. Josip Jeraj. Posiednja knjiga bo gotovo prav posebno pritegnila naše učiteljstvo, zlasti ono. ki že poučuje v kmetsko- in gospodinjsko-nadaljevalnih šolah. Dober napotek pa bo tudi vsem vonim, ki se pripravljajo na delo v okrilju kluba prijateljev vaške kulture. K tej knjigi se ob priiiki povrnemo. Besedo o dr. Gogalovi knjigi pa smo spregovorili v današ.n.jem listu na drugem mestu. — Skupno število članov Slovenske Šolske Matice za lcto 1933. je 2366. V tem številu prednjačita Ljubljana s 313 in Maribor z 214 člani. Na ljubljanskem učitcIjišču jc 182 članov in sicer 69 učiteljiščnikov, 96 učiteljiščnic in 17 profusorjev. Tudi mariborsko učiteljišče je častno zastopano z 91 članom. Če bi se vsi in vsepovsod s tako vnemo zavzeli za našo Š-olsko Matico, pa bi lahko šteli vsaj 5000 članov. Upajmo, da se našc želje izpolnijo v prihodnjem letu. — Šolski časopis. Seja odbora za sestavo poizkusnc številke šolskega časopisa bo na praznik 4. februarja t. 1. v kavarni »EvrOpa« v Celju. Začetek ob 9. uri 30 min. — V notici »Esperanto v šole in prakso« je izostal pomotoma stavek: Letos se bo vršila podobna konferenca o binkoštnih praznikih .na Dunaju, ki naj ne pokaže samo vedno večje zanimanje za esperanto, temveč naj mu tudi ugladi pot v šole. f MIHAJLO VIDNJEVIČ. Srcdinom mjeseca januara umro je ovdje Mihajlo Vidnjevič, umirovljeni ravnajuči učitelj. Pokojnik je bio jedan od starih naših idealnih učitelja, kojih danas nažalost imadc sve manjc. Službovao jc 10 godina u Radatovičima u Žumberku. Poslije kada je bio umirovljen, vratio se natrag u Žumberak u Radatoviče, jer je osječao da če ovom dobrom ali siromašnom narodu sada najviše moči pomoči. S pjesnikom Žumbcrka Jovanom Hranilovičem, koji je takoder službovao u Radatovičima, radio je na podizanju ovog kraja. Pokojni je odgojio cijele generacije najboljih žumberačkih sinova, usadivši im u srce i dušu sve ono što je dobro. plemenito i pošteno, izgradivši tako čelik-karakterne ljude. Od<;ojio je cijele generacije izvrsnih gospodara, vočara i pčelara, kakav je i sam bio. Crkvene melodije, koje je uveo pred 40 godina, još i danas pjcva narod u ovdašnjoj unijatskoj crkvi. Koliko ga je nje^ov narod volio, kojcmu je vjerno služio punih 37 godina, vidi se po pogrebu na koji je došla sva sila svijeta iz bližc i dalje okolice a prisustvovalo je i cijelo učitdjstvo Bele Krajine i jednog dijela Zumberka. te nar. poslanik sreza metličkog gosp. dr. Makar. S pokojnikom oprostio se je u ime župc njezin župnik gosp. dr. Tiris, u ime škole učitelj Kneževič, u ime sreza sreSki nadzornik Tončič a u ime naroda starosta Sokola Reba. Pokojnik ostavlja jedinicu kčerku, ovdašnju učiteljicu Zlatku udatu za ing. chem. Toni Demšara iz uglednc porodicc Demšar iz Češnjice na Gorenjskem. Mladfntka matlca Ribičlčeva knjiga »Mihec in Jakec« je davno razprodana. Ker je po njej še veliko povpraševanje in so nekateri tovariši izrazili željo, da bi jo radi uporabljali v I. razredu kot pomožno knjigo pri čitanju, prosimo tovariše in tovarišice, ki se za knjigo zanimajo, da nam javijo, koliko izvodov bi potr^bovali. Če bo dovolj interesentov, delo ponatisncmo. Pripominjamo, da bo druga izdaja mnogo ceneja od prve. Naslov za prijave: Mladinska matica, Ljubljana, Frančiškanska ulica 6/1. Mladinska matica je dobila povabilo intemacionalnega urada za vzgojo iz Ženeve, naj se udeleži mednarodne razstave publikacij za mladino, kjer bo letos zastopana tudi Jugoslavija. Izložbo poseti veliko Stevilo vzgojiteljev, knjižničarjev in založnikov vseh evropskih držav. Razstave se seveda udeležimo. Še vedno dobite vse naše knjige, bodisi redne kakor izredne publikacije z 20—50% popustom. To je izredna prilika, da si lahko z malim denarjem izpopolnite knjižnice. —mm Uredništvo »Našega roda« je prejclo naslcdnje pismo od tovariša: »Naš rod« je letos izredno bogat in pestcr. Šolski- otroci so nad v.se zadovoljni z njim, ravno tako «tudi učitcljstvo. Vsi komaj čakamo na naslednjo številko. Na šoli pri Sv. Petru, p. Moste, sem v prvem razredu višje narodne šole letos uvedel »Naš rod«. Posrečilo se mi je. da so ga naročili vsi otroci v razredu (razen bratov in sester) in sicer na ita način, da sem poslal vsem staršem pismo, v katerem sem predočil važnost tega lista za razredno in za domače čtivo. Uspeh je bil ta, da so se odzvali vsi brez izjeme. Naročnino pobiram mesečno, pa mi ni treba prav nič priganjati za denar. Vsi redno plačujejo, čeprav je tretjina učencev zelo revna. Da bo »Naš rod« še bolj pomagal tudi za prirodopisni pouk, predlagam, da uvedetc še rubriko »Gpazuj in poizkusi«. Vsak mesec bi se objavilo par vprašanj in navodil za opazovanje prirode, ki bi silila otroke k večji poglobitvi v prirodopis. — — Kot se je uvedla za zimske mesece rubrika za smučarje, tako bo skušalo uredništvo ugoditi tudi tej želji. O'b tej priliki opozarjamo tovariše, ki imajo kake pametne predloge, da naj jih le javijo. KRITIKA O MAGAJNOVEM »BRKONJI ČELJUSTNIKU«. Magajnova pravljica, ki je imela pri naši mladini kp uspeh, izhaja v srbskem prevodu v »Jugoslavenčetu« in sicer z originalnimi ilustracijami Božidarja Jakca. Delo izide pozneje tudi v knjigi kot prva knjiga rednih publikacij »Jugoslovenčeta«. Naši kritiki si o delu niso cdini. Nekateri occnjevalci odklanjajo dolo že zato, ker so v principu proti pravljičnosti. Tudi jim je »Brkonja Čeljustnik« premalo tendenčen, vsaj v njihovem pravcu ne dtovolj tendenčen. Glede ilustracij so si vsi edrini, da so dobre. Naj navedemo v ekscerptu nekaj ocen: »Jutro«: Miadinsko pripovedništvo predstavlja letos znani prozaist Bogomir Magajna. Njegovo pravljico »Brkonja Čeljustnik« je Božidar Jakac ilustriral popolnoma v pravljičnetm slogu. Modri ton ilustracij še povečuje učinek; zdi se ti, da <res gledaš v pravljični svet. »Slovenec«: »Brkonja Čeljustnik«, katerega je po svoje razvil v prijetmi pravljici Bogomir Magajna, je sicer povsem pravljično zasnovan tudi maga.JTiov.sko gladko prelivajoč se, vendlar pa se zdi, da je zra&el pod vplivom neslovenskega pravljičnega ozračja. Brez dvoma ga bodo tudi mladi bravci goltali, posebno zaradi nazornih ilustracij, ki dopolnjujejo fabulo. »Istra«: »Brkonja Čeljustnik« je pravljica, podana v besedilu in sliki na poseben nov pravljični način. Snov nas spominja na kraško pokrajino z vsemd podzemeljskimi krasotami in čari, ki so prišli do izraza me sap« v pravljici, ampak tudi v sijajnih ilustracijah Božidarja Jakca, ki je slike zelo harmonično spojll z besedilom. »Ponedeljski Slovenec«: Nc vem, če je Magajna spisal že kako dlrugo pravljico. »Brkonja Čeljustnik« kaže, da je na tem področju menda začetnik, vsaj po tehniki njegovega pripovedovanja bi tako sodil. Zasnova je precej bujna, .toda jezik je premalo prožen, za pravljico Tieprimeren. Če primerjaš mehkc risbe Božidarja Jakca, — medle v obrisih, kakor bi te hotele dvigniti v brezmejni in tajni pravljični svet — z Magajnovim jezikom, nastane kontrast, ki odkriva hibo njegovega pripovedovanja. Jezik je preveč zadirčen in se ne prilagodi trenutkom, ki ga pisatelj mora opisati. Zato ni posebne barvitostii v prtipovedovanju. Preveč vse beži, preveč je pripovedlka natrpana, tako bežno pripovedavanjc je na mesitu samo v mapetih trenotkih. — Vendar je osemletni Dušan hMstno prebral »Brkoinijo Čeljustnika« in morda je njegovo mnenje bolj odločilno. »Mladi plamen« odklanja »Brkonjo Čeljustnika« že zato, ker jc pravljica. »Kres«: Originalna slovenska pravljdca, kakršne ža dolgo nismo čitali pri nas. Magajno poznamo po njegovih novelah. Tu pa stopa v krog naših mladinskih pisateljev. PravIjica je dramatična in kar je najvažnejše v naši mladinski publicistiki — ni osladna. Jakčeve slike se prav lepo pril'egajo vsebinii in jo res izpopolnjujejo. »Naš glas«; Na vsak način pa je najbolj uspelo delo letošnjega izdanja pravljica »Brkonja Čeljustnik«. Pravljičrna snov bo mladini gotovo močno ugajala, zlasti še, ker so Jak- čeve ilustracije res posrečene in se z vsebino ugodno zlivajo v ccloto. »Srbski književni glasnik«: Ipak smo od Magajne kao jednog od najpoznatijih pisaca iz pošleratne igeneracije očekivali više od: groteskne romantike sa jevtinim rekvizitrima. »Mladika«: Magajna je napisal pravljico, kjer, hvala Bogu, ni posegal po obrabljcnih motivih narodne pravljice, ki so jo v slab {»Ias pripravili nekateri mladinski pisatelji, temveč je ustvaril samostojmo fantastično in lcpo pravljico, polno pTeproste poezije in otroške zavzetosti nad čudeži v svetu. Jakac je čudežni pravljičnosti dal še močnejšega poudarka s svojimi ilustracijami, ki izdajajo slikarja »Odmevov rdeče zemlje«. »Knjfževnost«: Ali res ni mogoče doumeti, da literatura — predvsem mladinska — ni polje za razne »literarne akirobacije« temveč važen vzgojni faktor? Kaj je hotel Magajna povedati s svojo pravljico? Vzgajati k čemu dobremu? Težko. Začetna poglavja so vsa polna groznih prizorov. Magajna niti originalen ni. Pogrel je k tisto večno zgodbo o zakleti kraljičini in junaškem reševalcu, ki s pomočjo glasbe reši ujeto junakinjo. Tudi ta motiv o čudežnem vplivu glasbe smo v pravljicah že mnogokrat srečali. V Magajnovi pravljici bo čitatelj zaman iskal jedra. Mrtvemu tekstu je dal nekoliko življenja slikar Jakac z 18 celostranskimi ilustracijami. Zaenkrat je škoda energije, k| jo jc zabil v to pravljico. »Pchod«: Čcljustnik je bajni junak, okoli katerega se razvija pravljica. Knjiga zahteva žc precej zrelega čitatelja. Tudi ilustracije so precej visoke. Mislimo pa, da bo naš mladi svct obojc dosegel, če ne prvo leto, pa drugo. »Svobada«: Mladinsko povest nam predstavlja duhovita: pravljica Magajnc. Pravljica je iz vilinskega sveta, vendar povsem primerna današnjemu duhu mladinske književnosti. Otrociy zlasti dečki, jo bodo prav radi prebirali. Kirasijo jo slike Božidarja Jakca, ki so mestoma prav dobro ponazorile težnje avtorja. »Popotnik«; Magajna se je podal v pravljično fabulo, ki ji je vti9nil pečat svojih misli in svojega etosa, zlasti ob sklepu krnjige. Pisatelj sicer ni razgrnil1 bogatega dejanja, močnih zapletljajev in širokega pozorišča. vendar je ostal v ¦tem obsegu še dovolj plastičen in zanimiv. Po tej knjižici se da soditi, da se Magajna ni dosti oddaljil od' naše dosedanje mladinske pravljice, deloma celo nadaljuje njeno tradiicijo z izbranejšim jezikom in izrazom. Jakac jc to povest opremil še z izvirnimi in učinkovitimi slikami, ki se gladko prilegajo pravljični vsebini in Magajnovi besedi. Tudi modri tisk podpira pravljični čar celotne p>ovesti. »Vrtec«: Mislim, da bo vsak, ki bo vzel to knjižico v roke, to pravljico kar požiral, ne čital in na koncu dejal: »Škoda, da ni nič več«. »Mentor«: Bogomir Magajna se je uveljavil s svojo mikavno pravljico »Brkonja Čeljusnik, ki jo je lepo ilustriral B. Jakac.