Št. 293. V Ljubljani, sreda dne 21. decembra 1910. Leto I. : Posamezne številke po 4 vinarje. : .JUTRO' Izhaja vsak dan — tndl ob nedeljah in praznikih — ob 3. ari zjatraj, a ob ponedeljkih ob 5. ari zjutraj. — Naročnina znaša: v Ljubljani v uprav-niitvu mesečno K 1'—, < dostavljanj«# na dom K120; s poSto celoletno K 18*—, polletno K 9 —, četrtletno K 4-50, mesečno K 1-50. Za iuoz«ia*tvo celoletno K 28—. Neodvisen političen dnevnik. : Posamezne številke po 4 vinarje. : Uredništvo in npravništvo Je v Frančiškanski ulid št. 8. Dopisi se poSilJaJo uredništvu, naročnina upravništvu. Ne-banklrana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Za oglase se plača: petlt vrsta 15 v, osmrtnice, poslana In aahvale vrsta 30 v. Pri večkratnem oglašanja popust. Za odgovor se priloži znamko Na drugi strani Zavraten umor na Karlovški cesti! Na drugi strani! Prijateljem „Jutra“. Konec leta se bliža in čez par dni stopi naš list v nov letnik. Pri tej priliki hočemo spregovoriti nekoliko besed na naslov naših naročnikov in prijateljev sploh. Ko je začetkom marca začelo izhajati .Jutro", so mnogi in mnogi zmajevali z glavami, češ, ta list ne dočaka novega leta, ker sta dva napredna dnevnika v Ljubljani preveč, mnogi so pa naravnost rekli: Kaj pa je tebe treba bilo ? Čas je dokazal, da je .Jutro" bilo potrebno, ker sicer se ne bi v tako kratkem času tako razširilo in udomačilo povsod po Slovenskem, najbolj pa ravno v Ljubljani, kjer se čita največ ravno v onih slojih, v katere prej časopisi sploh niso prihajali. In že to je velika zasluga, a za napredno stvar na Slovenskem in posebej v Ljubljani je naravnost neprecenljive važnosti dejstvo, da je napredni ljudski dnevnik prodrl ravno v sloje, ki do tedaj ne samo da niso bili napredni, nego niso bili sploh politično zavedni in narodno-napredna stranka je .Jutra" posebno sedaj, pred občinskimi volitvami, lahko vesela. Klerikalci se od začetka izhajanja .Jutra" dobro zavedajo nevarnosti, ki jim preti od njega. Ali tudi oni so prerokovali .Jutru" zgodnjo smrt in za to so bili kar konsternirani, ko so zvedeli, da se naš Ust z novim letom — poveča. V vrstah narodno-napredne stranke se je pa našlo ljudi, ki so se napram .Jutru" postavili na želo zgrešeno stališče, na stališče konkurence in za to so ti možje bili in so gotovo tudi še danes naši odločni nasprotniki. In to stališče je res popolnoma zgrešeno, ker .Jutro" ne bi napravilo .Slovenskemu Narodu", četudi se je v kratkem času svojega izhajanja naravnost izredno razvilo, posebne škode, da se niso dali gospodje iz .Narodne tiskarne" zapeljati k temu, da so začeli izdajati .Slov. Narod" dvakrat na dan. Škodo torej trpi .Narodna tiskarna" radi jutranje izdaje .Slov. Naroda" in ne radi .Jutra". Naš list se je tako lepo razvil za to, ker je imel vse pogoje za to, jutranja izdaja .Slov. Naroda" pa teh pogojev ni imela in jih v doglednem času niti imela ne bo. Slovenci smo premajhen narod, da bi mogli vzdrževati dnevnik, ki izhaja dvakrat na dan; kdor hoče imeti pri nas dva dnevnika, si naroči dva razna lista in ne dve izdaji enega lista.. Gospodje v vodstvu narodno-napredne stranke niso razumeli pomena neodvisnega naprednega dnevnika, ki hodi sicer svoja pota, ali so mu cilji enaki kot ofici-jelnemu strankinemu organu: boj za slovensko narodnost in za napredek. „Ge- trennt marschieren, gemeinsam schlagen", to bi moralo biti geslo .Jutra" in .Slov. Naroda" in mirno bi živela oba napredna dnevnika eden zraven drugega, nadopol-njujoč se medsebojno. Mi se držimo in se bomo držali tega gesla in upamo, da tudi naš starejši tovariš sprevidi potrebo vsaj medsebojnega toleriranja, kar bo samo od koristi naši narodni stvari in razširjanju naprednih idej na Slovenskem. Tako mislijo gotovo tudi naši naročniki in sploh prijatelji, ki apeliramo na njih, da nas podpirajo z naročnino tudi v bodoče in da po možnosti pridobijo v krogu svojih prijateljev in znancev novih naročnikov. Dosedanji odziv slovenskega naprednega občinstva nam omogoča znatno povečanje lista, a ako bo odziv še večji, nam bo mogoče izdati več za domačo in zunanjo informačno službo in .Jutro" bo postajalo vedno popolnejše in. raznovrst-nejše po svoji vsebini. Ne usiljujemo lista nikomur, ker nismo Židje. Komur .Jutro" ugaja, naj si ga naroči in naj ga priporoči svojim prijateljem in znancem. Mi pa storimo vse, da podamo slovenskemu občinstvu za majhno ceno dober dnevnik. Splošal pregled. Dr. Kramar o situaciji. V nedeljo je govoril dr. Kramar v Prelovcu, kjer je bil obenem povodom njegove 50 letnice imenovan za častnega meščana. Pozdravila ga je ob tej priliki tudi delegacija jugoslovanskih društev iz Prage, v katere imenu je govoril iur. Lotrič. Dr. Kramar je izvajal sledeče: Demisija barona Bienertha ni vzbudila na Češkem posebne pozornosti, dasi je bil kabinet zelo proti-češki, to pa zato, ker Bienerth ni samostojna sila, ampak rezultanta tujih sil in posledica tujih uplivov, posebno: češkega radikalizma in avstrijske zunanje politike. Zaradi klicev .Živela Srbija" se je mislilo, da so Nemci edina podpora države in da se mora iti proti Slovanom. Tako je vladal Bienerth. S početka ni bil proti Čehom, saj jim je hotel dati 3 mesta v kabinetu. Tudi nadalje ostaja le vprašanje, kako bo izgledal Bienerth v novi izdaji. Med češkimi poslanci vlada mnenje, da bi bilo nepolitično bojevati se proti osebi Bienerthovi, le proti sistemu je treba boja. Ako bodo v kabinetu le Nemci in Poljaki, je boj gotov. Cehi pa morejo biti v kabinetu le tedaj, če se rešijo pekoča vprašanja, posebno češko-nemški spor. Dokler v jezikovnem vprašanju ni jasnosti, ni mogoče delo v ministrstvu. Češki minister more biti le tedaj, če ima narod za seboj. Treba je garancije, da dobi narod v celem kraljestvu svoje pravice potem je mogoča sprava in vlada. Kakor vse kaže, se misli tudi na Dunaju na drug sistem, nego do zdaj, ker se razmere drugače presojajo.v Ako pa bi se zopet veter obrnil proti Cehom, bodo Čehi našli novo pot do svojih pravic. Kriza. .Montagsrevue" poroča, da način, kakor se je izvršila zadnja kriza, ni našel dopadajenja in odobravanja na najvišjem mestu. Odločilo se bo v drugem tednu meseca januarja. Za naučnega ministra bo imenovan baje prof. Neusser. Želje železniških uradnikov. Ministrski predsednik Bienerth je sprejel poslance Gessmanna, Schmida in Kemschaka v avdijenci glede zahtev železniških uradnikov. Ministrski predsednik je izjavil, da je vlada pripravljena podpirati želje uradnikov, da pa se v sedanjem položaju ne more vezati z nobeno besedo. Kakor poroča .Korr. Wil." je vlada pripravljena ugoditi željam železniških uradnikov v vsakem slučaju in je že v dogovoru s finančnim ministrstvom glede časovnega avanzma, kakor ga je določila železniška uprava 1. oktobra 1907. Nadaljnim željam uradnikov pa zaradi pomanjkanja sredstev ne bo mogoče ugoditi niti glede stanarinske niti glede draginjske doklade. Bolgarsko sobranje. Bolgarsko sobranje je začelo z razpravo o proračunu. Minister Liapčev je podal svoj ekspose o finančnem položaju in je povdarjal, da bo proračun za 1. 1910. ostal brez deficita. Proračun iz 1. 1909. je izkazal prebitek 7 milijonov, o katerem se bo sklepalo, kako se porabi, kakor hitro T3o sobranje obravnavalo ministrove predloge glede novih železnic. Minister je pojasnil dosedanje posojilo in je povdarjal, da se mora 6 '/# posojilo poravnati, ker ima država na razpolago posojilo pod ugodnejšimi pogoji. Glede na druge balkanske države je izjavil minister, da je Bolgarija ena najbolje situiranih držav, ima odprt kredit, ugodne finance, politično neodvisnost, ki je omogočila zadnje posojilo brez porošiva. Vsa podjetja so že finančno zasi-gurana in ne bo treba nikakega posojila. Minister je koncem govora izjavil, da more Bolgarija z zaupanjem gledati v bodočnost, kjer so njene finančne razmere ugodne in bo vedno našla dovolj kredita. S tem pa se bo povzdignila tudi njena politična veljava. Grof Berchtold naslednik Aehrenthalov. .Tribuna* javlja kot zanesljivo vest z Dunaja, da resignacija grofa Berchtolda na petrograjsko poslaništvo ne pomeni odhod Berchtolda iz političnega življenja, ampak je baje grof Berchtold namenjen za Aehrenthalovfga naslednika. Izpremenibe v Dalmaciji. Dalmatinsko namestništvo izpremeni svoj sedež ter se preseli iz Zadra v Dubrovnik. Ta izprememba se je zgodila zaradi lege kraja. Osten-Sacken. Ruski poslanik v Berlinu Osten-Sacken je bil odlikovan z Andrejevim križem. Turška cenzura. Urednik demokratičnega glasila in dva sourednika sta bila na povelje vojnega sodišča aretirana zaradi članka o prostozidarjih v Turčiji. Aretacije v Lodžu. V Lodžu so prijeli nad 200 oseb zaradi politične propagande. Aretacije se kar skupno nadaljujejo. Angleške volitve. Balfour ne odstopi, kakor so poročali listi, ampak ostane na svojem mestu, ker mislijo konservativci nadaljevati svoj boj prav do kronanja. Konservativci silijo unioniste, da naj še o pravem času sklenejo spravo glede ustavnega vprašanja. Nemiri v Barceloni so se ponovili med delavci in je prišlo do bojev s policijo. Dnevne vesti. Ljubljanski klerikalci se silno pripravljajo za nove ljubljanske občinske volitve. Dobro jim je znano, da javnost ne stoji na njih strani, vsled česar se tudi ne upajo prirejati javnih shodov. Zato pa so se tembolj vrgli na tajno in manjšinsko agitacijo, kjer lahko prikrito blatijo naprednjake in bivšo občinsko upravo. Vse se vrši lepo in vstrajno po gotovem načrtu. Vsak vplivnejši človek je njih agitator. Celo v spovednicah in tajnih sestankih pri jezuitih je organiziran cel štab takih agitatorjev. Napredni volilci morajo računati z najpodlejšemi denuncijacijami in obrekovanji. Vse vihti papežev meč proti .korupciji", ki je baje vladala v bivšem naprednem ljubljanskem občinskem svetu. Torej, napredni volilci pozori Vrzite vsakega klerikalnega agitatorja čez prag. Demokratičen veter je zapihal v S. L. S. — tako trdi .Slovenec", ko poroča, da je bil uslužbenec tobačne tovarne Anton Lajovic od deželnega odbora poslan v okrajni zdravstveni zastop ljubljanski. Koj nato pa prinaša notico .Iz deželnega odbora", v kateri piše, da je bil v zdravstveni LISTEK. MICHEL ZEVACO: ------ Otroci papeža. Roman iz rimske zgodovine. [192) .Spominjajte se, gospod, da naju je dični gospodar te krčme sprejel, ker sva na begu; midva se peljeva vsaj v Sardinijo, če ne dalje — tako sem ga nalagal, ko sem pravkar govoril z njim. Gospodar torej ve, kar je treba vedeti, in v par minutah bodo vedeli vsi mornarji, kar jih je tu. Potem nama preostaja le še edina zadrega, da izbereva enega izmed njih." .Torej počakajva 1“ Čakanje ni trajalo dolgo. Čez par minut se je zares približal star mornar s sivo brado, opotekel se k mizi naših znancev ter prisedel, ne da bi ga bil kdo povabil. Natočil si je poln kozarec vina, izpil ga v dušku, namežiknil Raga-stensu in dejal nato: .Jaz sem lastnik .Stelle" . . . fina barčica je to: leti po vodi kakor morska lastovka. Ime mi je pa Giuseppe." Ragastens je važno prikimal z glavo. .In kakor se sliši," je povzel mornar, .kopna zemlja vas menda peče v podplate? . . .“ .Kakor pravite, kapitan Giuseppo." .In zategadelj vam ne bi bilo zoperno pogledati, kaj je novega v Sardiniji?" ,Ne bi bilo." .Torej, če vas srce žene, vas vkrcam na »Stello*, pa dvignemo sidro ob štirih zjutraj. To stane za vsakega samo po dva cekina: en cekin pred odhodom, drugega, ko stopite na suho . . .* »Ta cena mi prija," je dejal Ragastens. LXI. Barka .Stella". Dve uri nato sta Ragastens in Spadacappa zapustila čudno gostilno. Napotila sta se v pristanišče, in Spadacappa je vodil vitezovega in svojega konja za uzdo. Kmalu sta našla .Stello", ki je stala ob nekakem mostičku. Vkrcali so tudi konje, kajti lastniki teh malih ladij, s katerimi so opravljali najrazličnejše posle, so bili pripravljeni za vse slučajnosti. Ob štirih zjutraj je kapitan Giuseppo, kakor je bil napovedal, dvignil sidra in odrinil na široko. Vseeno pa se je zdel v zadregi, kakor da ima nekaj na srcu, kar bi rad povedal. Naposled se je odločil: .Res, nocoj ponoči sem vam pozabil reči ... oh, saj ni nič tako važnega I Vozimo se v Sardinijo, in celo naravnost; toda se spotoma ustavimo ..." .Ustavimo? ... Pa kje? . . .* .Oh, samo toliko, da se dotaknemo Caprere, nato odrinemo takoj!" »Vi pristanete na Capreri?]" je vzkliknil Ragastens. ,Odgovoren sem za vse,* je dejal kapitan tiho. »Saj ni nobene nevarnosti. Sicer pa hočem samo izkrcati dva pasažirja . . . Ragastensovo srce je pričelo silno utripati. Prebledel je nekoliko. Giuseppe je opazil to izpremembo njegovega obraza; pomežiknil je in dodal: „Oh, ne bojte se ničesarI Tista dva pasažirja nista nevarna . . . Mlad mož in stara ženska*. »In se vozita na Caprero?" »Da! Sinoči smo se pogodili, in spala sta že na krovu. Morda sta imela še več povoda skrivati se, nego vi." .Kje pa sta?" »V svojih kabinah, ki sem jima jih že včeraj pripravil . . . Toda naposled, kaj ne, da vas ne moti, če se dotaknem Caprere?* »Ne . . , nasprotno.* Giuseppe je začudeno pogledal Ragastensa. Ni ga razumel. Toda kot človek, vajen spoštovati vse skrivnosti, kakor hitro je plačan za to, je molčal. Ragastens pa je bil ves omamljen od te novice. .Kje pa je moja kabina?" je vprašal čez nekaj tre-notkov. .Tamle . . . Pojdite tu doli . . . našli boste dvoje dobrih postelj, ako si hočete odpočiti.* .Zelo sem potreben ... Da ne pozabim, kapitan Giuseppe, zapomnite si, nepotrebno je, da bi ona dva pasažirja vedela, da sem na barki . . .* .Razumem 1" je dejal mornar in pomežiknil iznova. Ragastens je namignil Spadacappi, naj mu sledi ter se je po majhni lestvici spustil v brlog, ki mu je bil namenjen, trdno prepričan, da bo lastnik .Stelle* strogo čuval njegovo skrivnost. .Spadacappa*, je dejal Ragastens, ko sta bila sama .dva pasažirja sta na barki." » »Vem, gospod, slišal sem.* .Ta dva pasažirja se izkrcata na Capreri! . . »Da! Prav tako; to nama nudi priliko, da se izkrcava tudi midva.* »Spadacappa, na vsak način je treba izvedeti, kdo sta ta dva človeka in kaj hočeta na Capreri*. »Tudi jaz sem že mislil, gospod." (Dalje.) zastop ljubljanski poslan J. Lajovic. Demokratičnost »Slovenca" je torej tako velika, da niti ne pozna imen zasluženih mož svoje stranke. Strankina demokratičnost niti na papirju ne eksistira, kaj šele v resnici. Da je sploh ni, vemo že zdavnaj. Strankini voditelji se pač morda na shodih dobrikajo svojim vernim volilcem, sicer pa tvorijo kasto za-se. Glavni voditelj dr. Šušteršič pa je, kakor vsakdo razvidi iz poveličavnih člankov »Slovenca", napol bog, ki mu ni enak in ki se mu ne more in ne sme približati noben drug človek. Berce za »Mir". Že včeraj smo poročali, da so celovški porotniki z 11 glasovi oprostili odgovornega urednika klerikalnega »Mira", ki ga je tožil radi razžaljenja časti upokojeni župnik znani narodnjak g. Berce. Nemški listi prinašajo sedaj obširna poročila o tiskovni pravdi župnika Berceta proti „Miru“, ki ga je zastopal znani klerikalni advokat dr. Brejc. Dr. Brejc je pred nemškimi celovškimi porotniki nastopal in govoril proti župniku Bercetu tako škandalozno, da se še najzagrizenejšim nemškim nacijonalcem studi to postopanje. Seveda bo sedaj »Mir"' triumfiral na vse mogoče načine, kakor da je izvojeval bogve kako zmago in gotovo še naprej blatil zasluženega narodnjaka župnika Berceta, ki bi moral biti vzgled mnogim drugim duhovnikom. Ljudski osrečevalcl. Klerikalna hinavščina. Klerikalci so poslali vsem ljubljanskim tramvajskim uslužbencem vabila, s katerimi jih vabijo na sestanek tramvajskih uslužbencev, ki se vrši v četrtek, dne 22. t. m. ob 10. uri zvečer v gostilni gosp. Flegarja na Zaloški cesti št. 7. Na vabilih sta podpisana: dr, Pegan, dež. odbornik in dr. Zajc, dež. odbornik. — Stranka Ljudskih Sleparjev se je torej sedaj, ko se bližajo volitve za novi ljubljanski občinski svet, ponižala celo pred tramvajskimi uslužbenci, proti katerim je šla svoje dni z vso silo v boj in jih denuncirala, kjer jih je le mogla. Dobro se še spominjamo onih dni, ko so meseca maja 1. 1. ubogi tramvajski uslužbenci v boju za svoj obstanek pričeli s stavko in prosili občinstvo, naj jih podpira v njihovem težkem boju. Vse ljubljansko napredno občinstvo, na čelu ljubljanski napredni občinski svet, je simpatiziralo ž njimi. Le klerikalci so se norčevali ž njih in se jim po cestah javno posmehovali. Da! Šli so celo tako daleč, da so jih denunci-rali radi sestankov, katere so imeli v ,.Narodnem domu“, katerih pa slučajno niso naznanili vladi in preskrbeli, da so bili prepovedani, oziroma razpuščeni. Radi bi vedeli, kaj hočeta sedaj dr. Pegan, na katerega obrazu se poznajo pege vseh mogočih političnih prepričanj in bojazljivi zdravnik Zajc, katerega imajo klerikalci samo za štafažo na shodih, tramvajskim uslužbencem. Povesta jim naj, da klerikalci še nikdar niso imeli srca zanje in ga tudi ne bodo imeli, da pa jih sedaj rabijo ravno za volitve in potem bo vse v redu. Prepričani smo, da se tramvajski uslužbenci nikdar ne bodo usedli na klerikalne limanice. Slovensko deželno gledališče. Včerajšnja repriza Kžlmžnovega »Jesenskega manevra" je stala za nekaj stopinj pod normalo. Imen ne imenujemo nobenih, kon-statujemo naj samo dobre stvari! Gg. Iličič in Povhe ter dame T ha 1 e r j e v a in Iličičeva so dobili aplavz ob odprti sceni. G. kapelnik bo storil boljše, ako bo upošteval naš nasvet in ublažil mestoma zares preveč vsiljivi orkester: gdč. Thalerjeva in g. Povhe razpolagata sicer z močnim glasom, a spričo neumestnega orkestralnega forsiranja jih mnogokrat nismo mogli razumeti. G. kapelnik bo opereti samo Mali listek. Književnost, gledališče in umetnost. Knjige „Slovenske Matice". Splošne opombe. Izšle so knjige »Slovenske Matice" in se bo gotovo mnogo govorilo o knjigah in o »Matici". Doslej smo slišali osebno nekoliko neugodnejših sodb in bodemo zabeležili par splošnih opazk, pred njimi pa pripoznamo resnico, da ima »Matica" več kritikov nego delavcev, ker je kritizirati lažje, nego delati, in zato bi bilo le želeti, da bi se pomnožili delavci — če drugače ne vsaj v številu članov — in tako se bo morda zmanjšalo število kritikov. »Matica" je društvo, ki ima 40 odbornikov, 30 ljubljanskih, 10 vnanjih. V .Upravi" so: dr. Fr. Ilešič, predsednik, I. podpredsednik vitez Grasselli, II. podpredsednik kanonik Sušnik, blagajnik dr. Detela, hišni upravitelj kanonik Sušnik, 2 ključarja dr. Požar in dr. Zbašnik ter tajnik pis. Maselj. Med imeni odbornikov najdemo znana imena naših kulturnih delavcev in nekatere tudi manj znane, kar pri velikem številu 40 ne pride v poštev. Večino odbornikov najdemo tudi v odsekih, ki jih ima sedaj »Matica" 8 in sicer: gospodarski, knjižni, znanstveni, zemljevidni, krajepisni, koristil, ako se bo ravnal po našem nasvetu. Obisk je bil jako dober. —a— Knjige „Matice Slovenske" so ljubljanskim članom že dostavljene. Vnanjim članom se razpošljejo te dni. Dobijo se še naknadno. (Članarina 4 K), Knjige »Matice Hrvatske" za 1. 1911. so izšle ter se dobivajo pri novem poverjeniku, Dragotinu Hribarju (v tiskarni na Dunajski cesti). P. n. gg. člani naj blagovolijo priti po nje. Pomnožltev ljubljanske policijske straže se izvrši ob Novem letu. Straža se pomnoži za 20 mož. To je za razširjeno mesto kakor je Ljubljana, še vse premalo, kajti ob periferiji se tudi pri 20 možeh ne bo nič zboljšalo. Najmanj, kar bi morala mestna občina ukreniti, bi bila pomnožitev za 40 mož. Prihodnji občinski svet se bode moral pač tudi s tem baviti. Čez božična drevesa se je spravil od ponedeljka na torek neki doslej še neznani zlikovec, ki je na Kongresnem trgu razstavljenim smrekam polomil vrhov. Lastniku Alojziju Strupiju je s tem vandalizmom po vzročil nad 30 K škode. Dejanja sumljivega je policija prijela delavca J. B., ki je škodo povzročil baje iz maščevanja. Dognalo se bo to pred sodiščem. Nesreča na cesti. Premogarskemu hlapcu Mrharju se je včeraj opoldne v Streliški ulici pri vozu snelo kolo. Hlapec na vozu sedeč ni tega takoj opazil, padel je na tla ter se pri tem zdatno poškodoval na glavi. Hlapec z novo obleko. Hlapec Ivan Gregel iz Spodnje Štajerskega, 19 let star, uslužben pri nekem tukajšnjem peku, je te dni prejel v neki restavraciji denar za prejeto pekarijo. Toda mesto, da bi izročil denar v znesku 35 K 8 v svojemu delodajalcu, si je kupil novo obleko, nekaj perila in nekaj ovratnikov. Da bi goljufijo na zvit način prikril, je šel k policiji in izjavil, da je izročeni mu denar zgubil. Ko pa je včeraj hotel nenadoma zapustiti službo, je prišel gospodar tatvini na sled in nezvestega hlapca izročil policiji. Gregla, ki je bil radi sličnih goljufij že večkrat kaznovan, so izročili deželnemu sodišču, kjer bo svojo novo obleko moral zamenjati s kazensko. Sumljiva lastnina. Pred kratkim je prišel na starino neki 401etni mož, berač z navidezno bolnim kolenom in ponudil neki starinarici srebrno žepno uro v prodajo. Ker pa se je starinarici zdela stvar jako sumljiva, je poklicala stražnika, V tem tre-notku pa je hitrih korakov pobegnil in izginil. Stražnik je mogel dobiti pri starinarici le še uro. Tatinska dekla. Nedavno je prišla k neki gospe na Karlovški cesti na stanovanje 361etna brezposelna dekla Marija Bizjan iz Horjula, ki je pa čez par dni nenadoma izginila. Kmalu na to je vzela imenovana gospa svojo denarnico, katero je imela pod zglavjem, v roke in preštevala svoje prihranke. Takoj na prvi pogled je zapazila, da ji manjkata dva 20kronska bankovca, nakar je zadevo takoj naznanila policiji, ki je tatinsko deklo zasačila na Poljanski cesti in jo izročila sodišču. Našla se je manjša svota denarja. Lastnik naj se zglasi pri najditeljici Mariji Špan na Sv. Petra nasipu št. 50, kjer dobi zgubljeno svoto nazaj. Klici po policiji. Predvčerajšnjem po polnoči sta se na Marije Terezije cesti sprla dva brivska pomočnika in končno tudi spopadla. Ker sta oba junaka klicala policijo na pomoč, je v resnici prišel na lice mesta stražnik, ki je oba pretepača ljubeznivo sprejel v varstvo in ju odvedel na stražnico. II. redni občni zbor društva slovenskih trgovskih potnikov se vrši v petek, narodopisni, tehniški in umetniški odsek. Lepo število odsekov, ki so velike važnosti za delitev dela v »Matici". »Matica" si zamenjuje publikacije z 59 društvi, ki so znanstvena, umetniška in književna. Iz tega sledi, kako lepo slovansko znanstveno in leposlovno knjižnico si more ustvariti »Matica" oziroma si jo more še spopolniti, ako stopi v zvezo še z drugimi društvi. »Matica" je štela 1. 1909. z naročniki vred 4069 članov: 5 častnih, 183 ustanovnih, 3834 letnih in 47 naročnikov. Dne 31. decembra 1908 je znašalo premoženje »Matice" 114.678-63 K, lansko leto se je pomnožilo za 5802'15 K, letos pa se je zmanjšalo za 115-05 K. Toliko vobče o »Matici", kakor smo povzeli iz »Letopisa". »Letopis" prinaša poleg tega tudi: poročilo o delovanju »Sl. Matice" (dr. Ilešič). Letno poročilo tajnikovo (Fr. Maselj) Poročilo o glavni skupščini dne 21. marca 1910. ter predavanje prof. Ilešiča: Morala v slovanskem življenju. Že iz letopisa se vidi, da ne manjka dobre volje do dela niti predsedniku, niti odbornikom (kateri namreč sploh delajo) a vendar nam ni »Matica" še to, kar bi nam morala biti. Morda leži vzrok v tem, da mora biti Matica takorekoč vse in da mora tako delati kompromise na vse strani, ugajati vsem in ustrezati vsem, ljudem in razmeram, združevati vse: znanstvenike in dne 23. decembra 1910 ob 8. uri zvečer v salonu hotela »Ilirija". Družbi sv. Cirila In Metoda se darovali trnovski Mohorjani po župniku Iv. Vrhovniku 4 K 56 v. Hvala! Med na ljubljanskem trgu. Čebelarji so letos za božične praznike postavili izvanredno veliko medu na ljubljanski trg. Cene: K 1-20 do 1-50. »Slovenske Filharmonije" oddelek koncertira danes od 9. ure zvečer naprej v kavarni »Evropa". Vstopnina prosta. Slovenski strelski krožek „Cen-trum" priredi danes ob polu 8. zvečer v restavraciji »Novi svet" božičnico. Streljanje se konča ob 9. uri, potem prosta zabava. — Prijatelji in znanci se vljudno vabijo. Umor na Karlovški cesti. Včeraj zvečer se je pripetil v Ljubljani žalosten slušaj, kakršnega se starejši ljudje ne spominjajo in kakršen se menda še v v Ljubljani sploh ni dogodil. Na Karlovški cesti je namreč umoril 19 leten mladenič svojega stanovskega tovariša in bivšega prijatelja. Dva dobra prijatelja. Franc Novak, doma iz Krškega okraja in Valentin Švajc, rodom iz Ptujskega okraja, oba po poldicu izučena pekovska pomočnika, sta bila že dalj časa brezposelna. Ljudje so jih videli velikokrat skupaj hoditi po mestu in okolici. Še raje kot po prostem pa sta hodila po gostilnah in iz-kuhih. Dokler sta imela še nekaj več prihrankov sta se prav dobro imela in od zjutraj do večera sta obrala marsikaterega mestnega krčmarja. Hujše je bilo, ko jima je začela pešati »kasa". Ostala pa sta še vedno dobra in zvesta prijatelja in prav velikokrat sta drug drugega rešila iz denarne zadrege. Posebno Švajc je bil znan po svoji dobrosrčnosti. Opetovano je Novaku pripomogel, da je sploh lahko brez posla ostal še v Ljubljani in da ga ni izti-rala policija v domač kraj. Kako se je skalilo prijateljstvo? Vsled dolgotrajnega brezdelja in pohajkovanja sta Švajc in Novak marsikako uganila. Krenila sta pa tudi na slabo stran. Vrgla sta se z vso strastjo na kartanje in v njem iskala utehe in kratkega časa. Strast pa je bila tim večja, čim manj denarja sta imela in čim bolj sta po njem hrepenela. Pred 14 dnevi sta zopet igrala, a sreča je bila posebno naklonjena Švajcu, ki je ta dan Novaka prav pošteno obral in ker se je ta jezil pa še povrh ozmirjal. Od tega časa Novak ni več videl v Švajcu svojega prijatelja in začel je kuhati jezo. Nič več nista skupaj hodila, v gostilni sta se še našla. Govorila sta tudi še, vendar pa so njihovi znanci opazili, da se Novak napram Švajcu od dne do dne bolj čudno obnaša. Jeze tudi prav nič ni skrival. Kar odkrito je ljudem pravil, da bo »enkrat posvetu" Švajcu, da bo imel zadosti, drugim ljudem je dejal, da je na Švajca tako hud, da ga bo naredil »mrzlega". Novak postaja nevaren. Zadnje dni se je začel Novak pa kar naravnost sumljivo obnašati in hodil je okrog kakor zmešan. Vsakomur, kdor je prišel ž njim skupaj, je pravil, da bo Švajcu že pokazal »kdo je on in kaj on zna." Tudi je začel Švajca zasledovati, da bi se na primernem prostoru spoprijela. Ker pa ga je za 8 let starejši Švajc pred tremi dnevi, ko ga je naskočil, vrgel ob plot, se je 19 letnemu Novaku jeza |še podvojila. Predvče-rajšnem je spravil v predpasnik velik močan kamen in zasledoval ž njim Švajca, ki umetnike, stare in moderne. To ni lahka reč. Predsednik dr. Fr. Ilešič govori O »Matici" v svojem poročilu: »Matica" ni le založništvo, ampak kulturna institucija. Ne gre ji le zato, kaj bi se bolj razpečavalo, ampak predvsem zato, česa nam je za napredek naroda najbolj treba. Če ima »Matica" tako svrho, mora tudi postopati tej svrhi primerno (smotreno). Kritika se spotika ob kvaliteti in kvantiteti današnje beletristike ... a vprašajmo se, ali more eno edino društvo dvigniti beletristiko, če ta-le propada? Beletristika bi protestirala, če bi jo hotel kdo voditi, učiti ali organizirati. Mogoče je le vobče opozarjati na to ali ono smer . . . kjer ni nič, ni nič in se ne da nič narediti . . . Tudi, ko bi danes imeli pomembnejšo beletristiko, nego jo imamo, bi »Matica" ipak ne smela ostati le pri moderni. »Matica" ne sme biti le za senzacijo, »Matica" mora vzdrževati tudi kontinuiteto s prošlostjo in čuvati tradicije. Brez ozira na prošlost bi napredek ne bil soliden. Zato hoče »Matica" izdajati tudi pesnike prošlih dob, ki jih sedaj poznamo večinoma le po imenu, ker jim pesmi niso zbrane." I. t. d. Potem govori članek o pomenu zveze s hrv. srbskim svetom in o programu »Matice" glede prevodov, glede znanosti, glede »Slovenske zemlje" in glede tehnike ter umetnosti. Lep in obširen program! Ne moremo mu ugovarjati. »Matica" ga hoče tudi uresničiti. Vendar bi bilo to ga pa ta dan ni mogel dobiti. Pripovedoval pa je vsakomur, da ima v cunji kamen in da bo ž njim ubil Švajca. Novak zvita lisica. Novak je izprevidel, da Švajcu ne bo kar z lepa prišel do živega. Radi tega si je izmislil cel načrt, kako ga bo premotil, da doseže svoj namen. Najboljše je, če ga povabim na pijačo, ga opijanim in potem ž njim delam, kar hočem, si je izmislil Novak, in tako tudi storil. Novak In Švajc v Čikagi. Na Dolenjski cesti ima g. Babič gostilno, kateri pravijo po domače vinski in žganjski bratci »Čikago". V to je včeraj izvabil Novak Švajca in ga pošteno napojil. Sam ni preveč pil, toliko, da je bil »korajžen". Kam sta šla Iz Čikage? Novak je nato prijateljsko spremil Švajca na Karlovško cesto, kjer sta jo krenila, po Samasovem dvorišču pod »šupo". Med potjo sta se obadva prav dobro imela. Razgrajala ravno nista, vendar pa je Švajc hudo meril cesto in ljudje so se mu izogibali sami od sebe. Novak je Švajca držal pod pazduho in mu je pomagal. Pod „šupo“. Ko sta prišla pod šupo se je Švajc hotel vleči na seno. Mislil je, da mu bo seno prav dobro delo in prileglo se spanje. Ni se pa Švajc dobro zavel, da je pod »šupo", ko zgrabi za njegovim hrbtom Novak za »tritelc" v bližini stoječega voza, ga bliskoma v roki zasuče in vdari z vso svojo močjo Švajca po vrhu glave. Švajc takoj mrtev. Kakor strela iz jasnega neba, zadel je udarec Švajca. V istem hipu pa se že zgrudi na tla in obleži mrtev. Zadet je na vrh glave in prebita mu je črepinja tako, da se mu takoj pokažejo možgani. Kaj stori na to Novak? Novak vrže nato z nekakim zadoščenjem »tritelc" od sebe, pogleda še mrtveca in mirno odide. Udari jo čez Karlovško cesto v mesto. Med potjo se ustavi še pri dveh pekih, pri katerih pove, da je ubil Švajca. Kdo najde mrtveca? Zormanov hlapec, ki je pripeljal domov v šupo na Samasovem vrtu voz in konje, zagleda pod šupo ležati neznanega moža vznak. Ker je imel Švajc čez obraz potisnjeno pekovsko čepico, je mislil hlapec prvotno, da mož spi. Ko pa je dvignil čepico, zagledal je kri, možgane in v bližini ves krvav »tritelc", na katerem so bili močni sledovi možgan. Hlapec takoj pokliče stražnika in vrši se nato komisijonalni ogled na licu mesta. Kje so vjell morilca? Zormanov hlapec je pri svojem prihodu na Samasov vrt srečal Novaka, ki ga je pa že preje poznal. Ker je njemu že prej-šne dni Novak pravil, da bo ubil Švajca, je hlapec morilca takoj imel. S stražnikom sta šla po Karlovški cesti proti mestu in kmalu izsledila storilca, kateremu se ni prav nič mudilo. Pred »Sv. Jakobom" so bili skupaj in Novak je bil aretiran. Švajc v mrtvašnici, Novak v arestu. Švajca so po lokalnem ogledu takoj odpeljali v mrtvašnico k sv. Krištofu. Novaka so utaknili v zapor na magistratu. Morilec je zelo zadovoljen in vesel. Odkar je aretiran pripoveduje le to, da ga zelo veseli, da je Švajca ubil. Pravi, da ga tako veseli, da bi še po mrtvem skakal. Novak govori zelo zmešano in izključeno ni, da ni pri pravi pameti. uresničevanje morda lahko drugače, nego se kaže letos, kar bomo omenili pri posameznih knjigah. Predvsem bi omenili nekaj glede zunanjosti knjig. Slovan. Mesečnik za književnost in umetnost. IX. letnik. Izdaja Dragotin Hribar, urejuje prof. Fr. Ilešič. Izšla je 1. številka novega letnika s sledečo vsebino: M. Pugelj: Krst, Matilda Klemenčič: Zvonovi, A. Gradnik: Jesen, De omnium defunetorum Pisemce, Večer na morju. Dr. Fr. Ilešič: Češki pesnik Mžcha v Prešernovem krožku v Ljubljani.vRado Murnik: V letih nerodnih, J. Premk: Čudodelna roža,A. Ogris: Edou-ard Rod, M. Klemenčič: Orel- ljubezen, Dr. K. Hinterlechner: Iz geologije, M. Tavčarjeva: Zvezdici. Listek, književnost, gledališče, glasba, umetnost. Slike. Kot prilogo prinaša 1. štev. »Slovana" znano Strnenovo sliko »Ljubljana", ki je izložena tudi na letošnji umetniški razstavi. Poleg tega je nekaj lepih ilustracij, plaketa Sv. Čeha i. t. d. List prinaša tudi izjavo uredništva in upravništva. Priporočamo ta naš edini napredni ilustrirani mesečnik, ki bi ne smel manjkati v nobeni boljši družini. Za naše slovenske razmere moramo biti veseli, da imamo vsaj tak list, kakor je »Slovan" ker je težko za to ceno pri našem smislu za umetnost nuditi kaj boljšega. Naročnina na »Slovana" znaša na leto 12 K, v našem interesu je, da ga podpiramo in ohranimo kot primeren družinski list. ______________ telefonski Ib brzoiav§» poročili. Dr. Hochenburger. Dunaj, 20. decembra. Današnja številka »Slavvisches Tagblatta" prinaša iz slovanskih parlamentarnih krogov članek, v katerem pisec odločno protestira proti zopetnemu imenovanju drja. Hochenburga justičnim ministrom, za katerega se Nemci tako potegujejo. Članek našteva vse krivice, katere je Hocherburger prizadjal Slovanom kot justični minister. V slučaju, da dr. Hochenburger še ostane v Bienerthovem kabinetu, groze Slovani še z ostrejšo opozicijo. Vprašanje glede predsedstva »Poljskega kluba". Dunaj, 20. decembra. Med Vsepo-Ijaki in poljsko ljudsko stranko se vrše pogajanja glede predsedstva »Poljskega kluba". Poljska ljudska stranka namreč zahteva, da postane poslanec Stapinski predsednik »Poljskega kluba", dosedanji predsednik Glombinski pa poljski resortni minister. S tem pa nikakor niso zadovoljni demokrati, ki zahtevajo, da ostane v novem kabinetu tudi dr. Dulemba. Hrvatskl sabor. Zagreb, 20. decembra. Danes ob 11. uri dopoldne je bila otvorjena prva seja *hrvatskega sabora. Prvi se je oglasil k besedi Stjepan Radič, ki je protestiral proti omalovaževanju hrvatskega jezika v ogrski zbornici in vprašal predsednika, kaj misli proti temu ukreniti. Napadal je tudi vlado, zlasti pa koalicijo, ki je pustila, da je grof Khuen tako žalil hrvatski narod. Vsled teh napadov na koalicijo je prišlo med poslanci »Seljačke stranke" in med koalicijo do hudih konfliktov. Predsednik Barčič je izjavil, da kot starostni predsednik nima nikake ingerence na poslovanje ogrsko hr-vatske zbornice. Prihodnja seja se vrši v petek. Delegacijsko zasedanje. Dunaj, 20. decembra. Prihodnje delegacijsko zasedanje v Budimpešti otvori kakor se poroča, prestolonaslednik Fran Ferdinand, ker cesar vsled slabega vremena in mraza ne bo mogel odpotovati v Budimpešto. Masarykovo predavanje na Dunaju. Dunaj, 20. decembra. JDanes je predaval v »Uraniji" prof. Masaryk o temi: Moji spomini na grofa Leva Tolstega. Dvorana je bila natlačeno polna najrazličnejšega dunajskega občinstva, ki je z velikim zanimanjem sledilo predavanju. Po predavanju je občinstvo priredilo prof. Masa-ryku burne ovacije. Iz Dunaja se je Masa-ryk takoj odpeljal v Belgrad, da prisostvuje obravnavi proti falzifikatorju Vasiču. Masa-ryk se je namreč obrnil na belgrajskega vseučiliškega prof. dr. Božo Markoviča s prošnjo, naj izposluje pri vladi zanj dovoljenje, de sme prisostvovati obravnavi. Ker je vlada to dovolila, je dr. Markovič Ma-saryka o tem takoj telegrafično obvestil, nakar je Masaryk takoj odpotoval v Belgrad. Grofica Wolf-Metternlch poskusila samomor. Dunaj, 20. decembra. Sodišče je danes dovolilo, da se izroči grof Wolf-Metternich berlinskemu sodišču. Njegova soproga, bivša igralka Wallentin, je včeraj poskusila izvršiti samomor. Prerezala si je namreč na desni roki žile. A samomor se ji ni posrečil. Zdravniki so ji namreč takoj zavezali rane. Splošno na Dunaju igralko Wallentin jako obžalujejo, da se je nevede poročila z grofom-goljufom in se tako sama zapletla v celo afero. Avstrijska gosposka zbornica. Dunaj, 20. decembra. V današnji seji gosposke zbornice je bil sprejet proračunski provizorij. Vseučiliški profesor dr. Toigt je najodločneje protestiral proti po-deželjenju nižjeavstrijskih medicinskih zavodov. Lastnik, glavni in odgovorni urednik: Milan Plut. Tiska »Učiteljska tiskarna*1 v Ljubljani. Izjava. Podpisani pisec člankov »Razmere v kurilnici na južni železnici" v »Jutru" št. 286. in 287. izjavljam, da so te vesti neresnične, kar se že iz njih protislovja spozna. Ker so imele te vrstice namen žaliti g. načelnika Šego in ostale delavce v kurilnici južne železnice, jih prosim odpuščanja, ter se jim zahvaljujem z ozirom na mojo rodbino, da so odstopili od nadalj-nega postopanja. Franc Perdan, kurjač južne železnice. V Ljubljani, dne 19. dec. 1910. Izjava. Ker so mi nekatere osebe očitale lenobo, da nimam dela, ter da si izmišljujem vse mogoče, izjavljam torej, da vsakemu privoščim toliko časa za *) Za vsebino tega spisa je uredništvo odgo- vorno le toliko, v kolikor določa zakon. lenobo pasti in obenem poživljam vsakogar naj mi dokaže mojo lenobo. Usodcpolne noči od 14. do 15. marca 1909 naj se dotičnik sramuje. Ta med bi vsakomur privoščila, da bi ga pokusil. Radi tega ne hodim jaz nikogar nadlegovat, ki s svojo pridnostjo stoji na stališču in kljub temu jih ne stane nič moja lenoba in izmišlija, ker nisem še nobenega nadlegovala za nobeno stvar, in tisti, ki so meni ta košček kruha nevoščljivi, ki ga imam v roki, in sem ga sama zaslužila in niso dotične osebe dale zanj niti vinarja. Lahko se jim pa zgodi kakor tistemu požrešnemu psu, ki ni privoščil ribani koščeka mesa, če bi bil res noter, pa je še ob tega prišel. Nazadnje so ga pa vendar ribe dobile, on pa je gledal za njimi Tako se lahko zgodi vsakemu nevošljivcu. Ker se pa mene hoče strašiti z zaporom, moram izjaviti, da nisem jesenski zajec, da bi imela strah pred vsakim šumom, ali pred tistim, ki nima pri stvari ničesar opraviti. Vsak za se. Prepričana sem, da § 128 kaz. zak. in § 152 kaz. zak še vedno obstoji za hudodelstvo težke telesne poškodbe in se tudi odklanjajo privatne tožbe in ovadbe § 481 kaz. zak., proti kateremukoli §-u sem se jaz pregrešila ali bi se morda še. Nimam nič proti temu, če bi se proti meni pravilno postopalo, kakor bi zaslužila. Moj bivši šef mi je večkrat rekel, da so paragrafi za vsaccga enaki v enem in istem pregrešku, bodisi najvišja glava, ali najnižji berač. In res, kakor se vsak dan čita, nimajo nikjer izjeme v zadevi — samo ... no, saj se dobro razumemo. Zakaj jim leži oseba v želodcu, ki se je ponižala po lastnem vplivu pred nasprotnikom, čez nekaj časa bo treba po dnevu z lučjo iskati take osebe, ki bi bile tudi resnične njene besede . . . M. Sladič. Mali oglasi. fin nekaj medu, čistega pitanca, proda po 1 K 80 vin. Ivan Remžgar, Novi Vodmat 443/2—2 Krojaški pomočnik, vešč velikega in malega dela išče službe, gre tudi v druga mesta. Ponudbe pod .Siromak* poštno ležeče Ljubljana. 445/2—1 Inurjen strojnik in ključavničar, 23 let usluž-ben, želi premeniti službo. Naslov pove inseratni oddelek .Jutra*. 440 3—1 Šivilja Katarina Vidmar v Kladezni ulici št. 1, (Krakovsko predmestje) se priporoča cenjenim damam za izdelovanje gornjih in spodnjih dblek po najmodernejšem kroju. 446 3—4 Žalostnim srcem naznanjam vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretužno vest, da je gospod Marko Kralj špediter dne 19. t. m. ob 5. uri zjutraj mirno v Gospodu zaspal. Pogreb se vrši dne 21. t. m. ob 3. uri popoldne iz hiše žalosti Dunajska cesta št. 12 na pokopališče k sv. Križu. V Ljubljani, 20. decembra 1910. Prijatelj. Priporoča se za vsa v svojo stroko spadajoča dela J. ZAMLJEN čevljarski mojster V LJUBLJANI, Sodnijska ulica št. 3 izdeluje prave gorske in telov. čevlje. Cvetlični salon ana Pod trančo štev. 2 poleg čevljarskega mostu izdeluje šopke, vence in trakove. Velika zaloga nagrobnih vencev. Zunanja naročila se izvrše točno. Cene zmerne. Lepa in koristna božična darila po že znano najnižjih cenah, dobite v modni trgovini PETER ŠTERK, Ljubljana, Stari trg 18. Za slabokrvne in prebolele!! Pijte pravi pristni Maršala, steklenica T/10 K 1*50 Priporoča se tudi Malaga, steklenica T/10 K 2-50 Najfinejše vino WERMOUTH prodaja na debelo po jako nizki ceni CASCIO Lingarjeva ulica štev. 1, (za škofijo). 1 M. Dreni Kongresni trg priporoča božična darila. Največja zaloga ženskih ročnih del in vseh potrebščin. Teženje na rolo. Tamtirirai Plisiranje. PreJiislarija. iz belega hrastovega OUUC lesa, trpežni, močni CG JZ C/3 9-° S cu ^ E3 VZ cG •O C/5 O > *-* o. & 3 £ P 2. N ~ p N © p © ^ pr nizke in solidne v^CliC točna postrežba „Jurjevo čistilo41 je specijaliteta vseh krem, daje najlepši lesk in se dobiva povsod. Pazite dobro na varstveno znamko „Ljvibljanski grad“. Božična darila! Predno st nakupite božičnih daril, blagovolite si ogledati še moje izložbe in presodite cene! Potrudite se potem v mojo trgovino, kjer se Vam dajo drage volje vsaktera pojasnila, da se prepričate in odločili se bodete takoj, da si nabavite svojih potrebščin le pri tvrdki H. Suttner, Ljubljana, Mestni trg ali Sv. Petra cesta Špecijnlna trgovina najnovejših precizij-skih ur (s spričevali točnosti) svoje lastne tovarne ur v Švici z varstveno znamko „Iko‘‘. Največja zaloga nr, zlatnine in srebrnine, Juvelov ter briljantnih nakitov itd., istotako ogromna izbira kina-srebrnega blaga, kakor: nastavkov, jedilnega orodja itd. itd., vse v najmodernejšem slogu. Postrežba strogo selidnat Cene najnižje 1 Na pismena vprašanja se odgovarja z obratno pošto. — Telefon št.273. — Brzojavni naslov: »H. Suttner". Cenik zastonj ln poštnine prosto! Vsak vprašuje kje bi dobro in po ceni nakupil božična in novoletna = darila = Da ustrežem želji cenjenega občinstva bodem ravno ob tej priliki prodajal vse v zlatarsko stroko spadajoče predmete, kakor: uhane, prstane, verižice, zapestnice, moške in damske ure itd. po najnižjih cenah ter jamčil za pristno blago. Staro zlato, srebro in drage kamene kupujem ——— ali jemljem v zameno . Cenjena naročila, kakor izdelovanje novih predmetov ter popravila izvršim kar najhitreje in po izredno nizki ceni. IPD. ČERUfE jnvellr, trgovec z urami ter zapriseženi sodni ceuilec Ljubljana, Wolfova ul. 3. TEODOR KORE poprej HENRIK KORN pokrivalec streh in klepar, vpeljalec strelovodov ter inštalater vodovodov LJUBLJANA, Slomškove ul. 3 in 10 Podružnica: Stari trg 9. Priporoča se p. n. občinstvu za izvrševanje vsakršnih kleparskih del ter pokrivanje streh z angleškim, francoskim in tuzemskim škriljem, z asbest - cementnim škriljem (Eternit) patent Hatschek, z Izbočeno in ploščnato opeko, lekno - cementno in strešno opeko. Vsa stavbinska in galanterijska, kleparska dela v priznano solidni izvršitvi. Poprave točno ln ceno. Proračuni brezplačno in poštnine prosto. Meinl uvoz velepražama\ Nova podru v Ljubljani Šelenburgova I n Hotel in restavracija Bavarski dvor" Dunajska cesta št. 29 se priporoča posetnikom Ljubljane kot najbolj ugodno prenočišče v :: neposredni bližini kolodvora. :: Restavracija je moderno urejena. Mir in točnost zajamčena. Za obilen poset se priporoča Štefan Bergant lastnik. V nekem renomiranem trgovskem lokalu v Ljubljani, z dobro vpeljanimi gospodarskimi potrebščinami se sprejme več zanesljivih in zgovornih ]judij. S to službo je združen tudi inkaso. — Garantira si dober zaslužek. Oferte sprejema inseratni oddelek „Jutra“ pod šifro „Mala kavcija". m Ivan Jax in sin v Ljubljani, Dunajska c. 17 priporoča svojo bogato zalogo voznih koles. m Šivalni stroji za rodbino in obrt. Brezplačni kurzi za vezenje v hiši. : Pisalni stroji „ ADLER4 Ogromno znižane cene v božičnem tednu! 1 i Narejene oblake, športne obleke ter suknje za gospode in dečke; konfekcija za dame in deklice. Primerna božična darila! Dober nakup! Angleško skladišče oblek O. BERNATOVlč, Ljubljana, Mestni trg št. 5. Telefon mterurban stev Valjčni mlin v Domžalah I. BONČAH, LJUBLJANA Centralna pisarna in skladišče: Vegova ulica št. 6. Priporoča, pšenično moko izvrstne kakovosti kakor tudi otrobe in druge mlevske izdelke. Zastopstvo in zaloga v Gorici: Gruden & Co., Stolni trg štev. 9. 59 Število naročnikov za Planinšekovo praženo kavo narašča od do <3. zn. e- e«- Nad tisoče gospodinj jo kupuje. -»■ Velecenjena gospa! Ne opustite je tudi Vi v Vašem gospodinjstvu vpeljati! Planinšekova pražena kava ne potrebuje ni-kakih priporočil, kdor je kupi enkrat, jo zahteva vedno! — Dobi se le v pražarni: vogal Dunajske ceste in Sodnijske ulice in v špecerijski trgovini: Dunajska C. 6. i Zimsko perilo za gospode, dame in otroke, bluze, spodnja krila, hišne halje, nočne čevlje itd. vse v največji izberi in najboljši kakovosti v modni in športni trgovini 3 P. Magdič, Ljubljana, ”aspr;“tfvne Oklic. V konkurzno maso zadruge „Agro-Merkur“ spadajoči I. v Ljubljani in Šiški se nahajajoči: 1. Konji, konjska oprava, vozovi in krma v sodno dognani cenilni vrednosti 2245 K; 2. Zaloga moke in otrobov v sodno dognani cenilni vrednosti 6594 K 63 h; 3. zaloga vina v sodno dognani cenilni vrednosti 37.353 K 66 h s kletarsko opravo in sodi v sodno dognani cenilni vrednosti 11.552 K 54 h; 4. zaloga špecerijskega blaga v sodno dognani cenilni vrednosti 17.570 K 06 h; 5. zaloga konjaka, špirita in drožinkevsodno dognani cenilni vrednosti 12.329 59 K s kletarsko opravo in sodi v sodno dognani cenilni vrednosti 1211 K 66 h; 6. skladiščna oprava v sodno dognani cenilni vrednosti 2574 K 99 h; 7. pisarniška in sobna oprava v sodno dognani cenilni vrednosti 1397 K 08 b, skupno ali vsaka zase. II. v Trstu se nahajajoča: 1. zaloga blaga obstoječa iz moke, otrobov, ovsa, gnojil in raznih špecerij v sodno dognani cenilni vrednosti 15.066 K 65 h; 2. skladiščna ter pisarniška oprava v sodno dognani cenilni vrednosti 737 K 20 k skupno ali vsaka zase se prodajo ofertnim potom kakor stojijo in ležijo. Konkurzna masa ne prevzame jamstva za kakovost in količino, pridržuje si pa pravico, posamezne prazne sode in vreče ter kose oprave proti odbitku njih sodno dognane cenilne vrednosti od kupnine iz prodaje izločiti. Pismene ponudbe opremljene z 10% vadijem, vložiti je pri podpisanem upravitelju konkurzne mase najkasneje do vštetega 24. decembra 1.1. in ostanejo ponudniki na ponudbe vezani do vštetega 31. decembra t. 1. Konkurzna masa ni vezana na najvišjo ponudbo ter si pridržuje pravico, došle po- nudbe brez ozira na njeno visokost sprejeti ali odkloniti. Ponudnik, kojega ponudba se sprejme, mora kupnino odštevši priloženi vadij takoj, ko se mu naznani sprejem njegove ponudbe, v roke upravitelja konkurzne mase plačati. Ako se plačilo kupnine točno ne vrši, zapade položeni vadij v korist konkurzne mase ter je konkurzna masa upravičena, od kupne pogodbe odstopiti. Po plačilu kupnine mora kupec prodano zalogo in opravo tekom 8 dneh prevzeti ter odstraniti. Inventurni zapisniki leže pri c. kr. deželni sodniji v Ljubljani v sobi št. 140. Prepis inventurnih zapisnikov glede v Ljubljani in v Šiški se nahajajočih predmetov so na vpogled v pisarni podpisanega konkurznega upravitelja, prepis inventurskega zapisnika v Trstu se nahajajočih predmetov pa v pisarni gospoda dr. I. Zencovicha, c. kr. notarja v Trstu, Via S. Spiridione št. 6. Predmete v Ljubljani in v Šiški razkaže na željo podpisani konkurzni upravitelja predmete v Trstu pa gospod notar dr. I. Zencovich. V Ljubljani, dne 16. decembra 1910. Dr. JOSIP SAJOVIC, advokat v Ljubljani, Gosposka ulica 3, kot upravitelj konkurzne mase zadruge „Agro-Merkur“. Učiteljska tiskarna, Frančiškanska ulica št 8 . registrovana zadruga z omejenim jamstvom-------- priporoča svojo bogato zalogo najnovejših tiskovin za šole, krajne šolske svete, županstva in druge urade. — Tiskarna sprejema vsa v tiskarsko in litografsko stroko spadajoča dela ter jih izvršuje točno, okusno in po solidnih cenah. — Tiskanje šolskih knjig in časopisov. Xjast3no založništvo. 3sTeJra.odsxn.©3š© črfes. 2v£"CLZiIfealio e. Hatog^r afio a,- Telefoza-elsa, štev. ULG Poštne hjanilnice štev. 76.307. Delniška glavnica: K 5,000.000. 301—46 Iiflnbllanska hretitna banka t Llablfanl. Stritarjeva, niica štev. Rezervni fond: K 450.000. - podružnica v Spljetu, Celovcu, Trstu, Sarajevu in Gorici. Sprejema vloge na knjižice in na tekoči račun ter jih obrestuje od dne vloge po čistih 4'|*°|o.