Dopisi in novice. Iz Železnikov 9. januarija. — Letošnja zima je za šolarje naših krajev dovolj huda. Od kar nas je 26. novembra lanskega leta zapadel debel sneg, so pota ves čas silno slaba. Ostri mraz že več let ni bil tako stanoviten, kot letos; da, celo huda kraška burja se poskuša v poslednjem času pri nas vdomačiti. Uni teden nam je bila pota tako poledenela in ugladila, da ni bilo prav nič novega, ako je kdo na ravnej poti in pri svitlern dnevu pomeril moža po tleh. Včeraj smo dobili zopet novega snega na zasipe. Mnogokrat sem si že letošnjo hudo zimo o jutrih mislil: danes se bomo pa menda vendar lahko prešteli v šoli, koliko nas bo? pa snegu, mrazu in burji \kljub se vendar šola z redko izjembo vsaki dan napolni. Ko bi le tudi napredek hotel tako dober in ugoden biti; a s tem se dozdaj ne morem posebno hvaliti, akoravno se poslužujem raznih spodbudJjejev. Človek se trudi in trudi, pa godi se mu zelo tako, kot nekdanjim ribčem na genezareškem jezeru, ki so tožili: »Gospod! celo noč smo lovili, pa nič vjeli.« Mestni učitelji imajo v marsikaki zadevi pač veliko ložej (?) mimo nas na deželi. Tam imajo otroci navadno (??) ali vsaj do malega domače učenike, ki pomagajo šolskemu učitelju nositi težak jarem; po kmetih tega ni, ampak vsa teža sloni edino le na ramah učiteljevih, zato bi pa res včasih kmalo človeku rebra pokala od samega šolskega terpljenja in truda. Zdravje se naše šolske mladine letos še nekako dosti dobro derži; celo zoperni kašelj, ki je po kmetijskih šolah o zimskem času malo da ne obligaten, letos miruje. V drugem pa sta bila že dva naša učenca letos v veliki nevarnosti. Enega je v šolo gredočega zasul do vratu snežni plaz, vendar so bili ljudje k sreči blizo, da so ga rešili. Drugi je cepnil iz strehe enonadstropne hiše na terdi kamniti tlak tako nevamo (padel je bil znak), da so ga djali precej v sv. Olje, in je ležal že v nezavednosti; vendar je tudi ta srečno otresel smert, ter je zopet okreval, V našem tergu bi pač morali praznik Angelov varhov obhajati vsako leto z največjimi cerkvenimi slovesnostmi, krajne razmere so res take, da stariši pri najboljši volji ne morejo zadosti paziti na otroke. K sklepu naj še povem, da pri nas so otroci že pričeli snovati šolsko hranilnico. Dve deklici tretjega razreda, ki ste prevzeli šolsko snaženje, ste na moje prigovarjanje prinesli vsaka svoj lončeni hranilček (šparovec), in ker jima njun zaslužek sproti plačujem, mečljete taistega va-nj. Da bi tndi druge otroke spodbudil k enacemu, pokazal sem neki dan javno o priložnem času v šoli hranilčka, poropotal šaljivo z vloženimi soldi, in spregovoril nekoliko spodbudnih besed. In glej! kmali so mi jeli donašati tudi drugi šolarji svoje hranilčke, in dozdaj jih je shranjenili osmero v šolski pisarnici. Tako vnovič vidim djanjsko resnico pregovora: »Besede mičejo, zgledi vlečejo.« Zdravo! Jos. Levičnik. (Dostavek vred. Bivši ravnatelj na ufiiteljišču v Ljubljani, sedaj c. k. šol. nadzornik, v. č. g. korar Legat v Eudolfovem, je rokodelskim učencem konec leta v darilo dajal hranilnične bukve z vlogo nekaterih goldinarjev. V resnici djanski nauk! Sicer pa mislimo, da ne kaže šolskih hranilnic splošno vpeljati, vsak učitelj je tako dolžan otroke podučevati, da naj štedijo; kdor pa kaj več hoče storiti, slobodno mn, učitelj ima že tako dosti posla, čemu . . .?) — Iz seje c. k. dež. šl. sveta dne 25. novembra 1875. Poročila o sejah dež. šl. sveta prinaša vradna nLaib. ZeUung", deželne postave pa dešelni sakonik, vendar se nam ne zdi odveč, ako tudi „ Učit. Tov." prinese najvažnejše teh postav in obravnav. — Učitelji imajo skttpaj v listu, kar jim je treba vediti; ravno ta obravnava v deželnem šl. svetu, katero prinesemo spodaj, je ena naj važnejših za pravne razmere učiteljstva. Sedaj je vse na tanko uganjeno in določeno, kaj ima plačati šolska občina, kaj kranjski normalni šolski zavod? Točno je tudi naznanjen čas, kedaj se imajo predlagati proračuni sa stvarne potreb e šol, kedaj proračuni za aktivne prejemščine učiteljev. ,,L. Schulztg." je prinesla to obravnavo po nemški dne 25. decembra, a mi prinesemo to v slovenskem prevodu, zapleten šlog smo tu in tam razvezali in točne besede bolj redko postavili, da je pregled lože. — Učitelji po deželi so tako prisiljeni zdelovati vse proračune, in potem morajo še kmetom razlagati, kdo daje ono, kdo to? kratko rečeno, postavo morajo seljakom razlagti, tedaj jim na korist pride slovenski prevod. Posebno pa opozorujem čast. bralce na 5. točko, kjer je povedano, da se lahko odpravijo vse dosihmal navadne davščine, in se potem vnovič napravi naklad (Umlage) na soseske, se ve da, po drugem merilu. Berite tedaj! Perovodja je prebral razrešene vloge. — Nadzorniško poročilo o srednjih šolah v Kooevji in Eudolfovem in poročilo o letnem sklepu srednjih šol v Ljubljani, Eudolfovem, Kranji in Kočevji 1. 1874/5 se je predložilo slav. ministerstvu. — Gabelbergerjeva stenografija po Ahn - Ollendorfovi metodi, katero je izdelal profesor Anton Heinrich, se bode predložila ministerstvu za uk in bogočastje. — Ko so okrajni šl. sveti poročali, kako je z vpeljavo obertnijskih in gospodarskih (kmetijskih) strokovnih tecajev, se je naznanilo kranjskemu deželnemu odboru, kako je z gospodarskim podukom po tukajšnih ljudskih šolah in kako je ta poduk napredoval, in se ob enem naprosil, da on postavi za ta poduk na nadaljevalnih šolab v proračunu za 1. 1877 pri normalnem šolskem zavodu 1000 do 1500 gl. — Učni in urni čertež, ki ga je predlagalo ravnateljstvo filharmonične družbe, se je odobril. — Več učencev se je po predlogu ravnateljstva na c. k. možkem in ženskem učiteljišču šolnine oprostilo. — Nemški jezik se je vpeljal kot obligatni predmet na dvorazredni ljudski šoli v Eatečah. — Prošnji obeh mestnih šol v Ljubljani, da bi se smelo podučevati po č e r t e ž u za osemrazredne šole*) se vernete z nekaterimi opombami in ukazi do mestnega okrajnega šolskega sveta. — Odobri se namestni učitelj na ljubljanskem učiteljišču, odkaže se mu namestuina in potnina. C. k. dežel. predsedništvo je naznanilo, da je poterjena postava, **) s katero se deloma prenareja dež. postava dne 29. aprila 1873 št. 21. in 22. dež. zakonika in potem 19. decembra 1874 št. 37. dež. zak.; v izpeljavo teh postav se ukazuje: 1. Ker je bilo uže po dogovoru s c. k. finančno direkcijo in s kranjskim deželnim odborom dne 14. decembra 1874 št. 2900 (Učit. Tov. 1. 1875 v 1. 5. str. 79) ukazano, da se imajo aktivne prejemščine (Aktivitatsbeziige) učiteljstva po splošnih ljudskih šolah, izvzemši mesto Ljubljano, splačevati na račun normalnega deželnega zavoda, tedaj zarad §. 1. postave dne 26. oktobra 1. 1875, po kateri normalni šolski zavod od 1. januarija 1876 splačuje vse aktivne prejemščine učiteljev na splošnih ljudskih šolah, izvzemši m. Ljubljano, ni treba še enkrat ukazovati v tej zadevi (t. j. zastran tega, kdo bo splačeval aktivne prejemščine). •) Sedaj je dovoljeno, poduoevati po učnem oertežu za petrazredne ljudske šole, ker mislijo v prihodnjem letu štirirazredni Ijudski šoli premeniti v petrazredne. **) Te postave prineeemo po dež. zakoniku. 2. Z ozirom na to, da je uže po čl. 5. dež. postave dne 19. decembra 1874, št. 37. dež. zak. šolska občina zavezana skerbeti za stvarne šolske potrebe (sachliche Scbulbediirfnisse), in pa, ker bode po §. 1. postave 26. oktobra 1875 normalni šolski zavod od l. januarija splačeval vse aktivne prejemščine učiteljem (kakor je bilo uže v točki 1. povedano), tedaj po postavi ni večtreba (postavna potreba prejenja), da bi se troški ali izdajki (Erfordernisse) za stvarne šolske potrebe in uni za aktivne prejemščine učiteljstva po izgledih za šolske proračune (Schulvorauschlags-Formularien), kakor je bilo dosihmal naprej pisano, skupno obravnavali (tedaj vsaka stvar posebej), in ker je zgoraj jasno in točno omejeno in razločeno, kake obveznosti (Verbindlichkeiten) za splošne ljud. šole ima šo 1 ska o b č i n a, kake pa normalni šolski zavod; sicer pa, ker so šolski proračuni za 1. 1876., koje pa bo treba predelati (modificirati) po smislu odstavka 6. teh nasvetov, uže določeni in s tukajšnim ukazom dne 29. julija 1. 1875 št. 1172 c. k. okraj. šolskim svelom v nadaljno uradno obravnavo poslani bili, bode to veljalo le za čas od 1. januarija 1877 (od tega časa se bodo šolski proračuni, vsaka stvar za se ločena, tako obravnavali). a. Ker tedaj vsled §. 1. dež. šolske postave, ki prenareja člen VI. dež. postave 19. decembra 1874, kar se tiče določeb §. 23. alinea 1. in odstavek 3. postave o deželnem nadzorstvu 25. februarja 1870, okrajni šolski svet čuva nad tera, da se letni šolski proračuni, katere ima sestavljati pomnoženi krajni šolski svet, o pravem času predlagajo, isto tako tudi on te proračune preskuša in razrešuje (odobruje); ko je pa pomnoženi krajni šolski svet letne račune položil, tako zopet okraj. šl. svet te računepreskušainrazrešuje, tedaj naj v tej stvari potrebne ukaze pošilja pomnoženemu kraj. šl. svetu. b) Kar pa se tiče potrebščin (troškov) za aktivne prejemščine, tako ima okrajni šolski svet zaslišavši pomnoženi krajni šolski svet napraviti izkaz (Nachvveisung) po rubrikah »plaCe« (Gehalte), »službine letne priklade,< »opravilne priklade,« »stanarina,« »nagrada za proste (neobligatne) predmete,« takisto tudi one (troške) »učiteljic za ženska ročna dela« za splošne ljudske šole v okraji, razverste posamezne šole, po koliko razredov imajo, in sicer naj pervo za šolsko leto 1877 in potem zavsakonavadno leto (Solarjahr); ta izkaz naj se predlaga skrajni čas do 31. januarija vsacega leta, tedaj, za navadno leto (Solarjahr) 1877 do 31. j'anuarija 1876 z primernimi nasveti vred. 3. Oziraje se na §. 2. dež. post. 26. oktobra 1875 se opomni, da je dosihmal, kolikor se ve, jedino le Janez Wittreich-ova šolska vstanova za šolo v Stalicah; vstanove je 14.000 gl.; šolska občina, kakor kaže, ma leto ne plačuje veliko davka, tedaj se da iz prikodkov te vstanove poplačati ne le vse to, kar zadeva to šolsko občino deželnega naklada za normalni šolski zavod, temveč se tudi splačevanje za aktivne prejemščine (Aktivitatsgebiihrenzahlung) na leto 500 gl. normalnemu šolskemu zavodu lahko poverne. a. C. k. okrajnemu šol. svetu v Kočevji se ukazuje, pozvediti, koliko plačujejo direktnega davka selišča, iz katerih je šolska občina v Stalicah, potem naj pa tudi popraša krajni šolski svet v Stalicah za njegovo mnenje ter predlaga, ali se on (kraj. šl. svet) hoče posluževati prava, da se prihodki iz vstanove porabijo najpred v to, da se z njimi plača naklad za šolski zavod, ki spada za 1. 1876 in naslednja leta na šolsko občino. b. Sicer se pa ukazuje okraj. šl. svetom, da skažejo računovodstu do konca januarija 1876, koliko je pri posameznih šolab vstanov za učitelje (Schullehrerstiftungen), naj se imenuj e vstanovitelj, vstanovnina (kapital), prihodki vsacega leta in namen vstanove. 4. Glede na predstoječa razjasnila in oziraje se na določbe §§. 3. in 4. dež. post. dne 26. oktobra 1875, odpade tedaj odrajtovilo poverhnine (Ueberschuss) normalnemu šolskemu zavodu, kar je vpisano v proračunih za ljudsko šolo za 1876 pod oprav. št. 22., od tega se daje tudi vednost c. k. davkarijam. 5. Ker imajo po §. 3. navedene dež. postave (28. oktobra 1875) krajne SOSeske (Ortsgemeinden), ki narejajo šolsko občino, sklepati, ali hočejo tiste davščine in doneske, ki so navedene v §. 36. dež. post. 29. aprila 1873 dež. zak. št. 21., — po dosihmal obstoječih postavah so bile te davščine in doneski pri skladnih obravnavah (ko je namreč za to šlo, da se šola postavi) uganjeni in določeni, tu-sem se posebno prišteva vse, kar se je dajalo za šolo in za učitelja po hišnih številkah, po gruntih ali po davkarskem goldinarju ali po kakoršnem koli merilu — znižati na stvarne potrebe šol (sachlichen Erfordemisse) ali pa jih čisto odpraviti, i n z a t o, kar primankuje, naklad na SOSeske narediti, tedaj se imajo dotične krajne soseske zaslišati, ali so za znižanje (Eedukzion) ali popolno odpravo imenovanih davščin in doneskov z ozirom na to, da se to pomanjkanje za stvarne potrebe šol 1. 1876 nadomesti in glede tudi na to, da so odpravljeni po §. 4. imenovane postave cerkveni doneski (ker tudi te bo treba nadomestiti). 6. Po izidu tega zaslišanja in z ozirom na to, da bodo učiteljske pokojnine, ki se nahajajo pod oprav. št. 11. nekaterih proraCunov, po §. 5. dež. post. 26. oktobra 1875, s pervem januarijem pripadle učit. pokoj. zavodu, naj se primerno prenarede rubrike in nastavki zarad pokritja (doplačevanja) v proračunih za ljudske šole 1. 1876, zbrišejo naj se til rubrike od oprav. št. 22. naprej, isto tako tudi potrebščinske rubrike (Erforderniss-Eubriken) oprav. št. 11, 12, 13, 14, 15, 16 in 17 z dvema naslednjima rubrikama na drugi straui, izveršitev tega naj se obznani pomnoženemu krajnemu šolskemu svetu in srenjskim predstojništvom, poslednjim zato, da o pravem času iztirjajo in odrajtajo krajnemu šolskemu svetu za stvarne potrebe šol denar, ki je v proračunu, a unemu (kraj. Sl. svetu) da denar po proračunu obrača in zarajtuje. 7. Kar se pa tiče poprej v misel vzetih pokojnin, ki izTirajo iz časa pred novimi postavami, katere so mogle soseske na se jemati, se ob enem ukaz pošilja blagajnici. 8. Kranjskemu deželnemu odboru in c. k. finančnemu vodstvu se poveda, kako da je nasvetovano, izpeljati to postavo. Ob priliki, ko naznanja c. k. deželno predsedništvo za Kranjsko, da je poterjena postava, s katero se prenareja §. 39. postave 29. aprila 1873 dež. zak. 22 (da imajo učiteljice enake plače kakor učitelji) se razpošiljajo dotični ukazi. Kranjski deželni odbor je sosvetoval (sopresentiral) četertega učitelja, Janeza Eupnika v Černomlji, za stalnega učitelja in Antona Kunšica za stalnega nadučitelja v Trebnem, oboje imenovanje se je poterdilo in dekreta sta se odposlala. — Pomnoženi okrajni šolski svet v Škofjilokije nasvetoval (presentiral) stalno vmestenje za nadučiteljsko službo v Loki, to se je vernilo c. k. okraj. šolsk. svetu v Kranji zarad nekaterih postavnih pomankljivosti, da vse še enkrat predlaga. — Voditeljica zasebnemu zavodu se je pritožila zoper razsodbo c. k. okraj. šl. sveta, da se njenemu zavodu ni dovolil kak [šivalni stroj, ki je namenjen javnim šolam; pritožba se zaverže. — Ob priliki, ko je bilo več prošenj za nagrado, se je naprosil kranjski deželni odbor, da bi se prestopek drugod pokril. — Nadučitelju se privoli iz prihodkov spraznjene službe podučiteljske nagrada za čeznavadno podučevanje. — V Cernomlji so osnovali učitelji letos pri konferenciji 5. novembra kmetijsko nadaljevalno šolo (landwh'tschaftliche Fortbildungsschule). Načert ima: I. zemljepisje in zgodovino. (Podučuje nadučitelj A. Jeršinovic.) II. Naravoslovje po svojih različnih oddelkih, in od tega, kar je kmetu naj bolj potrebno in kar lahko razume. (Učitelj Jernej Hočevar.) III. Kmetijstvo s posebnim ozirom na razmere kraja in tal. Posebno se bode oziralo na to, kako se gnoj napiavlja, kako izreja govedo in prešiči, kako se zasaja in oskerbuje sadno drevje in terta. (Učitelj Fr. Šetina.) IV. Nova mera in uteži v primerjanji s starimi,-štirje računski deli, kako se preračunijo telesnine, ploskve, kako obresti? Praktične naloge se izdeljujejo na pamot in potera pismeno. (Učitelj Janez Rupnik.) V. Slovensko in nemško branje in pisanje in spisje. Večina štarejih ljudi tukaj ne znabrati, niti pisati; a iščejo si zaslužka po vsem svetu, tedaj jim je branje in pisanje prekoristno. Eazdelitev po urah: 1. nedelja: Od 9 — 10 dopoldne zemljepisje in zgodovino; od 1 — 2 popoldne branje, pisanje in spisje. 2. nedeljo. Ob isti uri dopoldne naravoslovje, popoldne branje, pisanje in spisje. 3. nedelja. Dopoldne ravno tačas kmetijstvo, popoldne branje, pisanje in spisje. Katehet g. Valentin Bergant podučuje v kerščanskem nauku od 11 — 12 dopoldne. Za branje in pisanje se jih je oglasilo 1. nedeljo 53, in 2. nedeljo že 200, toraj so napravili 3. nedeljo tri oddelke v treh učnih sobah. V 1. oddelku sede taki, ki čisto niC ne znajo brati in pisati; v 2. oddelku so tisti, ki že znajo slovenski brati in pisati, pa bi se radi v tem dalje učili; v 3. oddelku so tisti, ki bi se radi nemški učili. Po ti vredbi podučujejo vsako nedeljo vsi 4 učitelji, tisti ki dopoldne podučuje, je popoldne oproščen, drugi pa podufiujejo popoldne. — Pervo nedeljo jih je prišlo dopoldne 48, in popoldne 53 poslušalcev. Drugo nedeljo jih je bilo dopoldne 46, popoldne nad 200. In na priliko toliko jih je bilo tudi 3. in 4. nedeljo Za to šolo je posebna tedenska knjiga, kjer se zapisuje tvarina, ki se jemlje in tudi število navzočih dopoldne in popoldne. Ta šola ima trajati celo leto. V Starem tergu pri Poljanah poduCuje učitelj N. Stanonik vsako nedeljo o novi meri in uteži, ljudje prihajajo mnogobrojno k tem poduku. — (Vsaka nova reč nekaj časa ljudi vabi m mika, po tem pa je kakor z vsem na svetu. Vr.) Iz Ljubljane. Na mnogotera vprašanja odgovarjamo, da bode v prihodnjih številkah »Učit. Tov.« prinašal zapisnik slovenskih bukev, ki bi bile pripravne za šolarske knjižnice, ter kratko recenzijo o njih, kraj, kjer se dobivajo z ceno vred, oziraje se na ukaz naučnega ministerstva dne 12. maja 1875. — — Po naših nemških novinah večkrat beremo, da mislijo poslopje za m. in ž. učiteljišče postaviti unkraj Urbasove biše na Majerjevo njivo, tudi se slišijo glasovi »pro et contra«, ker je bilo poprej namenjeno tako poslopje staviti tik Latermanovega drevoreda. Vprašamo pa vendar, ali more količkaj premeten in previden človek dvomiti nad tem, kje je bolj pripraven kraj za tako poslopje, ali pod Turnorn, kjer po vsakem deževji po grapah voda teče tolika, da bi mlinska kolesa gnala, in tik drevoreda malo jezero stoji, ali na Majerjevi njivi, kjer je zemlja prodnata, in sama vso mokroto vse jemlje. Ali ni že dosti, da šola na Cojzoveni grabnu na koleh stoji, in da se tam ob povodnji preobilna mokrota ne more odtekati, temveč po kleti stopa i. dr. Se ve da, postaviti se vse da, tudi v sredi vode krasno poslopje, zakaj bi v luži ne stalo, ali vlage iz zida ne odpravi tehnika. Vsi razlogi, ki govore zoper poslopje na Šentpeterskem predmestji so ničevi ; ako se tako poslopje postavi, bo gotovo mesto skerbelo za pripravno prihodišče. — Tam proti kolodvoru je priliodnjost za ljubljansko mesto, a ne na travnikih pod Turnom. ¦— Je pa še ena stvar, ki je še nisem slišal povdarjati, pa bi vendar mogla tukaj odločevati. Šola na Cojzovem grabnu jo silno odročna za Dunajsko in Celovsko cesto, t. j. za prebivalce tega okolišja, in vendar so tje yšolani, vadnica združena z učiteljiščem bi bila kaj vgodna tamošnji okolici. Se ve, da vadnica ni dolžna sprejemati vse, karkoli se ji ponuja, a vendar ravnateljstvo brez vzrokov okolišne, za šole ugodne otroke, ne bo od šol podilo in naprej pošiljalo. — Jezičnikl. XIII. ali Jan. Nep. Nečasekpa Anton Umek Okiški, spisal po lanskem nUčit. Tov." prof. Jos. Marn, je v nekterih posebej natisnjenih zvezkih dobiti pri bukvarju Lercherju in Gerberju. Knjižica ta je v I. delu koristna vzlasti učiteljem in sploh gojiteljem, v II. pa pisateljem učencem, posebno pesnikom.