V Ljubljani v vtorek 5. maja 1863. Naprej velja za Ljubljano: za vse leto 6 gl. — kr. a. v. za pol leta 3 „ '20 „ „ „ začet. „ 1 „ 75 „ „ „ po pošti: za vse leto 7 gl. —kr. a. v. za pol leta 3 „ 60 „ „ „ začet. „ 2 „ 5 „ „ „ Rokopisi se ne vračujejo. NAPREJ. Oznanila. Za navadno dvestopno vrsto se plačuje: 5 kr., ktera se enkrat, 8 „ „ „ dvakrat, 10 „ v „ trikrat natisne, veče črke plačujejo po prostoru. Za vsak tisk mora biti kolek (šteinpelj) za 30 kr. Vredništvo je na starem trgu liišna št. 15. Dopisi naj se blagovoljno frankirajo. mu 36. Ta list izhaja vsak vtorek in petek. Tečaj I« Ljudske milnice. (Dalje.) Ako se učilnice zares mislijo popraviti, potem je najprvo treba, da se učiteljem poboljša preslabo plačilo. Samo potem bode učitelj srčno prenašal težko breme svoje službe, ako mu ne bodo skrbi za brano morile dušne delavnosti; ako mu ne bode treba s poljedelstvom ali kako drugače v potu svojega obraza služiti vsakdanjega kruha; ako se mu vsako jutro ne ponovi bridko vprašanje, ki ga potem spremlja ves dan, če ima družino: kaj bodemo jedli, kaj oblačili, kako se greli? Pa tudi, kako trdo je izobraženemu človeku, če mora živeti ob darilih imetnih ljudi, kterih se vendar ne more braniti, ker je ubog! — Dozdaj so bile učilnice srenjske pod duhovsko in deželsko gosposko. Kakošno korist je to dajalo, vidimo iz tega, ker je le malo dežel še le v novejših časih bilo tacih, da so učiteljem dajale plačo, drugod so pa morali iskati plačila pri srenjah, ki časi niso hotele, časi ne mogle dajati. Ce so tožili učitelji uže poprej, ko so novci veljali več nego zdaj, zarad premajhne plače, kako pravične so take tožbe posebno zdaj, ko je zares jako čudno, kako more zmerna rodovina vse leto živeti ob 150 gld., ker največ učiteljev dobiva samo toliko plačila. Te plače so bile tedaj ustanovljene v tistih časih, ko so novci imeli dosti večo veljavo, in tudi so bile odločene tacim ljudem, kterim se je podučevanje zdelo milostinja (almožna.) Ta stan so volili samo tisti, ki sicer niso vedeli kam, ker niso znali druzega, nego da so otrokom mehanično v glavo vtepali katekizem. Takrat učiteljem nihče ni zameril, če so posebej imeli kak nehvalen posel, ali če so tudi hodili v dnino, ker niso znali toliko, kolikor zdaj učenec prvega razreda, sami se pa tudi niso izobraževali; toda sedaj pak je to vse drugače, kajti zakon hoče, da se učitelji pečajo samo z učilnico , in da se vedno še izobražujejo, ko so uže postavljeni v službo. Očevidno je torej, da mora država predrugačiti vsako plačilo, ktero učitelja nekako skoraj sramoti, in mu brani, da ne more izpolnjevati svojih dolžnosti. Do zdaj so učitelji po kmetih skoraj vse prihodke jemali samo iz majhne bire in iz tistega, kar so ljudjč na mesec dajali od otroka, ki hodi v učilnico. Toda kolikošno je bilo to dajanje? Po nekterih krajih le po 10 kr. stare vr. na mesec. To je ubogo malo, in tudi tega učitelj ne dobi vselej, ker ljudje nete plačevati. Kaj hoče ubogi revež? Morda naj tožari? Vsak učitelj izgubi srčnost, ko vidi svoje žalostno stanje; ko mora z grda šiloma iskati krvavo zasluženih drobtinic, da se potem zameri vsem ljudem, brez kterih vendar ne more prebiti, ker od njih živi. To bi deželne vlade gotovo odpravile, ko bi jim bilo vse na tanko znano. Učitelja naj bi tedaj plačevala država, ker ni samo roditeljem skrb, da se mladina dobro uči in izobražuje, ampak tudi vsej državi, kajti slaba izreja škoduje vsej druščini, dobro podučevanje pak podpira in povzdiguje vso državo. Vsak učitelj bi pa gotovo raji ostal, kakor ima zdaj, ko bi obveljalo, da bi svojim učiteljem službo dajale in jemale srenje. Prva potreba je učitelju, ako hoče imeti blago-nosen vspeh, da je srenja dobra ž njim, on pa ž njo, da ima njeno zaupljivost in ljubezen, ali gorje mu, ako je srenja njegova gospodarica, ker potem več nima trdne službe, kakor-šna bi se mu vendar gotovo spodobila. Kako se mu godi, kadar se postara, ali kadar oboli? O tacih prilikah je lehko najti sto in sto vzrokov, da ga z rodovino zapode po širocem svetu, samo da bi srenja kaj prihranila. Tako govore „Stimmen aus Innerosterreich." Opomniti moramo še to, da nam je dobro znano, kako je naša duhovščina zares krepko narodna; ali da je pa vendar prav obilo viSih duhovnov, kterim so izročene učilnice, tacih, da nikakor ne skrbe, naj bi se prav izobraževala mladina, ki nima od šolskega podučevanja prave koristi, ker se silijo kmečki otroci z nemščino, ktere se nikoli ne izuče, druge uke pa, kterih bi jako potrebovali v svojem živenji, za to skoraj čisto zamude. Deželni zbor naj bi teh in tacih neprilik nikar ne pozabil. Vemo za kmečke učilnice, v kterih so celo dekličke učili nemščine. Učitelji sicer so zares največ narodni; ali v strahu, v kterem so ubogi, ponižni reveži, morajo plesati, kakor jim gode nekteri dekan, ali kdor je viši učilniški oglednik. Malo jim pomaga, naj-si tudi bodo preverjeni, da to ne velja, ker morajo biti pokorni; nekteri se pa še celo ne pre-drznejo premišljati, kako je prav, kako ne. Vendar naj opomnimo čudne prikazni, da vemo za dva — nobile par, — ki imata prav narodnega dekana, pa vendar se vedno potezata za nemščino, ki je enemu teh mož tudi uže obrodila zares lepe reci, kar pa slovenskej srenji čisto nič ne pomaga. (Dalje prih.) Govor kneza in vladike g. dr. Vidmarja. (Konec.) Bodi mi dovoljeno, da pazljivosti slavne zbornice v misel vzamem še neko zgodovinsko stran. Uže zadnjič sem nekoliko bil omenil, kako je bil izrejen, in kako je mislil cesar Jožef, in sicer po protestanškem pisatelji Ramshornu. Treba je le, da se bero spisi (akten), da se bero pisma cesarja Jožefa, in videlo se bode tam, da je vse to razloženo; opiram se le na eno knjigo: „ljudska učilnica v Avstrii", ktero je pisal v najnovejšem času avstrijski visok uradnik, skrivni svetovalec in niži državni tajnik baron Helfert. V tem delu prav očevidno kažo spisi, kako je začel ta duh, s kratka Jožefov duh, ki je, kakor sem zadnjič rekel, v svojem bistvu proteštanški duh, in sicer duh novejše protestanške izobra- ženosti, v kterej se tedaj ometajo katoliške resnice, kako je začel ta duh dobivati veljavo, in spisi in pisina pripovedujejo, kako je bila velika cesarica Marija Terezija, ktero novejši zgodovinarji imenujejo najblažo in najvišo izmed vladarjev habsburške hiše, dostikrat nezadovoljna s svojim sinom, z njegovo naglo krvjo in s cesto, na ktero je meril njegov duh, tako nezadovoljna kakor cesar Jožef sam, ki je bil po svojem srcu blag in dobrohoten, kakor sem ga uže zadnjič imenoval; on pa je svojej materi zmirom dajal spodobno spoštovanje, ker je bil dober, pobožen sin. Znano je, kako je bila zadnja leta cesarica Marija Terezija uže nekoliko utrujena, in da se je bolj odtezala javnemu živenju, in kaj se zgodi? Prav od 1770.—1780. leta so hoteli to, kar si je bil postavil cesar Jožef nekako za konec svojega prizadevanja, namreč vse ponemčiti. Helfert govori v tej knjigi: pri Lahih so kočljivejše ravnali, slovenske pokrajine so ob kratkem odpravili. (Glasovi: res!) Ukazano je bilo, da v prvih otročjih učilnicah sme slovenski katekizem biti podloga, poznejše pak se mora hitro odpraviti (glas: resnica!), in namestiti s podučevanjem v nemškem jezici. Ker je pa kak učinek in kaka delavna moč, tam se tudi pokaže nasprotni učinek. Kakor so zgodovinarji za gotovo trdili in dokazali, v Avstrii bi se bil napravil vpor, ki se je v Nizozemskem tudi zares bil vnel, da se ni gibanje na Francozkem pričelo, in da ni cesar Jožef zarad tega sam sebe ustavljal, in poznejše zopet umeknil svojih prenaredeb. Veljavni možje, kterim je bila reč znana, trdili so mi za gotovo, da prav tisto povelje cesarja Jožefa, naj se namreč vse po-nemči, bilo je obudilo prepir zarad jezikov, obudilo ultrama-djarizem na Ogerskem. Začenjal se je nasprotni učinek tudi po slovenskih okrajinah; napredoval je počasi, toda po naravi. To nasprotno prizadevanje se je 1848. leta pokazalo nekoliko krepkejše, kakor pri vsakej drugej stvari. Prvi sem jaz, ki grajam tako prenapetost, če žali splošno nravnost in človečnost, ali kakor pravijo, načela in zadeve splošnega človeštva. Tudi smem prav odkrito povedati, kako mi je znano iz jako dobrih in zanesljivih ust, da celo čez kranjske meje mislijo, da sem nemškutar. (Smeh.) Ce tukaj to pripovedujem, torej menim, da me boste še menj dolžili, da sem prenapet Slovenec, ali da vlečem s kako stranko, in če celo niži državni tajnik pravi: slovenske pokrajine so ob kratkem odpravili, pa je vendar v državnej službi, potem take besede nikakor ne morejo biti zavržljive in hudodelne zoper državo. (Pohvala.) Ako mislijo duhovni zares izobraževati slovenski narod, potem se jim ne more nič očitati; ali nikoli se ne sme kazati sovraštvo ali zaničevanje do druzih jezikov ali narodnosti, do najvišega, kar ima človeštvo, in s čemur se ponaša v vednosti in umetnosti. Vednost je po mojem tudi versko znanje, ker v širjem pomenu vednost ni samo to, kar se najde s pripomočki, ktere sem poprej imenoval, ampak sploh, kar človeški duh more objeti. Vednosti in umetnosti pa nima noben narod sam za-se. Previdnost pak je prepustila, in tudi najvažnejše naravoslovsko preiskovanje priča, da se razni deli edinega človeškega rodu razdeljavajo v panoge (mladike) z raznimi jeziki. Naravoslovcu je to najzanimljivejše, da kolikor več jezikov prav za prav zna, bolj vidi, kako bogat in obširen je človeški duh, ker ima vsak jezik svoje prednosti, kakor tudi pomanjkljivosti. Slovenskim duhovnikom torej nikakor ne smemo zameriti, ako hočemo biti pravični in pošteni, da žive za slovenski narod, da hote slovenski narod izobraziti. (Pohvala.) Ljudi samo njihov jezik izobražuje (pohvala, dobro!); kajti jezik je z ene plati poglavitni pripomoček, po kterem se razdeljavajo in prejemljejo vsi duhovni iinetki (živa pohvala! dobro!); zatorej se mora izobraževati, in če se bodo tistega nepogodnega duha, ki je začel obveljavati pod cesarjem Jožefom, če se bodo tistega nepogodnega duha ogibali tudi Nemci, potem najde tudi slovenstvo svoje prave meje. (Pohvala, dobro!) > Prestopov se je v človeškem živenji komaj ogniti.'Najboljše je, če se toliko ne gleda na to, ampak če si prizadevamo, da mirno, pohlevno, z vilo dušno povzdigo to mejo za trdno postavimo, in če vsak zavije med svoje prave mejnike. Naj se tudi sem ter tje gode pomote, vendar tudi še na Kranjskem to dosežemo, če bodo imeli vsi pravega duha. Zanesti se smem, da tudi izpolnijo duhovske gosposke svojo dolžnost, kar se tega tiče. Jaz pa, kar zadeva mojo osobo, nečem nikakor skrivati, da sem do zdaj po sreči ali po nesreči dobival taka opravila, kakoršnih nisem želel; tako sem bil 1837. leta prišel na Dunaj; tako so me na Kranjsko poklicali za vladiko (škofa.) Nikdar nisem hrepenel po drugej česti, ampak samo po tej, da bi ustrezal, kar bi največ bilo mogoče, svojej pravej, tenkej dolžnosti. Zmirom sem živo čutil, kako daleč sem zaostajal za to pravo dolžnostjo; zato pa tudi nikoli nisem bil prav zadovoljen v svojem živenji, naj-menj pa v svojem sedanjem stanu, in kmalo poprosim Nj. veličanstva, da v Rimu opravijo, ker je to najkrajša pot, da bi mi vzeli službo, ktero imam, (obžalovalni glasovi). Kar torej pravim, to mislim da pravim čisto, kakor je samo na sebi. To je moja stopinja, ki jo imenujem, in hvaležnost oznanjam za odborov nasvet, kar se tega tiče. Torej druzega ne morem, nego želeti, da bi slavna zbornica potrdila ta odborov nasvet. Govoril sem pa samo za to, da bi v to reč malo posvetil, in da bi obveljal ta sklep, ki se mi zdi tako važen in sicer zarad koristi kranjske dežele in tudi zarad narodovega dobička. Kar sem govoril, to sem govoril iz najčistejšega namena; tudi sem imenoval zgodovinske vire, kakoršni so le sami na sebi. Cisto nič nečem nasvetovati, nego samo to: naj bi se blagovoljno potrdilo to, kar je odbor nasvetoval slavnej zbornici. (Živa pohvala! dobro, dobro!) Dopisi. Iz Ribnice. P. T. Pri volitvi za deželnega poslanca je obveljala naša, ki smo želeli g. S vete a imeti na poslanskem stolu. Sešlo se je bilo- 65 volilcev, in g. S vet ec je dobil izmed le-teh 51 glasov. Za Boga, častna volitev! Iz tega se vidi, kako je bilo največ volilcev ene misli. Za g. Svetcem je imel g. Janez Verderber iz Koprivnika 6, c. namestnik g.baron Seliloissnigg4, g. župnik Križe 2, g. dr. Pfeffer er 1 in ribniški načelnik g. Šušteršičl glas. Opomniti pa je, da so bile zavire strašne. Vzlasti pa nek gospod P. je natezal vse žile, da bi odbil g. Svetca; ali trdo so stali, kakor skala, Slovenci in tudi nemški Kočevarji. Bog daj srečo tej volitvi! Svitje 2. maja. F. S. Sinoči okoli 11. ure se je pri nas vnel skedenj. Hipoma se je ogenj razširil. Pogorelo je 8 hiš, 9 hlevov in 3 skednji. Pogorelci so bili sicer zavarovani, pa le nizko, tedaj imajo veliko škodo, ker ljudje skoraj nič niso mogli oteti. Pravijo, da je hudobna roka v slamnato streho nalašč vrgla ogenj. Iz Varaždina. F. B. — Prebiraje 34. „Naprej" zagledam dopis iz Zagreba. Ne da mi vest miru, da ne bi odgovoril, pa naj zagrebški dopisnik sodi in misli, kakor mu drago. Ker on piše, da v povabilu ni bilo, „ne sluha ne duha" o polovici, moram opomniti, da tukajšnji dijaci smo dobili od vrednika povabilo na „Torbico" v kterem je stalo, da bode ^polovica pisana v slovenskem, polovica pa v hrvaškem je- ziku." Če dopisnik tega ne veruje, prav rad mu povabilo pokažem, ako hoče, in osvedočiti se mora, da je res, kar sem pisal. Ali so zagrebški dijaci drugo povabilo imeli, tega ne vem, ker ga nisem bral, lehko pa govorim to, kar sem videl na svoje oči. Pa naj dopisnik vendar ne misli, da se mi zdi krivično, ker je „Torbica" donesla več slovenskih nego hrvaških sestavkov, kar je vsacemu Slovencu, in tudi meni, po godi. Vredništvo naj pa drugoč vsa povabila enaka naredi, da ne bode prepiranja. Važnejše dogodbe. Ljubljana. V kratkem sta se v Ljubljani dva človeka sama ustrelila, in sicer v petek (1. dan t. m.) na gradu nek vojak, strelec, ki je uže drugič služil, v soboto pa za Later-manovem drevoredjem trgovski opravnik J. Za nobenega se prav ne ve, kaj ga je prignalo k tako žalostnemu delu. — Te dni je bil pri nas potujoči, slavno znani časnikar g. pl. Delpiny z Dunaja, ki je uže zaprt bil 8 mesece zarad tiskarne tožbe, ktero je imel s Tkalcem vred, ker je bil pomočnik nekdanjega časnika „Ost-und-Westa." K nam je prišel iz Srbskega in Hrvaškega; iz Ljubljane pak se je obrnil v Trst. G. Delpiny potuje, ker išče dopisnikov in podpornikov „Ost-und-Westu," ki ga mislijo zopet na svitlo spraviti. „Ost-und-West" se je tudi za Slovence krepko potezal, torej živo priporočamo vsem rojakom, naj pomagajo, kakor in kolikor kteri more, da bode ta list zopet izhajal na Dunaji, v prvem mestu vsega cesarstva, kjer ga morajo brati in poslušati celo taki časnikarji, ki sicer najraje molče o Slovanih, če nimajo kaj zabavljati. — Da-si je bil živinski semenj 4. dan t. m. prepovedan, pa vendar so bili neki ljudje konje pripeljali, ter jih skrivaj prodajali. Nekterim je težko dopovedati, kako lehko se za-trosi goveja kuga, ki je zdaj hudo vstala tudi po Notranjskem. Tak samoglavec ne premisli, da bi utegnil biti kriv nesreče, ktera bi zadela vso deželo. Ta nevarna bolezen tudi na Hrvaškem po zagrebškej županii zopet razsaja. — Minolo soboto so pastirji pri brodu pod Šmarno goro v Savi našli čisto nago truplo priletnega moža, kteri kaže, da je ubit. Rajni je neki bil vola prodal, in razbojniki so ga morali domu gredočega ubiti in potem vreči v Savo. Loka. 10. dan t. m. bode imela čitalnica „besedo." Trst. G. Aleksander Morpurgo v Trstu Via nuova št. 24 v 1. nadstropji prodaja pomoček (kryptogam) zoper trtno bolezen. Nj. veličanstvo mu je dovolilo za 5 let, da sme to zdravilo prodajati samo on, ali pa tudi tisti, komur on dovoli. To zdravilo ima te-le prednosti: 1) ozdrave vse trte; žveplo jih pa samo četrtino ozdravi; 2) treba je samo enkrat rabiti Marpurgov pomoček, žveplo pa večkrat, če je mokro vreme; 3) prihrani se 40 od sto, ker ta pomoček, če ga kupiš za 60 gld., toliko zaleže, kolikor žvepla za 100 gld.; 4) vino ima potem čist .okus in pravi naturni duh, kar po žveplu ni. Steklenica (flašica) tega zdravila velja 32 kr. a. vr. in je zadosti za 150 trt; steklenica za 300 trt pa velja 64 kr. a. vr. Kdor po pošti naroči, dobi v 24. urah. Dunaj. Nj. veličanstvo je izvolilo za c. namestnika v Trst in primorje g. Ernsta barona Kellersperga, ki je začasno vladal češko namestništvo; g. Franceta barona Spiegelfelda, salcburškega poglavarja, za c. namestnika na zgornjem Avstrijskem; sleškega poglavarja, g. Riharda grofa Belcredi-ja, za prvos.ednikovega namestnika na Češkem; g. Hermana barona PiltersdorfFa za sleškega namestnika, in g. Eduarda grofa Taaffe-ja za salcburškega namestnika. — 40 milij. gld. sreček 1860. leta se oddaja. Kdor jih je mislil prevzeti, vložil je ponudbo do 4. dneva maja za ves znesek; samo za nekoliko ni do volj eno.Plača ti se mora v 7 obrokih (bruštih) do 15. decembra 1863. leta. — Nek trgovec je bil 29. dan aprila dobil črno zapečateno pismo, v kterem je bil podpisan poljski vporni odbor. V pismu se mu je oznanjalo, da bode 5. dan maja umorjen, ker je v nekej kavani slabo govoril o poljskem vporu; naj torej svojo hišo dene v red. Moža je prijel strah, da je precej tekel na policijo, ki mu je svetovala, naj 5. dan maja gotovo ostane dom&. Popoldne pak je dobil drugo pismo, v kterem mu je odbor poklonil milost, ker je bil uže dovolj kaznovan s strahom. — „Wanderer" piše, da je 1. dan t. m. iz ječe izpuščen g. dr. Tkalac, ketau je Nj. veličanstvo dalo milost; ali izguba njegovega pologa in tudi še drugi nastopki kazenskega preiskavanja ostanejo veljavni. — Državno pravdništvo je odstopilo od trijeh tiskar-nih tožeb na časnik „Presse"; zarad trijeh oznanil, ki so bila natisnena v tem listu, pa bode končna razprava 8. dan t. m. — Časnik „Presse" je 29. dan aprila meseca prinesel sestavek, v kterem vpraša, kako more biti Langievič zaprt, ko je Nj. veličanstvo vendar potrdilo zakon osobne svobode. Vladni listi odgovarjajo, da je Langievič zaslužil priti v kazensko preiskavanje, pa da se je vendar le ž njim krot-kejše ravnalo; da so drugi vporniki prišli brez denarjev čez mejo, da bi torej ne bili mogli nikakor živeti, vlada bi jih pa lehko bila odpravila nazaj, ali da je vendar pohlevnejše naredila jim, ko jih nikakor ni mogla čisto svobodnih pustiti, ker bi zopet bili pomagali vpornikom, kar je pa našej državi nevarno. — Časnikarju g. Našelskemu je bilo rečeno, da mora dati nov polog (kavcijo), ako hoče ostati še kaj časa zunaj zapora. G. Našelski je pa šel precej v ječo, kjer mora ostati 4 mesece. — Gospodičina Ema Mendelenyi (pa ne Kendelenyi) je na Dunaj k presvitlej cesarici poklicana, da bi jo učila madjarskega jezika, a ne za odgojiteljko cesarjeviču Rudolfu. — Tiskarna tožba, ki jo ima g. Šuselka, utegne uže v 14 dneh priti na vrsto. Dolže ga, da je razžalil Nj. veličanstvo, in da je odobril nezakonito djanje (poljski vpor.) Češka. 27. dan aprila meseca je knez Rudolf Taxis obsojen 14 dni v ječo zarad sestavka, kterega je bil dal natisniti v časniku „Boleslavanu;" vrednik Zwickel pa je oproščen; samo 50 gld. mora plačati, ker je prestopil tiskarski red. Moravska. „Generalkorrespondenz" pripoveduje, da je bil dal Langievič 26. aprila policaju, kije bil pri njem za stražo, 300 gld. za to, da bi ga ne ovadil, ker misli zvečer pobegniti; ako bi ga pa hotel ovaditi, grozil mu je, da ga hoče ustreliti. Policaj ga je pa vendar zatožil, in sodbi izročil tistih 300 gld. Langievič je sicer tajil, pa zastonj. Ne samo v Tišnovem, temuč tudi še po druzih krajih so bile osnovane priprave za beg. Langieviča so peljali iz Tišnova v češko trdnjavo Jožefov. Vojvodina. 27. dan aprila je sklenil veliki zbor sremske županije, naj bi se Nj. veličanstvu podala prošnja, da bi se izpolnilo vse, kar so zahtevali Srbje v narodnem zboru 1861. leta, in da bi se po zakonih položilo pred deželne zbore tistih dežel, v kterih žive Srbje, in da bi hitro sklicali deželni zbori zarad tega, in tudi zato, da bi se v red spravile drža-vopravne zadeve, in da bi se tudi sešel narodni zbor, ki naj bi v red spravil učilniške in cerkvene reči. Ruska. Odgovor angleškemu pismu zarad Poljakov samo zagovarja sedanje rusko početje, pa ne grozi nikakor z vojno. Tudi našej vladi in Francozu je Ruska poslala miren odgovor. Poljska. 24. dan aprila je vojskovod Liittig zmogel pri Popovem Ruse, ki so na bojišči pustili 120 mrtvih; tudi Oksinski Vonšava jih je vrgel blizu C^stohava. Na Lublin-skem stoji vporna četa, ki ima 100 pešcev in 200 konji-kov. Poveljnik je vojskovod Jezioranski, pod kterim ukazujeta Valigorski in Sehovski. „Borsenzeitung" pripoveduje, da je bilo 27. dan aprila pri Jerzycem tepenih 600 Rusov, ki so pobegnili na prusko zemljo. — 25. aprila je blizu Kališa tepen bil vporni vojskovod Pustov Kluki; izgubil je dosti orožja, in 200 ranjenih in mrtvih je imel. — Vojskovod Berg hoče, da bi namestu vseh nevojaških okrožnih poglavarjev prišli vojaški. Narodna vlada je ukazala, naj vsi uradniki popuste službo. — V severno-zapadnjej strani je bila med Lubostovskimi gozdi in Gopelskem jezerom veča bitva. Imeli so Rusi do 1800 mož v boji, pa so morali pobegniti. Poljakom je ukazoval Iung-Blankenheim. Srbska. Pišejo, da je naglo na Rusko odšel vojskovod Stratimirovič, ki je bil do zdaj v Belem gradu. Francozka. Pravijo, da si prizadeva Napoleon, da bi Avstrijo pomiril z Italijo. Turška. Do zdaj so uže ujeli 32 tacih, ki so bili pri podiranji trebinjske učilnice. — Zopet se jako napravlja, da bi se utegnil začeti vnovič vpor med kristjani, ki so Turkom podložni. Poslano. V petek 1. dan t. m. zvečer je v našem gledališči imela koncert iz Trsta prieedša pa menda v Ljubljani rojena gospodi-čina Marija Hudo ve rnik o v a. Poslušalcev je bilo mnogo. Pomagal je tenorist g. Gasparini iz Trsta, ž njim tukajšnji goslar g. Zappe in tudi godbi na družba domačega polka, ki je prav izvrstno in izurjeno igrala. G. Zappe je z veliko, zasluženo-pohvalo godel Ernstovo elegijo. G. Zappe ima dosti zmožnosti, kar si morda celo sam ni v svesti, zato bi mu popotovanje po svetu le pomoglo, da bi se popolnoma izobrazil. G. Gasparini ima prijeten glas, ki prav do srca seza; zato ga je vse radostno poslušalo, ko je pel neko Mercadantovo romanco; dvakrat je bil na oder poklican. Gospodičina Hudovernikova ima jako obširen glas, ki je v globočini in višini prijetnejši od srede, — izurjena je po laški; ali vendar je morala uže mnogo peti, dasitudi pravijo, da je tako mlada. Pela, in ustregla je; pa vendar, ko je prvič na oder stopila, poslušalci je niso prijazno sprejeli; taka se je godila tudi tenoristu. Kar je dobrega, to si pa vedno samo osvoji zmago; zato je tudi koncert naposled bil všeč, menda celo ni dal slabih dohodkov, dasitudi gospodičini ljubljansko filharmonsko društvo ni moglo dati najmanjše uljudne pomoči. —r. Dunaj 4. maja. — Nadavek (agio) srebru 10.75. Tržaška cena 1. maja 1863. Najniža Najviša Najniža Najviša Najniža Najviša cena cena cena cena cena cena gld. kr. gld. | kr. gld. kr. gld. kr. gld. kr. gld. kr. stot (cent) kave iz Moke . : 65 — 75 — stot slame v »kopih . . 1 20 1 30 Star * pšenice iz Odese . 6 75 7 — ,, iz St. Jago, i 64 — 71 — „ „ drobne . . . 1 — 1 10 , banaške . 5 50 6 75 „ „ Portorike, . . 1 - — — — Stotina koroških des&k (ža- turšice galaške 3 50 3 90 „ „ St. Dominga . ! 50 — 54 — ganic), 10—14 . . . 78 — 84 — „ banaške — — — — 50 — 54 — Stotina koroških des&k (ža- rži črnomorske 3 75 4 25 „ „ Jave . . . 56 — 61 — ganie), 8—12 . . . 64 — 68 — „ podonavske 3 75 4 50 sladkorja v hlebih 22 — 25 — Stotina štajarških des&k (ža- ječmena banaškega 3 80 4 — » „ sekanega . 20 50 23 — ganic), 10—14 . . . 75 — — — „ egiptskega 2 75 3 10 D mandeljnov .... 34 — 42 — Stotina štajarških des&k (ža- ovsa grškega . . 3 — 3 1« 1» suhih češp .... 9 — 10 50 ganic), 8—12 . . . 60 — 62 — „ banaškega 2 50 2 90 sultanin..... 22 — 25 — Stotina bukovih dilic . . 9 — 9 50 boba egiptskega . — — — — u 11 50 12 — | „ dog, od 3—6 pedi 2. 10 7 — fižola belega . . 4 — 5 50 n krompirja .... 2 — 2 20 „ pisanega . . 5 — 5 50 jj sena konjskega . . 1 50 1 60 *) 3 stari ali 8 mernikov. v rajža laškega . . 9 — 14 — n „ za goveda . . 1 60 1 80 j 22J Prva Razglas. občna zavarovalna družba v Pesti, [3 ki je ustanovljena s 6% milijoni gld. avst. vr., in ki zavaruje po vseh kronovinah našega cesarstva, priporoča se slavnemu občinstvu, in oznanja, da zavaruje : a) fabrike, hranilišča, pohištva, poslopje vsake vrste, pa tudi premekljivo blago, kakoršno je: živina, poljščina in trgovska zaloga zoper ogenj 5 b) zoper škodo, ktera bi se utegnila pripetiti blagu, ko se vozi po suhem ali po morji; c) človeško živenje, posmrtne odprave, ženitninske dote, letni dohodki, penzije itd. Da bi se dobrotnega zavarovanja lehko vsak vdeležii, bodo zavarovanjska plačila odmerjena, kar je najniže mogoče; škoda se bode pak hitro in vsacemu pravičnemu zahtevanju popolnoma primerno brez odloga plačevala po očitnej cenitvi. Poglavitno opravništvo za vso štajersko, kranjsko in koroško kronovino vodita v Gradcu I£esler in Mlokser, velika trgovca. Po okrajih so stanovitni opravnici razpostavljeni; en opravnik pa zmirom popotuje po okrožji. — Da bi se jako vdeleževalo in vpisavalo slavno občinstvo, vabi okrožno opravništvo za spodnje Štajersko in Go-r e 11 s k o. V Celji 18. aprila 1863. Jože Pirš.