mm -:" J ' ' ' - . ^ , * Največji *l«T«i*ki doemik ▼ Združenih državah Velja za v«e leto - - $6.00 § Za pol let*.....$3.00 I Zm New York celo leto . $7.00 Za inozemstvo celo leto $7-.0Q I J List slovenskih delavcev v Ameriki. i i Hm largest Slovenian Dally the United States. Issced every day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers. i J TELEFON: CORTLAND T 2876. Entered at Second Class Matter, September 21. 1903. at the Pott Office at New York, N. Y., under the Act of Cangnflfl of March 3, 1879. TELEFON*: COKTLANDT 2876. WO. 193. — ftTEV. 193. POGAJANJA MED MAJNARJI IN BARONI 4 __* Z odpravo "check-off" sistema sta se zadovoljili obe stranki. — Z na daljnimi zahtevami bo pa večja težava. — Majnarji zahtevajo dolgotrajno pogodbo. — Komisija bo nadaljevala 8 svojo preiskavo. — Danes s jutra j se * bodo pogajanja obnovila. NEW YORK, FRIDAY, AVGUST 17, 1923. — PETEK, 17. AVGUSTA, 1923. VOLUME XXXT — LETNIK XXXI. KONFERENCA ZA PREPREČEN JE ŠTRAJKA. New York, N. V.. 16. avgusta. — Poganja mod člani United Mine Workers in aiifraeitninii delodajalci se bodo z<»l>et prirela. To j<» uk|k»1i, ki ^a je vreraj dosegla zvezna premogovna konusija, ki igra ulo^o posredovalca med zastopniki obeli nasprotujočih si strank . Nevarnost štrajka, ki je pretil izbruhniti dne 1. septembra, je enkrat za vselej odstranjena. Zastopniki majnarjev so nainre«" predlagali, naj obe .stranki odpravita "cherk-nff" sistem, torej napravo, vsled katere so sc razbila prrd dvema tediums ]>o^ajanja v Atlantic City. *he«-k-off " sistem 1 »i 1m i>o^rla vitna ovira vseli podajanj. Zastopniki, ki so se bili zbrali v Atlantic City, «1» sestavijo novo plačilno lestvico, so se morali raziti za-stran lijej^a. Delavske unije torej ne bodo vee zahtevale od delodajalcev. da bi delavcem pri plači odtrga vali prispevke za unijo, asesiiiente in kazni ter da t a denar izročali linijskemu tajniku. Na drugi strani pa ne bodo smeli operatorji odtrgovati linijskem možem od plače pristojbin za stanarino, ža blago, vzeto v kempanijskem štoru itd. Ko so linijski voditelji čakali nadaljnih ukrepov zvezne premogovne komisije, so odglasovali, naj se da iz blagajne za vdove in sirote ponesrečenih preniogarjev v Kennnerer, Wyo. $10,000. Stališče, ki so *ra zavzeli majnarji. je vse presenetile Še malo prej so izjavili, da ni niti misliti, da bi dovolili odpravo **eheek-oft* sistema". Kot vse kaže, je bila to ena njihovih minimalnih zahtev. l>o tukaj je bilo vse dobro. Ko je zastopnik premoga rje v, Lewis, zahteval, naj Im> nanovo sklenjena pogodba v veljavi dve leti, je naletel pri (lelodajaleilt na <>st«*r «»d]>or. (•lavna debata se bo vršila, ko bo šlo za brezpogojno priznanje unije. L«* malo je upanja, da se bodo baroni uklonili gled^ te zahteve. 1'ozno včeraj zvečer je objavil John Hays Hammond, načelnik zvezne premogovne komisije naslednic: — Pod nadzorstvom"Aueri&ke Premogovne Komisije s,« vrši v New Yorku važna konfercnca med Zastopniki delavcev in delodajalcev. C V bo konferenca uspešna, nt* "bo 1. septembra premojrar-ske«ra štrajka. Slika nam kaže udeležence konference. Z leve na desno stoje : E. E. Hunt, tajnik zvezne premogovne komisije; (". J. Golden, zastopnik majnarjev; Rinalrin Oappelini, zastopnik majnarjev: C. P. O'Neill, elan zvezne premogov ne komisije, Prvi štirje sedeči so: Thomas Kennedy, zastopnik majnarjv- John L. Lewis, zastopnik majnarjev; komisar Thomas L. Marshall, ki je po naročilu pmlttnllnika Cool id pa sklie«! konferenco. RADIKALCI SO PROTI STRESEMftNNU Iz "velikega gibanja", ki so ga prerokovali, pa najbrže ničesar ne bo— Poročila o manj šib. nemirih, — Ameriški časnikarski poročevalec o vztrajnosti zatiranih v Ruhr-okraju. — Strašne razmere, ki jih imajo Francozi na vesti. _ \ Berlin, Nemčija, 16. avgusta. — Izza časa Cunove vlar de so komunisti neprestano kričali "Proč s Cunom!" — Sedaj so pa svoj bojni krik v toliko izpremeuili, da se glasi: 4*Proe s Stresemannon!'1 V Berlinu je zazvladal mir, doeim se manjši nemiri :n strajki še vedno vrše po Lipskem, Hanorru, Sollingeii, Barm« nu, Kolinu in Elirfurtu. Komunistično glasilo "Rote Fahne" pravi, da so za-enkiat sklenili komunisti samo premirje, ne pa miru. V Berlinu je sieer konee komunističnega štrajka, toda p*»ložaj po drugih krajih je še vedno preeej nevaren. V Helmsetu so radikalci razorožili policijo ter se polastili obeinske uprave. Mesto Lipsko je brez plina in elektrike. V Halle je bilo aretiranih osemdeset demonstrantov. Splošno pa prevladuje mnenje, da so nemški delavci izgubili v&o svojo vero v komunizem. Veliko preglavic, je delalo vladi zvišanje železniških pristojbin. Pristojbine so se namreč zvišale za desetkratno vrednost. Vožnja iz Berlina v Monakovo stane dvajset milijonov maik, iz Berlina v Hamburg pa deset milijonov. New V oik Ti mesu je poslal posebni časnikarski poročevalec naslednjo brzojavko iz Duesseldorf a: — 7. današnjim dnem se je prenehala vsa zveza med Duesseldo?-fom in zunanjim svetom. Vozijo edinole vla-ki,. ki so izključno pod francosko kontrolo. Ce se hoče kak tukajšnji meščan kam peljati, ne sme vpoštevati po- "Dosedaj nismo popolnoma nie napredovali. Irrl^di *«*&leški državljani v Ameriki. 7i\ I m m 11 h"' i lost so izvanredno slabi. Jutri bomo si«-er rada-i v Geddesovem poročilu, ki ga , mocDO zastrazili v okrajni jeČM. l.M'\ .«li s svojimi preiskavami, o katerih |»a uiti »le slutimo, Jc podal lordu Curzonu, angleške-' Vojaške oblasti nwejo izja ElilS ISLAND JE DE VALERA ZAPRT FRANCIJA JE ZACEU PRAVA JETNIŠNICA IN DOBRO ZASTRAŽEN MALO POPUŠČATI ru b^rH"skv',ar- tpr-sf a ____i . " ka- V vozovih ulične zelezmce se Nemci ne smejo voziti. i --Kdor se hoče s kolesom podati v okolico, mora imeti po- Geddes, angleški poslanik v Wash-, Zaenkrat se nahaja še v Lime- Zadnja * angleška nota je proiz-'sebno dovoJieilie francoske vlade ingtonu, je poročal lordu Cur-; ricku, toda km al o ga bodo pre-; vedla na Francijo velik moral- [ " zonu o razmerah na Ellis Islan- j vedli v dublinsko j do. — Pra- ni vpliv._Končno je Poincare : f i - du. Pravi, da so poslopja pre-1 vi jo, da ne bo sledil vzgledu približno določil svoto, ki jo bo UC 1 majhna za tako množico prise- svojih prednikov in bo jedel morala plačati nemftka vlada. iP0,. -x -r» • ljencev. . - , vse, kar mu bodo tfali. _____' j kali zaprti. Po tej uri se ne srne noben meščan prikazati | ■ T Kil __,__. . ... . na cesti. London, Anglija, 16. avgusta. _ . Limerick, Irska, 16. avgusta. — j p« raznih e.vropskih državah in f irgovme so odprte le po par ur na dan, in cene so vsa-Ko so aretirali ustaškepra vodite-[tudi v Kraneiji se je zaeelo sploš-!k.° U.ro drugačne. Nikdar, tekom cele vojne, 111 bilo Živ-Ija de Valero v Ennisu, so ?af no »ribanje za skorajšnjo ureditev IUeuJe tako težavno kot je sedaj. Kljub temu je pa od-privedli v ječo v Limerick. Pre- zapletenih evropskih razmer. |Por Sedaj veČji kot je bil kdaj poprej. vedli so pra v oklopni kari ter ga I To je posledica zadnje angle- j V industrijalnem oziru niso Francozi popolnoma nič London, Anglija. 15. avguMa. — Sir Aucland Gedoslane Poročilo .da je bil pri včeraj- i Poincare je izjavil, da bo Fran- ječi. ške note, ki je proizvedla vel i kan- napredovali. V rove in tovarne so poslali svoje delavce, cjaviti.} ski vpliv na vse evropske dežele, ki se pa niso obnesli. Vedno bolj se izkazuje dejstvo, da Francija ni dobila v Ruliru nobenih produktivnih garan- jih ITALIJA BO ODPRAVILA XA VALERIJO Rim, Italnja. 15. avgusta. — V kratkem se bodo vršili v severnem d »'In 11 a t i j** artnadiu manevri, ki obeta J r» l*iti nc^kaj posebnega. Armadyo vodMvo 1m> pr^isku-iitalo dve »rmadni skupini. Prvo bo tvorila divizija napadalnih •'»•t. ki bo*lo opremljene z l»r»»zžič-nirn brjw»javom in l»oo»«kusi »>lmesli, 1k> v?»a armada v teti mi i slu reorga-n izirana. s kroglo v glav: bo z:vel — PRAVIJO ZDiAVKIKI. Kecnha, Wis. li. avjU't«. — Kljub dejstvu, da itn* H.-rnad Rlank. osemnajstb !ni mi ob*nič kroglo v glavi, in ?»ieer tik možeran bo \TVflar živel, kakor izjavljajo zdravniki. Pripominjajo pa. da Jtrogle ni mog«>č odstraniti pf»ton» operacije, ker to i>i zračilo gotovo >.rart za mladeni»"a Hlanka je ustrelil ls«»th RtAllin. ki se je brezskrbno igral z nabitim revolverjem. Pod{>iran od svojega prijatelja jc hmlil Blank celo uro, pred no je dospel do nekega avtomoij'da. s katerim se je potem odpeljal v bolnico. na Ellis Island, so tam zaprte v šnjem padcu ranjen, pajbain enakih prostorih, ki so za- dementirano. je odločno .cija zahtevala od Nemčije petdeset milijonov zlatih mark (dv^ij- I8MET PAŠA JE OBDRŽAL SVOJ URAD. Carigrad, Turčija. 15. avgusta. Kmet paica. načelnik turške delegacije v Lausanne je obdržal «vo) urad kot minister za zunanje zadeve. CERKVENI ROPAR OB&GJEB NA DESETLETNO JEČO. NOVE ZNAMKE. Washington, 1). C.. 16. avgusta. V teku tridesetih dni t)o izdal {kostni uratl znamke s Hard in go vo sliko. jZnaanke bfnlo po dva centa in bodo črno obrobljene. V s|K>dnjih koncih bosta letnici 1865 in 1923. Philadelphia, Pa.. 16. avgusta. Sodnik CJordtm je včeraj obsodil Jjtm*»*a 1-Hinna iz Baltimore na des<-t let je^e. ker so mu dokazali. da je ob raznih prilikah kradel denar k cerkvenih nabiralnikov. Sodnik je rekel, da je to najbolj nesramen tat, kar jih ie »e Malo pml njim. ZRAČNA SLUŽBA MED CLU VELANDOM IN DETROITOM Detroit, Mich.. 16. avgusta. — Zračna tovorni služba bo ustanovljena dne 1. septembra med Cleve-landom in Detroitom. — Tako je izjavil L. B. Kent, predsednik International Airways Company. Trije veliki aeroplani bodo vsak dan poleteli štirikrat preko jezera Erie. mreženi in zaklenjeni. To je pravi zapor. .Poslopja na Ellis Islandu so*veliko premajhna ; morda so za prejšnje razmere zadostovala, toda nikakor ne zadostujejo sedaj. Veliko število priseljencev mora pred posebno komisijo, ki po tem odloča, se jim li dovoli v^toj. v Ameriko ali ne. Vsak priseljene, kateremu je zabranjen vstop, hna pravico, da-se pritoži i>ri delavskem tajniku v Washingtonu. To. ki je v teoriji lepo. ni v res niči vredno nič. kvečjemu pripo mo k temu. da se ubogega priseljenca zadržuje par dni več na o-1 toku v strašni negotovosti. • ! Delavski tajnik je zaposlen z| raznim delom, ki je v zvezi z delavskim vprašanjem, in tako se dnevi vlečejo v tedne in tedni v mesece, predno se kaj ukrenfe v korist takih priseljencev. Geddes priporoča nato sledeče: Poslopja je treba povečati ter jih držati snažna in eista. V pritličnih prostorih je treba izboljšati ventilacijo. Za one. ki so deportirani vsled kakih kriminalnih deli&tov. treba odločiti posebne prostore. Jtonzuli Združenih držav bi mo-i dobiti polnomoč glede podpi-anja vizejev ter slednjih ne smeli podpisati ljudem, o katerih je iz enega ali drugega vzro,-ka dvomljivo, jih bo-li Amerika sprejela ali ne. Kot- se sliši, ne bo sledil de Va- j set bilijonov dolarjev) odškodni-lera vzgledu svojih prednikov, ki ne. Franerija si pridržuje pravico so v zaporu kljubovalno stradali, j za nemške class "c" bonde, ki re-Baje bo jedel vse. kar mu bodo 1 prezentirajo vrednost francoskega dali. dolga v Ameriki. Ko so peljali de Valero v a v- Nemčija bo morala potemtakem plačati nad šestdeset bilijonov zlatih mark. Vsem zaveznikom pa bo morala odšteti Nemčija prrbližno se- tomobilu. je bilo oddanih na vojaštvo več strelov iz zasede. Napadalcev zasedaj še niso .mogli ugotoviti. Splošno se domneva, da bo ime-! demdeset bilijonov zlatih mark. la aretacija Eamona de Valera j Leta 1921 so znašale zahteve velik vpliv na bližajoče se voli-! 132 bilijonov mark. Francija pa še ni svojih zahtev toliko znižala, da bi bili Angleži zadovoljni žnjimi. tve. NADALJNA ZAPLENJENJA. fi s ROJAKI, NAROČAJTE SE NA 'GLAS NARODA', NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDRUŽENIH DRŽAVAH. Duesseldorf, Nemčija. 14. avg. Francoske čete so dAnes zasedle lokalno ]>odružnico državne banke. ker ni hotel blagajnik izmenjati čeka za tisoč milijonov mark. katerega je predložil neki francoski civilist. F ved ena je bila-preiskava, ko-je naloga bo dognati, če je bilo v banki res premalo denar j* za pokritje čeka. Francoski vojaki so zaplenili koksove peči ob Rhine-Elbe prekopu. 2000 nemških uslužbencev je dobilo povelje, naj frstaneje na svojih mestih toliko časa, da jih nadomeste francoski delavci. ei.1- RISAR SI JE VZEL ŽIVLJENJE. St. Louis, Mo., 16. avgusta. — Sem je prišel k svojim starišem na počitnice 21-letni risar Oliver Dickman ki je bil zadnji čas v službi newyorekega večernega "*Worlda". Včeraj je šel v kopalno sobo in odvil plin. Par ur pozneje so ga našli mrtvega. NAJLJUBŠI COOLTOGOOV ŠPORT BO JAHANJE. Washington, D. C., 16. avgusta. Glavna zabava predsednika Coll-idga bo jahanje. Včeraj so mu pokazali dvanajst konj, izmed katerih si ^e izbral krasnega rjavca, katerega je včasih jezdil predsed- Poleg sebe pa je imel listek z nik Harding, besedami: Življenje je preveliko j Vsako jutro bo jahal na izpre-zame. ) hod. V DRAGI OBLEKI SO GA POKOPALI. Texarkana, Texas. 16. avgusta. Danes je* umrl tukaj dr. Fred M. Spiers, ki je bil svoj čas ameriški komisar v Alaski. Malo pred svojo smrtjo je napisal, v kakšni o-bleki ga morajo pokopati. In pokopali so ga res v suknji iz najbolj dragocene ruske kožuhovine, v visokih kožuhovinastih škor-njih. na vzglavje so mu položili veliko kožuhovinasto kapo. Ta o-bleka je bila cenjena na približno $35.000. AMERIŠKI POSLANIK GOVORI 0 MIRU. Washington, D. C.. 16. avgusta. Ameriški poslanik za Francijo M. T. Herriek. je izjavil, da bodo v Evropi kmalo zavladale normalne "razmere. Sklenjen bo mir. ki bo temeljil na medsebojnem zaupanju. FORD BO PORABIL SEDEM MILIJONOV ZA OGLAŠEVANJE. Detroit, Mich., 16. avgusta. — Ford Motor Company je potrosila zadnjih pet let primeroma malo za oglaševanje. Sedaj je pa obja vila. da bo izdala prihodnej leto najmanj sednm milijonov dolarjev za oglaševanje razbili listih in magazinih. DENARNA IZPLAČILA V JUGOSLAVIJI, ITALIJI IN ZASEDENEM OZEMLJU M potom fiai« banke izvršujejo zanesljivo, hitro in po eenah: ▼teaj se Mle nato emš iliitiil Jugoslavija: BaapoiUJa ca zadnje poŠt« In lspUčuJ« **Kr. poitnl čekovni «n4" In "Jadranska banka" v Ljubljani. Zarreba, Beograda. Kranju« Celja, Maribora. Dubrovnika, Splita, Sarajevo ali drusod, kjer Je pafi sa hitro laplaOlo najugodneje. 1000 Din. .. $11.70 .. K 4,000 2000 Din.' .. $23.20 .. K 8,000 5000 Din. .. $57.50 .. K 20,000 Pri nakazilih, ki snaiaja manj kot «n tlaoS dinarja« ratunlma paaibai m iS «nUv s« poitnlna In drug« draik*. Kalij« in aiediu ostmljo: ItspoMlJt ni Opatiji la Zadrm. pošt* la lspiataja "Jadranska banka r Trsta, j pa 11 eanta* 200 lir................$ 9.80 300 lir ................$14.40 500 lir................$23.50 1000 lir ................$46.00 Pri nakaalllh, ki znakaje manj »t SOS lir raCunliM UM poštnino In druoo strelko. So pemjatve, U presscaje nesek r«t tM Anarlev aH po dsveljaJsBM po ■ifo6 »estl ie p Mahni p »post. , ▼rednost dinarjem In liram sedaj >nw) Kwry IHy Pra*m *un4*ym mn4 HalMt Nlfie« Uhlja v>ak! dan tgvifnil n—«| in In ta M»tao«tl m m priobcttjejo. Dwu* Orlu. Pri iprtmraM knjs uroCnltor, gaj« fctraW nimai, fl» hitro)* nUdw **«LA« NARODA** ■ofou|H mf M«nfi«tUn, | TalaplMMi Cortlanrft M7I MUSSOLINI Predno se je Italija vmešavala v vojno, je bil Benito Mussolini socijalist. Kolikor je bilo v njegovi mori, je vplival na vlado, da bi so vmešala v vojno. Kajti to je sinatral za prvo znamenje revolucije. Vsled teh njegovih nazorov so ^a soeijalisti izbacni-li iz svoje srede- Od nekje je pa dobil precej denarja, in ustanovil je list, v katerem je propagiral, naj se Italija pridruži zaveznikom. Govoril je, da se zbira krog njega najboljši del italijanske mlpdine. Italija se je res pridružila zaveznikom. To je storila vsledtega, ker so ji ponudili več kot ji je nudila Avstrija. Po vojni je zavladala v Italiji velika brezposelnost. Še več kot brezposelnih je bilo pa delamrznežev, ki so se /brali pod MussOlinijevo zastavo. Italijanski profiterji in kapitalisti so vzeli v svojo službo Mussolinija, kajti obljubil jim je, da bo uničil delavsko gibanje. Ko se je povzpel na krmilo, je ostal zvest svoji obljubi. Kar jia debelo je razpuščal delavske klube, strokovne organizacije ter požigal njihovo lastnino. Vsak najmanjši odpor je bil nasilno zatrt. Na neki taki "ekspediciji" sta bila dva fašista usmr-čcna. Že naslednjega dne je bilo v zameno umorjenih par komunistov. Mussolini je seveda uvedel navidezno preiskavo, ki je bila brez uspeha. Nihče ni bil aretiran in nihče kaznovan. Mussoliiffjeva naloga je s' silo zatreti vsak odpor bodisi delavskih, bodisi narodnostnih skupin v Italiji. Nekateri pravijo, da hrepeni Mussolini po italijanski republiki, kateri bi on predsedoval. Vedno več težav mu namreč (prizadeva izvedba navodil, ki jih dobiva sleherni dan od svojih prijateljev kapital istov FaŠizem pa ni samo v Italiji udomačen. Nekaj podobnega je opaziti skoraj v vsaki deželi. V Angliji so posebni konštablerji, v Ameriki so Klu-Kluksklanci in člani Anti-salonskc Lige, na Bavarskem so fašisti, v Avstriji je Heimatsweiir, v Jugoslaviji je Orjuna (Organizacija Jugoslovanskih Naeijonalistov). Tega semena je dovolj v vsaki deželi, samo primerne zemlje je treba, pa bo uspevalo. Pripomniti je pa treba, da se vse to delovaaije vrši v imenu svobode in napredka. Neki Mussolinijev prijatelj je rekel, da je fašizem pravzaprav naeijonalizem v bolj razvitem stanju. In Mussolini sam je izjavil, da je fašizem zmožen vladati izven liberalnih idej, nad liberalnimi idejami in proti liberalnim idejam. Koliko časa je taka vlada mogoča, Mussolini naj-brže niti pomislil ni. |Dj jgrf V Združenih državah pravijo suliači onemu, ki se sklicuje na ustavo tkOh, to je zastarela stvar". Neka angleška družba spravlja brez dovoljenja vlade Irce prisilnim )>otom iz Anglije na Irsko. V Salt Lake City aretirajo človeka, ki kadi na ulici. Pritožiti se ne more nikjer, kajti kajenje na javnem prostoru je bik> proglašeno za nekaj nepostavnega v svetem imenu svobode in prostosti. Kot že rečeno, so vsi ti vzgledi seme fašizma, ki ne potrebuje ničesar drugega kot pripravne zemlje, da se lazmnoži. BES Peter Zgaga nastlanega delovanja v Segedinu >e je mi rajnega, svojega člana za sovjetske diktature na| p.;-lovil. k<> ji* sprevod obstal pri Madžarskem. Sodiaee je radi* tega župni>ču in ici .odprtem grobu. uvedlo preiskavo in ga dtži v zaporu. V zadevi je že interveniralo tudi avstrijsko zunanje ministr-da bi jdi ne bila tudi t -tvo v Beogradu in vodstvo Jugo-.':-pt.mm žrt vam Drave, si tj v. socijalistične stranke. Novice iz Slovenije. AretaHJ* avstrijskega socijalista. Iz Maribora poročajo: Mnogo razburjenja vzbuja v aviiirijukih -»ih in med našimi 9(«eijali>»ti nenadna aretacija podžupana j prueka ob Muri, vodiMji štajerske soeijalnp demokracije Kolo-niana WaHiselra v .Mariboru. O aretaciji so čaaopiai že mnogo poročali, t (Hia večinoma precej ten-dene i jemo. TMjansko oacadje. o katerem pa Se ni nihee poročal, pa je sledem - WaH*ach je bil do maja 1020 v MarFboru glavni vrni del j takratneara £e!erzni«kega sitrajka ter je delal o venskim oJ>la«d vom mnotfo nepnlik. Končno je moral pobegniti v Avstrijo in je postal avstrijski državljan. Letošnje poletje je zaprosil poliei j&ki komisa-rijat v Mariboru za dovoljenje, da ►me «,bi«kati svojce v Mariboru, kjer bivajo starši njegove žene. Dovoljenje je dobil. Ko pa je prišel v Maribor, £a je policija čez dva dni aretirala, njegovo žemo rakoj izgnala, njega pa izročila sodišču. Očita se mu. da je pisal leta 19*20. bivšemu vodji policijskega komisarijata v Mariboru dr. Senekoviču anonimaio plsruo z grožujo, <1* ga bo umoril. Razen tega ga doUe. da ga išee madžarska oblast.radi njegovega komu- Češkoslovaški tehniki v Sloveniji. Lhie 2-">. julija se je pripeljal v Ljubljano s svojimi >lušatelji inž. Anton Smrček. profesor vodnega oddelka brn.ske tehnike in znani .-jX'ci.iali-T za vodne stavbe. Ogledali >-> si vodne naprave na Fužinah in papirnico v Vevčah Drugi dan so se odpeljali v Falo. 15letnica vrhniškega Sokola. Dne 12. avgusta je proslavilo sokolsko društvo Vrhnika * 15-letnico svojega obstoja. Pogreb žrtev DraVe. V nedeljo 22. julija se je v Ribnici na Pohorju ob veliki udeležbi duhovnikov, bogo\*cev in občinstva vršil pogreb zadnje najdenega vtopljenca. bc»goslo«vea Der-ževnika. Ob odprtem grobu so govorili župnik Fiser, akademik Valoveč in Petrun. Veličasten pogreb je imel v pe- ' Dravska dolina ni še doživela tab::h pogrebov in bolje bi bilo. ]x>T. Blag zlasti pa pokojnemu Volčiču. Nepisano pravilo je. da skoraj vsak pesnik mlad umre. Toda. kdor eita današnje pesniške proizvod«, nehote zavzdihne: Šc bolj mladi bi morali umreti. In v nekaterih ozirih bi bilo boljše, če bi se sploh up rodili. : * • Zakon je tisto stanje v življenji^ ko dovoli ženska moškemu, da hodi brez suknje in ovratnika, po sobi. ko se vpričo nje umiva j in si snaži zobe," kadi slab tobak ter sedi ves večer tiho pri mizi. ne da bi črhnil ake besedice. Če bi kaj takega storil vpričo j nje pred poroko, bi ga ne pogledala več- * . « Nemški kabinet ima trinjast članov. - ♦ Državni kancler Stresemann je predstavil kabinetne člane svetu dne 13. avgusta. Če ne bo šlo vse gladko kot po maslu, stavim, bo marsikdo odkimal z glavu rekoč : Saj s^m reke P * • • Žid je šel kupovat meso v židovsko mesnico. Gospodar-žid mu da meso in fcifi odšteje drobiž. Čudež božji, dal mu je pa pomotoma peni preveč. Ko sta oba opazila zmoto, sta omedlela. Kupec vsled radosti prodajalec vsled žalosti. * * * * V Downtownu me že dolgo ni bilo. Bog ve .kaj počno tamošnji rojaki ? Nihče mi noče ničesar sporočiti. Sedaj je sploh najhujša doba v letu. Stari je pošel, novega pa še ni. Tam krr^g svetega Martina bo menda bolj živahno. ., Kdor zna pa zna, pravijo ljudje. In v našem kraju je živel možak. ki je znal. Ljudje so sicer govorili, da je bil malo prismuknjen. pa je bil bolj pameten kot vsi drugi. Nekoč je prišel v gostilno ter naročil četrt vina. Natakarica mu ga da. on pa j začne premišljevati in pravi slednjič : — Veš. kaj. vino mi ne diši kaj prida, daj mi raje frakelj grenkega. Natakarica vzame vino naza, in mu da žganja. Izpije in gre. ne da bi plačal. — Mož. žganja niste plačali — pravi natakarica. — Saj sem- ga vendar zamenjal za vjno. — To je res. Pa tudi vina niste plačali. — Saj nisem vina pil — je od-. v rail in odšel. 3Ju§nsimmu*ka . Ustanovljena 1. 1898 SKalm. Srtmnta Inkorponrana 1. 190» GLAVNI URAD v ELY, (flJNN. Glavni odborniki: Fresednik: RCDOJ.F FERDAN. 933 E. 1S5 St.. Cleveland. G. Podpredsednik: LOUIS BALA NT. Box 106 Pearl Ave.. Lorain. O. Tajnik: JOisEFH P1SHLER. El.v. Minn. ^ačasnl blagajnik LOUIS CHAJ1PA, Box 961, Ely. Minn. Blagajnik n-lzplačanih smrtnin: JOHN* MOVERS. 41Z . — lJtb Av*. Bat Duluth, Minn. 1 Vrhovni zdravnlkt Dr. JOS. V. GRAIIEK. 303 American State Bank Bldg.. 600 Grant St. ftt Sixth Ave., Fittaburgh. Pa. Nadzorni odbor: ANTON ZBASN'IK. Room 206 Dakewell Bid?., cor. Diamond and Grant Streets. Fittsburgh. Pa. MOHOR MLADIC. 1334 W. 18 Street. Chicago. 111. FRANK SKRABEC. 4S22 Washington Street, Denver, Colo. Porotni odbor. LEONARD SLABODKlK, Box 4S0. Ely. Minn. GREGOR J. FORENTA. Black Diamond. Waah. 1 FRANK ZORICH, 621T St. Clair Ave., Cleveland. O. Združevalni odbor: VALENTIN PTRC. TSO ILxjndon Rd.. N. E.. Cleveland.' O. PAULINE ERMENC. C39 — 3rd Street, Da Salle. 111. JOSIP STERLE. 404 E. Mesa Avenue. Pueblo. Colo. ANTON CEDARC. 63S Market Street, Waukegan, I1L --Jednotlno uradno glaallo: "Glaa Naroda". - Vse stvari tikajoče se uradnih zadev kakor tudi denarne poUljntv« nal »e poSSIljnJo na glavneg-a tajnika. Vse j»ritnf-be nnj se poftllja na predsednika porotnega odbora. JYoSnj© za sprejem novih Članov In bolniška spričevala naj ee počitja na vrhovnega zdravnika. • Jugoslovanska Katoliška Jednota se prlporoffa vsem Jugoslovanom za obilen pristop. Kdor želi postati član te organizacije, naj se sr.glasl tajniku bližnjega društva J. S. K. J. Za ustanovitev novih druStev se i«a obrnit« na gl. tajnika. Novo druStvo se lahko vstanovl z 8 člani ali članicami. Iz Jugoslavije. ran s Thier- j akcije do 1. julija let t tujega U-ta rje torej dr/.iva oildaia 14.S52.7;{ rilec llrvoje! ha na 1 s«.»D družin. Največ nas-- Paskijcvič konfrontiran s Thier-ryjem. Znani -dvojni mor Pa-ikijevič je i>m eiskavalnemu Ijcucev je i/. Srbije, najmanj pa sodn:ku. podal čisto novo bsjavo,! \z Slovenije, odkoder je sn-Lšl > .^i-trdee, da je mr-ral ui|ioi-iti Kana-! mo i'.'2r; ljeneev. Slovenski jeta in Jeličiea s p:močjo svojega' kolonist i so večini g r-^ki he-pn jatelja L>ra.žena Tliierrvja. na-|gUnei. Začetek našeljeniškega živ-k?.r je hi! ta takoj aretiran. Thier-1 Ijenja je sic^r težak, ali razmeri* rv odlc-Čno izjavlja, da je Pa^ki-; s . i>?-i župni <;erk,vi ->v. Miiiaeia \ !>ružiiiirju. Pred--tojništvo iut>tne ohrine Sf.itanj ie v sporazumu j. »*1 n"- i i: v kini od hoi om dovolilo, da je Ob tej priliki na trgu lahko mav.i in nagovori. Tudi o karaj no glavai-stvo v Slo-ven.igradeu se je izjaiilo. da liuua iiiče.-ar pn»t*i nameravani prireditvi. Ko >-• ]> stavili na trgu večji mlaj in dva manjša, ni temu napi- t<-valo mestno županstvo in izrecno pritrdilo, da >ta mlaja z napšsom lahko na cesti pred kolodvorom. I>i-'i«ri dan. v jKJiidfljek 1"j. julija, jt- f»»-t*jt*l župan i>štaiij-ki d n".f4tnini pečatom. 2 L T. ki dobesedno glasi: " Srbski yvinji in županu mesta S hštanj! To ni jurist, ampak fa- Ljudje, ki imajo Čas. so izračunali. redi trga in pogleda v vrh zvonika. Nad zvonikom se je košatil po barvan petelin, ki je kazal vre me. -H* Tujec vpraša kmeta, ki je šel mimo po opravkih: — Kaj pa imaite vrh zvonika? — Petelina — odvrne kmet. — Zakaj pa nimate križa? — Saj je to dosti velik križ. ker sn pri nas v -Jugoslaviji petelini na I najvišjih mestih-. zale njegov alibi. Thierry, ki je tudi pri konfrontaciji s Pa.skije-vičem zatrjeval svojo nedolžnost, je ostal do nadaljnjega v zaporu, čeMidi razen Paskijevičeve trditve ni pri ti njemu nobenih d »kazov. Velika poneverba Pri blagajni vršaeke železniške postaje so odkrili primanjkljaj 28JU»'X) dinarjev. Sum j<* padel na blagajnika Zvoiamlra Ninko-\4ča. Ui! je aretiran, vendar h » ga po kratkem času izpustili radi pomanjkanja dokazov. PoLicija je mi Item uvedla n<f-ljševiskega agenta. .Oddan je v policijske zap>re v lieogradu. Beograjski vlomilci na delu. lie grad postaja velemesto — v aj kar s«* tiče raznih senzacij i.i vlomov. Policija ni i.->ledila vlomilcev, ki st> izvršili veliko tatvino j>i-i tvruki Kukunidis. a že prihaja iz !*eogradai ve>t. da so tle slej inv.nani vl< ni Iei oilne>li i/, ki nfckeijst e trgi.vine .Mladi na Ignjatoviča veliko nui'žino r:izne-blaj;a : svilene plašne, tlragoce-ne kf žuhe in drugi predmete. 1)"-slej ni >ledu za tatovi. Zločin, izvršen preti tridesetimi leti. Ob Kotnraški cesti v Zagrebu so naleteli te dni pri kopanju peska na človeške kosti. Ker v tem kraju ni bilo pokopališča, je --kt>-j-aj g «tovo, da s> b"le tamkaj ]> >-kopane žrtve kakega zh<čiiia. l*o mnenju zdi-a\*nikov -o ležale k'.sti v zemlji kakih '50 let. Tudi iz po-ložaja kosti je razvidno, da so bi-le oMt'be zasute z zemljo brez kake krst*. Nadaljnje p izvedbe vodi drža\mo pravdništvo. MAUAHILO IV PKIPOZOČTLO Izredno dobra žetev v Vojvodini. Iz Novega Sada javljajo: Po dostxlaujih podatkih bo v Vr»jvo- Ctnjtnim naročnikom "Glasa Naroda" ▼ driavi Ohio naxnxr.j*.-lini pšen ee 30,00<> vagnov. to je mo, da jih bo obiskal p«toval-nego lani. Sladkorne j nI iaitapnik , Mr. AJTT0N HMOI0, kat«rl j« pooblaščen nabirati na-rofcoino aa n»i liat, nat->r»j prtai-mo rojake, da m« bodo kolikoT mogoče naklonjeni. gla-vmic Publishing Crt Iva k rat vet pese bo po cenitviih okr>>g 1-1,000* vagonov. Velik del pes*? namerava izvoziti v Češkoslovaško. Kolonizacija Kosovega polja. Ministrstvo agrarne reforme vrši največ koloni^icije na Koso-vem polju, manje na Ovčjem polju in v drugih delih južne Srbije. D«'sedaj .se je c»sn'»valo 135 kolonij. v kratkem jih bo pa ustanovljeno še 72, ker je na K<*sovem p<»-Ijn še nerazdeljenega državnega zemljišča do 16.1HMJ lia iji s<- lahko 11 a s* "I i še čez 2000 družni. Naseljevanje Kosova se je vršilo po na-?!ednjem redu: Leta 1019. je bilo p »deljeno 530 ha na 6S d začetka kolonizaci jske i Pozor čitatelji. Opozorite trgovce in o-brtnike, pri katerih kupujete ali naročate in ste z njih postrežbo zadovolji, da oglašujejo v listu "Glas Narcda". S tem* boste ustregli vsem Uprava "Glas Naroda" tek 20. julija dopoldne v Breznemj Videli ste in občutiji še boete ponesrečeni, splošno priljubljeni | rQko yi kot zakleti Srb hl; župnik Voleič. Pogreba se je ude-ic. , , . .... . | , ... ... ... . , .. . Sokol nas ne bo.-te mueih. Ssami. j lezilo blizu.40 duhovnikov iz raz-' - , jnih krajev. Nagovor v prenapol-mi si odstopili sr*t>skoj ■njeni cerkvi je imel pntie^ar dr. j verigo, se rešili sužnosti. In ti. za -j , Medved, katerega spomini na po-j grizenee, zakleti S:*b. l*š trpel še! nes-rečenega župnika so' povzro-, v grobu. ix.prei pa na zendji na- čili globoko žalovanje. Maiso za- nar..da." Ali je re^ samo na- j du-snieo je daroval dekan dr. i Mortl. Ob grobu so govorili: žu-I pa© -Teučič. H^idučitelj Hren in ( brezenški nad učite! j Krajnik. Pevski zbor Velka*' iz Podvelke kljueje, da je bil« dopisnica napisana i n oddana na, pošto 22. 'julija P)2'i. to je na d:m o!-lovskega zleta? NOVA ZANIMIVA PTJIGA NA KRVAVO) . Spisal Ivan MatkSč $1.» i RPLENJE in strahote z bojnih pohodov bivšega slovenskega planinskega polka. V knjigi so popisani vsi boji bivšega slovenskega polka od prvega do zadnjega dne svetovne vojne. Iz Galicije, z Doberdoške planote, z gorovja s Tirol, Fajt-jega hriba, Hudega Loga, Sv. Gabrijela, Pijave in o polk o vem uporu ter njega zaklet vi. .Knjiga Jo trdp vezana, vsebuje 270 rtrani in 25 slik is vojne. "OLA8 MAE ODA" 82 Cortlandt Street, Hew York, N. T. GT.AS NARODA, 17. AVG. 1923 Trezna sodba o boljševizmu. ' Znani *©cijali*t KatoI Kruthki je priobčil nedavno v nemških listih zanimiv članek o komunistični politiki in »ptoiae« položaju v »o v je* k i Rusiji. Njegova objektivna izvajanja so vzbudila veliko zanimanj«* tudi v ameriški javnosti in dotieni članek so ponatisnili *koro vsi angleški li*ti v New Yorku in Philadelpbiji. Govore«" uvodoma, o odnosa jih med komunizmom in židovskim delavstvom. Kant ski nadaljuje: Ko je sov je teka vlada uničila kapitalr-zem in uvedla mesto njega komunizem, je bil židovski kapital ek-.spropriiran prav tako kakor ne /idovski. Židovski kapitalisti so bili postavljeni izven zakona prav tako. kakor tudi inteligentni kri-stijani. seveda ako niso hoteli plesati tako, kakor so podli boljievi-4ti. (Vlo židovski delavci niso bili dolgo gospodarji položaja. Židovski in krščanski delavci so kmalu okusili sladkost boljševiške diktature. Ko so w polastili vlade, so boljševyki izjavljali, da delajo to v imenu diktature proletarijata in z namenom, da čim prej ustanove soeijal i stičen režim. Da bi dosegli ta eilj. je bilo treba uničiti vse obstoječe utrdbe kapitalističnega režima — armado, birokracijo, kapitaliste in veleposestnike. Kakšni so bili rezultati tega uničujočega dela. nam je znano. Rusija je bila za soeijalno revolucijo docela nepripravljena. teren za tak prevrat tam ni bil še dozorel. In ne sam« to. metode in sredstva, s pomočjo katerih se je v Rusiji uvajal soeijalizem so bila lažnjiva in bi v nobeni državi ne bila rodila dobrih posledic. Stari režim je bil vržen, t« hI a to se je izvedlo tako da je bilo obenem s prejsnim aparatom uničeno vse gospodarsko in ekonomsko življenje. In ko je ves prejšnji družabni red ležal v razvalinah, se je izkazalo da soel-jalizma niso dosegli pa? pa so uničili industrijo in rezultat tega ponesrečenega eksperimeita je bil bankerot na vsej črti. " Ko s»» je "to zgodilo, je postala protirevolueija neizbežna. To je nanovo in ne more nikogar presenetiti. Čudovita je bila ona nagli ea in gibčnost, s katero so boljše-viki i/.premenili fronto in se po-prijeli protirelueijonarnega dela. Oni so sami potegnili komunistični voz navzdol, samo da bi obdržali oblast v svojih rokah. S tem. da so se polastili 1017 leta vlade, so bol jševiki izdali idejo demokracije in svobode, za katero so se sami tako dolgo in energično borili. In zato. da bi obdržali to oblast, izdajajo neprestano od leta 1919 sedaj to, sedaj zopet drugo t »m*-ko svojega programa, izdajajo celo oni isti program, v čf-(rar imenu so se )>ola.siili vlade. Mesto stare carske birokracije «4. stvorili novo. prav tako despotic-no in nesposobno, kakor je bila prejšnja, toda bolj Irtvlasto In grobo kakor je bila carska. Boljše v iška črejrvičajka in krvavi te-ror je daleč prekosil carsko policijo. Mesto stare, od njih samih dezorganizirane armade so stvorili novo. Bol jševiki trdijo, da je prav tako dobro disciplinirana kakor stara carska, kar pomeni, da je oblast častnikov nad vojaštvom še bolj surova in kruta kakor poprej. Nova gospodarska politika ustvarja nov kader kapitalistov. ki so stopili na mesto starega kapitalističnega stanu. Oni so v primri s svojimi predniki še bolj požrešni, brezvestni in sviti. Vse kaže. da se tudi po selili poraja nov tip veleposestnikov in bogatih poljedelcev. Sama sovjetska vlada ne skriva, da se novi gospodarski politiki do sedaj še ni posrečilo kolikor toliko oživit? industrijo. Sovjetska vlada čim dalje bolj potrebuje denarja in da bi dobila ta denar, je Rusija prisiljena izražati svoje pridelke v inozemstvo. Sedaj je glavna eko n^ku skrb sovjetske vlade v t«tn, da hitro izvaža svoje.žrto za m#»jo. To se etije kakor absurd. kajti težko si je misliti, kako mo. re država, kjer narod umira od lakote, še izvažali žito na inozemski trg. Toda zgodovina ze pozna take absurdne pojave. Isto se je n. pr. dogajalo na Irskem 184C do 1848 leta, ko je tudi tam razsajala lakota. Ljudstvo je gladovalo, izvoz irlandske pšenice pa je dosegel ogromnih razmero v. Res. da so taki pojavi mogoči samo v državi. kjer vladajo neodgovorni, kr-vižejni despoti, pa naj bodo veleposestniki stare Irlandske ali pa boljševiške sedanje Rusije. Nadalje Kautski jMxlrobno ka-rakterizira novo buržuazijo, ki jo je ustvaril boljševiški režim v osebi velepoststnikov, kmetov in far-merjev. na katere se vlada zana<-ša tudi jrledc uspešnega i z veza žita. In čim bolj pravi Kautski. se sovjetska vlada izpreminja v diktaturo peičrce. ki vlada s pomočjo novih uradnikov, nove armade, novih kapitalistov in posestnikov, tein na/znosnejši je položaj delavstva. Povsod, kjer zmaguje protirevolueija. se godi to v prvi vrsti na škodo delavec v ne glede na to. dali izvajajo to revolucijo prej šnji njihovi zastopniki ali pa go. s poda rji. Njihove vloge ne določa prejšnji socijalni položaj. negr» delovanje in to delovanje je sedaj vedno bolj naperjeno proti delavcu. S tem. da je uničen celi vsak sled politične svobo<|e in demokratičnega mišljenja, so delavci izgubili možhost samozaščite. Niti sami. niti organizacije ne morajo več ščititi njih interesov v Evropi ni nobene druge države. kjer bi bili delavci tako brez zaščite, kakor v Rusiji. Po ."»-letnem vladanju delavske vlade so delavci prišli tam v peJložnj osamljenih. zatiranih sužnjev. Dan za dnem raste in se širi sovraštvo na prani boljševiškemu režfmu. Bolj ševižem je med masami izgubil podlago. To seveda še ne pomen*, da se mu bliža konec. Kljub temu se lahko <1 rži še dolgo, kajti opira na novo birokracijo in armado, toda boljševize»n je tako izmožgan, tako oslabljen, da ne bo mogel preživeti kake resne državne krize ali preloma v last nih vrstah. Naj se zavleče gospod-stvo boljše v i kov še tako dolgo, eno je gotovo: padec boljševizma bn povzročil burjo prodnega gneva in je velika nevarnost, da se ta izbruh, gneva obrne proti Židom. Neizobražene ruske mase že ort nekdaj vidijo v Židih one krivce, ki povzročajo vse nesreče in iv>lo me Rusije. Te vrste antisemitizem se je v zadnjem času znova raz širil in bo neprestano naraščal v toliko, v kolikor narod isto vest boljševiško nasilje z židovskim Ruski Židjc niso solidarni z bolj ševiki. Ako bodo podpirali so v jet sk-» vlado in nasprotovali proti boljševiškemu gibanju, se Zidje ne h< do izognili nevarnosti, k jim preti v slučaju padca lvoljše vizma. Konec boljševizma je ne izbežen. Ako se hočejo ruski Ži d je izogniti nevarnosti novega klanja, jim preostaja saino en iz hod : z vsemi silami morajo podpirati vsako gibanje v prid e je vršila a Londonu konferenca, ki jo* je sklicalo vodstvo socijalfstiene jn-ternacijonale. da se -posvetuje o mednarodnem položaju in stališču. ki so ga zavzele v posamnih državah socijalistične stranke. Na konferenci je bilo sklenjeno, z ozi-rom na sedanjo izmenjavo not med zavezniškimi državami prositi člana angleške spodnje zbornice Shawena. naj odpotuje v Po-rurje in po svojem povratku poroča, kaj je treba ukreniti, da se doseže povoljno rešitev reparacij-skega problema. Francozi in tvornica torpedov na Reki. Reški fašistovski kropi so silno vznemirjeni vsled vesti, da nameravajo francoski industrijalci kupiti tvornico torpedov na Reki. "Idea Nazionale"' opozarja italijansko vlado, naj pravočasno pazi na to. da tvornima torpedov ne pade v Trancoske roke, ker ,bi Francozi s tem le podpirali Jugoslavijo, kateri se bližajo s tem namenom, da tlela jo Italiji na-sprotstva in nevšečnosti na -T.i-dranu. agk°ua brakd MS AIJ VESTE, ZAKAJ GOSPODINJE RADE UPORABLJAJO Magnolia an Star Mleko ZA SVOJE DOMAČE POTREBE? TO je zato, ker vedo, da te vrste odgovarjajo vsem svrham v? njihovih kuhinjah, kadarkoli rabijo mleko zaeno s sladkorjem. Vedo, da ga imajo posebno otroci radi- s kruhom, ali v kavi, čaju in cocoa. Okus jim ugaja. Konva v ledenici bo vedno sredstvo, ki vam bo pomagalo razrešiti vaš problem glede mleka. Ne skvari se in je jako poceni. Poleg tega ima pa vsaka konva še nadaljno vrednost za vsake gospodinjo. Labelni pomenijo denar. Gospodinje spravljajo labelne s konev, in ko jih imajo dovolj, gredo v Premium Store ter izbero dragocena darila, ne samo za svojo splošno gospodinjsko uporabo, pač pa tudi za svojo osebno uporabo. Dobe malenkosti za otroke, za dom, za družino itd. Oglejte si nekatere slike daril v tem oglasu. Uvažujoč, da jih je še mnogo, katerim niso znane te prednosti teh vrst mle-ka, bo izdala Bordenova družba posebno ponudbo, ki bo veljavna za omejen čas, tako da se bodo mogli seznaniti ž njimi. POSEBNA. PONUDBA Če hočete izpolniti Irupon na dnu tega oglasa ter ga nam danes poslati, vam* bomo poslali ilustrirani premijski seznam zaeno s posebno premijsko karto/ ki bo veljavna za 10 brezplačnih labelnov. Naslednje premijske trgovine bodo sprejele vašo karto zaeno z nekoliko ali vsemi Magnolia ali Star labelni. Samo ena teh posebnih premijskih karfj bo sprejeta od odjemalca s 40 ali več labelni. PREMIJSKE TRGOVINE NEW YORK CITY 44 Hudson St., near Duane St. 434 West 42nd St., near Ninth Ave. 1427 Third Ave, near 80th St. 61 Kast 125th St., near Madison Ave. BRONX. X. Y. 578 Court'andt Ave., near 150th St. BROOKLYN. N. Y. 570 Atlantic Ave-, near Fourth Ave. 2 Sumner Ave., near Broadway LONG ISLAND CITY. N. Y. 44 Jackson Ave., near Fourth St- JERSKY CITY. N. J. 350 Grove St.. near Newark Ave. 584 Summit Ave., near Newark Ave. Če ni nobene trgovine v vašem mestu, da bi izmenjali te labelne in posebnd premijsko karto, jih pošljite na Borden's Premium Co., Inc., 44 Hudson Street, New York City zaeno s številko darila,zaznamovanem v ilustriranem premij -skem seznamu. Mi vam bomo poslali brezplačno. KUPON Borden's Premium Co., Inc. 44 Hudson St., New York Trosim, pošljite mi premijsko karto kot oglaševano. IME____ NASLOV Miinn > i'W'i IZPLAČA SE HRANITI LABELNE Razne vesti. Na Bolgarskem [ je prišl«» do odkritega boja. med j komunisti in vlado. Vlada je aretirala f;«M) komunistov. ki s.» biLi v >!u.:iii ruskega Kj-'-t^a križa. Ta naj bi posredoval ruskim !>e- ^ srunčem p'»»"i*at»4c v domovino,; vlada pa prav", da j * bila to s.tm i' pretveza in da je v resnici vrši"' [{deri križ sam*« komunistično agita-ijo. P< loža j vLade je baje vedno slabši, ker vlada nikakor tie more d< -eč' edinstva nied me-j Sčaivkimi strankami. Vlada prihaja v«- Ino lt -3j v roke makedon-»tvujuščih. ki pripravljajo ve ike vpad<- na jugt»s!ovaai.V-.o ozemlje. Več vpadov j'1 bilo zavmje sili. Češki študentje v Bclgarji. \/ Praire j>* prspela v S jij > • * • ^s !\ i 11 turistov, .'lanov J«ja>kt' - -kcijt' pri praškem turi-itov:,k*'ti k'rJ>u. Sprejem n-' k<>lo-Ivorn je HI zc*! • svečan. < > ■ st • si pri-ako\a!i za-i jmiki tur is: o v-^kili in o »» mestu impo^antna povorka. Z vojaško o in prepi^vanjem slo-i vanskili j>esmT *t> spremila d'una'-a j društva Cehe na odrejena stanovanja. Drugi dan se je vrššl njim nit east banket v "Slavjanski He-!*i'voino je hotelo odpoto-. at i iz 1'rajfe 6(» študentov, toda Uajkn Daskalov. kL je vodil po-kuv-ske ]M>sle v Prajri tudi ]>o prevratu.. jim ni hotel dati vizuma, r-eš. «Ki je v Itolsrariji meščanska1 vojna. Tako se je njih .število zui-' žalo d » :IS. Novi p<*slanLk v Pragi j »r; f. Mdialčev j" vidii-aJ njih<»ve p tne liste. tfMla pred no so se od-peljali, so izletniki dobili iz Beo-zivtda brzojavko, da se v liolgariji pre'iva krr in razgraja meeičljedelstvu sploh, še v«*čja od koristi čebel:nega medu in vosi:a. kakor vidimo dandanes; ta zastarela piramida ukročenih uradnikov: ta mr<-ža šol. ki jih vzdržuje in v<-di država, in kjer uč•*■ ol»<,zevanje sile in pasivno pokorščino: ta industrija, ki ugon:i.blja s svojim kolesjem d«'jstv<». katerega j prepušča država; ta trg(»v!na. k: zbira nvizmeena bogastva v rokah tistih, ki s» ?-i pritajili zemlj ». ruoroai za vojno vse nioške enejra ljudstva in jih spravi v tek, da zanašajo qpu-ftoišenja na p^U14 Hl žalost v tlru- čeruje produktivne sile človeštva, a ki hoče hkratu vse ]H>djarmiti J pravici močnejšega, v državi. — Vsega tega ni bilo pred 1'raneo-.sko revolucijo. O nastanku modernega klavirja. Klavir, ki je v novejšem času izmed najbolj razširjenih godbe-nih ;usti*umentov, je bil v svoji prvotni <»!>] i ki laški izum. Prvi tak-'Cii *m>itiument s tipkami je Tovil izidelovatelj in.sti-umcntov Bartolomeo Christ o fori 105."» do ni-: ove!jem. izhajajočill iz ene »-entralne volje; ta pasivna podložno s t državljanov zakonoll in to r.l »reševanje ijvostav, parlamenta, Parižan Marino in Nemec Kri.š* -t" Schroter (16!)') do 1782). Ali njiju instrumenta nf>rta bila dovršenn iji sta bila niodeniemu klavirju mm - maJij podobna, kakor pa 'Miri-j stofr^-ijev r i^st rumen t. ki je ini«! eelo vrsto majhnih klarlv»-e. k i si akacija 1.600,000, grahov cvet sotlniko\ in njegovih jKrni^ačev, skupno tolkla na strune, t'hristo- p«,h »za ju. f« ri j" imen »val s\ j izum grave-"•••uioa'o eve piano t foite. Ze iz te«;a iii.z.va je razvidu«., da je vi-d*-' "lavno j"-« bi<-t svojega in-ruiu» ;iJa v m< žjn •' i. d«»h '-.t i silo t«.nov s silo udarcev. l"N znoje se je itn« i o v a l instrument kar piano-f n«- #!i" f •r tt-pia;io. Ali laški iz-um f!i zbudd pt ''me p -z r:t<»sti ill Ai■.:iii!:;,v.ja Sde Nemcu Silber-ii'i'nu his.") :-! je jv>sre-č'lo n; oraviri klavir ^ kladvici z izn- p >1 njeno tehniko. Silberman-r.ovo teiiniko s ► nazivali pozneje ang!e;ko tehniko, kt-r se j«* končno na Angleškem 'zjM^polnila. Ta-kožvano nemško tehniko je objavil Nemec I. Amadeus St»vn 1728 d.» 17M2 . ki je izdelal več kot 70el hvalo in priznanje. Nemška mehanika je bila izboljšana v Parizu. II. Pape pa je prišel tla ni sel. rabiti klad-veea prevlečena s kb»buč'no ter je izumel - - hinji ni' th-rni klavir. Ncvcsadfrki gledal ški igrale* brez iplače. Kc-r si mm srr* t»a:»k»* zafrirbile d"hr-flke nm*c id-kc^a narodnega gledali."'"«, d h na ta način izter-i »jo v.veja pnsojila. ravnateljstvo ijrrnlenn ne moiT izpl?r"ati gaž. M< l vjralci in namežeenci je vsled 1- ga xa\lad:i'o ve* Iko ra-.bur jen je. N.-mc- -<*nci —* nahajajo v težkem GLAS XARODA. 17. AVG. 1929 Svoji k svojim. Dežel nimamo več, ampak ima-' sveto živel, da ni dal nobene nioei tno ustavo. I>«*broJ Pa vprašam, miru in »o hodili sobratje gledat ali ustava velja za vse ali ne in skoz ključavnico in si videli, da ali v.dja za veleei^anega pottpo- (ga je kar s tal dvigalo od same dina deželnega patrona tudr? jpobožnosti in svetosti. l>tava je deželo dabrisala, de- Slikal je tudi z roko in z bar-želni patron je brez dežele, pa ne vami in potem je šel v Rim, v vee-uvažuje dejstev in se debelo ti- no mesto, kjer cvete to in ono in Duša popolna skan naprej *če svoje podroe-! to*ti in v čudežih tudi. je tie razairirti n* Prekmurje, kjer imel nikjer nič poslov. s To ne gre! Pridobil si je silen ugled, toda platno vezano ............ .70 v usnje vezano ............ " L5I j . . - -* - Rajski glasovi: mu slava ni zamorila Krea. Zgra-j v platno rezano.............7® bilo ga je domotožje in ga z ne- j y'Soper osebo preteklega dežel- odoljivo silo vleklo nazaj med * v fino usnje vezano lepo kakor v Ljubljani. To je bilo leta 1624 in mu je dal papež Gregor XV. dovolilo za pot s pe- PoUCIie knjige! M 1.63 1M čatom in blagoslovom in vse je bi lo v redu. Trni a moraš poznati Lahe! Lahi ga niso pustili! Polakomnili se njegove svetosti in čudodelnosti in so dejali, ne bo*! Zastavljali so mu pot in' so nikali nanj in se lovili za njegov plašč in je bil revež ves preplašen. Vendar se mu je posreei-lo in je prišel potujoč ponoči do pomorskega mesta Jakina. tukaj bi se bil ukreal na ladjo za v Trst. M 1.23 Ingfte&ko-alovenski slovar (Dr. Kern) ........... Vngeijsktf slniba ali mak naj se k ar. naii strele domači živim zdravnik .'..., Dva sestavljena plesa: Četvorka in beseda spisano in narisano.......35 Govedoreja .................... .75 Hitri ratunar ................ JI 'ugoslavija. Zemljepisni pregled UB5 Knjiga o lepem vedenj o. Trdo Vrtino .............. 1.00 Knjiga o dostojnem vedenja JO Mlekarstvo o Črticami sa živinorejo .................... .78 v usu je vezano * .... 1.30 v fino usnje rezano ........ l.M , , v . i,- vi- • T . , ,. , v usnje rezano .............L30 c^a patrona ne besede. V i mogla stvari rešiti z om» brzino, kakršno stvar zasluži. Če bo taka z dnevnicami in s potnino. vem, da mene bo notfrl. Kajti moje sposobnosti se nehajo tik ob stvareh, ki kaj neso. Ali ko je vprašanje vendarle važno in sem se z vprašanjem že pečal, je to moje mnenje brez o-zira na dnevnice in potnino! Vem, predlogov ho dosti. Naravno je, vsak član komisije bo silil v oes pred je svojega mebnega patrona zato. da bo imel na svojega godu dan praznik in bo lahko brez skrbi spal do kobila. ver jen sem tudi, med predlaganimi kandidati bo svet l*rh. Tn Pa so ga Lahi zopet izvolili in Nemške angleški tolmač ........ .00 so se usuli okoli njega, da mora Najvetjl spisovnik ljubavnih plana J80 nazaj in ga vlačili in nosili in so v^t/in« brez učitelja se tepli zanj in za njegova obla- 1. del .................. čila. vsak je hotel imeti košček! 2. del i . . . • • k • < JO JO .30 .75 za slučaj telesne stiske ali duše v- j Varila ta oliko .............. ne. tri rebra ^o mu zlomili, iznab- ^ nili roko in obleke ni nič ostalo i. letnik ................ na njem. še malo kože je šlo po 2. letnik ............... vrhu. Takšen ni mogel naprej in \ 3" letil1* ............... je odnehal in če ne bi bil odne-j ~*raktlinl račun ar ........... hal, bi ga bili rajši ubili, ka iti ; Slovensko-angleška slovnica, ... , , ,. . . is slovarjem, tado vezana ......U0 svetnik je dober tudi v ubitem ' .... . Sveto pismo stare in nove zareze, stanju, ni rt vi svetnik, se obilnejše , vsehuje 1W0 8traEl............SJt delajo čudeže nego živi. Splošm) 1 ln 2 del nJSo l bog.l brat Jeronim je udal sicrefasko-itaIjanski ln ItalJ. alov. so ga prepeljali v Rim, odtod slovar ....................... 1J0 i arm en, trdo vezano ............ .40 ljudske povesti, — Od lUie do hl- fie. — Sin .................. .00 Ljudska knjižnica: 1. zv. Znamenja itlrih ...... JO 2. sv. Darovana. Zgodovinska POT8Bt o »Ji 3. «T. Jesttai Zmagovat. — Med Plazovi.................... JO 4. av.' Stalo Življenje ........ jo5 5 zv. Zadnja kmečka vojaka .75 8 ar. Gozdarjev sin ........ JO 7. sv. Prihajat .............. .00 8. zv. Pasjeglavei .............75 O sv. Kako oem ao jas likal. (Brencelj) ....................60 10. sv. Kako aem oe jas likal, (Breroelj 1 ................... j60 11. zv. Kako sem se jaz llksO, (Brencelj) ..............•......60 2. sv. Iz dnevnika malega po- redneža. trdo vezano ...........60 14. zv. Ljubljanske — < Brencelj) ....................60 5. zv. Juan Miseria. Povest Is Španskega življenja ...........60 «L it. Ne v Ameriko. Po resničnih doccnltyh .................60 Mali ljudje. Vsebuje 9 povesti. Broširano .................. Trdo vezano ............... Mtmo življenja. (Ivan Cankar) Mrtvi Gosta« ................. Materina žrtev ................ f O BO Till O oo«oooooooooao«ooooooi Man Klatež .................. 'isto Šesto, povest la Abrocov iveta noč ...................J Stri povesti: Nagla beseda; Tujčeva osceta; Gospod Grahar; List Igr .80 .75 1JS JO J5 JO .40 .7« J6 MiAo Poštenjakovič .......... JO tytva area. Povesti. (I. TavCar) 1J0 NaSa Tu. 1. del vsebuje 14 po-povestl. (Novačan) — Vezano ...................... 111 Broširano .................... Naža Vas. 2. del vsebuje 0 povesti Vezano ...................... jjf BroSirano .................... 1.00 Na Indijskih otokih .......... ii Naseljenci ........................................M Na Preriji ...................j| Nihilist .......................................40 Na krvavih Poljanah. Trpljenje in strahote z bojnih pohodov bivšega slovenskea polka ....................1.50 Jarodna Biblioteka: Amerika ln povsod dobro, damr najboljše ...........................................40 ne rečeni, da ne bi bil drugače priporočljiv, kajti Slovenci obilno trpuno za mački, za telesnimi in političnimi, to prihaja odtod, ker nam na to plat in na drugo nedo-staje t rezi* i. Toda je bil sveti l'rh S vaba! Narodni bi bil škandal. da Švabi poverimo tako važno in uplivno mesto, ko imamo na razj»olag«» zanesljivih domačih moči. Svoji k svojim — to mora biti naše ge^lo! Skratka. v-»aj za ljubljansko oblast bi predlagal brata Jeroni-ma. l*a se ga ne sme zamenjati 8 svetim očakom enakega imena, ki pravijo, da je tudi naš rojak iz Panonije in da je bil doma ig Stri-dona, pa če bi prišlo na prisego vem da nikdo ne bi vedel, kje je ta Stridon. Nego je bil moj Jeronim zajamčeno pristna ljubljanska srajea. Valvazor o njcin piše v VIII. 574 in je br. Jeronim pravzaprav tudi narrxlna žrtev in narodni muče-nik in bi kazalo, da se ustanovi odbor za prenašanje njegovih kosti iz Italije v Ljubljano in bi lahko pevska društva zraven pela •'Vigred". < Blaženi brat Jeronim je bil rojen leta 1597 v Ljubljani. Njegovi starši niso bili pritepenci, nego so imeli lastno hiao na Mestnem trgu in se je dečko pisal po starših Vancr. krščen pa je bil za Krištofa. Njegova sestra je bila ornoŽena z mestnim sodnikom Martinom Birrjakom in je bila to prav dobra partija zanjo, ker gospod Martin Burjak ni bil wimo mestni sodnik, nego je bil tudi ugleden trgovec in se ve, kaj tp pomeni, če je trgovec ugleden. Jškratka. bil je iz prav imenitne družine, to povem zato. ker poznam Ljubljančane, vsakega radi »vržejo, kateri je iz Ljubljane, pa da jim ni ravno v rodu do četrtega kolena. Bil je jako pobožen in komaj r.i je šel zdravja iskat v prijazno 'lovensko-nemšk! in nemško-sloven mestece Fermo. pa ga ni več na-1 slovar................... r^i « ; ^ .. t>____„7 Slovenska Narodna mladina sel. vrnil se je v riim in je umrl. j . r , ... . . Spretna kuharica .......... Oni v rermu so bili imeli priliko, da so od blizu videli nje- [ gove vrline in so vedeli, kaj je mož vreden. Imeli so javno bolnico. obilno jim je prizadevala stro- raznih pisem, trdo vezano 1-50 kov. pa ko ho zvedeli za njego- ''^odbe sv. pisma .............. .3© Zgodovina Srbov. Hrvatov in Slovencev 1. zvezek JO ... 1— _____1.25 I Spretna kuharica, trdo vezano 1.50 1'mni čebelar .................. 1.50 o£Una knjižica .............. JO Veliki slovenski spisovnik raznih 2. zvezek vo -.mrt s<> bolnico hitro spravili v denar in vi kupili bi a žerjo truplo brata Jeronima in ga z velikim cerkvenim sijajem prepeljali v Fermo. Račun se je jim je obnesel. Bolnice jim resnično ni bilo več treba. vto Fermo sijajno ure- nurke'in porednosti 05 ve sliki — Njiva, Starka — . zr. Zveti sin. Povest iz zvlade Akbarja Velikega............ JU II. zv. Rdeča in bela vrtnica, po- 12. zv. Korejska brata. Črtica iz mlsjonor ▼ Koreji ............30 13. zv. Boj in zmaga, i>ovest .... 30 14. zv. Prisega Huronakega glavarja. Povest Is sgodovtne kanadske — ...*.............. M 15. zv. Angel] ooiajov. Braziljska povest ...................... JU 16. sv. Zlat okopi. Povest*...... J50 17. sv. Prvič med InAjancl ali vožnja v Nikaraguo ........ JO S. sv. Preganjanje Indijskih mis- Jonarjev .................... it 9. zr. Mlada mornarja. Povest •* JO Šaljivi Slovenec ...............00 vitanje. roman, trdo vezano____1.00 trdo vezano ...................55 Turki pred Dunajem............ .60 rrenatkl oddiha ..............40 Umor v Sarajevu................10 iSnJeva Repatica. Satiričen roman. 2 knjigi .............. lJtS Vera. roman .................. .35 Trdo vezano.........:........ Veliki vsevede!..................1.00 Vrtnar. Rabindranat Tagore, trdo veznno .........................60 Zadnl dnevi nesrečnega kralja .00 Zaklad na kozjem vetrova .... JO Zadna pravda ................ JO Zmaj Iz Bosne..................1.00 Zltarjevo Zlato .................zlJO Ženini naše koprnele'............ .35 Zmote in konec gospodične Pavle .40 Zbirka slovenskih p»v-*tl: . zr. Vojnomir ali poganstvo .. ■_'. zv. Hudo brezdno ............ . zv. Vesele povesti........ . zv. Povesti in slike. ........ H. zv. Student naj bo. Naš vsakdanji krtih ................ Zabavna knjižnica: 2C zr. P«ran in Lambergar...... 23. zr. frna smrt................ 4 zr. Zločinrl ................ *. zv. Mož z razregano duto .35 .35 .35 .33 .75 .75 .75 1.25 Dr« JO JO JO JI .SI JO JO so Razne povesti in zabavne knjige za mladino: Sob ta mladi sob, pesmice .... JO Dedek Je pravil, pravljice.....40 Mladim srcem J5 Narodne pripovedke, 3. svezek.. .40 .'arodne pripovedko, 1 sresek.. JO 'ravljlce in pripovedko sa mladino: 1. zvezek ........ ........... JO 2. zvezek ......... ............. JO Slavček, zbirka aoiSkih pesnil J5 vončekL Zbirka pesmi sa mladino: trdo vocano ................ 1.00 Zbrani spisi za mladino: 1. zv., trdo vezano. Vsebuje 15 povesti .............v....... JO 2. zv., trdo vezano. TripovcJke in P6flOll ••eeeees se 3. zv.. trdo verano. Vsebuje 12 vestl ...................... JO 4. zv^ trdo vezano. Vsebuje S im> Tflltl 5. zv., trdo vezano. Vinski brat fi. zv.. trdo vezano. Vsebuje 10 po- metu like knjigo 1 Mlada greda; pravljica a slikami J# Pepelka; pravljica a slikami * 1.00 Rdeča kapica; pravljica a Bilkami ........................ 1.00 Soeguljčica: pravljica o slikami 1.00 TraoljČlt*, pravljica a slikami 1J0 .1« M 1J0 1J0 1-2« L20 njigo Mladi slikar ............ Slike h pravljic ....... njige sa slikanje I spi wilt na s barvami in arvodilom: Hladi Zle čin nezakonske matere. SJarajevv.ka policija je l)VLa obveščena. da je služkinja Roza Ko- \ratjica Mučcnica, trdo vezano JO Stezosledec ..................... JO Otroški vrtec Za kratek iaa Zaklad za otroke ......... Razglednice: Zabavne. Različne, ducat................JU Vew larikt Različne, ducat .. Jf Velikonočne, božMno la atrdslaf ducat ............................Ji Iz raznih slovenskih krajev, dncat .40 Posamezne po ......................06 Narodba noža, ducat....................JO posamezne po ............ .05 Planinald poafeavi, dncat.............00 posamezne po ..............JO Panorama meota Now Tmž .... JB Prerokovalne karto U0 ?olina Solz. 3 enodejanke: svetova, dediščina, trpini .... 1.00 lnevnik. Veseloigra v 2 dejanjih JO vandeamna. Komedija v 4 dejan-J ill Martin Krpan^ Drama v petih dejanjih ........................ JO Revizor. Komedija v 5 dejanjih 1.00 Tončkove sanje na Miklavžev večer. Mladinska Igra s petjem v 3 dejanjih ................... .00 fbirka ljudskih Iger. . snopič. Kmet Herod, Vedeževalka, Župan, Sardamski, Jess nad petelinom ln kes ........ . snopič. Mlin pod zeasljo, Sv. Neža, Sanje ................ in 8. snopič. Sinovo maščevanja. Za letovišče, ObČinsk tepček, Dve materi, Neža s Bleda, Najdena hči ____*.............. . snopič. Na Betlehcmskem poljanah, Kazen ne Izostane, Očetova kletev, Čašica kave ____ 1. snopič. Večna mladost in lepota, Bepoštev, Preperljiva soseda Jf 2. snopič. Izgubljen sin, V Ječi, pasfirlel ln kralji, Ljudmila. — Planiarica .................. 3. snopič. Vestalka, Smrt Marijo Devico, Marijin otrok ...... 4. snopič. Junaška deklica, Sv. Boštjan, Materin blagoslov .. 5. snopič. Turki pred Dunajem, Fabjola In NeJa ...... T. snopič. Dimež, strah kranjske dežele; Oh ta Polona, Prisiljen stan Je zaničevan............ jhj 8. In 19. snopič. Pijavka, Skrjve>mr za moSke in mešane zliore...................... |_3o Gorski odaoevl. (Laharnar.) Zbirka moSkih zborov ln Cvete ro • apevov. 1. zvezek ..............45 2. zvezek ........................ Narodne vojaške. (Ferjančič) .... .20 Narodne pesmi. (Marolt) ....... .20 Naši himni; Lepa naša domovina; Bože pravde. (Marolt > .........15 Narodne pesmi Žirovnik . 1- zv..........................20 2- zr............................ 3. zv. .........................20 Narodne himne in domorodne pesmi, Marolt .........f...... „3g Pomladanski odmevi. Pesmi sa zoran, «lt in bas L zvezek................... i' zvezek ................... Planinke. (Laharnar.) Pesmi spran, alt, tenor ln bas: ivCZ^k' •oooeeoooooooeaooa« zvezek.................... Vojaške narodne pesmL (Kosi) Orlovske himne. (Vodopivee) ., lira, arednofiolska pesmarica: 1. zvezek .................... 1.20 2. zvezek ............................1.20 Priložnostne pesmi sa Izven cerkveno in društvene slavnosti — .. . (13 mešanih ln 3 moški zbori) 1.10 Nočne pesmi. (Adamič) 1JS Rupleti. (G mm) — 1. Kranjske Sege ln navado .... .25 2. Učeni Mihec; Slabi časi .... J5 3. Nezadovoljneš; To zares uiit- kaml ........................ J5 Slovenski akordL (Adamič) =a Zbirke 22 mešanih Ln moSkih zborov : L znesek........... 2. zvezek ........... 3. zvezek: Psalm 118: TI veselo poj ; Na dan; Dlvna noč....... JO 4 zvezek: Ujetega ptička tožba; Zakipl duša; Dneva pripelji Žar; Pri pogrebu...............40 0. zvezek: Job; V mraku; Dneva nam prpel j i žar ; Z vencem tam ovenčam slavo; Triglav.........40 6. zvezek: Opomin k veeelju; Sveta noč; Stražniki; Hvalite Gospoda; Občutki; Geslo............ .40 7. zvezek: Slaveček; Zaostali ptič; Domorodna iskrica; Pri ovadbi; Pri mrtvaškem sprevodu; Geslo .40 8. zvezek: TI osrečiti Jo hoti (me-6an zb.) : Ti osrečit i jo hoti (m» škl zb.) ; Prijatelj in senca (moški xb.) ; Prijatelj in senca (mešan zb.) ; Stoj, solnčlce stoj; Kmetskl hiši ......................... .40 B. zvezek : Spominčice; Večerni rvon Siroti: Oče večnt; Slovenska zemlja ; Zimski dan ; Večerni zvon; Zdravice 1.; Zdralvce II.; Oče večni ; Tone Solnce ...... ..........71 Cerkvene pesmi: Domači glasi. Cerkvene pesmi za mešani zbor.................. 1.21 12 slovenskih pe*ml za razne prilike tekom cerkvenega leta. — (Foerster) .................. JS0 12 Tantum Ergo. (Foe rs ter) .... .00 12 Tantum Ergo. (Premeri) .....50 Missa ln Honorem CaeclIIae — (Foerster> ...................00 Mašne pesmi za mešan zbor. — (cJattuer) .................. JI Slovenska sv. maša, za mešan zbor a spremljavo orgel. (Laharnar) JO Note za tamburice: Slovenske narodne pesmi za tambu- raSkl zbor ln petje. (Bajik) .. U0 Bom Šel na planince. Podpuri slov. nar. pesmi. (Hajukt .... 1.00 \a Gorenskem Je fletno. (BaJuk) 1.00 Note za citre: Saraian, Itu^ka pesem .........". ,3f Note za gosli: Narodni zaklad. Zbirka državnih himen ln slovenskih narodnih pesmi .7l Note za klavir: LJubavno blebetanje. Polka mazurka. (Jaki) ........:....... JO Ljubavno življenje. Valček. (Jaki) .n Našim rojakom. Koračnica. (Jaki) .50 Po,drav z Bleda. Koračnica, m fJaH) .................... .M Pozdrav Iz Dolenjske. Koračnica. (Jaki) ....................... M Pripoz nanje. Polka mazurka. — J Jaki) .................... JO Primorski edmevl. Fantazija, -h 'Breznik) .................. M Regiment po cesti gre. Koračnica. (Jaki) ..................JU Stčno veselje. Polka ............ JO Zm i raj zvesta. Polka .......... JO Potovanje po kranjskem — Podpuri narodnih pesmi. (Jaki) ...... l.M Narodni zaklad. Zbirka državnih himen ln slovenskih narodnih pesmi za klavir ln gosli...... 2.00 Bratje! Slovenci smo. Koračnica. .43 .45 .40 .40 JO 1J0 .75 .75 Mešani in moški zbori. (AljaB) — 1 svezek: Domovini; Nevesti; No areni ml: Naša zvezda; Ujetega ptiča tožba; Soči. ............ »00 2. svezek: Pri zibelki; Cerkvica; Ne toSlm: OJ planine: OJ % Bogom ti planinski svet; Solskodomskl mladini; Na bregu (Premrl) ........................................M Orel. Koračnica (Jaki) ..................J5 Vojaški valček. .................' .20 Vojaška koračnica .............................JO Peš. Koračnica. (Jakli ....................JO Zdrav in vesel. Koračnica. (Jaki) JO Vitez Herz. Koračnica. (Jskl) .. JO Zlata Rena. Intermezzo. (Aletter) JO Mabel. Intermezzo. (Aletter) .... JO Dijaške. Intermeezo. (Aletter) ... JO Harfa. Valček. (Jakšič) ..................JO Aditha. Intermezzo. (Aletter) ... JO Za nafte male. (Schlla) ..................JO Danes nam gre dobro. Koračnica. (Jaki) ..........................20 Bnrl pridejo. Koračnica. (Škorptn) Ji Zemljevidi: Združenih držav, veliki . Združenih držav, srednji Združenih držav. Mali Slovenija ...........i Nova Evropa ....... •<.<>•i M .1* JI Zemljevidi: Alabama, Arkansas, Aniona, Colorado. Kansas. Kentucky la Tennessee, Oklahoma, Indiana, Montana. Missis',ippi. Washington, Wyoming, — vsaki po .... J5 zemljevidi: Illinois, Pennsylvania, Pflmii as ta, Michigan. 57laeonaia. Wee! Virginia, Ohio, New York — m vsaki po...................... Velika rtenska mapa Evropo .. 2.00 je dosejpel Štirinajsto leto. že je iz-. porodila ne^akon.Hke^a previdel kako neČimuren je ta «vet, umaknil se je njegovi niee-murnoati k očetom frančiškanom in se preoblekel v brata Jeroni- tna. In je ie tu v-Ljubljani tako rica v neki sarajevaka gostikiL _ otraka in «ra umorila. Požieijski agrenti so naAIi otroka v njenem kovnku. () 1 rok a je umorila s pomočjo f**stre Pepiee, ki je nataka- Harofilnoi Jo prllnJKlfl Omar, bodisi ▼ gotovini, Hanoy Or. dor ali pofttBo twawiko po 1 Hi 2 centa. Oo pofljoto |iio, rttaniGfinlti |"G LAS NAROD A* (Slovenlc Publishing Company) S3 Cortlandt Sta, New York Ne naročajte knjig, katerih ni v cenikn. Knjige pošiljamo poštnino prosto. B&iii if i . ...... SKHS PIBQBI IZ &UHB-6KRAJA. : v4 Moriina zadeva Brewster. Stari gospod je prižgal debelft umodko ter zaeel pripovedovati: — Obravnava proti Gordonu Brewsteru, ki je bil obtožen umora dr. Curt Fergusons, je bila formalna »tvar. Državni pravdnik je imel težavno »tališče, toda obravnava *e je morala vrwiti. ker je javnost Jako zahtevala. Takoj v prieetku je bilo pa razvidno, da bo obtožene« oproščen. Dr. Fergu*ona so naiJ i v Bre\v-sterjevi hiši mrtvega, ležečega na tleh. Preiskava je dognala, da ima počen vedsl > lobanjo. Brewster je izpo-da je udaril zdravnika, kt »potekel ter pri tem zadel z o 1 a Vi **Nter mu 'nova pO v Betted a > ■ odvrnil, da je m privatna za- dala l>e*edo in je potegni! revolver tet* istrelil. Svoj cilj je pa » rob mramornate mize. Pri po valoval j**, da je prišel dr. Ftjtwod k njemu ter mu očital, da grdo postopa z Mrs. Brewster, ka je bila Ferpusonova w>-atra. Br« to nj deva tdra v dv&ki i zgrešil. Zatem je padel Brewster na zdravnika, se ž njim nekaj časa boril ter ga podrl na tla. Poleg trupla mi našli revolver, v katerem ho bile vti-snjene začetnice Fer«u»onovega imena. Eno kroglo so našli v stropu, drugo pa v steni sobe. Brewnterjev tajniR James ilor-tou in Brewsterjev služabnik John Herder i»ta p<*l prisego izjavila, da sta bila v, sobi navzoča ter da je Ferfuson izzval Brews»terja. ISodnik je |>riporočil porotni-kom milo »odbo, češ, da je Brewster naravil svoj čin v sildbra-nu — Par tedna V pozneje so morali Brewsterjevo soprogo (ki je bila pred poreko Cora Ferguson) prevesti v bolnišnico. .Živci ji popolnoma odpovedali. Kmalu zatem jo je zadela kap, in po krat- Cora se je izogibala svojim prijateljem in znancem ter. je začela. venet L Sprva smo mislili, da je nervozna. Vedeli smo, da so sc Brewsterjevi večkrat peljali v mesto ter se šele proti jutru vračali. — To ne more dolgo časa trajati — smo govorili. Kmalo Mera pa izvedel za vzrok njene žalosti. * * * (Palje prihodnjič.) Čelade za rudarje. kern b< *banju je umrla. •m Cinaste čelade. k: so jih tekom vojne nosili vojaki v trenčah, prihajajo čim dalje bolj v rabo kot .varnostno pokrivalo pro<4i padajočemu kamenju in rudi v rud-J nikib. Zlasti se to opaža pri rudar-' jih v državah California. West Virginia, Oklahoma in drugod. Če- j lade se zlasti rabijo pri ukopa- * vanju šafta. pri vsakovrstnem dviganju in ob dvigalih. Radarji so se polastili tudi droge iznajdbe izza vojne, namreč onih izredno težkih čevljev, ki so jih vojaki rabili v trenčah v varstvo nog. Anglefiki rudar iz Cormvallifia. ki je bil prvi rudar v Ameriki in je zapustil svoje sledove v malone vseh kovinskih rudnikih Združenih držav, je navadno obvaroval svojo glavo s trdim, osmoJje-nim klobukom. Klobuk je bil okoren. težak in ogrevajoč, ali dolga leta izkušnje ->o bila izučila angleškega rudarja, ds je pametno obvarovati glavo preti komadi kamenja in rude, ki se usuvajo nanj. Njegovi težki, okorni čevlji z de-! belimi podplati, so pa brezdvom- j no obvarovali pred mnogimi nezgodami. V n'ekaterih rudnikih se še vedno rabijo trdi klobuki, ali njihova raba ni splošno niti od daleč j tako razširjena kot bi morala bi- j ti. To je morda radi tega. ker! večji del naših tujerodnih in tu- j di tukaj rojenih rudarjev prihaja I let prej. predno se j stHlaj v rudarstvo iz drujrih po J klicev in niso se naučili iz izkuS- i nje. da je dobro obvarovati glavo. • V zadnjih letih pa je zvezni ru-j Jorikga bančnega uradnika ter je j darski uraf] opazil 7 radostjo. da I imel dostop V najvišje kroge, j se raha varnostnih pokrival čim kljub temu, da ni bU posebno pr:- j udomačuje pri naših j ljubljen. . rudarjih. Mnogi izmed teh so bi--' je preeej glasan in vsiljiv jj .vojaki tekom zadnje vojne in j sc je precej kričeče oblačil. j s<> uvideli korist varnostnih čelad jkalo mu je donti prirojene-1 ;n čevljev v treneah. Ko ostojanatva. Vwi urno se čudili, so se povrnili domov, ko ne do-mo izvedeli, da je začel zaha- ^ misiiijf da bi jim iste varnostne v hišo Andrew« Fergusons opreme megle služiti prav dobro ter dvoriti Cori Ferguson. . j,rj njihovepi delu v rudniku. Bolj eudnepra para ko ta. ^i i Rudarji in .rudniški upravitelji ni m Off**! nihče predstavljati. Co- j ^ takoj spo-znali korist teh vo-ra Ferguson je bila tedaj komaj nih oprem za rudarje, in znano je devetnajst let stara, ljubko, než-J 7Jl Vsak eno veliko kompanijo. ki On bitje, modrih oči in datih las,1 naročila veliko količino teh vn-rožjiemu popku podobna. jaških eelad in jih razdelila med Brewster jc bil pa bolj medve-1 svoje rudarje. d ji in neoHkan. j - Presenetilo nas je tudi. da je; Koliko časopisov izhaja v češko-bil Andrew Ferguson takoj zado- j slovaški republiki? voljan, ko je profil Brewster za ^ Lansko leto je izhajalo v Čehih roko njegove hčere. 50 dnevnikov. 322 tednikov ter Adrew Ferguson, ki je bil žo ' 1116 štrinajstdnevnikov in mesee-petnajst let vdovec, se je bavil nikev, vsega skupaj 1488 easopl-samo t rožami. Od jutra do veee- j gov. Od vsega tega števila je pri-fa se je mudil v svojem vrtu. Bil' ilo na socijalne demokrate 73 čaje miren in zamišljene narave ter1 »opisov, za njimi so se vrstili naje pustil, da sta delala njegova o- j rodni socijalci (58). 'Ljudska troka Curt rn Cora, kar sta hote- stranka (30), , obrtniki (4), na-Ja. Mtslil »i je: Cora je že dovolj predni nacionalci (2). Literarna ttiara in premišljena, da «i izbere j tednika sta izhajala dva. Nemške moža po svoji lastni volji. j politične stranke so izdajale vse- Meseca junija se je poročil ga vkup 26 časopisov. ,Zna!nstve-Brewster s Coro, toda ie meseca nih (strokovnih)" listov je bilo oktobra smo v«i vedeli, da zakon 882. svobodomiselnih 6, brez poli-ni srečen. tične barve pa 179. Zračni vlaki. "Manchester Guardian" poro-*ča, da izdeluje neka velika mehanična delavnica pri Manchestrn nov letalski motor, ki so 'mu dali ime "Stromboli". Motor bo imel 6 cilindrov, katerih vsak bo razvijal nad 200 konjskih sil: skupna moč motorja bo enaka 1500 konjskim silam. Motor bo mogel dvigniti letalo s 120 potniki in leteti z njim z naglico 100 milj na uro. Kadar preiskusijo ta motor, začno takoj graditi še enkrat močnejšega, to ,ie na 12 cilindrov, ki bo proizvajal 3000 konjskih sil. Podjetje dela po naročilu in na račun angleškega ministrstva za letalstvo, ki je kupilo, načrte od nekega italijanskega inženirja ter jih nato še izpopolnilo. ALI VESTE, — dn so ofctanki slovenske narodne noše se sedaj ohranjeni po nekaterih gorenjskih krajih in da nosijo stari ljudje tam še sedaj irUaste hlače? Ali veste, da povzroča nepi^kosljiva izboru ost lOOTf turškega tobaka v llelniar turških cigaretah, da kadilci cenijo vrednost dolirejra tobaka, ue količine? Zgornja slika nam kaže nemške delavce, ki nakladajo premog pod varstvom francoske straže. Spodaj je oddelek francoskih vojakov na ulici v Ehiešseldora. Rdeča justica. Muhasta strela. Moskovsko državno pravdništvo Iz zgodovine ure. Za določanje časa so stari Grki POZOR, ROJAKI! Proda se dvanadstropna hiša s pek ari jo vred. Hiša obstoji iz prodajalne, za prodajalno je delavnica, pod celo hišo je klet, v drugem nadstropju je Šest sob. za hišo je velika garaža za osem avtomobilov. Vse orodje za pekarijo in en truck za razvažanje. Kakor t udu odjemalci. Proda se radi smrti go?jpodarja. Lepa pri Lika za peka. Cena je vsemu skupaj 9500 dolarjev. Trgovina ;e v Chicagi. Za iratančna pojasnila obrnite na: Mohor Mladič,'1334 West 18. St.. Chicago, TIL (15-17—8) IŠČEM KROJAČA kateri je zmožen popravljati ter likati ženske in moške obleke. Obenem iščem tudi drycleanerja za mocske in ženske obleke. — Frank Cuter, liox 160, Route 4, Fulton, Calif. (17-20—8) dev. to je trikrat manj nego v mirnem času. Ravno tako se je zmanjšalo število tatvin. To zna- Kakih | je to zgodilo, je bil prišel Gordon Brewster v L, ter kupil tam posestvo. Vsi so ga smatrali za new- fc>trela je včasih čudovito mi je dofnialo .da tvorijo sedaj zlo- hasta in povzroča poleg škode če- Rimljani uporabljali solnčni čini zoper življenje in zdravje sa-|sto nevrjetna presenečenja. Med ^rog in ure na novo, takozvane mo 10 odstotkov vseh sodnih za- nevihto na Angleškem je ^edtvno klepsidre. V srednjem veku je neka gospa dvignila roko, .da bi vladala "peščena ura"; ki so. jo zaprla okno. V tistem hipu je Znašli Kitajci, treščil«; gospa se je silno prestra-! ^Solncni krog. ki je služil sta-ša sedaj 50 odstotkov vs^h zloči- šila, a ko se je umirila, jo opazit r*m Grkom, je sestojal iz vodo-nov, pred revolucijo pa je znaša-ha, tla ji je izginila zlata zapest- ravne plošče, na sredi katere je lo 57 odstotkov skupnega števila, j niča. Nekega moža v Natalu je pritrjena železna palica. PIo- Hovjetsko časopisje ponosno ujro- i strela zvija v j>ravi klobčič: eno .ie ^ila razdeljena na deset, tavlja, da številke napobiten ' nogo mu je vrglo okoli vratu in' voii^sih. tudi na šestnajst numeri-dokaz napredovanja splošnega re- j -drugo no-go mu je skrotovl- ra3lih delov ter se je čas na nji da v Rusiji. Sklepajo, da se živi čilo z rokami. Ko se je zavedel, si 'določal po legi sence ob različnih pod sovjeti bolje nego v stari carski Rusiji. V resnici pa dokazuje- m Mai ga * .ko j jati je le z največjo težava poravnal (dnevnih časih. Ura na vodo je ude v normalno lego. V Norwichn 'bU navaden lonec, napolnjen z vo-jo ti podatki samo. da veliko šte- je strela gladko obrezala čašo, j Znotraj v j>o.sodi Ao bile oz na če vilo zločinov sploh ne pride pred ki je stala narobe obrnjena rra ne črte s številkami. Lonec je sodišče. Krivec- se ali .sploh ne Iz- ! mizi. Časa se ni prevrnila, a reb im<-*l na dnu majhno luknjico, sledi, ali pa konča njegrova za-| ji je bil obrezan kakor z deman- -^kozi katero je veda odtekala. Po deva pred "izredno komisijo za tov. Nekje, je strela porinila ka- stanju bode v posodi se je moglo pobijanje prof ire volucije". zalec na uri za X minute naprej,' .sPf»znati, koliko je ura. t/a\ sovjetsko justieo so nadalje j ne da bi bila poškodovala uro.1 1'eščena #ura je bila zasnovana značilni sledeči dogodki. Neki Ne-1 Na Angleškm je udarila strela '113 cel° sličaii ideji, le s to razli-čajev. narrxlni smlnik t verske gn- ponoči v jablano, ki je bila polna bernije je prišel-pred sodišče in je bil obsojen na eno leto ječe v uradu, kjer je bil nameščen. In jabolk. Zjutraj je našel kmet mnogo jabolk pečenih na tleh. Dva dečka sta šla med nevihto k ko. da je vodo nadomeščal pesek, ki se je sesnval v dve steklen) grli. Ti grli sta stali drago ob drugem in skozi nje je curjal pe-sek iz ene posode v drugo, dečka na od strele ubita, a pes je ! Prvi kronomoter, nalik na me-stal čisto zdrav tik trupel. V: h&nično uro, se je pojavil kon-Texasu je stopal slepec ob konju, i cem desetega stoletja. Bil pa Je Strela je vrgla oba na tla: toda;seveda velik rn okoren. Lijuije so sleicc je videl, konj pa jc osle- j začeli tryditi, da bi ga zmanj-pel. V Jnžni Afriki so v kraalui^ali. Že pri pLscih iz 15. veka se sedeli divjaku l>a bi, dokazal, da bere. da so možje in žene v tistih Grozdje |e dozorelo! BI PRIČELI OA BOMO RAZPOŠILJATI I mi ino na izbero vnalce vr«te grozdje in ga ne prodamo manj kot eno celo karo. Po raznih naselbinah imamo svoje zastopnike, in kjer Se ni-rno nrto)«nl Celimo stopiti v sreso * *ane*ljiro o«ebo. POSTREŽBA TO^XA IN ZA VRTLJIVA. CENE NAJNIŽJE. Pifilte fie dane« n vsa pojanila na: BAKUUCH-PREDOVICH CO. 8»cmne2rtof C&L 408 CaliXomia Fruit Building, Vri naS .odjemalci im i«rejfejih let so hill zadovolinl a »to al drooa, da boste {udi vi zadovoljni. sodnik-jetnik je resnično izvrse- reki, utopit psa. Ljudje so našli val nekoliko časa dolžnost sodnika. dokler niso razveljavili v ^Io-svvi te čudne razsodbe. Boljše je zadel v isti guberniji sodrug Ti-sjačni, tajnik narodne sodnije. Tudi obsojen na zapor, je vendar izvrševal naprej službo in v tem času celo napredoval za sr>dnij- j se strele ne boji. je stopil neki div-skega nadzornika. Državni prav-; jak pred kočo in začel trobiti na dnik ga je sicer začetkoma vpo- rog. Toda hitro je utihnil; strela! ko je Higgeus iznašel regu- kojil. toda kmalu nato pa gaj je zadela, vsi divjaki v koči pa i s pralno vzmeijo. so se začeli izdelovati časomeri v manjši obliki. Prva precizna ura datira iz leta 1T50, ko je Harrison napravil prve krouometre, katerih točnost se lahko primera z današnjimi. ča oii nosili pri sebi nekake uram po lobne predmete. Sele po letu NAZNANILO IN ZAHVAL^. Tužn inu srcem naznanjamo žalostno vest vsem sorodnikom in znancem, da je dne 22. julija ub 5. uri zjutraj po štirinajstdnevni bolezni umrl naš preljubi jeni sin ozirc-roa brat FERDINAND F. SMITH v starosti 15 let in 48 dni. Vzrok Mnrti: zastrupi jen je krvi. Spadal je k mladinskemu oddelku sv. Crnla in 3Letoda ali k materi KSKJ. Tem potoni se prisrčno zahvaljujemo vsem, ki so g.a obiskali, ko je ležal na mrtvaškem odru. Prav lepo se zahvalimo tudi čla-ncni mladinskega oddelka, ki ga spremili z h.Lše v cerkev in iz cerkve na pokrjpa.lršče. Zahvalimo re tudi easihelenskl g(xibi, ki ga je spremila do groba, ker je tudi v SLOVENKI PUBUBHINO 00* ti OorMuttl Vtrwltf Haw York City, K. T. ADVERTISE IN "GlAt NARODA". je poklical zopet v službo, "ker.so ostali živi> splošno primanjkuje juristov". j * _ Sovjetski juristi so bolj praktiki j in je razumljivo, da se konča v j Spomenica slovenskih županov Rusiji marsikatera zadeva kar po prefektU Pisentiju. doma5e- _ . j O priliki obiska videmskega j prefekta Pisentfja v Sv. Križu na ! Vir>av^kem so mu izročili sJoven-14 milijonov sumljivega denarja j žnpani spomenico o zahtevah zaplenjenega y Ankoni. j ;n potrebah prebivalstva. Te zahteve si: Otvorita naj se sLoveo- Na poštnem uradu na glavnem kolodvoru v Ankoni v Italiji so zaplenili nekatere zavoje, ki so vsebovali razno rusko, m nemško -ka gimnazija in slovenska kmetijska šola v Gorici; na sodiščih na.j pe zopet uw-de slovenski je-z"k: o&lastva naj s slotvetrskimi korespondenco m več komunistič-| ^P3"5 dopisujejo slovensko; na nih listov. Zavoji so niso bili za- j ^'^rrih m drusrili uradih naj se dostno frankirani. Med papirji so P^zbajo pristna domača krajevna ... . , . , i imena. Poleg teh yplosnih zahtev bile svote oenarja v skupnem zne-i.. . . , rje ^pomewica navaiala se poseibne sku 14 milijonov. Zavoji so bili j potrebe. Pisenti- je ob- izročeni politični oblasti in o vsej ljubil, da bo vlada ljudske želje stvari nje bilo takoj obveščeno | vpcsievala. t'e bo le -res? drfavBo pravdnatvo. ki vrii p«, j ~ MMJUTM SE 1U i«k«vo. od kod je t« denar in t •ta.Aff ffABODA', KAJVZOn kake svrhe je pravzaprav name-1 fjiTwr? |>WKU|nT yf _ Konec slovenske gimnazije v ____ Idriji. "Goriška Straža" poroča, da se ftlovenv.ka gimnazija v Idriji s ptri-bodnjim šolskim letom končno-veljavno odpravi. Tri miljone sa fašistovsko kooperativo ''Goriška Straža'*, pribija dejstvo, da je Jadršn&ka banka neki fašistični kooperativi v Trstu dala nad 3 miljone lir, dočim Istrskim slovanskim zadrugam, ki so imele pri njej naložene svoje ne izmen jane krone, od 13 miljcmov lir, ka jih je dobila od itaijanske vlade, ni hotela dati v ime zaaienjare niti enega eentasima. Čudna so jm>-ta kapitalističnega narodnjaetva! Točna in hitra postrežba, zmerne cene, to je geslo poslovanja, radi katerega je naš zavod vsestransko poznan in pripoznan med Slovenci v Apieriki. Kaša direktna zveza z JADRANSKO BANKO in vsemi njenimi podružnicami, kot tudi mnogoletna skušnja omogočuje nam izvršitev vseh poslov v popolno zadovoljstvo naših rojakov. Itomn rednih pošiljatev izvršujemo tudi izplačila potom "brzojavnega pisma" in sicer ▼ teku enega tedna, za kar računamo samo $100. VLOGE OBRESTUJEMO PO 4% na leto. Preskrbimo potne listke za v Europo ali iz Europe ▼ Ameriko. Frank Sakser State Bank 12 CntMt SI, New York, N. Y. Glavno zastopstvo Jadranske Banke. ..............................................• mm nan GLAS NARODA, 17. AVG. 1923 Na letovišču. Arkadi j Averčenko. — O vem, ie vem, ia-kaj gre« na[ -- Moj bog vendar! Saj sva letovišče! ! pravkar pred obličjem Neznane- — Zato vendar, dragi moj, da ga... Neznani se pojavlja pov-M- cdpot ■jj e 111! sod. Njegov vid slišiš v plu jočem — O, saj poznamo tak pori tek! valu morja, v šepetu ločja. Ou — Verjemi mi, preveč sem de- gleda namae tudi iz vaših dei. Po-lal. in sedaj je treba, da se oddati- loži te mi roko na glavo. Truden nem- : sem. — O, saj vemo, preveč w delal! Mogoče bi radi položili glavo Tam b«« n<*rel za vstani ženska- na moja kolena? mi' Margaritov-je zdravnikovo ženo Literat Ma rtrarita*' je najpreje plaho |K»gledal. se nekoliko začu-napiavil zelo važen ««braz. Potem dil in ji neodločno poli rži l glavo pa je zamahnil z roko in brez-1 na kolena. br ino nasmejal. I — Aja-aja, aj! — je pela dama. Torej tudi nord boni, dragi — Ali hočete, da vam zapojem moj. Zakaj pa ne bi? uspavanko? — No, M>daj vidiš. da sem prav. Margaritov je dvignil glavo. Na katero pa m;-Jiš? — Odkod veste--? — Za vsemi pojdeui___kar za[ — Kaj »pa? v senu... — Poslušaj... kaj pa naj storim jaz? Margarifov je raztreseno pogledal literata PanogMihova. — Stori kakor te je volja. Saj pojte uspavanko. — 1 "ganila >em torej, — se jej'ce jemalo, kako in kdaj se je go zagovornikov in še leta 1700 Je na-rm-jala d^tma. — Ali ne vidite i vdolliaeiia tobakova rastlina v j izšla cela kopica brošur in brošu- Evropi. i r*c Pro eontra tobaku. Prvi iz "starega sveta" je v po-I Državne davčne oblasti pa so znal in okusil tobak Krištof Ko- j hitro uvedle, da bi se lahko iz-lumb V letih 1492—1494 na otoku vleklo bogatih dohodkov iz nove jCuanahani. Indijanci so prvotno ljudske razvade: zato so opusti-imenova li tobakovo rastlino: co- Je svoja odsvetovanja in vsak od- /vezdice? Evo tam trvpetata naš: - Ke,. m.n-da pojdem preje. - dve zvradiei Kritim* daJjava je rekel Pampubov. Tako ve je tudi zgodilo. j»» to! Vesidjstvo ali kaj?... Čakajte. !;«m pa hočete? Nič nvi še irste povedali o onih dveh zrneih - ml i mil jonov. . . To je zelo lep tr;k: ž*-:ia, ki .spozna, da sta za-peijivev ;m ona le nieevi zrnci sre- hiba. petun. picelt ali get. Šele t , por. Ljudje so rajši plačevali vča-
  • 1. avgusta: Aquitanla. Cherbourg; Relianca. Cherbourg. Hamburg; Pre«. Harding. Cher- 13. septembra tremen. Thuringia. Hamburg; Finland. Cher- 22. avgusta: bourg. Hamburg-Franc« Havre: Laconla, Cherbourg; << _________ Hamburg; Lapland, Cherbourg; President "P"™«>ra Van Buren. Cherbourg. Hannover. Bre- Muenchen. Bremen. mua- ' 15, septembra 23. avgusta: Saxonia, Cherbourg. Hamburg; Rochnm-Mlnnekahda. Cherbourg. Hamburg: —'beau. Havre; President Koseevett. Cher- Weatphalla, Hamburg; Prraldent Wilson.; bourg. Bremen; Ohio. Cherbourg. Ham-Trst. . burg; Homeric. Cherbourg; New Amster- tudi l< čje, le je ležal mirno. : <;n.|, j,,, vendar izgubil v morju |so Pa s tem za™amovali tobako arj^v j.- bilo iiHiogo. ven- brezkončnega vescJjstva. — Ali.'ve rastline same. Leta 151 je poslal Cortez prvo I^etovisčarjev je bi dar je bilo še več i>«Hka ločja in morja -- in zato so h li vsi zadovoljni. Margaritov je d<>spel tri dni za Pampurhovim i»i je takoj odpravi! — po 1 pravkih Seznanil se je . % ^'■dinjo. pojtvalil ji je neki mor ki kotiček, katerega sicer š< sam ni v del — in je revo zapeljal tja. — tile j. — ji je rekel, dr/.eč jc za roke i 11 ka/.oč ji na p«**»ek, — tu b« va skupaj poslušala boga, — Kakšnega bi»ga? - Saj pr^vkaar stojiva pred » bličjem povsod navzočega lxjga. On je |»ovsodi, v morju, v ločju iu tudi v vabili «»čeh. Položite mi, p.:.sim vat. n»ko na giavo. Tako! Naslonite mojo ;rlavt> na vaša kolena : gapojte mi u-spavanko___ Oh. kak«t sem tmden! Dama *e je nasmejala, a je vendar izpolnila Margaritovo željo. — A zakaj ste smejali? — Zato. — Ali vidite mogoče zvezde? — Kako ueki! Saj je vendar beli dan! — A jaz jih vidim! Moja zvezda ;n tvoja. . . Kako diven je občutek, da si le neznaten delavec vesolj*«t va. . . kaj neki »va vendar uvdva! IKe vroči peščeni zrnci med bilj< 11 i... Dama je nenadoma sunila Margaritovo glavo, da je omahnila v pesek, sama pa .<** je Hpustila po leff n jetra rti prasnila v takšen t -neb, kaki šne;ra Margaritov v f vejem dotedaaijem življenju še nikdar ni slišal. Smejala se je dnlg.t in zelo jasno. Smejala «e je tako. da je k<»maj utegtiila dihati. 51 a: ga nt t«»r je osupel »tal pred njo ivi jo vprašal — Kaj pa je? Kaj se je vendar zg -uis! ♦ Mpvoril mu je isti snteh. ka kor poprej. K > je odhajal «»d nje, je hladno prehodu, Nič ne razume, prav res niče it«! (Soskii je! ' * • • I«teg« dne se je Margaritov seznanil i drugo damo, z zelo razkošno zdravnikovo ženo. Ali st^ pogostoma. kr*j mor' ja * — je vprašal lokavo. — Ne ravno prepogosto. — Ako želite, vam bom tam razkazal neko razkošno zatišje. Ne pozna ga prav tuliče razen mene. Pojdiva! Ko sta I iter al «1 zdravnikova žmia dosp**la na mesto, kjer so se ta ko rekoč še poznali sledovi »neha prejšnje Margaritove prijatelju«. si- je Margaritov v sedel k nogam »voje nove znanke in ji žalostno govoril: -r- Kako je tu kr*«vo... Tu bova poslušala boga. — Zakaj ? Trudno je majal t glavo. Martraritov, Margaritov! Vi »ft vendar pisatelj! Ali s*, prav nič tobakovo seme v Evro-pcf svojemu ne r ramujete tejra. kar jjočnete* |vladarju Karlu V. in že leta 1560 — i*" ""In, p »veji e mi re-Miieo!— so v LLsaboni v sodili in začeli go-je težko zi!wl Margaritov, -- Vse jiti prvo tobakovo rastlino. Od to je razne-- 1 prav gotovo oni — tukaj je vposlal to novo, čudežno I 'ampuhov ! J rastlino takratni franeoski jw>sla- — SU-veda je! Že dva. tri dni se nik na portugalskem dvoru .Jean potika «iko!.i in oznan.juje: Dame. Nicot v Pariz kraljici Katarini finalu do«pe Margaritov, čuvajte Medičejski. Prifporočal ji je to-se ga! Prstavil s<» z vami pred «bak kot novo zdravilo proti mi-obličje prirvde. Položil vašo greni, vsled katere je kraljica r ko-r! i na glavo,-vojo glavo pa mnogo trpela. Rastlino f=o posu-lia vaia kolena. Trž i bo. da je šili. zmleli v prali in kraljica ga uti-uje«. prosi vas bo, da mu za, je vdihavala skozi nos; baje ji je pojete uspavanko, nato pa bo za-' poma?alo proti njenim pogostim stvu P^Jtl ° 2VOZ Kroonland, Cherbourg. t. septembra Laffavette. Havre; George Washington. Cherbourg. Bremen; Majestic, Cherbourg Volendam, Boulogne. dam, Boulogne; Conte Verdi, Genoa. 18. septembra Mauretania. Cherbourg; Suffren Havre; President Kiiimoro. Cherbourg, Bremen; Reliance. Cherbourg, Hamburg. 19. septembra 'France. Havre; President Monroe. Cher-bourg, Lapland. Cherbourg. 20. septembra Hansa. Hamburg; Mongolia, Cherbourg, Hamburg; Bremen. Bremen. 21 septembra America. Genoa. 22. septembra President Harding, Cherbourg. Bremen Otbita. Cherbourg, Hamburg: Majestic. Cherbourg; Veendam, Boulogne. 25. septembra Berengaria Cherbourg. I. septembra Berengarla. Cherbourg; Resolute Cher- < bourg, Hamburg. 26. septembra Laconla, Cherbourg, Hamburg; Pr»a. 5. septembra , Van Buren, Cherbourg; St. Paul, Cher President Garfield, Cherbourg; Belgen-1 bourg; Giulio Cesare. Genoa. land. Cherbourg; Tork. Bremen. _ I 27. septembr^ 6. septembra Minnekahda, Cherbourg. Hamburg. Albert B&llin, Hamburg; Manchuria. Cherbourg. Hamburg. ^ "Ptembra Albania. Cherbourg; I^affayette, Havre 3. septembra jOfc-mpic. Cherbourg: Rotterdam, Boulog- I^. Savole. Havre; Orduna. Cherbourg. I Columbus, Bremen. Hamburg: Olympic. Cherbourg: Rynilam. 2. oktobra -4 Ilttsburgh, Cherbourg, Bremen. > Boulogne; Marta Washington, Trst. 11.septembra 3. oktobra Aquitania. Cherbourg. Bremen; Ame- Petgeniand. Cherbourg. ZNIŽANE CENE Iz NEW YORKA v TRST (preko Genove) Najboljia in najkrajša pot po Sredozem- želi? Franciji že leta 1621 razveljavil j voljstvo milijonom kadilcev ik> vsej de-vse prepovedi o tobaku, pae pa je uvedel tobačni davek .In Colbert je leta 1674 prvi vpeljal monopol na pridelovanje tobaka v korist državri blagajni. Danes «o skoro vse države že zmonopolizirale pridelovanje, iz- ztnožen najmanj dveh jezikov, namreč Iskein morju z našimi veličastnimi parniki slovenščine in nemšine, oziroma sloven- 3luuo cesare4.. is. avtj ; .. 26. .ePt. SiCine in italijanščine? Ali veste, da so (Največji in najhitrejši italijanski parnik), bpdoi/ za lpa naravnost prt umoNE CESEBiiE mm Italia* America Shipping Corporation re"i v vrednosti 940,000 K. Banka. Belgrad ln njene podružnice sreve (Konec priliodnjič ) zdravniki predpisovali in pripo-' ročali. Sveže .tobakove liste so dajali na rane. s tobakom so zdra-j vili razne ciTe in uljesa, zlasti so hvalili tobak kot izborno sredstvo proti kožnemu raku. Da se jc tobakova rastlina tako hitro razširila in da so jo zaceli I saditi po celi Evropi, temu je naj- brže vzrok, ker je novi prašek ta- t NAZNANILO IN ZAHVALA. , , . , , , Tužnim srcem naznanjamo, da ko hltr0 °zdravd francosko kra je nai sin oziroma brat takrat Pa5 znamenito oseb- EDWARD OBLAK lnjst v najlepši cvetoči dobi, star šele | Ljudje so po raznih krajih rast-1H let, ponesrečil na železniškem lino različno imenovali. Nekateri križišču, ko se je vračal proti do- so jo poznavali kot poslanikovo mu dne 'M. julija ob 10. uri zvečer, rastlino (herbe a 1* ambasadeur"), Takoj j*- bil prepeljan v bobiIš- drugi so jo imenovali kraljičino nieo v lireetisburff. Pa., kjer pa je'rastlino (herbe a la reine), veliki še tiiti večer umrl. P^^roli se je del pa jo jft začel saditi in uži-vnšil dne H. julija .po katoliškem vatj p^ imenom herba divina ali! obredu. Pokopan je bil v Exportu' hci4)a nieotiana : poslednje je o-! na narodnem pokopališču. Tani'ialo trajno m&nstxeno imenova-i počivata ze pole^ njega - ukrgt y š(l skoraj nQ. oe* m eua njegova sestra ve rastline. Lepa hvala dritštvu Woodmen i „ , - ' . of the World Xo. 587, katero gj R^pbolon-Us je v 16. stoletju jc tako lepo spremilo na pokopa-1 seznaT111 ^K1«*^ 7 novo rastlino, li^-e. ter za darovani venec, kate-,0koli Ieta 1565 Walter Ralei-h-rega mu je društvo priklonilo k«t ki mno"° Potoval in or<>Ka poinafta. VaSim rojakom, da dobijo liso*, viziranja t»>r jim da potrebna navodila, ki ho potrebna za potovanje v Ameriko. Vse i>otnike spremljajo do parnika družbi ni uradniki brez kakegac poaeb-| nt-K:i doplačila. Potnikom, ki imajo u t'unardovp vozne li«tk». nikdar ni | L treba čakati, k.-r odpluje iz Evrope y večkrat v tefilke. Vrhu tega se bo žrebalo dobitek, namreč " maček v žaklju". Za tibHen poset se priporoča Društvo sv. Frančiška. (2x 17&22—8) Kako se potuje v stari kraj in nazaj v Ameriko. TTELim Tslnostl n potnika K ^ da je natanko poučen o potnib listih, prtljagi ln drugih stvareh ki io t cresl • potovanjem. Vsler dolgoletne IskuSnJe nam ]e mogoč* o vsem tem dati točna pojasnila. Priporočano vedno tndl samo na] bolj Se parnlke, ki imajo kabine i IU. rasredn. Ako ste se namenili potovati v stari kraj, nam plBt« kar io te VsSo korist. TuSf oni. ki I« niso smerlild Mav* Ijanl, unijo potovati v stari kraj na oblak In flm Jo Soveljono vrniti ao. Na ialjo dajomo vaakamu taca dovna pojasni a. Usr ieU Miti nnhlfci «11 ion Is riniji kraja, naj nam plan navodila, kajti itevllo priseljencev je omejeno. Za potne stroike lsplačoje po na« ■s naročUti Jadranska friilri tudi v dolarjih. Frank Sakser State Bank Htm Tsfk Prav vsakdo— kdor kaj išče; kdor kaj ponuja; kdor kaj kupuje; kdor kaj prodaja; prav vsakdo priznava, da imajo čudovit uspeh —' mali oglasi v "Glas Naroda". ! Prave pristne glasne VICTOR in COLUMBIA GRAMOFONE z rogom ali brez roga, Cene od $22.50 do $480.00, kakor tudi prave Slovenske Victor in Columbia plošč« dobite le pri IVAN PAJK Victor Dsaler 24 Main St., Conemangh, Pa. Cenike zastonj, pišite ponj.